Irfiaja vsak četrtek ?n velja • poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina 6« pošlje na upravništvo »Slov. Gospodarja« v Mari-5»oru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113.
UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v Mariboru,
Koroška cesta št. 6. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate
in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113.
25. številka.
Maribor, dne 23. junija 1927.
61. letnik.
Razpust narodne skupščine -nove volitve.
Kaj pa je tega treba bilo?! — tako bo vprašal mnogoteri, ko čita naslov temu članku. To je sploh vprašanje, ki sedaj stoji v ospredju javnega zanimanja in javne razprave ne samo po Sloveniji, marveč po celi državi. Narodna skupščina 15. junija razpuščena, 2. nedeljo v septembru, t. j. 11. septemlbra nove volitve — zakaj?
Ni naša stvar, da razmišljamo o razlogih, ki so dovedli do tega, da je bila narodna skupščina, ki bi po zakonu morala živeti do leta 1929, predčasno položena v grob. Nekoliko smo se že navadili na to, da so narodne skupščine v naši državi kratikodobne ter da se jim nit življenja prereže prej, nego izteče do konca. Imeli smo volitve koncem leta 1920, potem 1923, potem 1925 in sedaj zopet. Vmes pa so še bile ter so zopet sedaj na vrsti občinske volitve in po zimi smo imeli volitve v oblastne skupščine. Torej prilike dovolj, da smo se navadili i na volitve i na volilne skrinjice, (ki so izpočetka na nekatere čudno vplivale, ker se jim je zdelo, da proti volilcem iztegujejo svoje dolge, prazne vratove, kakor mlade lastovke svoje lačne, širokoodprte kljune proti staršem.
Razmere v državi.
Pogostne volitve so dokaz, da razimere v državi niso dobro urejene, da niso stalne. Odgovornost za to pada na tiste stranke, ki so naprtile naši državi sedanji pretirani centralizem. Vsled sedanje skoz in skoz centralistične državne ureditve se morajo vsa vprašanja pretresati in vse zadeve reševati v Beogradu. To so tako veliki, raznoliki in mnogoštevilni posli, da jih ne more rešiti ne narodna skupščina, ne do konca centralizirana državna uprava. Sedanja Vukičevič-Marinkovičeva vlada obtožuje v svojem pismu na kralja, s katerim priporoča razpust narodne skupščine, naš dosedanji parlament, da ni rešil^najpotreb-nejših zakonov, niti takih ne, ki jih predvideva ustava ter da je nesposoben za rešitev gospodarske krize, ki pritiska vse stanove in sloje v državi. Ne gre obtoževati in dolžiti samo zakonodajno oblast, ki je vsa centralizirana v Beogradu. Ako bi sedanja vlada bila objektivna (stvarna), bi morala poleg parlamenta ravnotako in še bolj obtožiti tudi upravno oblast, ki je vsa osredotočena v Beogradu. To je «prava, ¡ki ima svoje oči uprte na Beograd in Srbijo veliko ibolj kot na druge pokrajine v državi ter se je doslej odlikovala s popolno nesposobnostjo za rešitev gospodarske krize.	, :'
Krivda centralističnih strank.
Krivda za te prilike v državi pade na stranke, ki so glasovale za ustavo in na njej temeljujoče zakone, ki so ustvarile razmere v državi, kakršne so sedaj ter tudi nosijo odgovornost za gospodarsko propadanje ljudstva in poedinih slojev. Te stranke so: radikalna stranka, demokratska stranka in samostojna kmetijska stranka — seda-
nji slovenski Radičevci. Krivci se radi izgovarjajo drug na drugega, vsaik se trudi, da bi krivdo prevalil na druge rame, in nobeden noče reči: »Jaz sem kriv!« Tako se je zgodilo, da je med temi tremi strankami (radikali, demokrati in Radičevci) nastal spor, ki je dnevno rastel in ki bi že o Božiču bil dovedel do razpusta parlamenta. Takrat se je Slovenski ljudski stranki še posrečilo rešiti parlament s tem, da je vstopila v Uzunovičevo vlado.
Da je sedaj prišlo do razpusta narodne skupščine, je poglavitni razlog v ostrih odnošajih med radikalno stranko in Davidovičevo demokratsko stranko. V Srbiji so razmere med poediniimi strankami že od nekdaj tako napete, da dostikrat postanejo naravnost srdite. Nemorala (nepoštenost), korupcija, brezizakonitost itd.: to so ljubeznivosti, s katerimi se pristaši poedinih strank v Beogradu dnevno obkladajo. Ker ni moglo priti do zaželjene koalicije med radikali in Davidovičevimi demokrati, so poslancem zaprli duri parlamenta in razpisali nove volitve.
Samostalna demokratska stranka s priveskom.
Pribičevič-Žerjavova stranka je popolnoma potisnjena v kot. Obsojena je na ulogo Lazarja, ki čaka na drobtinice, da bi ¡mu padle v naročje. Kako se je nekdaj ta stranka šopirila! Sedla je na široko za vladno mizo, kakor da bi edina bila poklicana vladati in upravljati to državo, češ, da ije ona edina in v prvi vrsti državotvorna. Svojo državotvornost je hotela dokazati s tem, da je svoje lastne brate ovajala in črnila v Beogradu, da niso dobri državljani. Laž ima kratke noge, pa tudi vse denuncijacije (ovadbe) in očrnitve. Bič, ki ga je ta stranka spletla za pristaše naše stranke, torej za ogromno večino slovenskega naroda, je spremenil imejitelja ter je postal orodje, s katerim je sedaj tepena sama demokratska stranka. Slovensko ljudstvo je to stranko zavrglo, sedaj so jo tudi v Beogradu vrgli med staro, nerabno šaro. Ljudstvo bo pri volitvah poskrbelo za to, da bo ta stranka ostala ¡brez mandata. Pri volitvah leta 1925so samostalni demOkratje dobili po enega poslanca na štajerskem in na Kranjskem, ker so bili na vladi in ker so jim bila na razpolago vsa sredstva, s katerimi so vršili pritisk in nasilje nad uradniki, nameščenci in sploh vsemi odvisnimi osebami. Ker so ijim sedaj ta volilna sredstva odvzeta, bi radi ustvarili neko »napredno« fronto, ki bi imela glavni namen, da bi demokratske voditelje pri volitvah spravila »naprej«, to je do ooslaniških mandatov. To demokratsko »napredovanje« 'ui naj pomagali udejstviti narodni socialisti, ki so se dozdaj deloma udali v to ulogo, deloma pa odklanjajo namenjeni njim priganjaški posel. Za »napredno« fronto vršijo demokratski kolovodje nabor rekrutov tudi v nekdanji samostojni kmetijski stranki. O, ti kmetijski siromaki! Pred dvema letoma so morali slediti Radičevi trompeti, iz katere so se razlegali hrumni in šumni seljački tuši. Sedaj pa bi naj plesali po gosposkih zvokih demokratske flavte. Kako bo potem »Kmetski list« imel široko polje zabavljanja proti pokvarjeni gospodi! In ravno v tem je največja slabost »napredne« fronte; preveč
gospode, pa nič ljudstva. Vsi bi radi prišli »naprej«: i Žerjav i Pucelj i Prepeluh itd., toda ni ljudstva, ni one »selja-čke mase«, ki bi jih spravila »naprej«. Za ta cilj bi moglo služiti tudi delavstvo, in zato so demokratski voditelji začeli ponekod že šariti s socialdemokratskimi kolovodji.
Stranka slovenskega ljudstva.
Vsi ti poskusi liberalne gospode bodo ostali brez uspeha. Med narodom vlada smisel in vnema samo za eno fronto in to je fronta slovenskega ljudstva: Slov. ljudska stranka. Naša stranka je od nekdaj stala na braniku slovenskega ljudstva, njegovih pravic, njegovih zahtev, njegovih koristi. Mi smo stranka slovenstva in zato smo tudi jugoslovanska stranka. Klub poslancev SLS v Beogradu po pravici nosi naslov »Jugoslovanski klub«. Naš program je slovenstvo: samouprava, samostojnost, avtonomija Slovenije. Od tega programa nismo nikdar odstopili ter tudi ne bomo. Za njega smo se borili, za njega smo delali, bodisi da je naša stranka bila v opoziciji, bodisi da je bila na vladi. In ravno takrat, ko je stranka bila na vladi, so naši poslanci vneto delovali za 1. točko našega programa: za samoupravo Slovenije. To kar so naši poslanci ona dva meseca, kar so bili na vladi, dosegli za idejo samouprave in za uresničenje te ideje po oddelkih in stopnjah: to presega splošno pričakovanje. Ona dva meseca, ko je naša stranka sodelovala v vladi, je tudi dosegla začetno znižanje davkov, ki so jih Sloveniji naložile centralistične stranke, med njimi samostojni demokratje in kmetijci, zmanjšanje dajatev in olajšanje ¡bremen. V tem oziru bi se bilo uspešno delovanje naših poslancev v Beogradu nadaljevalo, da ga ni preprečila nesloga centralističnih strank. Program SLS je v istini državni program, bodisi kar ¡se tiče notranje državne preureditve na podlagi široke, istinite in krepke ljudske samouprave, bodisi kar se tiče socialnega in gospodarskega dela našega programa. Točke našega socialnega in gospodarskega programa je kot svoj program prevzela sedanja vlada, ki v svojem pismu na kralja povdarja široki obseg gospodarske krize v državi in nujnost smotre-nega dela za gospodarsko povzdigo kmeta, delavca, obrtnika, trgovca in industrijalca.
Stranka takšnega programa in taksnega dela zasluži popolno zaupanje slovenskega ljudstva. To zaupanje ji je ljudstvo dokazalo pri dosedanjih volitvah ter ji bo še v večji meri dokazalo pri septembrskih volitvah. V nedeljo, 11. septembra, bo marširala skupna slovenska fronta. In ta fronta bo izvojevala veliko in sijajno zmago stranki slovenskega ljudstva: Slovenski ljudski stranki!
Navodila za volitve.
REKLAMACIJE.
Popravljanje volilnih imenikov za narodno skupščino.
Narodna supščina je razpuščena, volitve bodo dne 11. septembra 1927. Prvi predpogoj, da se na volitve dobro
-Januš Goleč:
Podzemeljske jame v obsotelskih krajih.
V	knjigah in po časopisju se povdarja zasluženo, da je naša mila Slovenija na podzemeljskih jamah in krasotah ena najbogatejših pokrajin. Kljub dejstvu, da so nam ugrabili Italijani Postojno z bajno lepo jamo vred, imamo Slovenci še vedno največ podzemeljskih krasot in skoro vsako leto odkrijejo kako novo jamo. Resnica je tudi, da ima Kranjska mnogo več jamskih biserov nego Slovenska štajerska. Od prevrata do danes so ljubitelji naravnih krasot odkrili tudi pri nas na Štajerskem več kapniških jam, ki so v ponos naši domovini.
V	naslednjih vrstah bi rad opozoril moje rojake in raziskovalce jam na podzemeljske zanimivosti, katere sem si ogledal v dijaških letih in pozneje v krajih ob Sotli in pod cesto proti trgu Kozje. Nikjer še nisem čital, da bi se bil kedo dotiknil kapnikov, katere je videti n. pr. v Gruski na Spodnjem Štajerskem.
Nekaj o jamah v Gruski.
Ako se pelješ po okrajni cesti iz Podčetrtka v Kozje, boš zagledal nekaj kilometrov pred Kozjem s ceste globok prepad in tabla ob cesti te pouči, da se pravi temu kraju Gruska.
Ce pogledaš proti prepadu, slišiš pod seboj šumenje slapa in izpod prepada ti prižoburi potok, ki goni kmalu za izvirkom mline.
Že na votlem bobnenju, ako se pelješ z vozom, je spoznati, da morajo biti pod cesto prostori. Ravno pri Gruski se udira oni omenjeni prepad in so morali že enkrat preložiti Okrajno cesto, a bo tudi ta v par letih izpodje-dena.
Gruska ni kaka vas, hiše nad prepadom in v dolinici pod njim so raztresene in prebivajo tamkaj revni ljudje, od katerih zna le malokateri, da je v Gruski več podzemeljskih jam.
Ko sem bil še dijak, sem kar gorel za Gruskine podzemeljske tajnosti, a me niso pustili doma samega na tako nevarna raziskovanja. Spremljati me se pa ni upal nikdo od domačinov, ker je razširjenih med mojimi rojaki preveč strašnih pravljic o gruskinih zmajih, kačah itd.
Leta 1904 je obiskal moj dom rojak Joža Klajnšek, ki je bil v Gradcu v tovarni za čevlje in hribolazec. Mož je bil
tedaj že bolj v letih in njega sem prosil tako dolgo, da mi je zasigural svoje osebno spremstvo v Grusko in njene podzemeljske votline. Ker je bil Joža že večkrat v kapniških jamah, je naju opremil z lučjo, vrvmi ter palicami in podala sva se nekega poletnega dne takoj po kosilu na raziskovanja ob potoku, ki priteče iz Gruske.
Cela dolinica ob potoku se je morala enkrat pogrez-niti, ker jo je izpodjedla voda in je tamkaj vse polno apnenca in že iz tega se da sklepati, da morajo biti nekje kapniške votline. Dolina se neha pri izviru potoka, ki pri-bobni v slapu iz votline pod okrajno cesto. Slap je globok kakih 30 ¡m. Ob suši je neznaten, ob deževju privre iz votline cela reka, ki pada ob bobnenju in šumenju 30 m globoko in odteka voda v potoku.
Ko sva se priplazila nad slap, je bilo videti tam odprtino, ki je skraja nizka, a se dvigne kmalu tako visoko, da stopaš lahko po koncu. Iz votline puhti mrzel zrak in ob strani teče voda. V votlino je mogoče le pri lepo suhem vremenu, ker sicer je cela luknja napolnjena z vodo.
Kakor hitro si se enkrat zravnal v jami, peljejo stranski hodniki na vse strani in od stropov te pozdravljajo kap niiki, ki so mlajšega izvora in še vsi blatni in neprestano kaplja od njih. Midva sva šla po glavnem hodniku, ob ko-jega strani žubori voda in kmalu sva videla pred seboj pre cej Obširen prostor, ki je napolnjen z vodo, ki tvori nekako podzemeljsko jezerce. S palicama sva skušala meriti globočino, a nisva dosegla dna. Voda je ledeno mrzla in po dolgem iskanju sva se prepričala, da jezerca ni mogoče obiti in doseči nasprotne strani, kjer mora biti prava kapniška jama. Iz tega jezerca izvira oni že omenjeni potok. Ker nisva mogla naprej, ¡sva se vrnila in raziskala okolico te jame. Na desno od slapa je še ena jama, manjša od te prve in gotovo tudi v zvezi s to glavno. V tej jami so veliki, a blatni kapniki.
Ravno nad slapom in sicer ob cesti je krčma in na levo od ceste je kolovoz, ki pelje v Grusko. Ob tem kolovozu je ¡jama, ki je suha in hrani kapnike v vseh mogočih barvah. Leta 1904 sva zlezla midva s Klajnšekom z lahkoto v notranjost te jame, ko sem iskal leta 1918 dohod, sem zapazil, da se je skalovje nad vhodom stisnilo in bi bilo treba nekaj skal odstraniti. Ta jama mora biti dolga ter globoka in je brez vode.
Dalje od te jame ob kolovozu je luknja, v katero sva metala kamenje, ki je padalo dolgo ter globoko in štrbunk nilo ob koncu v vodo.
Ob mraku sva končala površni pregled Gruske in stopala proti oni krčmi, da se pokrepčava.
Mimo gostilne -je drčal lojterski voziiček in na tem sta sedela spredaj dva moža in zadej eden s cesarsko kapo na glavi. Možje so se prepirali med seboj, saj nato je bilo sklepati iz kriljenja ter mahanja z rokami. Ko je bil voz ravno pri gostilni, je sunil eden spredaj sedečih moža s cesarsko kapo v hrbet, da je frknil z voza na cesto. Ko je priletel na trdo, je zakolobaril prav na kvišku, voz je odropotal naprej, možakar se je pobiral med kletvami in grozil za lojtercami: »Ferdamani liberalci, pri volitvah boste že dobili po grbi in še tožil Vaju bom, ker sta me sunila z voza!«
Upravičeno razljuteni je še robantil naprej in klical psička, ki je hotel dirjati dalje tik voza. Joža me je poučil, da je dolgin s cesarsko kapo kozjanski eksekutor Na-potnik, ki je v ožji žlahti s samim mariborskim gospodom škofom.
Ko je izbruhal prvo jezo na cesti, je stopil za nama v krčmo in sedel k najuni pijači. Zdaj sva šele zvedela, da sta ga onadva povabila na voz, med vožnjo so politizirali, ker so bile taisto jesen državnozborske volitve in med debato je prišlo do neprostovoljnega poleta z lojterskega vozička na trdo cesto.
Naju ni mogel stiščati v politično razpravo in je začel govoriti tudi on o jamah v Gruski. Ker sva uvidela iz pripovedovanja, da je znano možu marsikaj, kar se skriva v teh votlinah, sva ga prosila, naj nama pokaže, kje ravno je on opazoval, kako se je vrtuljila voda v globočino in prišla potem na svetlo kot oni lepi slap v Gruski.
Šli smo ven in z nami tudi eksekutarjevo šekasto šče-ne, katerega je klical za »Fiksla«. Stari mož je razkladal, da je bilo pred leti, iko je šel tod mimo po službenih opravkih. Kar s ceste je zapazil, da je tamle pred hribom na njivi veliko vode, ki odteka neznano kam. Stopil je do njive in res, ta je bila na sredini izdolbena in v tej izdol-bini se je sukala voda in odtekala med glasnim ropotanjem ter bobnenjem nekam v globočino. Znal je natanko, da se je zgubljala voda pod zemljo in buknila izpod skal v Gruski kot slap in potok.
Med to razlago smo dosegli ono njivo pred hribom. Na njivi smo videli prav razločno globoko izdolbino, ki se je zgubljala v precej široko luknjo brez vidnega dna. Oči-vidno se je zbirala ob deževju tukaj voda in odtekala pod zemljo. Spustili smo se prav do one najglobokejše luknje in z nami je bil seve tudi eksekutorjev Fiksl. Vsi smo se zagledali v odprtino, Fiksl je moral poriniti še celo glavo v njo in pri ovohavanju te zagonetne luknje je ščenetu iz-
Slovenska ljudska stranka poziva svoje zaupnike in voditelje krajevnih odborov, da skrbe predvsem, da bode vsak nas pristaš vpisan v volilni imenik, da s tem dobi volilno pravico. Tozadevna določila zakona so sicer že na splošno znana, toda radi varnosti jih ponavljamo.
Kdo ima pravico voliti?
Vsak, ki je vpisan v volilni imenik. Zato naj krajevni zaupniki SLS poskrbe, da bodo vsi somišljeniki nase stran ke, ki so: 1. šest mesecev nastanjeni v občini, 2. ki so do dne 15. junija 1927 dovršili 21. leto in so naši državljani, v volilnem imeniku. Uradniki, duhovniki in vsi javni nameščenci pa se morajo vpisati v volilni imenik takoj, ko se preselijo v občino, kjer opravljajo svojo službo. Fantje, ki so odslužili svoj'kaderski rok, se vpišejo takoj, ko odslužijo, v tisti občini, v kateri so prebivali pred odhodom v vojaško službovanje.
Volilne pravice pa nimajo: 1. Tisti, ki so obsojeni na ječo; 2. ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler traja ta kazen; 3. tisti, ki so v konkurzu; 4. tisti, ki so pod skrbstvom.
Kako vložim reklamacijo?
Reklamacije se bodo smele vlagati za te volitve veljavno še do 30. junija 1927. Toda ne odlašati! Takoj ta teden naj gre naš zaupnik k občinskemu uradu in naj pregleda in prepiše volilni imenik. Krajevni odbor SLS naj ugotovi, kateri volilci SLS so izpuščeni in kateri nasprotniki so neupravičeno vpisani. Reklamacije vložite potem čimprej. To že iz razloga, da jo lahko ponovite, če vam prvo občinski urad iz kakega razloga vrne, pa je mogoče napako takoj popraviti.
Popravek volilnega imenika se zahteva pismeno ali ustmeno pri občinskem uradu. Zahteva je kolekov in taks prosta. Priložiti pa je treba pravnoveljavne javne listine kot dokaz za upravičenost zahtevanega popravka. Zahtevi za vpis je treba priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. do-movnico, 3. potrdilo občinskega ali policijskega urada, da dotični biva že nad šest mesecev v občini. Javni uradniki morajo mesto občinskega potrdila o bivanju priložiti izvirnik ali overovljen prepis odloka, s katerim so bili imenovani na službovanje v dotiono občino. »Vojnička isprava« potrjuje državljanstvo in rojstne podatke. Mesto navedenih listin se sme priložiti tudi nadomestna potrdila, ki jih navajamo spodaj v podrobnem navodilu. Druge listine pa ne veljajo kot priloge.
Pismene reklamacije mora podpisati kak' volilec, ne kako društvo in tudi ne kaka organizacija, n. pr. krajevni volilni odbor SLS.
Rešitev reklamacije.
Vsako zahtevo popravka volilnega imenika mora obč. urad rešiti v petih dneh. Če kdo v petih dneh ne dobi rešitve, naj smatra, da je občinski urad njegovo zahtevo odklonil. Dotični naj se takoj šesti dan pritoži na okrožno sodišče v Mariboru (Celju), župana pa vsled slabega poslovanja naznani okrajnemu glavarstvu. Prepis naznanila naj pošlje vsak glavnemu tajništvu SLS, da bomo s takimi gospodi po potrebi obračunali ob ugodni priliki. Opozarjamo, da so vse oblasti dolžne izdati brezplačno potrebne listine za reklamacije najkasneje v 24 urah. Kjer bi naleteli na tozadevne težave in nagajanja, obvestite o tem glavno tajništvo SLS.	i ¿^jft
Župani.
Kot ljudski zastopniki so župani dolžni pri popravah volilnega imenika svojim občanom pomagati z nasveti in v
vsakem ozira skrbeti, da bodo vsi upravičenci vpisani. V občinah z vee volišči je treba volilne imenike deliti in jih prirediti za vsako volišče posebej. Ne pozabite vpisati popravke v vse dele tako deljenega v<yiilnega imenika.
Podrobna navodila za reklamacije.
Da ne bodo naši zaupniki z reklamacijami imeli sitnosti in težave, objavljamo še sledeča navodila, ki naj jih zaupniki shranijo in pouče o njih vse člane 'krajevnih volilnih odborov SLS.
1.	Volilni imeniki morajo biti stalno razpoloženi v občinskem uradu. Vsakdo ima pravico po stavku 2 člena 5 zakona o volilnih imenikih št. 183 »Uradnega lista« štev. 67-22, volilni imenik pregledati, prepisati zase, bodisi za drugega in zahtevati njegov popravek.
2.	Ravno tako ima pravico vedno vsakdo vlagati reklamacijo zase ali za drugega. Reklamacijo je vložiti pri občinskem uradu ustno na zapisnik ali pismeno.
3.	Reklamacijo je napraviti za vsakega volilca posebej.
^ 4. Ako nima rojstnega ali krstnega lista in je nabava otežkočena, oziroma onemogočena o pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor: šolsko izpričevalo, poselska in delavska knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pri izdaji take listine na podlagi krstne matice.
3. Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS, odnosno Slovan po narodnosti in jeziku. Enako zadostuje za izkazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volilec Slovan po narodnosti in jeziku, zadostuje nje gov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblastva, v kolikor je iz njega razvidna ta okolnost, sicer pa potrdilo politične oblasti, policijskega ravnateljstva ali okrajnega glavarstva.
6.	V zadevi popravkov krstnih imen, oziroma priimkov, bivališča itd. je absebi umevno, da se mora postopati prav tako, kakor pri sestavi reklamacije za vpis ali izbris ter se morajo priložiti tudi potrebna izkazila pristojni oblasti.
7.	Poslovanje o vsaki reklamaciji pri občinskem uradu je po členu 8-10 zakona o volilnih imenikih štev. 184, »Uradni list« št. 67-22, sledeče: Pri vsakem občinskem u-radu sta poleg župana določena od občinskega sveta še dva člana, kateri skupno tvorijo reklamacijsko komisijo pri občinskem uradu. Ti člani vzamejo vsako zahtevo popravka s prilogami v pretres in jo rešijo v obliki zapisnika tekom petih dni. Zapisnik je kratek in naj se napiše na hrbet reklamacije, kakor je razvidno v spodnjem obrazcu.
Izdajo sklepa reklamacijske komisije vroči občinski urad vlagatelju reklamacije in prizadetemu volilcu. Ko preteče po vročitvi tri dni**predloži občinski urad z dopisom, kakor je razviden v dolnjem obrazcu na hrbtu reklamacij,ski sklep, s katerim je reklamacijo rešil, vročilnico in reklamacijo, kratko celoten spis z vsemi prilogami prvo stopnemu sodišču v poslovanje. Ko sodišče odobri predloženi sklep, šele potem sme občinski urad vpisati zahtevano spremembo v volilni imenik.
Obrazee za reklamacijo za vpis.
Štev. vlož. zap.:
V volilnih zadevah takse prosto.
podrsnilo, popeljalo se je v globino in izginilo. Slišati je še bilo glasen: čunf! ko je priletel na dno in nato vse tiho.
Kar ostrmeli smo vsi trije, tako nas je iznenadil ta prizor na izginulega psa, ki je padel bogzna kam in ga ne bo več na svetlo.
Stari Napotnik je bil žalosten radi psička, ki ga je po-spremljal že 13 let vsaki dan in sedaj je pa utonil.
Po kratkem posvetu smo krenili vsi trije nazaj v Gru-sko nad slap in v jamo. Prišli smo do jezerca. Kakor hitro so posvetili prvi žarki luči preko vode, je zacvilil in zalajal na drugi strani pes. Eksekutorjev Fiksl je bil tamkaj in je čakal na rešitev. Klicali smo ga, da bi ga zvabili v vodo, a vse zastonj. On ni hotel do nas, mi nismo mogli do njega in smo odšli iz jame brez pseta.
Še tri dni zatem je hodil Napotnik klicat Fiksla, ki se mu je oglašal s prosečim cviljenjem, četrti dan se ni oglasil več ter poginil od gladu.
Žalostna smrt eksekutorjevega Fiksla nam je dokazala, da sta jama in ona luknja na njivi pred hribom v najožji zvezi in mora biti nekje med hribom ter prepadom v Gruski prav velika in gotovo tudi lepa kapniška jama.
Od tedaj naprej nisem več obiskal teh jam, a sem prepričan, da je ostalo še vse, kakor sem videl leta 1904.
Jama na hribu.
Med vojno leta 1918, ko sem se mudil po odpustu iz vojaške službe na domu, sem slišal pripovedovati starejše, da je na hribu nad našo domačijo v takozvanem Palovcu čudovita podzemeljska jama. Marsikdo je znal pripovedovati o čarih teh bajnih prostorov, a prav nikomur ni bilo znano, kje bi naj bil uhod. Govorilo se je, da je ta jama v zvezi z onimi v Gruski in skriva pred javnostjo naravna čudesa.
Ko je bil zopet pri nas hribolazec stari Joža, sva sklenila, da poiščeva to votlino, ker mora biti nekje v Palovcu, ker sicer bi ne bile nastale med narodom govorice o njeni vsebini.
Opremljena z dolgo vrvjo, lučjo ter palicama sva jo urezala v Palovec in poizvedovala tamkaj, kje približno bi se naj skrival ta podzemeljski čar. Zvabila sva seboj Paloškega Toneta, kateremu so bile znane vse lisičje ter jazbečeve luknje, o kapnikih je samo slišal, videl ničesar, čeravno je že precej v letih. Tavali smo sem ter tja po Pa-loškem bukovo-kostanjevem gozdu. Apnenca je bilo dovolj, tudi onih izdolbin, ki pričajo o jamah, precej. Preiskali smo vsa ta dupla, vsa so bila brez uhoda. Pri preiskovanju sem stopil čisto slučajno blizu neznatnega grmičja.
Zazdelo se mi je, da mi puhti pri poletni vročini iz grmovja izvanredni hlad. Začel sem se ozirati na okrog, mrzli puh ni bil domneva, tudi Paloški Tona in stari Joža sta potrdila občutek blagodejne hladnosti. Napravil sem le par korakov v grmovje in pogled mi je olbvisel na neznatni odprtini v skalo iz apnenca, iz katere je vrel v solnčno popoldne hlad. Odstranil sem dračje, s katerim je bila deloma zadelana luknja in mene je pozdravil uhod v ono bajno podzemeljsko jamo, o kateri so krožile vse mogoče pravljice cela desetletja.
Hribolazca Jožeta sva privezala na vrv in on je moral kot prvi v odprtino, da razrešimo uganko z jamo in njenimi krasotami. Spuščala sva ga počasi in naravnost v glo-bočino, dokler ni zakričal, da stoji na trdih, kamenitih tleh. Ko je prižgal luč, je nama zavpil, da se mu zdi, kakor bi stal v najlepši cerkvi in od vseh strani ga pozdravljajo ter vabijo kapniki v vseh velikostih.
Pritrdila sva vrv za drevo in kmalu smo stali vsi trije v jami, ki je skraja suha in prenapolnjena s kapniki vseh oblik ter kristalno čistih barv. Jama je velika, prostorna, lahko greš vedno stoje, pač pa pelje vedno bolj navzdol. Nekaj časa smo hodili, ko smo dospeli na rob globokega prepada. Na dnu je bilo slišati žuborenje vode — znamenje: jama se gotovo za prepadom nadaljuje bogzna kam. Celi zgornji del smo temeljito pregledali in Paloški Tona se ni mogel načuditi krasoti, ki jo je ustvarila narava na vrhu hriba v sredini gozda in to tekom tisoč- in tisočletij.
V prepad se nismo spuščali, ker je bilo pregloboko in sva bila dva preslabotna, da bi držala s sigurnostjo enega pri spuščanju v globine.
Za spomin na ta obisk smo vzeli vsak nekaj kapnikov in radi deklaracijske dobe pozneje nisem prišel do tega, da bi bil pregledal v večji družbi to podzemeljsko jamo v Paloškem gozdu tudi pod prepadom.
Stari Palošek še krepko živi in zna natančno, kje je uhod in kako daleč smo se upali prvič leta 1918.
Te vrste o teh jamah sem beležil radi tega, ker so te votline nekako pozabljene, a bi zaslužile, da bi si jih ogledal kak strokovnjak in pripomogel z odkritjem do večjega slovesa zapuščenim in širši javnosti le malo znanim ohso-telskim krajem.
■ur
Županstvo v...... dne . . .
Zglasi se-...,. (stan,, bivališče, hišna štev.) in pravijo našem vpisan v volilni imenik za volitve v narodno , skupščino. Prilagam potrdilo župnega urada (rojstni list krstna list), da sem star nad 21 let, potrdilo obč. urada, da' sem pristojen v to občino (domovnico, iz katere je razvidno, da sem pristojen v občino . . opcijsko listino, potrdilo pristojnega političnega oblastva, da sem državljan bHS, potni list, vidiran od tuzemskega političnega oblastva, da sem Slovan po plemenu in po jeziku).
Z ozirom na to predlagam, da se me vpiše v volilni imenik za volitve v narodno skupščino. Podpis župana in tajnika.	' Podpis stranke.
Pečat.
Štev. vlož. zap.;
Županstvo v . . .
Predstoječa reklamacija se osvoji (ali pa, ako ni »ra- -vilna: se zavrne: tu se navede vzrok zavrnitve, n. pr.. ker ni priloženo izkazilo starosti, izkazilo državljanstva, ali vsled drugega pogreška). V . . ., dne . . .
Podpis članov reklamacijske komisije in župana. Pečat.
Se predloži deželnemu sodišču v Ljubljani v poslovanje.
Županstvo v....., dne . . .
Podpis župana«
Pečat.
Obrazec za «bris iz volilnega imenika.
štev. vlož. zap.:
V	volilnih zadevah takse prosto. Županstvo v....., dne . . .
Zglasi se ... in pravi: Volilec N. N. (stan, bivališče in hišna štev.), vpisan v volilnem imeniku za vas ... za volitev v narodno skupščino pod tekočo štev. . . se je preselil glasom priloženega potrdila občinskega urada iz vasi ... v vas . . .
Zahtevam, di se imenovani v volilnem imeniku izbriše za vas ... in vpiše v imenik za vas . . .
Podpis župana in tajnika.	Podpis steap^e.
Pečat.
Obrazec za potrdilo župnega urada. Štev. vlož. zap.:
V	volilnih zadevah takse prosto.
Uradno potrdilo.
Anton Poženel, zakonski sin Matevža Pože&al in Bvai-ne, rojene Kristan, je bil rojen v . . . dne . . „ leta .. . „
Župni urad v . . . dne . . .
Podpis župnika^
Pečat.
Obrazec za potrdilo županstva.
Štev. vlož. zap.:
V	volilnih zadevah takse prosto.	?
Uradno potrdilo.
N. N. (poklic, bivališče in hišna štev.), stanuje v tej občini stalno že nad šest mesecev in je pristojen v občino . . . glasom podatkov in tuuradne matice.
Županstvo v....., dne . . .
Podpis župana.
Pečat.
Državna politika.
V NAŠI DRŽAVI.
Narodna skupščina razpuščena. Dne 15. junija je kralj Aleksander podpisal ukaz, da se narodna skupščina, ki je bila šele pred dvema letoma izvoljena, razpusti in da se razpišejo nove volitve. Vukičevič, ministrski predsednik, je rekel, da zato, ker s sedanjo skupščino ni bilo mogoče delati. (Opomba uredništva: Seveda ne, če vlada skupščine sploh ni sklicala, ker v njej ni imela sigurne večine.)
Nove volitve dne 11. septembra. Istočasno z razpustom sedanje narodne skupščine je kralj Aleksander podpisal tudi ukaz, da se vršijo nove volitve 11. septembra. Volitve se vršijo na podlagi ljudskega štetja iz leta 1910, ker imajo na ta način Srbi 30 poslancev več kot jim gre po štetju leta 1921.
Izpopolnjena, takorekoč nova vlada. Vukičevič je ostal predsednik. On je kraljev oseben prijatelj. Kot ministre iz radikalne strani je privzel le svoje najzvestejše zi tako-zvanega Jovanovičevega kluba. A tudi tu nima vseh popolnoma brezpogojno udanih, ker se nekateri le bojijo velike večine v radikalnem klubu, ki je zoper vlado. Vlada je izvršila takoj tudi veliko izpremembo pri upravi in je nastavila veliko število novih velikih županov. V Sloveniji sta oba velika župana vsled svoje objektivnosti in obče priljubljenosti ostala na svojih mestih. In tu je tudi za izid volitev vseeno, kdo je veliki župan, ker se narod ne da terorizirati. Drugače je to na jugu. Zato ni čuda, da se ta komaj nekaj dni nova vlada že zopet krha. Minister Spaho, mohamedanec iz Bosne, ni zadovoljen glede nastavitve velikih županov in je grozil, da izstopi iz vlade.
Usoda radikalne stranke. Sedanja vlada je pravzaprav namenjena, da razbije najmočnejšo, to je radikalno stranko in izbriše iz nje korupcijoniste, kakor se trdi. Tudi ima namen, da vzame Radičevcem ono število poslancev, ki mu ne gredo, ker ga je hrvatski narod že zapustil. A to je le postranski namen. Glavni je oni glede radikalne stranke. Njena usoda je sedaj zelo negotova. Ako se stranka razcepi na razne Skupine, tedaj bo pri volitvah padla za najmanj 50 poslancev. Znaki pa kažejo, da se bodo vse dosedanje
skupine radikalne stranke sporazumele in šle složno na volitve. Končna odločitev pade v kratkem na zborovanju glavnega odbora.
Naša stranka in sedanji položaj. Naša stranka je bila letos dva meseca v vladi in je napravila velik delovni program, ki bi olajšal bremena našim kmetovalcem in rešil posebno Slovenijo gospodarske propasti. Zato je bila naša stranka na tem stališču, da se naj dela takoj za izboljšanje gospodarskih razmer. Ako pa je sedaj postavljena pred volitve, se teh tudi ne boji, saj je v dveh mescih pokazala, kaj je dosegla. Naša stranka mora in bo vsaj tako močna zopet prišla iz volitev v Beograd, kjer jo čaka odlično delo in sodelovanje v vladi in vodstvu usode naše države in našega naroda.
Kralj v Beogradu. Kralj Aleksander se je pripeljal iz kopališča Topole v Beograd, kjer je sprejel ministrskega predsednika v avdijenci. Vsled prevelike vročine, ki vlada sedaj v Beogradu, pa je takoj zopet odpotoval.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Dr. Korošec na Bolgarskem. Naš voditelj dr. Korošec je takoj po razpustu narodne skupščine odpotoval na Bolgarsko, da je stopil tam v stik s politiki. Bil je sprejet tudi pri bolgarskem kralju Borisu. Vse bolgarsko časopisje ga je iskreno pozdravljalo kot velikega Jugoslovana, moža, ki ga je dala Slovenija Balkanu, da ga čimbolj zbliža z Evropo. Iz Bolgarske se vrne naš voditelj dr. Korošec v Slovenijo, kjer 'bo prisostvoval izvršitvi volilnih predpriprav. Naša mogočna strankina organizacija mu bo tudi še vnaprej opora za njegovo veliko delo.
Naš spor z Albanijo je še nerešen. Meja je zaprta za vsak promet. Velesile so sicer posredovale v Tirani, ali je videti, da brez uspeha. 0 sporu bo sodilo Društvo narodov. Italiji, ki ima pri celi stvari svoje prste vmes, seveda to ni ljubo.
Rusija in Poljska sta si še vedno v hudem sporu radi tega, ker je bil ustreljen ruski poslanik na Poljskem. Upati pa je, da začasno ne pride do kakega krvavega obračunavanja.
Rusija v krvi. Boljševiki so napravili nove preiskave in baje dognali nove zarote in našli nove ovaduhe ter zopet veliko število istih dali pomoriti. Ta njihov nastop nikakor ni pridobil Rusiji prijateljev in sovjetska vlada se je pokazala zopet v svoji prvotni krvoločnosti.
Anglija je osamljena v nastopu zoper Rusijo. Nobenemu narodu v Evropi se danes ne ljubi, da bi podpiral spor med Anglijo in Rusijo in morda še pripomogel, da bi čimpreje prišlo do krvave zopet velike evropske vojske. V mestu Ženevi v Švici so se zbrali zunanji ministri večjih evropskih držav, kjer so sklenili, naj se spor ne poostruje. Nemčija in Francija sta pri tem veliko pripomogli.
Politični položaj na Rumunskem ni ravno rožnati. — Vlada, ki je bila postavljena pred desetimi dnevi, je že zopet v demisiji. Tam se preveč vtikajo generali v politiko. General Avaresku je sicer po številu poslancev, ki si jih je znal »pridobiti« pri zadnjih volitvah, številčno močen, a njegovi neuspehi posebno v zunanji politiki so mu spod-tiesli tla. Zavozil ga je, da se je dogovoril z Italijo in s tem z Jugoslavijo stopil v bolj hladno razmerje. Italija pa mu je to »povrnila«, da je proti Rumuniji napravila zvezo tudi z Madžarsko. In takoj je bilo treba soremeniti smer zunanje politike zopet k Jugoslaviji. Padel je kot vodja državne usode. Že je nameraval napraviti po Mussolinijevem načinu, da bi z vojaki osvojil Bukarešto in zavladal z vojaško silo nad mestom in državo. Ali vlada mu 'e to nre-
prečila. Vendar pa je vlada tako slabotna, da bo zopet v kratkem izmenjena in bodo najbrž volitve.
Usoda ruskih beguncev je sicer težka in je prav, ako se je ravno v slovanskih državah nudilo beguncem gostoljubje, tako na Češkem kot še posebno v Jugoslaviji. Vendar pa se pečajo razna društva beguncev z načrtom, da rešita ti gostoljubni državi velikih bremen ter da se izvrši smotreno naseljevanje ruskih beguncev v Južni Ameriki.
Italijo je strah! Vse italijansko časopisje obširno piše o vplivu Rusije na Balkanu. Pišejo, da gre kar po treh potih: skozi Turško, preko Nemčije in preko Beograda samega. Posebno je opaziti, da je začela Rusija opuščati ne-tenje spora med Bolgarsko in Jugoslavijo. Če se ti dve državi zbližata, tako pišejo laški listi, potem je pričakovati močno slovansko državo na Balkanu. E, se je pa Mussolini malo zmotil, ko je hotel vse države-sosede nahujskati zoper Jugoslavijo, ki bi jo potem kar pohrustal.
Na Kitajskem §e ne bo konca! Čangtsolin se je v severni Kitajski zopet utrdil, ker se mu je posrečilo plačane vojake ¡pomiriti in složiti. Na Kitajskem so le plačani vojaki, ki pa znajo tudi štrajkati, če niso ravno zadovoljni. Seve je taka vojska bolj igrača v primeri s pravo vojsko, kakršna je bila v Evropi. Pa kljub temu je nevarnost posameznih velika. Najhujša pa je negotovost, ko se čete preganjajo po celih pokrajinah in ni nikjer prave oblasti in reda.
Preganjanje katolikov v Mehiki. V mestu Tebuca je bil mlad katoličan pribit na križ in na njem ustreljen. — V mestu Qualdararu so nekega duhovnika polili s petrolejem in zažgali. — V mestu Mexico so vrgM v ječo 17 duhovnikov. Od tam so jih peljali k izkopanemu grobu, jih stoječe ob grobu obstreljevali in nato na pol žive pokopali.
I Pri strašnem prizoru je eden grobarjev zblaznel. To so uradni podatki in naši liberalci so lahko ponosni na svoje bratce v Mehiki.
Da bomo nasprotnike poznali.
Radičevci delijo — »gorke«.
V svojem listu v zadnji številki so radičevci zavihali rokave in si domišljujejo, da so prisolili nekaj »gorkih«. Teh gorkih je bila deležna zopet »pokvarjena gospoda«, a posebej še »šolana gospoda«. Tako zelo se motijo radičevci, če mislijo, da bo kmet res tako nespameten ter bo začel boj zoper vse druge, ki niso kmetje, da bo začel boj ravno zoper tiste, ki jih je z lastnimi žulji spravil do boljšega stanu, zato, da mu bo od tam pomagal. Če to drži, kar »Kmetijski list« piše, potem bi kmečki sin sploh več v šolo ne smel, da ne postane »pokvarjena gospoda«. Kaj je namen tega radičevskega dela? Nič drugega, kot napraviti zdraž-bo med kmeti in — duhovniki, ker itak kmet z drugim in-teligentom pride malo v stik, k večjemu kadar so volitve in bi radi nekateri, ki pa so le za časa volitev »kmetje«, postali poslanci. V ta boj vodi kmeta ne kmet, ampak — uradnik sodjalist Prepeluh, ki spada kot »kmetski« voditelj tudi med gospodo. Naš kmet pa uradnike pozna, prav posebno še take, ki so že vse poskusili, končno pa stopili v Radičevo službo in postali njegovi priganjači v Sloveniji.
Izplačajte nagrade!
Radičevci razpisujejo znamenite nagrade, kar po 10 tisoč Din za eno vprašanje in pet naenkrat so jih razpisali, češ, da vera ni v nevarnosti. Stavi pa seveda vprašanja, na katera misli, da se ne bo dalo odgovoriti. Toda naj dovolijo gospodje od radičevske garde v Sloveniji, da jim | damo odgovor:
1.	Državna oblast je že odpravila obvezno udeležbo pri šolskih sv. mašah. Katehet ne sme učenca kaznovati, če ni hotel k sv. maši. — Prvih 10.000 Din nakažite takoj!
2.	Državna oblast je prepovedala še več kot navaden cerkven obred, ona se je vtaknila celo tako daleč, da z znanim kancelparagralom hoče celo določati in omejevati snov pridigovanja. — Torej drugih 10.000 Din plačajte!
3.	Orožniki ne odvračajo ljudi z bajoneti od cerkve, pač pa to delajo razni liberalni demokratski in radičevski politični orožniki in njihovi Msti, ki storijo vse, da le ljudem ogabijo službo božjo in jih odvrnejo od cerkve. — Tretjih 10.000 Din, g. Prepeluh, je izgubljenih, alo, plačajte jih!
4.	10.000 Din dobimo, če dokažemo, da je bilo duhovniku zabranjeno učiti krščanski nauk. Dokaz: Minister g. Pucelj je prepovedal pouk krščanskega nauka na specijal-ni kmetijski šoli meseca decembra 1926 in je katehet moral iz šole. Minister dr. Kulovec je pozneje to popravil in se zdaj krščanski nauk zopet poučuje.
Skupno je »Kmetijski list« izračunal v svojem navdušenju, da je 4 krat 10.000 — 50.000 Din ter je obljubil to skupno svoto. Mi smo na vsa štiri vprašanja odgovorili in zdaj zahtevamo, da 50.000 Din takoj nakaže volilnemu skladu SLS. Ako tega ne stori, tedaj bo sam stal pred našim ljudstvom kot človek, ki obljublja, pa reče: »Obljubiti in dati je preveč!« — Radičevci pač obljubujejo, ali dajo pa ne! Zahtevamo, da denar takoj izplača, ker nočemo pustiti, da ¡bi se s takimi nagradami varalo ljudi, češ, da nihče ni odgovoril.
Socijalisti in demokrati so eno.
Pri zadnjih občinskih volitvah v slovenskih mestih Celje, Kamnik, Novomesto, Domžale, so demokrati sramotno propadli, le v Novem mestu so obdržali še svojo moč. In zakaj ravno tu? Socijalisti so bili njihova priprega. Na dan pred volitvami so socijalisti v »Jutru«, ki je glasilo najhujših kapitalistov v Sloveniji, objavili oklic, da vsi delavci glasujejo za SDS. — No, lepa reč, taka družba prole-tarcev in buržujev, delavcev in kapitalistov. Ali se socijalisti nič ne bojijo za svoje delavstvo, da bi ga rešili iz rok liberalne gospode, ali pa so res le priganjači te gospode, samo da zavajajo delavca od SLS, kjer bi delavec našel pravo zaščito in pomoč? — Mariborsko delavstvo vedno bolj uvideva, da je sedanjim voditeljem nasedlo in ogorčeno zahteva, da se prekinejo vse zveze z SDS, če ne, bo delavstvo pustilo svoje generale na cedilu. To ogorčenje pa je brezpomembno, ker bodo voditelji že znali svojo zvezo z demokrati prikrivati, samo da se bo delavstvo še nadalje komandiralo za podporo SDS, ki je sicer danes noben drug stan več ne podpira, ¡pač pa vsak podira.
Zoper 10 božje zapovedi.
Če se bodo naši demokrati zopet postavljali, da ne pišejo nikdar zoper vero, jim bo treba med drugimi številnimi dokazi ponuditi tudi tega, kako je »Jutro« dne 19. t. m. v štev. 144 pisalo o 10 božjih zapovedi. Tu namreč zagovarja delo nekega profesorja Meinholda ter pravi, da je ta profesor izpodbil trditev o božjem izvoru 10 božjih zapovedi. Seveda se je s tem skušala izpodbiti tudi veljavnost in vsebina božjih zapovedi. »Jutro« se je seveda moralo obregniti ob 10 božjih zapovedi, ali so mu res tako napoti? Seveda, vsebina mu morda res ni prijetna. Z listom pa, ki tako piše o božjih zapovedih, so naši demokrati zopet razkrinkali svojo »globoko vernost«.
Križe podirajo!
V Mariboru se je pretekli teden zgodil gnusen zločin, Na cesti, ki pelje iz Maribora proti Kamnici, je stal velik
Poročila S. L. S.
V Selnici ob Dravi se je v nedeljo, dne 19. t. m., vršil shod SLS. Bil je dobro obiskan. Navzoči so bili župani domače in sosednjih župnij. Govoril je narodni poslanec Fr. Ž e b o t o političnem in gospodarskem položaju. O oblastni skupščini pa je govoril oblastni poslanec Martin Kores. Shodu je predsedoval župan občine Slemen g. Ivan Urbas. Zborovalci, med njimi več mož, ki so bili dosedaj pristaši drugih strank, so se izjavili za SLS. Demokratom in samo-stojnežem ljudje obračajo hrbet.
Shod Slovenske ljudske stranke pri Zg. Sv. Kungoti. Prihodnjo nedeljo, dne 26. junija, po božji službi (ob pol 11. uri) se vrši shod Slovenske ljudske stranke in sicer pod milim nebom pri cerkvi. Govorijo: narodni poslanec Ž e b o t, oblastni poslanci dr. Veble, Supanič in Šerbinek. Vabimo domačine in sosede!
Shod SLS v Marenbergu. V nedeljo, dne 26. junija, po sv. maši ob pol 11. uri dopoldne se vrši shod SLS v Maren bergu v gostilni Bruderman. Govorijo poslanci Vlado P u-š e n j a k, Kugovnik in drugi. Pričalaije se prav obilna udeležba!
Shod SLS v Sv. Lenartu nad Laškim se je vršil v nedeljo, dne 19. t. m., na katerega je prišel poročat oblastni poslanec g. Deželak. V svojem govoru je orisal delo naše stranke v dobrobit kmeta, v kolikor se je to sploh dalo. Ljudstvo je vzelo poročilo z velikim zanimanjem na znanje s sklepom, da pri volitvah v občinski odbor odda glasove stranki, ¡ki vodi boj za zboljšanje razmer v državi. Govornik je tudi bičal neznačajnost g. župana, ki je, ko je dobil enkrat zaupanje od volilcev naše stranke, storil madež za sebe, namreč da je uskočil k SKS, ne da bi odložil častno mesto župana. Sodbo mora in bo izreklo naše ljudstvo. Naj ne bo nobenega našega pristaša dne 26. junija, ki bi rekel: brez mene bodo že tudi opravili!__
Naša društva.
Okrožnica prosvetnim društvom in prijateljem krši?, prosvete. Dne 10. julija 1.1. se vrši dinarski dan za nabavo dobrih knjig našim Prekmurcem. Vneti naši agitatorji in agitatorke bodo šli od hiše do hiše in od vsakega pobirali knjige ali pa vsaj mali prispevek 1 Din za knjige prekmurskim Slovencem. — Slovenci! Pred kratkim smo obhajali triurni naše narodne zavednosti, desetletnico majniške deklaracije, najlepšega in največjega dokumenta iz naše slo-
venske zgodovine. Majniška deklaracija pa nam ne sme biti lep spomin junaštva naših žen in deklet, ki so požrtvovalno čuvale slovenski dom in grudo ter naših junakov, ki so umirali na bojnem polju, temveč nam mora biti plo-dovito seme za vedno nova dejanja narodne zavednosti in požrtvovalnosti. Vedno bodrilo nam mora biti, da čuvamo dedščino majniške deklaracije, naš mili slovenski narod, njegov jezik in knjigo. — Naši slovenski bratje v Slovenski krajini, ki so se po dolgih letih zopet tesno priključili materi Sloveniji, nimajo najpotrebnejših stvari, s katerimi bi mogli gojiti slovenski jezik in se navduševati za slovensko pesem, slovenske knjige. Prekmurski Slovenci nas kličejo na pomoč in prosijo, da jim damo svoj biser, slovensko knjigo in jim pomagamo, da si ustanovijo knjižnice po župnijah, da se bodo z nami radovali in z nami vžigali svoja srca za ljubezen do slovenske domovine in naše mile materinščine. — Slovenci in Slovenke! Naša sveta narodna dolžnost je, da jim ponudimo roko na pomoč in s tem tudi dejansko izvršimo oporoko majniške deklaracije med našimi najmlajšimi brati v Slovenski Krajini. Dne 10. julija vsi na delo! Ako ne moreš nabiralcu darovati knjige, seži v žep in mu daruj dinar. Dokazal boš s tem, da še danes živi v slehernem Slovencu isti živi duh požrtvovalnosti, ki je pred desetimi leti porodil majniško deklaracijo. Dne 10. julija darujmo vsi za Prekmurce! — Pred godom naših prvih slovanskih prosvetiteljev sv. Cirila in Metoda, naj se v društvih vrši dne 3. julija t. 1. javno predavanje o zgodovini in geografiji Prekmurja, odnos-no prekmurskega prebivalstva. Za predavanja nudita bogato gradivo knjigi: »Slovenska Štajerska in Prekmurje«, zgodovinski opis, spisal profesor dr. Fran Kovačič, ter dr. M. Slavičeva knjiga »Prekmurje«. — Prosvetna zveza v Mariboru.
Spored slovesne posvetitve katoliških organizacij v župniji Matere Milosti presv. Srcu Jezusovemu. V petek, 24. in v «oboto, 25. junija, zjutraj ob pol šestih in zvečer ob osmih slavnostni govori. Pred in po govorih sv. spoved. V nedeljo, 26. junija, ob pol šestih zjutraj skupno sv. obhajilo; ob šestih sv. maša za vse društvenike in govor. Popoldne do dveh zbiranje vseh društev z zastavami na vrtu Omladinskega doma, Cvetlična ulica 28. Ob četrt na tri odhod v cerkev. Ob pol treh blagoslovitev kipa Srca Jezusovega, sklepni govor, litanije Srca Jezusovega, slovesna posvetitev in zahvalna pesem. Ob četrti uri slavnostna akademija v proslavo presv. Srca Jezusovega v dvorani »Union«.
Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo, 12. junija smo imeli v svoji sredini drage goste, člane Ljudskega odra in pevskega društva Maribor. Naši ljudje ne bodo zlahko pozabili neverjetnih škripcev, iz katerih se je končno izmotal gibčni Maiks, ko je že mislil, da se
mu svet udere pod nogami. Ubogi slikar Fric! Njegova boljša polovica mu je poštene nauke solila v potrpežljive možgane, ker je dovolil svoji svakinji, da prevzame z navideznim možem Maksom za tri dni gospodinjstvo v hiši. Preljubi in predragi stari stri-ček je Maksu, temu lahkoživcu delal strašne bridkosti s tem, da ni hotel hitro umreti, temveč se je zdrav in vesel prikazal v hiši, kjer se mu je tako dopadlo, da je sklenil vedno ostati pri svojem nečaku v stanovanju, ki ni bilo njegovo. Ljudski oder je to veseloigro uprizoril s tako gibčnostjo in neprisiljenostjo, da se že dolgo nismo naužili tolike zabave, kakor pri teh škripcih. Ker bi se res bilo moglo zgoditi, da bi ob~neprestanem smehu katerega izmed poslušalcev pograbil krč, se je med posamezna dejanja vpletel pevski zbor Maribor z izvajanjem pevskih točk, ki je bil« dovršeno, v čast pevovodji in članom in y radost občinstva, POi grešali smo kratkega programa vse prireditve — zelo dobro bif bilo s par besedami očrtati glavno misel igre, osebe, kakor tudi besedilo pesmi, ki jih ima pripravljene pevski zbor. Ako bi se vse to bilo raztolmačilo v kratkem predgovoru, bi se najbrž bila dala doseči takse prosta vstopnina. Dragim gostom kličemo še enkrat: Srčna hvala za vse! Dober zgled ste nam dali,, zato hočemo tudi mi nastopati, in sicer na Petrovo, 29. junija drugič s spevoigro »Mlada Breda«. Vabljeni ste vsi naši prijatelji in sosedje, zlasti še pa vsi, ki ste zadnjič že bili na potu k nam, pa vas je vreme zadržalo!
Prireditev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. V nedeljo, dne 3. julija bo naše katoliško Prosvetno društvo predstavljalo igro »Cvetina Borograjska«. Že dolgo ni bilo na našem odru tako krasne igre kot je ta. Kaže se nam v pretresljivih slikah nežna, požrtvovalna ljubezen Cvetine do svojega nesrečnega očeta. Za to igro se je popravil oder in naslikale nalašč za to nove kulise. Kdor hoče videti res kaj lepega in poučljivega, si bo igro gotovo ogledal.
Svetinje pri Ormožu. Orlovski odsek pri Svetinjah priredi na Petrovo, dne 29. junija, ob 3. uri popoldne tombolo na vrtu gosp. Franca Veber, trgovca v Ivanjkovcih. Pred tombolo se uprizori veseloigra v 1 dejanju »Kje je meja«, katera je vstopnine prosta. Ker je dobitkov mnogo in lepih, za to vas k obilni udeležbi vabi odbor. — Bog živi!
Porota.
MARIBORSKA POROTA. Požigi v Prekmurju.
Dne 14. junija se je zagovarjal 241etni posestniški sin Štefan Magdič iz Ižakovc pri Dolnji Lendavi radi hudodelstva požiga. Zažgal je v dveh mesecih nič manj kakor trem posestnikom gospodarska poslopja. Najprej je zažgal dne 6. junija 1927 okrog polnoči posestniku Štefanu Žižku živinski in svinjski hlev, ki sta mu oba zgorela in še podstrešje hiše. Izvednec je ocenil škodo na 6700 Din. Štiri
križ s podobo Žalostne Matere božje. V četrtek zjutraj so našli delavci v peščeni jami razbito "telo križanega, z odtrganimi rokami. Hudobneži so sicer ušli roki pravice, ne bodo pa ušli pravičnosti božji, ako ne bodo preje poiskali Njegovega usmiljenja. Zelo žalosten je ta dogodek, a razumljiv je, če opozorimo na veliko brezvestno gonjo svobo-domislecev v Mariboru, kjer ravno socijalisti tvorijo avant gardo protikatoliške gonje. Lepi so sadovi te — delavske" prosvete!
Kaj je novega?
Celjani odklanjajo gospodarstvo samostojnih demokratov. Nedeljske občinske volitve v Celju so pokazale jav nosti, da odklanjajo Celjani nadaljno gospodarstvo samostojnih demokratov na mestni občini. Žerjavova stranka, ki je smatrala Celje za eno najstarejših in najmočnejših svojih trdnjav, je doživela v nedeljo tak poraz, o kakršnem se demokratom niti sanjalo ni. Od 33 mandatov so dobili demokratje le 10, socijalni demokrati 3 in SLS z gospodarskimi krogi 20. Pod vplivom SLS se bode začelo na celjskem magistratu drugo gospodarstvo, ki bo v dobrobit mestu in na zadovoljnost javnosti. Vsa čast zavednim Celjanom, ki so dokazali v nedeljo, da jim gre za poštenost glede gospodarstva na magistratu in da so siti narodnega bobnanja, za katerim se vedno skriva korupcija samostojnih demokratov.
Organisti in pokojninsko zavarovanje. Od 1. 1909, ko se je ustanovil Pokojninski zavod za privatne nameščence, pa do sedaj, so se pri napovedi dohodkov za pokojninsko zavarovanje vsi dohodki računali, katere, je prejemal or-ganist in cerkovnik, kot dohodki organista. Po teh skupno napovedanih dohodkih je tudi Pokojninski zavod uvrstil organista v primeren plačilni razred. V zadnjem času pa so nekateri službodajalci začeli zagovarjati mnenje, da se ti dohodki ne smejo skupaj zaračunavati ter so začeli trditi, da kjer je cerkovniška plača večja kot organistovska, je glavni poklic cerkovniški, ne pa organistovski. Če bi to mnenje obveljalo, bi bilo veliko organistov izločenih iz zavarovanja, kar bi bila za nje velika škoda in socijalna krivica. To naziranje je zelo zmotno, kar bom dokazal, kakor sledi: 1. Služba organista in cerkovnika je v mnogih krajih od davnih časov združena, kakor tudi plača, tako da ni mogoče določiti, koliko dobi kot cerkovnik, koliko kot or-ganist. 2. Delo organista je duševno delo. Organist se mora tega temeljito učiti. Glasba je umetnost in se je zamore priučiti le tisti, kateri ima za to prirojen dar. Je to prav poseben dar božji in vse učenje nič ne pomaga, če ni človek glasbeno nadarjen. Služba cerkovnika je posel navad-dnega strežnika, katerega se lahko vsak takoj priuči in mu zato ni treba posebnega dara. Za organiste so ustanovljene orglarske šole, kjer se morajo učiti tri leta, v šolah se jim izdajajo spričevala o sposobnosti itd., kar vse za cerkovnika ni treba. Do danes še ne obstoja za cerkovnike nikjer kakšna šola, za organiste pa imamo v Sloveniji dve. Zato je vsak organist lahko cerkovnik, ne more pa postati cerkovnik organist brez šol in brez talenta. Jasno je torej, da je glavni poklic organistovski, ker tega se je učil, od tega ima spričevala, ni se pa učil cerkovništva, ker za to ni potreba posebnega uka. Ker zakon o pokojninskem zavarovanju pravi, da se lahko tudi vštejejo postranski dohodki, naj se torej tudi v bodoče vsi dohodki cerkovnika vštejejo kot dohodki organista. Ker si noben organist ne more nič za starost prihraniti, zato je sveta dolžnost vseh služboda-jalcev, da skrbijo, da bo vsak organist zavarovan in tako vsaj za leta onemoglosti preskrbljen. Kjer nima cerkev dohodkov za plačevanje prispevkov, naj to radevolje pla-
tedne pozneje, dne 7. februarja, zopet okrog polnoči, je zažgal Magdič posestniku Štefanu Koutarju kopo slame in mu napravil 4200 Din škode. Le 5 metrov odtod je oddaljena hiša, ki sicer ni zgorela, pač pa hlev. In čez tri tedne, dne 27. februarja, je zažgal obtoženi še posestniku Francu Poredošu hlev in skedenj ter mu povzročil škode 14.291 Din. Požige je izvršil vsled maščevalnosti. Prvotno je dejanja priznal, zagovarjal se je pa s pijanostjo. Kasneje, pred sodnijo, je rekel, da ni on požigalec, pač pa so ga prisilili orožniki k priznanju s pretepanjem. Pozneje je zagovor zopet izpremenil. Obsojen je bil na 8 let težke ječe.
Uboj v vinogradu.
Istega dne popoldan je prišel v razpravo krvav slučaj ki se je dogodil dne 30. marca t. 1. v vinogradu Ane Šeruga v Veličanah. Pred porotniki je stal mizarski pomočnik Anton Hladen iz Cerovcev, obtožen, da je dne 30. marca sunil v srce z nožem Jožefa Bukovca ter povzročil njegovo smrt. V Šerugovem vinogradu so omenjenega dne kopali, zvečer pa so se kopači, med njimi tudi obtoženec in Bukovec, zbrali v viničarski hiši. Med Hladenom in Bukovcem je prišlo iz malenkostnega vzroka do prepira, obtoženec je potegnil nož ter ga zasadil tovarišu v prša. Zadel ga je v srce in ga usmrtil. Hladen se je zagovarjal s silobranom, zagovor pa so priče ovrgle. Obsojen je bil na 6 let težke ječe.
Zagoneten zločin v Prevaljah.
Dne 15. junija je prišel na vrsto zagoneten zločin, ki se je dogodil dne 16. januarja v Prevaljah. Omenjenega dne je namreč nastal v Prevaljah, personalna hiša št. 16, v stanovanju 861etne Katarine Gradišek, požar, katerega so si-ter zadušili, toda starko so našli v postelji ležati mrtvo. Domnevali so prvotno, da se je zadušila od dima, kmalu pa se je ugotovilo, da jo je nepoznan človek zadavil, oropal m da bi svoje strašno dejanje prikril, je pohištvo v stanovanju zažgal. Umora, ropa in požiga je bil osumljen Ignac Krainer, ki pa je dejanje odločno tajil. Ker ni bilo zadosti tehtnih dokazov o njegovi krivdi, je bil oproščen.
Detomor.
Dne 17. junija so se vršile pred poroto tri razprave. Prva se je zagovarjala Angela Dobrina, služkinja v Mariboru, radi detomora. Dne 12. aprila 1.1. je porodila v Mariboru, Cvetlična ulica 8, nezakonsko dete ženskega spola. Po porodu je stisnila otroku sapnik ter ga zadušila. Svoji gospodinji, ki je našla deklo z mrtvim otrokom, je rekla, da je med porodom omedlela ter ne ve, kaj se je z njo go-
čajo farani potom konkurenčnih prispevkov. Saj vendar organist dela za celo župnijo in zato naj župljani za njega tudi skrbijo.
Tečaj za organiste in pevovodje se vrši v Mariboru od 4. do 7. julija t. 1. Stanovanje je brezplačno, hrana zelo poceni. Prijave je pošiljati na g. Janko Gašpariča, stolnega kapelnika, Maribor, Slomškov trg.
Kdo gre na Trsat? Vsak naj takoj na dopisnici naznani, da se misli udeležiti romanja in protialkoholnega kongresa v dnevih 23. do 25. julija. Piše se na naslov: »Sveta vojska«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. Odtam dobijo pri-glašenci čekovne položnice, da vplačajo 50 Din za izkaznico. Posebni vlak bo vozil od Maribora na Ljubljano in Metliko in bo na vseh postajah sprejemal potnike. Vožnja iz Maribora in nazaj bo veljala 173 Din. Hrano si vsak sam preskrbi. Kdor more, naj ne zamudi ugodne prilike! Videl bo mnogo lepega in slišal mnogo koristnega!
Sprememba pri sprejemanju strank pri oblastnem odboru mariborske oblasti. Oblastni odbornik g. M. Krajnc sprejema namesto v pondeljkih v sredah, oblastni odbornik dr. Andrej Veble pa namesto v sredah v pondeljkih od 11. do 12. ure.
Otrok padel z mosta na železniški tir. Priljubljena zabava mariborskih otrok je gledati premikanje vlakov na mariborskem kolodvoru z mosta, ki vodi preko železnice v Krčevini. To zabavo si je privoščil tudi sedemletni Wolfgang Pichler, toda pri tem je vsled ¡poškodovane ograje padel 8 m globoko na železniški tir. Obležal je nezavesten in težko poškodovan ter so ga morali oddati v bolnico.
V dveh dneh trije utopljenci. Zadnji dnevi preteklega tedna so bili silno vroči. V Mariboru je vladala neznosna vročina, ulice so kar žarele. Na tisoče ljudi je hitelo v Dravo, da si s kopeljo ohladijo razgreto telo. Kopanje v Dravi pa je žal zahtevalo svoje žrtve in v dveh dneh so u-tonili v reki kar trije kopalci. V petek je utonil llletni dijak Lorber, v soboto na Pobrežju 131etni učenec ljudske šole Nipič iz Mejne ulice in v nedeljo so zagrnili valovi pod mostom nekega približno 201etnega mladeniča, ki je bil fiajbrže tujec, ker se dosedaj še nihče ni prijavil, da ga pogreša. V nedeljo so istotako opazili z državnega mosta v Dravi plavajoče truplo nepoznanega utopljenca, katerega je reka nesla s seboj.
Smrt odličnega našega moža. V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici je umrl v soboto, dne 18. t. m., posestnik Janez Jerovšek, brat ravnatelja tiskarne sv. Cirila v Mariboru dr. Antona Jerovšek. Pokojni se je pred nedavnim časom ponesrečil, ko je padel z visoko naloženega senenega voza, a je vendar okreval in upati je bilo, da bo vso posledice vsled svoje močne narave premagal. Na praznik pre-sv. R. T. pa je začutil bolečine v glavi in v soboto zjutraj je po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti v 46. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Rajni je bil mož krščanskega značaja, odločen in zaveden naš somišljenik, posebno skrben in moder gospodar, blag sosed in tovariš. Pogreb se je vršil ob zelo veliki udeležbi domačinov ter okoličanov v pondeljek predpoldne. Sprevod je vodil ob asistenci domače duhovščine in iz, več dekanijskih župnij profesor iz Ptuja č. g. Kolarič, ki je govoril na pokopališču poslovilni govor. Pogreba sta se udeležila gg. poslanca dr. Hohnjec in Žebot, več oblastnih poslancev, mariborski župan g. dr. Leskovar, župan iz Slov. Bistrice z zastopniki uradov ter organizacij. Ogromna udeležba na zadnji poti je dokazala, kako je bil blagopokojni priljubljen ter čislan od vseh ne samo doma v Slov. Bistrici, ampak tudi daleč na okrog. S hvaležnostjo se bo spominjal vzglednega gospodarja Janeza Jerovšek vsak, ki je poznal njegovo ve-
dilo. Ko se je zopet prebudila iz omedlevice, je bil otrok že mrtev. Mestni fizik je po ogledu otroka izrekel sum, da je bil zadušen ter je napravil prijavo na drž. pravdništvo. Raztelesenje je dokazalo, da je dete živelo še kake četrt ure po porodu, nakar je bilo zadušeno. Na vratu so se poznali še jasni znaki davljenja. Obdolženka je vso krivdo tajila ter se je zagovarjala, da do poroda niti ni vedela, da je noseča. Izgovor pa je izmišljen, ker je pisala že par mesecev pred porodom očetu svojega otroka, da je v drugem stanju. Dobrina je bila obsojena na 3 leta težke ječe.
tiiSfctJISSS^-ri««-^ -
Kaznjenec pred poroto.
Jožef Klep, 211etmi delavec od Sv. Marjete na Drav. p., je prišel pred ¡poroto kar iz zapora okrožnega sodišča, kjer odslužuje svojo sedemmesečno kazen radi težke telesne poškodbe. Radi istega delikta je tudi danes prišel pred poroto. Še predno je namreč nastopil kazen, na katero je bil obsojen od okrožnega sodišča v Mariboru, je dne 2. marca t. I. izvršil nov delikt, ki mu je zopet nakopal na glavo novo kazen. Klep je znan pretepač, katerega se ie vse balo. V noči od 1. na 2. marca t. L je v Staržah stal pred gostilno Gojčič v družbi Jožefa Tarsa. Mimo so prišli popolnoma mirno trije fantje, med njimi Franc Ekert. Obdolženec je stopil k njemu, ga vprašal, zakaj je tepel njegovega brata, nato pa ga je udaril z vso silo s kamnom po glavi. Kamen si je že poprej pripravil. Udarec je zadel Eker-ta na sence ter mu zdrobil lobanjsko kost. Radi te poškodbe ,ki je bila smrtno nevarna, je Ekert oslepel na levem očesu. Jožef Klep se zagovarja, da ga je nagovoril njegov tovariš Tars, naj udari Ekerta ter mu je on stisnil kamen v roko. Njegov zagovor pa so razne priče ovrgle in je bil na podlagi pravoreka porotnikov obsojen na 3 leta težke ječe.
Požig radi 20 dinarjev!
Skoro neverjetno je danes slišati, kake malenkosti zavajajo naše ljudi v najhujše zločine. Ker je Andrej Bala-žič, viničar pri Baumannu v Hardeku, dolgoval 171etnemu Stanku Novaku 20 Din, pa mu jih ni vrnil, je Novak iz maščevalnosti zažgal viničarijo. Baumannu je s tem povzročil 80.000 Din, viničarju Balažiču za 5000 Din škode. Zločin je izvršil letos dne 1. maja v času, ko ni bilo v viničariji nikogar doma. Opazili pa so požigalca Balažičevi otroci, ki so se blizu tam igrali. Zločinca so kmalu zaprli in je najprej vse priznal. Kasneje v preiskovalnem zaporu pa je zopet začel tajiti, češ, da so ga k priznanju prisilili orožniki. Priče pa so vse njegove zagovore ovrgle in je bil obsojen na 6 let težke ječe.
selo naravo in odkritosrčnost. Ostani mu ohranjen najboljši spomin in žalujoči rodbini naše iskreno sožaljel
Požar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. V soboto, dne 18. t. m., predpoldne je izbruhnil velik požar v Oblakih pri posestniku Repiču. Uničil je hleve in vso gospodarsko poslopje. Le malo je manjkalo, da ni upepelil tudi hiše. Škoda je velika, ker so komaj rešili živino.
Žrtve strele. Strela je letos zahtevala že več žrtev. Zadnje dni sta se zgodili zopet dve nesreči. V Marenbergu je bil ubit hlapec Rudolf Rietsch, ko je bil zaposlen z drugimi na travniku. — Istega dne je strela udarila v Franca Pezdbja iz Rudnika pri Ljubljani, ko je delal na travniku. Obležal je na mestu mrtev. — 0 žrtvah strele poročajo časopisi tudi iz drugih krajev. Uprav strahovito nesrečo je napravila strela na Holandskem v mestu Amsterdamu. Strela je med nevihto udarila v električni transformator, v katerem je bilo zaposlenih 20 delavcev. Od strele je bilo 5 na mestu ubitih, ostali pa so bili več ali manj težje poškodovani in ranjeni.
Nevihta s točo v ormožkem okraju. V nedeljo, dne 12. t. m., je nad ormožki okraj prihrumela velika nevihta s točo. Občutno prizadeta je bila fara Sv. Tomaž pri Ormožu in sicer občine: Lahonci, Koračiee, Hranigovci in Vogri-čevci. Uničila je nad polovico poljskih nasadov. Napravila je veliko škode po vinogradih, posebno sedaj tembolj, ker še trsje ni povezano. Poslanec Bedjanič je brzojavno zaprosil pri vladi nujne pomoči in posebej še interveniral pri fin. ministrstvu, da pri prizadetih ustavi iztirjavanje davkov in da se zemljiški davek odpiše.
Groboskrunstvo na Polenšaku. Pred kratkim se je našel na našem pokopališču grob rajnega Jožefa Zorka, doma iz Polenec, popolnoma razdrapan, rože vse izruvane ter razmetane na vse strani. Zanesljivo se zna, da tega niso storili nobeni otroci. Oskrunitelj tega groba je človek, 'ki je dosegel vrhunec divjosti, ki v svoji besnosti in brez-vernosti ne pozna meje in niti posvečena svetišča rajnih mu niso sveta ter ne more pustiti v miru, to pa samo radi posvetnih ničevih stvari, a kljub temu ne more in tudi ne bo nikdar dosegel cilja, za katerim je ta brezbožni in brezvestni človek tako hrepenel.
Smrtna kosa. Če si kedaj šel iz Celja ali iz Vojnika preko Blagovne v Sv. Jurij, te je pot peljala mimo prijazne, s kostanji osenčane gostilne Simončič. V tej gostilni je dolgo let stregla utrujenim gostom dobra Simončičeva mama. A sedaj je ni več med nami. Bog jo je poklical k sebi. Pretekli teden smo jo ob obilni udeležbi spremili k večnemu počitku. Bila je zares vzgledna gospodinja, dobra in nad vse skrbna mati otrokom svojega moža — poročila je namreč vdovca. A otroci iz prvega zakona so jo prav tako ljubili kot svojo pravo mater. Nikdar jim ni bila mačeha, vedno le dobra mamica. Počivaj sladko, mamica!
V Stoprcah pri Rogatcu priredi učiteijstvo dne 26. junija t. 1. ob 3. uri popoldne ob drugi obletnici postavitve novega in stalnega šolskega odra že deseto prireditev. Tokrat nastopi domača šolska mladina s prav zanimivim sporedom, kakor: petjem, de-klamacijami, igrokazi in z dvema igricama: »Čudodelna srajca« (enodejamka) in »Cigankino maščevanje« (trodejanka). — Dne 28. t. m. se pa ponovi ista prireditev po sklepni šolarski sv. maši — kot v proslavo Vidovega dne samo za šolsko mladino. Ker je čisti dobiček nedeljske prireditve namenjen za siromašnejše sto-prske šolarje, ste k obilni udeležbi vabljeni vsi ljubitelji in pod-piratelji otroških prireditev. Tem potom bodi omenjeno, da je 11. t. m. priredila tukajšnja šola z vsemi tremi razredi poučni izlet v Ptuj. — Prekoristen pouk in užitek, ki se nudi mladini ob takih izletih, kakor tudi ob šolskih prireditvah, jim gotovo ostane v trajnem spominu.
Delovanje okrajnega zastopa v Laškem. Dopisnik »Jutra« št. 134 hvali delovanje prejšnjega gerentstva kot vzor-
Strašen zločin na meji.
Dne 18. junija se je vršila zadnja razprava letošnjega poletnega porotnega zasedanja. Na vrsto je prišel strašen zločin, ki se je dogodil dne 7. septembra 1926 na avstrijski meji v gozdu med Ceršakom in Št. lijem. Tihotapci so tu umorili finančnega stražnika Janko Resnika. Zločina dolgo ni bilo mogoče pojasniti. Domnevalo se je, da je bil med morilci eden najbolj znanih tihotapcev »Vinc« ali »Cene«, kakor imenujejo viničarja Vincenca Bezjaka od Sv. Marjete ob Pesnici. Po dolgem iskanju so ga aretirali, toda ničesar ni priznal. Šele, ko je slučajno padel orožnikom v roke 161etni tihotapec Dominik Jamernik, je pri zaslišanju izpovedal, da je bil zraven pri umoru financarja Resnika. Tihotapil je skupno z Bezjakom, nekim Klemens-bergerjem, čevljarjem iz Partinja pri Sv. Juriju, in Alojzijem Golobom iz Marenberga. Nosili so saharin, vžigalice in cigaretni papir preko meje v Jugoslavijo. V Ceršaškem gozdu jih je ustavil Janko Resnik. Na Bezjakovo prigovarjanje so ga napadli, prijeli, in Bezjak mu je zasadil svoj dolgi nož v vrat in pleča. Po zločinu so pobegnili. Jamernik je izpovedal isto tudi pred preiskovalnim sodnikom. Pri porotni obravnavi, ki je trajala celi dan ter je bilo povabljenih nad 40 prič, pa je priznanje izpremenil. Izjavil je, da ni bil zraven Alojz Golob iz Marenberga, marveč posestnik Golob iz Kušarnika pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, dalje da so ga govorniki poučili, in da mu je trgovec Vrečar zato obljubil 4000 Din nagrade. Vsled teh izjav je sodišče razpravo preložilo na prihodnje zasedanje, da se ta slučaj še bolj natančno preišče.
Za razvedrilo.
Rešitev uganke v predzadnji številki: Prvi liter vina stane 18 kron — 18 + 9 = 27; drugi liter stane 27 kron — 27 + 9 = 36; tretji liter stane 36 kron — 36 + 9 = 45; četrti liter stane 45 kron — 45 +9 =54; peti liter stane 54 kron — 54 + 9 = 63; šesti liter stane 63 kron — 63 + 9 = 72; sedmi liter stane 72 kron — 72 + 9 = 81; osmi liter stane 81 kron. Tako stane vso vino 9 kron in pride na vsakega gosta 3 krone.
Rešitev uganke s Tinja: Premoženja je vsega 4900 D. Vsak sin dobi 700 Din.
Nova uganka. Pred vojno je šel popotnik po svetu ter je prišel do gostilne. Stopil je v gostilno ter moral plačati 1 krono vstopnine. Polovico denarja je zapil in ko je šel iz gostilne, je dal natakarici 1 krono napitnine. Potem je
23. junija 1927.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 5.
no ter da je brezplodno, njih račune še enkrat pregledati. Da je ravno nasprotno resnica, kar »Jutro« piše, je že poročal »Slovenec«, razen tega dokazuje tudi to, ker sedaj kritizirajo čez delo, ki so ga že pod prejšnjim gerentom v proračun postavili (pri Knezu), ali pa cement obljubili <pri Ljubeju). Vem, da Vam, gospodje demokratje, ni všeč, da sem sprejel za cestnega nadzornika Magdalenca Ivana, ki mu je prejšnji gerent g. df. Roš prvi dan njegovega gerentovanja odpovedal službo, ter namesto njega !va penzijonista sprejel, le zato, ker ni bil njegove stranki, dasiravno je strokovnjak. »Jutro« tudi piše, da je gerent odgnal tri krave domov od okrajnega zastopa. Spodaj podpisani pa odstopim vse tri krave, dobljene od okrajnega zastopa ali od živinorejskega odseka, dopisniku »Jutra«, ker resnica je, da sem dobil najmanjšo telico in sem bil pripravljen še isto odstopiti drugemu, ako je kateri užaljen ter vzeti položeno kavcijo nazaj. Iz tega se vidi, koliko resnice je v »Jutrovih« dopisih«. — Laško, dne 14. jun. 1927. Mihael Hrastnik, gerent.
Nevarne kače. Letos pravijo kmetje, da je kačje leto. Že dolgo namreč ne pomnijo toliko kač, kakor letos. Zgo-lilo se je že več nesreč tudi v Sloveniji, toda hvala Bogu, kačji piki danes niso več tako nevarni, ker je vsakdo poučen, kako mu je v tem slučaju se ravnati. Iz Trbovelj poročajo, da je preteklo nedeljo pičil modras lOletno učenko ljudske šole Janežič Leopoldino, ko je brala borovnice. Njena tovarišica jo je nosila skoro tri ure, dokler nista prišli do ljudi, ki so že nezavestno deklico spravili v bolnico, kjer se je posrečilo še rešiti mlado življenje. — V Želimljem pa je pičil gad lOletnega Nipiča. — Tudi iz drugih krajev Slovenije poročajo o kačjih pikih, še hujše pa je v vroči Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Macedoniji, kjer je bilo vsled kačjih pikov že več smrtnih slučajev.
Drzen roparski poskus v Ljubljani. Pretekli teden je bil v Ljubljani izvršen drzen in brezsrčen poskus ropa in umora. Viljem Grah, 231etni delavec iz Gorn. Slavečev v Prekmurju, je bil zaposlen pri ljubljanski tvrdki Acceto. V bližini mesta, kjer je delal, je imela stara, 601etna Jera Ažman branjarijo v mali baraki. Grah je hodil vedno k «jej na pivo ter opazil, da ima starka nekaj denarja. Tega se je polakomnil ter sklenil starko oropati. Zvečer, ko ni bilo nikogar pri Ažmanovi, je stopil notri, jo zgrabil ter ji prerezal z nožem vrat. Ko se je nezavestna zgrudila, je že mislil, da je mrtva, pobral je denar ter odšel k Ljubljanici, kjer si je opral krvave hlače. Potem je odšel zopet na seno ter hitro in popolnoma mirno zaspal. Med tem pa se je Ažmanova vzbudila iz omedlevice, z največjo težavo se je zavlekla iz barake ter priklicala sosede. Takoj so javili slučaj policiji, ki je težko ranjeno starko zaslišala, predno še je bila prepeljana v bolnico. Ažmanova je, ker vsled prerezanega sapnika ni mogla govoriti, napisala na košček jpapirja, da jo je napadel Accetov delavec. Še isto noč so Graha izsledili in kar brez vsega je priznal svoje krvavo dejanje. Oddali so ga v zapore sodišča.
Motorno kolo, 4 PS, še malo rabljeno, radi bolezni ceno na prodaj. Ponudbe pod »motorno kolo» na uredništvo »Slovenskega "Gospodarja».
Eden izvor človeškega trpljenja in muke je pojava, da v najskrajnem delu črevesa nastanejo vnetja, katero povzročijo črevesne bakterije. Ta bolezen se da samo tedaj odstraniti, ako se uporablja specifično sredstvo »Posteri-zan«. Takoj se pojavljajo znaki za ozdravljenje in bolezen -se obrača na bolje. V delokrog moderne higijene in telesnega negovanja spada tudi skrb, da se prepreči naslanek teh bolezni ter da se sredstvo uporabi v zaščitno «vrho. Potrebno je, da se »Posterizan« nahaja v vsaki hiši ::n kopališču, ker nas modrost starega veka uči, da je bolezen lažje preprečiti nego jo ozdraviti.
Novost! Schichtovo terpentinovo milo ni le najboljše, temveč ga tudi dobite v zavitkih, okrašenih s pestrimi slikami iz pravljic.
Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila! Naposled se boste odločili vendarle za Elsa milo. Ta mila zdravja in lepote, niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujejo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 6 vrst Elsa mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa rumenjakovo milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksno milo. Za preizkušnjo pet kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din priti v naprej poslanemu denarju. Po povzetju 10 Din več (za poštnino). Naročila nasloviti: Lekarnarju Evgen Fellerju v Donjoj Stubici, Elsatrg št. 341. Hrvatska.
Gospodarstvo.
Sadjarska in vrtnarska podružnica za konjiški okraj priredi v nedeljo, dne 26. t. m., ob pol 10. uri predpoldne v Ločah (šola) in ob treh popoldne v Čadramu (šola) predavanje o pomenu sadja, o organizaciji sadjarjev in o pomenu in napravi sadjevca. Predavatelj je znani sadjarski strokovnjak g. Miloš Levstik iz Celja.
šel dalje po# cesti, prišel do druge gostilne, stopil noter in zopet morarplačati 1 krono vstopnine, polovico denarja od ostanka zapil, dal natakarici 1 krono napitnine. Potem je zopet šel dalje in prišel do tretje gostilne, zopet tako naredil in potem še v četrti je zopet plačal 1 krono vstopnine, polovico od ostanka zapil in mu je še 1 krona ostala in to je dal tudi natakarici za napitnino. Potem ni imel nobenega denarja več. Koliko je imel, ko je nadaljeval potovanje?
Zakonska sol. Učtelj je razlagal v šoli o soli in njeni uporabi. Vprašal je nato Martineka, ki nič ni prav znal: »No, kaj pa storijo tvoj oče, če je meso premalo slano?« — Martinek: »Materi ga vržejo v glavo!«
Poboljšal se je. Sodnik: »Prvokrat ste ukradli 200 D, pozneje pa zopet 100 D, ali se sploh mislite kedaj poboljšati?« — Obtoženec: »Seveda, gospod sodnik, saj sem se od prvikrat že za 100 Din!«
Profesor na počitnicah. Profesor naravoslovja se je sprehajal ob jarku, v katerem so krakale žabe. Ker je imel čas, si je vjel žabo in hotel prešteti utripe žabjega srca. Zato je vzel v eno roko žabo, v drugo pa uro. Štel je. Ko je doštel, je pa v svoji pozabljivosti vrgel uro v jarek, žabo pa je vtaknil v žep in šel vesel domov.
Gospodinjski tečaj v Rečici ob Savinji. Preteklo nedeljo so razglasili v cerkvi na Rečici in v sosednih farah gospodinjski tečaj, ki se bo preselil iz Kokarjev k nam. Dekleta, ki se mislijo tečaja udeležiti, naj se javijo pri č. g. župniku Požarju na Rečici, ali pa pri šolskem upravitelju g. Kotniku. Ko bo zbranih 16 udeleženk, se bo vložila prošnja in ker se za to prošnjo že mudi, se bodo nabirala dekleta samo do 20tega. Dekleta, torej ne odlagajte, priglasite se to nedeljo! Z otvoritvijo tečaja se bo počakalo, da bo žetev pri kraju in bo minulo najhujše delo. Ne za-ostajajmo za našimi sosedi v Zadretju. Gospodinjski tečaj v Kokarjih obiskuje 18 gojenk in sicer prav pridno in zelo marljivo, kljub temu, da zdaj ne manjka dela na polju. Zahvaliti pa se imajo tam za tečaj le požrtvovalnosti in podjetnosti gospe Ježovnikove, ki je uredila tečaj in storila zanj potrebne korake.
Hmeljski škodljivci. Pod tem naslovom je izšel v 23. štev. našega lista daljši članek, kako in s pomočjo katerih sredstev se naši hmeljarji najlažje in najzanesljivejše o-branijo sicer maloštevilnih ali zato tembolj nevarnih škod ljivcev in bolezni hmelja, na katerega stavijo danes naši kmetovalci velike nade. Na ta članek vse hmeljarje ponovno opozarjamo. — Zadnji čas se ponujajo in prodajajo razni inozemski preparati za pokončevanje škodljivcev na ših 'kulturnih rastlin sploh in posebno tudi hmelja. Tako se priporoča tudi sredstvo »Humul« kot posebno sredstvo za pokončevanje hmeljskih škodljivcev. Ker pa to sredstvo pri nas ni preizkušeno, tudi ni dovoljena prodaja ter je ministrstvo za kmetijstvo izdalo vsem podrejenim oblastim nalog, da se prodaja tega sredstva prepreči. »Humul« se torej pri nas sploh ne sme prodajati. — Obenem opozarjamo vse hmeljarje, da so vsi preparati tvornice Kaštel v Karlovcu zoper škodljivce in bolezni naših kulturnih rastlin, torej tudi »Tutokil«, katerega smo našim hmeljarjem posebno priporočali, preizkušeni na kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Tppčideru in odobreni po kmetijskem ministrstvu pod štev. 17343-III z dne 19. V. 1927. Tvornica Kaštel v Karlovcu sploh izdeluje vsa ta sredstva le po odobrenju ministrstva.
Veliki živinski in konjski sejem se vrši dne 5. julija v Sv. Lenartu nad Laškim. Ker slovi Sv. Lenart radi lepe živine, se vabijo kupci in prodajalci na številen obisk!
Mariborski trg, dne 18. junija. Ta trg je bil slabo založen, čemur je pa vzrok ta, da kmetje nimajo ravno zdaj toliko časa, da bi nosili oz. vozili pridelke v Maribor. Tudi slaninarjev je bilo samo 12, ki so prodajali meso in slanino po 10.50 do 25, domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo komaj 300 komadov. Cene so bile piščancem in kokošem 12.50 do 50 Din, jagnjetom 125 do 150 Din, domačim zajcem 15 do 25 Din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, rastline in cvetlice. Krompir se je prodajal po 1.25 do 1.75, letošnji pa po 5 do 6 Din kg, solata 8 do 10 Din kg, glavnata 1 do 3, ohrovt 1 do 1.50, karfiol 3 do 15 Din komad, kislo zelje 3 do 3.50, kisla repa 2, maslo surovo 40 do 45, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 Din, med 30 do 35 Din kg, Jajca 1.25 do 1.50 Din komad, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, oljčno olje 26 do 28, bučno olje 16 do 18 (v trgovinah 15 Din liter), fižol v stročju 12 do 16 Din kg, čebula 5 Din, česen 12 do 18 Din kg. Sadje: jabolka 12 do 18 Din, črc-šnje, katerih je bilo v veliki obilici, 5 do 8 Din kg, jagode 12 do 14 Din, borovnice 3 do 5 Din liter, pamaranče 1 do 4, limone 0.75 do 1 Din komad. Rastline: Prodajale so se palme iz Egipta po 100 do 150, semena palm, a loj in drugih eksotičnih rastlin pa po 2 Din komad. Cvetlice so se prodajale po 0.25 do 7, z lonci vred pa po 15 do 55 Din komad. Lesena in lončena roba 1 do 100 Din,> brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8, vile za seno 8 do 10, leseni vozički 150 do 300 Din komad. — Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo, 15. t. m. je bilo 9 vozov sena, 2 otave, 6 slame, v soboto, 18. t. m. pa 19 sena, 5 otave in 12 slame. Cene so bile senu 50 do 75, otavi 60 do 65, slami 25 do 35 Din za 100 kg. Slami tudi 1.25 do 1.50 Din za snop.
Pisma iz domačih krajev.
Sv. Peter pri Mariboru. Na veleugledno Vračkovo — prej Ve-lebilovo — veleposestvo se je priženil vrli Svečinčan Josip Elš-nik. Poroka se je vršila 1. junija t. L Mladoporočencema vsi iskreno čestitamo. Pri tej priliki so darovali sv a t je 423 Din za Društveni dom. Bog plačaj vsem! — Tudi na gostiji Hajnšek—Krajnc v Metavi so zbrali svatje 82 Din za Društveni dom. Bog plačaj!
Smarjeta ob Pesnici. Domovinski dan priredi tudi letos podružnica Jugoslovanske Matice skupno s šolskim upraviteljstvom, in sicer dne 10. julija. Nastopi šolska mladina z domoljubnimi de-klamacijami in pesmicami ter z eno igrico; nato nastopijo odrasli z eno burko in z mešanim pevskim zborom. Temu sledi prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd. Cisti dobiček je namenjen Jugoslov. matici in revnim šolarjem. — Vsa mariborska in okoliška društva prosimo, da 10. julija nimajo kake druge prireditve, marveč se v čim največjem številu udeleže naše domoljubne prireditve, ki je že lani bila krasno obiskana. Več o prireditvi sporočamo prihodnjič; vse narodno občinstvo bližnje in daljne Okolice, zlasti pa Mariborčane, ki se tako neradi podajajo v Slov. gorice, pa iskreno vabimo med nas.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Vaška kapela Lurške M. B. v Zgor. St. Lovrencu, ki je bila pred 40 leti po prizadevanju takratnega kaplana-zgodovinarja Mateja Slekovca postavljena, se je zdaj docela prenovila. Akademični slikar g. S. Fras iz Slivnice, jo je nanovo tako lepo poslikal, da bo zdaj na Dravskem polju težko imela vrstnico. Minulo nedeljo se je vršilo slovesno blagoslovljene po preč. g. dekanu Sagaju ob asistenci tuk. rojaka p. Gabriela Planinška in domačega župnika. Prenovljena kapela bo lep spomenik darežljivosti dobrotnikov in vaščanov in naj še nadalje domačine in vse tod mimohodeče vspodbuja k zaupanju do mogočne luršike Gospe.
Sv. Anton v Slov. goricah. Novice. Ko prideš na naš hrib, le iznenadi nekaj novega. Njiva, ki ima najvišjo lego, se je spremenila v gozd. To so namreč hmelovke g. Fanike Rojs. Ta je letos prva poskusila, kako bi se obnesla ta panoga kmetijstva pri nas. — Novo društvo tudi imamo, oziroma staro v novi izdaji. Veteransko društvo, ki mu je tako imenitno poveljeval rajni Vrb-njak, se je med vojsko razšlo, moštvo je pa moralo iti deloma še v aktivno službo; tudi zastava z avstrijskim orlom je šla v pen-zijo. Sedaj pa se je iz deloma starih, deloma novih članov zopet oživotvorilo Društvo starih vojakov in invalidov z novimi pravili. Prvič so nastopili na tiho nedeljo, ko so prejeli skupno sv. obhajilo, potem pa pri božjem grobu in pri procesiji na veliko soboto. Naše društvo je morda prvo podeželsko društvo te vrste v Sloveniji po prevratu. Novo zastavo upajo dobiti že to leto, saj do birme v jeseni, da bi mogli z njo nastopiti ob sprejemu škofovem, in spiloh sodelovati pri cerkvenih slovesnostih, pri pogrebih, na Telovo itd. Polagoma si bodo omislili svojo lastno godbo in pomagali do uresničenja izvesti načrt za spomenik padlim rojakom. Društvo Ima sT»je prijatelje, utegne imeti tudi kakega nasprot-
nika, a ono se ogiblje razprtij in se bo trudilo po možnosti vsem ustreči.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. V romarski cerkvi Sv. TreH Kraljev se vrši danes, jutri in v soboto slovesna tridnevnica v čast presv Srcu Jezusovemu, ki jo vodita dva čč. oo. kapucina iz Maribora. Zaključi se z veliko procesijo sv. Rešnjega Telesa in s kipom Srca Jezusovega pri pozni službi božji v nedeljo Pri po no enem ceščenju presv. R. T. molijo od 9. ure zvečer v soboto <lo 3. ure zjutraj v nedeljo samo možje in mladeniči, od 3 do 5 ure zjutraj zene in dekleta. Častilci, častilke presv. Srca iz bližine in daljine, pridite v velikem številu posebno v nedeljo, da dostojno proslavimo vse molitve in vse ljubezni vredno Srce našega božjega Zveličarja!
Sv. Jurij ob ščavnici. Niso še zacelile stare rane, že je naše organizacije zadel novi, še hujši udarec. Dne 15 junija zvečer je umrl naš dolgoletni orlovski tajnik in knjižničar bralnega društva Ljudevit Domanjko iz Žihlave. Po pravici lahko rečemo, da je orlovska zveza izgubila ž njim svojega najboljšega tajnika med kmetskimi fanti. Kajti rajni je vse svoje posle vršil vzorno Bil je daleč okoli najboljši ljudski govornik in imel je, dasi še komaj 20 let star, naravnost parlamentaren nastop. Bil je izobražen igralec na gledališkem odru, ki ni zgrešil nobene vloge. Pretresljivo žaloigro »V satanovih verigah» je sam priredil po hrv. izvirniku. Dopisoval je v razne mladinske liste, navadno pod psevdonimom Ljudo. Njegova zabava, še na smrtni postelji, je bilo reševanje ugank. Najboljše prijateljice so mu bile knjige. Se zadnjo uro svojega življenja se je veselil neke nove nove knjige, ki jo je dobil tik pred smrtjo. Njegov poslednji dopis najdete v zadnji številki »Našega doma t: 0 lepoti kmetskega doma; ta dopis je pisal že na smrtni postelji. Rajni Ljudevit Domanjko pa ni bil samo izreden talent, ampak bil je tudi velik trpin. Osem let je bil bolan na kostni jetiki, kateri se je zadnji čas pridružila vo-denika. Svojo bolezen je prenašal s čudovito potrpežljivostjo. Bil je tako vdan v voljo božjo, kakor bi se samo ob sebi razumelo, da so vsi drugi zdravi, a on bolan. Marijina družba izgubi ž njim svojega najboljšega fanta, ki je z besedo in zgledom svetil naprej celi družbi. Kakšno življenje, takšna smrt. Do zadnjega trenutka pri zavesti, je nenadoma zaspal. Njegov pogreb je bil prava manifestacija za mladinske vzore, za katere se je on navduševal vse svoje življenje. Štirje govorniki so ga proslavljali, 6 duhovnikov ga je spremilo, pevci so mu peli. Prihiteli so bratje Orli in sestre Orlice iz sosednjih župnij, Križevčani z zastavo, ter so mu izkazali zadnjo čast. Mladeniči! Se se spominjate, kako vam je rajni Ludovik v vznesenih besedah slikal sv. Alojzija in sv. Stanislava ter vam ju stavil za zgled? Sedaj pa vam stavimo za zgled njega samega. On je za svoje vzore dal svoje mlado življenje! Bog daj, da bi njegova žrtev ne bila zastonj!
Mala Nedelja pri Ljutomeru. Pripravljalni odbor za vzidanje spominske plošče pokojnemu šolskemu ravnatelju in znanemu narodnemu delavcu g. Simonu Cvahteju, kateri je skozi več kakor 30 let v naši župniji in tudi v širšem krogu vzgajal mladino in odrasle, se je radi nedavne smrti .pokojnikove vdove, gospe Marije Cvahte odločil, da spominsko slavnost za letos odgodi. Spominska plošča pa se bo odkrila na vsak način tekom prihodnjega leta. Stvar je zamišljena tako, da se bo pokojniku odkrila skromna, vendar pa dostojna spominska plošča; prispevki, ki bi presegali vrednost plošče, pa se bodo uporabili v to, da se bo na dan odkritja obdarilo večje število najrevnejših otrok z obleko in obutvo, kar bo najbolj v intencijah blagega pokojnika. Zato apeliramo ponovno na vse bivše učence gospoda Cvahteja, pa tudi na vso ostalo javnost, ki ljubi šolo in mladino, da še tudi v naprej pošilja prispevke, če Hudi še tako skromne.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Na praznik Sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, se vrši v stari šoli kinopredstava, znamenit film »V afriških džunglah in pustinjah«. Film je posnet po povesti »Džungla«. Videlo se bo lov na tigre, leve, slone in druge zveri ter razne zanimivosti afriških prašum. Film bo pojasnjen s poučnim predavanjem. Da si lahko vsak to znamenitost ogleda, se vrši prva predstava takoj po pozni sv. maši. Zadnja predstava pa takoj po večeraicah. Ne zamudite! Oglejte si vsi od blizu in daleč! Ob vsakemu vremenu!
Sv. Marko niže Ptuja. Stara politična zvezda je zaželela za-blesteti s pomlajeno svežostjo. Dr. Kukovec, nekdaj SDS, sedaj raidičevec ,se je vzdramil k novemu delovanju. Dne 19. t. m. je napovedal svoj shod v Stojncih v gostilni Žuran, ob 2. uri popoldne, kamor je tudi osebno srečno dospel. Na shod je prišlo 20 do 22 ljudi, pristaš Kukovčeve radičevščime pa je bil menda samo gostilničar. Kolikor ljudi je bilo na shodu, toliko jih je ugovarjalo govorniku. Najneizprosnejšega nasprotnika govorniku se je delal naš propali samostojno-demokratski kandidat g. Mikša iz Prvenc. Videti je, da se bo požuril in prišel na vsak politični shod, da bodo mogli povsod poznati njega, ki bo pri teh volitvah propadel že drugokrat. Zanimivo je bilo slišati, kako sta se gosp. Mikša in Kukovec trudila v narodu škodljivem delovanju svojih strank najti nekaj dobrega in kako sta se trgala, kdo bo vodja nevednih. Da bi se Mikšu bolje kovala sreča za prihodnje volitve, je vzel seboj dobrega kovača; kovač iz Borovec je namreč dober kovač. A ne bo nič. Možje, pametni bodite in podplate »šparajte« ter ostanite doma in volite še vi SLS, ki vedno brani pravice našega naroda in je v 2 mesecih, ko je imela priliko, več storila za nas ko vse druge stranke v vseh teh zadnjih letih.
Sv. Vid nad Valdckom. Dne 3. t. m. je umrla previdena S sv. zakramenti na jetiki v 38. letu starosti Cecilija Tamše, skrbna in gostoljubna gospodinja v župnišču. Njeno priljubljenost je izpričal pogreb, ki je bil dne 5. t. m. kljub slabemu vremenu polno-številno obiskan. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob južni železnici. Ginljiva je bila slovesnost na praznik sv. Alojzija, ko so pristopili naši najmlajši prvikrat k sv. obhajilu. Marsikatermu se je orosilo oko ob tem ginljivem prizoru. Po sv. maši so pripravile naše dobre učiteljice malo pogostitev v šoli. Bog jim poplačaj!
Ponikva ob juž. železnici. V nedeljo, dne 19. t. m. vršil se je tukaj velikanski shod, ali kakor se je eden njihovih pristašev izrazil, tabor polomije Radič-Pucljeve stranke po geslu kmet s kmetom. Priprave so bile velikanske, plakatiralo se je po vseh sosednih župnijah, kjer se je oznanjalo, da pride v Ponikvo sam minister na razpoloženju Pucelj. Kričali so, da pride na shod čez 2000 tujcev in da se bo isti vršil na prostem. Strahoma smo pričakovali, kdaj prikorakajo napovedane množice, da pohrustajo ponkovške klerikalce. Čudoma smo se čudili, da ni prišel noben tujec razen kandidata Blaža Urleba iz St. Jurja. Se preden se je shod otvoril, zaorili so klici živel dr. Korošec, le Tonček je klical živijo Pucelj! Prešinil jih je strah, takoj so začeli kričati, da se shod vrši v gostilni pri Pinterju in da se bodo obravnavale samo gospodarske stvari. Kot prvi govornik je nastopil kmet Pucelj, drugi kmet Urek, tretji bolj kmet, inž. Debelak, četrti kmet dr. Novačan, nazadnje pa šentjurski Blaž. Pripravljenih je bilo še več govornikov, vendar pa niso prišli na vrsto, ker je bilo poslušalcev zmanjkalo. Vsi govorniki so hvalili sebe in Radičevo torbo, pobijali klerikalnega zmaja SLS ter njenega voditelja dr. Korošca, torej nič novega. Udeležba je bila zelo pičla, poslušalci iz radovednosti, povečini pristaši SLS in pa skoraj polovica žensk. Shod se je vršil mirno z malimi medklici. Oče Krištan so shod zaključili z vročo željo, da bi še Pucelj in tudi drugi govorniki večkrat prihajali na našo lepo klerikalno Ponikvo.
Laško. Pri letošnjih Skupščinskih volitvah so demokratje okrog Laškega agitirali s tem, da bo SLS prestavila glavarstvo iz Laškega, in bi potem seveda Laško ne postalo mesto, ampak
■
va<s. V spomlada n skema zasedanju oblastne skupščine, je poslanec Sitter tudi to predlagal, pa mislite, da 60 demokratje, ki so ravno v Laškem od 222 oddanih glasov prejeli 165, Sitterjevemu predlogu upirali? Ne, ampak so celo njegov predlog podpisali in le SLS je potem stvar tako uredila, da je glavarstvo ostalo v Laškem. Ako bodejo Laščani dne 26. junija zopet dali zmago demokratski stranki, bode pač sodba, ki sta jo izrekla poslanec dr. Benkovič na shodu v Pivnici dne 13. aprila 1913, ob priliki poloma takratne Vorschusskasse, in poslanec Deželak letos dne 15. maja o gotovih ljudeh, resnična.
Laški okraj. V nedeljo, dne 26. junija se bodo vršile r treh občinah našega okraja občinske volitve, in sicer v Laškem, Jur-kloštru je zanimanje za občinske volitve veliko, istotako tudi v listi, in sicer v Laškem demokratska in lista gospodarske stranke. Pri Sv. Lenartu SKS in SLS, v Jurkloštru pa je lista župana Jurko-ta ali SKS vsled ponarejenih podpisov razveljavljena, osta-■e torej lista naše SLS in Šmidova, takozvana napredna. V Jurkloštru je zanimanje za občinske volitve velike, istotako tudi v ßt. Lenartu in Laškem, kjer se pripravljajo volilci, da obračunajo 6 strankami, ki so se tako vzorno proslavile s svojim gospodarstvom pri laškem okrajnem zastopu, kjer so se našle pobotnice, glaseče se in podpisane na ime oseb, katere niso nikdar nič od okrajnega zastopa prejele, ozir. od oseb, katerih sploh nikjer ni aajti, pa tudi za dela, katera se niso izvršila. Sosvetnik novega gerentskega sosveta g. Ivan Deželak je o tem obširno poročal v »Slovencu« s svojim podpisom, pa demokratje ga nočejo tožiti. O zadevi se bo seveda bavila višja nadzorovalna instanca in tudi državno pravdništvo.
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 26. t. m., to je v nedeljo se vršijo pri nas občinske volitve. Skrinjica SLS je druga. Našim nasprotnikom služi v agitaciji parola, da je sedanji župan pridobil nove sejme. Da je to laž, hočemo dati nekoliko pojasnila. — Prošnja za sejmske pravice je bila prvič vložena leta 1913 in to že takrat, ko se še g. Webru ni sanjalo, če bo kedaj zasedel za njega toliko zaželjeni županski stolček, raz katerega mora pasti dne 26. junija. To je trden sklep nas volilcev SLS. Drugič vsi odborniki so sč potegovali za nove sejme in da so bili pri tej stvari posebno agil-ni odborniki naše stranke. To, da je ravno pod županovanjem g. Webra bila uslišana prošnja za sejme, je slučaj in nam je dobro znano, da so dobile nove sejme tudi občine, katerim na čelu ne 6 to j i g. Weber. Zelo zanimiva je lista SKS, kateri vedno povdar-jajo, da s samostojnimi demokrati nočejo imeti nobene zveze, njih lista to trditev ovrže, kajti na njej čitamo imena dveh samostojnih demokratov. Nosilec te liste je gospod župan Weber, ki je zamenjal svoje prepričanje, ter zajezdil drugega konjička. Človek, ki lahko menja svoje prepričanje kot čevelj na nogi, ne sliši na vodilno mesto v občini. Trden sklep nas volilcev je, tega moža dne 26. junija upokojiti brez pokojnine, bo že našel drug posel. Toraj, dne 26. junija vsi na volišče in oddajmo krogljice stranki, ki povsod kaže srce za ubogega kmeta v Ljubljani in v Beogradu! Bog živi!
Marija Gradec pri Laškem. Pot, ki vodi iz vasi Brstnik— Rifngrad—Jogoče—'Planinca—Svetina po levem bregu Savinje proti Laškemu, ima tik pri Laškem strm klanec. Na željo občanov Marija Gradec se je ta pot pred leti prestavila k Savinji. Komisija, katero je vodil g. inž. Kobal od gradbene direkcije, je lani dne 30. novembra spoznala, da so obe poti — to je prejšnja s klancem, pa tudi nova ob Savinji, za promet nerabne. Občina Marija Gradec se je odločila, da s pomočjo drugih činiteljev pot ob Savinji uredi kakor zahtevajo predpisi in javna varnost. Zadnji čas se je začelo z delom, pa pride od g. župana dr. Roša v Laškem ukaz, da se mora z delom prenehati, pot je namreč na ozemlju občine Laško. Vprašamo, ali je to v korist Laščanom? Saj bi ravno Laščani, predvsem gostilničarji in trgovci imeli od tega dobiček, pa seveda tudi občina sama. Ali je še to politično sovraštvo, ali pa pravo satansko sovraštvo? Volilci, Laščani, obračunite v nedeljo s temi ljudmi.
Rajhenburg — znamenita božja pot. Običajna romarska pobožnost se vrši tudi letos in sicer bode tridnevnica dne 30. junija do 2. julija. Tridnevnico vodijo čč. oo. laza-risti iz Celja. Ob sklepu pobožnosti dne 2. julija ob desetih dopoldne slovesna procesija s presv. R. T., nato pridiga in pontifikalna sv. maša, katero bodo služili mil. g. opat oo. trapistov. Mnogo romarjev prenoči v noči od 1. do 2. julija kar v lurški cerkvi, zato se jim bo letos Skrajšala noč s tem, da se bode vprizorila ob desetih zvečer pevska igra »Lurška pastarica«, ki je ravno v spodbudo romarjev slovenskega Lurda spisana. Igra se bo vršila v kaplanijski dvorani. Romarji celega slovenskega ozemlja, pridite v svoj domači Lurd, v Rajhenburg, kjer boste našli prekrasno Marijino cerkev in Marijino podobo, blagoslovljeno v masbjelskem Skalovju, na kraju uslišanj, a sedaj pa deli po njej Marija milosti v Rajhenburgu.
P
Mala oznanila.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda 75 par. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za odgovor.
Požar pri mladih prašičkih!H
Ako hočete imeti Vaše prašičke zdrave in da se bodo redili, uporabljajte
„MASTELUV"
Dobite ga pri vsakem trgovcu na deželi.	795
Jetika! Znani zdravnik za pljuč ne bolezni dr. Pečnik sprejema ietične v svojem zavoau (An-stalt) Jžnina, železniška postaja Bogaška Slatina, Štajersko. Pridite na pregled! 799 4—1
Iz čiste volne pletene jopice, telovnike, bluze itd. za moške, ženske in otroke dobite najceneje v že znani pletarni M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska 17 na debelo Splavarska 6. Oglejte si razložbe.	826
Klobuke, slamnike, majice, sandale itd., kupite najceneje pri Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene!	868
Rake (Krebse) kupim vsako množino od 6 col dolge naprej po najboljši ceni. — J. Wouk, PoJjčane. ..	848
Hlapec h konjem, kateri je vajen vožnje lesa v hribih, se sprejme. M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica.	869
Eno krasno pisalno mizo z 1
stolico; 2 velika tepiha (pliš), vse je v dobrem stanju, pripravno za vsako boljšo hišo, se proda po jako nizki ceni. Kupci naj se zglasijo ustmeno ali pismeno pri gosp. Vinc. Topolovec krojaški mojster v Podlehniku pri Ptuju.	866 2—1
Ženska, ki razume vezanje v vinogradu, se sprejme. Vila Hal-barth, Trubarjeva ulica 89, Maribor.	862
Sprejmem fanta za pekovsko obrt iz poštene hiše. Aloiz Pečnik, pekovski mojster, Selnica ob Dravi.	850 3—1
Vrtnarja, prvovrstno moč, popolnoma spretnega za sočivje in cvetje v stekleniku (Glashaus), v toplih gredah in na polju, potrebujem takoj. Samo prvovrstne moči naj mi pošljejo ponudbe z navedbo stana, zahtevane plače in procentov. Gruča-revič, Krunska ulica 82. Beograd,	858
Zastopnike In zastopnice za
prodajo srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak t Mariboru, Gosposka ulica 25. ___684
Vajenca za sodarsko obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar v Ljubljani, Trnovo. Istotam se sprejme tudi pomočnik. 857
Sprejmem takoj čevljarskega pomočnika za stalno delo, ki je izurjen v vseh vrstah dela, Hrana in stanovanje v hiši; plača se po delu in dogovoru. Prednost imajo samo boljši strokovnjaki. Maks Regoršek, čevljar, Šmarje pri Jelšah.	856
Sprejmem majerja z 4 delovnimi močmi; redi lahko dve kravi in mleko v mesto prodaja. Stuber Anton, na Košatih 133, p. Maribor.	855
Sprejme se mlinarski nčenee. Pogojno je, da se pride predstaviti, toda ne pod 16 let starosti. Ivan Böhm, umetni mlin, Fram.	824
Trgovskega pomočnika, boljšo moč, sprejme takoj trovec mešanega blaga Franjo, Mihelič, Dubrava, p. Zavrč pri Ptuju.
845
Proda ee posestvo na Podplatu,
pet minut od kolodvora, tik ob glavni cesti Podplat—Poljčane. Hiša je zidana, s tremi sobami, vežo, kuhinjo in klet s shrambo. Na dvorišču hlev za dvoje živine, sadno drevje in vodnjak. Tik hiše lep vrt za zelenjavo in ca 5 oralov prvovrstnih travnikov in njiv. Natančna pojasnila daje Fr. Renier, Podčetrtek. 800
3—1
Proda se dobro ohranjeno kočijo po nizki ceni. Več pove uprava lista.	834 2—1
Prodam mo^rne gare, razno pohištvo, moške obleke, pisalno Siizo. Anton Kolenc, Tržaška cesta 5. Tezno.	865
Mlinski stroji — (Griesputz-masehine pat., trijerji, cilindri, Eureka) na umetnem mlinu, zelo po ceni na prodaj. Naslov v upravništvu.	849
Majhno posestvo, 1 in pol
prvovrstnega vinograda, : le bukovega gozda, 3 oral
>1 orala 3 ora-orale njiv in sadonosnika, v občini Sv. Jakob v Slov. gor., se radi družinskih razmer proda z inventarjem vred. Naslov pri upravi »Slov. Gospodarja« v Mariboru.
851
Vinogradno posestvo, čez 20
oralov, vsled bolehnosti na prodaj, v prijaznem kraju Črešnji-ce. Jožef Pristovnik, Črešnjice št. 7, p. Vojnik pri Celju. 867
Izgubila se je v soboto popoldne plava dečja mornarska kapica od Fleischhadkerja do postaje Pesnica za potokom. Pošten najditelj naj jo odda pri Kokolu — pri križišču Jelenče, proti nagradi.	865
Preklic. Preklicujem vse besede, katere sem govorila proti pismonoši Francu Stuhec ml., in se mu zahvaljujem da je od tožbe odstopil. Frančiška Bo-hanec, Kuršenci, Mala Nedelja.
859
Naznanilo. Kušar Marko naznanja, da ni plačnik za dolgove, ki jih napravi njegova žena Marija Kušar.	852

V KAN&DO, SEVERNO IN JUŽNO AMERIKO
vzdržuje redni potniški promet z najmodernejšimi in hitrejšimi na novo zgrajenimi parniki (SeverOnemški)
Norddeutscher Lloyd
F. MISSLER BREMEN
Podzastopnik za Slovenijo v LJUBLJA.NI
JOZE MOtAJT
Pisarna: pri Slovenia Transport, Miklošičeva L cesta 36	864

Vabilo na redni občni zbor
POSOJILNICE V GORNJI RADGONI
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil v torek, dne 28. junija 1927 ob 8. uri predpoldne v dvorani Posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1926.
4.	Čitanje revizijskega poročila
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sklepa veljavno ne glede na število zostopadih deležev.
V Gornji Radgoni, dne 12. junija 1927.
853	NAČELSTVO.
Zahvala,
Ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene sestre in tete
AUCKE SlJPASilČ
posestnice v Gotovljah,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem iskreno zahvalo za obiske v spremstvom na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, kakor g. žalskemu župniku za vodstvo pogreba, domačemu g. župniku za vsakdanjo tolažbo v bolezni in ob smrtni uri, gg. misijonarjema od sv. Jožefa pri Celju ter usmiljenemu bratu iz Vrbja pri Žalcu. Zahvala cenj. obitelji žuža iz Celja in Žalca za obiske v bolezni ter vsem darovalcem vencev in šopkov.
Vsem, ki so drago nam Ančko poznali, priporočamo v molitev in v trajen spomin.
Goto vije, dne 12. junija 1927. 854	Terezija Zupanie in sorodniki.



Zahvala.
Ob prerani, bridki izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta in dedeka
LEOPOLDA SUHAČ
posestnika v Vitomarc.ih, ki je dne 12. junija 1927, ob 6. uri zvečer, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, bratoma in znancem, ki so nam v težkih trenutkih bolezni izrazili svoje plemenito sočutje in ga v častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo preč. g. domačemu župniku Altu za tolažilne besede v bolezni, za ginljiv nagrobni govor, bogoslovcu g. Kostanjevcu za spremstvo in udeležbo pri pogrebu, pevcem za ginljive ža-lostinke pri hiši žalosti v cerkvi in na pokopališču, sosedom, ki so blagopokojnega nosili k zadnjemu počitku.
Sv. Andraž v Slov. gor., 15. junija 1927.
Ivana Suhač,
žena.
Marija Druzovič roj. Suhač, Josip in Ana Suhač, otroci.
Alojz Druzovič, zet. Micka in Anika Druzovič, vnukinji.
861

tj

Enonadstropna hiša blizu kolodvora s kletjo, dobro zidana tudi za drugo nadstropje, zraven hiše 2 parceli za stavbišče, se proda. Naslov v upravništvu.	813 3—1
Različni pletilni stroji, vsi v
najboljšem stanju, se po ceni prodajo zaradi preureditve ple-tarne. Kupca se nauči plesti brezplačno in dobi delo na dom. M. Vezjak, pletarna, Maribor,
Splavarska ulica 6.
827
KMETJE! BUČNO OLJE dobite v zamenjavo za bučne jedrce in prešate z navržkom v tovarni bučnega olja J. Hoch-muller v Mariboru, Pod mostom 7 (Magdalena). Po nizki ceni dobite najredilnejše otrobi.
769
Pol zastonj dobite letne turške in bele ženske robce, kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.

Zahvala.
Dne 18. junija t. 1. je božja Previdnost poklicala v večnost po kratki, pa mučni bolezni, potolaženega s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu njegove starosti, preblagega moža, oziroma očeta in brata, gospoda
JANEZA JEROVŠEK
posestnika v Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici.
Zemeljski ostanki predragega nam pokojnika so bili 20. junija položeni k zadnjemu počitku na pokopališču v Slov. Bistrici.
Podpisani izrekajo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem znancem in pri-
.1,--------VI------1 Jli :---------J---;---v- ----—*-„0 sočutje
izrekamo
- -	„ .	...	pogreb,
za njegove lepe tolažilne besede ob grobu, nadalje vsem preč. gg. duhovnikom, ki so prihiteli k sprevodu, mariborskemu gospodu županu dr. Leskovarju, g. zdravstvenemu šefu dr. Dernovšku in neštetim drugim gospodom, ki so nam bili v veliko tolažbo s svojo prisotnostjo.
Prosimo vse, da pokojnika ohranijo v blagem spominu in se ga spominjajo v molitvi!
Spodnja Nova vas pri Slov. Bistrici, dne 20. junija 1927.
Marija Jcrovšek roj. Frešer, žena. Jožef Jcrovšek, Janez Jcrovšek, sinova.
Ur. Anton Jerovšek, brat. Marija Jerovšek, Ivana Jerovšek, sestri.
Molitveniki — najlepše birmansko darilo.
Vsem botrom in botram priporočamo, da dajo namesto ali pa vsaj poleg drugih spominkov na sv. birmo gotovo tudi molitvenik. Ker pa je na dan sv. birme najbolj nerodno se prerivati pri stojnicah in knjige pregledovati, zato si raje kar naročite katerega izmed sledečih molitve-nikov iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5:
Pri Jezusu, rd. obr. 9 Din, zl. obr. 15, 28, 38, 42 30, 54 Din. češčena Marija, rd. obr. 16 Din, zl. obr. 18, 19, 47, 52 Din. Rajski glasovi, zl. obr. 39, 43, 46, 52, 58, 62 Din. Nebesa, naš dom, zl. obr. 52, 60, 68, 80, 90 Din. Oče naš, rd. obr. 8.75 Din, zl. obr. 22, 30, 35 Din. Angelček, rd. obr. 7.50 Din, zl. obr. 26, 32, 23, 34, 40 Din. Kam greš, rd. obr. 10 Din, zl. obr. 22, 30 Din. Ključek nebeški, rd. obr. 20 Din, zl. obr. 25 Din.
K Materi, rd. obr. 21 Din, zl. obr. 25 Din. Slava božja, rd. obr. 7 Din, zl. obr. 13, 15 Din. Bogu, kar je božjega, rd. obr. 18 Din, zl. obr. 30 Din. Kruh življenja, rd. obr. 12 Din, zl. obr. 28 Din. Hoja za Kristusom, rd. obr. 16 Din, zl. obr. 24 Din. Zdrava Marija, rd. obr. 15 Din, zl. obr. 22, 30, 40, 44 Dbt, Jezus na Križu, rd. obr. 18 Din, zl. obr. 30 Din. Bog s Teboj, zl. obr. 16, 18 Din. Kvišku srca, zl. obr. 28, 43 Din. Večna molitev, rd. obr. 40 Din, zl. obr. 60 Din. Za Jezusom, zl. obr. 30 Din. Svetilnik na morju življenja, zl. obr. 20 Din. Zgodi se Tvoja volja, rd. obr. 22 Din, zl. obr. 50, 40 Din.
Isti molitveniki se dobijo tud v podružnici Tiskan« sy. Cirila t Maribora, Aleksandrova cesta 6.

VOSLIKE IZ PRAVLJIC Ik IZREZATI.
terpentinovo
Tli 51 o
* ^KUtiAtvrru/
Zavitek tega mila sestoji iz lepih slik za otroke, katere se izrežejo in sestavljajo. Ko perete se otroci zabavajo.
1.	Terpentin v milu.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezati.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila. 656
*.'.. ,: ' ■ ^-v .i ' '-/j	1 r >■.'<• 'i'-.,, 'i*..,..-	i .i ^«iMffM' ■■ ■ •■ ■
		
F. Wernig, 'krnet, ref.:
Kmetovalci laškega okraja na Gorenjskem.
(Poučno-potopisua črtica.)
Nobena beseda ne deluje na kmetovalca tako prepričevalno kakor — zgled. In nikjer ni rek: »Besede mičejo, zgledi vlečejo« tako upravičen kot pri kmet. pospeševalnem delu, Raditega smo pri živinorejskemu odboru sklenili, da popeljemo najdovzetnejše kmetovalce v okraju na Gorenjsko, da vidijo na licu mesta, kako gospodari napred ni, inteligentni in samozavestni gorenjsiki kmet in da na ta način vzdramimo iz gospodarskega mrtvila naše kmečko ljudstvo, ki s svojo mentalnostjo korenini še več ali manj v propadlem vinogradništvu ali njega zleh posledicah.
Dne 3. t. m. smo se torej zgodaj zjutraj zbrali na kolodvoru v Laškem. Dobri oče Petek, delavni in neutrudljivi g. Hrastnik, načelnik kmet. podružnice in gerent okrajnega zastopa, prevdarni in vzgledni kmet Bezgovšek iz Št. Ruperta in mnogi drugi kmetovalci iz laške okolice. Naše število se je pomnožilo v Rimskih toplicah še za par oseb. Med njimi oblastni poslanec g. Deželak in župan Veber iz št. Lenarta. V Hrastniku so se nam pridružili še 4 prijetni gostje: dobrodušni dolski župan g. Draksler, gg. Napret in Orožen ter naš Pavliha Pustov Tinče, ki je s primerno kritiko in s posrečenimi dovtipi ves čas skrbel, da je ostala «asa družba vso dobo izleta prav dobre volje.
Nebo nam je bilo milo in pozdravljali iSO nas od daleč v krasnem solnčnem jutru številni še mestoma s snegom pokriti vrhovi Karavank, ko smo dospeli v Ljubljano. Tu se nam je pridružil živinorejski inštruktor g. Krištof, ki se nam je stavil na razpolago kot »cicerone« pri ogledovanju gospodarskih znamenitosti mesta. Pod njegovim vodstvom mo si ogledali najprej prostore in zaloge raznih potrebščin Krnet, družbe. Potem smo se oglasili pri Gospodarski zvezi, ki nam je radevolje dovolila vstop v svojo stalno raizstavo raznih kmet. strojev, predvsem plugov, okopalni-kov in osipalnikov, kostnih mlinov, posnemalnikov, trijer-jev itd. Naša nadaljna pot nas je vodila do mestne klavnice, ki predstavlja ogromno podjetje, edino te vrste v naši državi. Saj znašajo vse dosedanje ureditvene investicije nad 40 mil. Din. Nepopisno je bilo presenečenje naših kme tovalcev, ki so spričo velikanskih prostorov in dvoran ter moderno-smotrenih naprav klavnic samo strmeli in gledali. Prava čuda moderne tehnike. In naši ¡kmetovalci so imeli priliko spoznati in učiti se, kako se izvršuje čisto in smotreno delo v klavnici in kako se oskrbuje in konser-vira pravilno meso in razni mesni izdelki. Razkrila pa se jim je tudi tajnost umetnega klajenja in izdelovanja umetnega ledu, ki igra tako veliko vlogo pri ohranjevanju raznih kvarjenju podvrženih gospodarskih izdelkov. Prav iskrena hvala ravnatelju klavnic za prijazna in utrudljiva razkazovanja ter za vsa tozadevna pojasnila! — Ogledali smo si potem v Ljubljani še našo najboljšo kmet. gospodinjsko šolo, v kateri nas je posebno zanimala vzorna kokoš j ereja in vzorno vrtnarstvo.
Popoldne smo se odpeljali na Notranjsko, na Vrhniko, kjer obstoja najboljša mlekarna in sirarna v Sloveniji. Počasi nas je peljala lokalna železnica proti našemu cilju in imeli smo priliko proučevati gospodarske in krajevne razmere Notranjske. Našo pozornost je vzbudilo vsepovsod že pričeto kultiviranje ljubljanskega barja: prostrana, zelena ravnina levo in desno od tira in ob obronkih temnih smrekovih gozdov prijazna kmečka selišča, beli domovi in moderne, vzorne gospodarske stavbe. Prav ugodno nas je presenetila Vrhnika sama, ki je napravila na nas vtis pristne, prijazne slovenske vasi, oziroma trga. Povsod red in •snaga in smotrenost; kmečke hiše, gospodarska poslopja in celo čebelnjaki okrašeni z rudeoimi nageljni, in kmečko ljudstvo krepke postave, kremenitega značaja, markantnih potez in bistrega ter delavnost kazajočega izražanja. Nas je v prvi vrsti zanimama notranjska živinoreja in poslovanje vrhniške mlekarne. Prepričali smo se na lastne oči, da so v gospodarskem oziru j>ogoji za mlekarno v vrhniškem okraju slabši, kakor v laškem okraju. Prideluje se pretežno le slaba kisla krma, v običaju je izključno hlevska reja brez vsake paše in vendar je spretnemu sirarju uspelo izdelovati na Vrhniki sloviti ementalski sir, ki je boljši kot bohinjsko blago, kljub vsej sočni in žlahtni planinski krmi ter poletni paši v Bohinju. Mlekarna v Vrhniki je visoko aktivna in je glavni vir dohodkov temošnjih kmetovalcev. Denarni promet leta 1926 je znašal nad 6,000.000 Din. Mleko se plačuje stalno in v vsaki količini po 2 Din s povračilom raznih odpadkov, ki so izborni za rejo prešičev. Mlekarna je na parni pogon in se nahaja v krasni legi ter }e od zunaj bolj podobna ličnemu gradiču, kakor kaki gospodarski stavbi. Obisk Vrhnike je bil za nas v splošnem prav poučen. Na povratku pa smo dali duška naši dobri volji v veseli narodni pesmi ter nas je kranjsko kmečko ljudstvo vsepovsod prisrčno pozdravljalo.
Prišedši v Ljubljano, smo si hitro ogledali še centralno vinarno, ki nam je nudila izredno mnogo poučnega gle-Je oskrbovanja vina in kletarstva. G. ravnatelj nam je razložil prav poljudno in prepričevalno cilj in stremljenje ogromnega kletarskega podjetja ter je povdarjal, da si je stavila vinarna za svojo glavno, sveto in takorekoč življenj sko nalogo, s svojim naravnim in samo prvovrstni mblagom zadovoljiti in obvladati naš konzum ter na ta način pripomoči pri našem vinogradniku do boljšega vnovčenja svojega naravnega, dobrega vina. Videli smo tudi vse tehnične pripomočke modernega kletarstva, uporabo interesantnih eliptičnih sodov, največji leseni sod v Jugoslaviji, vi vsebuje 36.000 litrov ali 4 vagone vina: pravi kolos in orjak, mojstersko delo med lesenimi sodi. Stremljenje vinarne je, kupovati povsod le grozdje in tega prešati v lastni režiji. Na ta način je tudi podjetju mogoče proizvajati prvovrstno blago, ki ga mali posestnik navadno vsled pomanjkanja pripomočkov in znanja nikdar ne more nuditi. Pre-pri.ali pa smo se tudi sami o tehnični dovršenosti umnega kletarstva. Saj smo preiskusili jeruzalemčana, kakor ga je težko najti na Štajerskem, in smo preiskusili tudi pristno dalmatinsko vino iz edine, še sedaj v večjem obsegu na otoku Vis rodeče, pristne evropejske trte (Vugava trta). Le to bq morali lansko leto škropiti 25krat, da so jo obva-
rvali pred boleznijo. Centralna vinarna je tudi to delo napravila na licu mesta v Dalmaciji. G. ravnatelju vinarne izrekamo tem potom za prijazni sprejem in za vsa pojasnila najiskrenejšo zahvalo!
Drugi dan smo se podali na Gorenjsko, na glavni cilj našega potovanja. Globoko se je dojmila naših kmetovalcev v gospodarskem oziru vzgledna krasna gorenjska pokrajina. Obširna, ravna in skrbno obdelana polja, prijazne, snažne, bele vasice; prijajne trate in temni gozdovi, v sinjem obzorju solnčnega dneva jasno se odrazujoči zeleni holmi in tiha pogorja z mnogobrojinimi belimi cerkvami in kapelicami in daleč na severu mogočne, sive stene veličastnih Karavank in njih gorskih velikanov. Hladnejši in čistejši planinski zrak nas je že obdajal in čutili smo vsi, da se nahajamo v povsem drugačni pokrajini in v drugih podnebnih razmerah. Ustavili smo se na postaji v Naklu. Tu se nam je pridružil kmet. ref. g. Kladnik, ki nas je vodil v svrho poučevanja vzornega gorenjskega kmetijstva po vsej okolici Kranja. Obiskali smo torej najprej v Naklu vse vzorne posestnike-kmetovalce. Večinoma najdemo v vsaki kmetiji uporabo elektrike. Kar se zdi gorenjskemu kmetovalcu nekaj samo po sebi umevnega, to je bilo našim izletnikom še povsem novo. To so predvsem vzorni hlevi z vzornimi gnojišči in gnojničnimi jamami. Kar v zadregi in tihi smo postali, ko nam je začel priprosti gorenjski kmet razlagati tako stvarno, razumno in resno shranjevanje in uporabo gnojnice, kakor bi bil kak učen profesor. In bral sem vsem našim izletnikom na obrazih, kako jim je iimponiral ponosni, samozavestni, delavni, skromni in bistri gorenjski 'kmet: glede trdne, neupogljive volje — Prus, glede naprednosti, delavnosti in kremenitosti značaja — Švicar. Proučili smo v Naklu še razmere tamošnjega mlekarstva in smo se potem podali peš v Predoslje (zadružna mlekarna) in v Rupo pri Kranju. Našo triuro pot po gorenjskih pokrajinah do Kranja smo spopolnili z ogledi, gospodarskimi razgovori ter s primerjanjem naših razmer z gorenjskimi. Prepričali smo se, da je kranjski okoliš neprimerno manj travoroden in tudi manj hvaležen za pridelovanje žita ter da tudi podnebje od daleč ni tako u-godno, kakor v laškem okraju. In vendar je bistrini in marljivosti kranjskega kmetovalca uspelo poiskati pri izključni hlevski reji, v živinoreji in mlekarstvu glavni vir svojih dohodkov. Gorenje si pomaga na ta način, da prideluje tudi na svojih prodnatih njivah zeleno krmo in da svojo živino vsaki dan po par ur zjutraj in zvečer žene na pašo in sicer enostavno na ozke travniške parcele ob potih in med njivami. In kljub temu, da je narava tako skopo obdarila s prirodnimi dobrinami gorenjskega kmeta, stanuje ta v domovih, ki nič ne zaostajajo za razkošnimi krneč kimi hišami naših bogatih savinjskih hmeljarjev in ima gorenjski kmet svoja gospodarska poslopja brezdvomno boljše in vzornejše urejena kot naši Savinjčani. Krasne in naravnost gosposke kmečke domove smo videli pri posestnikih Jerneju Pilerju in pri Stubiju v Rupi. Videli pa smo tudi vzorne hleve s prvovrstno živino ter smo se prepričali, kako je mogoče mlečnost domače živine dvigniti s smotreno rejo in izbiro. Majhne kmečke krave-bohinjke od 300 kg teže z 12 1 mleka povprečno dnevno in krave-pinegavke, ki glede mlečnosti brez dvoma prekašajo originalne živali na Solnograškem. Zopet krasen primer, kako nesmiselno je hoditi v tujino po plemensko živino, ko si lahko doma vzgojimo boljše in zanesljivejše živali.
Marsikaterega od nas je prevzela tiha zamišljenost in domotožje spričo krasne gorenjske pokrajine, spričo ve-selo-vriskajoče solnone planinske narave, spričo zelenih travnikov lin tihih logov, spričo ravnih prostranih njiv, nad katerimi visoko nad nami v jasnem solnčnem ozračju veselo žvrgoli in drobi na Štajerskem tako redki škrjan-ček, na katerih obdeluje kmet svojo zemljo, sicer v potu svojega obraza, a vendar kot kralj samozavestno, zmagujoč in obvladujoč vse ovir in težkoče in veseleč se spričo doseženih, v boju z naravo in zemljo s trdno voljo in s trdo roko priborjenih uspehov. Kako srečen si, človek, ki si ostal zvest svoji rodni grudi in domu svojega očeta! In občutil sem ta hip tudi jaz svojo bridko resnico, ki jo izraža Prešern v svoji tožni pesmi: »Oj, Vrba, draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta . . .«
Popoldne smo se podali v Hrastje, vas, eno uro oddaljeno od Kranja. Videli smo tudi tukaj zopet vzorne gospodarske razmere in kot posebno znamenitost: vsi kmeti brez izjeme imajo vzorne hleve z betoniranimi stajami in vzorna dvorišča z gnojničnimi jamami. Vsak kmet ima poleg praktično urejenih jasli tudi svoj sistem samonapajal-nika, ki je važen posebno za molzne krave, ki rabijo veliko tekočine in ki s pomočjo samonapajalnilka lahko pijejo, kadar se jim" zljubi. Vzorne hleve in vzorne svinjake smo videli pred vsem pri poslancu Brodarju in pri posestniku Pircu. Nahaja se tudi tukaj strojna zadruga, ki omogoča
kmetom skupno uporabo vseh različnih gospodarskih stro jev, ki si jih posamezni posestnik ne more nabaviti.
Na povratku v Kranj smo si ogledali še nekatere znamenitosti mesta, predvsem krasno pokopališče s Prešernovim in Jenkotovim grobom ter 30 m visoki most čez Kokro. Naravnost vrtoglava višina za naša pojmovanja. V gostilni »pri Jelenu« se nam je postreglo s priprostim, pa izdatnim obedom in so se pri tej priliki posebno še naši mladi veseli Štajerci lahko prepričali, kako ima prav gorenjska narodna: »Na Gorenjščem je fletno, so vsoče gore, so bistri studenci in ravne ceste.«
Hiteti smo morali, ako smo hoteli videti čimveč in radi tega smo se iz Kranja odpeljali takoj v Podhom pri Bledu, kjer smo se oglasili že pozno na večer pri enemu izmed predstavnikov naših najtrdnejših in agilnejših gorenj skih kmetovalcev, pri oblastnem poslancu g. Janu. Veselo in prisrčno nas je let-ta sprejel ter nam je razkazal vzorne hleve in druge gospodarske naprave v vsej vasi. Tudi tu so bile izredno krasne krave prvovrstne molzice in vzorna prašičja reja. Videli smo tudi novo mlekarno, ki obratuje" šele pol leta in plačuje mleko po 9 kron s povračilom odpadkov. Mnogi kmetovalci so si vzeli mere od raznih gospodarskih stavb.
Pri čisti, sveži kapljici gorenjskega »jabčeka« nam je g. Jan razlagal zgodovino razvoja gorenjskega kmetijstva. Leta 1902 je ibil Jan prvi, ki je po vplivu nekega gospodarskega predavanja napravil modern hlev, leta 1910 so imeli že vsi kmetje po vasi, razen treh, betonirane staje in gnoj-nične jame. Hlevi, v katerih se živina, kakor v laškem o-kraju, do kolen vgreza v iblato, so v tej vasi povsem nepoznani in spadajo v davno preteklost. Prisrčno smo se poslovili in se zahvalili g. Janu, ki nas je spremljal domala do Bleda. Za čim prisrčnejšo slovo pa je poskrbel še po-sebejo naš Pustov Tinče, ki je pred živahnimi in prebrisanimi Gorenjci rešil s svojim vedrim humorjem našo čast »veselih« Štajercev.
Iz rajsko lepega Bleda smo jo še ta večer mahnili na postajo Lesce, kjer smo si v naglici ogledali še ondotno mlekarno. Tu smo naš poučni izlet oficijelno zaključili. Večina kmetovalcev se je potem še podala na božjo pot k Mariji pomagaj na Brezjem.
Poučni izlet je dosegel popolnoma svoj namen in so naši kmetovalci v razgovoru z naprednimi Gorenjci na licu mesta spoznali, kakšne moderne naprave in zboljšave sodijo za naš okraj in kakšne niso prikladne. Prepričali pa so se vsi, da postane lahko kmetovalcu umna živinoreja z organizirano produkcijo in oddajo mleka stalen in zanesljiv vir dohodkov.
Poučni izlet in vesela, bistra, delavna in napredna Gorenjska pa nam bo ostala vedno v najlepšem spominu.
_____ znacr^
nikdarjskrivljene
_pete imeth
¡Širite Slov. Gospodarja!
■ I
Vsi ljudje
veliki in majhni
govore o prodaji pri tvrdkl
FRANC KOLERIČ, Apače
radi prezidave, kei dobo tamkaj po zelo nizkih cenah najboljše blago.	728
llllllllllllllllllilllilllllllllllllllllilUlIlIllII
ca
.S
«SJ
af -M
.a
g
o
IVaznanllo S
Cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sukna, za ženske in moške obleke.
V zalogi vse v manufakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi plaščev, športnih jopičev in usnjatih sukenj.
Za obilen obisk se priporoča
IVAN MASTNAK
785	Celje, Kralja Petra c. 15.

Cu =
83
AUn hnlpVia+P na krvi, želodcu, pljučah, jetrah,
uuienate mehurju itd poskusJite 8e zJdraviti
f
z španskim zeliščnim čajem kateri je sestavljen iz okoli 40 raznih planinskih zelišč po Dr. I KÖNIG. Kuha se brez alkohola in brez sladkorja. Naročite takoj 4 zavitke tega zdravilnega V čaja za 20 Din pri razpošiljatelju
JOS. UREK, Marija Snežna.
8O7


3P naložite
ECj- najbolilc tes itaivarntjSe «Ml iri
Spoi!nje¡ta]erski ijudshi posojilnici
Stolna Dlicis i *«.«■•«. Stolna »lisa i
{¡Jsratajs toiBs? fíase Im odpeiti! m m fita??»*	N
-7r r,- Zt » r > r »r rrfr »T iT yTXTiTXTXTízSXStíti
Domača tovarna kos
Slowenjgi*adec
Ustanovljeno 1773
Iz-
deluje
Dobiva se
nedoseženo dobre rezi!
792
D. RAKUSCH, CELJE
Krekova posojilnica t Mariboru
reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.	779
Ogluiufte t? &lov. Gospodarju
7llhni afalio H.Hinko Zagoričnik-Celje
fcUUI II O iCIJCg Jadranska-Podunavska-banka
Vhod I.nadstropje na dvorišču
- -'- ■
l.|i;il|l I i juti I' m lil
■H W
, . ____ JdliJ-L
proti samemu , sSfci, če zanemarjate Vaše telo," Vaš obraz, Vaše roke, Vaše lase. Prava sredstva za negovanje'lepote za Vas in Vašo obitelj so:
Fellerjeva fcavkaška pomada za obraz in zaščito kože^ - ,,E!sa". Ona Vam ohrani mla-' dost in lepoto, gladi gube na ktrži in jo dela gibko baržunasto mehko. Strmeli boste, kako hitro Vam giuejo pege, mozoici, sojedci, razpokana in rdeča mesta. ¡»..,
Fellerjeva močna „Eisa" pomada za rast Jas zabranjuje izpadanje las, prerano osivelo6t, odstranjuje prhlaj, dela krlike lase mehke in gibke ter pospešuje rast las.
Za poizkus 'i lončka ene al! po 1 lonček od obeh pomad z zavojnino in poštnino ÜStWM-,vred.38;— Din. " -«A
Fellerjeva mila zdravja In le ' pote z marku „Elsa" najple-menitejše kakovosti. Vsebujejo medicinsko preizkušene, dobro
delujoče sestavine, ki se opijejo v kožo in jo oplemenjujejo. — Poizkusite enkrat: Elsa lilijino mlečno milo Elsa ruirienjakovo milo Elsa giicerinsko milo Elsa boraksovo milo Elsa katransko milo Elsa milo za britje in nikdar no boste hoteli uporabljati drazega mila.
Za poizkus 5 kosov Elsa-mila že z zavoj-nino in poštnino vred 52'— Din. Te cene se razutnejo JeJSe sej)ošljo denar vnaprej, ker se proti "	poštnina zvi"a
: pttf-jpg. «« »»'lO^Dto. — Naročila nasloviti razločno takole:
i>,Eugen V, Fellpr^ lekarna y Stubici Donji. Elsa trg št. 341,
Hrvatska- _____">
ROPAŠ, CELJE
ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK.
Uglašanje in vsa popravila strokovno. iT9CBCWW ZNIŽANE CENE I
725
[vSB hap potrebujete
za sebe, svojo družino, svoje prijatelje najlepšo zlatnino in srebrnino, ure, verižice, prstane, uhane, zapestnice in ves nakit v vsaki ceni; dalje aparate za britje in rezanje las, nože, škarje, doze za cigarete, denarnice, listnice, godala in najrazličnejše praktične predmete morete kupiti
„ --------- ------- Jcupi
brez vsakega rizika, ker Vam se nepovsečno takoj na željo zamenja z drugim. Preglejte bogato ilustrovani divot-cenik, ki ga dobite brezplačno od svetovne tvrdke H. Suttner v Ljubljani št. 992.
Cirilova knjižnica
obsega sedaj sledeče zvezke:
1.	Dr. Kari Capuder: Naša država (razprodano).
2.	Dr. Leopold Lčnard: Jugoslovenski Piemont, —
Din 7.—.
3.	Dr. Leopold Lčnard: Slovenska žena t dobi narod-
nega preporoda, Din 10.—.
4.	Moj stric in moj župnik, Din 4.—.
5.	G. J. Whyte Melloile: Gladiatorji, I. del, Din 8.—,
—	IL del, Din 10.—.
7.	H. G. Wells: Zgodba o nevidnem človeku, Din 7.—;
8.	B. Orczy: Dušica, I. del, Din 16.—.
—	II. del, Din 25.—.
—	III. del (v tisku).
9.	A. Conan Doyle: V libelijski puščavi, Din 12.—.
10.	Arnold Bennett: Živ pokopan, Din 8.—.
11.	Illamo Camelli: Izpovedi socialista, Din 16.—,
12.	E. B. Burroughs: Džungla, I. del, Din 18.—.
—	II. del, Din 14.—.
13.	Elza Lešnik: »Šumi, Sumi Drava .- ; .«, Din 5.—.
14.	Matija Ljubša: Slovenske gorice (razprodano).
15.	Erckmann—Chatrian: Zgodbe napoleonskega ro-
jaka, Din 12.—.
16.	Antonio Fogazzaro: Mali svet naših očetov —
Din 28.—.
17.	Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—.
18.	Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50.
19.	J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec, Din 11.—.
20.	Pavel Keller: Dom (tisku).
21.	Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora —
Din 20.—.
Da se mi fine otročje nogavice ne pokvarijo, ker imam Ogromno zalogo, prodam iste začasno po čudovito nizki ceni
R. Stermeckfl, Celje
I Zadružna gospodarska banka d. d. g
Podružnica Maribor, b---rr-i——«i u
&	H
? ¡asft; aara^Biss! pg!s5!, ttli&snndrsji cesta 6, pred frnnU&feansIin cipfevija. I irspinls m beufcae mi* sa&daaisslt. — fiaiBlile obrestovcnis vlog no bn|!2!ce le, 7 tshcicm ralono. a * Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije, a
«»«■»«•»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■'■■"■■■■S
Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksan drova 13.__787 1—10
Kovčeki in potne torbice vseh vrst in velikosti najceneje pri Maribor, Alek-
Ivanu Kravos, sandrova cesta 13.
788 1-10
iulfflil je Posve£en presv. Srcu J** "■'JI Jezusovemu, priporočamo, da
postavite v svojih hišah lepe podobe in kipe
PRESV.SRCA JEZUSOVEGA!
Te pa dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5 in Aleksandrova c. 6 po sledečih cenah.
Podobe Srca Jezusovega in Marijinega kakor tudi druge stanejo:
Velikost v cm: 19X26 24X34 25X38 32X42 39X51 47X63 54X7S
Din 2— 3— 4-50
6 —
9 —
1 fr-
ía
Kipi Srca Jezusovega in Marij., Lur. Marije In Brezmadežne
stanejo brez poštnine: Visokost v cm: 30 87 42 50 65 85 100
Din
55 — 77 - 88— 150— 24O— 500-— 1050 —
Naložite den a He pri
Ljudski posojilnici v Ceiju
registrirani zadrugi z neomejeno zavezo
Cankarjeva ulica štev. 4
poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama
Posojila po najnižji obrestni meri


58
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jnrja ob južni železnici
__	r. z. z n. z.
kateri se vrši v nedeljo, dne 26. junija 1927 v uradnih prostorih ob 8. uri.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadsorstva.
3.	Odobritev rač. zaključka za 1. 1926.
4.	Volitev načelstva in nadsorstva.
5.	Slučajnosti.
Opomba. Če ob določenem času, ne bi bil občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom po § 33 zadruž. pravil.
843	NAČELSTVO.
Javni razglas
Na vsestransko izraženo željo občinstva iz okolice Laškega in posebno okolice rečičke doline smo se odločili v naši tovarni otvoriti posebni oddelek za vsakovrstna orodjarska in kovaška dela. Odslej naprej bomo popravljali razna poljedelska in druga orodja ter poljedelske in druge stroje, okovali vozove, pluge in brane i. t. d.
Obrat s stroji in najcenejši pogon na vodo jamčita za to, da se bodo vsa ta dela izvršila točno in strokovnjaško ter po najnižjih cenah.
Slavnemu občinstvu se priporoča vodstvo tovarne
„Zavore" v Spod. Rečici pri Laškem,
da se posluži te ugodne prilike v najizdatneji meri. J

Globoko potrti javljamo tužno vest da je umrla nenadoma dne 16. junija 1927, zjutraj ob 7. uri v 73. letu svoje starosti naša iskreno ljubljena mamica ozir. stara mama, sestra, svakinja in teta, gospa
Terezita Jaunik
soproga nadučitelja in posestnica.
Pogreb nepozabne rajnice je bil v soboto, 18. junija ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maša zadušna se je brala v pondeljek.
Drago pokojnico priporočamo v molite v in blag spomin.
Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 17. junija 1927.
Žalujoče rodbine : Jaunik, Troha, Smonik.
846
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik AlbinHrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč,novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega
Gospodarja«, predstavnik: Janaa Goleč, novinar, Maribor.
2348235353534823235348484853532323535323234853484853234853484891532348235348482348534848535353535353485353
2323482323532353535353535353539148484848484848
232323232323239053535353484823232353535348010090020201010000