LETO XITI, ŠTEV. '163
[ Cena 6
SLOVENSKI
Direktor: Budi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 55-22 do 55-28 — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/III., telefon 45-75 in 46-?i —. Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5. telefon 38-96. za ljubljanske naročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 din
Za prizadete države Je najvažnejša stvar medsebojno sporazumevanje
Odprava obveznega odkupa narekuje novo organizacijo prometa z žitom
Na večerji, ki jo je priredil maršal Tito v počastitev grških poslancev, je bilo poudarjeno, da imajo pravo vrednost samo tisti sporazumi, ki najbolj ustrezajo željam in koristim narodov in držav
Beograd, 10. julija. Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je priredil sinoöi ob 19.30 v Belem dvoru slovesno večerjo v počastitev grške parlamentarne delegacije.
Poleg člarmv grške parlamentarne delegacije pod vodstvom Dimitricsa Gondik sa so se udeležili večerje tudi grški poslanik v Beogradu g Spiros Kapeta-nidis s člani poslaništva in skupina grških novinarjev.
Od Jugoslovanov so bili na slavnostni večerji podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pijade, m :stri zvezne vlade Boris Kidrič, Svetozar Vukmanovič - '’’em po, Sava Kosanovič, Mijalko Todorovič in Rodoljub Colakovič, generalni polkovnik Ivan Goš-njak, namestnik zunanjega ministra Veljko Vlahovič, predsednik zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič, podpredsednik S veta narodov Ljudske skupščine FLRJ Grga Jankez. predsednik Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije dr. Siniša Stankovič, predsednik vlade LR Srbije Petar Stambolič s člani vlade, predsednik Centr tega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, ljudski poslanci Vlajko Begovič, Slavoljub Petrovič, Dobrosav Tomaševič in Lidija Sentjurc, nat ilnik protokola ministrstva za zunanje zadeve dr. Slaven Smodlaka, jugoslovanski konzul v Atenah Mirče Trajkovski, predstavniki kulturnega in javnega življenja ter predstavniki jugosiov. tiska.
Maršal Tito je ime! med večerjo, ki je pc‘ la v pri -enem in prijateljskem vzdušju, naslednjo zdravico:
»Gospodje tovariši!
Dovolite mi. da izrazim svoje zadovoljstvo, ':a iahko danes tukaj pozdravim predstavnike našega sosednega grškega naroda in jim želim dobrodošlico ter prijetro bivanje v naši državi.
Ta obisk Je rezultat nenehnega izboljševanja in poglabljanja rrijateljskih odnosov in sodelovanja med Grčijo in Jugoslavijo. Mislim, da smo lahko nr vsi zadovoljni s tem, kar smo danes dosegli pri sporazumevanju in uresničevanju prizadevanj narodov naših držav za dobre sosedne odnose.
Sodim, gospodje in tovariši, da moramo še bo> odločno, še bolj smelo in brez strahu nadaljevati pot, ki smo jo ubrali, sai zahtevajo to koristi narodov obeh držav tako Grčije, kot Jugoslavije. V čem pa so te koristi. ni nikakršna skrivnost, za katero ne bi smel vedeti ves svet. Eno izmed največjih vprašanj, ki ima življenjski pomen za naše narode, je ohranitev miru na Balkanu, vprašanje neodvisnosti in varnosti tako Jugoslavije kakor Grčije, to pa je najvažnejša naloga, za ka-tr-o se moramo skupno zanimati in ve lotiti skupnih ukrepov ne glede na razliko družbenega sistema v naših državah.
Potemtakem nima nihče moralne pravice, da bi nam izpodbijal potrebo za medsebojno sporazumevanje in lotevanje ustreznih ukrepov za ohranitev svoje neodvisnosti in mirnega razvoja. Tembolj, ker sta bili Grčija in Jugoslavija še pred kratkim objeti osvajalnih napadov in sta doživeli strahovita razdejanja. Takšna skupna skrb In sodelovanje med narodi Grčije in Jugoslavije sta tembolj razumljivi in realni tudi zavoljo tega, ker med našima državama ni bilo skozi vso dolgo preteklost nobenih spopadov, pač pa nasprotno ; v balkanski in v obeh svetovnih vojnah so se naši narodi složno borili za svojo svobodo in obstanek.
Gospodje in tovrriši! Nekateri krogi na zahodu so že dlje časa nervozni in na vse načine komentirajo naše stališče do ustvarjanja formalnih paktov, to je. da jib zavračamo tudi na sedanji stopnji mednarodnega položaja. To se zlasti tiče naše države, ki Je v izredno delikatnem položaju, zemljepisno in tadi politična 2e zdav-
naj je minil čas, ko so pismeni sporazumi učinkovali, ko so jih spoštovali in ko so bili tisti, ki so podpisali te sporazume, z le-temi močno vezani ter so izpolnjevali svoje obveznosti. Ne rečem, da to sedaj zadeva vse države, vendar poznamo v prvi in tudi v drugi svetovni vojni primere, da je vrsta držav poteptala takšne pismene sporazume in zapustila svoje zaveznike. To ne pripovedujem zaradi tega, da bi hotel s tem dokazati, da so pismeni sporazumi v vsakem času, v vsakem primeru in v vsakem položaju nepotrebni. Ne, le-ti so potrebni, morajo pa biti, doseženi kot zaključno dejanje nečesa, kar že obstaja, kot zaključek nečesa realnega. Takšni sporazumi De bodo učinkoviti, če ne bodo imeli trdnih temeljev, če so zgolj izum diplomatov, a ne hkrati tudi izraz teženj zadevnih narodov, v imenu katerih ustvarjajo takšne pismene sporazume. Ko sem prej govoril o problematičnosti pismenih sporazumov, sem hotel s tem hkrati dokazati, da niso glavni činitelj za obvarovanje narodov pred raznimi presenečenji. Za prizadete države Je najvažnejša stvar medsebojno sporazumevanje, posvetovanje in odpravljanje vseh elementov, ki bi utegnili škodovati v r »dnem času. Ko nastane med rodi in vladami držav s skupnimi interesi popolno soglasje o skupnem sodelovanju, zlasti pri obrambnih ukrepih in ko to zahteva takratni položaj, ima tudi smisel in Je primeren čas za pismeni sporazum.
Gospodje in tovariši! Sodim, da se tudi mi in odgovorni vodilni ljudje v Grčiji zavedajo polomiš. v v--tcr"m sta «edaj ne le obe naši državi, temveč tudi dru.ee. z.a» ednino se dejstva, da nam neprenehoma grozi nevarnost in da se moramo spričo te nevarnosti lotevati tudi ustreznih ukrepov. Skupna nevarnost nas sili k skupnim ukrepom in prepričan sem, da se i vi i odgovorni ljudje v Grčiji strinjajo tem, da moramo biti čuječi in storiti vse, da odpravimo to nevar-iost kolikor je to v naši moči, in da sto/..o stojimo na braniku naše neodvisnosti.
Dvigam to čašo za srečo grškega naroda, na zdravje Nj. veličanstva kralja Pavla in na vaše zdravje, dragi gosti in tovarišija
Vod i a grške parlamentarne delegacije g. Dimitrios Gondi-bas je v odgovoru na zdravico maršala Tita dejal tole:
»Gospod Maršal, gospodje!
Tako tople in pomembne besede, ki ste nam jih izrekli, segajo ne le do naših src, temveč tudi, kar Vam jasno in odločno zagotavljam, do src grškega naroda, zlasti, ker so te besede, ki prihajajo po mnogoštevilnih manifestacijah prijateljstva, naklonjenosti in gostoljubja, na katere so naleteli v Jugoslaviji člani grške parlamentarne delegacije tako pri uradnih predstavnikih kot pri ljudstvu, jasno in neizpodbitno dokazale, da bodo ostale tradicionalne vezi, ki združujejo obe naši državi že stoletja v nadlogah XX. stoletja ostale vselej globoko v dušah Jugoslovanov in Grkov.
To ugodno razpoloženje nam je pripomoglo, kot ste Vi tako dobro poudarili, da smo dosegli ne le sedanjo poglobitev prijateljskih odnosov in sodelovanja med Grčijo in Jugoslavijo, temveč zahteva od nas tudi dolžnost, da nadaljujemo pospešeno in s še večjim zaupanjem in neomajno vero plodovito in skupno pot, ki smo jo ubrali. In tembolj, ker vodi ta pot k varstvu naših temeljnih koristi, ki so docela v skladu z interesi miru in trdnosti v tem delu sveta.
Ti interesi so tako enotni, da je treba imeti mnogo zlih namenov, da bi mogli trditi nasprotno in pokazati, da zbližanje med našima dvema državama služi ciljem, ki so tuji ohranitvi njune neodvisnosti in njunega mirnega razvoja.
Kar zadeva način in obliko, ki
bi zajamčila obrambo in varstvo naših skupnih koristi, sem prepričan, da bodo voditelji Grčije in Jugoslavije, zavedajoč se svoje resne odgovornosti, znali izdati ustrezajoče sklepe in ukrepe za preprečenje slehernega morebitnega presenečenja. Prav tako sem prepričan, da izražam vročo željo grškega naroda, ko pravim, da se je treba teh sklepom in ukrepov ne le lotiti, marveč da se jih je treba lotiti pravočasno, saj moram navzlic dejstvu, da so se naši narodi složno in zmagovito borili v štirih letih vojne, z vso iskrenostjo priznati, gospod Maršal, da tl ukrepi in sklepi niso bili vselej pravočasni, kar bi omogočilo, da bi spričo njihove resnične vrednosti izkoristili možnosti, žrtve in hrabrost ter skladne napore obeh narodov.
Sreča je, da je pomemben razvoj naših odnosov, katerih priče smo tudi mi, grški parlamentarci, ustvaril vzajemno razumevanje in primerne pogoje za še mnogo močnejšo okrepitev stikov med obema državama, in ice' neodvisno od njunib družbenih in ekonomskih sistemov, ki sta strogo notranja zadeva Grčije in Jugoslavije. Zagotavljam Vam, gospod Maršal, da se ne le odgovorni ljudje v Grčiji, ki pripadajo vsem političnim strankam, temveč tudi ves grški narod, upoštevajoč mednarodni položaj in nevarnosti, ki ogrožajo njegov mirni razvoj, zavedajo vrednosti in pomembnosti skupne naloge. Ce so v moji državi tudi glasovi, ki se s tem ne strinjajo, Vam zagotavljam, gospod Maršal, da ne
Trst, 10. julija. Današnji »Primorski dnevnik« piše, da tudi med pripadniki vojaške uprave v Trstu iz dneva v dan vedno bolj prevladuje prepričanje, da osebnost. kakršna je Diego de Castro, ’ zaradi svoje izrazito protijugoslovanske in šovinistične kvalifikacije ne more ustrezati položaju političnega svetovalca rimske vlade pri anglo-ameriški vojaški upravi v Trstu.
Koper, 10. julija (Tanjug): Vojaško sodišče vojaške uprave JLA jugoslovanske cone STO je obsodilo včeraj Maria Mozzia iz Pirana na 3 in pol leta strogega zapora ker je zbiral v jugoslovanski coni STO gospodarske in vojaške podatke.
Od maja 1- 1950 do srede februarja 1. 1952, ko je bil aretiran, je zbiral na območju Portorož—Piran zaupne podat, ke o vojaških enotah ter o količini hrane, namenjene za prebivalstvo Pirana. Te podatke je obtoženi izročal dr. Pietru Pomi-su, agentu tuje obveščevalne službe in funkcionarju CLN. Dr. Ponis. ki so ga večkrat omenili na razpravah proti vohunom CLN pred vojaškim sodiščem v Kopru, se je zlasti za-
Visoki častniki ZDA v Splitu
Split, 10. julija. Sinoči sta prispela z letalom v Split visoka oficirja ameriškega obrambnega mi:-istrstva generalmajor George Olmstad, načelnik urada za vojaško pomoč, in generalmajor Clyde Edleman, namestnik pomočnika načelnika ameriškega generalnega štaba, ki sta 7. julija prispela v našo državo na prijateljski obisk JLA. Z ameriškima gostoma sta prispela še generalpodpolkovnik Mile Kiii-barda ter jugoslovanski vojaški odposlanec v Washingtonu generalpodpolkovnik Danilo Lekič Ameriška delegata sta sinoči ob 20. uri obiskala poveljnika Jugoslovanske vojne mornarice kontraadmirala Mata Jerkoviča. Ameriški pomorski ataše gospod Henry Right, kapetan vojnega broda, je ob 21. uri priredil sprejem v počastitev ameriških in jugoslovanskih oficirjev ▼ ho-r telu »Park«.
gre za grške glasove, da ne bi uporabil politične definicije.
Na koncu bi se rad zahvalil v imenu svojih kolegov in v svojem imeni« za prisrčen sprejem v novi Jugoslaviji, prijateljski in sosedni, ki koraka pod Vašim vodstvom z odločnimi koraki v boljšo prihodnost.a
Maršal Tito se je po večerji razgovarja' približno eno uro s člani grške parlamentarne delegacije. Vodja delegacije Gondi-kas mu je ob tej priložnosti izročil darilo, pri čemer je poudaril, da je to storil v priznanje in zahvalo z p sprejem, na katerega so naleteli v Jugoslaviji, in v znamenje prjateljstva med narodi Jugoslavije in Grčije.
Maršal Tito se je zahvalil za darilo — za erško vazo s podobo Dionisa, k ga je dobil kot znamenje prijateljskih čustev grškega naroda do naše države.
»Želim — je dejal maršal Tito, da bi odnesli iz naše države najboljše vtise o velikem prijateljstvu, k; ga goji naše ljudstvo do grškega naroda. Prepričan sem, da bo vaš prihod v Jugoslavijo pomemben korak za nadaljnji razvoj prijateljstva in sodelovanja med grškim narodom in narodi naše države. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da ima ta dogodek zgodovinski pomen ir vas prosim, da bi bili tolmači naših najboljših želja grškemu narodu in naše globoke volje za sodelovanje z grškim narodom.«
Gospod Gondikas je potem izročil darilo delegacije Ljudski skupščini FLRJ. Izročil ga je predsedniku zveznega sveta Vladimirju Simiču. Vodja grške
List piše dalje, da se v tržaških protianeksionističnih krogih vedno bolj poudarja, da je imenovanje Diega de Castra samo ena izmed tistih nadvse negativnih in številnih posledic protizakonitih londonskih sklepov, proti katerim je tako odločno nastopila že med samo londonsko konferenco tržaška delegacija v Londonu. »Rimska provokacija z Diegom de Ca-
nimal za gibanje enot Jugoslovanske ljudske armade. Zahteval je od obtoženega, naj zbira podatke o Ljudski milici in o količinah živil v skladiščih podjetja »Prerad« v Piranu.
Mozzi, ki je včeraj izjavil pred sodiščem, da mu je bilo znano da pošiljajo take informacije v Rim, je dostavljal tržaškemu CLN vse podatke, ki jih je nabral po svojem opazovanju in v razgovorih z drugimi osebami, h katerim ga je pošiljal agent Pietro Ponis.
Obsodba Maria Mozzia dokazuje kot prejšnje obsodbe vohunov tržaškega CLN, da so funkcionarji CLN v Trstu zapletli že precej ljudi v svojo vohunsko mrežo z obljubo, da bodo dobili veliko nagrado.
Spomenica ekonomske pomoči Jugoslaviji
Beograd, 10. julija (Tanjug). Danes ob 12. uri so veleposlaniki ZDA, Velike Britanije in Francije obiskali na Bledu pomočnika ministra za zunanje zadeve Lea Matesa ter mu izročili spomenico o trojni ekonomski pomoči Jugoslaviji za čas od 1. julija 1952 do 30. junija 1953.
Spomenik narodnemu heroju
Topola, 8. julija. V okviru proslave 7. julija so odkrili včeraj v Topoli spomenik narodnemu heroju Miliču Radovanoviču, voditelju Ljudske mladine topolskega okraja med narodnoosvobodilno vojno. Narodni heroj Milič Radovanovič je padel v boju s sovražnikom leta 1943. Svečanemu odkrit.u spomenika, ki ga je izdelal beograjski kipar Stevan Bodnarev, je prisostvovalo več tisoč ljudi iz Topole in topolskega okraj«.
delegacije je še enkrat izrazil željo in prepričanje, da se bodo med narodi obeh sosednih držav še nadalje razvijali prijateljski odnosu Predsednik Vladimir Simič se je zahvalil za darilo v imenu ljudskih poslancev obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ m izjavil, da bodo naši ljudski poslanci storili vse, kar je v njihovi moči, za uresničitev politike naše vlade, ta politika pa je trdno prijateljstvo z grškim narodom. Na koncu je zaželel grškemu narodu vso srečo in zaprosil voditelja delegacije g. Gondikasa, naj sporoči ob vrnitvi v domovino najlepše želje ljudskih poslancev Ljudske skupščine Jugoslavije grškemu narodu.
Grški novinarji so na koncu sprejema izročili maršalu Titu darilo: podobo žene v narodni noši. — Maršal Tito se je ob
22.	uri prisrčno poslovil od svojih gostov.
Beograd, 10. julija. Danes je grška parlamentarna delegacija obiskala razne ustanove v Beogradu. Med drugim je obiskala tudi Glavno zadružno zvezo FLRJ in se dlje časa razgovar-jala z njenim predsednikom Momo Markovičem. Zanimali so se zlasti za delo naših zadružnih organizacij in izrazili željo, da bi naši zadružniki obiskali grške zadružne organizacije. Grški parlamentarci so obiskali tudi ministra zvezne vlade Svetozana Vukmanoviča-Tempa, nekateri pa so obiskali patriarha srbske pravoslavne cerkve Vikentija Prodanoviča. Jutri zjutraj bo grška parlamentarna delegacija odpotovala V Zagreb.
Strom,« nadaljuje list, »pa je hkrati dokaz, kako zmotno so ravnali v Londonu, ko niso upoštevali pravičnih zahtev in nepobitnih argumentov tržaške delegacije.« »Primorski dnev. nik« poudarja da bi morali v Londonu in Washingtonu vsaj sedaj razumeti, kaj pomeni popuščanje pred italijanskimi megalomanskimi zahtevami, če tega niso razumeli v časii londonske konference. List naglasa, da bi privolitev Londona in Washingtons na imenovanje Diega de Castra pomenila uslugo tudi protijugoslovanski politiki kominformskega centra v Moskvi.
V Lonjeru pri Trstu so na včerajšnjem sestanku Osvobodilne fronte sprejeli resolucijo v kateri protestirajo proti krivičnim sklepom londonske konference in zahtevajo razveljavljenje slednjih. V resoluciji je dalje naglašeno, da je zavezniška vojaška uprava dolžna razveljaviti vse dosedanje dogovore z italijansko vlado, ki so proti določbam mirovne pogodbe in proti suverenosti Svobod, nega tržaškega ozemlja.
Te dni bodo odpotovali jugoslovanski kmetijski strokovnjaki na obisk v ZDA, kjer bodo proučili organizacijo ameriškega kmetijstva. V skupini strokovnjakov so: Slavko Komar, živinozdravnik in predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Hrvatske, ing. Blažo Djuričič, predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Bosne in Hercegovine, ing. Dra-goslav Mutapovič, namestnik predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ, ing. Branislav Milosavljevič, bivši direktor glavne uprave za kmetijstvo LR Srbije, ing. Milan Vukovič, predsednik glavne zveze kmetijskih zadrug Hrvatske, Jože Ingolič, pomočnik predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije, ing. Dušan Asanovič, pomočnik predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Crne gore, ing. Jordan Blaževski, pomočnik predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LR Makedo-
Zadnji ukrepi zvezne vlade o odpravi obveznega odkupa žita zahtevajo tudi korenitejše spremembe v samem prometu z žitom. Ta promet je bil do sedaj v rokah posameznih specializiranih grosističnih podjetij, ki so iahko nabavljala in prodajala žito ter mlevske izdelke samo na področju svoje republike ali na odrejenem področju, medrepubliški promet pa so prav tako opravljala samo ta podjetja, odnosno njihove direkcije. Tak način poslovanja, pri katerem so v medrepubliškem prometu nastopali kot posredniki dva pa tudi tri grosistična podjetja, vsebuje seveda vse lastnosti ter negativne posledice togega monopolizma in centralizma, ter povečuje stroške prometa, preprečuje pa osamosvojitev in komercializacijo podjetij. S tem seveda ni rečeno, da ta sistem v pogojih obveznega odkupa in racionirane preskrbe, ko smo morali vse potrebe po žitu kriti iz lastnega pridelka, ni bil potreben. Bil je celo nujen, če smo hoteli preprečiti špekulacijo m anarhijo v prometu z žitom. Z vse večjo sproščenostjo naše trgovine, z odpravo racionirane preskrbe in z prehodom na prosti promet s presežki žita ter s prostim formiranjem cen za presežke, ki so v lanski odkupni sezoni že dosegale državne odkupne cene ali bile celo pod njimi, pa se je začelo čutiti, da tak monopolizem zavira nadaljnji razvoj prometa s kmetijskimi pridelki. Ta promet je treba vzkladiti z novim gospodarskim sistemom, ki ne trpi nobenega administrativnega poseganja.
Nova organizacija prometa z žitom se sedaj šele pripravlja in je stvar'še - v diskusiji. Ker pa je žetev v glavnem že za nami, je razumljivo, da bo treba z novo organizacijo pohiteti, da ne bi nastal zaostanek v nakupu novega pridelka.
Vsekakor bo trgovska mreža, ki ima po registraciji pravico trgovanja z mlevskimi izdelki in žitom, le-te prosto nakupovala na vsem področju države. V proizvodnih področjih bodo neposredno pri proizvajalcih žito verjetno lahko nakupovala na debelo le pooblaščena trgovska podjetja in večji mlini ter zadružne organizacije od svojih članov. Na ta način se bodo preprečile škodljive posledice konkurenčnega nastopanja preštevilnih podjetjih v posameznih žitorod-nih področjih v pogledu ponudbe pridelka in cen. Tako trgovska podjetja v neproizvodnih področjjih verjetno ne bodo nakupovala žita neposredno od proizvajaloev v proizvodnih področjih, temveč bodo nakupovala potrebne količine od tamkajšnjih trgovskih podjetij in kmetijskih zadrug. Na področju naše republike bodo kmetijske zadruge vsekakor opravile večino odkupa, odkupljene količine pa prodale državnim trgovskim podjetjem ali neposredno mlinom.
Posebno vprašanje je, kako bo v novih pogojih z našimi
nije, in dr. Dobra Todorovič, profesor kmetijske fakultete v Zemunu.
Jugoslovanski predstavniki priredili sprejem na tržaškem velesejmu
Trst, 10. julija. Sef trgovinskega oddelka gospodarske delegacije FLRJ v Trstu, inž. Srečko Vrbanac, je včeraj priredil v imenu jugoslovanske Trgovinske zbornice na tržaškem velesejmu v »Palači narodov« sprejem, katerega so se udeležili številni funkcionarji anglo-ameriške vojaške uprave, diplomatski predstavniki Švice, Francije in Grčije, predstavniki uprave tržaškega velesejma in večjih tržaških tovarn. Od jugoslovanskil predstavnikov je prisostvoval sprejemu šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu prof. Jože Zemljak z osebjem delegacije ter komandant jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja polkovnik Stamatovič,
mlini. Mlinski obrati s področja enega ali dveh okrajev so bili doslej pri nas organizirani v posebna podjetja imenovana mlinska uprave. Ta podjetja so imela svoje delavske svete in upravne odbore, v resnici pa so bila samo nekaki prispevki »Zitoionda«, ker se mlela njegovo žito in komercialno niso bila samostojna. Razumljivo je, da bodo v novih pogojih tudi mlini morali dobiti popolno samostojnost, da bodo lahko prosto nabavljali žito ter prosto prodajali svoje izdelke, kjer bodo hoteli in komur bodo hoteli. Za tuj račun bodo v bodoče mleli le v toliko, v kolikor se bodo sporazumeli ' s trgovsko ngrežo, in za kmečko (merično) maljavo. Pri tej osamosvojitvi ne mislimo na dosedanje centralizirane mlinske uprave, temveč smo mnenja, da ima danes dobršno število mlinskih obratov pogoje za samostojno življenje, kar je že precej stara želja mlinarskih kolektivov. Ali se bo neki obrat povsem osamosvojil, ali pa bosta delala dva ali trije v okviru enega podjetja, je treba prepustiti samim kolektivom v teh obratih, naj se odločijo, pri čemer jim bodo same po sebi v orientacijo proizvodne in tehnične možnosti ter konkurenčna sposobnost posameznih obratov. Tak način organizacije in možnost upravljanja delovnih kolektivov tudi na komercialnem področju bosta nedvomno vplivala na izholišanje mlavskih izdelkov, zmanšanje stroškov proizvodnje in tudi na nadaljnji hitrejši tehnični dvig teh podjetij.
Iz vsega tega sledi, da bo treba sedanje grosistično podjetje »Zitofond« in mlinska podjetja reorganizirati. Tako naj bi dosedanje poslovalnice »2itofonda« v posameznih go-gospodarskih središč v Ljubljani, Mariboru, Postojni, in še kje spremeniti v samostojna specializirana trgovska podjetja z žitom in mlevskimi izdelki. Obratna sredstva »Zito-fonda« pa bo potrebno razdeliti na nova podjetja in mline v skladu z višino njihovega prometa.	J-
Iz Prezidija Ljudske skupščine LES
Prezidij Ljudske skupščine LRS je izdal ukaz, s katerim se razrešuje predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade LRS tovariš Viktor Avbelj kot predsednik tega sveta. Posle predsednika tega sveta bo začasno vodii podpredsednik vlade in predsednik Gospodarskega sveta vlade LRS tovariš Ivan Maček. Tov. Viktor Avbelj, ki bo še naprej ostal član Gospodarskega sveta vlade LRS, je bil, kot znano, 5. t. m. izvoljen za predsednika Republiške zveze kmetijskih zadrug.
Odločba predsednika Sveta za blagovni promet vlade FLRJ o zamenjavi odkupnih bonov
V	zvezi z uredbo o odpravi obveznega odkupa je izdal predsednik Sveta za blagovni promet vlade FLRJ rešitev o zamenjavi odkupnih bonov, pridobljenih s prodajo svobodnih deviz in valut za industrijske bone. Fo tej rešitvi smejo vse osebe, ki so dobile bone za odkup z zamenjavo za svobodne devize in valute po predpisih uredbe o izdajanju bonov za nakup blaga po nižjih enotnih cenah, prejete bone zamenjati za ustrezni znesek industrijskih bonov. Odkupni boni bodo obračunani pri zamenjavi po denarni vrednosti 1,857 din. industrijski boni pa 4 dinarje za 1 bon. Bone bodo zamenjavale do vključno 15. julija 1952 podružnice Narodne banke.
Cena nove pšenice
V	Vojvodini kmetje že ponujajo podjetjem, ki odkupujejo žito, pšenico, ječmen in rž iz letošnje žetve. Na področju Novega Saida in Zrenjanina se giblje cena novi pšenici po kakovosti od 1700 do 1800 din za 100 kg. Precejšnja je tudi že ponudba ječmena in ovsa. Cene se gibljejo okrog 1200 din za 100 kg.
Imenovanje Diega de Castra je usluga kominformovcem
Obsodba vohuna
tržaške podružnice CLN
Jugoslovanski kmetijski strokovnjaki pojdejo na obisk v ZDA
V DONAVSKI KOMISIJI VLADA SOVJETSKA BEGEMONIJA
Na zadnjem zase dan ju se je to najbolj izkazalo
Oficirji Kristusove vojske si iščejo vojščakov
Izzivanja reakcionarnega klera je treba najstrože kaznovati
Beograd, 10. julija (Tanjug). Vodja jugoslovanske delegacije na VI. zasedanju Donavske komisije, pooblaščeni minister in jugoslovanski odpravnik poslov v Moskvi Dragoje Djuric je dal na tiskovni konlerenci izjavo za domače in inozemske novinarje, iz katerega posnemamo glavne misli:
Zasedanje Donavske komisije je vzbudilo živahno zanimanje naše javnosti ter pozornost precejšnjega dela inozemskega javnega mnenja. To je razumljivo, če upoštevamo, da so odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter drugimi državami, članicami Donavske komisije, ža več let iz znanih vzrokov omejeni samo na vzdrževanje diplomatskih odnosov, ki so samo tolikšni, da se ne bi moglo reči, da jih ni. Položaj in odnosi v Donavski komisiji so pravi izraz takega stanja, ki je nastalo zaradi politike vlade Sovjetske zveze in drugih držav sovjetskega bloka do Jugoslavije.
Šesto zasedanje Donavske komisije se v bistvu v ničemer ni razlikovalo od prejšnjih. Na dnevnem redu tega zasedanja je bila najvažnejša točka revizija pravil o postopku Donavske komisije ter revizija statuta o organizaciji sekretariata in aparata Donavske komisije. Vprašanje revizije je bilo postavljeno na dnevni red zasedanja na zahtevo jugoslovanske delegacije. Jugoslovanski načrt novega poslovnika Je določal tako netrajno organizacijo Donavske komis* ie. ki bi omogočila skupno vodstvo te organizacije, pri katerem bi hüe udeležene vse podonavske države na podlagi s*alnet>» sodelovanja in ponoine medsebojne enakopravnosti.
Britanija se posvetuje
% Tpfliio
London, 10. julija (Tanjug). Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se britanska vlada posvetuje z indijsko in ameriško vlado o tem, kako bi se pomaknila pogajanja o premirju na Koreji z mrtve točke. Razgovarjajo se predvsem o tem, kako doseči premirje in hkrati ohraniti temeljna načela prostovoljne repatriacije ujetnikov.
New York, 10. jul. (UP - Reuter). Delegat Sovjetske zveze je na včerajšnji dopoldanski seji Varnostnega sveta stavil veto na ameriško zahtevo, naj bi obsodili širjenje lažnivih vesti o bakteriološkem vojskovanju. Sovjetska zveza je, odkar obstaja OZN, izrabila pravico veta 51-krat. Sovjetski delegat je ta teden stavil veto k ameriškemu predlogu, naj Mednarodni odbor Rdečega križa na kraju samem napravi preiskavo o obtožbah, da so ameriške čete na Koreji uporabljale bakteriološko orožje.
Za ameriško resolucijo, ki graja širjenje obtožb o bakteriološkem vojskovanju, je glasovalo 9 čiano- Varnostnega sveta. Sovjetska zveza je glasovala proti, Pakistan pa se je vzdržal glasovanja. Delegat ZDA Ernest Gross je po glasovanju izjavil,
Tržaški otroci na poti v Slovenijo
Trst, 10. julija. Danes je odpotovala iz Trsta skupina 550 tržaških otrok, ki bodo preživeli počitnice v počitniških kolonijah v Polhovem gradcu, Bohinjski Bistrici, Radovljici, Kamniku in Tržiču. Počitniške kolonije je organiziralo tržaško Podporno društvo.
Pred senatom zveznega ustavnega sodišča Zahodne Nemčije je že nekaj dni zanimiva razprava, pri kateri nastopa prvič kot tožitelj zahodnonemška vlada, tožena pa je stranka neonacistov, ki se imenuje »Sociali-stische Reichspartei« (SRP) — socialistična stranka rajha. Pred ustavnim sodiščem vlada doslej še ni nikogar tožila, tožbo zoper neonacistično stranko pa je mnistraki svet sestavil že lani
16.	novembra ter jo 5. decembra izročil ustavnemu sodišču. Tožb« se opira na člen 21. osnovnega zakona, ki pravi, da »so protiustavne vse tiste politične stranke, ki po svojem programu ali pa z delom svojih članov škodujejo demokratični državni ureditvi.«
Ne samo zahodnonemška, temveč tudi vsa svetovna javnost je že davno spoznala, da je socialistična stranka rajha prava naslednica nacizma. To se vidi po njenih metodah dela in tudi po osebnostih, ki so v njenem yodstvu. Najvažnejši voditelji
Naš načrt postavlja organizacijo Donavske komisije na popolnoma drugačne temelje, kot jih je imela do sedaj, ter bi preprečil, da bi bila Donavska komisija orodje gospostva samo ene obrežne države.
Večina v Donavski komisiji pa je omgočila razpravo o jugoslovanskem načrtu poslovnika ter sklenila, da se pretresanje jugoslovanskega načrta prenese na posebno komisijo, ki naj bi se sestala v času do drugega zasedanja; odklonila pa je, da bi prišel ta načrt na dnevni red prihodnjega zasedanja.
Ce upoštevamo te sklepe v zvezi z dejstvom, da bodo na prihodnjem zasedanju volitve predsedstva komisije za prihodnje triletno obdobje, potem je jasno, zakaj je večina za nedoločen čas odložila jugoslovanski predlog. S tem je dokazala, da noče najti skupne rešitve za izhod iz sedanjega nemogočega položaja v Donavski komisiji.
Večina je sicer sklenila, da se ponudi nekaj uslužbenskih mest v sekretariatu in aparatu komisije Jugoslaviji. Na prvi pogled bi kazalo, da je hotela s tem popraviti krivico
Chicago, 10. julija (AFP). Pristaši generala Eisenhowerja na kongresu republikanske stranke v Chicagu so doživeli sinoči pomembno zmago nad pristaši senatorja Tatta, ko je kongres s 607 glasovi proti 531 sprejel resolucijo ki odobrava veljavnost polnomočij za delegate iz Georgije, ki so se izjavili za generala Eisenhowerja.
Čeprav v tem primeru ne gre za vprašanje, ki bi bilo prvenstvene važnosti, vendarle pripisujejo Eisenhowerjevi zmagi velik pomen glede na to, da so pristaši obeh kandidatov za stavili vse sile, da bi si zagotovili zmago. Glasovanje kaže razpoloženje velkega dela kongresa in v obveščenih krogih sodijo,
da večina članov Varnostnega sveta obsoja gonjo sovraštva in laži, ki jo vodi Sovjetska zveza z vso zagrizenostjo. Pripomnil je, da je bila ta gonja razkrinkana in da bo treba, če Sovjetska zveza ne bo prenehala, uvesti ustrezno akcijo za obvarovanje načel civilizacije, ki so jih sprejele vse države, ki so podpisale Ustanovno listino OZN.
Ostavka iraške vlade
Bagdad, 10. jul. (AFP). Predsednik iraške vlade Nuri el Said paša je podal ostavko, ki je bila takoj sprejeta. Za predsednika je določen Mustafa el Omari, ki je sprejel mandat za sestavo nove vlade. V novi vladi bo 6 članov parlamenta, 4 drugi visoki funkcionarji in 1 član Narodne banke. Bivši predsednik vlade Nuri el Said paša bo odpotoval v London, kjer bo počakal iraškega regenta Abduli-laha. Skupno bosta spremljala še ne polnoletnega iraškega kralja Fajsala II. v ZDA. Zaradi ostavke vlade verjetno ne bo nobene spremembe dosedanje politike. Nova vlada bo samo tehnične narave in bo vodila posle do izvolitve novega parlamenta.
stranke pa niso le izraziti nacisti, kot je to n. pr. bivši nacistični general Otto Ernst Remer, temveč so tudi ljudje, ki so že na razne načine prišli navskriž z zakoni nove Nemčije. Nekateri od njih so prva leta živeli pod raznimi imeni, a ko so videli, da tako imenovana denacifika-cija ni nevarna, so spet privzeli svoja prava imena. Prvak stranke Fritz Doris pa se še zdaj izdaja za doktorja univerze v Heidelbergu, ki pa o njegovi promociji ničesar ne ve.
Ko se je po tožbi zvezne vlade, ki je navajala mnogo primerov, da je stranka javno in prikrito delala proti ustavi Zahodne Nemčije, začela razprava pred ustavnim sodiščem v Karlsruhe, so se zbrali v razpravni dvorani vsi prvaki neonacistične stranke s svojimi odvetniki ter po vrsti zanikali in pobijali vse navedbe tožbe. Ze drugi dan razprave, ko je senat začel razpravljati o notranji ureditvi tožene stranke, pa je ostal v dvorani samo še Remer, med-
Jugoslaviji. S to ponudbo pa so hoteli nevzdržni položaj v Donavski komisiji le omejiti na vprašanje nekaj uslužbenskih mest ter tako zakriti bistvo nepreklicne zahteve Jugoslavije, da se mora vsa dosedanja organizacija in vodstvo Donavske komisije ■ temeljito spremeniti ter prilagoditi v skladu z donavsko konvencijo demokratičnim načelom na podlagi popolne enakropravno-sti vseh podonavskih držav. Prav tega pa večina noče, ker so odnosi v Donavski komisiji samo sestavni del široke celote — odnosov in politike sovjetskega bloka nasproti Jugoslaviji.
Nato je minister Djurič odgovarjal na vprašanja tujih in domačih novinarjev. Na vprašanje glede udeležbe Avstrije v Donavski komisiji je dejal, da je Avstrija nedvomno obrežna država in da bi bila njena udeležba v Donavski komisiji zaželena. Glede Nemčije in njenega odnosa do Donavske komisije, pa je opozoril na dejstvo, da o tej državi niso govorili niti na Donavski konferenci avgusta 1948. Verjetno so tedaj to vprašanje odložili z utemeljitvijo, da ga bodo pretresali pri razgovorih o mirovni pogodbi z Nemčijo.
da je bilo glasovanje važen korak k izvolitvi Eisenhowerja za kandidata republikanske stranke. To je že druga velika zmaga Eisenhowerja nad Taftom na tem kongresu stranke. Prvo zmago je Eisenhower dobil v ponedeljek, ko so glasovali o spremembi postopka.
Odbor za resolucije kongresa je sprejel danes zunanjepolitični program stranke. V programu je rečeno, da je mir, ki ga je bila prinesla druga svetovna vojna, izgubljen, ker tisti, ki so bili v ZDA na oblasti, niso imeli pravzaprav nobenegg zunanjepolitičnega programa. Odbor predlaga, da bi republikanska stranka uvedla politiko sodelovanja z državami, ki so prijateljsko razpoložene do ZDA, da bi dosegli svobodo na svetu. Poleg tega zahteva skrbnejšo politiko na Daljnem vzhodu ter
Sovjetski vohun pred
sodiščem v Londonu London, 10. julija. (Tanjug) V starodavni londonski trdnjavi Old Bailey se bo začela danes sodna razprava proti radiotelegrafistu zunanjega ministrstva Williamu Marshallu. Marshall, ki je obtožen vohunstva v prid Sovjetske zveze, je na zaslišanju izjavil, da se ne čuti krivega. Prijet je bil v hipu, ko je v nekem londonskem parku izročil dokumente tajniku sovjetskega veleposlaništva v Lon-denu Pavlu Kuzjecovu.
London, 10. julija (Tanjug). Obisku vrhovnega poveljnika oboroženih sil severnoatlantskega pakta generala Ridgwaya pripisujejo v Londonu velik pomen. Sodijo, da se bo general Ridgway med svojim dvodnevnim obiskom v Londonu razgo-varjal o številnih vojaških in političnih vprašanjih. Med temi razgovori bodo posvetili posebno pozornost ustanovitvi poveljstva za Sredozemlje. Med Vel. Britanijo in ZDA so velika nesoglasja glede rešitve tega vprašanja, ki so se zlasti pokazala ob zadnjem obisku ameriškega
tem ko so se drugi strankini prvaki umaknili. Sodišče je predvsem poudarjalo, da je stranka ustanavljala razne pod-organizacije in zveze, ki so natančni posnetki nekdanjih nacističnih organizacij. Tudi neonacisti imajo svojo »delovno službo«, svojo žensko zvezo, mladinsko organizacijo in še vrsto podobnih organizacij, od katerih so nekatere tudi uniformirane. Razpravljati so začeli tudi o raznih govorih, ki so jih imeli Remer, Doris in drugi strankini voditelji. Pri tem se je videlo, da bo razprava še dolgo trajala in da s splošnim zanikanjem ne bo mogoče ovreči navedb od vlade vložene tožbe.
Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Vodstvo neonacistične stranke je sodišče prosilo za priznanje tako imenovane pravice revežev, kar pomeni, da bi morala država kriti vse stroške razprave in povrh še plačati odvetnike tožene stranke. Vodstvo stranke je svojo prošnjo utemeljevalo, da organizacije stranke že od konca januarja ne morejo redno poslovati, ker je vlada letos 31. januarja v vseh strankinih uradih izvedla preiskavo. Ta
Konferenca britanskih rudarjev
London, 10. julija (Tanjug). Predsednik britanskega kongresa Trade Unionov Arthur De-akin je grajal včeraj predlog nekaterih sindikalnih predstavnikov, naj bi vlada odločala o višini plač v sleherni industrijski panogi. Pristavil je, da država ne bi mogla določati plač v vsaki industrijski panogi spričo stanja v celotni industriji. De-akin je govoril na seji letne konference rudarskega sindikata v Carboroughu. Po njegovem govoru je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva zvišanje mezd za 5 šilingov in uvedbo 7-urnega delovnega časa za jamske delavce.
Stavke v Italiji
Rim, 10. julija (Tanjug). Vse izmene v tovarni gumija »Pirelli« so prenehale včeraj delati za dve uri iz protesta proti odločitvi tovarniške uprave, da bo odpustila 600 delavcev. Tri sindikalne organizacije, ki so se sporazumele o stavki, zamerijo upravi, da se pri svoji odločitvi ni posvetovala s tovarniškim svetom. V tovarni težke industrije »Breda« so že nekaj dni neredi spričo odnosa uprave do delavcev. Sindikalne organizacije te tovarne so sklenile, da bo danes ustavljeno delo. — Poročajo tudi, da bodo tekstilni delavci v milanski pokrajini začeli danes stavkati.
dvig kolektivne varnosti v Zahodni Evropi in drugih delih sveta, s čimer bi se preprečila politika ZSSR in njenih satelitov.
Pomoč FA0 Jugoslaviji za zatiranje živalskih bolezni
Beograd, 10. julija. Včeraj je odpotoval iz Beograda sir Thomas Dalling, vodja veterinarskega oddelka organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO). Gospod Dalling potuje pc Evropi, da bi spoznal organizacijo dela pri zatiranju nevarnih živalskih bolezni. Ko si je ogledal »Vetserum« v Subotici, tovarno, ki bo postala v kratkem naš največji laboratorij za izdelovanje seruma proti slinavki in parkljevki, ter govoril z našimi veterinarskimi strokovnjaki, je g. Dalling izjavil, da je organizacija FAO pripravljena pomagati Jugoslaviji pri zatiranju teh bolezni, FAO bi poslala v Jugoslavijo 3 svoje strokovnjake, ki bi skupno z našimi domačimi organizirali borbo proti tema boleznima. odobrila bi več štipendij za specializacijo naših strokovnjakov v inozemstvu in dala opremo za naše znanstvene laboratorije, ki proučujejo slinavko in parkljevko. Za nabavo te opreme bi morala dati FAO po mnenju g. Dallinga Jugoslaviji podpore 200.000 dolarjev. Gospod Dalling je tudi povedal, da bo dala FAO za primer potrebe naši državi na razpolago tudi več zdravil proti slinavki in parkljevki.
admirala Fechtellerja v Londonu. Vrhu tega je še zmerom nerešeno vprašanje ustanovitve poveljstva za Srednji vzhod.
Sodijo, da general Ridgway ne bo mogel rešiti v Londonu teh vprašanj, saj so medsebojno povezana in zahtevajo mnenje tudi drugih držav Atlantskega pakta, a tudi prizadetih držav Srednjega vzhoda. Britanskim krogom pa je mnogo na tem, da številna sporna vprašanja razčistijo, če jih ne morejo rešiti pred obiskom turških državnikov v Vel. Britaniji, ki bo bržkone konec tega meseca.
utemeljitev pa ni obveljala, kajti senat je menil, da bi se bilo vodstvo stranke že prej lahko pripravilo tudi v gmotnem pogledu na razpravo, ker je bilo znano, da je ministrski svet sestavil tožbo že lani novembra. Potem pa je senat tudi poudaril da ima stranka še vedno okoli 3000 krajevnih organizacij, in če dobi od vsake na mesec samo po 50 pfenigov, bo kaj kmalu zbran denar, potreben za kritje vseh sodnih stroškov.
Ker niso dosegli »pravice revnih«, so neonacistični prvaki odpoklicali svoje odvetnike, češ naj jim sodišče samo določi zagovornike. Neonacistična prošnja za pravico revnih je bila prvovrstna senzacija, nove senzacije pa so sledile, ko so med nadaljevanjem razprave strankini funkcionarji spet tajili najrazličnejše svoje govore ter hoteli dati vsej svoji propagandi drugačno vsebino. Govori Re-merja in drugih neonacističnih voditeljev pa so bili posneti na plošče in nekega dne se je senat poslužil reprodukcije teh plošč. Celo uro so poslušali v razpravni dvorani govore neonacističnih prvakov, ki so od uvoda s koračnico »Fridericus-rex« pa do zadnjih poudarkov; ifl vzklikov
Včeraj smo v »Slov. poročevalcu« v članku, ki razkrinkava delovanje dr. Aleksiča naleteli spet enkrat na »Vojskujočo se cerkev«. Ob novi maši Jakoba Zalesnika pravi dr. Aleksič: »Oficir Kristusove vojske! Čakajo vas boji, vendar tako prekaljena četa bo zmagala«. Danes pa smo dobili iz več krajev v Sloveniji poročila, ki kažejo, da ta »prekaljena četa« ni samo simbolična, temveč njeni oficirji že tudi poskušajo zbirati vojščake, seveda iz vrst najbolj zagrizenih klerikalnih in protidržaivnih elementov.
V Šmartnem pri Velenju se je dan pred birmo — 5. julija zvečer ob 10. uri — zbralo 14 »vojščakov«, oboroženih s kab-lji in palicami, češ da bodo čuvali cerkev pred morebitnim »oskrunjenjem«. Organiziral jih je cerkveni ključar Ivan Cvi-kelj, sodelovali pa so Frane Lesjak, Jože Javornik, Ferdo Ušar, Ivan Selecelj, Franc Se-lecelj, Anton Lesjak Martin Novinšek, Slavko Podlesnik in drugi, sami znani in zagrizeni klerikalci in sovražniki naše državne ureditve. Zvečer ob 10. so v mraku cerkve »kovali zaroto« in si dajali »korajžo« z jabolčnikom iz cerkvene kleti. Vsekakor je moralo romantično okolje In jabolčnik zelo vplivati na pogum teh Kristusovih vojščakov žalostne slave. Ob 23. je namreč prišla mimo cerkve patrola Ljudske milice, ki so jo junaki napadli. »Junaki« zato ker jih je bilo 14 proti dvema. Ko je okrog polnoči prišla mimo druga patrola Ljudske milice, so jo tudi hoteli napasti, toda takrat so se ustrašili in zbežali. »Orožje« so, kot že njihovi predhodniki, belogardisti na begu pometali proč. Župnik Adolf Adamič seveda o vsem tem nič ne ve, čeprav je bil v cerkvi, ko so »vojščaki« vlivali »pogum« v želodce.
Toda ta primer ni osamljen.
8.	julija so neki ljudje iz Spodnje Dobrave pri Ljubnem na Gorenjskem pripravljali organizirane straže, ki naj bi čuvale gospoda Vovka pri birmanju. Praprotnik Stane iz Ljubnega je imel pri tem glavno vlogo, župnik Babnik pa, ki je vse to vedel, ni na to reagiral, temveč je sam naročil cerkvenemu pevcu Francu Sitarju, naj poskrbi, »da se ne bi kaj zgodilo«.
Pismo iz
Naselje slovenskega republiškega gradb. podjetja »Gradis — Ivan Maček — Matija« v Zenici, nedaleč od gradbišča koksarne ni oaza tujcev. Gradi-sovci imamo tesne stike s sosednimi delovnimi kolektivi v Zenici. Naše naselje privablja vsak dan veliko število obiskovalcev; obiski, ki se vrste, še krepe in poživljajo bratske odnose. Uspelo nam je doseči naj-prisrčnejše sožitje z vsemi sosedi tako da čutimo zavest, da smo vsi res pripadniki velike socialistične skupnosti jugoslovanskih narodov, povezani za skupni cilj — izgraditev socializma.
Naše naselje v Zenici se je lepo razvilo v komaj poldrugem letu. V tem času se je naše gradbišče razširilo in povečalo ter je danes eno izmed največjih gradbišč našega podjetja. Gradimo veliko koksarno, ki bo proizvajala koks iz domačih surovin za nove visoke peči zeni-ške železarne. V enem letu in pol smo uspeli skopati 78.8000 kub. metrov, vgraditi 32.200 kub. metrov betona. 76.400 kv. metrov opaža in položiti 1.940 ton armature. Sredi maja smo dosegli prvo veliko delovno zmago, ko smo predali monterjem prvo baterijo 39 koksnih peči, ki so začeli takoj obzidavati
vsem poslušalcem najbolj živo zbudili spomin na nekdanjo nacistično propagando in nacistične manifestacije.
Kot priče so bili zaslišani tudi novinarji, ki so prisostvovali raznim neofašističnim shodom, in je bil med njimi tudi novinar Wichmann iz Bremena, ki je imel kot poročevalec nekega ameriškega lista nekoč razgovor z Remerjem. Ta razgovor je bil v ameriškem listu objavljen in ker Remer in drugi neonacistični prvaki na to objavo niso pozabili, ter so se zavedali, da bi jim pri razpravi pričevanje novinarja Wichmanna zelo škodovalo, je bil Wichmann nekaj dni pred začetkom razprave anonimno opozorjen po telefonu, da bo izgubil glavo, če bi nastopil kot priča. Novinar se grožnje ni zbal in kot priča je večkrat poudaril, da je ves razgovor z Remerjem točno napisal in da je Remer ne samo enkrat, temveč tudi večkrat poudarjal, da bonnska vlada izdaja Nemčijo in Nemce.
Po tem pričevanju je uradno glasilo vlade Zahodne Nemčije poudarjalo, da je treba neonacizem uničiti s koreninami vred. Ce bo ustavno sodišče tej nalogi kos, seveda še ni mogoče reči.	-tg.
O teh pripravah in organiziranju ilegalne klerikalne straža, je obvestil tudi gospoda Vovka in to deset dni pred birmo. Gospodu Vovku pa se ni zdelo potrebno prepovedati takih straž.
Tudi v Ljutomeru je cerkovnik Stefan Nemec teden dni pred birmo pričel organizirati nekakšne »bojne skupine«, v katere je rekrutiral same »zanesljive fante«.
O vsem tem sta bila oba škofa dobro obveščena. 'Vendar pa nista smatrala za potrebno prepovedati ustanavljanje takih ilegalnih straž. Ali morda gospodje škilijo na ustanovitev kakšne ilegalne katoliške akcije? Vsekakor je res nerodno
S prenosom gospodarskih podjetij v upravo delovnih kolektivov, z ukinitvijo distribucije v blagovnem prometu in odkupa je prenehalo mnogo funkcij državnega administrativnega aparata. Tako je prenehala tudi svoječasna generalna direkcija sladkorne industrije, ki je bila instrument administrativnega načina vodenja gospodarstva. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi sladkorna industrija, kakor marsikatera druga industrijska panoga, imela potrebe po skupni organizaciji na podlagi proste odločitve kolektivov posameznih tovarn. Sladkorne tovarne, ki jih je 8, so morale po ukinitvi generalne direkcije v Beogradu ločeno reševati vprašanja, ki so skupna vsem podjetjem sladkorne industrije. Kolektivi sladkornih tovarn so občutili potrebo ustanovitve koordinacijskega telesa v okviru katerega bi sporazumno razpravljali o skupnih skrbeh. Pobuda sladkorne tovarne v Osijeku, da se ustanovi stalni odbor sladkorne industrije Jugoslavije, je našla ugoden odmev pri vseh ostalih tovarnah v naši državi in tako je prišlo do posvetovanj in do sklepa, da se ustanovi tak stalni odbor sladkorne industrije za reševanje skupnih vprašanj tehnične ga. agronomskega, komercialnega in podobnega značaja.
Zenice
peči s šamotno opeko. Tri tedne pozneje se je začela montaža na objektih za kondenzatorje, sredi junija pa v velikem skladišču lignita. V kratkem bomo dogradili še tri zgradbe, in sicer 300 m dolgo skladišče za premog, stolp za gašenje žarečega koksa in čistilce za bencol.
V novem okolju nam je uspelo doseči uspehe le z dobro organizacijo na gradbišču in s prizadevanjem kvalificiranih delavcev, vodilnega tehničnega osebja, delavskega sveta, partijske organizacije in sindikata. Gradimo 17 zgradb, ki bodo domala vse dovršene še letos. Doslej smo izvršili že 53 % grad" benih del in upamo, da bomo lahko izpolnili svojo letošnjo investicijsko nalogo v znesku 890 milijonov dinarjev.
Zanimalo vas bo, kako živimo Slovenci tu v središču Bosne. 'V naselju, kjer smo med zelenjem postavili 34 ličnih barak, Pa restavracijo dvorano za kulturne prireditve, kantino, kopalnico, pralnico, čevljarno, ambulanto itd., imamo tudi kegljišče, prostor za odbojko in čitalnico. Članom našega kolektiva skušamo nuditi vse, kar je potrebno za dostojno'in kulturno življenje Osnovali smo pevsko, dramsko šahovsko, strelsko, lahkoatletsko in namiznoteniško sekcijo. Ljudska tehnika ima svoj fotoamaterski klub. Organizirano četo »Partizana«. V vseh teh sekcijah se razvija živahna delavnost. Imeli smo že 19 šahovskih dvobojev in 3 turnirje, 22 kegljaških tekmovanj, 10 nastopov moškega pevskega zbora, 8 prireditev ob proslavah praznikov in obletnic, 6 izletov, 17 predavanj domače ljudske univerze itd. K nam prihaja gostovat tudi zeniško »Narodno gledališče« ki je imelo v našem naselju že 6 predstav. Štirikrat pa so pri nas gostovala kultur-no-umetniška društva iz sosednjih delovnih kolektivov. Ob priliki izleta v Lukavac, kjer smo se pomerili z graditelji v šahu in kegljanju, smo navezali prisrčne vezi tudi z graditelji te koksarne, ki bo začela prva obratovati. Ing. Uroš Domicelj
Prihod tujih gostov x grško turistično ladjo
Grški turistični urad Hermed bo v kratkem priredil krožno potovanje • po Sredozemskem morju in Jadranu s posebno tu ristično ladjo »Sampeleon«. Na tej ladji je prostora za 400 potnikov v luksuznih kabinah. Na prvi vožnji bo vozila francoske, švicarske in belgijske turiste in se bo ladja ustavila tudi v naših turističnih krajih ob Jadranu.
imeti organiziran e^ofictrje brez vojske. Toda take ^rste vojska je povzročila našemu ljudstvu v bližnji preteklosti preveč gorja, da se ne bi vsakemu podobnemu poskusu danes z vso odločnostjo uprli. Zahtevamo, da ljudska oblast najstrožje zatre in kaznuje vse tiste, ki bi radi pridobili vojščake in obudili proslulo katoliško akcijo. Dovolj je bilo trpljenja in ubijanja za tuje interese, katerih najbolj bojevit predstavnik je bila katoliška akcija. Nobene vojskujoče se cerkve nobene vojaške duhovne formacije, v kateri, koli obliki ne maramo več. Javni red in mir pri nas uspešno ščiti Ljudska milica, toda ta ščiti tudi ljudstvo samo, pred poskusi fanatičnih klerikalcev in izdajalcev. Zato še enkrat zahtevamo, da se kar najodločneje zatro vsi taki in podobni poskusi.
Ta stalni odbor bo imel za posamezna področja svoje svete. Tako se bo svet agronomov ukvarjal z vprašanji pospeševanja proizvodnje sladkorne pese, s posebnim ozirom na to, da je hektarski donos pri nas še znatno manjši kakor v drugih evropskih državah. Ta svet agronomov se bo ukvarjal tudi z vprašanji pobijanja škodljivcev sladkorne pese, pridobivanja semena, izbire najprimernejših zemljišč, umetnih gnojil itd.
S skupnimi tehnološkimi problemi, zlasti z vprašanjem zboljšanja proizvodnega procesa, se bo ukvarjal svet tehnikov medtem ko si je komercialni svet postavil kot glavno nalogo proučevati naš domači trg, ne morda z vidika karteliranja ali ustvarjanja monopola, marveč z ekonomsko-analKičnega vidika. Potrošnja sladkorja v naši državi je še daleč pod povprečjem potrošnje v gospodarsko razvitih deželah in so glede povečanja te potrošnje v naši državi še velikanske možnosti. Važna naloga tega sveta bo tudi proučiti možnosti pocenitve prevoznih in ostalih stroškov.
Sklepi odbora bodo imeli za vsa včlanjena podjetja samo značaj priporočil, tako da je izključeno vsako diktiranje in se že vnaprej prepreči vsak poizkus birokracije tega koordinacijskega telesa, ki bo imel v Beogradu le manjši sekretariat. Ustanovitev odbora sladkorne industrije Jugoslavije je nekaj povsem novega, v naši ekonomski stvarnosti. Primer sladkorne industrije bo dal gotovo pobudo tudi drugim panogam, da si ustanove podobno prostovoljno organizacijo. Potrebo po taki združitvi bodo posamezne panoge tem bolj občutile po ukinjenju republiških glavnih direkcij. Potreba posameznih industrijskih panog po taki povezavi bo seveda zelo različna tako glede teritorialnega obsega kakor glede skupnih nalog, povsod pa bo treba paziti, da se nove koordinacijske oblike industrije ne bi spremenile v nadomestek dosedanjih administrativnih organov upravljanja in da se v organizacijo ne bodo vsilili elementi birokratizma.
Za znižanje» cen v turističnih hotelih
Zagreb, 8. julija. Danes ja bila v Zagrebu konferenca strokovnjakov za turizem in gostinstvo, ter zastopnikov raznih turističnih ustanov in podjetij iz vse Hrvatske, zlasti z Jadrana. Na konferenci je predsednik Sveta za promet z blagom Mario Cetinič poudaril, da je edina prava pot za sedanje gostinsko in turistično gospodarstvo, ako bodo napravili cene v hotelih, zlasti ob Jadranu, pristopne delovnim ljudem. Dejal je, da bi z znižanjem cen na ta način izpopolnili kapacit. hotelov. Razpravljali so nadalje o važnih zadevah letošnje turistične sezone ter sestavili navodila, po katerih naj bi se določile nove nižje cene v hotelih. Prav tako je bilo sklenjeno, naj vsi hoteli sklepajo dogovore o obisku tujih turistov brez »Putnika«.	*
Izšla je B. številka lista »Naša vas«
Nova številka lista ima 15 člankov in več slik, ki obdelujejo problematiko kmetijske proizvodnje in razvoj slovenskega zadružništva. Med drugim poudarja članek pod naslovom »V borbo za boljšo kakovost mleka« da je treba v poletnih časih čimbolj čistiti in zračiti hleve, paziti na kakovost zelene krme ter mleko čim več hladiti. Pisec članka pod naslovom »Nove oblike zadružništva v sadjarstvu» piše, da je možno večje površine pripraviti za nasad s pomočjo zadružnih strojev, ne da bi mogli posestne pravice posameznikov. Veliko število slik pa prikazuje kmete pri važnih kmetijskih delih.
Na seji Varnostnega sveta 51. sovjetski veto
Neonacisti prosijo za pravico revnih
Pomemben uspeh Eisenhowerja
Kongres je prisodil Eisenhower ju 17 spornih delegatov iz Georgije —
Zunanjepolitični program republikancev
General Ridgway v Londonu
Sladkorne tovarne Jugoslavije -prvi primer prostovoljnega povezovanja naše industrije
Skozi razstavne prostore „Mariborskega
tedna“
»Mariborski teden« je s svojo osrednjo prireditvijo — z gospodarsko razstavo privabil doslej nad 10.000 obiskovalcev iz Maribora ter njegove bližnje in daljne okolice. Maribor se je na obisk številnih gostov tudi dostojno pripravil. Z nasadi in očiščenimi pročelji hiš, urejenimi ulicami in z dobro organizacijo gostinske službe so v teh nekaj dneh Mariborčani že pokazali, da lahko zadovoljijo vsakega gosta in da ustvarjajo lepo urejeno mesto ne le sebi, temveč tudi tujcem, turistom in poslovnim ljudem, ki ga vedno v večjem številu obiskujejo.
Na razstavnih prostorih v Bazlagovi in Cankarjevi šoli se obiskovalci seznanijo še z drugim, delovnim, ustvarjalnim Mariborom. V treh nadstropjih obeh stavb razstavlja napore svojega dela težka in lahka industrija, obrt, trgovina, gostinstvo in socialistično kmetijstvo. Izmed privatnih proizvajalcev razstavlja le 9 mojstrov-obrtni-kov. Po svoji pestrosti, kvaliteti in številu udeležencev-raz-stavljalcev daje razstava neizpodbiten dokaz, da so naši proizvajalci sposobni zadostiti potrebam potrošnikov in da z nekaterimi proizvodi — predvsem lesne, tekstilne, usnjarske in živilske industrije uspešno konkurirajo na tujih tržiščih.
Največji del prostorov zavzemajo seveda mariborska podjetja, med posameznimi podjetji pa po razsežnosti prednjači »Les-Ljubljana«. Razen tega razstavljajo tudi podjetja iz drugih industrijskih središč severovzhodne Slovenije, podjetja iz Ljubljane, Kranja, izmed podjetij drugih republik razstavljata tovarna živilskih proizvodov »Kalnik« in »Varteks« iz Varaždina. »Agrotehnika« iz
Ljubljane pa seznanja kmetijce z najmodernejšimi uvoženimi traktorji, kultivatorji in drugimi poljedelskimi stroji.
Tovarna avtomobilov razstavlja tovorni avto »Luka«, avtobus »Pionir« in ličen dirkalni avto — proizvod agilnega kluba Ljudske tehnike tovarne avtomobilov. V notranjih razstavnih prostorih zavzemajo izdelki te naše tovarne samostojni oddelek — z mnogimi sestavnimi avtomobilskimi deli, odlitki iz sive litine, vrtalni stroji, od-kopnimi kladivi, bati in zobatimi kolesi, s številnimi deli, ki jih kolektiv vedno v večjem številu izdeluje v lastnih delavnicah. Dasi pred vojno v Jugoslaviji nismo imeli avtomobilske industrije, — izdelujemo danes avtomobile doma, od približno 2800 sestavnih delov izdelajo v TAM sami 2000 delov.
Močno je zastopana kovinska industrija. Kolektiv »Elektro-kovine« se je predstavil z raznimi bloki, instalacijskim materialom in z lahkimi elektromotorji od 0,22 dol, 1 Ks. Mariborska livarna razstavlja razne kromaste in medeninaste pipe, armature in okovja — izdelke, katere je nedavno bilo še težko nabaviti, danes pa so trgovine z njimi oskrbljene. Tovarna kovinskih izdelkov prikazuje kvalitetne jed. pribore, blagajne in nože. Med razstavljalci iz mariborske okolice zavzema vidno mesto nova Tovarna kovanega orodja v Zrečah, ki izdeluje že nad 230 izdelkov za potrebe naših tovarn in obrti, v prvi vrsti za avtomobilsko industrijo. Tovarna kos in srpov v Lovrencu na Pohorju preseneča s svojimi kosami in srpi vseh vrst od znanih domačih oblik do nenavadnih vzorcev za odjemalce v Afriki, Argentini in drugih de-
lih sveta. Marsikdo je na razstavi prvič zvedel, da živi visoko na Pohorju kolektiv, ki izvaža svoje izdelke na vsa večja inozemska tržišča.
Zelo okusno je urejen razstavni prostor tovarne umetnih brusnih plošč »Swaty« in Tovarne dušika iz Ruš. Slednja prikazuje razen produktov fotografije proizvodnih procesov, povezane s shemo poteka proizvodnje. Razen glavnih produktov karbida in dušika daje vrsto kemikalij za vse veje naše industrije ter gnojila in škropiva za kmetijstvo. Obiskovalcem nudi tudi brezplačna praktična navodila za gnojenje in zatiranje sadnih škodljivcev.
Med predelovalno industrijo zavzemajo najvažnejše mesto pohištvo in tekstilije. »Slove-nija-les« zbuja precej pozornosti z lahkim praktičnim pohištvom, kombiniranim s polivinilom, ki je bilo izdelano v obratih mariborskega »Konstruktorja«. Pohištvo ima to prednost, da ga je mogoče kombinirati glede na velikost prostorov, n. pr. dvigniti mizo kot jedilno ali pa zmanjšati kot klubsko. Njegova druga prednost je v prikladnosti za transport, ker ga je mogoče razstaviti. Elegantna dnevna soba v tej izvedbi velja 95.000 din, spalnica 85.000 din in kuhinja 31.000 din. Občudovanja vredna je tudi kmečka soba v domačem slogu, ki jo je izdelal LIP v Slov. Konjicah. »Konstruktor« razstavlja obenem s pohištvom montažne stopnice iz teraco-materiala in železobetonske okenske okvire, primerne za osamljene planinske postojanke, ker varujejo poslopje pred vlomom.
Dasi je med razstavljenim pohištvom mnogo lepega, zbuja
Od takega duhovnika bodo
imeli verniki malo koristi
Iz Sevnice so nam poslali dopis, v katerem nam sporočajo, da bo bral tamkaj v nedeljo novo mašo bogoslovec Jože Golob iz Peč j a pri Sevnici. Pišejo nam pa tudi, kdo in kakšen je ta človek, ki bo tamkaj začel »pasti verne ovčice«. Takole pravijo:
Star je 30 let in je v Celju skončal do vojne 7. razr. gimnazije. Ob začetku vojne je začasno prenehal študirati, kmalu pa se je spet vpisal v osmi razred nemške gimnazije in tudi maturiral. Po končani maturi je prostovoljno vstopil v nemško vojsko in ostal v njej do kapitulacije. Po osvoboditvi se je nameraval vpisati na univerzo, vendar so mu naše oblasti, zaradi aktivnega sodelovanja v nemški vojski, to prepovedale. Tako se je vpisal na teoloSko fakulteto, kamor so ga kljub vsemu radi sprejeli.
Kot semeniščnik se je široko-
ustil, »naj vzame hudič vse tiste, ki so se borili za to oblast«. Blatil je našo oblast pri sleherni priliki. Ljudi je »tolažil«, naj samo malo potrpijo, saj da bo komunistični režim tako kmalu propadel. Vrnili se bodo belogardisti in pripeljali s seboj kralja Petra, kraljeva vojska pa je že tako pripravljena na napad na Koroškem. Dalje je skušal razpihovati v ljudeh nezadovoljstvo in jim je govoril, da pri nas preganjamo vero ter da vse že zaradi tega ne more dolgo trajati.
Leta 1949 je bil obsojen zaradi sodelovanja s takoimenova-no Matjaževo vojsko na dve leti zapora. Zatrjeval je v zaporu, da je srečen, ker je zaprt, saj da je spoznal vso gnilobo komunističnega vladanja. Bil je zaupni prijatelj župnika Lazba-herja v Sevnici, s katerim sta si bila zaradi njunega sovraštva do naše ljudske države enako-
DAMES IZIDE „PPP“ (Poletove Podobe in Povesti)
TEDNIK ZA POUK IN RAZVEDRILO, NA 16 STRANEH, Z IZREDNO ZANIMIVO VSEBINO:	ROMANI V NADALJE-
VANJIH. POVESTI V PODOBAH, REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI PRILOGA ZA ŽENO IN DOM, NAGRADNE UGANKE Z VISOKIMI DENARNIMI NAGRADAMI ITD. ITD.
DOBITE GA POVSOD, KJER PRODAJAJO ČASOPISE, ALI PA GA NAROČITE PRI UPRAVI »PPP« LJUBLJANA, LIKOZARJEVA ULICA, PROV IV POŠTNI PREDAL ST. 377. TELEFON 50-09. — POSAMEZNA ŠTEVILKA SAMO DIN 15.
KONEC TEDNA »PPP« V VSAKO SLOVENSKO HIŠO ZA NEDELJSKO ČTIVO!
vredna. Lazbaher je bil predlanskim prav tako kaznovan z letom dni zapora zaradi razpihovanja verske mržnje. V ožjih stikih je bil tudi z župnim upraviteljem v Boštanju, ki je bil preko izdajalca Blatnika povezan z Vatikanom. Blatnik je pošiljal v Jugoslavijo sovražno literaturo, ter preko njih organiziral protiljudsko delovanje v naši državi.
Taka je, na kratko povedano, dosedanja življenska pot nedeljskega novom ašnika. Napredni Sevničani se zato upravičeno sprašujejo, kaj naj pričakujejo od takega dušnega pastirja. Mar naj tak človek vodi njih versko življenje in se naj mar njemu spovedujejo svojih grehov? On sam ima nad seboj dovolj težkih grehov, za katere ni odpuščanja, ker so grehi nad ljudstvom, za katerega dobro bi mora] skrbeti in živeti z njim. Sevničani zato protestirajo nad duhovniki s tako temno preteklostjo in upravičeno zatrjujejo, da takih duhovnikov prav nič ne potrebujejo in si jih ne želijo.
največ zanimanja spalnica tovarne »E. Kardelj« iz Nove Gorice iz orehovega in brestovega furnirja, ki stane le 56.950 din, tudi kvalitetna spalnica Tovarne pohištva v Celju privlači kupce. Je sicer za 14.000 din dražja, toda masivnejša, dasi na oko med njima ni velike razlike. Kakovost in konkurenčnost socialističnih proizvajalcev je tu prišla posebno do izraza. V treh dneh so sklenili prodajne pogodbe že za 12 garnitur. Med razstavljalci pohištva moramo omeniti še novost Mariborske industrije lesnih proizvodov s praktičnim pohištvom glede na transport, vso spalnico zložiš lahko v eno izmed pripadajočih omar!
Tekstilna industrija, ki zastopa predvsem Maribor kot naše najmočnejše središče tekstilne industrije, z Mariborsko tekstilno tovarno, Tovarno svile, volnenih in vigogna izdelkov, Predilnico in tkalnico in drugimi podjetji. Razen teh razstavljajo Industrija pletenin v Kranju, Ruška tekstilna industrija in zastopnik hrvatske tekstilne industrije »Varteks«. Ni pristransko, če rečemo, da v kvaliteti in v pestrosti desenov prednjačijo mariborska tekstilna podjetja.
Tudi domača umetnostna obrt je zastopana na razstavi. Nedavno ustanovljeni Zavod za domačo umetnostno obrt v Mariboru se je predstavil ljubiteljem bele pečne vezenine z mnogimi lepimi izdelki. Zlasti umetniško izdelan prt »Naša zemlja« po osnutku Jele Vilfanove žanje obilo priznanja. Šaleška lesna industrija pa razstavlja izdelke okrašene z žganim slikarstvom in rezbarijo, ki najdejo največ kupcev v tujini.
Težko je v kratkih stavkih zajeti vso raznovrstnost razstavljenih izdelkov, da ne bi izostali mnogi, ki so vredni omembe. Koteks, Tovarna gumijastih izdelkov »Sava« iz Kranja, kolektiv »Hidromonta-že« in številni izdelki klubov Ljudske tehnike, n. pr. reakcijski motorček za pogon letalskih modelov, zaslužijo vso pozornost. Obiskovalec, ki prehodi vse prostore gospodarske razstave, mora ob koncu ugotoviti, da je Mariborski teden resničen izraz naporov naših delovnih ljudi v vseh področjih gospodarskega, političnega in kul-turno-prosvetnega udejstvovanja.	- jp.
40 let gasilskega društva v Gaberju
Preteklo nedeljo Je prostovoljno gasilsko društvo iz Gaberja v Celju proslavilo 40 letnico svojega delovanja. Po budnici so se kmalu po osmi uri zjutraj začeli zbirati na dvorišču novega gasilske, ga doma v Gaberju gasilci, ki so nato na poslopju industr. kovinar, ske šole izvedli praktične vaje. Nato so člani pokazali še vaje za I. gasilski festival v Ljubljani. Vajam sta sledSIa mimohod in slavnostno zborovanje na dvori, šču gasilskega doma v Gaberju, ki se ga je udeležilo okoli 320 gasilcev in gasilk ter večje število ostalega prebivalstva.
Ljubo doma ...
DIREKCIJA SOŠKIH ElEKTRARH
sporoča vsem podjetjem v resoru Elektrogospodarstva Slovenije in vsem ostalim po" slovnim zvezam, da se je dne 1. julija 1952 preselila iz Dob-larja v
NOVO GORICO, blok XIV
srednje stopnišie, pritližje telefon številka Nova gorica 180
Predvčerajšnjim je stopil z vlaka na postaji v Beltincih že prileten možakar. V eni roki je nesel veliko culo, v drugi pa star kovček. Globoko je dihal spet domači zrak. Doma v Gan-čanih ga je pričakala srečna družina. Matija Vinkovič se je po osmih mesecih tavanja iz taborišča v taborišče v Avstriji vrnil domov.
Lani 23. novembra ponoči sta Jo skupaj z Ivanom Hartmanom iz Gančanov ubrala čez mejo. »Neumna glava«, ga je speljala, kot pove sam Matija. Mislil je, da bo v osmih dneh že v Ameriki. Toda v Avstriji ga je pričakalo presenečenje — taborišča Wägern, Salzburg, Wells. Taval je med tisoči beguncev, ki se prelivajo kot deroča neugnana reka iz mesta v mesto, iz Avstrije v Nemčijo, Francijo in spet nazaj v Avstrijo. Za njih ni nikjer kruha ne življenja. Mladi in zdravi fantje se pripravljajo za Kanado in Avstralijo. Toda že pred odhodom si navadno premislijo. Nobeden ne bi šel rad v Korejo prelivat kri...
Matija je v Wellsu skupaj z beguncem Franjem Avsecem iz Maribora delal pri nekem kmetu. Venomer je pri težkem delu mislil na dom, na svoje otroke in na posestvo. Sin in žena sta mu pisala: »Oče, vrni se. Nič hudega se ti ne bo zgodilo.« Toda v taborišču je z vseh strani deževala propaganda: za begunce ni več vrnitve, čaka jih le
strel, koncentracijska taborišča, dolgoletni zapori! Toda po pismu ministra Rankoviča se je Matija le ojunačil in včeraj se je vrnil. Bolje je jesti doma samo enkrat, kot se potepati po neusmiljeni tujini, pravi Matija. Na ljubljanski postaji pa je že napisal pismo svojima prijateljema Avsecu in Hartmanu. Ta sta mu že poprej obljubila, da se bosta vrnila, brž ko jima bo Matija pisal, da je srečno prišel domov.
Komaj je vlak odpeljal Matijo v njegovo Prekmurje, že so prišli v Ljubljano iz Nemčije, Avstrije in Francije novi povratniki. Predvsem vojni ujetniki, vojaki in oficirji bivše jugoslovanske vojske. Z obraza si jim lahko bral veselje, da so spet v svoji domovini, da so se znebili tujine. Med drugimi so se vrnili iz Diisseldorfa:	aktivni
kapetan bivše jugoslovanske vojske Cedomir Matavdič, doma iz Vranja in vojaki Savo Sta-nišič iz Mokre gore pri Titovih Užicah, Branko Jovič iz Lešnice v Srbiji, Krstič Dobroslav in Božidar Petronijevič z ženo Lu-izo, ki je Nemka. Z njimi je prišel tudi kapetan stare jugoslovanske vojske Božidar Bje-lanovič. Vrnil se je iz Pariza. Vsi ti imajo za sabo skoraj vsa znana ujetniška, koncentracijska in begunska taborišča Strassburg, San Bosten, Boorhorst, Osnabriicken, Ferde, za njimi je težko življenje vojnega ujetnika in begunca.	-k-.
L Razstava pohištva
zaradi velikega Interesa občinstva podaljšana
DO NEDELJE 13- JULIJA 1952
Obiščite razstavo. Vsak dan bo izžreban ea kani. Razstava odprta do 20. ure
Vhod na razstavo Mariborskega tedna
Priprave za proslavo Dneva vstaje
Tudi iz severnovzhodnih okrajev Slovenije bodo šle številne partizanske patrulje proti Ljubljani na proslavo 22. julija
V murskosoboškem, ljutomerskem in ptujskem okraju so pravkar v teku zaključne priprave za pohod partizanskih patrulj skozi kraje, ki so znani iz naše narodno osvobodilne borbe. V mnogih krajih bodo patrulje s sodelovanjem Zveze borcev NOV in vsega prebivalstva priredile mitinge, na katerih bodo spet neposredno oživeli plemeniti spomini na težke, a hkrati tako herojske dni bojev za svobodo in neodvisnost.
Iz Prekmurja bosta zarana 13. julija krenili proti Ljubljani dve glavni partizanski patrulji. Ko bosta po Prekmurju nosili bojne zastave, bosta morali na mnogih krajih premagati težje »sovražne« ovire. Zveza borcev želi s tem pohodom partizanskih patrulj povezati čim več prebivalstva, tako da bo pohod patrulj hkrati mogočna manifestacija ljudstva.
Severna patrulja se bo zbrala v Gradu (Gor. Lendava), kjer se ji priključita dve stranski
patrulji iz Rogaševec in Salo-vec. Tu bo pred začetkom pohoda velik miitng, nakar bo severna patrulja, pomnožena z borci stranskih patrulj, ob 8. uri začela »prodirati« proti Bodon-cem, kjer se bo morala prebiti skozi »sovražno oviro«. Po mitingu nadaljuje pot do Crnela-vec. Tu se bo utaborila in še pomnožila s patruljo, ki bo prišla iz Cankove. Proti večeru bo pripravila »napad« na Mursko Soboto, ki bo hkrati kombiniran z napadom stranskih patrulj iz Križevec in Prosenjakovcev. »Napad« na Mursko Soboto bo izvršen nato ponoči. Po zavzetju Sobote bo zarana 14. julija večji miting, nato pa pohod proti Petanjcem, kjer bo težji boj za most čez Muro in prost prehod v Radence. V Radencih pa patrulja nato preda bojno zastavo borcem ljutomerskega okraja.
Južna prekmurska patrulja bo začela svoj pohod v Pincah. Zavzela bo sovražno postojanko
v Lendavi z večjim manevrom. Po mitingu nadaljuje pot proti Polani, ki jo bo »zavzela« v skupnem boju s stransko patruljo iz Mostja. Pred Crenšovci se glavni patrulji pridruži stranska patrulja iz Kobilja. Skupno bosta napadli zvečer Crenšovce, kjer bodo borci spet priredili večji mitng. Na Srednji Bistrici na Muri, kjer so imeli partizani svoj prehod čez reko, bo ta večer večji miting ob tabornem ognju. Tu bo ljudstvo pričakalo borce glavne južne patrulje in jih spremilo čez Muro. Onkraj Mure bo južno patruljo pričakala patrulja ljutomerskega okraja, hkrati pa se tu združijo tudi borci stranske patrulje iz Bogojine, ki bo prišla preko Gančan in Belti-nec na Muro.
Poleg večjih mitingov, ki jih bosta prirejali glavni prekmurski patrulji na svojem pohodu proti ljutomerskemu okraju, bodo priredile mitinge tudi številne stranske patrulje na svojih izhodiščnih točkah. Zveza borcev organizira pohod patrulj tako, da bo ljudstvo čim števil-neje sodelovalo, sprejemalo borce ter jih pogostilo.
Knjižničarski tečaf v Mariboru
Z uvedbo nekaterih novosti se hodo odslej tudi ljudske knjižni, ce v naših vaseh uspešneje razvijale ter tako postale odločujoč činitelj v ljudskoizobraževalnem delu. Omenimo naj samo, da bodo za vaške knjižnice skrbeli zdaj občinski ljudski odbori, knjižničarji pa bodo primerno honorirani za svoje delo.
Da pa hi lahko od knjižničarjev tudi zahtevali vzorno delo, je Izvršni odbor LPS priredil v Mari. boru šestdnevni knjižničarski te. čaj za učitelje severovzhodnega predela Slovenije. Tečaj je obiskovalo 47 učiteljev in učiteljic. Tečaj je vodil Milan Kerin, ljud-skoprosvetni delavec in knjižničarski strokovnjak, predavali pa so mariborski kulturni delavci.
Higienske razstave v mariborski okolici
Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo okraja Maribor . okolica bo od 29. julija dalje priredil hi. gienske razstave za vsa področja svojega okraja. Namen razstave je s fotografijami, slikami in statistikami poučiti prebivalstvo o škodljivih posledicah nezadostne higiene vodnjakov, stranišč, slabe higiene gostinskih in drugih obratov ter koristi sodelovanja pri ukrepih in naporih sanitarnih organov. Prva razstava bo 20. t.
m.	v Limbušu, nakar bo obiskala še Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelko, Ribnico na Pohorju in Sel. nico ob Dravi. Od tam bo dne 28. septembra prenesena v večje kraje Dravskega polja.
prof. Gustav Šilih o psihologi in pedagogiki ljudskega knjižničarja, prof. Branko Rudolf je pripravil zanimiva predavanja o književno, sti ter seznanil tečajnike s primerjalno literaturo, znani učitelj-knjižničar Janko Fabič je prikazal tehnično plat ^ela v knjižnici, o zgodovini knjižnic je predavala Sonja Marič, prof. Bogo Leskovic pa' je govoril tečajnikom o pomenu ljudske prosvete in delu učitelja na vasi.
Vodstvo tečaja Je Audi. poskrilo, da so si tečajniki ogledali Pokra, jinski muzej v Mariboru, veliko knjižnico KUD »Jože Hermanko«, Studijsko knjižnico in Mariborsko tiskarno. Tečaj je Izredno uspel, za kar imajo zaslugo tako preda, vajtelji in srednja kmetijska šola, k ije odstopila prostore za predavanje in namestitev tečajnikov, ter seveda tudi tečajniki sami, ki so z velikim zanimanjem sledili predavanjem.	B. B.
li KRITE
pouudeljsko izdajo »Slovenskega poročevalca«
Mesečna naročnina din W-—
Rojstva, poroke in smrti v Celju
Od 1. do 7. julija je bilo v mestu Celju rojenih 36 dečkov in 25 deklic. Poročenih je bilo šest parov, umrle so 4 osebe. V okolici Celja je bilo od 30. junija do 5. julija rojenih 9 dečkov in 8 deklic. Poročenih je bilo šest parov, umrlo pa 8 ljudi, M. C.
V ptuj'skem okraju bo pod vodstvom posebnega okrajnega štaba pohod partizanskih patrulj po okraju v dneh 14., 15. in 16. julija. Pohod se bo začel s prevzemom bojne zastave na meji med ljutomerskim in ptujskim okrajem ter se bo končal na meji celjskega okraja, kjer bodo ptujski borci predali bojno zastavo patrulji celjskega okraja.
Ptujske partizanske patrulje bodo vodile svoj poliod in operacije skozi Ormož, Zavrč, Cirkulane, Leskovec, Podlehnik, Majšperk in Stoperce. V pohodu bodo sodelovali člani Zveze borcev, člani predvojaške vzgoje, borci NOV in rezervni oficirji JLA. Večji mitingi bodo med drugim v Zavrču, Podlehniku in Majšperku. Okrajni štab za pohod patrulj je že izdelal okvirni načrt, krajevne organizacije Zveze borcev NOV pa še podrobnejše načrte za mitinge, ki bodo imeli tudi pester kulturni spored.	(a).
VREM.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUÄBE Napoved za petek, 11. julija. —
Sončno vreme z rahlo oblačnostjo. Temperatura brez bistvene spremembe.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR	i i
Petek, n. Julija: Olga, Hrabra. Sobota, 12. julija: Mohor, Fartunat
SPOMINSKI DNEVI
U. VII. 1858. — Rojen igralec Ignacij Borštnik.
U. VII. 1858. — Rojen v Žalcu skladatelj Friderik Sirca - Risto Savin.
H. VII. 1941. — Formirana Belokranjska četa s komandirjem Lojzetom Fabjanom.
U. VII. 1944. — Utonil v Soči Jože Srebrnič, član SNOS, podpredsednik POOF za Slovensko Primorje.
11.	VII. 1944. — Vzhodnokoroški odred izvrši sabotažno akcijo pri Mežici in poruši most med Mežico in 2erjavom.
*
Vodstva vseh strokovnih šol LRS pozivamo, naj pohitijo s prijavami učiteljev in profesorjev za počitniški tečaj, ki je bil objavljen v zadnjih Objavah Sveta za prosveto in kulturo LRS.	4353-n
Maribor
DEŽURNA LEKARNA Petek, 11. julija: Lekarna »Studenci«. Gorkega ulica 18.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČU
Petek, 11. Julija ob 20.30: Verdi: »Trubadur«. Izven. Predstava na Rotovškem trgu.
Sobota, 12. julija ob 20.30: Verdi: »Traviata«. Izven Predstava na Rotovškem trgu.
RADIO MARIBOR
Petek. 11. julija: ob 17.30 poje moški in ženski zbor »Maks Dur-java«; ob 18 poslušajte domača poročila; ob 18.10 zabavna glasba, vmes objave in inserati; ob 18.20 o delu esperantskege društva v Mariboru; 18.30 do 23 prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO MARIBOR Partizan: amer barvni Blm: »Iz tisoč in ene noči«.
Udarnik: amer. film: »Njeno maščevanje«.
Pobrežje: zaprto!
Colja
CELJE METROPOL: ameriški film »Sneguljčica«. — DOM: ameriški film: »Njeno maščevanje«,
PTUJ
Mestni kino: angleški film: »Lady
Hamiltone«.
MURSKA SOBOTA Mestni kino: ameriški film: »Draga Ruth«.
OBVESTILA
UPRAVA DRZ. KMETIJSKE —
DVOLETNE SOLE
razpisuje sprejem učencev za šolsko leto 1952-53. Sprejemni pogoji: starost 16 let, dovršena osnovna šola. Prednost imajo interesenti kmečkih staršev. Prošnjo za sprejem je poslati do 31. avgusta 1952 na upravo šole. Priložiti je potrebno : zadnje šolsko spričevalo, rojstni list, potrdilo o premoženjskem stanju staršev ali njihovih varuhov, zdravniško spričevalo in lastnoročno napisan življenjepis. Učenci imajo popolno oskrbo v internatu šole. — Za plačevanje oskrbovalnine in morebitne druge podrobnosti se obračajte na upravo šole — Kmetijska šola Poljče pri Begunjah.	4182-a
OBVESTILO
»Avtobusno podjetje SAP—Celje« začasno ne bo obratovalo ob nedeljah na avtobusnih progah Celje—Ljubljana—Celje brza proga in Slovenj Gradec—Celje—Slovenj Gradec. Nedeljski vožnji 12. t. m. že odpadeta. Uprava SAP Celje.
Avtobusno podjetje SAP Celje nudi udobne izletniške eno ali večdnevne avtobusne vožnje delovnim kolektivom in sindikalnim podružnicam z znamo nižjim komercialnim popustom. Informacije daje in sprejema naročila uprava v Celju pismeno ali telefonično na štev. 389. Uprava SAP — Celje.
UMRLI
Po dolgi bolezni so dotrpeli dne 10. julija naša dobra mama HELENA POVSNAR, posestnica v Zg. Kokri 20. Pogreb bo v soboto,
12.	Julija ob 10. url v Kokri. — 2alujoči sinovi in hčere, sinaha, vnuki in sorodniki.	4359-a
Umrl je naš dragi mož, oče stari oče, ded ERNEST KREŽE. Pogreb bo v petek. 11. julija ob 16. 2alujoča žena, sinova, hčerke in ostalo sorodstvo. Trbovlje. 10. julija 1952.
Umrla je naša zlata nona GABRIJELA dr. FRANKOVA, roj. DO-
L JAK v Solkanu. Družine: Doljak, Franko, Mis, Saksida.
Uprava in sindikalna podružnica
trgovskega podjetja Rožca, Jesenice sporoča, da je tragično umrl njen član, skladiščni delavec tov. PETER RASPET. Uprava in sindikalna podružnica trgovskega podjetja Rožca, Jesenice.
Uprava kolodvorske restavracije Ljubljana, naznanja žalostno vest, da nas je zapustila po težki in mučni bolezni dobra in vestna sodelavka tovarišica LUCIJA KOCJAN. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. — Uprava kolodvorske restavracije Ljubljana.
Sindikalna podružnica kolodvorske restavracije Ljubljana naznanja žalostno vest. da nas je za vedno zapustila dobra članica in dobra sodelavka LUCIJA KOCJAN, Ohranili jo bomo v trajnem spominu. — Sindikalna podružnica kolodvorske restavracije Ljubljana.
Umrla je nenadoma moja zlata mamica LUCIJA KOCJAN. Pogreb bo 11. julija ob 16.30 iz Marijine mrliške vežice. — 2alujoča hčerka Viki ca in sin Marijan.
MALI OGLaSI
PRODAMO litoželezne Jermenice raznih dimenzij, opekarske stroje in strojne dele, kopalne peči, umivalnike, straniščne školjke ter več vrst raznega Industrijskega blaga. Interesenti naj se zglase na direkciji Ljubljanskih opekam, Ljubljana, Emonska cesta številka 2-L	9361-4
SPREJMEMO TAKOJ izvežbanega komercialista z odgovarjajočo šolsko izobrazbo in večletno prakso, ki pa istočasno pozna problematiko gozdarske stroke. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek pod »Samostojen in zanesljiv«.	9335-1
TRI VRTNARJE za gojenje cvetlic pod steklom ln dendroloških sadik v rastlinjaku — sprejme Uprava za mestne parke in zelenilo v Nišu. Plača po uredbi. V jesen! prodamo 10.00G sadik okrasnega grmičevja (tamariks ln drugo) starih 2 leti. tet 10.000 sadik starih 4 leta Interesenti naj se obrnejo na Upravo za gradske parkove 1 zelenilo v Nišu. staklara »Cajir«.	9353-1
STARE IN POKVARJENE električne stroje in pribor (generatorje dinamo stroje in slično) ter elektroinstalacijski material kupi Zadruga Elektrovod Ljubljana, Gosposvetska 16.	9234-5
Ameriški Slovenci potujejo v domovino, pišejo o domovini in delajo za domovino
izletniki o obisku v domovini
Ko že prihajajo novi izletniki iz vrst ameriških Slovencev v staro domovino m so se neke skupine te dni celo že vrnile čez Ocean se nove skupine še kar naprej pripravljajo za potovanje. Po poročilih ameriških naprednih slovenskih listov bo letos ooiskalo domovino nad 500 ameriških Slovencev, medtem ko jih je bilo lani na obisku 40U. Slovenska izseljenska matica je na temelju lanskih izkušenj letos še vse bolj smotrno pripravila sprejeme posameznih skupin, ki prihajajo v domovino. Dokaz temu sta m. dr. tudi nedavno organiziram izlet po Sloveniji m pa pozdravna akademija, ki je bila nedavno prirejena na dvorišču ljubljanskega magistrata kot dobrodošlica zastopnikov mesta Ljubljane ter je bila po izjavah ameriških izletnikov samih dobro in posrečeno pripravljena.
Napredni ameriški slovenski, listi še vedno prinašajo poročila in spomine o lanskih obiskih. Zlasti je teh poročil mnogo v rajvečjem slovenskem ameriškem dnevniku »Prosveti« v Chicagu 111. Tako so bila v njej letos naslednja zanimiva poročila o obisku v domovini: Ljubljanski rojak Camillus Zarnik iz Cleveianda_ O. objavlja svoja opazovanja pod naslovom »Moj drugi obisk rojstne domovine Slovenije« in se v njih mnogo dotika kulturno prosvetnega življenja pri nas France Puncer iz Milwaukeja, Wise, priobčuje svoje »Vtise iz rojstnih krajev«. Thereza Gerzel iz Aiiquippa, Pa. o svojem »obisku v domovini«. Fran Krulc iz mesta Peru, lil. se spominja »potovanja m obiska v stari domovini«. Jože Garn iz Sharo-na^ Pa. objavlja »vtise iz domačih krajev«. Tem vtisom je dal motto:	»Vsaka ptica rada
poleti tja, kjer se je izvalila«. Mary Matjašič iz Los Angelesa, Calif, poroča, kako je bilo »v lepi Sloveniji po 22. letih«. Leo Poljšak iz Clevelanda, O. piše o »obisku v domovini s svojim avtom«. Anica M. Franks objavlja »vtise s potovanja«. Tudi Katie Butala — Golob priobčuje »nekaj vtisov z obiska v Sloveniji«. Joseph Lapanja iz Aubuma, 111. se pa spominja, kako je bilo. ko je po 48 letih obiskal rojstni kraj«. Tudi v angleškem delu sredine izdaje »Prosvete«, ki je namenjen predvsem v Ameriki rojeni mladini slovenskih staršev, objavlja v več nadaljevanjih angleško poročilo Andrew Turkmans iz Clevelanda pod naslovom »Discovering Slovenia« (Odkritje Slovenije).
Vsi ti spomini so polni vtisov s potovanja po Evropi zlasti pa po Sloveniji in delno tudi po ostalih krajih naše države in kažejo veliko ljubezen ameri-
ških rojakov do stare domovine, kamor so prišli po mnogih letih odsotnosti; nekateri mladi, v Ameriki rojeni Slovenci, pa sploh prvič. Iz opisov vidiš, kako ti ljudje opazijo vsako nadrobnost, ki se je izpremenila od njihovega zadnjega obiska, zlasti pa vse, kar je izboljšano Vsakega napredka se iskreno veselijo. Sem ter tja je v vtisih tudi kaka graja. Nekatere so upravičene, druge pa so napisane pod vtisom pripovedovanja, ki se čutijo tako ali drugače prikrajšani in prizadeti. Vsi poročevalci pa poskušajo biti čim bolj objektivni in slikajo stanje pri nas tako, kakršno dejansko je; hkrati pa govorijo o težkočah, skozi katere se je morala in se še mora njihova stara domovina prebijati. Ti spomini in vtisi dajejo onim rojakom, ki jim ni mogoče priti na obisk v domovino, sliko o življenju v domovini, in iz dopisov, ki jih »Prosveta« objavlja, je videti, da ameriški rojaki te vtise zelo radi berejo; jih tudi kritično presojajo, kajti ne redko so v kakih dopisih popravki, pojasnila ali celo polemike s posameznimi trditvami v nekaterih opisih.
Številni izseljenci so imeli na obisku pri nas tudi fotografske in filmske aparate. Po vrnitvi v Ameriko so izdelali filme, nekateri pa tudi barvne diapozitive. Te slike s potovanja po domovini predvajajo po raznih naselbinah naših rojakov in s tem še s sliko izpopolnjujejo tisto, kar drugi prikazujejo samo s pisano besedo. Tako je predvajal Viktor Belec svoj film s potovanja po Sloveniji
12.	4. v Chicagu, Jože Zigman je kazal slike iz Slovenije 31. 3 v Euclidu in 13 4. v Detroitu, Mich.; Frank Puncer iz Mihvau-kee.ia je kazal slike v barvah 19. 4. v Sheboyganu, Charles Taučar iz Pleasant Hilla, Pa. je kazal slike 26. 4. v Power Pointu, Pa., 27. 4. v Herminie Pa. in 3. 5. v Veroni, Pa. Poleg tega ima tudi Slovenska narodna podporna jednota v Chicagu nekaj dokumentarnih filmov o Jugoslaviji, kakor »Od Alp do Jadrana« in »Vzdolž dalmatinske obale«, in te filme kaže skironn s filmom n konvenciji SNPJ v Detroitu. Tako predvajanje je bilo n. pr. 3. maja v South Chicagu, 111.	29.	maja
pa v Luzeme, Pa.
Potopisi, spomini, pisana in živa beseda ter še filmi in barvane slike so vez med našimi izseljenci in njihovo domovino. Ta vez daje našim naprednim roiakom moč in zavest da laže kljubujejo vsem viharjem, ki se vanje zaganjajo, tako s strani anglosaškega morja, ki jih obdaja kakor tudi s strani vseh, ki jim nova Jugoslavija ni po volji.
Akcije za Trst In za Kultura!
dom v Trstu
Ko so v Londonu barantali za Trst, so ameriški Slovenci takoj dvignili svoj glas proti temu kršenju mirovne pogodbe z Italijo. Zlasti se je zavzel za to akcijo odbor, ki zbira prispevke za Kulturni dom v Trstu. Pozval je vse slovenske organizacije širom po ZDA da pošljejo resolucije ali spomenice na naslov predsednika Združenih držav ali tajnika državnega urada (zunanjega ministrstva) ZD. Besedilo spomenice, ki jo je sestavil Vatro Gril, ured. clevelandske »Enakopravnosti«, je bilo izročeno vsem članom ameriškega kongresa in senata, poslanikoma francoske in angleške vlade v Washingto-nu, ameriškemu poslaniku v Londonu Juliusu Holmesu, kakor tudi članom londonske konference samim. Ameriški Slovenci in njihove organizacije so pošiljali spomenice in resolucije po zračni pošti, v brzo-
javkah kablogramih in na vse druge načine današnjega tehničnega napredka. Odbor je pozival ameriške Slovence: Važno je, da pojdemo na delo vsi brez odlašanja — železo se kuje, dokler je vroče. — Posebni resoluciji sta poslala tudi glavna odbora Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu in Ameriške bratske zveze s sedežem v Elly, Min. Odbor je dobil od številnih članov ameriškega kongresa in senata že tudi odgovore ki so zagotovili svojo pomoč.
Odbor za Kulturni dom v Trstu, katerega glavna gonilna sila je primorski rojak Joseph F. Durn iz Clevelanda, je pričel zbirati prispevke za postavitev Kulturnega doma v Trstu. Zadal si je nalogo, da bo zbiral šest mesecev; po štirih mesecih dela pa je dosegel že lep uspeh; nabirka je precej pre-
(Zanimivosti is življenja ameriških Slovencev)
segla 3000 dolarjev. Ta znesek je lep kajti zbran je bil iz najmanjših prispevkov. Pri akciji za KD v Trstu imajo napredni ameriški Slovenci tudi težkoče s konservativnimi krogi med
Slovenci v ZD, ki ovirajo to akcijo ter poskušajo dokazati naprednim ameriškim Slovencem, da akcija ni dobronamerna in je zaradi tega škoda prispe-vati.
Progresivne Slovenke Amerike
Kdo zdaj pri nas še ne pozna Progresivnih Slovenk Amerike? Toliko lepega smo že slišali o njih in naša domovina je bila deležna že tudi številnih daril, zbranih od te organizacije. Koliko kulturnih ustanov je dobilo po organizaciji Progresivnih Slovenk znanstvene knjige in revije, koliko šol in šolarjev zvezke ter druga učila koliko zdravstvenih ustanov pa zdravila In druge potrebne stvari. Zdaj sta pri nas glavna tajnica te ogranizacije Josie Zakrajšek in podpredsednica Mary Bashel
delo je dala organizacija PS tajnici polno priznanje. 'Viki Poljšak, ki vodi prosvetni odbor PS, je poročala da se še vedno pošiljajo revije in knjige učnim in drugim zavodom v staro domovino. S tem delom bodo PS nadaljevale. Poročala je tudi urednica glasila Mary Ivanuš. PS bodo uvedle posebno kampanjo pod imenom »Kampanja mater in hčera«, pri kateri naj matere pripeljejo v organizacijo za člane 9vo je hčerke, hčerke pa — če je treba — matere. Tudi posamezni krožki so
Progresivne Slovenke na koncertu v Ljubljani
in njuno pripovedovanje in iskreno sodelovanje z našim ljudstvom smo že marsikje slišali in občutili.
V začetku maja je bila v Chicagu konferenca te organizacije. Poleg glavnega odbora se je konference udeležilo še lepo število delegatk posameznih krožkov in iz nekaterih krajev so se pripeljale tudi številne članice. Konferenca je bila v zborovalni dvorani Lawndale Masonic Templa, ki je poleg slovenskega Delavskega centra v Chicagu. Glavno poročilo je imela tajnica Zakrajškova. Poročala je, da je organizacija uspela z organiziranjem izleta v staro domovino. Priglasilo se je toliko rojakov in rojakinj, da bodo potovali v šestih skupinah. PS je uspeh te akcije omogočil da so nabavile poseben avtomobil, tipa »station wagon«, ki bo darovan Slovenski izseljenski matici (medtem se je to že zgodilo). S preostankom pa je nabavila organizacija še tudi dober pisalni stroj za AFZ v Sloveniji. Za njeno
V	Rogaški Slatini
so navrtali nov vrelec slatine
V	začetku prejšnjega tedna so v Rog fki Slatini začeli priprave za kaptažno vrtanje, da zajamejo nov vrelec slatine. Pod nadzorstvom posebne komisije so začeli vrtati v četrtek, v ponedeljek pa so dosegli že velik uspeh. Okrog štirih popoldne je šinil iz 40 m globoke vrtine blizu sedanjih treh vrelcev nov, zelo močan izvirek mineralne vode, ki zdaj neprestano udarja iz zemlje okrog 4 m visoko. Komisija, ki vodi vrtanje pod nadzorstvom prof. Bača iz Sarajeva. je s terr prvim velikim uspehom z°'o zadovoljna. Vrtajo pa tudi na drugem kraju, in sicer za nalivalnico, kjer po dosedanjih znamenjih tudi upajo na skorajšnji uspeh. Vrtali bodo še na več krajih, da dobe popolno geološko sliko področja slatinskih vrelcev m tako zagotove Rogaški Slatini nov razvoj.
poročali. Neki krožek je izdal za svoje članice posebno kuharsko knjigo, toda — kar je značilno — v angleškem jeziku. Krožki tudi pridno zbirajo za Kulturni dom v Trätu. Po konferenci je bila prirejena kul-tumo-prosvetna akademija pri kateri so se Progresivne Slovenke prav dobro izkazale. Delo konference je pokazalo, da bodo Progresivne Slovenke vztrajale na svoji poti, ki jim prinaša hvaležnost vsega slovenskega naroda, še vnaprej.
Ameriškim rojakom, ki se mudijo v domovini ali pa bo na poti v njo želimo, da se bodo pri nas dobro počutili in da se bodo pri tem. prepričali, da jih domovina sprejema kot kri svoje lastne krvi.	-on-
Potomec Primoža Trubarja » Ljubljani. . Domovino svojih prednikov Je obiskal s svojo družino g. Karel Trüber, nameščenec zavarovalnice v Frankfurtu, ki je potomec drugoro. jenca Primoža Trubarja - Fell, cijana. Primožev sin Felicijan je bil tudi pastor in Je živel nekaj let v Ljubljani. G. Karel Trüber Je doslej obiskal Celje, Laško, Loko in Ljubljano, kjer se je zanimal za kulturne spomenike. ki Jih je svoji domovini dal njegov veliki prednik Primož. Včeraj Je bil gost Dni. verzitetne knjižnice v Ljubljani, nato pa Je odpotoval v Primo. moževo rojstno vas Raščico. — »Iznenađen sem,« je izjavil g. Karel Trüber, »nad lepim odno. som ne samo kulturnih delav. cev. temveč tudi vsega slovenskega ljudstva, do svojih veli. kih mož.«
Naši olimpijci odhajajo na Finsko
Včeraj so lz Ljubljane odpotovali na olimpijske igre naši nogometaši. pred njimi pa so šli na pot jadralci na vodi in kajakaš Lipokatič. V prihodnjih dneh pojdejo na Finsko tudi ostali športniki Jugoslavije.
TELOVADCI ODPOTUJEJO
15. JULIJA
Po sklepu Telesnovzgojne zveze Partizan odpotujeta naši telovadni vrsti 15. julija z letalom. Dotlej ostanejo olimpijski kandidati na treningu v Beogradu. Kakor poročajo. bo v moški vrsti nastopil tudi Josip Kujundžič. ki si je na državnem prvenstvu v Ljubljani zlomil nogo. Jože Vadnov. ki Je bil določen za člana vrste, si je na treningu nategnil mišičje in se je že vrnil v Ljubjano.
16.	JULIJA ODHOD PLAVALCEV
Plavalna zveza Je na svojem zadnjem sestanku sklenila, da pošlje v Helsinki Skanato za 100 m hrbtno. Trojanoviča in Barbierija za 200 m prsno ter waterpoliste Kovačiča, Amšla. Iva Stakulo, Baka-šuna, Ivkoviča. Vuksanoviča, Kur-tinija. Brainoviča, Radonjiča Je-žiča in Siljaka. Do odhoda ostanejo v Zagrebu na treningu, 16. pa krenejo na Finsko. Prvi bo nastopil Skanata, in sicer 30. julija. Trojanovič in Barbieri pa bosta startala naslednji dan. Kvalifikacijske tekme waterpolistov se bodo začele 25. julija.
Sistem igranja v waterpoln
Za waterpolo turnir na olimpijskih igrah še ni znano točno število prijav. Biro Mednarodne plavalne zveze je sklenil, po moči izbrati posamezne reprezentance in jim z
žrebom določiti nasprotnike. V primeru, da bo 18 udeležencev, bodo žrebali nasprotnike naslednjim reprezentancam: Argentina. Belgija, Egipt, Velika Britanija. Holandska, Madžarska. Italija. Švedska, Jugoslavija. Ce bo več kakor 18 prijavljencev, potem bodo žrebali nasprotnike tudi reprezentancam Španije, Francije, Nemčije. Brazilije. ZDA. Avstrije po vrstnem redu. kakor so naštete.
Po končanih kvalifikacijskih tekmah bodo zmagovalci nadaljevali tekmovanje v skupinah Nosilce bo določil biro FINE glede na rezultate, ki so jih posamezne reprezentance dosegle na dosedanjih olimpijskih igrah na prvenstvih kontinentov, na mednarodnih turnirjih in meddržavnih tekmah Ce bo izbira pravilna, bo tudi Jugoslavija določena za nosilca skupine, saj so naši waterpolisti z najmočnejšimi narodi v tem športu doslej odigrali 33 tekem, od katerih so jih 18 odločili v svojo
korist. 6 igrali neodločeno in 9 izgubili.
Olimpijska bakla je zdaj na Švedskem
Olimpijski ogenj, ki so ga z letalom pripeljali iz Grčije na Dansko, je zdaj na Švedskem. Skupina švedskih atletov, med njimi mnogi bivši olimpijci, bo baklo v štafetnem teku prenesla na 1500 km dolgi poti skozi Švedsko do obmejnega mesta Haparande, od koder jo bodo finski športniki ponesli v Helsinki.
Iz stockhoraa poročajo, da bo švedsko moštvo štelo 388 ljudi, in sicer 14 vodij. 64 atletov, 10 tekmovalcev v hitri hoji, 26 rokoborcev. 34 telovadcev. 29 nogometašev, 20 veslačev, 19 jadralcev, 24 sabljačev. 36 plavalcev. 21 kajakaše»-. 11 kolesarjev, 10 boksarjev, 37 jezdecev, 12 zdravnikov, kuharjev maserjev itd.
Planinski marš čez Pohorfe
Planinsko društvo Maribor bo tudi letos priredilo pred praznikom Dneva vstaje vztrajnostni marš čez Pohorje Letos bo ta planinski pohod 20. t. m. Ob vsakem vremenu se bodo udeleženci zbrali v soboto zvečer v Mariborski koči. od koder se bodo podali na pot v nedeljo zjutraj ob 3. uri. Pot poteka skozi romantične pohorske gozdove in planote mimo Ruške koče. koče nad Šumikom po spodnji poti h koči na Pesku, kjer bo enourni oddih. Tu bo pripravila znana »Klopna Pepca« popularno gobovo juho. Nato bodo udeleženci nadaljevali pot proti Ribni koči,
kjer bo dveumi počitek in obed. Po registraciji udeležencev v častno planinsko knjigo bo sestop v Mislinju in povratek v Maribor. Dolžina proge znaša 42 km, najnižja točka marša je Mariborska koča (1080 m), najvišja pa Jezerski vrh pred Ribniško kočo (1535 m). Marš bo prekoračil tudi globoko terensko zarezo Siklarico. V dolini se konča marš v višini 595 m.
Udeleženci planinskega marša bodo dobili lepe spominske znake. Za okusno in ceneno hrano je preskrbljeno. Vožnja Mislinje— Maribor stane 108 din. — Prijave sprejema PD Maribor, oziroma vodja marša v Mariborski koči.
Konjske dirke v Št. Jerneju
Zlet planincev
Podobno kot na severu naše republike Ljutomer je na Dolenjskem St. Jernej središče naše toplokrvne konjereje, kjer se že več kot 70 let preizkušajo na dirkah toplokrvni konji glede na njihovo sposobnost. Preteklo nedeljo so bile tamkaj konjske dirke ob zadostni udeležbi gledalcev s sodelovanjem 44 športnih konj, med njimi polovica kasaških. Manjkali so le športni konji iz ljutomerske reje. Tudi sodelovanje konj kmečke reje je bilo živahno, vendar so bili vsi kmečki konji v slabi kondiciji. Slava nekdaj daleč naokrog znane Šentjernej ske toplokrvne konjereje vidno pojema....
Organizacija in izvedba dirk je bila še dokaj dobra. Začetek se je sicer zavlekel za celo uro, kljub temu pa so bile dirke končane še pred 6 uro Noben start se ni
Nov evropski rekord v plavanju na 800 m je dosegel Francoz Boi-teux s časom 9:38,2.
Atlednje Slobode in Železničarja Iz Maribora so v Varaždinu tekmovale v II. kolu državnega prvenstva. Sloboda Je zbrala 12.074 točk. Mariborčanke pa 10.546.
Odbojkarji Krima so v Kopru odigrali prijateljsko tekmo z moštvom radijske postaje in zmagali 3:0 (15:5, 15:3, 15:10). Po tekmi so Ljubljančani odigrali ekshibicijski niz.
Športna društva, klubi, sekcije, odvajajte zdravstveni dinar!
Svetovno prvenstvo v hokeju na koleščkih si je priborila Portugalska, ki Je v odločilni tekmi premagala Italijo 4:0. Ostali udeleženci so se zvrstili takole: Španija. Belgija, Nizozemska, Francija. Anglija. Švica, Egipt in Danska.
Triestina si je z zmago nad Luc-chesejem 1:0 priborila pravico do nadaljnjega tekmovanja za obstanek v I. ligi. Njen nasprotnik bo Brescia, drugoplasirano moštvo II. lige.
Triestina in Brescia bosta odigrali tekmo za vstop v prvo ligo v nedeljo, 13. Julija v Valdagnu.
Nizozemka Blankers Koen je med pripravami za olimpijske Igre pretekla 100 yardov v 10.6 sekunde.
šče. Kljub temu niso nudile dirke gledalcu zanimivih borbenih momentov, ker so bili konji slabo handicapirani.
V uvodni kasaški dirki dveletnih konj je zmagala žreblca Vitka (rodu Ficzko-Verbena) last kobilarne Turnišče s časom 2:11,3. V najvažnejši enovprežni heat-vož-nji štiri do 12-letnih kasaških konj je zmagala kobila Rožmarin (rod San Guy-Ada) last H. Križanca iz Dobove s časom 1:37,6. Zmagovalka je iz reje kobilarne Turnišče. V dvovprežni kasaški točki je v divnem poletu zmagala dvojica Rozmarin-Animo (oba iz reje kobilarne Turnišče) pod vajeti H. Križanca s časom 1:57,5. V ravni galopski dirki, edini, ki se je izvajala od štirih nameravanih jahal, nih točk, je zmagala kobila Beba, last Staneta Pungarčarja V kmeč-
Italijanski nogometni reprezentant Pandolfini hoče iz Florentine presedlati v Romo. Za njegovo preselitev ponuja Roma Fiorentini 55 milijonov lir. za Pandolfinija pa bo ostalo okoli 10 do 12 milijonov Ur.
Na hipodromu »Polena« pri Lenartu v Slov. goricah je AMD (av-tomoto društvo) Lenart s pomočjo in sodemovanjem AMD TAM in AMD S Šlander iz Maribora priredilo v nedeljo, 6 julija propagandne dirke kolesarjev m motoristov. Prireditev je bila slabo obiskana, kar kaže. da ljudje nimajo pravega zanimanja. Pa tudi organizacija ni bila na dovoljni višini, vezen nekaterih vmesnih točk, ki so bile dobro pripravljene. Prvi so nastopili kolesa rji-turisti, ki so vozili 8 krogov po looo metrov. Prvi dve mesti sta zasedla člana Iz Maribora, na tretje mesto pa se je uvrstil domačin Rebernik. V naslednji skupini so tekmovali kolesarji s specialnimi kolesi. VoziU so 15 krogov in imeli tri cilje. Prvo mesto je zasedel Curk Franc, drugo Karner A. in
v Makeflonijo
Na pobudo Zveze planincev Makedonije je centralni odbor Zveze planincev Jugoslavije sklenil, da bo zvezni zlet planincev na planino Babuno — Solunsko glavo v Makedoniji. Zleta se bo udeležilo kakih 2000 planincev iz vseh krajev države.
Na programu so izleti od Solunske glave do Babine rupe in izvira reke Babune. Drugega avgusta bodo prižgali pri planinskem domu na Cepi jesu taborne ognje. V okviru zveznega zleta bo tudi velik partizanski marš v kraje, ki so znani iz osvobodilne borbe.
KOŠARKA
Branik : AŠK 48:45 (16:28)
Predsnočnjim je v Mariboru košarkarsko moštvo Branika v zanimivi igri premagalo najboljši slovenski klub ASK iz Ljubljane z 48:45 (16:28). Čeprav so Ljubljančani v prvem polčasu vodili z 12 koši, so domači tehnično in taktično prednost gostov nadoknadili z veliko požrtvovalnostjo, ki jim je tudi prinesla zmago. Braniku je šele nekaj minut pred koncem igre uspelo izenačiti in preiti v vodstvo Največ košev za Branik je dosegel Kandus. za ASK pa drž. reprezentant Škerjanc.
Jutri prvenstvo Slovenije v dviganju uteži
Jutri ob 20 bo prvenstvo Slovenije v dviganju uteži. Nastopili bodo predstavniki naslednjih društev: Železničar (Lj.). Krim (Lj), Železničar (Mrb) in Železničar (Nova Gorica). Med njimi so državni in republiški prvaki kakor Ušaj, Colarič. Rozman, Babič, Semko itd. Tekmovanje bo v dvorani Doma sindikatov Miklošičeva cesta. Vstopnina 25 in 15 din.
Telovadni tečaj v Kočevju
Pod strokovnim vodstvom Fran-cita Smoleta je telovadno društvo Partizan v Kočevju na pobudo Sveta za prosveto in kulturo organiziralo telovadni tečaj za učitelje. Preteklo nedeljo so zaključili z delo-m. Tečajniki so dobili potrebno znanje za telesno vzgojo otrok v šolah in izrazili željo, da bi bil podoben tečaj tudi pozimi za zimske športne panoge.
tretje Mikolič V., vsi trije iz Maribora.
Za kolesarji so nastopali motoristi v spretnostnih vožnjah. Tu so se posebno odlikovali domačini Tušek, Mehle in Omeizu. Gotovo pa ni bila primerna vmesna točka, vsaj ne v tisti obliki, kakor sta jo izvajala dva Mariborčana, napravljena v žensko in moškega. Točka je žela sicer največ smeha in odobravanja, zavedati bi se pa morali, da je bilo precej otrok na igrišču, za katere tak »špas« ni primeren.
Prihodnje hitrostne motorne dirke bode enkrat v avgustu.. Tedaj pričakujemo boljšo organizacijo in temu primeren bo potem tudi obisk. Ce hočemo približati tehniko ljudstvu, ga moramo o poteku tekmovanja seznanjati po zvočnikih aii na kak drug način, kar je pri tej prireditvi manjkalo.
ponavljal Občutno Je bilo le pomanjkanje pomožnih starterjev. Ozvočenje Je dobro delovalo. Dirkalna proga ustreza domačim razmeram, vendar ni bila poškropljena in se je zato močno prašila, kar se je neugodno občutilo zlasti v kmečki dirki ob večji udeležbi tekmovalcev.
Na začetku dirk so občinstvu predstavili tri plemenske žrebce republiške žrebčame Pragersko, ki so v prav dobri kondiciji. V dirkah se je vidno odlikovala ekipa kasaških konj kobilarne Turni-
kl enovprežni dirki Je dosegla prvo mesto kobila Dani. last Ivana Stokarja iz Vel. Podloga, v dvovprežni kmečki dirki pa je bila prva dvojica Pluta in Dani. last Janeza Turka iz Roj in Ivana Stokarja iz Vel. Podloga s časom 2:26,6.
Doseženi časi v splošnem zaostajajo za onimi na drugih dirkališčih — deloma zaradi težke proge, deloma pa zaradi pomanjkanja krepke krme.
Naslednje dirke bodo v nedeljo, 13 julija v Postojni.
3WE MTOSilV Mm
V Lenartu so nastopili motoristi
ENRIQUE CASTRO DELGADO
TAJNO ŽIVLJENJE i KOMINTERNE
Tlako sem izgubil vero v Moskvo
—	Kolosalno, tovariš Luis! Kolosalno!... Sovjetska zveza je sklenila nenapaoalni pakt z Nemčijo... Molotov in Ribbentrop sta podpisala v imenu prizadetih vlad... Neznansko!... Kolosalno!...
Petdeset glasov najbrž ponavlja v različnih jezikih to, kar mi govori Brandao.
—	Dve skupini sil naj svoje prepire poravnata sami... Sovjetska zveza sredi mirnega razvoja... Nezaslišano!... Fantastično!... Naj se kar zgrizeta in razdeneta. Tako bodo naloge postale lažje... Fantastično ... Kolosalno!...
Avtobus se ustavi. Prišli smo. Se hitreje kakor druge dni se razpršimo na vse strani.
Ob enajstih so mi prinesli španski bilten in »Pravdo«. Na prvi strani biltena je pogodba, na prvi strani »Pravde« Je pogodba in venka Stalinova slika. Berem pogodbo, prvič, drugič, tretjič .. Gledam »Pravdo« in premišljujem.
Ko premišljam, se mi dozdeva, da slišim blag, toda odločen glas, ki mi nenehno ponavlja: »Stalin ima vedno prav«.. »Stalin se nikoli ne moti«...
Telefon. Speranza me kliče iz hotela.
—	Ali veš za pogodbo?
—	Da...
—	Kaj meniš?
—	Pravkar jo prebiram.
In položim slušalko na vilice.
In še enkrat preberem pogodbo. In spet pogledam na »Pravdo«. Prepričan sem, da tudi v drugih dvesto devet in devetdesetih sobah drugih dvesto devet in devetdeset funkcionarjev bere bilten in gleda »Pravdo« in da tudi njim kakor meni blag, toda odločen glas nenebno ponavlja: »Stalin ima vedno prav«... »Stalin se nikoli ne moti«... Da, toda...
VSE JE POSTAVLJENO NA GLAVO. A JE VENDAR VSE JASNO
Spanec sem. Nemčija je pomagala Francu, da se je polastil oblasti in uničil našo republiko. Z ognjem svojin strojnic je neko letalo »Messerschmidt« prerešetalo telo mojega brata Manola. In Hitler teži po gospodstvu nad Evropo. Strah me je mojib razmišljanj. Toda ali morem pozabiti Španijo, svojega brata, ki je bled ležal v sobici neke katalonske bolnišnice, in vse te mrtve, milijon in pol mrtvih med prebivalstvom, ki šteje 24 milijonov?...
Gledam bilten. Gledam »Pravdo« (Resnico)... Da, tam — je resnica.
Čustven človek sem.
Napor volje... Moje spomine polagoma zagrinja megla. Spet sem predstavnik Komunistične partije Španije pri Kominterni, funkcionar Kominterne, ki pripada Glavnemu štabu svetovne revolucije.
Odklonov ni... Vse je ravno kakor Nevski prospekt.
Oni tam so računali, da bodo rešili svoje težave, ne da bi kakor koli prizadeli svoje koristi: Anglija in Francija, ki obdržita nedotaknjene svoje imperije in puščata Nemčiji proste roke... proti Vzhodu.
Sedaj to ni več mogoče.
Sedaj si stoje nasproti: Nemčija bo morala zgraditi svoj imperij na škodo drugih; ti se bodo prisiljeni braniti... Medsebojno se bodo uničevali, to pa bo vsekakor zbudilo nezadovoljstvo pri narodih... In Sovjetska zveza bo — v naletu še nedotaknjenih mogočnih sil z eno samo potezo za vedno rešila staro vprašanje zgodovine...
In Nemčijo bo treba oskrbovati z bencinom, da bodo lahko drug drugega uničevali? Oskrbovali jo bomo. In Nemčiji bo treba zagotoviti varnost na vzbodu, da bo drugod prižgala zažigalno vrvico? To bomo storilil Da se bo končno pri narodib zbudilo nezadovoljstvo, bomo mo* rali dovoliti nemškim vojskam, da uničijo cele narode, pokol milijonov moških, žensk in otrok? Dovolili jim bomo.
Strateški cilj je jasen... Čutim se nekoliko pomirjenega. Znova preberem pogodbo. In med branjem si manem roke in se smehljam.
Vstanem in grem k okna, V restavracijo so začeli prihajati gostje.
Vsi živahno govorijo. Človek bi dejal, da je praznik. Sefi se smehljajo svojim podrejenim, le-ti pa se nasmihajo svojim šefom prisrčneje kot ponavadi. Slišiš govoriti
v različnih jezikih: Kolosalno! Brandaa so posekali; sedaj vsi kričijo glasneje kot on, se bolj široko smehljajo kot on, bolj živahno krilijo z rokami.
Tudi jaz kričim, ko zapuščam restavracijo, tudi jaz se smejim in gestikuliram, isto se dogaja z vsemi drugimi, z Dimitrovim in Manuilskim, Togliattijem in Pieckom. Florinom in Kuusinenom, z Gottwaldom in Martyjem, z Josčjem Diazom in Dolores Ibarruri, z Geroejem in Stepa-novim. Isto doživljajo tudi milijoni drugih ljudi znotraj Sovjetske zveze in ne vem, koliki tisoči ter milijoni zunaj nje.
A kaj bodo mislili drugi? Pha! Počakajmo sadove naše strategijel
KAKRŠEN H1ERARH, TAKSEN APLAVZ . . .
V Moskvi je mnogo Nemcev: tisti od prej in tisti od sedaj. Prejšnji stanujejo v hotelu &Luxa, zdajšnji pa v »Metropolu«; prejšnji so predstraža Thälmacove vojske, zdajšnji pa predstraža Hitlerjeve vojske; tisti iz »Luxac delajo v Kominterni, oni iz »Metropola« pa na komisariatu za trgovino in industrijo; prvim služi za propustnico mala rdeča izkaznica, drugim pa diplomatski potni list. So pa med njimi razlike, ki jih s prostim očesom ne opaziš.
Hoteli smo spiti steklenico piva in posrečilo se nam je...
Sli smo v »Metropol«, sedli za mizo na terasi in naročili steklenico piva.
Natakar nas je premeril od peta do temen.
. — Piva nimamo.