Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 8. junija 1937 Štev. 127. Leto XI. ftVIil.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNHC Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase (prejema todi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Stedkii slan Kot konstantna družbena sila se je iz trenja socialnih struj in gospodarskih tokov izoblikoval takozvani srednji stran. V široki razprostranjenosti ostalih družbenih plasti z desnice in levice se je znašel srednji stan v položaju neke stabilnosti, radi katere mu pripadajo v nacional-, no kulturnem in državnem življenju posebne naloge. V svojih eksistenčnih in socialnih potrebah čvrsto zasidran srednji stan je zanesljivo jamstvo blagodejnega razvitka. Veliki državniki in politiki so se tega pomembnega dejstva vedno živo zavedali in so v praktični politiki tudi izvajali posledice, ki rezultirajo iz tega spoznanja. Gmotno dobro zasidran; srednji stan prinaša blagoslov skupnosti in vsemu gospodarstvu. Razdejanje srednjega stanu prinaša usodne udarce državni in narodni celoti. V zadnjem času je zajela naš srednji stan materialna depresija, nevarnost pa je, da zapade tudi moralni depresij?. Materialna depresija je posledica omalovaževanja življenjskih in stanovskih interesov vseh onih družbenih plasti, ki spadajo v okvir srednjega stanu. So znamenja, ki kažejo, da nima pri nas srednji stan rad; zrahljanosti materialnih osnov v zadnjem času več onih konstantnih sil, ki so mu omogočale vzdrževanje ravnovesja v kompleksu celotne družbe. Med Mjsiinejšimi sunki v eksistenčnost srednjega stanu je bilo nedvomno zadnje znižanje dohodkov državnim uslužbencem, ki so radi tega pahnjeni v neko nizko življenjsko standardno stanje, iz katerega je težko najti izhoda. Moralna depresija pa je v nujni zvezi z nekaterimi pojavi razdejanja morale v naši ožji domovini. Morala mora biti tudi v politiki. Pa je ni, četudi bi jo morali čutiti in videti, ako naj bi se po splošnem Pričakovanju uveljavila v smislu! določb takozvane »katoliške morale«. Doživljajo, da pridigujejo nekateri o ljubezni, Da sejejo mržnio in sovraštvo. Mržnje je bilo pri nas vedno. Prav nič pa ni pretipana trditev, da ni bilo v Sloveniji še nikdar tolikega slepega sovraštva, kakor ga je sedaj, saj se ne ustavlja niti pred ^»nopolizacijo Boga in vere. Strahovita !e zmota, da je dober kristjan in vernik s?nio tisti, ki misli, da je to samo on in niI'Če drugi. Svetopisemska zgodba o Ce&tninarju nas poučuje o povsem drugi r^snici. Ta patent pa se ni zaustavil le nr' veri. ampak jc šinil tudi na narodnostno in politično torišče. Kakor sc je gotov krog ljudi obdal z :ivreolo patentstva na božjo milost, moralo jn VCIOi tako se jc taisti krog zavajal tudi na politično narodnostnem Doprišču s prenosom te miselnosti mo-J^Pola na brambo slovenskih tradicij ter patentirano varuštvo demokracije, svo->0dc in »ljudske« politike. Motritev praktičnih posledic takšnih .atnovoljnlli ter samovšečnih zasnov ie pazala pojave precejšnjega moralnega azkroja v nekaterih družbenih plasteh. j so ,ob mejah in soseščini srednjega Janu. Nekateri čudni pojavi v našem •,.°Venskem okolju v zadnjem času, ki 1 ie sicer treba obsoditi (podiranje ln Izstreljevanje evharističnih križev), so 1 ‘tkor svarilno znamenje za to. da je pri-]: anie patentstva ter rušenje in krivka?^ po^*čne morale riskantna reč, o ‘eri se ve !e to. kje se pričenja, nikakor Zdravo Peter Živkovič! Triumfalna pot po Sloveniji — Prihod našega nacionalnega voditelja na našo mejo Po krasno uspeli nedeljski banovinski konferenci JNS v Ljubljani se je jugo-slovenski nacionalni voditelj ter predsednik JNS g. Peter Živkovič podal na triumfalno pot po vsei Sloveniji. Tistih par sto mladičev, ki so po Ljubljani skušali Pa Ta raz t1e' kje se zaključuje. mornličtia depresija pa ne sme povzeti srednjega stanu, ki doživlja demonstrirati, pač ne more dajati duš-ka v imenu vseh Slovencev. Nasprotno pa se je ob tem potu Petra Zivkovi-ča po Notranjski. Dolenjski in Gorenj ski izkazala vsa str njenost ter kompaktna zlitost nacionalne in napredne fronte v Sloveniji, ki je močnejša in čvrstejša kakor kedarkoli v naši politični zgodovini. Na Vrhniki so kolesarji, konjeniki in množica Zvestih somišljenikov pozdravili našega nacionalnega voditelja P. Živkoviča pred ums MUi domom narodnega poslanca Hočevarja. Pot je šla mimo Logatca, kjer ie pred Kramarjevim hotelom bilo zbranih na stotine nacionalnih in naprednih ljudi, vzklikajoč Petru Zivkoviču, na Rakek, kjer so sprejeli g. Živkoviča kolesarji in ga ob nav-] dsšenem vzklikanju j množice spremljali do osrčja Rakeka. V Cerknici so dekleta obsipala Ziv-kovičev avto s cvet jem in rožami. Nič manj navdušen, topel in zanosen ni bil sprejem v Sodražici, Ribnici in v Velikih Laščah, rojst- nem kraju senatorja Ivana Puclja. Todatudf Gorenjska ni hotela zaostati za navdušenjem, s katerim je prejela našega nacionalnega voditelja Notranjska in Dolenjska. Od Vižmarij je šla pot v Škofjo loko in odtod v staroslavni Kranj, kjer je bil Peter Živkovič pred tamošnjim Narodnim domom deležen navdušenega vzklikanja in pozdravljanja od strani množice zvestih pristašev. V Kamniku se je zbrala na vrtu pri Cererju množica nacionalnih ljudi, ki je s toplimi ovacijami sprejela g. Živkoviča in njegovo spremstvo. Pred spomenikom kralja Aleksandra v Domžalah je bilo zbranih več sto naprednih in nacionalnih ljudi, da toplo sprejme našega nacionalnega voditelja. ^ Včeraj pa se je nadaljevala pot na naše obmejno ozemlje in je g. Peter Ziv-kovič s svojim spremstvom najpreje obiska! Ptuj. nakar poseti naš obmejni Ma ribor. i Peter Živkovič je vedno razodeval toplo očetovsko srce za našo mejo, njene potrebe in želje ter ji je vedno izkazoval svojo pozornost In Iskreno ljubezen. Ob prihodu v naš obmejni Maribor mu v imenu vsega nacionalnega naprednega obmejnega prebivalstva, ki je vedno bilo zvesto jugoslovenskl ideji In jugosloven skl fronti, toplo kličemo: Zdravo Peter Živkovič, zdravo naš nacionalni voditelj! obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov Finančni minister je izdal pravilnik o izdajanju in anuitetni službi 3% obveznic za likvidacijo dolgov. Po tem pravilniku bo država izdala obveznice, ki se imenujejo 3% obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov. S temi obveznicami se bodo izplačevale nepokrite razlike pri odpisu 25% kmečkih dolgov. Deli izpod 100 Din se bode izplačevali v gotovini, če so manjši kakor 50 Din, z obveznico za 100- Din pa, če znašajo več kakor 50 Din. Te obveznice bodo izdane v kosih po 100. 500. 1000, 5000 in 10.000 nomi-nala ter bodo nosile 3% obresti od 1. marca 1937. Prvo odplačilo dolga se bo izvršilo 1. marca 1938, poslednje pa 1. marca 1957. Za pol milijarde več dohod- kov .. •* • • Tltulescu noče predavati istočasno z negušem LONDON. 8. junija. Danes bi imel Ti-tulescu predavati v Cambrldgu pred ta-mošnjimi dijaki in profesorji o mednarodnem pravnem položaju s posebnim ozirom na kolektivno sigurnost in Društvo narodov. Včeraj pa je Tltulescu to predavanje nenavadno odpovedal, najbrže radi tega, ker so dijaki v Cambridgeu pozvali istočasno tudi abesinskega neguša, da predava o tej temi. Tltulescu je storil ta korak očlvldno radi tega, da odvrne vsako napačno Interpretacijo svojega sta lišča, Jouhaux grozi z diktaturo sindikatov PARIZ, 8. junija. Glavni tajnik francoskih strokovnih organizacij Jouhaux je imel v Clermoutu Ferrandu govor, v katerem je med drugim dejal, da ne bo zveza strokovnih organizacij nikdar dovolila, da bj Blumova vlada padla v parlamentu. Zaključen je čas čiste politike. Strokovna zveza je pripravljena, da zavlada v imenu večine državljanov, zlasti na gospodarskem polju. Kar strokovna zveza zahteva, je, da se spoštujejo socialne reforme. Palestina postane samostojna židovska država ŽENEVA, 8. junija. V tukajšnjih krogih zatrjujejo, da bo še v teku septembra 1.1. proglašena Palestina za samostojno židovsko državo in so v tem pravcu že po voljno zaključeni razgovori med Edenom ln Weizmanom. Na ta način je padla v vodo prvotna namera, da bi Palestina po stala angleški dominion, ampak postane samostojna država, ki bo takoj sprejeta v Društvo narodov. Glavno mesto židovske Palestine postane Haiffa, dočim bo Jeruzalem samostojno mesto kakor Gdansk. Osem frankovskih letal sestreljenih VALENCIJA, 8. junia. Agencija Fabra poroča: V .sporočilu letalskega ministra s e zatrjuje, da se je posrečilo vladnim letalom, da so v borbah pri Revengi sestrelili osem sovražnih letal. V oblasti La zano so so vladna letala spoprijela s francovskimi letali ter se jim Je posrečilo da so sestrelili dve sovražni letali. / -en tega še kruta razočaranja, ko vidi * Ko sc pri nas vselej podpira v zadnjem Sl1 tuji kapital in kako jc sam navzlic nacionalno kulturnim zaslugam izpostavljen neupoštevanju in omalovaževanju. Srednji stan je nosilec nacionalno kulturne zavednosti, državljanske vneme in socialne spomirjenosti. To velja še v posebni meri za naše obmejno ozemlje, kjer >2 gotov odstotek prebivalstva še vedno pogreznjen v amorfnost in nezadostno zavednost. Radi tega ni mogoče mimo potreb, želja in zahtev srednjega stanu. Kdor drugače misli in ravna, je v zmoti ter napak misli in ravna. V smislu objave v »Službenih novi-nah« je stopil v veljavo poslovnik o delovanju odseka za kontrolo državnih dohodkov. Pri tem odseku bo postavljenih 6 inšpektorjev ter'»aounajo, da bi v. gor.: Potreba na-rodno-obrambnega dela (dr. Miloš Vauhnik); 3. januarja v Sokolskem društvu Pesmca-Jarenina: Amerikanizem v poljedelstvu (inž. Teržan); 6. januarja v Pevskem društvu Velka v Podvelki: Čarovniški procesi na Slovenskem (dr. VI. Travner); 10. januarja v Cirkovcih: Kmc-tiško vprašanje v naši dobi (prof. Lojze Bizjak); 7. februarja v Sokolski četi Sv. Marjeta ob Pesnici: Spolne bolezni (dr. Ivan Jurečko); M. februarja v Sokolskem društvu Sv. Anton v Slov', gor.: Kmetska razdolžitev (dr. Milan Gorišek ml.); 17. februarja v Sokolskem društvu Slov. Bistrica: 16. stoletje v slovenski zgodovini (Alb. Žerjav); 2i. februarja v Sokolski četi Radvanje: Pereča vprašanja narodnega zdravja (dr. Rudolf Lovrec); 21. februarja v Sokolski četi Razvanje: O raku (dr. V. Marin); 24. februarja v Sokolskem društvu Sv. Lenart v Slov. gor.: Zgodovina ruskega revolu- cionarnega pokreta (prof. V. Gruntar); 28. februarja v Sokol, društvu Pesnica-Jarenina: Jetika (dr. Jurečko); 28. februarja v Sokolski četi na Velki: Kmetska zaščita (Milan Gorišek ml.); 14. marca v Sokolskem društvu Krčevina (Maribor III.): Zgodovina ruskega revolucionarnega pokreta (prof. V. Gruntar); 19. marca v Sokolskem društvu Št. Ilj v Slov. gor.: Napake v sadjarstvu (Fr. Aplenc); 28. aprila v Sokolskem društvu Ruše: Zgodovina ruskega revolucionarnega pokreta (prof. V. Gruntar); 28. apr. v Sokolskem društvu Marcnbcrg: Narodnostni boji v Dravski dolini v 19. stoletju (Fr. Baš); 9. maja 1937 v Podružnici CMD v Svečini: Jetika (dr. Ivan Jurečko). Pri vseh 22 predavanjih je bilo 1271 poslušalcev. Zveza kulturnih društev v Po triletnem presledku, — svoj poslednji večji nastop v Mariboru je imela »Drava« 1. 1934 ob svoji petnajstletnici — smo v sredo 2. junija imeli priliko slišati ta vsega upoštevanja vredni moški zbor. »Drava« se je tokrat odločila za koncert vokalno-orkestralnega značaja. Nastopal je zbor — sam in z orkestrom — sodelovala pa sta tudi solista g. Avgust Živko (tenor) in g. Anton Faganeli (bariton), ki sta pela svoje samospeve deloma z zborom, deloma pa z orkestralno spremljavo. Spored je bil tak, da je lahko zadovoljil tega in onega. Kdor ima rad skladbe lažje vrste, je prišel na svoj račun prav tako kakon oni, ki mu ugaja moderna glasba. Med narodne pesmi bi spadala tudi kakšna slovenska. Fr. Ferjančičev »Spomin« je resna, skoraj klasično grajena skladba, ponosna S. Premrlova »Naše gore« ima dosti težkih mest; v svoji pesmi« Ali ne izhaja jasna zarja?« je E. Adamič z značilnimi postopi (povečane sekunde, odprto kvinte, ritem itd.) ponazoril bosanski ljubavni motiv. Narodno pesem »Jadovanka za teletom« je J. Gotovac sijajno priredil; učinkuje s svojo silno posrečeno protesknostjo v besedilu in glasbi. »Grakni, gavrane!« Petra I. Krstiča očituje močno dramatičnost, mehka skladba istega skladatelja »Legoh, da spavam« (»Seljančica« M. Petroviča) pa doni v izrazito narodnem tonu. Svetovno priznana lepota naše jugoslovanske narodne pesmi diha iz S. Mokranjčeve I. rukoveti »Iz moje domovine«. Istrska narodna »Zrasla mi Iadonja« iz Sv. Petra u šumi) je zgled svojevrstne istrske ljudske lirike; I. Matetič-Ronjgov ji je dal značilno harmonizacijo. Prijetno mehka je V. Mirkova »Po gradini«. Vsa druga koncertna polovica je bila vckalno-orkestralna. Vse skladbe Je spremljal društveni orkester, ki so mu tokrat pomogli tudi nekateri drugi (civilni in vojaški) godbeniki. Tenorist g. Ž i v k o, ki je že v prvem koncertnem de!u z moškim zborom zapel par solističnih mest v Mokranjčevi rukoveti, je L. M. Škerjančevo moderno, posebno v orkesterski spremljavi izrazito barvano »Vizijo« in krasno Lajovčevo »Serenado (tej skladbi bi nekoliko hitrejše izvajanje samo koristilo) podal s primernim občutkom, v lepo izdelani skladnosti z orkestrom. — B. Ipavčevo »Na Prešernovem domu« je prof. V. Mirk obogatil z učinkovito orkestersko instru-mentacijo, ki daje izvedbi moškega zbora mogočno polnost. Baritonski solo (»Luna sije«) je zapel g. Faganeli, tenorski samospev (»Sirota vboga«) pa g. Živko. »Slovo« F. S. V i 1 h a r j a - K a 1 s k c g a je zbor starejšega porekla in kaže znake naše romantike. Na splošno doni prijetno, pač pa bi intenzivnejša instrumenta-cija delu lahko mnogo pripomogla do ni, gavrane!«, Ipavčevi in Vilharjevi skladbi prav dobro odrezal. Njegovo prijetno petje pa bo postalo še lepše, če bo solist pazil na to, da bo njegovo sicer zelo občuteno podajanje dobilo še nekoliko intenzivnejšo glasbeno linijo. — Orkester je svojo nalogo v redu in prav zadovoljivo izvršil, le tu in tam je bil premočan. — Splošno znani harfenist g> Luke ž se je tudi tokrat izkazal kot izboren, zasluženega priznanja vreden virtuoz, ki nam je vedno ljub. In zbor? Spada v vrsto resnih koncertnih združenj. Letos je nastopil s petindvajsetimi pevci. Število ni visoko, vendar pa moramo kar precej povedati, da se je »Drava« kljub temu častno postavila. Glasovni materijal je dober. Posamezne glasovne skupine so same v sebi lepo izenačene in se družijo v prijetno zvenečo homogenost. V nad vse skrbni in natančni šoli svojega zborovodje g. Albina Horvata vztraja »Drava« ponosno na doseženi višini, ki si jo je s trdim dolgoletnim študijem priborila. Povemo naj le to, da bo zborova enotnost še mnogo popolnejša, če bodo vsi pevci uporabljali enak glasovni nastavek in čc bodo v enaki meri upoštevali barvenost naših samoglasnikov (posebno pri »e« in »o«). Ta nasvet velja prav tako tudi za druge naše zbore; vse z namenom, da se naša pevska kultura čim bolj dvigne in izpopolni. — Pohvaliti moramo »Drava-še« radi lepe vezave in smiselnega podajanja glasbenih fraz, enotnega, skrbno pripravljenega izvajanja dinamičnih iti agogičnih fines ter interpretacijske zamisli sploh. In še nekaj! Čeprav je zbor maloštevilen, donijo tudi močna, dramat-ska mesta dosti polno in' nazorno. — Dirigent g. Horvat vodi z inteligentnim. lKkompromisnim okusom in sugestivno; mirno sigurnostjo. Letos poteče deset let, odkar je prevzel »Dravo«. V tej dobi se je zbor krepko dvignil in ustalil ter je pod njegovim vodstvom priredil lepo vrsto uspelih koncertov, med drugimi od 1. 1934 naprej v Ptuju, Murski Soboti, Varaždinu, Rušali, Framu in drugod. Požrtvovalni železničarji posvečajo večerne ure naši lepi pesmi in jo nosijo me'1 narod. Obisk je bil komaj povprečen. Z ne-voljo smo ugotovili, da celo naše izobra-ženstvo ne zna primerno ceniti idealnega kulturnega, prizadevanja naših zborov'. Zato moramo vsi, ki smo prave volje-vztrajno pripravljati preporod tudi v tel smeri. Odločno vzdramimo našo javnost iz nečastne otopelosti, da priborimo na$ pesmi častno mesto, ki ji po njeni va?,,: nalogi in vlogi gre! Dirigentu in vsem izvajajočim izrekamo odkrito priznanje in zahvalo za lep umetniški užitek. —n—s— R. St. l^a tudi Lelimberg je možno, ker je kraj v sHni ilovici, ime pa nemškega izvora. Na znatni strmini zahodno od trga je .stal Lemberški grad, ki jc vsaj že dve sto let porušen; njegovo zidovje je popolnoma poraslo, le jarek se mestoma še pozna. V lernberšiki okolici je na točkah, ki po višini presegajo vrh z lemberškam gradom, še več sledov, ki presenetljivo spominjajo na osnovo gradov. Vrhovi so valovito izravnani, ker čuvajo pod površino kamenje, in sc vidijo mestoma obrisi jarkov'. Narodno izročilo govori o petih, sedmih in celo o dvanajstih gradovih. Sledovi se poznajo na Veterniku, Sevniku in Figožarju, ni jih pa na Varti, ki jo narodno izročilo prav tako. omenja med utrjenimi vrbovi (Orožen, Gradovi, st. m Vsekakor so bili to lovski gradiči, kajti pokrajina jc bila nekdaj polna divjačine. EM kopan* i siatto&fijfa vrelca v bliž- njem Gaberniku so našli 1. 1855. pod prastarim lesenim ogrodjem v globini nenavadno veliko jelenje rogovje, kar potrjuje gornjo trditev. O lomberških gospodih nam ni ničesar znanega. Komaj da najdemo grobnico pod glavnim oltarjem cerkve sv. Pankracija, vendar ni izključeno, da se tam nahajajo kosti lcmberškiii duhovnikov in t»e lemberških gospodov. Posvetitev cerkve sv. Pankraciju kaže na ustanovitev po vitezih (Stegenšek, Dekanija gornjegrajska, st. 214), čaščenje sv. Ulrika pa na poznejši vpliv celjskih grofov. Skozi Lemberg jc vodila stai*a cesta iz Poljčan proti Celju in Rogatcu po globoko zarezani dolini, tako da je prav verjetno, da so bili lemberški gospodje pravi roparski vitezi, saj jih je pokrajina sama k temu vabila. Mesta lin trgi so imeli poleg pravice voliti zapriseženo svetovalstvo to izjemno stališče, da za nje ni veljalo deželno sodstvo, marveč poseben mestni ali trški štatut, po katerem je izvrševal poseben mestni ali trški sodnik na njihovem ozemlju nižje sodstvo. Habsburžani so skušali izenačiti vse predpravice in vojvoda Er. nest je 8. in 9. decembra 1411 celo potrdil, da mora imeti vsako mesto in vsak trg svoje sodstvo. Sodnik je bil sprva od mestnega oz. trškega gospoda imenovan uradnik, a ni bilo potrebno, da je imel osebno mestne ali trške pravicc. Če je bil izmed domačinov, potem je bil izbran po posebni naklonjenosti zemljiškega gospoda. Pozneje so mesta in trgi celo dosegli, da so si smeli sodnika sami voliti. Volilno pravico pa so imeli samo hišni posestniki, ki so se bavili s kakim meščanskim poslom vsaj že nad eno — pozneje — dve leti. Kako so bili izvoljeni svetovalci, tega ne zvemo, nove obveznosti pa so se smele naložiti kraju samo z vednostjo in voljo vseh tržanov. Ta ureditev je ostala ohranjena do novega Sasa (Pirchegger, Gesch. d. Stciermark, H) 223, 227 in III (107). Da je imel trg Lemberg sodno pravico, kaže še do danes sramotni kamen ali pranger poleg občinske hiše, ki jc ohranila do danes še ime magistrat. Zanimivo je, da se je občina še v novejšem času sklicevala na te stare pravice, češ da obstoja trg kot občina šele od leta 1883, Trebnje obveze, ki bi jih bil trg prevzel, ga pa ne vežejo, ker bi jih bila mo- rala odobriti skupščina tržanov, da 1,1 bili veljavni, česar pa ni imela niti pn* like storiti. V trgu samem je bila zelo razvita usnjarska obrt, o čemer pričajo še dane sledovi znakov usnjarskega ceha. _ urbarju so zabeležene tudi zemljiške davščine, ki jih je sprejemal zemljiški gospod, v Lembergu torej Celjski g.r0 J j medtem ko je deželni gospod prejem le kako izredne davke (Pirchegger i. • II. 164). Te so iztirjavali v posebne n mene, n, pr. za bratnbo proti I 11 Najznamenitejši turški pohod v te Kr> • oblegati tako dolgo, da bi se Jin> ii; dal, pač pa so na severni sJra"' ' r0- lipo, ki še danes stoji. Tinki so • df). zili, da pridejo nazaj pod to hi vat, (Orožen, Gradovi, st. palje.) Varlljorsft! »V e č e r n I julr» ?£?*~ ■ - ' •“»WW HkuMetSkž ffe fdtnšiiho unuire Besed* Htodivatiev 'lugosfavifc Sinoči je bila v Narodnem gledališču učinkovita ter lepo uspela akademija naših dobrovoljcev. Navzlic silnemu nalivu in plohi se je zbralo v gledališču toliko ljudi, da je bilo gledališče dobro zasedeno, V pestrem sporedu so si sledile posamezne točke in so bili vsi nastopajoči deležni toplega aplavza in priznanja navzočega občinstva. Večer je pokazal globoko hvaležnost nacionalnega Maribora našim vrlim dobrovoljcem. Državnj himni, ki jo je pod vodstvom kapelnika Svobode odsvirala pomnožena vojaška godba, je sledila zgoščena, jedrnata in pregledna slavnostna beseda Predsednika tukajšnje sreske dobrovolj-Kie organizacije g. iravnatelja V. Grčar-i a ki jc v lapidarnih obrisih prikazal heroično pot naših dobrovoljcev do končne zmage. Sledila je uvertura Jenkovega »Kosova«, izvajanega po pomnoženi vojaški godbi. Sočno in blagodonečc je zatem odp-‘l naš odlični solist baritonist Anton Faganel 1 i ob klavirski sprem-'javi prof. U. V ra b c a Schuhmannova 'Dva grenadirja« ii> rusko narodno »Od-nozvučno gremit kolokolčik«. Po Smeta- novi »Svečani uverturi« in sledečem odmoru je' bil učinkovit dramatičen prizor s solunske fronte pod naslovom »Tako je bilo...« v režiji J. Koviča in ob odličnem sodelovanju gledaliških igralcev R. Nakrsta, v vlogi poročnika M. Kovača, E. V e r d o n i k a v vlogi narednika R. Goršiča, P. Koviča v vlogi redova J. Porente in D. Gorinška v vlogi redova S. Božiča. Ubran zaključek je bila recitacija dveh pesmi P. Golie in uvoda iz spominske knjige naših dobrovoljcev po naši prvi igralki E. Kraljevi, ki je bila za svoje pregnantno iis doživljeno recitiranje deležna toplega priznanja. Konča nem sporedu je sledil še ginljiv prizor, ko je predsednik mariborskih dobrovoljcev g. Viktor Grčar s toplimi besedami poklonil prvi mariborski izvod mamici v Dobrudži padlega slovenskega dohro-voljca. Snočnja akademija je globoko .razodela težnje Kladivarjev Jugoslavije v slavni preteklosti, pa tudi v bodočnosti s skrbnim čuvanjem nad onim, kar so s krvjo in žrtvami priborili domovini Jugoslaviji. Odlikovanje studenških Samarijanov Rdeči križ v Studencih je v soboto s posebno proslavo slavil prvoboritelje svojega napredka in razvoja. Zvečer se je v špurejevi dvorani zbrala odlična družba povabljenih gostov. Sreski odbor Rdečega križa je zastopal g. dr. Jančič z g. dr. Novakom, navzoči so bili tudi številni zastopniki studenških društev in ustanov. Pevsko društvo »Enakost« je pod vodstvom svojega dirigenta g. Ple-vanča odlično odpeto slavnostni pozdrav in še nekaj narodni pesmi. Tajnik Rdečega križa g. šol. upravitelj J. Kontler je v slavnostnem govoru orisal dosedanje delovanje Rdečega križa v Studencih v prid revni mladini tega delavskega kraja. v markantnih besedah je povdarjal Požrtvovalnost in vnemo gg. dr. Korenčana, dolgoletnega predsednika Rdečega križa v Studencih, nadalje zaslužnega podpredsednika župana g. Alojzija Kalo-ha in bivšega tajnika g. A. Kristoviča, ki so bili od glavnega odbora v Beogradu odlikovani s srebrnimi kolajnami za zasluge Rdečega križa. Istočasno se je gospe Vidi Rantaša, neumorni samarijanki, Uročila zahvalna diploma za njeno dolgoletno delo za razvoj in napredek Rdečega križa. Vsem odlikovancem jc čestital g. dr. Jančič Razvila sc je intimna slovesnost z izbranim sporedom. Sode-'ovali so z učinkovitimi muzikalnimi točkami gdč. Mikek, g. Jos. Mohorko, v burki »Dvakrat živi in mrtvi mož« pa so od-'ično nastopili ga. Lintnerjeva, gdč. 'lauptmanova ter gg. škilan, Korče in Qolob, naposled pa še člani Sokolskega društva v Studencih s »Kozaškim plesom«, vrli igralci in igralke sokolskega gledališča so pa pod vodstvom g. R. *->ntnerja podali nekaj pevskih in plesnih |očk iz operete »Ljubav ob morju«. Bil le resnično lep večer, ki jc nudil zbranim dovolj zabave in razvedrila, pa tudi pfe-menite pobude za humanitarni napredek v Studencih. Pri poznejši prosti zabavi st;i bila izvoljena »Mister Studenci« g. h- Korenčan in »Mis Studenci« gospa *'da Rantaša, kar so navzoči z odobravanjem sprejeli, dobro vedoč, da je šala ”'la namenjena pobornikoin humanitar l,e8a dela v naših Studencih. Odlikovan-kakor sploh agilnemu društvu Rde-ega križa v Studencih čestita k zaslužku odlikovanju vse prebivalstvo, saj Je znano, da bi brez takih Samarijanov '*a pri nas- usodepolna praznina, ki jo Pa sedaj skuša lajšati društvo z odliko Vaici na čelu. Le naprej za dobro stvar! .Medmestni sestanek rotarijcev na Po-°rhi. V »Mariborski koči« so se siaioč ?bri>li IVUI„, __________________________________________________ 'fobljana, Karlovac in Varaždin. Med | člani Rotary-klubov Maribor, Graz 1. |\u 1 | V/ V d V III " * * " 4 iv u v^stnl sestanek, ki so se ga udeležili Šte-j’1"« rotarijci, je potekel prav animirano ^ v resnično rotarskem duhu. Zunanjt nhxtie So kljub izredno slabemu vremenu .hudovali nove cessne zveze na Pohor-' ravt>o tako pa tudi udobnosti ki jih nudi »Mariborska koča« v vsakem pogledu. Kot zastopnika mariborske podružnico SPD sta se sestanka udeležila gg. inž. arh. Jelenc in podnaoslnik gl. kolodvora Gajšek, katerima gre glavna zasluga za brezhibno in res vzorno organizacijo tega mednarodnega in v tuj-skoprometnem oziru važnega sestanka. Kapelnik Svoboda zapušča Maribor. Začetkom julija odhaja iz Maribora zaslužni in priljubljeni kapelnik tuk. vojaške godbe kapetan g. Svoboda, ki je premeščen na novo službeno mesto. V teku svojega 9 letnega službovanja v Mariboru si je kot prijeten družabnik, dobričina in žcntlmen pridobil obilo simpatij nacionalnega občinstva. Bil je tudi vnet in zaslužen odbornik tuk. Češkega kluba, ki pripravlja svojemu priljubljenemu rojaku prisrčno odhodnico. Ob slovesu iz Maribora želimo kapelniku g. Svobodi, da bi se na novem službenem mestu čim boljše počutil in da bi žel čim lepše sadove svojega vnetega glasbenega delovanja. Splavarji stavkajo. Včeraj so pričeli stavkati splavarji, ki prevažajo les in gradbeni material iz Dravske doline in Johorja v Slavonijo, Vojvodino in druge južne dele v naši državi. Skupno stavka 400 splavarjev in 40 krmilarjev, ki zahtevajo zvišanje svojih mezd. Doslej so ime- i 26 Din dnevno in 50% povračilo za vrnitev z vlakom. Splavarji zahtevajo sedaj zvišanje mezde za 4 Din dnevno, to je na 30 dinarjev in 75% povračilo železniških povratnih stroškov. Na razstavi sodobne jugoslovonske U-kovne umetnosti v Rimu bo med drugimi našimi umetniki razstavil svoja dela tudi Mariborčan prof. Karel Jirak. V celoti bo razstavljenih 70 slik ter 25 grafičnih in 7 'kiparskih del. Sprejemni izpHi. Sprejemni izpiti na državni realni gimnaziji se bodo vršili dne 24. in 25. junija t. 1. na drž. klasični gimnaziji pa dne 26. junija t. 1. Prošnje, kolekovane z 10 Din, se sprejemajo samo od 20. do 23. t. m. predpoldne. Prošnje se lahko pošljejo po pošti. Priložiti je treba krstni list in letno izpričevalo o dovršenem 4. razredu osnovne šole. I. skupina otrok odide na letovanje na Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju dne 14. VI. — 13. VII. 1937. Otroci naj pridejo dne 10. VI. 1937. ob 9. uri v Zdravstveni dom, Koroščeva ulica, kjer bodo zdravniško preiskani. — Dne 13. VI. 1937. naj prinesejo svojo prtljago v banovinski dečji dom, Strossma-jerjeva ulica 30. Dne 14. VI. 1937. pa naj bo deca pripravljena ob 12. uri prod banovinskim dečjim domom, Strossmajer jeva ul. 30, odkoder se odpelje z avtobusom direktno na Pačitniški dom na Pohorju. Deca, katera pride od drugod, naij bode dne 14. VI. 1937. ob 15.15 url v SK»v Bistrici - mesto; odkoder sc odpeljejo z avtdbusom na Počitniški dom. Hranilnik brez dna? Ni treba imeti ve dno hranilnik, ako so hoče štedlti. Ako ga pa žo imate, tedaj mora imeti dno, ker bi drugače padk> spodaj ven, kar ste Bratje in sestre segajte po župnih zlet-nih znakih 1 Za letošnji župni zlet mariborske sokolske župe je župna uprava izdala lične zletne znake, ki si jih bratje in sestre lahko nabavijo v predprodaji pri br. Burešu v Vetrinjski ulici za ceno Drli 5.—. Župni zletui odbor. zgoraj vložili. Ravno tako se godi marsikateri gospodinji, katera hoče varčevati na ta način, da kupuje slabo milo. V tem slučaju mora veliko bolj in dalj časa men cati perilo, pa ga s tem prehitro uniči. Gospodinja, ki jemlje za pranje redno Schichotovo milo Jelen, varčuje na pravem mestu, ker za gotovo ve, da je dobila za pranje milo, ki je radi svoje izdatnosti najcenejšc, a njeno perilo bo ostalo dolgo lepo in dobro ohranjeno. Na spomladanskem velesejmu v Ljubljani bo med drugim tudi revija avtomobilske industrije, ki bo res vsega občudovanja vredna. Na ogled bodo vse svetovne tipe avtomobilov, kakor tudi motornih koles. Privatni nameščenci! Kakor že večkrat javljeno priredi jutri v sredo 9. trn. ob. 20. uri v Ljudski univerzi na Slomškovem trgu Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani predavanje o ustroju in delovanju društva, upravljanju in pomenu fonda višjega zavarovanja ter o koristnih ugodnostih, ki jih nudi društvo nameščencem. Dolžnost vseh nameščencev je, da se tega važnega zborovanja polnoštevilno udeleže. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov poziva svoje članstvo, da se jutrišnjega predavanja Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki bo ob 20. uri v Ljudski univerzi, polnoštevilno ude leži. Društvo zasebnih in avtonomnih name ščencev in klub farmacevtov v Mariboru poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži jutrišnjega predavanja Trgovsko bolniškega in podpornega društva ob 20. uri v Ljudski univerzi. Devetdesetletnica praške plinarne. Pra ga proslavlja te dni devetdesetletnico obstoja mestne plinarne in deseto obletnico odkar se je obrat plinarne preuredilo po vidikih moderne tehnike. Pri tej priliki se vrši v Pragi VIII. kongres zdru-* žen j a čehoslovaških plinarn, vodarn in sanitarne tehnike, kakor tudi kongres slo vanskega saveza plinarn in vodarn. V zvezi s tem je velika razstava plinske in vodovodne industrije, kakor tudi sanitarne tehnike. Kongres iii razstava se vršita pod visokim protektoratom prezidenta dr. Beneša. Na programu so predavanja priznanih strokovnjakov ter izleti v važnejše industrijske centre države. Povabilu praške mestne občine so sc odzvali številni odposlanci vseh večjih mest Jugoslavije. Z izjemo Maribora so dospeli iz Slovenije štirje odposlanci iz Ljubljane in Celja. 40. razstavna prireditev 5. — 14. junija 1937 Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za Din 2*—. Vele*ejemske legitimacije se izdajajo pri blagajnah na velesejmu. Sejmišče obsega 40.000 m’. Preko 600 razstav-Ijalcev iz 14. držav. Posebne razstave t Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. Veliko zabavišče Koristno — prijetno. iaduje UUfokitite vesti NEURATH NA OPLENCU BEOGRAD, S. junija. Danes dopoldne se je podal rajhovski zunanji minister baron Neurath s svojim spremstvom na Opleiiac, kjer je položil venec v rajhov-skih barvali na grob kralja Aleksandra I. Po vrnitvi v Beograd so se nemški gostje podali na Avalo, kjer je Neurath položil na grab Neznanega vojaka venec v nemških barvah. Danes popoldne nadaljujeta von Neurath in Stojadinovič včeraj započete razgovore. Drevi priredi nemški poslanik von Heeren v poslani -ških prostorih svečano večerjo. Jutri se von Neurath s svojim spremstvom odpelje z letalom v Sofijo. GENERAL ALEXN1S PREGNAN V S BIRIJO. LONDON, S. junija. Današnji tukajšnji listi prinašajo v senzacionalni obliki poro čila iz Moskve, da je bil na Stalinovo pobudo odstavljen šef in organizator vojaškega letalstva Ivan Alxnis, Pregnali ga bodo v Sibirijo. Pričakujejo se nove aretacije v vrhovni vojaški hierarhiji. Generalu Atanisu očitajo, da je pripravljal zaroto proti Stalinu. »Daily Miror« piše, da je v več mestih nejevolja proti GPU. DR. HODŽA V BUKAREŠTO. PRAGA, 8. junija. Predsednik vlade dr. Hodža pojde na povabilo kralja Karola dne 13. t. m. v Bukarešto, da vrne obisk romunskega predsednika vlade Tatare-sca. INCIDENT NA MANDŽURSKI MEJI. BERLIN, 8. junija. Po poročilih Tasa je ob mandžurski meji prodrl vojaški oddelek 150 m na sovjetska tla in je s strojnicami obstreljeval rusko obmejno stražo. Sovjetska vlada Se preko svojega tokijskega poslanika vložila proti temu naj-ostreiši protest. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 8. junija ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Red A. Sreda, 9, junija ob 20. uri: »Trije vaški svetniki«. Red B. Četrtek, 10. junija ob 20. uri: »Koncert Prelovčevoga vokalnega kvinteta«. — Red A. Pntnikovi avtokarskj izleti: Dvodnevni izlet v Graz 12., 13. junija. Cena z vizumom Din 110, Dunaj od 13. do 15. junija, cena z vizumom vred Din 240. Slovenske gorice 13. junija, cena Din 75, 26. do 29. junija GroBglockner, Zeli am See, Salzburg, St. Wolfgang, cena Din 1.000; Obiščite kulturni teden v Zagrebu, ki traja do 13. junija in »Ljubljanski pomladanski velesejem«, ki traja do 14. junija. — Polovična vožnja po železnicah na podla gi železniške legitimacij. Vse nadaljnje informacije dobite pri Putniku, Maribor, Celje. Smatsfte novice Okrajni odbor Jadransko straže jc pod neumornim vodstvom svojega predsednika živrnozdravnika g. Rihtariča priredil lepo uspelo prireditev, pri kateri je sodelovalo občinstvo, pevski zbor, mladinski pevski zbor. Na sporedu je bilo tudi predavanje oblastnega odbora JS prof. Bizjaka o Slovanih in morju. Uvodne besede je spregovoril predsednik, ki sc je v toplih besedah zahvalil vsem onim, ki so sodelovali pri uspeli prireditvi. Vse krajevne oblasti so šle odboru na roko in so omogočile s svojim sodelovanjem lep izid prireditve, ki jc končala z zanimivim ribolovom. Obmejno Sokolsko društvo Gornja Radgona je koncem meseca marca t. i. zaprosilo združeno občino Gornja Radgona za dovoljenje prireditve vsakoletne Petrove sokolske tombole na običajnem občinskem prostoru za občinsko hišo. Na to svojo pred več kot 2 meseci vloženo prošnjo pa je prejelo šele sedaj negativno rešiev opekarniškega odseka, ki se glasi, da se »iz principa« prošnji Sokola ne more ugoditi. Neprestane zamude vlakov. Dopoldanski vlak, kojega prihod iz Ljutomera je predviden po novem voznem redu v Gor. Radgono ob 9.33. uri, prihaja domala vsakodnevno z večminutno, pa tudi veččetrturno zamudo, ki je dosegla svoj višek v-soboto, dne 5. junija t. 1. in sicer eno celo uro in še dvajset minut. Z nekaj manjšo zamudo prihaja v obratni smeri v Ljutomer opoldanski vlak, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 11.32. uri. V upravičenih skrbeh j prebivalstvo, kaj bo z zamudo v času sadne -sezone, ko bo pro-met še večji.________ Spomnite se CMD! W NIVEA i\ CREME Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužoo veet, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oie, stari oče, tast, svak itd., gospod Martin Zelenko okrajni tajnik v pok. v 65. letu svoje starosti v ponedeljek, dne 7. junija ob pol 6. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 8. junija ob 17. uri na pokopališču v Ptuju. Maribor, Ptuj, dne 8. junija 1937. Anica, soproga, Milko, sin Ink«, hčerka, Recka, sestra, Al Franc Založniki svak, Viktor Kegl, zet In ostalo sorodstvo. Tmeuske jmh&oi Prijeten večer tezenskih strelcev V soboto je priredila tezenska Strelska družina v okusno opremljeni Pulkovi dvorani svojim članom, ki so priborili pri okrožni strelski tekmi častna mesta, družabni večer. Ob enem je bil objavljen uspeli zadnje sobne strelske tekme in razdeljene nagrade. Večer je otvoril s primernim nagovorom predsednik družine učitelj g. L u k n a r Franjo in prosil prisotnega komandanta mesta in predsednika Strelskega okrožja g. generala M, Milenkoviča, naj bo tolmač zvestobe, udanosti in ljubezni našemu mlademu kralju Petru TI. in kraljevskemu domu. Pozdravil je tajnika mariborske Strelske družine učitelja g. Mohorja z gospo in hčerko, neumornega organizatorja Strelskih družin upravnika »Jutra« in »Večernika« g. Slavka. Rejo, predsednika pobrežke Strelske družine g. Cafa, starešino pobrežkega Sokola br. Požarju, starešino domačega Sokola br. Špesa F. ml. z gospo, marljive pevce »Radosti« in vse domačine. Čestital je vsem tekmovalcem k lepemu uspehu. Iz roke g. generala M. Milenkoviča je prejel naš odličen strelec br. Sinič Ivan zlato kolajno, član mariborske Strelske družine upravnik »Jutra« in »Večernika« br. Reja Slavko in tezenski strelec Šoster Bogomir pa srebrni kolajni. Pevci »Radosti« so zapeli odlikovancem »Zadoni nam« in vsi so bili nagrajeni s prisrčnimi čestitkami. Nato so bili prečitani uspehi sobne strelske ^tekme in razdeljene primerne nagrade. Član uprave Strelskega okrožja br. Slavko Reja je v daljšem govoru orisal pomen in namen strelskih družin, zlasti v zgodovini predvojne Srbije, razvoj istih v mariborski okolici in dal mnogo navodil za nadaljnje delo. Vsem tezenskim strelcem, zlasti še gospej Luknar-ievi, je čestital v imenu okrožja in končal z besedami: Dobri strelci v mirti so najboljši čuvarji nag« meje! Sledilo je izborno razpoloženje, li kateremu so največ pripomogli marlivi pevci »Radosti« in, neutrudljiva godba. Vsem prisotnim, zlasti g. generalu M. Milenkoviču in prijateljem iz Maribora, ki so počastili naš večer, bodi izrečena prisrčna zahvala. Ne smemo pa še pozabiti Pulkove ma- me, ki je v splošno zadovoljnost vsem dobro in poceni postregla. Epilog prvenstvene tekme SK Železničar : SK Amater Službeni vestnik Ljubljanskega nogometnega podsaveza prinaša v službenem poročilu št. 18 upravnega odbora LNP vest, da sta se predala kazenskemu odboru v postopek Adolf Pavlin in Franc Antoličič, oba igralca SK Železničarja, in sicer radi pretepavanja Amaterjevih igral cev. Ta vest je zbudila med mariborskimi športniki precej zanimanja, zlasti tistih, ki so prisostvovali prvenstveni tekmi med SK Železničarjem in SK Amaterjem iz Trbovelj. Povdariti moramo, da se je omenjena tekma končala v najlepšem redu in da na igrišču o kakšnem pretepanju ni bilo nobenega sledu. Čudno luč na nogometaše iz Trbovelj pa meče tudi dopis iz Trbovelj, v katerem se skuša po raz Amaterjevega moštva opravičiti tem, češ da se je mariborsko športno občinstvo nedostojno vedlo in podžigalo domače moštvo z raznimi nedostojnimi medklici. Povdaritj moramo, da naš poročevalec o kakšnih medklicih, ki se navajajo v dopisu, ni ničesar slišal. Nasprotno, občinstvo je bilo povsem mirno ter ni bilo niti najmanj potrebno podžigati moštva SK Železničarja, ker je bila enajstorica SK Amaterja teko slaba, da je bilo človeku kar nerodno gledati igro, ki naj bi bila prvenstvena... Radi tega se nam zdi ta najnovejša gonja proti mariborskim nogometašem povsem nerazumljiva, razen če so v ozadju kakšni drugi interesi... Prav bi bilo, če bi SK Železničar javnosti obrazložil ta dogodek, ki naj bi se bil prepetil pred 8 dnevi ■^Mariboru in ki je sedaj predmet obrav navanj pri zeleni mizi... Grdo obrekovanje je že predmet razpravljanja pri LNP in, kakor smo izvedeli se bo zadeva obravnavala tudi pred sodiščem. ra. Interesanten nastop bo izveden na prekrasnih igriščih ISSK Maribora v Čopovi ulici. Vabljeni vsi ljubitelji belega športa. Vstopnine ni! KUKULJEVIČ IGRA V MARIBORU! Kukljevič v Mariboru. V sredo dne 9. junija pride v Maribor eden najboljših igralcev države, simpatični Tomiča K u-k ul je vič iz Zagreba. Imenovani bo po 16. uri odigral par ekshibicijskih iger proti najboljšim igralcem ISSK Maribo- Otll'kovanje mariborskega športnika. V priznanje za dolgoletno in uspešno delovanje na polju zimskega športa je bil v nedeljo ob priliki občnega zbora JZSS v Ljubljani odlikovan s saveznim zimskošportnim znakom v srebru agilni predsednik Mariborskega zimskošportnega posaveza kapetan g. Miloš Gnus. Čestitamo! Prvo kok) izločilnih tekem za vstop v državno ligo se je iodigralo v nedeljo in so bili rezultati naslednji: V Beogradu: Edinstvo Obilic (Kragujevac) 8:0; V Novem Sadu: Vojvodina:Bačka (Subotica) 4:0; v Skoplju: Gradjanski: Šumadija (Kragujevac) 6:0; v Sarajevu: Sašk: Osvit (Šibenik) 3:2; v Banjaluki: Slavija Varaždin:Borec 3:0. Varaždinska Slavija je že na tujih tleli spravila dve sigurni točki, kar kaže, da jih bo tem lažje še doma, tako da se mora SK Železničar pri' praviti, da bo imel v prvem nastopu za kvalifikacijo opravka s tem močnim in deloma že znanim nasprotnikom. Nova godba na pihala. Pred tednom je bila pri nas ustanovljena nova godba na pihala, ki ima naslov »Godba sezonskih delavcev«. Marljivi godbeniki se pod vod stvom g. Franca Fleišerja iz Radvanja prav pridno vežbajo. Brez klobuka., brez plašča.. toda utrjeno kožo.. Uživajte mladost in svobodo, kajti krema NIVEA skrbi za Vašo kožo in jo varuje* kakor pri pomladanskem solncu tako pri dežju in vetru. Samo krema NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo in Vam daje mladosten , svež In zdrav izgled. Razno PES se jc zatekel. Vpraša se Zrinj skega trg 7, pisarna. 3095 Kot vsakdan)! kruh se rabi KOLO IN ŠIVALNI STROJ Vihiši. Najboljše in najugodnejše Pa kupite le v Studencih, Ulica Kralja Matjaža 20-___________3093___________ POMIJE odda hotel »Mariborski dvor« 3092 Posest PRODAM VOGALNO PARCELO za enonadstropno vilo, bližina centruma m5 60 Din. Naslov v upravi lista. 3089 Prodam BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON dobro vpeljan, na zelo dobrem, brczkonkurcnčnem pro štoru radi selitve takoj na prodaj. Naslov v upravi '/Večernika«. 3096 Sobo odda Prazno ali opremljeno SOBO oddam v centru. Naslov v uprav, lista. -W0 Stanovan/e Sohično SOBO IN KUHINJO na ulico oddam s !. julijem. Kralja Petra c. 45. Studenci, trgovina. 3098 LEPO STANOVANJE oddam s 1. julijem. Studcnci, Ciril-Metodova 37. nasproti pošte. 3088 STANOVANJE s tremi sobami in kopalnico iščem s 1. oktobrom ali 1. novembrom t. 1. Ponudbe pod »Stalna stranka« na upravo lista. 3087 Službo dobi KONTOR1STINJO z znanjem slovenskega i11; nemškega jezika sprejme tr" j govska pisarna v Mariboru za takojšen nastop. Ponudbe z navedbo plače na uprav0 »Večernika« pod »Kontori-stinja«. $$1 SOBARICO ZA HOTEL sprejmem. Vprašati Gospos!<» ul. 58/111, levo. .m Širite ».Večernik^ !■■■■■■■■■■■■■* Inozemska tvrdka krogličnih ležajev HOFFMANN išče zastopnika za Slovenil0' Najhitrejše ponudbe pod »Kroglični ležaj' na Publicitas d. d. Zagreb, Hic* ^ Sodoma in Gomora Anjcelik ni nič pretiraval, ko je svoji izvoljenki obljubil, da ji pri polgluhi in pol-slepi starki v Pasji ulici brez vseh težav preskrbi prenočišče. Se govoriti mu ni bilo dosti treba. Samo oči je obračal k nebu, kazal na Adelgiindo in na posteljo m starka ga je razumela in mu z veseljem ustregla. V zalivalo ji je Angelik pokazal, naj s sklenjenimi rokami poklekne pred njim, na kar jo je s kapucinsko vrvjo trikrat s slovesnimi gestanli udaril pod hrbtom, kar je morala starka smatrati za posebno odlikovanje, ker je vroče poljubljala Angeliku roko in se mu lecljaje ginjenosti zahvaljevala. 16 Angelik bi bil pač najraje ostal pri svoji ljubici, ali tega si ni upal storiti in je zato vzel od nje slovo, ker mu je Adelgun-da izza starkinega hrbta metala poljube, ga dražila in mu zapeljivo šepetala: »Ostani pri meni, boš dobil poljubček, tako vroče in pekoče ...« In Angelik je zopet obračal oči in slovesno, kakor bi govoril starki svete besede, ie šušljal: >Oj ti moja — če te zdaj pogledam, kako si zala in presrčkana, me obhajajo take slabe misli, da bi za vsako zaslužil toliko let peklenskega trpljenja, kolikor imam las.« »Ali me hočeš res zapustiti? Zdaj bi potrebovala hišno...« »Odstopi izkušnjava!« je dihnil Angelik v odgovor, ko ga je hrepenenje po Adeigundinih poljubih začelo premagovati. Naglo je dal starki roko in vrv. da poljubi oboje in je odšel rekoč: »Ko se jutri vidiva, nastopim kot tvoj brat: pazi, da sc boš po tem ravnala.« Bila je še temna noč, ko jc Angelik zopet stopil na ulico in počasnih korakov, držeč roki v rokavih, šel zopet v mesto. Opravljen je bil šele prvi del hjegove prve naloge. Rešena je bila šele Adelgim-da. Zdaj je moral misliti sam nase. 'Ko je šel mimo cerkve sv. Jakoba, je ura^odbila šele tri. »Še dosti imam časa,« je razmišljal Angelik, »in lahko si napravim dober načrt. Najprej moram dobiti hlače. Te se bodo dobile. Zjutraj jih kupim pri kakem starinarju. A čemu naj jih kupim? nar jc redka stvar. Zlodej vedi, kako J to da imajo ravno bogati največ d*-'iiar[a' Pa kaj bi si s tem belil glavo zdaj, k imam druge stvari premišljevati. l°f.j hlače moram dobiti. Dokler imam na seD kapucinsko haljo, jih ne bom plačal; d°' bil jih bom zastonj. Starinarju bom re l! kel, da jih rabim za nesrečnega bolnik ki je zadnje hlače prodal, da si je k»P zdravilo. Sploh pa, saj si lahko na ta čin preskrbim več oblek in perila in še treba. Zakaj bi si pa ne preskrbel, potrebujem?« ... »Kje pa sem?« se je vprašal in sc ■ ral. »Menda na Mirju. No, tu sc vsaj bati, da bi koga srečal.« r j- Zadel je bil ob prazen zeljarski s »Lej, lej,« je dejal sam pri sebi. ' pa sreča!« Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za tnseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d- predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru