275 »frvilka_Ljubljana, v četrtek 1. decembra. XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI MAROR
I baja vsak dan tvelcr, ictmfti nedelje m praznike, ter velja po p ob t* prejemat za avitro-ogerske dežele *n vse leto ir> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 »jld., Jedoo »aaec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ee po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za thje dežele toliko vec, kolikor poštnina znaša. Ztfoznan :la plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., fle se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole, frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu it. 12. U p r a v n i 61 v n naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j  vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Nlavno p. n. olicinMtvo uljnduo vmIiIiuu iih ■ovo nnr»('l»o, stare goapotle naročnike p», katerim Je pot« k lis koncem meseca naroenlnn, prosimo, «1» Jo u pravem (snu ponove, da posl-IJan)e ue preneha in «1» dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja ih 1.1 o b 1 j it n n k «> iiHroenike brez poAHJa-
nf m un doni t V»e leto . . .  gld. 18-— j Četrt, I«««   . .   prid. 8-80 Pol let« ...     n    0*501 Jeden nieMee.     ,, t-io Xa pošiljanje iih. dom se računa lo kr. iih meneč, 80 kr. an četrt letev« S pošiljanjem po pošli veljat Vse leto  . . .  gld. IS«—j Četrt letu . . . itd. 4* — Pol leta  ...    ti    8*—I Jeden mesec .    „ 1*40 fftF~ Bfaročuje se lahko s vsakim dnevom9 a k kratu se mora poMlati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Državni zbor.
Na Dnnaji, 30. novembra.
Zbornica je bila danes jako dobro obiskana, galerija pa prenapolnjena, ker se j" splošno pričakovalo, da bo grof Taafih storil parlamentarno situ-vacijo pojašojujočo izjavu. To pa se ni zgodilo, ker zbornica ni prišla do proračunske točke „dispozicijski fond". Seja minila je gladko in brez posebuib dogodkov, toliko bolj viharra pa bode jutrišnja.
Proračunsko točko „državno sodišče" vzprejela je zbornica brez debate in potem začela debato o točki nmini8terski svet".
Posl Kaiser konstatira, da je zadnji govor rainisterskega predseduika vse stranke močno razburil. Poljakom je vse jedno, kakšno ministerstvo vlada, uanje se ozira vsaka vlada in jim ustreza kolikor le moči. Hohenw«irtov klub je bil prijetno iznenađen in vesel tistega uovora — iznenađen morda ne, ker je vedel, kaj misli Tanlte povedati. Veselje pa tudi ni bilo posebno veliko, ker je ministerski predsednik dosegel Že to, da mu uibče več ne veruje. Tudi na Mladočebu naredil je govor Taafleov toliko utrni, da so jeli o njem resno premišljevati. Levičurje pa je ta govor izneuadil in ujezil. Libe-
ralna stranka ni pričakovala kaj takega, ker je mislila, da ni storila ničesar, kar bi bilo moglo prouzročiti tak govor, ujezila pa se je, ker je Bodila, <la je ž njo drugače ravnati, nego se je ravnalo. Govornik pravi, da je po njegovem mnenju Taslfe tako govoril, kakor je od njega pričakovati. Saj ministerskemu predsedniku ni za to, da bi se naslanjal na kako stranko, on nima nikakib političnih načel, ampak le vedno jedno stranko z drugo pobija, prav zato pa ni nihče verjel, kar so levičarji zaduji čas razglašali o svojih uspehih. Odstop Pra-žakov ni bil v korist neredkemu narodu, in isto tako nima narod mkakeršue baBni od tega, da je bil zaupni mož levice poklican v ministerstvo, kjer ima malo veljave in prav nič upliva. Levica je kriva, da se n- uiAki narod ne meni za premembo, ki se pripravlja. Obžalovati je, da v dobi, ko namerava vlada ozirati se na narodne želje Nemcev čim manj mogoče, v dobi, ko gre za vsak nemški glas, v mestu, ki je bilo vedno nemško, v okraju inteligencije, v najbolj zanesljivem za liberalno Btranko, da je bil tu izvoljen mož, kateri je včeraj povedal na polna usta, da mu za narodnost ni nič. Kako mnenje ima ministerBki predsednik o parlamentu, pokazal je s tem, da je govoril v tonu, kateremu 8e niBo poslušalci samo čudili, ampak kateri je moral vsa-kega poslanca in vsakega volilca ogorčiti. Da ne misli grof Taatfe na nasilstvo, je povse umevno, kako tudi ne, ko dobi večino kakoršno hoče. Na rodom je treba dati več pravic, zlasti pa je upeljati v kmetskih občinah neposredne volitve Nemški jezik naj se zakonito proglasi državnim jezikom, razmerje z Ogersko pa naj se postavi na zdravo gospodarsko podlago, toda najbolje bi bilo, da se uvede personalna unija, kar bi državi ne bilo v škodo.
Posl. dr. pl. Iv r a u h pravi, da je sedanji vladni sistem prenevaren, ker skrbi samo za sedanjost, drugim pa prepušča, da premišljajo o bodočnosti. Sedanji sistem se nepremagljivo upira zdravi reformi tiskovnih razmer, društva in shoda pa razpušča brez povoda. Za obrtnijo se vlada malo meni. V Libercah kršila je princip avtonomije, dočim se drugod zgodovinsko-političnim mdividuva-htetam globoko klanja. Govornik kritikuje potem delovanja  pohedelskega io   pravosodnega ministra,
trdeč, da bo razsodbe pogostoma take, „da morajo v prebivalstvu uničiti zaupanje v pravičnost sodnikov". Takemu sistemu pa Nemci ne morejo in ne smejo Blužiti.
Posl. dr. V a 5 a t v toži, kako sistematično se obrekuje narod češki in kako se to obrekovanje širi tudi v inozemstvu ter zavrača energično podle napade na Francijo, katere je včeraj izustil neki poslanec. Mej narodom francoskim in češkim vladaju iskrene simpatije. Lavigerie je za človeštvo dosti več storil, kakor Moltke. Govornik dokazuje, da sta Morava iu Šleska deželi krone češke in obsoja, da se v teh deželab uraduje večinoma v jeziku, katerega velik del prebivalstva ne ume. Prakrta, ki si jo je osvojilo upravno sodišče, je za Čehe neznosna. Grof Taatle utibotaplja tu nemški državni jezik.
Posl. Weber omeni izreka posl. Mengra, da Nemci ne marajo vzgajati svojih otrok za duhovnike, nego vidijo raje, da postanejo natakarji. To je umevno, saj natakar tudi več zasluži nego koo-perator. Nenemški narodi so brez varstva, ker zanje ne veljata ni zakon niti pravo. Društvu, kateremu je že pred dvajsetimi leti bilo dovoljeno pribijati lepake v deželah češke kroue, temu društvu se je zdaj to prepovedalo, ker dotični okrajni glavar neče poznati dežel češke krone. Jednakoprav-nost se uprav nečuveno krši. Nemci nam očitajo, da jih hočemo nadvladati. Čehi odgovarjajo na to: Menjajmol Vzemite naše j>ravice, in dajte nam svoje. (Po kratkem premolku.) Kaj ne, to Vam ne ugaja 1 i Splošna veselost.)
Ko je še poročevalec Meznik priporočal na kratko predlogo, vzprejela jo je zbornica z veliko večino.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
V Ljubljani, 1. decembra. S riza.
Sduvacija je še vedno taka, kakeršna je bila včeraj. Vladni listi dokazujejo z občudovanja vredno potrpežljivostjo,   da levica nima povoda začeti opo-
Tam |e bilo vrvenje ljudij, zmeden klobčič, hrup. Dolgi pijanist se je vzpenjal čez tiste, ki so stali pred njim. Nastal je pretep.
BKaj se je zgodilo?" kričali so vsi.
Hišni hlapec, ki je imel raztrgan ovratnik in srajco, klečal je na Šraniku in tiščeč ga za grlo, bil z njegovo glavo ob tla. Grozno je bilo pogledati v Šramkov obraz, ki je bil bled in višnjel kot pri mrliču, in čezenj se je nagibalo s krvjo zalito in napihnjeno obličje hišnega hlapca, kateremu so na čelu izstopilo vse žile ter malone popokale. Nikdar, niti takrat, ko se je hlapec nekoč tepel z malopridneži, ki jih je metal ven, ni nikdo videl tega človeka toli razkačenega.
„Pustite me," hropel je pod njim Sraraek in vse telo se mu je treslo.
„Izpustita se, izpustita se," klicali so drugi pretepačema.
Desnica Šramkova se osvobodi in pest njegova udari hlapcu mej oči. Takoj na to zadoti znova Šramkova glava ob tla in hlapec mu 8 tako silo poklekue na prsi, da se začuje iz njih smrtno hropenje.
„Ježeš, .ležeš," zakričale so vmes prestrašene ženske.   Nekdo ju stekel pred vrata ter klical po«
LISTEK.
Gospod Šramek.
(Ćoški h pisni Boh dan Kamin s ky; preložil Vinko.) (Dalje.)
„Ko bi vsaj jedenkrat na leto imeli mir pred vami," dejal je hišnik tistim, ki so kot sicer prihajali prenočit, /.a kar so plačevali po šeat krajcarjev. „ Pridite po poluuoči, ob dveh, ali ob treb." Njegov obraz ju bil danes nekako važen in slovesen. Nocoj uiti ni hotel govoriti s to sodrgo, ki ga je celo leto tolikauj mučila. Nocoj si tudi ni opasal višnjelega predpasnika. Imel je črno, dolgo suknjo, ra/peto tako, da jo bila na črnem telovniku videti debela, srebrua verižica, na kateri je kot privesek visela konjska, do čtiri centimetre velika glava.
Pri pijanu je sedel dolg, suh človek, star kakih trideset let, o katerem se ui vedlo nič dru-zega, kot da se zove Roubiček, da ni dovršil gimnazija in sedaj že tri leta čaka na kako službo. Nič se mu ni moglo očitati, igral je jako dobro in dobro se je plesalo za njim. Šramek je z nogama držal po taktu, smehljal se ter nekaj Šepetal svoji
I plesalki. Gospodična Berta je plesala s svojim brat rancem, komptoiristom, in nekov podrejeni član nemškega gledališča je plesal časih z gospo pfioija-lovo, ki je prišla v Prago od nekod s kmetov ter bila nocoj sploh v svojem življenji prvikrat v go-Btilni.
Pivnica je bila denašnji dan okrašena z belimi draperijami nad oknom in velikim zrkalom, ki je viselo nasproti vrat iu katirega je gostilničar dal prinesti iz svojega stanovanja. Natakarica, ki je bila nocoj videti dvajset let mlajša, sukala ue je mej plešočimi pari, strežeč tistim, ki niso plesali. Nocoj je bilo tu mogoče tudi večerjati, kar se je razven današnjega duo dogodilo samo še jedenkrat v letu, maja meseca v dan pred svetim Janezom Nepomukom, ko so prihajali romarji s kmetov.
Nocoj je tudi otieijal tu večerjal, izpil je uocoj , celo tri piva ter se tako daleč izpozabil, da je proti polnoči pil že drugo čašo čaja, — kar Biču je plosk, vzkrik, nov plosk, udarec in padec, kot bi padlo človeško telo in glava udarila po tleh.
Ta hip se utihne, godba umolkne, plešoči pari se ustavijo. Vse to se je zgodilo v jednem samem mučnem trenutku. Tisti, ki so sedeli v gosposki sobi, planejo s svojih sedežev ter dero v pivnico.
zieijo, in da l>i bilo najbolje, če ustane, kjer je bila doslej Konservativni listi ugibajo sosebno temeljito, kako veČino bi mogel sestaviti grof Taarb, da store levičarji res odločilni korak. Nekateri listi trde, da so se Že vršila tajna posvetovanja z Mladočebi in ti so ba;6 tudi pripravljen', opustiti za sedaj državno pravo in podpirati vlado, če se jim dajo izdatne koncesije, a to ni konservativcem dovolj. Ti tirjajo, naj Mladočebi zataje tudi svobodomiselne točke svojega programa, česar pa ni resno pričakovati. Konservativci si bodo to gotovo še premislili, ker bi morali vedeti, da je brez Mladočehov večina nemogoča in da bi grof Taaffe brez Mladočehov moral v kratkem dati levici vso to, kar zahteva sedaj, in se nekaj več. Na to računajo tudi levičarji in vse kaže, da misijo resno na opozicijo. PoBamni listi pretfl grofu Tasfl-u, da bo moral slušati govore, s katerimi prejšnjih opoz:cijotialmh govorov levičarjev še primerjati ni, ker so bili laskavi in ljubeznivi. No, mislimo, da je Plener že o svojem času dovolj jasno govoril, ko je pripovedoval o zdrobljenih šipah cesarskega dvorca na Duuaii Danes je bila v državnem zhom odločilna seja, a če so levičarji tudi glasovali zoper dispozicijski fond, s tem le še ni dognano, da bodo zaieli opozicijo, to bi se pokazalo šele pri glasovanju o finančnem zakonu in kaj se ho še dotlej zgodilo, to ve le Bog, kajti grof Tnali * skrbi samo za trenotek.
Češki f/lasl. „Politika" pravi, da ie uičeva in prazna tolažba levičarskih listov, da stare desnice ni moči oživiti. Večina, ki je bila zdiužeua v stari deanici, združila se je tudi te doi že in dokazala, da stare desnice ni samo mogoče oživiti, ampak da je to tudi potrebno. V stari desnici zastopani so bih vsi avstrijski narodi, noben narod ni bil majoriziran in samo taka večina more koristno delovati za državo. Večina, kakeršno žele Nemci, bi ne b da drugega nič, nego koterija, ki je došla na krmilo in izkorišča oblast v svojo osobno korist ter teota pravice drugih narodov. Levica pa ie 8 svojim vedenjem zadnje dni dokazala tudi še to, da živi le od milo iti Taalf.-ove in d i ima v nemškem narodu le bore malo zaslom n\ — „Narodni Listyu naznanjajo določno, da bodo vsi člani mladočešnega kluba glasovali zoper dispozicij.ski fond in da bo zbornica to točko proračuna odklonila s 165 proti 147 glasom.
Poljaki in Jlludovehi. Poljski listi poročajo o sedanji krizi jako raznovrstno, zlasti zategadelj, ker potiski poslanci ničesar ne vedo o tajnih pogajanjih JavvorBkega z vlado. Večina poljskih listov se protivi zvezi z Mladočehi, /lasti zato, ker zahtevajo Mladočehi zvezo z Rusijo, o kateri Poljaki ne marajo ničesar slišati, dočun sodijo nekateri posamni listi, da bo z Mladočehi prav lahko izhajati, ker se naša unanja politika vse bolj približuje Rusiji.
Jiazniere v Bolffamki.
Finančni minister Načević se je odpovedal, baje zato, ker narodua skupščina ui odobrila neke pogodbe, sklenjeno mej vlado iu neko ubčino. Poučeni listi pa trde, da je odstopu Načević* kriv mimsterski predsednik Stambulov. Načeviću že dolgo ne ugaja samovoljna politka, katero tira Stambu-lov, m zato i i plel neko spletko, da hi tega mogotca odstranil. Žal, da se mu ni posrečila. Ko-buržan je Načevićevo ostavko že vzprejel in sedaj iščeta on in Stambulov novega finančnega ministra. JPruncMHlm ministersku kriza.
Predsednik republike, Carnot, pooblastil je fioslanca Bissoua, da sestavi novo ministerstvo. Bi88on je vzj>rejel ta nalog in bo v kratkem dostavil novo vlado, v katero pa sam ne misli ustupiti. Predsedstvo prevzame najbrž dosedanii naučni minister Bourgeois,  poleg njega pa ostanejo v
licijo. Težko je bilo umet*, kaj se je prav za prav zgodilo. Pretepača sta se vedla kot blazna in izmej okrog stoječih se jih nikdo ni upal raztrgati. Bilo je nevarno približati so jima, in hlapčevo Ženo, v obraz vso višnjelo, hotečo moža odtrgati s Sratn-kovih prsij, zadel je jeden izmej njiju v nogo, da je padla. Stoprav čez nekaj časa pretepača skoro zajedno vstaneta, krog okolo njiju se razširi in v tem je že nova zaušnica Šminku priletela v obraz. Kot bi trenil zgrabita se čez paH in hišnik z vso silo Šminka zažene ob steber mej pivnico in gosposko Bobo. Šramek prileti z glavo baš v zrkalo, na mah razbito v same čepiuje, kojih jedna odleti notri v kuhinjo.
Šele sedaj je bilo videti, da so moči in vztrajnost hišnikova naiedenkrat odrekle. Pobledel je in roki sta mu omahnili. Na Šrainkovem čelu, v obrazu in v lai-oh se je pokazala kri. Njegovo oko, s krvjo zalito, je topo gledalo na okrog . . .
„Sedaj imaš dovolj,* veli hišnik in debeli ustnici se mu treseta. „Ti pa se poberi," zavpije nad bvojo ženo ter jej da naslov, katerega ni mogoče ponoviti
(Konec priti.)
vladi vsaj minister unanjih reči j Ribot in vojni minister Frevcinet. Loubet in dosedanji minister pravosodja Ricard odstopita gotovo. Btsson ne mara uatopiti v ministerstvo, ker ve\ da bi propadel pri debati o trgovinski pogodbi s Š/ico.
Dopisi.
Is Zi«gorja ob Savi, 28. novembra. [Izv. dopiB.] (Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda). Včeraj v nedeljo dne" 27. t. m. vršil se je občni zbor tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda. Začetek bil je ob 4. uri popoludue. Došlo je tudi mnogo gostov iz Litije, Trbovlja, Hrastnika in bližnje okolice ; mej njimi moram omenjati v prvi vrsti velezaslužoega gospoda notarja Sveteca 8 svojo prijazno gospo soprogo in gospoda D. Hribarja iz Celja, katerega ne manjka na nobeni narodni veselici na Štajerskem in mejni Kranjski. Tudi domačega občinstva bdo je toliko, da so bili vsi prostori gospoda Medveda zasedeni. Po pozdravu zborovalcev od gospoda načelniku Medveda stopil je na oder naš spoštovani gospod Svetec. Naprosili smo ga, da bi on imel poučen govor, kar je on radovoljno storil. V jako jedrnatem in lahko razumljivem, domačem govoru razkladal nam je namen iu pomen velevažne družbe sv. Cirila in Metoda. Njegov prepričevalni govor poslušali so zborovalci z veliko pazljivostjo; vse oči bile so do zadnjega stavka uprte v gospoda govornika. V imenu naše podružnice moramo se toplo zahvaliti gospodu govorniku za njegov trud
Kot drugi je nastopil poljudni govornik gosp. D. Hribar iz Celja. Poudarjal je tudi on pomen družbe, navajal njene koristi in obširno pripovedoval krivice, katere se nam gode na polji ljudskega šolstva na jedni strani od Nemcev, na drugi od Lahov. Posebuo veliko je nam pripovedoval o kri« vicab, katere morajo pretrpeti koroški Slovenci. Za tem govorom vršila se je volitev novega odbora. Možje, kateri sede v odboru, so nam porok, da smo v dobre roke položili skrb za našo družbo.
V imenu novoizvoljenega odbora zahvalil se je na izvolitvi vel. z islužm Št. Lamberški župnik r. Berce. Izražal je svoje veselje, da more pozdraviti zbrano občinstvo ko", katoliški duhovnik. Kot katoliški duhovnik mora se veseliti, ako vidi toliko občinstva zbrunega in unetega za namen družbe sv. Cirila in Metoda. On je prepričan, da naši narodni odpadniki ob periferiji odpadejo tudi od zvehčevalua katoliško vere; v najboljšem slučaji pa odpadniki postanejo mlačni, indiferentni. In kako daleč je od verskega indiferentizma do brez verstva V Samo jeden korak. Z narodnostjo je tedaj tudi vera v uevar nosti in on kot katoliški duhovnik smatra za svojo dolžnost, braniti tudi narodnost Živahno odobravanje je sledilo govoru gospoda župnika.
S tem bil je završen vspored. Pričela je prosta zabava. Nastopili so v več točkah pevci domačega „Sokola", ki so nas s svojim ubranim petjem zabavali in slavnost povikšali, za kar jim bodi hvala, ob jedoem pa tudi prosimo, da ostanejo tudi za naprej marljivi in ustrajni, kar bode gotovo njim v čast in slovenski stvari v korist. — Le prezgodaj morali smo se posloviti od dragih gostov, kateri so se ob V«8 uri z vlakom odpeljali. Le gosti iz Trbovlja in Hrastnika ostali so z nami do poštnega vlaka. Hfala lepa vsem udeležencem, posebno gospodu Svetcu, za njegov izborni govor!
Omenjati moram š-a lepe navade tukajšnjih domačih fantov. Kadarkoli se jih snide več skupaj, trudijo se, da bi lepo slovenski govorili. Za vsako neslovensko basedo mora se plačati jeden krajcar ua korist družbe bv. C rila in Metoda. Nabrali smo že okoli 15 gld. Pa tudi uspeh je lep. Da prideš v njihovo družbo, slišiš tako lepo slovenski govoriti, da je veselje. Da bi le našli mnogo po-snemalcev!
Iz Jrlibui&ke doline, 26. novembra. [Izv dop.] (Naše narodne razmere; vodovod; laško vino; razne Želje.) Da pri nas že dalj časa narodua zavest spi ter se v ničem ue javlja, Vam gospod urednik morebiti ni znano. Žal, da je to istina. Lepa je Ribniška dolina in v svoji mladosti nisem si mogel predočivati bolj slovenskega kraja, nego je Ribnica. To se mi vidi zdaj drugače.
Bolečim srcem mora se konstatovati, da ga v našem imovitem  in ne baš majhnem  trgu ni slovenskega zabavnega ali sploh  kakega narodnega društva.   V očigled resnici povem še, da sploh ui I nobenega društva.
Družba sv. C rila in Metoda bili je sicer lepo, poguala svoje kali, a sedaj je žalibože tudi ta sveta narodna cvetka zadremala.
Zavladala je narodna mlačnost. Ne rečem, da ni nekoliko gospodov, katerim bije slovensko srce s ponosom za narod. Tem pa naši veljaki nalagajo toliko Častnih in mučnih poslov, da jim Le preostaja časa za narodno delo. Priporočati bi bilo tudi županstvu ir.ursikaj v preudarek.
Po trgu teče kalna in onesnažena voda, naša pijača ob časih kužnih bolezni!
V tej zadevi obeta Be nam pomoč z vodovodom. Jedva tri kilometre od trga imamo izvrstna dva kristalno čista vrelca, v kojih je po kemični preiskavi izborna voda. Poskušalo se je že pred nekoliko leti dovesti od tod vodo pred tržke prage, a takrat svršil se je poskus nesrečno. Celih 6000 gld. pogoltnile so takrat lončene cevi.
Sedaj proračuojetii so stroški na 12 — 13000 goldinarjev. Da bi se vodovod sedaj spolzuil, kakor takrat, se pač "ni treba bati, ker dela načrt mož v tej stroki praktičuo in teoretično izurjen.
Za laško vino ne marajo pametni ljudje, ker to vino preveč glavo zmeša in tudi z želodcem se dobro ne strinjata. Tudi uekatera druga po ogrskih čifutih duhteča vina ne ugajajo našim grlom.
V R bnici smo sedaj v marsičem sirote. Umrl   nam je goBpod  župan, — izpraznjeno
jo mesto notarsko. — V zdravstvenih ozirih je slabo skrbljeuo. Lekarne, za kojo že dolgo časa moledujemo, še ni, tudi jedini gospod zdravnik je že jako star iu še iz stare šole.
Dokler ne bode druge pomoči, ravnali se bomo po praktičnih naukih Kneipovih ter pili čaj iz kopriv in drugih rastlin.
Želeti bi bilo, da dobi notarsko službu kak narodno - zaveden priljuden gospod notar, ter zasede županski stol pogumen in vesten mož, ki bo poznal določila občinskih postav ter svojo pošteno odločnost cenil nad vse.
Kedar se prisvt-ti nov denar v naš kraj, podrezati hočemo naše mlačtieže, da ožive" narodno Čast s tem, da položi vsakteri prvo krono na žrtvenik sv. bratov Cirila in Metoda 1 —
Domače stvari.
— (Z dvora.) Nj. Vel, cesarica odpeljala se je včeraj zvečer z Dutiaia na otok Krf. Posebni vlak južne železnice, v katerim se vozi cesarica, plial se je danes zjutraj skozi Ljubljano. Vzpre-jema ni bilo.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo gledališko predstavo zanimive ruske komedije Oogoljeve „Revizor", ki bode gotovo privabila prav mnogo občinstva v gledališče. Vse daljne opazke zde se nam odvisne, kajti dobro delo se hvali samo. „Revizor" ima še zdaj stalno literarno vrednost na ruskem in ua vseh slovanskih gledališčih. Nadejamo se, da bode tako tudi pri nas.
— (Družbi  sv. Cirila  in  Metoda) jo izročil veliko izvodov A. Foersterjevo kompozicije „Slovo" g  abiturijent Karol Savni k; gosp. prof. Simon Rutar je podaril lepo zbirko kujig družbe sv. Mohorja in g. Fr  It u h, uadučitelj v Bledu, je doposlal večji knjižni dar — Prvomestoica Šenklavško Frančiškanske ženske podružnice, blagorodna gospa Murijs Mu rni ko v a, nas je razveselila z dosedaj največjim |ednokratuun podružničnim   doneskom, — s 5O0 gld ,  iu vedno  bo razcvitajoča  ženska podružnica v Goric nam je naklonila  100 gld. Nadalje so družbi poslali: vč. g. J. Aljaž, župnik na Dovjem, 100 gld. pokroviteljine s pripisom: „Sloga jači   nesloga tlači"; vč  g. A Os t rož ni k, župnik v Pamečah in prvomeBtuik Slovenjegraške podružnice, 60 gld. 10 kr., nabranih ob* zborovanjih, ki jih prireja   tamošnja podružnica  na  raznih krajih avoiega  delokroga; g. Peter Mavr ml., posestnik in gostilničar v Kranji   50 gld.   Iz Brežic smo prejeli  23  gld. 10 kr.  kroni nega  daru; 26 kron in 20 stotiok je nabral neimenovan rodoljub ob veselem slavljenji godu dveh  članov vrlih gledaliških diletantov tamošnie čitalnice,  20 kron pa je daroval g. notar dr Fr. Firbas.   To je drugi kronin dar; prvega smo dobili z Dunaja v znesku 20 kron, prisluženih z rokami, od rodoljubnih gg. Antonije in Rizahje Re bekovi h.   Iz Prevoj nam je došlo ob blagoslovljenji hiše trgovca g. G. Kotnika nabranih 12 gld. 20 kr., katerim je dodal vč. gosp. zupmk Vrhovnik darova dveh neimenovanih gospodov v znesku S gld. 50 kr.   Idrijski pevci eo
poslali po g. F. L. 11 gld.; X. Y. 5 gld.; „Delav-sko bralno društvo" v Idriji 4 gld. 42 kr. — skupi-cek za prodan šaljiv dobitek, ki je pripal trgovcu, gosp. J. Šepetavcu; g. J. Hribar zgubljen«) atavo — 4 gld.; g. A. V i ran t v Novem M>stu 2 gld. 50 kr., nabrane mej »Dol. Sokolom"; rodoljubi v Št. Petru na Notranjskem 2 gld. po g. S. Dom i cel ji; g. odvetnik dr. Matej Pretnar v Trstu 2 gld., dar svojega klijenta povodom dobljene pravdo in gosp. Fr. Šlibar v Selcih 2 gld., ki jih je družbi daroval g. Ivan Dolenec na Praprotnera — Prepričani, da nad tisoč poučevamb otrok, ki jih sedaj vzgaja naša družba v vrle sinove iu hčere veri, cesarju in domovi ui, pač zahteva nesebične požrtvovalnost ivseh rodoljubov. Zahvaljujemo so Vam, srčno želeČ, naj dobrotni Bog povrne vso Vašo ljubav: Vam darežljivim domorodkinjsm in domorodcem in Vam darovateljem prvih kron!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Osobne vesti.) Pravosodni minister je premestil notarje gg. dra. Fr. barona Martinetza iz Rožaka v Celovec, dra. Franca B e r t h o 1 d a iz Železne Kapije v Rožak iu Kurla Kogelerja iz Lane (?) v Železno Kapljo.
— (Starega srebrnega deuarjn) dobila je tukajšn|a cesarska blagajnica v  preteklih štirih mesecih, to je od 1   avgusta do 30. nov. t. 1 , za 198.000 gld., mej tem denarjem bilo je največ k r i-žavcev in dvajsetlo in sicer križavcev po 2 gld. 30 kr. za 58 000 gld., dvajsetic po  34  kr. pa za 100 000   Priznati moramo, da mkdo ui pričakoval, da bo tako mala dežela, kakor ju Kranjska, nanesla toliko starega srebra vkupe. Opomniti pa je, da v omenjeni svoti 198 000 gld. ni ves denar, ki ga je zmogla Kranjska; kajti po izkušnjah sodeč se lahko trdi, da je imelo sale  ljudstvo skoro dve tretjini tujega srebrnega denarja v svojih rokah; tako smo imeli priliko viditi  mnogo pruskega, bavarskega, saškega, francoskega, Spanjskega, ameri škega, ruskega, papeževega iu še raznega druzega denarja; tega seveda cesarska blagaioica ue vspre jema in IjudBtvo je primorano oddati ga drugod, a le za ceno, katero ima srebro, tako da je pri tem neverojetuo mnogo izgubilo.   Ne motimo se, ako trdimo, da je Kranjska doslej  oddala vsega srebrnega  denarja   na ni.uij za 300000 gld. in ako pomislimo, da je velika večina tega srebra, kakor smo slišali iz ust ninozih strank,  ležala čez  50 let po omarah, skrinjah iu druzih shrambah, moramo z žalostjo konstatirati, kako ogromno svoto je  ljudstvo  Eglibilo v teku teh let a tem, da  ni  o   pravem času tega denarja plodonosno  naložilo.   —  01 mnogih strani smo čuli, da je še dokaj starega srebra mej ljudstvom, a nočejo  ga  meujati,  češ,  srebro ima /mirom svojo vrednost. Da res je, srebro .ma svojo vrednost, a le ceno kot srebro, ne pa vrednost kot denar, to naj si ljudje zapomnijo, to jih tu ii zdaj žalostna skušnja uči, kaiti bavarski ali pa Marije Terezije tolarji, ki so poprej imeli  po  2 gld 10 kr., denarne  vrednosti, se zdaj  plačujejo kot srebro po 1 gld. 45 kr. — 1 gld.  50 kr.; taka bo tudi z a v s t r i i s k i m srebrom  po novem letu.
— (Izpred p o r o t n e g a s o d i š Č a.) Pri včerajšnji prvi porotni obravnavi zatožen je bil 22letni kmetski fant Janez Dom ik iz Podboma hudodelstva uboja. Dne 18. oktobra t. 1. bil je zatoženec s svoiim bratrancem Janezom Zupanom ua neki svatbi v Bil* hinjski Beli, od koder sta se zvečer vrnila v Podhom in šla tam v gostilno. Zupan potegnil je zatožeuca za suknjo, tu pa je zgrabil nož in zabodel Zupaua v srce, da je blizu krčme obležal mrtev. Zatoženec dejanja ne taji in se izgovarja ua pijanost. Sodišče ga je obsodilo na pet let težke ječe. — Tri drugi obravnavi zatožen je bil 19letoi kmetski fant Peter Butalič, ki je dno 3. avgusta t. I. ukradel J. Vrhovuiku v Tunjcah hranilniČuo knjižico v znesku 716 gld., Mariji Vrhovnik pa srebrno uro. Za ta denar kupil si je zatožemc hišo, a zasačili so ga še pravočasno, tako da znaša škoda samo 96 gld. 91 kr. Sodišče obsodilo je zatožeuca na petnajst mesecev težke ječe.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne o b č i n e L j u b I j a n s k e) od 20. do 26. novembra. Novorojencev je bilo 18 (= 30 5 %0), umrlih 14(=23 4 %„). Umrli so za tifusom (legarjem) 1, za grižo 1 (oba tujca, prenesena v bolnico), za vratico (davico) 1, za jettko 2, za Želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 3, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi bili so tujci 4 *as 28 5 •/.), iz zavodov 6 (= 42 8 •/,).   Za infek-
cijoznimi boleznimi so oboleli: za grižo (tujci, preneseni v bolnico) 3, za oslovskim (dušljivim) kašljem 3, za vratico 2 osebi.
— (U beg I i koznenec.) Dne 27 t. m. pobegnil je od oddelka Ljubljanskih kaznjencev, ki delajo v Svetni vasi na Koroškem, kaznjenec Jož-d Er bež ni k, 27 let Btar, doma iz Zgornje Š ške. Obsojen je bil v decembru I. 1889 zaradi uboja na pet let težke ječe, torej že prestal skoro tri leta svoje kazni.
— (Kamniške planine.) 01 nekdaj se imenuje gorovje mej Grintovcem in Ojstrico Kamniške planine. V najnovejšem zemljevidu generalnega štaba pa nahajamo nnvo ime „Samilhaler-alpen" namestu doaedaj navadnega „Steineralpen". Kamniški mestni zastop obrnil se je proti temu imenu do vodstva c kr. vojnega geogratičnega zavoda na Dunaji. Na podlagi dat, katere je sestavil Ljubljanski ginin. prnf-sor in turist g. dr. O Gratzi, dokazuje 8e, da se to gorovje že od Valvasorjevih časov imenuje „Kamniške planine". To ime kaše tudi Fiorijančičev zemljevid iz 1. 1744., veliki Sohr-BerghauHov ntlant iz 1. 1854., Andree.ev atlant in Bolska atlanta KoženoV in Tramplerjev, slavno angleško delo Church Ilovo „The Dolomita", popotui Bjiisi saksonskega kralja Avgusta, geotogiSko delo dr Fransa „Scenerie der Alpen" in konečno „ Avstro -Ogerska država v popiBii iu podobi". Z novim imenom tega gorovja, ki je v nasprotji s tradicijo in s splošno ob čajnim imenom, dela se le zmešnjava. Odkar se je odprla Ljubljausku Kamniška železnica, je mesto Kamnik za turiste priznano kot jedino pripravno bivališče iu kraj za prireditev izletov. Mestno prebivalstvo je tudi res storilo vse potrebno, da oživi promet tujcev iu UBtreže turistom. Pritožba Kamniškega mestnega zastopa je popolnoma opravičena iu se je tudi deželui odbor izjavil ugodno. Nadejati se je torej, da se bode tudi c. kr. vojni geografičui zavod oziral ua omenjene razloge iti pri bodoči izdaji zemljevida zojiet dal mesta .statemu imenu.
— (Kočevske premogove jame) kupila je večinoma Trboveljska rudarska družba in jo sklenila pogodbo, da bode oskrbovala državne Železnice b potrebnim premogom iz Kočevja. PoBlopje za stroje in delalniCe je družba že dovršila in bode bodočo si>omla<l pričela graditi stanovanja za de iavce. Delavskih hiš bode kak b 30, ker bi drugače 400 delavcev, ki bodo imeli posla pri Kočevskih premognvih jamih, težko našli stanova išča.
— (Umrl) je v Celji jeden najzagrizenejših ondotnik prunjakov, lesni trgovec Jos   Negi i.
— (Lokalna železnica iz P o ličan v Konjice) odprla se bode še le 15. t. m., kakor se poroča iz Gradca. Prvotno bilo je namenjeno, da bi se bila odprla že zadnje dni oktobra meseca, a deio se je zavleklo. Prvi vlak iz Poličau v Konjice se bode odpeljal še le gori oinenjeui dan.
— (Tatinska d ruha I.) Te dui zaprli so v Celji dva krojaška učenca, ki sta že leto dni kradla svojemu gospodarju zgotovljene obleke iu pa štiri prikrivalce, ki s.» okradeno obleko razprodajah po sejmih. Učenca sta priznala, da sta (»okradla za več nego 200 gld. obleke.
— (Dvajset kron za družbo sv. Cirila in Metoda) je poslal uredništvu „Mira" rodoljubu! iu požrtvovalni g. župnik J. Skerbinc v Vogerčah na Koroškem. „Vivant stquentes!"
— (Znani Celovški ki par g. Vek o slav Progar,) rodom Slovenec iz Kranjske, je prav lepo prenovil cerkev sv. Jere v Lahudski dolini ua Koroškem.
— (Novo šolsko j) o s I o p j e) za petrazredno l|udsko šolo bode se zidalo v kratkem v Cdovci.
— (Iz narodnih društev.) Drugi „jour ti\'u Slovanske čitalnice v Trstu, ki bi imel biti minulo soboto, preložil bo jo na soboto 3. t. m. Gosp. prof. dr. G laser predaval bode o Simonu Gregorčiču. Nadejati se je torej prav obile udeležbe. — „Sokol Tržaški" priredi Miklavžev večer dne 7. t. m. v dvorani čitalnice Tržaške.
— (Napad.) V Trstu napadli so v nedeljo zvečer trije divjaki dve delavki, vračajoči se domu. Na upitje žensk prihiteli so redarji in prijeli jednega napadalcev, druga dva pa sta pobegnila.
— (Čuden način poskušenega samomora.) Na originalen način hotela se je usmrtiti v Trstu neka ženska: Bila se je z nekim železnim orodiem po glavi, hoteč si vzeti življenje. Ko jej pa ta operacija bržkone ni posebno ugajala, opustila
je svoj namen in začela klicali na pomoč. Prihiteli so ljudje, ter jej obvezali razbito glavo.
— (O smrti stotnika avditorja Pavlika v Pulji,) o katerem so pisali mnogo vsi listi, se poroča z merodajne strani, da je popolnoma neosuovana v-'st, da bi bil pokojni žrtva roparskega umora, kakor se je čitalo v raznih časopisih.
— (Sodba o škofu S t r o s s m ay e r j u.) Urednik amerikanskegt lista „Chicago" razgovarjal se je z ruskim pravoslavnim vladikom v San Frančišku. Mej drugim rekel je ruski vladika, da je škof Strossmayer velikan in mož, s katerim se sme ponašati ne samo vsak Hrvat, nego vsak Slovan v obče.
— (Dve novi hrvatski drami,) ki Bta dobili prvi nagradi, predstavljali se bodeta v kratkem v Zagrebškem narodnem gledališči. Za raspitane nagmde došlo je 15 dramatičnih del. Prvo darilo za ljudsko dramo dobil je g. Josip E'gen To m i C, znani pripovedni in dramatični pisatslf. Igra se na življe „Pastorak" in je verna in zanimiva slika narodnega življenja v Slavoniji. Drugo darilo dobil je ginin. učitelj Mdan Šenoa, sin pokornega pesnika Avgusta Šenoe. Mladi pisatelj je pred tremi leti prvikrat stopil v „Viencu" fired avet 's pripovedko „Njuta", v kateri |e pokazal lepo pisateljsko nadarjenost. Njegova drama SS zove „Kako vam drago" in ie zgodovinska veseloigra v treh dejanjih z Dubrovniškega knjiž-vuega življenja
— ( JZ o M n dom" v Karlovcu.) Novo poalopie. v katerem imata svoje društvene prostore pevsko društvo „Zna" in KarlovSka čitalnica, odprl se je slovesu m načinom minulo nedeljo. Dvorana razsvetljena je električno. Itd a I se je tudi slavnostni spis, ki obsega zgodovino društva in ima več dobro izvedenih p dob.
— (H rva t s't i tamburaši v Ameriki) Tamburaški zbor delavskega društva „Sloga" v Sisku bode koocertoval pri svetovni razstavi v Cbicngu, potem pa še v druži h amerikanskih mestih, Zbor si je pridobil kot (»limista uecega M"a Ugreuo-vića iz Petrinje, ki je baje pravi mojster ▼ oviranj) tamburice.
— (Razpisane službe ) Raspisanih Je sedem si u že h okrožnih zdravnikov na Kranjskem, in sicer z 800 gld letne place v Umorniji, Želez nikih, B ihinjski Bistrici in Kocevsk Reki, s 600 gld. v Radovi |ici. Logatci in Št Peti u na Krasu Na Kranjskem je zdaj 40 zdravstvenih okrožij, ker so je KrŠku okrožje delilo v dva s sedeiima na Krškem iu na Raki. Nastavljenih je tedai 33 mest, Bedem pa je še praznih — Za raspisano notaisko mesto v Ribnici, ki je izprasulenu po sm<ti g. Ei hov niča, potečo konkursni termin z dnem 14. dec-m-bra, do katerega dne je poslati prošnje uotarski zbornici v Ljubljani. — Na trorasredoi ljudski šoli v Cerkljah ua Gorenjskem razpisano je mesto nadučitelia z dohodki druzega plačilnega razreda, funkcijsko priklado 75 gld. tu proit m stanovanjem. Prošnje do 15. decembra pri okru|iiem šolskem svetu v Kranj i.
J___
t i"
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
-p- -4 ~i i
liazne vesj i,
* (Tiskovna   pravda)   proti Sveto/.oru H urbanu, uredni *u Slovaških  „Narodnih No-vin"   bode dne 17. t. m. v Požutiti.   Obdolften je zaradi hujskanja proti državi iu proti mad|arski na rodnosti,
* (Nov amerikanski list.) Minuli mesec prišel je na svetlo v Chicagu nov list, ki ima ime po mestu v katerem izhaja in je glasilo političnega kluba „Slavonian Polit.ical Club". List se bode pečal s slovanskim vprašanjem in je prijavil v prvi svoji številki prevod članka iz Puljskega „Dintto Croato": „Le simpatie degli Američani per la Kussia" (simpatije Amerikancev za Rusijo.) To je veselo znamenje, da sh tod i onkraj velikega morja Slovani gibljejo vedno bolj veselo.
* (Angleški d i j a a l i u Zola.) K U'le Zda je /naiie nit j>o;av duševnega življenja uaAeua veku, to mora priznati vsakdor, naj je š takov nasprotn k njegovih spisov m njegovih um--nnAk h principov. Kdor buče preučiti duševno živlienif v umši dobi, ozirati se mora nanj, ker |e on v tem oairu uplival več, nego na st trne irugdi pisateljev Naravna posledica tega je, da nima vsaka večia km žn ca na baviti Zoiina dela. V Citnbr'dgeu na Aogiešk-m pri stoja vseučiliŠČiiikoin pravica, da «am ra«*odi)o, »atera dela- je nabaviti za knjižil co in te dm glnsuvuli so
o trm, ali ouj se kupijo Zulina dtla ali ne. Predlng ie bil odklonjen, češ, da je Zola „shokiog". Tej angleški prudenji se smeje ves svet.
* (Roparski umor pri belem dnevu.) Dne 25 t. m bila je v Lvovu v jedni nttjživab-nejših uho umorjena 70 letna starka, imenom Schlechter. Zločin dogodil se je v neki pivnici, ka mor zahajajo bol) siromašni ljudje. Muri le«; ulonnl je tudi dve skrinji in odnesel 24 gld. denarja in nekaj perila. Zločinca še niso zasačili.
* (Grozna mati.) Bademka policija zasledila je hudodelstvo, katero vzbuja silno senzacijo. Neka v Badenu pri Dunaju živeča vdova Jouipina Forster, posestnica štirih hiš in veliko sveta, ima 32 let staro, umobolno hčer. Ne><aj let je bila umobolna sirota v blazmc, a bogati materi bilo je žal za novce, katere je morala plačevati, in zato je vzela hčer iz blaznice k sebi na dom. Dala je napraviti pod streho posebno celico, kamor je zaprla hčer, oblečeno s samo srajco. NesreČua blaznica ni smela nikdar iz te celice, mati ji je tja nosila jed, obleke pa ji ni dala, ni po zimi, ne po leti ! V tej nesnažni beznici preživela je nesretnica tri letu ! Zadnje dni zasledili so počenjaoje te živinske matere ter jo ovadili Bodišču. Za tako babišče puč nobena kazen ni dovolj stroga.
* (S a r d i n h k i m b r i g a n t o m) se jako dobro godi, dosti bolje, kakor njih stanovskim tovarišem v drugih deželsh Sardinski brigaoti more in kra dejo kar pri belem dne in hodijo v velikih tropah plenit po vsem otoku, ne da bi jiai mogli orožniki do živega. Glavna krivda zadeva jirebiva Istvo, katero odkrito simpatizira z napadalci. V vasi Abba-santa umorili in oropali so briganti nekega trgovca in sicer na povab'lo trgovčeve žene in hčere, katere sta utekli z briganti. V Isili napadlo je razbojniško kardelo vilo nekega poseatnika. 0 napadu obveščeni orožniki hiteli so na lice mesta in nastala je prava pravcata, več ur trajajoča bitka Ker ie bilo orožnikov dosti menj. kakor razbojnikov, sklenili sta obe stranki primirje, to je, orožuiki so se umaknili z dovnljenjam razbojnikov, kateri so vilo do dobra oplenili in potem še pokradli trem bogatašem najlepšo živino.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 1. decembra. Na dnevnem redu današnje seje poslanske zbornice je razprava o dispozicijskeni zakladu. Za besedo oglasili so se in sicer contra poslanci P rade, Biankini, Vašatv, Herold in Plener, pro: Romanczuk. Prade izjavil v imeni nacijo-nalcev, da hode stranka njegova dovolila budget, nikakor pa ne glasovala za dispozicijski zaklad, ker nima zaupanja do vlade.
Dunaj 1. decembra. Poslanec Alfons Czajkowsky umrl.
Pariz 1. decembra. „Journal des De-batS0 graja odločno napade Gessniannove na Francijo, omenjajoč z zadoščenjem, da je je predsedstvo in vsa zbornica energično zavrnila.
Luttich. 1. decembra. Tisoč delavcev, delujočih v premogokopu v Ilorlozu, ustavilo delo in začelo štrajk.
— 75.000 goldinarjev je glavni dobitek velike 50k raj carske loterije. Opozarjamo nase čestite čitatelje, da je žrebanje nepreklicno 1. decembra.
..LJDBLJANSm ITOr
• toll
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Zalivala.
Blagorodni gospod Frančišek GuStin, veleposestnik, trgovec in predsednik kraj. £ol. sveta v Metliki, podaril je tukajšnji šolski mladini prav mnogo Šolskega blaga pitank, risank, spisnic, mciinic, peres, držal, svinčnikov itd.). Za t;i velikodušni dar gospoda dobrotnika v svojem in v i m *• mi uboge Aolske mlado.e najsrčnejšo zahvaljujem in želim, d>t bi Bog blagemu prijatelju sole to dobroto obilno poplaći.l.
Vodstvo atlrirnaredue l|udake Aole v Metliki,
30. dne novembra 1892-
Andr. Neat, Šolski vodja.
I.oterljiie »recite 30 novembra. V Pragi :       19,     10,     9,     67, 33.
Tlljcl:
30. novembra. Pri m*liei t Segalla, Holzer, Sobni/, Holstein, Schle-oinger z Dunaja. — Goldstein  is Ribnice.  — Schertibl iz Gradca.
Pri fclonn : BIhu, Eiker, Tflpfer, Jelačič, Milller. Fluischer z Duirnja. — Gajardi iz Toita. — VVilczek iz Linca. — Pogačnik iz Cirknice. — Schttffer iz Beljaka. — MikoliČ iz Kudolfovega. — Epstein iz Prage.
Pri iiHturMitnii dvoru ! Hntt <r, KrOspler iz Kočevja. — Ab»th i« Ljabljitne. — Mechitsch iz Trsta.
Pri MVMlrl|Nk«-in  ceaitrju:   San dri  iz Kamnika.
Pri lutiicin kolodvoru t Wasaerman, Mullib iz Trsta. — U iitz I z Dunaj h.
Tržne cene v IJuttljam
dne 30  novembra t 1.
		/i. ti-	Iti. kr	
Pšenica, hktl. .		li 10	Speh povojen, kgr. .	— «2
iei,	w        •         • 1	5|2iž	Surovo maalo, „	- 78
Ječmen,	M          * *\	3 9«	Jajce, jedno :   .   , .	- 4
0 -en,	S ...		Mleko, liter ....	— '10
ajda,	*         *     " *	5 77	Goveje        meno, kgr.	- K4
Prono,	•         •     • •	4 7h	Telečje          „ ,	— 48
\oruz»i, Krompir,	t          •     • •	4 SO	Svinjsko        , n	— 46
	■ ...	3 03	KoAtrnnovo    „ ,	— 3K
Leča,		12 -	Pifianec......	— 40
Grah,	• ...	10	Golob......	UlK
Filol,	• ...	10 -	Seno,   100 kilu .   . .	2 23
Vtaalo,	k*r. .	,— 90	Slama, „	1 9B
Vlast,	•	-B4	Drva    trda, i Qiuetr. „    mebka, 4 „	! 7I—
Speli IriAen „		'—[60		J 5 —
Meteor o logično poročilo.
1	Čas opazovanja	Slanje barometra v ram.	Temperatura	Ve-trovi	Ne oo	Mu-kium v uhu.
> o a o so	7. /.jut m i 2. popoj. 9 zvečer	740 9 mm. 788*0 mm. 738 0 mm	— 10 H" C — 0 8° C — 10u C	hI. svz. s), vzh. si. zah.	d. las. jasno d. jas.	000 ■■•
Srednja torajp^ratura —3'7", km 5 3° pod normalom
TD-u-2iaJe3ls:sL borza dn6 1. decembra t. 1.
včeraj        — dane«
Papirna renta.....gld.    97 70    — gld. 9780
8rebrna renta.....„      97 40    —   . 97 50
lata renta......,     115 40     —   „ 115-45
5°/0 marčna renta   ...     „     100'50     —   „ 1005O
akcije narodne bauke .   .     ,    986'—     —   „ 984*—
Kreditne akcije   ....    ,    31625    —   J 31575
London.......,    119-80    —   „ 119'80
Srebro........                                       —•—    —   _ —•—
Napol.........                                            9*5K     —   j, 956
C. kr. cekini......                                   5 67     —   , 56»
Nemške marke.....                            5885    —   „ 58 85
4 ;., državne srečke i/. 1. 1854   .    250 gld.   140 gld. — kr.
Državne srećko iz I. 1861    .   .    100   „       — .   — .
Ogerska zlata renta 4''/.,.......113
Ogerska papirna renta 5°/0......100
Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. 124 Zemlj. obč. avstr. 4 V.n/o zlati zaat. listi .   . 118
Kreditne srečke......100 gld. 192
Rudolfov e srečke...... 10   „ 23
Akcije anglo-avstr. banko . . . 120 , 150 Tramway-druSt. vel j. 170 gld. a. v..       .   . '239
50 50 75 25 50 50 75
Sveže »1 o S I o !
JEV
mesni ekstrakt
MAG GI
v posameznih koaih po 8 kr. pri Jegliča A Lenko vlcu.
primerna
Miklavževa darila
v veliki izberi in po najnižjih cenah
pri (1311—1)
J. Giontini-ju
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani.
Največja zaloga
šivalnih strojev
JAN. JAX
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Miilte cene. — Ugodno pltt«evnn|e na obroke. — Klari Htrojl »e snuie-| n|avnJo. — Popravki ne k- tadelajo hitro, dobro In (1) eeueno. (130*)
Ceniki
se pošiljajo
zastonj
in
frankovani.
Pri
Karolu Till-u
^pi tfaltšlce uliee wtev. IO.
Velika zaloga
I. (1024—17)
I šolskih potrebščin
po predpisu gg- ućitolji'v in profesorjev. £
Limb-ova esenca
najboljša lekoi-ina za umivanj*4 konj
iitrjii konje in delta .....nic njlla ude in kite; inofii jp J# rabiti
tudi U drugo živino, ki Je bolni* iih uilili.   Ak<i so ji primera /.a polovico vodu,  iiiOči   |<>   |«-  rialtiti iu«li l|uilein,  kadar imajo ttOleilM v križi ali v tulili. (1310 — L)
Bteklenlea ■tane 85 Iu, štiri vteklenioe pošljem poštnine prosto.
■ 'netilo s«; to KClravilo dobiva Mtamif pri meni.
«T. Xenotti, lekar v Škof ji Loki.
!
fl»
i
Odlikovan na koroški dežel ni razstavi 1885. leta.
Priznanja in prlporodla Iz vseh krajev monarhije.
-1
is : i
i. kranjska izdelovalno žičastih žiiimic in žičaslomrežiiih postelj I
I, j ii l» I j ti ii .t (ši*iU:i). poleg HoMler-|eve        tirne J
priporoma «
žleMMi« /liiitii*-*- iiH|boljNt> vrste sta olrtiMke pt»Mtt>l|t> po ti ul«l. in već, m »» velike „  W   •*    „ „
mmr (udi ua obroke. (211—72)
Zala^atulj zh bolnici*, botolo, tavode, kopeli, ville. zitaubniku itd. — Ctmiki zastonj. — Zunanja naročila hu točno      ihi'-. — Kdor kupi voć, dobi odpiiHt od uene
i
Podpisanec uljudno naznanja p. n. občinstvu, da vzprejemlje naročila na
slikarije in napise
na les, ploščevino in steklo v svojem novem stanovanju
Poljanska cesta št. 35 (Pri Švarcu).
Za ukusno in lino izvršitev so porok moja £e znana deda tc stroke. Posebno pa opozarjam na napise na steklo ('2l/.2 metra visoke in lft/| metra široke šipe) mojega lastnoročnega izdelka pri g. J. Kapsch-U, juveiirju na 1'reširnovem tr^u.
S s|mštnv:iiij<'ni
V* Novak
(1J97—flj slikar.
j^5-»--<-   ; n i7£5E    as^^s iszs] asas"2 . rss^ > - js -^is-
Danes zveeer 8. uri žrebanje!
aiavai dpbifcak:
gid. 75.000 g'd-
Srečke po SO lir- priporoča J- C. IVI A YER>
izdajatelj m odgovor«! urednik: J u si p Nolli.
listama in tisk .Narodne Tih- arse".