leto LXVH Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Dih — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Urednifitvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 Poštnina plačana t gotovini. V Ljubljani, v soboto, dne 8. aprila 193» Stev. 82 i Cena 2 Din SEOVENEC Telefoni uredništva In oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 Izhaja vsak dan z]ntraj razen ponedeljka In dneva po praznika Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo Stv. 75b3 Zagreb štv. 39.011. Praga-Du naj 24.797 L) prava: Kopitarjeva ulica iteT.6, Blagoslovljene praznike želita vsem naročnikom, inseren-tom, bravcem in prijateljem lista uredništvo in uprava »Slovenca« Današnja številka »Slovenca« obsega z velikonočno prilogo 32 strani in je izšla v 50.000 izvodih. Italija zaseda Albanijo ■■■■■■■■■■■■■■■■immm^mmtmmmmmmmmmmmmmmmmm^^mmmmmmmammmm Albanska vlada odbila ultimat - Albanska vojska se z orožjem brani Rim in Belgrad v neprestanih stikih Kristus živi Kristus živi. Razbil je kamen od groba, *adnjega in največjega tirana na zemlji. Do zdaj so vsi živi protestirali proti smrti, toda zaman. Zdaj pa je protestiral eden, ki je umrl, in smrt je zbežala od njega. Vprvič se je zdaj eden vrnil iz kraljestva smrti, in scer tisti, ki je bil od vseh najbolj izkušen. Vstal je od smrti in ne bo nikoli več umrl. K večini slavi ee je dvignil, ki ga je laž sveta pribila na križ. Dobil je zadoščenje, kakor ga ni dobil še nihče. Ali je svet kdaj popra vil kakšno krivico? !Ali je kdaj priznal pošteno hotenje, velik idealizem in dobroto tako, kakor zasluži? Ne. O pravičniku se lažejo in ga preganjajo do smrti. Toda na jutro Vstajenja vidimo, kako se križani dvigne na dan in sam Bog mu pride nasproti in ga posadi na svojo desnico. Vstal je iz največjega ponižanja, nepo-znanja in trpljenja k neminljivi slavi. Kaj ni vse zadelo sinu človekovega! Vse mu je Bog naložil na ramena, najitežji križ, čisto vse je zahteval od njega in mu nii p mane sel prav ničesar, tako da se je zdel celo od Njega samega zapuščen. Cisto vse je naložil nanj in ko so se njegove oči na Golgoti zapirale, so videle pred seboj trumo zasmehujočih sovražnikov, črno temo vse na okoli in jokajočo mater. Ko so se pa zopet odprle, so zagledale prestol na desnici Očeta pa izveličano človeštvo, ki radostno vzklika Njemu, ki živi in kraljuje na veke. Kolikor bolj mu je Bog naložil neizmernega trpljenja, da se izpolni Njegova vsem odra volja, toliko bolj mu je sedaj yrnil v svoji neizmerni dobroti in ljubezni. To je današnje radostno oznanilo: Kristus ne umrje več, smrt ga nič več ne premore. Sedaj se je izpolnilo, kar je angel rekel že o otroku: »Pomrli so vsi, kateri so detetu stregli po življenju. Zdaj pa je premagalo tudi smrt, ki je bila posegla po njegovem življenju. Zdaj je stopil iz preddvora v svetišče, iz somraka v dan, iz sence v luč. Zdaj se začne njegovo delo v vsem svojim širnem obsegu. Kako zelo je bilo omejeno v vaseh Galileje! Sedaj se pa začenja in širi in objema vse vesoljstvo. Zdaj se zbirajo okoli njega učenci iz vseh stanov, narodov in krajev zemlje, zdaj prinaša izveli-čevalni nauk vsem ljudstvom, zdaj užiga na zemlji ogenj navdušenja za vse, kar je dobro in lepo in kar odgovarja božji ljubezni in pravici ter krepi duše v borbi za človeka dostojno življenje na svetu. Zdaj začenja graditi kraljestvo, ki nima nobenih meja ne v prostoru, ne v časni. Zdaj ima Kristus časa dovolj, stoletja, tisočletja, stotisočletja — da — celo večnost, zakaj Kristus ne umrje več, smrt je izgubila svojo oblast in on bo večno vladal s pravičnimi. Do zdaj nismo imeli nobenega upanja, če sme se drug drugega v svojih težavah in trpljenju kakor boječi otroci oklepali, vedoč, da nas bodo nasilno ločili. Sedaj pa je Sin človekov, ki je uničil smrt, ostal za vedno med nami in medtem, ko vse drugo mine in sprh-ni, kakor obleka, Kristus ostane in njegovih let ni konca — Kristus danes in jutri, Kristus na vse veke. To je Bog-človek, za katerim hrepenimo, Najboljši, ki vanj zaupamo. Seveda, tudi ob njem se je uresničilo, da najboljši najprej padejo, zadeti od hudobije, in tudi ta najboljši je moral umreti kot hudodelec na križu. Toda najboljši je vstal in ostane in nič več ne umrje. Je Bog in človek, ki nam nuja svojo živo roko. Oklenim o se torej zopet in se primimo za roke! Bodimo živa veriga in položimo jo v njegovo roko in potem se lahko emejimo zlu. hudobiii in minljivosti. Zdaj ima- Rim, 7. apr. AA. Štefani. Danes je bilo objavljeno sledeče uradno poročilo: Medtem ko so se v toku zadnjih dni vodila pogajanja med italijansko vlado in albanskih kraljem Zogom za sklenitev no-vega in še intimnejšega sporazuma, je prišlo v Tirani in drugih krajih v notranjosti Albanije do manifestacij oboroženih tolp, ki so predstavljale nevarnost za osebno varnost Italijanov, ki živijo v Albaniji. Včeraj zjutraj je šest italijanskih vojnih ladij sprejelo v Draču in Valoni več sto italijanskih državljanov, med njimi več žen in otrok, da jih odpelje v Italijo. Snoči so oddelki italijanskih čel krenili iz Brindisija in Barija proti Albaniji, Istočasno je krenil del prve pomorske eskadre, ki je davi križarila ob albanski obali od Santa Quaranta do San Giovanni di Medua. Italijanska eskadra je mobilizi-rana. Italijanska poročila: »Prodiramo v notranjost. — { 400 letal kroži nad Albanijo ...« Rim, 7. apr. A A. Štefani. Izkrcavanje italijanskih čet v pristaniščih San t i Q u ar an-ti, Valoni, Draču in San Giov anni di Medua v Albaniji je bilo izvedeno danes zjutraj na vse zgodaj. Odpora ni bilo nobenega, ki bi bil količkaj pomemben. Poskuša-l a se je upirati samo neka oborožena tolpa v Draču, ki pa je bila na mestu zavrnjena. Iz Drača so naše čete nadaljevale a prodiranjem v notranjost države. Prebivalstvo je mirno in prijateljsko razpoloženo. Nad Albanijo kroži 400 letal, ki imajo ukaz, da ne bombardirajo naselij in ne prizadevajo prebivalstvu škode. Pred izkrcanjem italijanskih čet so italijanska letala metala po vsej Albaniji letake televse-b i n e : Albanci! Italijanske čete, ki se danes izkrca-vajo na vaših tleh, so četo naroda, ki vam je bil stoletja prijatelj in ki vam je to prijateljstvo dokazal. Ne poskušajte se upirati, kajti ta odpor hi bil zlomljen. Ne poslušajte ljudi iz vlade, po katerih krivici ste postali siromašni in ki bi vas želeli povesti k brezsmiselnemu prelivanju krvi. Čete Njeg. Vel. kralja Italije in cosarja Abcsinije prihajajo in bodo ostale tu nekaj časa, kolikor bo potrebno za vzpostavitev reda, pravice in miru. Vest, da so bile poslane italijanske čete in letala v Albanijo, je vzbudila globok vtis v rimskem javnem mnenju, čeprav ni pomenila nikakega iz-nenadenja. Za posebne izdaje časopisov, ki so objavile uradno poročilo agencije Štefani o dogodkih na Jadranu, se je ljudstvo naravnost teplo. Fašistični časopisi poudarjajo že v naslovih, da je do Albanija je državica ob Jadranu, nasproti Italijo med Jugoslavijo in Grčijo (Grece) sklepa o posredovanju Italije v Albaniji prišlo zaradi nevarnih demonstracij oboroženih tolp na Albanskem. Albanska poročila: »Albanske čete se branijo« Tirana, 7. apr. AA. Havas. Albanski tiskovni urad poroča: Včeraj med 4.30 in 4.45 sta dve italijanski eskadrilji leteli nad albanskim ozemljem, da bi izzvali pritisk na vlado, ki se je posvetovala o svojem končnoveljavnem stališču, ki naj bi ga zavzela do italijanskega ultimata. Ta ultimat je bil soglasno zavrnjen od albanske narodne skupščine, prav tako tudi od vlade. Danes so eskadrilje bombnikov letele nad albanskim ozemljem in metale letake, v katerih so sporočile, da se italijanske čete izkrca-vajo. V njih so bile tudi grožnje, da bodo Italijani s silo nastopili proti albanskemu narodu, če se bo upiral. Letaki so pozivali ljudstvo, naj se pokori kralju in cesarju Italije, ki bo uvedel v državi mir. Ponoči so italijanska letala bombardirala V al o no. Boji med albansko vojsko, orožništvom in prostovoljci v Valoni na eni strani in italijanskimi četami na drugi strani so srditi. Italijanska letala so neprestano obmetavala z bombami Dr ač. Italijanske čete, ki so se izkrcale na obali v Draču, so bile odbite. Ministrski predsednik zaseda stalno v kraljevski palači. Albanski tiskovni urad poroča: Albanski parlament je soglasno zavrnil italijanski ultimat. Tirana, 7. apr. AA. Havas. Reuterjev dopisnik v Tirani poroča iz zanesljivega vira, da je italijanska vlada spfejela albanske protipredloge in da je albansko .zastopstvo odpotovalo v Drač, da pod-vzame potrebne korake in izda potrebna navodila za prenehanje sovražnosti. Tirana, 7. apr. AA. Albanska telegrafska agencija poroča: Italijanske čete so se začelo izkrcavati ob 5.30 i>a rtiču pred Dračem in pri pristanišču Santi Qua-ranti. Albansko čete so branijo. Njihov vojaški duh je odličen. Pariz, 7. apr. A A. Havas poroča, da je albansko poslaništvo v Parizu opoldne izdalo poročilo, v katerem pravi, da so italijanske pomorske in letalske sile po odklonitvi italijanskega ultimata od strani albanskega parlamenta začele 1) o m b a r -d i r a t i albanska obmorska mesta. Albanski poslanik v tem poročilu v imenu albansko narodne stvari apelira na svetovno javnost. Anglija sprašuje v Rimu Rim, 7. aprila, b. Zaradi dogodkov v Albaniji je danes angleški veleposlanik v Rimu g. Perth obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana ter mu izročil noto svoje vlade. Grof Ciano je dal lordu Perthu vsa potrebna obvestila o namenil italijansko vojsko v Albaniji. Tukaj so so razširilo vesti, da je pred Drač priplulo nekaj angleških bojnih ladij, da ščitijo angleške interese. In Jugoslavifa? Italijanska vlada stalno obvešča Jugoslavijo o svojih ukrepih Pariz, 7. apr. AA. Havas. Belgrajski dobro obveščeni krogi izjavljajo, da je italijanska vlada stalno obveščala jugoslovansko vlado o pogajanjih z albansko vlado. Snoči so bili v Belgradu informirani iz Rima, da pogajanja z vlado kralja Zogua niso mogla dovesti do sporazuma in da je bila zaradi tega italijanska vlada prisiljena izvesti učinkovit pritisk in podvzeti v ta namne gotove vojaško ukrepe. mo človeško srce, ki nam ostane zvesto in no kloni ter ne umrje. To je srce vseh src. Če ono živi, živimo vsi, kolikor nas je; z njiim smo eno srce in ena duša in eno življenje. Zdaj ne bo več umrlo, kar živi v tem bogočloveškem srcu. V njegovih očeh prebiva ruč, v njegovem srcu prebiva dobrota. Čujto torej: zdaj luč ne bo več ugasnila, dobrota no bo več zamrla, odslej ne bomo več večno stopali v enem in istem krogu minljivosti. Veliko kolo usode je bilo danes razbito. Ni več neprestanega krogotoka luči in teme, smrti in življenja, sreče in trpljenja, ljubezni in sovraštva, upa in brezupa. Ne — čeprav tudi še zdaj tečejo dnevi in noči kakor za stavo, naj le teko! Noč bo podlegla in ostal bo samo dan. Čeprav se slejkoprej bore med seboj luč in tema. sreča in boL liiiheaen in sovraštvo, res- nica in laž, naj se le bore! Ljubezen in luč, blagor in resnica bodo zmagali in smrt jih ne bo več premogla. Potujmo torej od današnjega jutra zopet neustrašeno preko vseh dolin in gora loga sveta. Bodimo zopet pogumni in ne obupajmo. Zakaj onstran doline smrti je svetla gora in na njej prestol, na katerem nam vstali Zve-ličar nuja svojo roko preko vseh gora in dolin. Pojdimo mu nasproti! Kajti vsak, ki pride k njemu, bo slišal besedo: Vstal sem od smrti in nič več ne umrjem. Oblast pekla je premagana. In kakor sem bil oprav ičen jaz, bo opravičen vsak, ki je bil z menoj. Vi se bojite križa, novih križev, teme, ki se zopet dviga? Vedite, da na koncu bom zopet zmaga! jaz, ki sem edina resnica in žvljenje tu in onstran, (Hello, Lllomme, 1872.). Sporočilo iz Rima pripominja, da bo Italija primorana dati svoji vojaški akciji še konkretnejšo obliko, ie se bo albanska vlada še dalje upirala in če ne bo hotela sprejeti takšne podlage za sporazum, ki bi zavarovala koristi Albanije in Italije. Italijanska vlada je istočasno zagotovila Jugoslaviji, da bo upoštevala interese Jugoslavije na Jadranskem m o r -j u. Zdi se pa, da obveznosti, ki sta jih sklenili meseca marca 1937 Jugoslavija in Italija, z dosedanjimi dogodki še niso bile prizadete. Pristojni jugoslovanski krogi so ohranili še vedno — kakor je to tudi razumljivo — gotovo rezerviranost glede vprašanja, kakšno stališče bo zavzela Italija. Verujejo, da vsi odnošaji med kraljem Zogujem in italijansko vlado še niso dokončnoveljavno prekinjeni. Vladi v Rimu in v Belgradu sta neprestano v stikih. Zemljevid Albanije. Vžas v Parizu: »Odgovor na Chamberlainovo politiko obkoljevanja ...« Pariz, 7. apr. AA. Siefani. Vest, da so se začele italijanske čete izkrcavati v Albaniji, je vzbudila v tukajšnjih krogih najgloblji vtis. Odgovorni krogi so ohranili glede tega vprašanja še vedno največjo diskretnost. »Pariš Midi« trdi. da gre italijanska zasedba Albanije za tem,da Italija zasedo vojaško vso važne postojanke na obalah Jadranskega morja in da je to neposreden odgovor n a Chamberlainov načrt n o h k o I j c -v a n j u, istočasno pa poteza, da sc ustavi vpliv demokratskih držav na Balkanu. Albanija Njen gospodarski pomen Albanija je danes ena manjših evropskih držav, katere površina meri samo 27.538 km® (za primer navajamo, da znaša površina Slovenije 15.848'), toda prebivalstva ima komaj dober milijon: po štetju dne 25. maja 1930 jih je bilo 1.005.902, po cenitvah za konec 1 1937 pa 1,038.000, tako da znaša gostota prebivalstva 37.7 na 1 km5. Slovenija ima znatno več prebivalstva, pa tudi gostota jo večja. Albanija je predvsem kmetijska država. Po podatkih Zveze narodov je znašal pridelek in posejana površina v lolu 1937: pšenica 41.000ha 399.000 met. stotov, ječmen 5.000 ha 57.000 met. stolov, rž 3.000 ha 38.000 met. stotov, oves 12.000 ha 112.000 met. stotov, koruza 93.000 ha 1,379.000 met. stotov, krompir 12.000 met. stotov, tobak 2.000 ha 1G.000 met. stotov Nadalje pridejo v poštev še olivno olje in sploh pridelki sredozemskega pasu. V živinoreji ima Albanija največ ovac in cenijo letno proizvodnjo volne na 2,100.000 kg. (Nadaljevanje r.a 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Toplo. Zemunska vrem. napoved: Po večini jasno le v severnih in zahodnih krajih precej oblačno. Dunniska vremenska napoved: še oblačno, ponekod rahlo padavine, padec lemperature. &teV. 82. IV. narodni šahovski turnir v Zagrebu ln trdnjava mora nazaj; na 85. Tb7 ima namreč črni sledečo remi kombinacijo: Sc5 36. LXc5, Lc5: Že teden dni se vrši v Zagrebu turnir najboljših jugoslovanskih šahovskih mojstrov za naslov prvaka države. Razen Belgrajčanu Trifunoviča so prisotni prav vsi naši najmočiif jši igralci; S sodelovanjem velemojstrov dr. Milana Vidmarja, Vasja Pirca in Bore Kostiča je turnir še prav posebno pridobil. To pot so slovenski šuhisti najmočneje zastopani. Poleg obeh velemojstrov se turnirja udeležujejo od Slovencev še Kurlani Ludo-vik, Preinfalk Anton ii? Vidmar ml. iz Ljubljane ter v Zagrebu živeči mladi mojster Lešnik Ivan. — Ostali igralci so mojstri Schreiber Mirko, Tomovič Vasilij, Vukovič Sava (vsi iz Belgrada, Broder Mirko iz Novega Sada, dr. Kalabar iz Pisarovine ter amaterji Avirovič Gjorgje, Petek Vatroslav, Filipčič Milan in Rožič Koetn iz Zagreba. — Turnir se vrši v okviru proslave 80 letnice ustanovitve Zagrebškega šahovskega kluba. Objavljamo zanimivo partijo iz četrtega kola. Obramba damskega gambita, ki jo je izbral Preinfalk proti Pirru, je še precej neraziskana in bo gotovo zanimala številne šuhiste širom Slovenijo. Damski gambit V. Pire — A. Preinjallc, 4. kolo, 4. aprila 1939. 1. Sgl—f3; Sg8-fG. 2. cz-c4; e7-e6. 3. dz-d4; d7-do. 4. Lcl-g5; Lf8-e7. (Tu je tudi možna dunajska varijanta z Lb4+; 5. Sr3; dc4. 0. e4, c5. 7. e5, cd4. 8. Da4 + ; ScO. 9. 0-0-0, Ld7 itd., ki je zelo nejasna in jo je ravno Pire zelo raziskoval). 5. e2—e3; 0-0. 6. Sbl-c3; Sb8-d7. 7. Tal—cl; c7—c6. 8. Lcl-d3; h7-h(i. 9. Lg5-h4; d5Xc4. 10. Ld3Xc4; b7-b5. 11. Lc4-d3; a7-a0. 12. a2—a41 (Najostrejše, ker ovira črnemu fian-ketiranje borca; ta obrambni sistem črnega je zadnjo čase posebno v debati); b5Xa4 (najbrž boljše kot b4, čeprav črni sploh težko izenači). 13 Sc3Xa4 (močnejše kakor 13. Dar: Tb8!); Dd8-a5+. 14. Sf3-d2; Le7-b4. 15. Sa4-c3; c7-c5 (črni je končno izvedel to važno potezo, prepustiti pa mora belemu dva lovca). 16. Sd2—b3; Dau-d8 (nova poteza; Capablanca jo igral proti Slahlbergu Db6. 17. dc5, Lxc5. 18. SXc5; DXc5. 19. Lg3; Lb7. "0 0—0 in je komaj remiziral). 17. 0—0; c5Xd4 (pretilo je 18. Sa2). 18. Sb3Xd4 [v poštev prihaja tudi Le4, Ta7 (morda dc3; 19. LXa8; cb2). 19. SXd4Lb71, Lc8-b7. 19. Ld3-e4! Da8-b8 (edino). "0. Lli4—g3 (ali takoj ScG; LXc6. 21. LX<'6. Ta7); Db8-a7. 21. Sdl-c6; Lb7Xc6. 22. Le4Xc6; Ta8-c8. 23. Sc3—el; SfOXe4. 24. I.c6Xe4; Tc8Xcl. 25. DdlXcl; Sd7-f6. 26. Le4-d3; a6-a5. 27. Lg3. —e5; Da7—c5. 28. DclXc5; Lb4Xc5. 29. Tfl-cl; Lc5-b4. 30. Rgl-fl; Sf6-d7. 31. Le5-d4; e6-e5. 32. Ld4-a7; Tf8-d8. 33. Rfl-e2; Rg8-f8. [Do sem se je črni dobro branil, v časovni stiski pa je zamudil važen manever 33. S18 (preti e4) — c6 _in remi bi bil zagotovljen.] 34. Tel—c7; Rf8—e7V (Ta poteza oteži obrambo: pravilno je bilo LdO! :!7. Tb5, Lbl in črni kljub kmetu manj ne more izgubiti zaradi različnih lovcev.) 35. LdS—b5; Ke7 —d6; 36. Tc7—c6+; Kd6-e7. 37. Tc6-c7 (tu je bila partija prekinjena). Ke7-d6. 38. Tc7-b7; 17—f 5? (črni sloji stisnjeno, ima pa šo vedno nekaj izgledov, da partijo reši neodločeno; potrebno je bilo Kc6 30. e4; 16—g6 itd.; zdaj pa izgubi kmeta in partijp). 80. Lb5Xd7; Td8Xd7. 40. La7-b8+. KdO —e0. 41. Tb7Xd7; Ke6Xd7. 42. Lb8Xe5; g7—g6. (Poskusiti je bilo še Lf8. 43. b3, Kc6.) 43. Le5—c3! (najenostavneje, ker bi sicer moral še dolgo se mučiti; črni poizkusi še z menjavo, ker Ld6—Ii2 ne gre zaradi g3 in Kf8. Konec je še zelo poučen); Lb4Xc3. 44. b2Xc3; Kd7-cfi. 45. Ke2-d3; Kc6-d51; 46. f2-f3; a5—a4: 47. Kd3 —r2!; g6-g5. 48. Kc2-b2; h6-h5. 49. Kb2-a3; Kd5—c4. 50 e3—e4 (če bi 6tal črni kmet n. še na f7, bi bilo i-emi); f5—f4. BI. Ka8Xa4; gfc— gl 52. e4—e5; Kc4-d5. 53. Ka4-b4; h5-h4 (preti h31). 51. h2-h3; g4Xh3. 55. g2Xh3. Irani z Avirovič-Tomovič igrata slovansko obrambo damskih gambit. Iz otvoritve sta izšla oba ife/alca nejasno. Tomovič je spregledal figuro in izfeubil trdnjavo, kar je prineslo Aviroviču velike Vrednosti. Tomovič je pozneje dobil figuro t dvema kmetoma, kar pa ni zadostovalo ter je 38 po-tezhli bil prisiljen k predaji. Amatar Avirovič ai jo s to točko zelo približal mojstrskenli/ naslovu. Za naslov mojstra so namreč potrebne štiri točke v igri proti mojstrom. Roiič-Filipčič. V Aljehlnovi partiji/je Rožič ostro igral, vendar izgubil pri tem kmeta. V končnici si je Filipčič izdelal prostega kmeta in ima upanje v zmago. . , Broder-Petek igrata ortodoksni damski gambit. V začetku je Broder ustvaril dokaj nevarno pozicijo za Petka, pozneje pa je Petek izenačil in bo igra najbrž remizirana. Med igro je Broder protestiral pri vodstvu, ker so mlademu amaterju analizirali partijo zagrebški mojstri na veliki deski, ki je v dvorani. Ivan Avsenek član sanitetskega fonda Belgrad, 7. aprila, m. S kraljevim ukazom so postavljeni Člani sanitetskega fonda. Sanitetski fond ima štiri člane. Od Slovencev je v odboru g. Ivan Avsenek. Mandat V0eb članov v sanitet-ekem fondu traja dve leti. Zgradite slovenski katoliški prosveti centralo »Slovenski dom« I Belgrad. 7. aprila, m. Zaradi nastopajočih velikonočnih praznikov so vsi tukajšnji dnevniki že izdali velikonočno številko. V »Pravdi« objavlja med drugim na uvodnem mestu daljši članek predsednik bivših demokratov Ljubomir Davidovi« o s (vstavljanju skupne vlade za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Celje »Kaj Je resnica.« Ljubljanska drama bo uprizorila v petek, 14. aprila ob 8. zvečer v celjskem mestnem gledališču L. Pirandellovo igro v 3. dejanjih »Kaj je resnica?« Predstava je za abonma. Pri igri sodelujejo ge. Maria Vera, V. Juvanova, M. Danilova, A. Levarjeva, M. Gabrijelčičeva, P. Juvanova, A. Rakarjeva, gg. Levar, Gregorin, Skrbinšek, Lipah, Kralj, Drenovec ln Potokar. Delo režira g. Ciril Debevee. Slovesnosti Vstajenja se bodo pričele v opatij-stti cerkvi danes na veliko soboto ob 5, popoldne, o(> 4. pa pri oo. kapucinih, na praznik Vstajenja ob 5. zjutraj pa pri cerkvi sv. Jožefa. Procesija bt) šla iz opatijske cerkve preko Glavnega trga, Gosposke ulice na Dečkov trg, v Prešernovo ulico in zopet čez Glavni trg do cerkve. Premiero L. Lippl - Sovretovega »Mrtvaškega plesa« v Sloveniji Je priredila celjska Gledališka družina v Celju v nedeljo 2. aprila. S to prireditvijo je dala Gledališka družina Celjanom bogat duhovni užitek in jim živo predočila neizpodbitno resnico, na katero tako radi pozabljamo, resnico o smrti. Gledališka družina je za to svoje delo izbrala svoje najbolje igralce, ki so svoje vloge zelo občuteno in doživeto rešili. Mladinskega strelskega tekmovanja celjske Strelske družine, ki je bilo na strelišču v Pečov-niku, se je udeležilo preko 130 dijakov celjske gimnazije, trgovske in rudarske šole. Prisostvovali so med drugimi tudi narodni poslanec prof. Bitenc, številni gg. profesorji, poveljnik 39 p. p. generalštabni polkovnik g. Mihajlovič in drugi. Mladina je pokazala izredno veliko zanimanje za Albanija (Nadaljevanje s 1. strani) Rudno bogastvo ni znatno, pa se tudi ne izkorišča skoro nič. Edino za petrolej obeta postati Albanija važna dobaviteljica Italije. Italija sama je n. pr. lani porabila 2,834.000 ton petroleja, od česar je z domačo proizvodnjo krila le 13.000 ton, torej' skoro nič. Zato se tem bolj interesira za albanski petrolej. O produkciji in ležiščih petroleja v Albaniji so številke neznane, ker to Italija, ki ima že v Albaniji monopol za petrolej, tega ne objavlja. Albanska zunanja trgovina je majhna. Po zadnjih objavljenih podatkih je znašal leta 1937 uvoz 18.86 milij. albanskih frankov (1936 16.3), izvoz pa 10.15 (7.24) milij. Najvažnejši izvozni predmeti so: volna 1937 1.8 milij. frankov, petrolej 1937 59.300 ton (1936 45.900 ton) v vrednosti I.2 (0.9) milij. frankov- kože 1.5, sir 0.9, les 0.7, jajca 0.7 milij. frankov itd. Uvaža pa Albanija največ (podatki so za 1937): bombažnih tkanin 3.2, koruzo 1.35, železo in izdelki 1.2, volneni izdelki 1.0, petrolej 0.96, bomb. prediva 0.8, papir 0.75, kemikalije 0.76 in pšenica 0.7 milij. frankov. Največ trgovine je z Italijo, ki je leta 1937 vzela 78.6% vsega italijanskega izvoza, dobavljala pa je 24.0% vsega albanskega uvoza. Med ostalimi državami pride kot uvozniki v Albanijo vpoštev edino še naša država, ki je leta 1937 dobavila 11.2% vsega albanskega uvoza, delež pri albanskem izvozu pa je znašal 0.7%. Albanski denar je albanski frank, katerega vrednost znaša sedaj okoli 33 ameriških centov. Albanska narodna banka je imela na koncu februarja 1939 zlata za 7.6 milij. alb. frankov, zlatih deviz pa za 10.7 milij. Obtok bankovcev je znašal II.0 milij. frankov. Stališče Jugoslavije k albanskemu sporu _ Belgrad, 7. apr. m. Italijanske čete so se dane« izkrcale v Albaniji. Čeprav je na nekaterih krajih prišlo do oboroženega spopada, obstaja še vedno upanje, da ne bo prišlo do večjega prelivanja krvi. Kaže, da vse zveze še niso prekinjene. Po gotovih poročilih jc albanska delegacija odpotovala v Dra£ zaradi novih pogajanj. V zvezi z dogodki v Albaniji so se pričele širiti tudi govorice v nekih ukrepih z našo strani. Ta poročila niso točna. Jugoslovanska vlada jo v stalnem stiku z italijansko vlado. Italijanska vlada kaže pripravljenost, da zavaruje na*e interese in je dala zagotovilo, da so vsi ukrepi, ki jih je italijanska vlada storila proti Albaniji, začasni. Normalno stanje se bo vzpostavilo takoj, kakor hitro bo Italija dobila zadoščenje in kakor hitro bodo nieni interesi zavarovani. Jugoslavija upa. da ho do tega prišlo, ker želi, da se italijansko-albanski spor čimprej reši. ..... V duhu svoje politike prijateljstva z vsemi sosedi se naša država nadeja, da se bo našla rešitev, ki bo zadovoljila iako eno kakor tudi drugo zain.e-resirano stranko in ki v ničemer ne bo prekršila naših interesov, ki jih vsi priznava jo iu la so .zajamčeni z našimi sporazumi z Italijo, strelski šport in je dosegla zelo lep uspeti. Razdeljene so bile sledeče nagrade: od dosegljivih 50 točk so dosegli: 1. Jeriček Ivan, dijak trg. šole 43 točk; 2. Zupnek Fran 42, Jerič Feliks 40, Vuga Jurij 39, Coklin Anton 36, Lakner Edo 35, Planko Rajko 35, 8. in 9. ter 10. mesto pa s 34 točkami Krulc Zvonimir, Močnik Rudolf in Kočar Franc, vsi dijaki rea(ne gimnazije v Celju. Lepe rezultate so dosegli tudi dijaki rudarske šole, ki pa pri nagradah niso prišli v poštev, ker so že odslužili vojaški rok, eden izmed njih pa je celo odlikovan z medaljo dobrega strelca. Zaščitno cepljenje prašičev. Prašičjerejci v območju mestne občine celjske se opozarjajo, da so prične zaščitno cepljenje prašičev proti svinjski rdečici konec aprila t. 1. Interesenti naj se priglase do 30. aprila pri mestnem živinozdravniku v pisarni mestne klavnice. « V celjski bolniinici sta umrla 51 letna kuharica Iz Celja Smole Frančiška, in 19 letni trgovski pomočnik pri Pšeničniku, PeČnik Stanko, Naj v miru počivata I c Velik kmeiki labor v Celju. Kmečka zveza priredi v nedeljo 30. aprila v Celju velik kmečki tabor pri cerkvi sv. Jožefa. Ta dan bo naša organizacija proslavila 90 letnico, odkar je bil naš kmečki stan osvobojen izpod graščinskega jarma. Od postaje bo krenil sprevod na taborski prostor k sv. Jožefu. Popoldne pa bodo izleti v Savinjsko dolino. Na velikonočni ponedeljek bo na GlazijI oli četrt na 5 prijateljska nogometna tekma med SK LJubljano, zastopnikom slovenskega nogometa v ligi, in SK Celjem. Ob 3 se prične na istem igrišču mladinska predtekma med SK Olimpom ia SK Celjem. Braslovče Poslavlja ee od nas priljubljeni g. kaplan Križan. Le trinajst esecev je deloval pri nas, pa ja imel pri mladinskih organizacijah velike uspehe. O tem priča lanski veliki tabor in številne, prav! dobro pripravljene akademiije. Nobena žrtev mu nI bila prevelika, da bi mladino navezal na naš Dom. Nabavil -Je" telovadno orodje. kino M. Kki iz ene prestolnice v drugo, je še vse lepo in najlepšem redu. Osebn^^ pa Beck človek silno skromne narave in zel^r.nilega značaja. Ima krasno ženo in dva otroka. Neizmerno ljubi glasbo in prijetno družbo. Ko je bil nedavno na francoski rivijeri v Monte Carlu, je prišel na koncert poljskega pianisla Aleksandra Horouvitza, dasi živi ta glasbenik že nekaj let izven Poljske. Toda Horovvitz je tudi zet slavnega dirigenta Toscaninija, • | nemškemu t I jasnih bese - i raka, ki bi ŠPORT pagando. Nadalje bo Nemčija odpovedala pomorski sporazum i Anglijo ter bo pospešila oboroževanje predvsem v zraku, tako da bo nemška premoč, ki jo že danes vidna, postala še večja. Nemčija in Italija ne bosta dovolili, da hi ju kdo poskušal oh-koljevati. To naj si zapomnita »demokratični velesili«. Berlin, 7. apr. TG. Nemški tisk obtožuje Anglijo, da skuša Nemčijo obkoliti. Posebno ogorčeno napadajo angleške liste, ki trdijo, da je Hitler v svojem govoru v Wilmhelmshavenu proglasil načelo, da je treba bodočo vojno prehiteti z manjšo vojno, ki bo večjo preprečila. Nemški listi pristavljajo: »Kdo je napaden? Kdo je napadalec? Napaden je tisti, ki mu nočejo priznati pravice do varnega življenja. Previdnostno vojno pa so začeli v Angliji in je ne pripravlja Nemčija. Hitlerjeve izjavo so samo obrambnega značaja proti grožnjam obkolitve, ki izvirajo od Angležev. Če bo Anglija poskušala Nemčijo obkoliti in s tem omejevati razmah po življenjskem prostoru, ki Nemčiji pripada, bo Nemčija to smatrala kot izzivanje, kot neizzvan napad na njeno svobodo in enakopravnost. Na takšen napad bo Nemčija odgovorila s politično obrambo tako dolgo, dokler bo napad političnega značaja. Toda Nemčija ne bo čakala prekrižani h rok, da jo Anglija s svojo obkoljevalno politiko zamreži.« »Italijanski in nemški odgovor prej nego bo Anglija verigo sklenHa« Rim, 7. apr. t. O sestanku med generalnima štaboma Italije in Nemčije v Inomostu pravijo v Rimu, da je to popolnoma naravna stvar in da prnv demokratične velesile, ki delajo na obkroženju Nemčije in Italije, nimajo nobene pravice se nad tem zgledovati. V vsakem primeru, tako pravijo v Rimu, bosta Italija in Nemčija na diplomatično in vojaško akcijo Anglije v smislu bloka, ki naj. bi se sklenil okoli Nemčije, odgovorili odločno in prej, nego bo Anglija verigo sklenila. V tem pogledu jo Zelo značilno namigovanje glavnih rimskih glasil, iz katerega jo razvidno, da bi moglo protiakcijo Itaiije in Nemčije izzvati pristop Romunije k proti-nemškemn hlokn ln italijunskitlsk tO državo v besedah svari pred posledicami takega ko-eprožil nedogledne posledice. Slavija (Varaždin) : Ljubljana Jutri bo odigrana odločilna in dramatična bor-b^ za spodnjo polovico ligaških tekmovalcev. Zmagovalec bo ostal v ligi, medtem ko bo premaganec gotovo izpadel iz lige. Zato se obeta za nedeljo najmogočnejša bitka za biti ali ne biti. Znano je, rja je Slavija tudi na tujih tleh zelo nevarna. T^kma se bo pričela ob 4 popoldne in jo bo sodil g:'Kap iz Sarajeva. Ob 14.30 pa igra Ljubljana B Južna Ljubljana : Slavija (Varaždin) Na velikonočni ponedeljek bosta imela Jadran in: Reka v gosteh znano ligaško enajstorico, Slavijo iz Varaždina. Igra se ob vsakem vremenu na igrišču Jadrana, Pričetek ob 4 popoldne — predtekma ob pol dveh popoldne. Juniorski pokalni turnir SK Mladike na velikonočno nedeljo in ponedeljek, obakrat s pričetkom ob pol desetih dopoldne: Na velikonočno nedeljo: ob pol 10: Ilermes:Mars; ob pol 11: Mladika :Ljubljana. Na velikonočni ponedeljek: ob pol 10: premaganca iz prvih tekem; ob pol 11: zmagovalca iz prvih tekem. živahno delovanje motokluba Ilirije Motosalon — velika mednarodna dirka na Ljubelj. .....l Pripravljalna dela za motosalon, ki ga priredi Motoklub Ilirija od 15. do 22. aprila v dvorani Delavske zbornice, so v polnem teku. Večje število tvrdk je že prijavilo svoje sodelovanje, tako dh je gotovo, da bodo zastopane na tem moto-salonu vse znamko motornih koles. Motosalon bo gotovo atrakcija prav posebne vrste. Motociklisti se bodo sedaj ob začetku sezone lahko odločili za motorno kolo, ki jim najbolj odgovarja. — Kot dekoracijo dvorane bo Motoklub Ilirija uporabil športne trofeje svojih članov, ki so klub na ne-številnih prireditvah nad vse častno zastopali. Motoklub Ilirija je stopil letos v novo fazo svojega delovanja. V avgustu bo Ljubeljska dirka, sicer stara prireditev, ki pa bo letos izpeljana prvič v večjem slogu kot dosedaj, namreč kot mednarodna prireditev, prijavljena v oficielnem koledarju svetovne zveze motokliibov FICM. Na Ljubelju bodo letos sodelovali vsi oni vozači iz inozemstva, ki sodelujejo stalno pri tekmovanju za evropsko gorsko prvenstvo. V niz predpriprav za letošnjo ljubeljsko dirko spada tudi ljubljanski motosalon Motokluba Ilirije. Vstopnina bo minimalna, tako da si bo lahko vsakdo ogledal, prvič v zgodovini slovenskega motošporta, vse znamke motornih koles zbrane v eni dvorani. Po športnem svetu 400.000 frankov za Bičana Kakor poročajo Iz Prage se še vedno Sirijo fantastične vesti o igralcu praške Slavije Bicanu. Nekateri inozemski listi poročajo, da bo igral Bi- čan za klub Rapid iz Bukarešte. Medtem ko poročajo francoski listi, da je pariški Racing ponudil Slaviji 400.000 frankov za Bičana. Tekme poklicnih tenis igralcev Nadaljnji rezultati profesionalnega tenis turnirja v Londonu izgledajo takole: Koše : Tilden 2:6, 6:4, 6:3; Stefen : Maskel 6:0, 6:4; Nueslein : Koše 6:3, 10:8; Stefen : Palmieri 6:3, 6:3. V tekmovanju dvojic so pa tile rezultati: Tilden-Stefen : Nueslein-Maskel 6:4, 6:3; Tilden-Stefen : Koše-Ramion 6:1, 6:8. Doslej še ni bil premagan samo Neuslein, ki ima tudi največ izgledov, da si osvoji prvo mesto. Belgrajska boksarska podzveza odstopila Vsi člani belgrajske boksarske podzveze so odstopili, ker je JBZ odklonila predlog belgrajske podzveze, ki stremi za tem, da se amaterski boksarski šport čim bolj popularizira v prestolnici. Kakor znano, na zadnjem občnem zboru zveze ni bil sprejet predlog o stalnosti belgrajske podzveze in tudi niso bila sprejeta pravila, ki so jih predlagali Belgrajčani. Ker ni mogoče dalje delati, so so Belgrajčani odločili, da pod takimi pogoji ne bodo več delovali. Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih 2 ve z v Ljubljani in Mariboru, SPI) in JZSZ t dne 7. aprila 1939. Planica.Tamar, linn m: —1, sončno, 40 om snega, uren. Dom na Komni, 1520 m: D, sončno, 12!i cm snega, srenee. Dom na I'oplu, 1510 m: 0, sončno, 12(1 rm snega, srenee. Triglavska jezera, 1683 m: n, Bončno, 1SS cm snega, »ren. 6. aprila 19.131: Kredarica in Slaničcva koča: 0, delno oblačno, 250 cm »ne««, srenoc. Okreirlj. 1379 m: —t, sončno, Sin cm snega, srenee. KoroSira, 1808 m: —3, sončilo, 20<> em snegn, srenee. Mozirska planina, /331 m: 0, sončno. Ml cm snegn, sron. Kofce, 1100 m: —i, oblačno, 50 om snega, srenee. podprite S.K.LJUBLJANO Iz SK Ljubljane. Opozarjamo celokupno članstvo, ki reflektira na znižano vstopnino k ligaškim tekmam, da se izkaže s člansko legitimacijo. Zato vzemite s seboj legitimacije! Vodstvo. SK Ljubljana želi svojemu starešinstvu, članstvu in pri jateljem vesele velikonočne praznike I Lahkoatletska podzveza Ljubljana obvešča vse atlete, da je v Trstu, dne 29. in 30. aprila re-vanžni dvoboj Julijska Benečija :dravska banovina. Za sestavo reprezentance bo v Ljubljani izbirni miting v nedeljo, dne 16. aprila. Mesto tekmovanja bo naknadno objavljeno. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah: 400, skok v višino, krogla, 800, 100, kopje, skok s palico, 10.000, skok v daljavo, 110 m zapreke, disk, troskok, kladivo, 5000. Za člane mariborskih klubov bo v Mariboru na meetingu SK Železničarja, ki bo 23. aprila izbirno tekmovanje v skoku s palico in v metu kopja. Pozivamo vse atlete, da pridno trenirajo. Zu zunanje atlete bo na razpolago trener tudi o praznikih, vendar so morajo ž njim dogovoriti glede Od nedelje - do nedelje Zunanji pregled Ob zaključku vsakega tedna, ki smo ga zadnje mesece preživeli, smo imeli vtis, da se je na zunanjepolitičnem polju zgodilo že vse, kar se je zgoditi moglo, toda vsak novi teden nam prinaša spet nova presenečenja in nastopajo dogodki, 0 katerih niti mislili nismo, da bi se mogli zgoditi. Tudi pretekli teden spada med tedne velikih zunanjepolitičnih presenečenj, ki bi jih bilo težko predvideti, še težje pa v naprej napovedati. V Evropi in na svetu sta prešla oba v e 1 i k u tabora velesil, na katera smo vedno opozarjali, namreč tabor, ki inu pripadajo Italija, Nemčija in Japonska, ter tabor, ki mu pripadajo Anglija, Francija in Zedinjene države Severne Amerike (nekateri jih imenujejo tudi tabor demokratičnih držav in tabor totalitarnih držav), v očitno borbo. Lansko leto so bile velike predpriprave za to borbo. V prvih mesecih letošnjega leta so se fronto že bolj določno odrazile in se druga drugi približale, sedaj pa smo že v najtesnejši diplomatski rokoborbi, ki ne oznanja nič prida. V italijanskem časopisu »Critiea fascista« smo brali, kakšen cilj sta si postavili Italija in Nemčija (katerih zveza se imenuje tudi »osišče Rim-Berlln«), Nič manj in nič več, kakor da podereta vse, kar je ustanovila mirovna pogodba v Versaillesu, s katero je bila leta 1910 zaključena svetovna vojna. Nič več in nič manj, kakor da streta, kakor pravita, francosko-angleško nadoblast v Evropi in po vsem svetu. Cilj je torej mogočen in fronte tega boja, ki so oznanja, se križajo ne samo po Evropi, marveč po vseh krajih sveta. Ce hočeta Italija in Nemčija svoj cilj doseči, je po njunem mnenju neobhodno potrebno, da na vsak način izločita možnost, da bi se morali v Evropi boriti na. dveh frontah. Zaradi tega pa si morata v naprej zagotovili, da bo njuno vzhodnoevropsko zaledje varno vsakega napada. Tej vojaški potrebi je služila delavnost italijanske diplomacije v mesecu februarju in marcu, ko je Italija skušala s prijateljskimi obiski odstraniti možnost vsakega nasprotja, ki bi lahko grozilo od vzhoda sem. Pomislimo samo na obiske grofa Ciana v Jugoslaviji, na Madžarskem in na Poljskem. Isti vojaški potrebi so služili ukrepi, katerih žrtev je postala češkoslovaška samostojna država, kajti s priključitvijo Češke in Moravske in s proglasitvijo zaščite nad Slovaško, je Nemčija z vojaškega stališča dobila proti vzhodu varne meje. Istemu stremljenju so služila prizadevanja Nemčije, da si zavaruje neomejen gospodarski razmah tja do Romunije in do Črnega morja, da bi to področje ostalo mirno, če bi na zapadu prišlo do oboroženega spora, in da bi bila zavarovana tudi dobava živeža in surovin. Z a p a d n i velesili Anglija in Francija, ki sta zadnja leta v oboroževanju znatno zaostali, sta dobro razumeli, za kaj gre. Počasi je pri njima dozorelo spoznanje, da se morata postaviti v bran, dokler ne bo prepozno, in da se morata začeti branili na evropskem vzhodu, ako želita pravočasno preprečiti, da nasprotni tabor ne bo svojih ciljev dosegel, to se pravi porušil nadoblasti Anglije in Francije, kot je sklenil. Tako sta Anglija in Francija sklenili, da takoj pristopita k diplomatičnim obrambnim ukrepom. Ker je izgledalo, da zasleduje tabor totalitarnih držav cilj, da se še nadalje zavaruje na evropskem vzhodu s tem, da si podredi Poljsko in Romunijo, je nasprotni angleško-francoski tabor sklenil, da vprav tamkaj začne s protiofenzivo. Protiofenziva, ki jo jc Anglija zasnovala, je obsežna. -Anglija je sklenila, da bo skušala vzhodno-evropske in južnovzhodne države pritegniti k sebi s tem, da jim z vso oboroženo silo svojega imperija jamči za nedotakljivost njihovih meja. Najprvo je bila tega jamstva deležna Poljska. Doživeli smo, kar prav gotovo nikdo ni pričakoval, da se je Anglija obvezala z oboroženo silo jamčiti za meje Poljske. Vsak poskus kršitve poljske neodvisnosti bi pomenil vojno, v katero bi posegla takoj tudi Anglija. V četrtek je bila ta pogodba ob priliki obiska poljskega zunanjega ministra Becka v Londonu sklenjena in zaključena. Anglija hoče svoje jamstvo raztegniti tudi na Romunijo in se bo to tudi zgodilo v prihodnjih dneh. Prav tako pripravlja enako pogodbo s Turčijo. Anglija je napravila podobne ponudbe tudi drugim balkanskim državam, vendar pa tukaj razne okoliščine stvar zavlačujejo in igra v tej zvezi Bolgarija posebno igro. Na kratko povedano sta sedaj Anglija in Francija pripravljeni doprinesti največje žrtve, da si zavarujeta svoje postojanke na evropskem vzhodu, da preprečita nadaljni razmah nasprotnega totalitarnega tabora v to smer in da — in v tem je jedro vsega gibanja — dosežeta, da bi se Nemčija in Italija vkljub vsemu morali vendarle boriti na dveh frontah, če bi prišlo do spopada s Francijo in Anglijo. Sovjetska Rusija je iz sedanjih poganjanj za enkrat izključena, toda Anglija tudi njo drži v rezervi že z ozirom na potrebo, da z njeno pomočjo pritisne na Japonsko, ki je zaveznica Italije in Nemčije. Spričo tako obsežnega in trmasto doslednega delovanja Anglije in Francije na evropskem vzhodu pa tudi Italija in Nemčija ne držita križem rok. Obe državi sta po svojih voditeljih izjavili, da ne bosta dovolili, da hi ju obko- 1 j e v a I i. Mussolini je dejal, da bi Italija in Nemčija v tem primeru sprožili takoj borbo na vseh krajih sveta. Hitler se jo izrazil podobno, »da Nemčija ne bi čakala niti 24 ur, če bo imela vtis, da jo obkoljujejo. Posebno jasno sta se oba zaveznika Izrazila glede Balkana, kjer ne bi trpela kakšnega angleškega jamstva in bi ga smatrala za izzivanje. Zaradi tega jo Nemčija uveljavila težo svojega pritiska na primer v R o m u -n I j i. kjer se boji jo, da ne bi angleško jamstvo priklicalo na njihove glave kakšen nemški proti-udar. Zaradi tega jo tudi Italija sporazumno z albansko vlado sklenila, da ojači albansko oboroženo silo in je v Albaniji že izkrcala čete in letala, da bi jih imela bolj pri rokah, če bi Anglija kateri koli balkanski državi ponudila Jamstvo svojega orožja, »češ, Italija bi ne trpela, da bi se na Jadranu usidrala kakšna druga velesila«. V tej luči je treba gledati na albanske dogodke. O veliki noči 1039 smo torej pred dejstvom, da si oba tabora velesil stojita nasproti v zelo odločni »t o ji in da sta oba pripravljena sprejeti borbo. Borba je za enkrat diplomatskega značaja. Trajati zna šo nekaj časa. Tako bomo tudi v prihodnjih tednih še sproti doživljali nova presenečenja. Domači pregled Najvažnejši dogodek tega tedna, ki je velike zgodovinske važnosti za nadaljnji razvoj naše države, je bil brez dvoma ta, da sta se se v Zagrebu seila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je pripeljal v Zagreb v nedeljo popoldne ter se nastanil v poletni vili zagrebškega župana na Rebri, ki jo je zagrobški župan dal predsedniku na razpolago, da je v njej prebival sain s svojim ožjim spremstvom. Kmalu po prihodu se je Cvetkovič odpeljal na stanovanje dr. Mačka ter ga obiskal. To je bil obisk uljudnosti, kakor je tudi bila uljudnost, da jo kmalu nato dr. Maček obiskal predsednika vlade. Ob tej priliki sta se domenila, da se bosta začela meniti v prostorih banske palače v Zagrebu, in sicer takoj drugi dan. V ponedeljek ob 9 dopoldne sta se sešla ter se menila vse dopoldne, nakar sta Časnikarjem izjavila, da so njuni pogovori bili vseskozi v prijateljskem duhu ter da se bodo v torek nadaljevali. V torek sta obravnavala zopet vse dopoldne, nakar je bilo časnikarjem za javnost izdano uradno sporočilo, kjer je bilo med drugim na- glašeno, da sta obravnavala vsa vprašanja, ki so tičejo položaja v državi, ter prizadevanja, da so obnovi medsebojno zaupanje in se čim bolj utrdi vzajemnost med Srbi, Hrvati in Slovenci. V sporočilu sta povedala, da sta bila soglasiia glede tega, katera so tista vprašanja, ki jih je treba rešiti in kako naj se ta vprašanja rešijo, Sporočilo je na koncu še naglasilo, da se bodo ti pogovori po veliki noči nadaljevali. Ta novica je po vsej državi napravila velijo veselje, kar je bilo tako rekoč uradno naznanjeno, da so se pogajanja za rešitev naših notranjih razmer začela brez posredovalcev, kakor je bilo že dolgo potrebno. Dasi sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček menila čisto sama za se brez vsake priče, je vendar iz uradnega sporočila jasno razvidno, o čem sta govorila in kaj sla prav za prav za enkrat sklenila, čeprav pravega sklepa še ne more biti, dokler ne bodo ugodno končana tudi tista pogajanja, ki se bodo nadaljevala po praznikih. Prva dva sestanka, ki sta skupaj trajala celih sedem ur, sta bila uspešna zaradi tega, ker sta dosegla načelno Hoglasjo med obema, kaj in kako jc treba začeti, da so naše notranjo razmero urede v zadovoljnost vseh. Ko se je v sredo dopoldne predsednik vlade vrnil v Belgrad, ga je tamkaj sprejela velika množica ljudi, ki so ga prišli pozdravit zaradi uspešnega sestanka v Zagrebu. Dragiša Cvetkovič je časnikarjem dejal, da jo zelo zadovoljen s svojim obiskom v Zagrebu. Po Veliki noči se bo odločilo Medtem ko sta na veliki teden predsednik vlade in dr. Maček ugotovila bolj načelne stvari, bosta po veliki noči obravnavala podrobnosti. Kake bodo tiste podrobnosti, si lahko mislimo. V tem oziru .je precej jasno povedal že dr. Mačkov list »Hrvatski dnevnih«, ki je v uvodnem članku od velikega četrtka naglasi!, da se bodo po veliki noči reševalo odločilne stvari. List pravi, da je treba najti drugo obliko državne ureditve, ker se oblasti, ki jih je določila prejšnja vidovdanska ustava, niso obnesle, niso se pa tudi obnesle banovine. Treba je najti tako obliko, da bodo sestavni deli skupno države lahko delovali, ne da bi bila bremena večja. Treba pa bo tudi določiti kakšno moč bodo te nove enote v skupni državi imele. Nato pa list govori o razmejitvi med Srbi in Hrvati ter pravi, da je natančna razmejitev nemogoča, ker so pač Srbi in Hrvati med seboj močno pomešani. V tistih enotah, kjer bodo Hrvati v večini, ne bodo smeli delati protisrbske politike, kakor tudi ne bodo smeli Srbi delati protihrvatske politike v enotah, kjer bodo Hrvati v manjšini. Z drugimi besedami se to pravi, da so bodo po veliki noči menili, kako naj se država razdeli in kako moč bodo imeli posamezni deli. Kako pa se bo tisto, kar bodo Sklenili, iz-> vedlo? Hrvati so bili spočetka skupaj z združeno srbsko opozicijo mnenja, da naj bi novo stanje sklenila nova ustavotvorna skupščina, ki bi jo bilo treba na novo izvoliti. Kakor pa poročajo sedaj hrvatski listi, lz tega ne bo nič, ker v sedanjem težkem času no kaže delati volitev v ustavotvorno skupščino. Zato bodo to reč drugače rešili. Zagrebški »Obzor« naglaša, da je v sedanji ustavi nekaj določil, ki omogočajo, da se vsaj začasno izvedejo potrebne spremembe. — Torej: Ker so srbske opozicionalne stranke že izrekle svoje mnenje, da so za vse, kar bo dr. Maček sprejel in ker je tudi vlada tega mnenja, da se tako postopa, ne bo nobenih težav od te strani, zlasti, ker kaže, da so tudi drugi činilci teh misli, tako vsa stvar pojde lahko bolj urno izpod rok. Po pravici veli belgrajska »Politika«, list, ki močno podpira vlado v njenem prizadevanju, da bo letošnja velika noč v znamenju notranjega pomirjen ja in novih upov. — Bog daj! Drugi dogodki velikega tedna Dr. Korošec se je na veliki torek zvečer odpeljal iz Belgrada v južno Italijo, kjer bo prebil velikonočne praznike. Ljubljanska delavska zbornica je dobila nove člane. Minister za socialno politiko je na podlagi pooblastila v zadnjem finančnem zakonu razrešil člane ljubljanske delavske zbornice, katerim je že potekla poslovna doba. Na mesto njih je imenoval nove člane, in sicer je imenovanih 43 članov Zveze združenih delavcev ter 7 članov drugih strokovnih delavskih organizacij, kakor tudi 10 članov nameščencev, ki so organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. — Želimo, da bi novi člani delavske zbornice bolj uspešno delali v blagor slovenskega delavca. Slovenski železničarji, ki so politično organizirani v JRZ ter imajo v njej svoje železničarski , klub, so v imenu tega kluba začeli izdajati svoj list »Slovenski železničar«. Te dni je v Belgradu izšla statistika, ki kaže koliko ima Belgrad prebivalcev. Številke govore, da je 1. 1937 imel Belgrad 405.000 prebivalcev, to se pravi 29-krat več kot pred sto leti. Zanimivo je, da je v Belgradu 65.000 vpisanih delavcev ter 2501 milijonarjev. To niso mačkine solze! V mestu je 20.000 hiš, ki so skupaj vredne več ko tri in pol milijarde. Naša kraljica Marija, ki se je pred kratkim vrnila iz Londona, je te dni za veliko noč velikodušno obdarila cel zavod revnih otrok. Vsak otrok je dobil zavoj, težak 14 kg, raznih potrebščin. Naša kraljica Marija se odlikuje po svojem dobrem srcu, ker zelo skrbi za siromake, kjer koli ji je prilika dana, da vidi revščino. I Danes predstava oh 21. uri. — Na Vel, nedeljo in pondel|ek ob 10.30,15.17,19.21 uri KINO MATICA Telefon 21 24 Francisca Gaall v svojem zadnjem najboljšem filmu eden! mesec Zabavna opereta polna humorja Blagajna te odpre ob19.30 Na Soa 1.1917 (Hontesa Bernlnl) Veledramatičen vojni film izza časa avstrijsko italijanskih bojev ob Soči Sibila Schmitz, Inge List, Hannes Stolzer. — Krstna predstava tega zanimivega in stvarnega filma, ki nam pokaže vse tegobe in težke dneve iz svetovne , ....... . _prod. M|no ^ ...iii.., uui.t fiunaLL. .DC ic^uui] lil ICLAC UUCVC I vojno, bo danes na velikonočno soboto ob 21. uri predaja vstopnic od 19. ure dalje »Emir el muminin...« Borba treh velesil za prestol kalifov in za politični vpliv nad mohamedanstvom Ob priliki poročnih slovesnost! egiptovske princeze Favzide z iranskim prestolonaslednikom je bilo med vzkiikanjem ljudstva tudi večkrat slišati vzklik: živel emir el muminin, živel kalif vseh vernikov! fa vzklik je veljal egiptovskemu kralju Farukn. Politična javnost je takoj razumela, da sloji za temi vzkliki mogočen politični program, ki zadiia prav v temelje sedanjega mednarodnega položaja in zanima ne samo muslimanske države, marveč v prvi vrsti velesile, ki imajo v svojih mejah mohamedanske vernike: Zadnji kalif Čast in poklic muslimanskih kalifov je ugasnila, ko je moderna Turčija izgnala iz Carigrada zadnjega kalifa Osmanskega rodu sultana Al>d El Mcdjida. To se je zgodilo dne 1. marca 1924, Toda turška vlada je že takrat pribila, da smatra, da je kalifat končnoveljavno odstranjen in da se ne sme zgoditi, da bi se kje drugod obnavljal. Kalifalski odbor se je v naslednjih letih sicer zbirai in sestajal, da bi našel naslednika, toda brezuspešno. Zadnjič si je sestal 1. 1926. in je že vse tako izgledalo, da bodo kalifatsko čast vendar le ponudili takratnemu egiptovskemu kralju Fua-du, toda odpor raznih evropskih veiesil je bil takšen, da se je kalifatski odbor razšel in svojega poskusa do danes ni več ponovil. Kralj Faruk — novi kalif V drugi polovici 1. 1938. se je položaj že toliko razbistril, tia sc-. je zamisel obnovitve kalifata znova pojavila, in sicer spet v zvezi z egiptovskim o Vnete irelikcmofne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem Rogaške mineralne vode uprava izvora Rogaško Slatina Kralj Faruk kraljem, za kar je že Anglija poskrbela. Drugi mohamedansia vladarji ne prihajajo v poštev, razen Ibn Sauda. najbolj mogočnega mohamedan-skega kneza, ki pa velja za krivoverca in bi ga poleg tega iz gole ljubosumnosti transjordanski, iraški in jeinenski vladarji kot kalifa nikoli n« hoteli priznati. Egiptska vlada se je s pomočjo Anglije, ki je razumela, kaj bi za njeno veljavo v muslimanskem svetu pomenilo, če bi bil sedež kalifata na ozemlju, ki je pod njenim nadzorstvom, obrnila na razne mohamedanske vlade in je od njih dol ila spodbudne odgpvore, tako da so v Kairu že računali z možnostjo, da bi egiptskega kralja F a r u k a proglasili za kalifa vseh muslimanov že leta 1940., ko bo Kairo slavil 1000 letnico svojega obstoja. Toda proti temu načrtu so se dvignile spet razne sile, tako da je bil trenutno spet potisnjen v ozadje in prihaja do izraza le ob priliki večjih manifestacij, ki jih spretna propaganda vporablja, da zamisei kalifata spet pozivi med mohamedansldm prebivalstvom Egipta. Kdo sc protivi kandidaturi egiptovskega kralja? Borba velesil za oblast nad muslimani v prvi vrsti je proti obnovitvi kalifata s sedežem v Egiptu Turčija sama, ker se zaveda, da bi Ataturkova dedščina silno trpela, če. bi kar naenkrat vstal muslimanski kalif izven meja turške države ter postal središče, okrog katerega bi so zbiral ves mohamedanski svet. Turčija ve, da bi bile posledice za njo hude, tako z ozirom na trajnost notranjih reform, ki jih jc pod Alatur-kom izvedla, kakor tudi z ozirom na zunanjepolitični položaj, ker bi so oči mohnmedanskega sveta, ki 6o doslej gledale v njej močno, napredno državo, obrnile drugam, h kalifu muslimanov, okrog katerega bi ee začele zbirati tudi politične sile mohamedanskega sveta. Zato je Turčija takoj dala vedeti po svojem službenem tisku in po izjavah svojih ministrov, da obnove kalifata ne bo dovolila in da smatra to vprašanje za preizkušnjo prijateljstev, ki jih je sklenila z raznimi državami. Drugi neizprosni protivnik proti obnovitvi kalifata v Egiptu je Italija in to iz zelo razumljivih razlogov. Egipet leži v sredini med mohamedanci italijanske Libije in niohamedanci italijanske Abesinije ter bi kot sedež kalifa pomenil veliko privlačno silo za italijanske muslimane, istočasno pa seveda tudi stalno ogrožanje in rahljanje italijanske oblasti tako v Libiji kakor v Abesiniji. Italija se trudi, da bi našla drugi izhod in da bi dobil kalifsko čast kakšen mohamedanski vladar, ki je pod njenim pokroviteljstvom ali vsaj takšen, ki ni v Egiptu in ki ni pod angleškim pokroviteljstvom. Tretji protivnik je Francija, ki jo vodijo isti razlogi, kakor Italijo. Francija ima v severni Afriki velikanski imperij, kjer prebivajo mohamedanci. Ce bi se duhovno središče muslimanskega sveta obnovilo izven področij, kjer vlada Francija, posebno, če bi se ohnovilo v Egiptu, bi se sprožile razkrojevalne sile, ki bi izpodjedale francosko oblast nad mohamedanci v severni Afriki in v Siriji. Ce je kalif potreben, tako pravijo v Parizu, zakaj bi si ne izbral za sedež Tunizije ali Maroka, saj je Francija druga največja niolianiedanska sila na svetu. Zmagala bo Anglia Anglija pa ima spet svoje račune. Ako bi egiptski kralj združil s krono tudi še čast kalifa vseh vernikov, bi si utrdil položaj ne samo v Egiptu, kjer republikansko usmerjeni Wafd dinastiji tlela preglavice, marveč bi njegov vpliv zrasel na vso bližnje in daljno okolje, koder prebivajo mohamedanci, predvsem pa' po arabskih deželah, koder danes že tekmuje vpliv Italije. Zelo verjetno je, da bo končno zmagala Anglija in da bo egiptski kralj, torej angleški kandidat, poslal kalif vseh mohamedanskih vernikov. Poročne slovesnosti zadnjih tednov v Kairi, kjer se je Egiptu prišla pokloniti mohamedanska Perzija, je porok za to. In to ne bo ena najmanjših političnih zmag Anglije v zgodovini njenega 'imperija. — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Retf. po min. soo. poL in n. «dr. S-br. 15.483. 25. V. 35. Kristus Kralj in naši možje Misli za kongres Kristusa Kralja V svetovni duhovni borbi med vero in brez- , boštvom, krščanstvom in poganstvom, Kristusom .g satanom bo kmalu prišlo do odločilne bitke, j Odločili jo bodo — možje. Tam možjo. ki so se zakleli: »Nočemo, da bi ta zavladal nad nami« j (Lk. 19, 14), tu možje z geslom: »Kristus mora kraljevati!« (1 Kor 15 25) To je zlasti od evhari-stičnega kongresa sem tudi geslo slovenskih mož. To geslo vam bo pripel na moške prsi — kongres Kristusa kralja, Kristus mora kraljevati, ker je resnično naš kralj. Jezus Kristus je Bog, Sin božji, Bog-človek, »prvorojenec vsega stvarstva« (Koi. 1, 15); zalo je naš kralj jx> rodnem pravu. Kristus pa ima kot Odrešenik sveta tudi priboreno pravico do kraljevske oblasti: »On pa mu je dal oblast in čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, rodovi in jeziki mu bodo služili; njegova oblast je večna oblast, ki ne bo odvzeta; in njegovo kraljestvo ne bo razdejano« (Dan. 7, 14). Zato je Kristus, odkar je slovesno apostolom razodel: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji« (Mt. 28, 18). Kralj vekov, Kralj kraljev in Gosjiod gospodovalcev. Zato mora Kristus kraljevati vsem in vsakemu, vsem družinam in narodom, vsi mu moramo služiti. Pa ne le moramo, tudi hočemo mu služiti veselo, ker je Kristus kralj resnice, pravice, ljubezni in miru, dočim je 6atan knez teme, laži, krivice, sovraštva, nereda in nemirov. Kristus mo.-a vladati — povsod: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode!...« (MT. 28, Mk. 16). Vsi kristjani smo njegovi borci, odkar smo krščeni in birmani; vsi se vojskujemo zoper satana, svet in strasti; vsi smo poklicani, da po svojih močeh širimo Kristusovo kraljestvo v dušah. Vsaka duša je njegova last, vsako je odkupil s svojo rešnjo krvjo, vsako moramo zanj pridobiti. Nismo sami: On je z nami. z vsakim borcem, z nami njegova moč, vse moremo v njem. Kolikor bolj se bo kdo z nji m trudil, tem lx>lj bo tudi deležen njegove končne zmage in slave. V križarskih vojnah so se jiosebno odlikovali — vitezi. V Kristusovi armadi pod zastavo sv. križa naj bi bili vsi naši možje — vitezi! Možje imajo največ vpliva doma in v družbi, možje odločujejo. Moža poslušajo žene, otroci, posli; moža vodnika poslušajo stanovi, narod. Možje bodo tudi odločili bitko med Kristusom in satanom v naši dobi. Naš boj je obramben in osvajalen. Garda mora braniti kralja. To je njena častna dolžnost Možje, branite Kralja in njegovo kraljestvo! Sodobni pogani hočejo s silo izriniti Kristusa iz družine, šole, družbe, src. Mar naj mirno gledamo to razkristjanjenje? Mar naj zmaguje in kraljuje strast, pijanost; nečistost, prešuštvo, lakonniost, sovraštvo, brezboštvo in hudobija in za vsem tem — satan? Nazaj Kristusa! Kristus mora vladati povsod: v srcih, v družini, šoli, družbi! Njegova načela morajo prešinjati tudi vse naše gospodarstvo, kulturno, vse družabno življenje! En sam mož ne bo tega izvedel; zato bodimo vitezi, ajx>-stoli vsi. Ne zamudimo ne dneva, ne ure. da na6 zopet otroci sveta ne prehitel Vsak od nas, ki je že doslej zvesto služil Kristusu Kralju, naj pridobi zanj še druge može! Mož moža! To je geslo Katoliške akcije po vsem svetu, to bodi naš prvi apostolat. In zdaj, kako bomo širili kraljestvo Kristusovo? 1. Predvsem s 6vojim zgledom, Bodi vzoren soprog, oče, gospodar, državljan, katoličan! Možje, ki se na grešen način branijo otrok, svojih žen ne ljubijo ali jim niso zvesti, so že V nasprotnem taboru. Vzgajaj otroke v strahu lx>ž-jem in ljubezni božji, stopaj sam pred njimi h kraljevi mizi Kristusovi! Kot vesten gospodar štedi, varuj se špekulacij in pazi na posle in delavce; živi v miru s sosedi; ljubi Cerkev, Kristusovo kraljestvo, ter sjx>lnjuj vestno njene zai>ovedi in — okrožnice vrhovnega vojskovodje. »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5, 10). 2. Moli ! Le mož, ki moli kakor Mojzes na gori med bitko, bo zmagal; le ona moška energija, ki jo podpira lx>žja moč, bo v nadnaravni ekonomiji žela uspehe. Ko je šlo dne 13. apr. 1829 v angleškem parlamentu za važno odločitev, za spremembo ustave v prid osvoboditvi irskih katoličanov, je vodnik Ircev, slavni 0'Connel, v nekem kotu parlamenta molil — rožni venec. 3. Govori! Mar naj znajo le satanovi agenti agitirati in letake širiti? V cerkvi, v slovstvu, na tečajih se lahko temeljito versko izobrazite, kakor čas zahteva. Danes je treba tu pa tam odločno protestirati, razsodno poučevati, ozdrav-ljati, prijioročaM naš katoliški, tudi verski tisk in zakaj ne tudi misijonov, duhovnih vaj, prejemanje zakramentov, Apostolstva mož, Kat. akcije? 4. Delaj! Delo bodi čim bolj organizirano. Iztrebite pijančevanje, bogokletstva, priležništvo, postajanje zunaj cerkve med službo božjo, pohujš-ljive plese, pohujševanje v kopališčih, pohujševanje na odrih in v kinu, spravite v sovraštvu živeče, odpravite nepotrebno hlapčevsko delo ob nedeljah in zapovedanih praznikih! Naj prvo treba gnoj izkidati in podreti satanove templje, potem pa zidati. Pospešuj dobrodelnost, podpiraj katoliško časopisje, misijone, vojskuj se za svobodo sv. Cerkve, svetost zakona in katoliško šolo! Dela v izobilju, ker so vaši predniki mnogo zamudili. Delajte, da vam ne bodo vaši otroci mogli istega očitati! 5. Žrtvuj — Srcu Kristusa Kralja vsak dan vse svoje misli, besede, delo in trpljenje. Kraljestvo križanega Kristusa Kralja živi od žrtve. Garda živi in umrje s svojim kraljem. Borci Kristusa Kralja pa potrebujejo tudi provijanta, da ne omagajo. Marsikateri mož, ki se na kongresih ogreje za Kristusa Kralja, ob času preskušnje omaga in zapusti gardo. Ne le naši fantje, tudi naši možje potrebujejo kruha močnih. Zato vsi možje vsaj vsako prvo nedeljo v mesecu h kraljevi mizi Kristusovi! Tam je vaš vir življenja, in vaše skupno sv. obhajilo je obenem najlepše apostolstvo zgleda, ki ga dajete družini, župniji, vsej armadi Krisusa Kralja. Krščanski možje! Že te vrstice nam namiga-vajo, kako bogato snov za razmišljanje in posvet vam bo nudil letošnji svetovni kongres Kristusa Kralja v ^slovenski prestolici. Zato upamo, da se bodo možje zanj najživahneje zanimali ter da se bo kongresa udeležilo še več tisočev slovenskih mož, kot se jih je udeležilo pred leti evliaristič-nega kongresa. Bodrila smo potrebni, da bomo za nove bitke močni kakor tisoči mehikanskih in španskih mučencev, ki so pred smrtjo vzklikali: »Živel Kristus-Kralj!« Kopatin Viktor S. J. Slovensko pevsko in drajnatično društvo »Domovina« v Newyorku ob BO-letnici svojega delovanja Mladinski tabor v Mariboru 31. junija, 1. in 2. julija bo v Mariboru po nekaj letih zopet večja prireditev, ki bo predstavljala po svoji veliki zasnovi mejnik v razvoju severnih Slovencev. Po svoji vsebini bo to mladinska in ljudska prireditev. Na mladinski prireditvi bodo nastopile v prvi vrsti dve fantovski podzvezi, mariborska in celjska. Ker bodo istočasno v teh dnevih š|x>rtne tekme za prvenstvo ZFO in ZDK, bodo prišli v Maribor tudi številni fantje in dekleta iz vse Slovenije. Pod splošno ljudski okvir pa bodo spadali stanovski zbori, ki se jih bodo udeležili pripadniki posameznih ljudskih stanov in ljudstvo sploh. Prvenstveno je zamišljena prireditev kot manifestacija (fantovske) mladine severne ineje. Sporedno z velikimi vsenarodnimi prireditvami v Ljubljani, so bile tudi velike prireditve v Mariboru, ki so često posegale svoj krajevni okvir in so bile pomembne za vse Slovence. Ojkj-zarjam samo na mednarodni orlovski tabor 1. 1920. v Mariboru, na velike mladinske dneve (1. 1924), na delavske dneve (1925), kmečke dneve (1926), na lavantinski evharistični kongres (1934), na Slomškove praznike (1937). To niso bili navadni zbori, ampak velikopotezne prireditve, ki so idejno zajemale ves slovenski narod. V duhu in zmislu teh minulih naših prireditev hoče tudi letošnja mladinska prireditev zajeti zopet vso mladino severne Slovenije in ji v zmislu sodobnih potreb dati nov, nepremagljiv katoliški polet. Na mariborskem taboru pa bodo tudi 1 j n d -ski stanovski zbori- Stanovi, kmečki, obrtniški, industrijski (delavci), se morajo gospodarsko dvigniti, pa tudi kulturno oblikovati. V Mariboru bomo tudi ta vprašanja raziskovali s stališča posebnih slovenskih razmer. Govorniki bodo pokazali smernice za pravilni gosjxxlarski razvoj, pa tudi razložili, kako se naj obnovi in dvigne kultura kmečkega, obrtniškega in bodočega industrijskega stanu. Krona stanovskih posvetov pa bo zbor izobražene mladine: dijaštva, učiteljstva in izobra-ženstva sploh. Rešiti bo treba na jiosebnih zborih vprašanje voditeljstva, in sicer zdravega, plodnega ter krščanskega voditeljstva, ki mu bo smelo in moglo ljudstvo zaupati vodstvo samega sebe. Pridite torej vsi v Maribor, da rešimo nezbegljive naloge! Maribor je velika naša narodna, gosjx>darska in kulturna postojanka ob severni meji, ki zaradi hitrega razvoja s svojo neposredno okolico šteje nad 60.000 jirebivalcev. Maribor je že od nekdaj slovenski, saj so vse naše velevažne kulturne ustanove, muzej, knjižnica, zgodovinska in kulturna društva s svojim znanstvenim glasilom vznikle že v avstrijskem Mariboru. Tudi velike slovenske gos|>odarske ustanove i. dr. so delovale že v predvojnem Mariboru. Danes je slovensko podeželje preplavilo Maribor, slovenski kapital prodira naprej in Maribor je čisto naš. Obiščite ga! Slomškovo mesto, srce in biser severne Slovenije, najdražji naš narodni zaklad, vas vabi, da jx>živimo v sebi do vere, naroda in kralja! Pridite! 700 letnica minoritskega samostana v Ptuju Ptujski minoritski samostan so ustanovili ptujski gosj)odje za vlade solnograškega nadškofa Eber-harda II. leta 1239. Minoriti so prišli v Ptuj kot predstavniki kulturne misije katoličanstva in se posvetili dušnemu pastirstvu med našim slovenskim ljudstvom. V teku stoletij se da v tem samostanu vseskozi zasledovati funkcija slovenskega pridigarja, ki je našemu vernemu slovenskemu ljudstvu oznanjal božjo besedo v domačem jeziku in se je zaradi tega imenovala minoritska cerkev sv. Petra in Pavla naravnost »slovenska cerkev«. Prvotna samostanska stavba je imela malo slič-nosti s sedanjim dvonadstropnim poslopjem. Sedanjo obliko je samostan dobil šele v drugi polovici 17. stoletja (1696) največ po zaslugi dolgoletnega gvardijana g. Gašf>erja Dietl-a. Najlefiši njegov sfiomenik je občudovanja vreden veliki re-fektorij v prvem nadstropju. Na plafonu so izredno lepa štukaturna dela, ki sta jih izdelala 1. 1693 An-tonio Quadrio in Peter Bettini z bogatimi okvirji iz štuka, v katerih so slike (freske) iz življenja sv. Petra in Pavla. Na sredi je pa slika, ki predstavlja nekako jx»klonitev ustanove cerkve in samostana. Slike (freske), ki so še danes prav dobro ohranjene, je slikal fr. Rupert Vallauer, minorit. Čim vstopiš v ta veličastni refektorij, zapaziš na zidni steni spredaj veliko sliko, ki predstavlja večerjo pri Simonu. Okrog in okrog na zidu je 12 apostolov, ki so slikani v naravni velikosti. Omembe vredne pa so tudi jedilne mize iz trdega hrastovega lesa, na katerih je naslikanih 10 božjih zapovedi. Dnevi proslave bodo 5., 6. in 7. avgusta 1939 s sledečim sj>oredom: Dne 5. avgusta: ob 7 pontifikalna sv. maša (dr. J. Mileta, šib. škof). — Ob 19 slovesna pridiga (p. Odilo Hajnšek), večernice z blagoslovom. — Ob 20 slavnostna igra »Kuga« od Davorina Pe-tančiča. — Ob 22 procesija z Najsvetejšim po mestnih ulicah (z bakljami). — Ob 24 polnočnica na minoritskem trgu. Dne 6. avgusta: Ob 6 skupna sv. maša in obhajilo za III. rednike. — Ob 8 sprejem prevzv. g. škofa dr. Tomažiča. — Oh 9.30 sv. maša, pridiga (dr. Tomažič, lav. škof), med mašo ljudsko petje, maši zborovanje (vseslovenski tabor tretjered-nikov), govorita Mihelčič Alojz, podpreds. skupščine, in Franc Terseglav, urednik »Slovenca«. — Ob 15 velik koncert vseh pevskih zborov, združenih v Pevski zvezi Ptuj—Ljutomer. — Ob 18 D. Petančič: »Kuga«, igra. Dne 7. avgusta: Zahvalna božja pot k Materi božji na Ptujski gori. Proslava 700 letnice je pod pokroviteljstvom predsednika senata dr. Antona Korošca. V častnem odboru so: minister dr. Mila Krek, minister Franc Snoj, ban dr. Marko Natlačen, lavantinski škof dr. Ivan Tomažič in minoritski pro-vincijal dr. Bonaventura B u r i č. Traino kodranje z najnovejšim aparatom ter vso v našo stroko spadajočo postrežbo nudi cenjenim damam in gospodom solidno in po najnižji coni BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON MATIJA SVANUŠA Ljubljana. Aleksandrova 4 (pasaža) Letošnje birmovanje v ljubljanski škotiji 1. Dekanija Novo mesto: Novo mesto, v nedeljo 30. aprila; Št. Peter, v ponedeljek 1. maja; Šmarjeta, v torek 2. maja; Bela cerkev, v sredo 3. maja; Brusnice, v četrtek 4. maja; Stopiče, v petek 5. maja; Podgrad, v soboto 6. maja; Šmi-hel, v nedeljo 7. maja; Vavta vas, v ponedeljek 8. maja; Toplice, v torek 9. maja; Poljane, v sredo 10. maja; Črmošnjice, v četrtek 11. maja; Soteska, v petek 12. maja; Prečna, v soboto 13. maja; Mirna peč, v nedeljo 14. maja. 2. Dekanija Radovljica: Radovljica, v četrtek 18. maja; Rateče, v petek 19. maja; Jesenice, v nedeljo 21. maja; Kranjska gora, v četrtek 1. junija; Dovje, v petek 2. junija; Sv. Križ, v soboto 3. junija; Koroška Bela, v nedeljo 4. junija; Brez-nica, v ponedeljek 5. junija; Begunje, v torek 6. junija; Lesce, v sredo 7. junija; Mošnje, v četrtek 29. junija; Leše, v petek 30. junija; Ljubno, v soboto 1. julija. 3. Dekanija Kočevje: Kočevje, v nedeljo 11. junija; Stari log, v ponedeljek 12. junija; Topla reber, v torek 13. junija; Polom, v sredo 14. junija; Stara cerkev, v četrtek 15. junija; Kopriv-nik, v petek 16. junija; Spodnji log, v soboto 17. junija; Mozelj, v nedeljo 18. junija; Borovec, v ponedeljek 19. junija; Kočevska Reka, v torek 20. junija; Gotenica, v sredo 21. junija; Banja Loka, v četrtek 22. junija: Zdihovo, v petek 23. junija; Fara, v soboto 24. junija; Osilnica, v nedeljo 25. junija. Dolenjci Minoritski samostan v Ptuju FOTO Kr. dvorni dobavitelj Drogeriia GRIGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5 izdelava, hitro, dobro, ceneno, aparati novi modeli Mladinski dnevi v Ljubljani, ki so nam vsem nepozabno v spominu, so bili mogočen kres, ki je vžgal v srcih slovenske mladine nov ogenj navdušenja. Mladina jo šla s podvojeno silo na novo delo, zbirala se jo vso zimo pri svojih sestankih in telovadnih urah. Da javno pokaže uspehe svojega požrtvovalnega dela in zopet manifestira za svoje vzvišene ideale, so zbere vsa mladina Dolenjsko 16. julija v Novem mestu na mladinski tabor novomeške podzveze Z mladino pride na naš tabor vsa Dolenjska, da ji da svoje priznanje in poudari, da je to tista mladina, iz katere rasto naš narod. Dolenjci, 16. julij jc praznik vse Dolenjsko! Pripravimo so nanj! ZFO — podzveza Novo mesto. \ » A S ne novice Koledar Sobota. 8. aprila: Velika sobota. Albert, Škof, Julija. Nedelja, 9. aprila: Velika noč. Vstajenje Gospodova Ponedeljek, 10. aprila: Velikonočni ponedeljek. Mehtilda, devica. Torek, U. aprila: Leon Veliki, papež; Ange-is, spoznavalec. Novi grobovi + V splošni bolnišnici je v četrtek zvečer i mrla Marija Zalokar, 7 letna hčerka dimni-;arskega mojstra in posestnika v Radovljici. Po-:reb blagega otroka bo v nedeljo popoldne ob 4 'pred šole v Radovljici na tamkajšnje pokopališče, ^nbijnčim naše sožalje! Osebne novice — Iz banovinske službo. V VIII. položajno kupino je napredoval dr. Jerko Oršič, zdravnik družene zdravstvene občine Dobrovnik. Albin Ju- vanc, banovinski rač. inšpektor VI. pol. skupine pri banski upravi v Ljubljani je imenovan za višjega rač. inšpektorja v V. pol. skupini. Martin Potočnik, banovinski uradniški pripravnik-podšumar pri okr. načelstvu v Murski Soboti, je imenovan za banovinskega podšumarja III. razreda s pravicami uradnika X. pol. skupine. Avgust Broman, banovinski uradniški pripravnik-podšumar pri okr. načelstvu v Dravogradu je imenovan za banovinskega podšumarja III. razreda s pravicami uradnika X. pol. skupine. Premeščena je na prošnjo Ljudmila Herman, banovinska uradnica-pripravnica pri bolnišnici v Brežicah k banski upravi v Ljubljani. Anton Kržišnik, gozdni čuvaj-služitelj II. pol. skupine pri gozdarski upravi v Kranjski gori, je imenovan za podŠumarja-uradniškega pripravnika pri okr. načelstvu v Črnomlju. Nada Valentič, zvaničnica III. skupine pri banski upravi v Ljubljani je imenovana za zvaničnico II. skupine na dosedanjem službenem mestu. Zobozdravnik Dr.Volovšek Vladimir ne ordinira do 17. t. m. — Iz policijske službe. Napredovali so policijski stražniki 111. razreda-zvaničniki za policijske stražnike II. razreda-zvaničnike: Kos Vincenc, Mir lan Merlak, Viktor Vehovec, Oton Vončina, Ivan Javoršek, Franc Štrubelj, Viktor Cerar in Anton Marolt, vsi v Ljubljani. — Za policijske stražnike pripravnike v III. skupini zvaničnikov so imenovani pri upravi policije v Ljubljani: Janez Urbas, Martin Križman, Karel Gorenc, Franc Baudek, Jožef Butara, Alojzij Virant in.Oven Janez; pri pred-st^ništvu mestno policije. v Mariboru pa: Anton Pliberšek, Jožef Pišek, Jakob Ekart, Alojzij Rot-ner; .Matej Puhar, Viktor Kuharič, Jožef Kranjc, Viaditnir Drevenšek in -Jožef Požarnik. Ljubljana Komenskega uL4 Trfefon St. 3621 Dr. Prane Dergane iaf—primarij kirurg.odd.tj. Ordinira: 11.—i. (mete, naš praznik se bliža! V nedeljo, dne 30. aprila, na praznik Varstva v. Jožefa, bo na Hribu pri sv. Jožefu nad Celjem /olik kmečki tabor. Spored tabora bo v glavnem naslednji: V soboto, '29. aprila, bo zvečer v celjskem nestnem gledališču prva predstava zgodovinske gre Davorina Petančiča : »Slovenskega kmeta poveste. V nedeljo, 30. aprila, bo dopoldne slavnostni kmečki sprevod skozi Celje na Hrib sv. Jožefa, kjer iio pridiga in slovesn a sv. maša. Nato kmečki tabor, na katerem bodo govorili naši kmečki in narodni voditelji in zastopniki. Takoj po taboru ho vprizoritev igro »Povest slovenskega kmeta« na prostem, pred cerkvijo sv. Jožefa. Pri tej igri nastopi skupno nad sto oseb, godbe, pevci itd. Ta igra bo mogočno prikazanje naše iija, zastarele poškodbe kosti in sklepov, dalje ihromelost, kronični eksudati in vnetja, ženske bolezni in drugo. Rekonvalescenti. slabotni in slabokrvni najdejo ta svoje izgubljeno zdravje. II. jugosl. gasilski kongres v Ljubljani od 13. do 15. avgusta Nedelja, 13. avgusta: Ob 9 sv. maša pri sv. Florjanu v -Ljubljani za umrle gasilce, ob 1Q po-klonitev na pokopališču pri sv. Križu, ob 11 otvoritev gasilske razstave. — Na kolodvoru sprejemi. — Od 14—18! tekme. Ob 18 slavnostna seja zajed-nice. — Ob 20 družabni sestanek. Ponedeljek, 14. avgusta: Do 9 Sprejen|i na kolodvoru. Ob ^ Otvoritev II. jugoslovanskega.-;kon-gresa gasilcev: pozdravni nagovori zastopnikov oblasti, inozemskih delegacij in zajednic. 1. NqjČelni govor: Narodno delo gasilstva; 2. Moderno gasilstvo; 3. Vloga gasilstva pri pasivni obrambi; 4. Sa-marijanstvo; 5. Zaključek. — Ob pol 12 Blagoslovitev temeljnega kamna za prvo gasilsko šolo v Ljubljani. — Ob 18 Kosilo. — Ob 15 Generalna vaja na Stadionu. — Ob 16 Občni zbor vseslovanske gasilske zveze. Ob 21 Slavnostna predstava v opernem gledališču, odnosno slična prireditev na Stadionu. Torek, 15. avgusta: Ob 5 Budnica; ob 7 Zbirališče na Bleivveisovi cesti; ob pol9 Sprevod in defile (Masarykova, Miklošičeva, defile na Kralja Petra trgu, Wolfova na Kongresni trg; ob 10 Sv. maša na Kongresnem trgu s cerkvenim govorom. Ob 10.45 Slavnostno zborovanje. — Ob 13 Kosilo. Ob 15 Nastop slovenskih in drugih jugoslovanskih ter po možnosti inozenlskih gasilcev na Stadionu. Sreda, 16. avgusta: Žrebanje. Novi poštni ravnatelj Za novega direktorja direkcije pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani je bil, kakor smo že včeraj kratko poročali, imenovan višji poštini svetnik g. Jože Štukelj. Na to važno mesto stopa mož, od katerega vsa Slovenija upa, da bo s svojo odločnostjo vendar enkrat napravil konec neznosnim poštnim razmeram v Sloveniji. Enako kakor železnice v Sloveniji je tudi pošta pri nas za državo zelo donosno podjetje in bi moralo biti bolje do-tirano, zlasti pa bi moralo imeti več osebja. Novi ravnatelj g. Jože Štukelj se je že do sedaj ze,lo potrudil, da bi to stanje izboljšal ter je vsaj v neki meri dosegel uspehe in hvaležnost poštnih uslužbencev. Upati je, da se bo stainje slovenskega poštarstva sedaj znatno izboljšalo, ko je stopil na vodstvo tako odličen in odločen uradnik, kakor je novi direktor. G. Jože Štukelj se je rodil 29. septembra 1894 v Ručetni vasi pri Črnomlju. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, kjer je maturiral 1915. Po maturi je moral k vojakom ter je služil na italijanski fronti do prevrata. Po prevratu je diplomi- ral v jusu lin je I. 1919 »topil v poštno službo. Odličnega krščanskega in pa zavednega slovenskega uradnika je zloglasni režim dr. Kramarja) 1. 19Q2 seveda prestavil — v Skoplje, in sicer po »službeni potrebi«. V Skoplju je bil g. Štukelj šel občega oddelka. L. 1935, ko je novi režim pričel popravljati stare krivice, je bil g. Štukelj prestavljen nazaj v Ljubljano, kjer je bil dve leti inšpekcijski uradnik, novembra 1937 pa je •, postal šef personalnega odseka. Poštno osebje pozna novega - diretktorja kot odličnega strokovnjaka v poštini stroki. Sodeloval je z mnogimi članki v listih »Poštar«, »Poštni glasnik«, »Slovenski poštar« in( v drugih. Zelo marljivo je sodeloval v raznih poŠta rekih organizacijah. Med drugim je pred meseci ustanovil tudi pošta reko organizacijo JRZ, kateri je predsednik. Pozdravljamo g. Štuklja kot novega ravnatelja poštne direkcije in združujemo evojo željo z njegovo: ozdravljenje poštnih razmer v Sloveniji in s čim večjo nastavitvijo novih poštnih uslužbencev in uradnikov ter razbremenitev dosedanjih izmučenih in prezaposlenih poštnih uradnikov in pa uslužbencev. Jutaembalažo-Letsian izdeluje Motvoz in platno, Grosuplje Zahtevajte cenik in vzorce I — VII. romanje v Rim. Za binkoštne praznike bo pohitelo nad 300 Slovencev s posebnim vlakom v večno mesto Rim. Med potoma si ogledajo Florenco, nato Rim, kjer ostanejo od 23. do 28. maja. Poleg cerkve sv. Petra in vatikanskih muzejev bodo izletniki priliko pod strokovnim vodstvom ogledati si stari, srednjeveški in moderni Rim. Predvidene 60 tri poldnevne kroine vožnje z avtobusi. Na binkoštno soboto popoldne pa obiščejo izletniki poletno rezidenco 6v. očeta Castel Gandolfo, Albansko jezero in Frascati. Nad 100 izletnikov pa pohiti ta dan v Neapelj. | 25. maja je predvidena avdienca pri sv. očetu, kjer se poklonijo Piju XII. Slovenci v narodnih nošah, v krojih ZFO in ZDK. Na binkoštno nedeljo pa bodo imeli priliko udeležiti se slovesne službe božje, kateero bo imel sv, oče Pij XII. v cerkvi sv. Petra. Na binkoštni ponedeljek ee urade izletniki v Benetkah Isti dan zvečer ob 8 pa bo privozil posebni vlak v Ljubljano. — Vsi stroški, to je vožnja Ljubljana-Rim in nazaj, avtobusi po Rimu, hrana in stanovanje, dalje krožna vožnja v Florenci in prehrana v Benetkah III. razreda za osebo 850 din, II. razr. 1000 din. Prijaviti se je do 17. aprila pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 7. — Prvo letošnje romanje na grob sv. Eme v Krko na Koroško, namenjeno predvsem za vernike iz ljubljanske škofije, se bo vršilo že 28. In 29. junija; drugo, namenjeno predvsem za lavan-tince, pa bo v začetku septembra. — Prvo romanje pojde preko Jesenic skozi Celovec k Mariji na Otoku na Vrbskem jezeru in odtod v Krko; na povratku romarji obiščejo Gospo Sveto. Celotni stroški (tudi preprosta hrana je všteta) znašajo 145 ditfj za boljšo hrano se doplača 25 ozir. 35 din. Vsak roman zase plača samo vožnjo z vlakom od doma do Jesenic ln nazaj, ki bo naj- ; brž tudi letos polovična. — Prijaviti se je najkasneje do 12. junija ravnateljstvu sal, zavoda na Rakovniku v Ljubljani. V prijavi treba navesti ime in priimek, poklic, kraj in datum rojstva, pristojno občino in točen naslov; priložiti je dve fotografiji v velikosti 4X5 cm ter hkrati poslati tudi denar. Dovoljenje okrajnega glavarstva za potovanje v Nemčijo ni treba pošiljati, ker ga bo za V6e romarje poskrbelo vodstvo samo. — Romarji se naprošajo, naj s prijavami pohite, da bo mogoče organizacijo izvesti v splošno zadovoljstvo. V gostilni in restavraciji zahtevajte vedno izrečno Rogaška mineralno vodo. Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo zato hvaležen — Slovensko katoliško akademsko starešinstvo v Ljubljani bo imelo dne 16. aprila 1939 ob 10 dopoldne redni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5. Neposredno pred občnim zborom — ob pol 10 — bo sv. maša v kapeli Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva 19. Podrobni dnevni red bo pravočasno razposlan skupno z izvestjem po pošti. V primeru nesklepčnosti bo pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Morebitne predloge je treba prijaviti odboru pismeno vsaj tri dni pred občnim zborom. K1ISO KODECJEVO Tel. 41-64 Danes ob 20 30, jutri ter v ponedeljek ob pol 3, pol 6 in pol 9 film najkrasnejših naravnih posnetkov po I kot dodatek pa največji francoski umotvor- °'"eo1 Velika iluzija ki je prejel prvo nagrado na festivalu v PAUL RlCHTER | Benetkah To je najboljši spored, ki ga je kinopodjetje nudilo svojim obiskovalcem. Pohitite z nakupom vstopnic, kajti naval je ogromen' Samostanski lovec Za Slovenski prosvetni dom Postaviti skupni dom vsem našim prosvetnim organizacijam je velika naloga letošnjega leta. Po dvajset letih svobodnega življenja je že res dvanajsta ura, da složno primemo za delo vsi, ki nam je pri srcu prosvetno življenje našega naroda. Lani je ves slovenski narod z mogočnim nastopom na številnih tal>orili dal izraza veselju ob dvajsetletnici naše države. Stotisoči se niso ustrašili niti naporov, niti žrtev in izdatkov, ki so bili združeni z manifestacijami naše narodne in državne zavednosti. Stotisoči so lani storili več, kot bi človek mogel pričakovati. Letošnja naloga je še težja; saj zahteva le tiho delo, težak sklep za žrtev, od katere človek ne bo dobil vidnega priznanja ali užitka ob gledanju mogočne manifestacije. Po svojih močeh žrtvovati prispevek za zgradbo osrednjega prosvetnega doma — SJo-venskega doma — naj bo letos narodna dolžnost vsili zavednih Slovencev. t: Akcijski odbor za zgraditev »Slovenskega doma« je že zaoral prvo brazdo. Zbira po prego- voru: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Kamen za palačo slovenskih prosvetnih organizacij naj postane obveza za slehernega imo-vitejšega Slovenca. Težko si je utrgati 1000 din za kamen, vendar naj pomislijo vsi tisti, ki mislijo, da take žrtve ne morejo vzeti nase, če jih morda že niso prehiteli še bolj požrtvovalni darovalci. Mi res nismo narod bogatašev, smo pa zato tem bolj požrtvovalni in naša dobra volja odtehta gotovo našo revščino. Število nabranih kamnov za »Slovenski dom« bo merilo naše zavednosti in požrtvovalnosti. Dokažimo, da smo kljub temu, da smo majhen narod, veliki v žrtvah. Vsakomur, ki je dobre volje in bi sicer želel kupiti kamen, a zneska takoj ne zmore, je omogočeno mesečno odplačevanje po majhnih obrokih. Zato le brez strahu segajmo po kamnih in pomagajmo graditi dom našim prosvetnim organizacijam. Sami si Dilemo izpričevalo, glejmo, da nas n« bo sraml 29. IV. do 1.V.1939 nagrade za obiskovalce XVI. SALON AVTOMOBILOV 4. V. Tekmovanje v eleganci avtomobilov. mednarodna turistično - kliunar-ska razstava Vino - Ročni Izdelki • Poljski stroji • Poletje -Šport. r. v. iv. mednarodna razstava psov. tekmovanje „dama in njen pes". Na železnicah od 24. IV. do 13. V. v Jugoslaviji brezplačen povratek, v sosednjih državah pa 26 do 60% popusta. Na Jadranskih parnikih vlSJi razred za ceno nižjega. — Enotni akademski narodni blok javlja. Združenim akademikom je poslal 8000 din znani slovenski manjšinski delavec Emil Lilek, vladni svetnik v pokoju in sedanji predsednik celjske ljudske univerze. Spet nov dokaz, da bo akademiki na pravi potil — Nove dr. Jeršetove Šmarnice »Luč iz Na-zareta« za letošnji majnik so pravkar izšle. Ker je »Luč iz Nazareta« obenem tudi lepa družinska knjiga, kakor je pohvalno poudarila kritika v »Slovencu« preteklo nedeljo, in ker je naklada le majhna, utegne kmalu poiti »Luč iz Nazareta«, bo tudi prav primerna priprava za Kongres Kristusa Kralja, ker šmarnice Kristusa Kralja zaradi pomanjkanja časa ne bodo izšle. Zato pohitite z naročilom! Šmarnice ae naročajo tudi pri založniku dr. Jos. Jeršetu, Ljubljana, stolno župnišče. Knjiga obsega 243 strani in stane broširana 85 din, vezana pa 42 din. da je kuhinjska čokolada Mirim iz najboljših sestavin napravljena. MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA G* (MIKI «,.« ..„» (t ..I,,! « r.M.I, ■— Opozarjamo na velikonočne prireditve Radia-Ljubljane in to posebno: 1. Koncert povečanega radijskega orkestra z vmesnimi solističnimi klavirskimi točkami g. prof. M. Lipovška, ki se bo vršil za Velikonočno nedeljo, dne 9. t. m. ob 11.80. 2. Velikonočna oddaja za izseljence v kateri bo govoril pesnik Oton Zupančič dne 9. t. m. ob 22.15. 3 Na velikonočni ponedeljek se bo izvajala ob 20.30 Vodopivčeva veseloigra s petjem »Kovačev študent«, ki sta jo priredila za radio Jozek in Ježek«. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkveiia dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 — Prav primerno darilo mladini za Veliko noč so dr. Sunikovi »Akademski poklici«, ki nudijo najboljših napotkov glede izbire poklica itd. Knjiga (cirka 400 strani) ee dobi v knjigarnah ozir. pri Slov. kat. akad. starešinstvu v Ljubljani, Miklošičeva 5, za 40 din (po pošti 45 din). — Ekskurzija dalmatinskih dijakov po Sloveniji. Že od torka se mudijo v Sloveniji dijaki in dijakinje dveh sedmih razredov šibenske gimnazije pod vodstvom škofjeloškega rojaka profesorja Bertonclja Alojzija, ki službuje na tej šoli. V Ljubljani so si v torek in sredo ogledali mestne zanimivosti, v četrtek so bili na Bledu, včeraj in danes se pa mudijo v Bohinju, odkoder bodo odpotovali z brzovlakom čez Zagreb, kjer bodo ostali tri dni, nazaj v Šibenik. Sredstva za tako dolgotrajno in drago potovanje so si dijaki-diletanti nabrali z raznimi gledališkimi predstavami in glasbenimi programi, ki so jih izvajali v Šibeniku in drugih dalmatinskih krajih. Pozni mraz v Dalmaciji meseca marca je pripravil mladino, da ni preveč občutila hladnega aprilskega vremena v Sloveniji. Dijaki so prav zadovoljni in zdravi ter kljub južnemu temperamentu pohvalno disciplinirani. ŠVICARSKE URE. zlatnina in srebnina za birmo, ČUDEN. Prešernova ulica 1. — Tam, »kjer barčica po morju plava«... kjer rožmarin dehti in oljka zeleni, k Mariji na Trsatu nad sinjim Jadranskim morjem, zahrepene vsako leto slovenska srca o binkoštnih praznikih, ko se zbirajo romarji, da pohite pod vodstvom »Po božjem svetu«, k Njej, ki že stoletja tolaži in osrečuje 6[voje častilce v svetišču, kjer je nekdaj bila hišica nazareške sv. Družine. Letos je s tem prelepim romanjem združen vesel izlet z ladjo po morju v prelepo MalLneko na otoku Krku in v Italijo (na Reko in v čudovito lepo Opatijo) bodo lahko šli romarji. Kdor želi leto« na to priljubljeno božjo pot, (v tehnični izvedbi Tujsko-prometne zveze) naj takoj javi po dopisnici svoj naslov romarskemu vodstvu »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da bo dobil brezplačna navodila, ker morajo vsi, ki hočejo v Italijo, biti priglašeni že do 20. aprila, vsi drugi pa do 5. maja. — Nova založba r Ljubljani (Kongresni trg št. 19) knjigarna, trgovina s pisarniškimi potrebščinami in izbranimi umetninami vam s svojo veliko zalogo postreže ob vsaki priliki in potrebi. Vedno ima v zalogi tudi knjige v tujih jezikih ter jih po želji oskrbi v najkrajšem času, — Prva žebljarska ln železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici sporoča, da je o priliki spremembe zadružnih pravil po novem zadružnem zakonu iz poslovnih razlogov spremenila tvrdko kot razvidno iz današnjega oglasa. Nova tvrdka je prevzela podjetja v celem obsegu, do-čim se njegovi zunanji in notranji odnosi niso spremenili — »Jugoslovanski biseri«. Velikonočna Številka mariborskih »Jugoslovanskih biserov« prinaša zopet celo vrsto okusno ilustriranih potopisnih in krajepisnih črtic, ki se nanašajo v prvi vrst: na bivšo mariborsko oblast, potem pa tudi v znatni meri na Ljubljano, Bled itd,, In naposled na naš Gornji Jadran: Bakarski zaliv, Dom »Jadranske Straže«, »Trboveljski dom«, ter mesto in Svoji k svojim! Domač pralni prašek »Perion« je odlične kakovosti in popolnoma enakovreden vsem tujim produktom. otok Krk. Slike: Motiv iz Slovenskih goric in Osetov »Grič,« dalje Dobrna, Zdraviliški dom Rogaške Slatine v zelenju in cvetju, Slatina Radenci in posrečena reprodukcija Thorwaldsenovega reliefa iz jedilnice zdravilišča v Laškem dihajo svežo in sončno pomlad v našem Podravju in ob Savinji, istotako tudi Zorzutova pesem »Pomlad«. Nemško pisana članka poročata o letoviščih ob gornji Savinji in o kopališčih in zdraviliščih med Muro in Savo. Članek »Obiščite naše Prekmur-jel«, opremljen z živo sliko lepega kopališča v Murski Soboti, vabi v Slovensko krajino in na Prekmurski teden. Pod naslo.vom: »Kam na dopust?, je nad 30 letovišč, zdravilišč, kopališč in planinskih koč jadrnato označenih in opisanih, da si vsak lahko izbere eno ali drugo. Poročila o Pivovarni »Union« o naših izseljencih in našem tujskem prometu kakor tudi o potrebi novega gledališča v Mariboru gotovo ne bodo ostala brez zanimanja, — Celi letnik revije (šest dvojnih zvezkov — 6tane 60 din. Naroča se pri upravi v Mariboru. Revijo urejuje prof. dr. Fr. Mišič. — Nove Šmnrnice za letošnji maj je izdala Družba sv. Mohorja. Napisal jih je dr. Fr. Kinio-vec. Knjižica, ki je izšla pod naslovom »Marijo častimo«, stane vezana z rdečo obrezo 28 din, z zlato obrezo 36 din. Pravkar je tudi izšel drugi zvezek zbirke »Cerkvenih očetov izbrana dela«: Fr. Omerza, Apostolski očetje. Broširan izvod stane 40 din, vezan 52 din. Udje Mohorjeve družbe, ki naročijo knjigi naravnost pri Družbi sv. Mohorja, ju dobe 25% ceneje. — Pražarna Žika želi vsem svojim prijateljem prav vesele velikonočne praznike, čita-teljem svojega družinskega lista »Žike« pa javlja, da bo nova številka izšla 1. maja. — ;Na milanski vclesejem z izletnim avtobusom od'iS. do 18. aprila. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ul. 3, tel. 22-50. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Izšlo je 25 idrijskih pesmi, katere je napisal pokojni Zorko Prelovec. Dobijo se v knjigarnah in pri Zorko Prelovcu, Dalmatinova ul. 13/1. Cena izvoda 20 din. — Združenja bank v Belgradu bo imelo svojo XVIII. redno letno skupščino dne 23. aprila 1939 ob 10 dopoldne v dvorani Izvozne banke v Belgradu, Prestolonaslednikov trg 5/1. — Materam. Priredil dr. Justin. Kako naj ravnajo matere z novorojenčki in dojenčki. Cena samo 3 din. Naroča se pri Slovenski krščanski ženski zvezi, Ljubljana, Masarykova cesta 12. — Tujsko prometno društvo za Notranjsko v Cerknici je razposlalo po cerkniški in loški dolini vabila za pristop k društvu. Sporočamo vsem, ki so ta vabila prejeli, da znaša članarina 12 din letno. Vabimo vse, da pristopijo k društvu in s tem podprejo stremljenja društva. — Da boste stalno zdravi, ie potrebno, da redno pijete Radensko kt leluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam obrani zdravje in mla dostno svežosl — Članstvu Učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič« sporočamo, da bo prihodnji pevski tečaj 13., 14. in 15. aprila t. 1. v prostorih Glasbene Matice v Ljubljani. Začetek tečaja bo dne 13. aprila točno ob 10 dopoldne. Tajništvo. — Denarni zavod malega človeka je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana, Dvorakova ulica 3. Posojila, ugodni pogoji. Hranilne vloge. Visoke obresti. — Cisto perilo je zrcalo vsake gospodinje. Uporabljajte terpentinovo milo »Oven«, ker od- Spomlad, original, avto-olia lično pere, varuje perilo, je poceni in je domač izdelek, da boste z žehto zadovoljne, kot tisoče drugih slovenskih gospodinj. — Avtorji, društva, uredništva! Izšla je priročna knjižica; Zakon o zaščiti avtorske pravice s pojasnili in vzorci dopisov, ki so s tem zakonom v zvezi. Dobi se po knjigarnah in pri: Novak Zdravko, Križe na Gor. Za naročilo zadostuje dopisnica. Knjižica stane 20 din. Kdor se pri naročilu sklicuje na ta oglas, dobi 1 knjigo brezplačnol — Zaprta eesta. Banovinska cesta I. razreda št. 14 Dravograd-Slovenj Gradec-Velenje-Šoštanj -Letuš-Sv. Peter v Savinjski dolini, odsek od kilometra 27.000 do kilometra 28.500 skozi Hudo luknjo, ki se nahaja med Gornjim Doličem in Velenjem, bo od 10. aprila 1939 dalje do preklica nied 6 zjutraj in 12 opoldne zaradi razstreljeva-nja skalovja vsak dan za promet zaprta. V ostalem času je dovoljena le previdna vožnja. V času, ko bo cesta zaprla, je možen promet med Slo-venjim Gradcem in Velenjem le čez Vitanje. — Hvalevreden zgled jubilantom. Ob priliki svoje 90 letnice se je g. Rudolf Zarli, ravnatelj pom. uradov v pok., spomnil tudi slepih otrok ter je daroval Zavodu za slepo deco v Kočevju 250 dinarjev. Častitljivemu jubilantu se uprava zavoda v imenu slepe mladine najiskreneje zahvaljuje! — Cenj. čitatelje dravograjskega okraja opozarjamo na mali oglas preval jske hranilnice pod razdelkom »Denar«. — Odlično naravno zdravljenje je spomladanska kura s »Planinka« zdravilnim čajem, ki je sestavljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam namreč potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, regulator za čiščenje. Zdravljenje od 6 do 12 tednov s »Planinka« zdravilnim čajem deluje izredno, in sicer brez strupov pri vseh naslednjih boleznih: pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesa, slabem delovanju črevesja in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemoroidov in bolezni jeter. »Planinka« zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Planinka« čaj, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih, plombiranih zavojih po 20 din in 12 din ter z napisom proizvajalca: Lekarna Mr. pharm. L. Bahovec v Ljubljani, Kongresni trg. Reg. S. br. 3408/1933. pO cbižavi *nu(ii mnusuj ui>naiiHaiH»niui>H' nrnu JI I u"nuunsmnijij mitnn] imfiumumn unimui i I"TH i ujmr n i ■ nmjjiu i inTrnimi!» * Inozemski turisti na jugoslovanski rivijeri. Iz naših letoviških krajev ob Jadranu prihajajo poročila, da je tujsko-prometna sezona že v živahnem teku. V Crikvenico je prišlo letos že več sto turistov, med njimi največ Nemcev in Madžarov. Računajo, da bo za velikonočne praznike to število narastlo na 500 do 000. Tudi v Split in Dubrovnik ter ostale znamenite letoviške kraje prihaja čedalje več inozemskih turistov in vse kaže, da črnogledo razpoloženje, ki je v začetku leta zavladalo spričo zapletenega mednarodnega položaja, ne bo upravičeno. * Naseljevanje Zagorcev v Slavoniji. Zdaj, ko so nastopili lepi in topli dnevi, se po Slavoniji opaža čedalje več ljudi, ki kupujejo hiše in posestva. So to večinoma Hrvatje iz Hrvatskega Zagorja in Medmurja, ki se nameravajo naseliti v Slavoniji. Zemlja se prodaja po 4000 do 6000 dinarjev za ka-tastralno jutro, kmečke hiše in gospodarska poslopja |*> 20.000 do 30.000 din. * Nov list za hrvatske kmete z imenom »Se-ljačka Zora« je pričel izhajati v Ivancu. Prvo številko so izdali na semanji dan in je bila hitro razprodana. * 10 juter gozda je pogorelo na področju občine Novigrad Podravski v koprivniškein okraju. Vžgal se je mladi gozd, imenovan Staro selo, ki se razprostira v dolžino 120 kilometrov. Ogenj se je širil z veliko naglico, ker je pihal veter. Požar so opazili zelo kasno, vendar se je pasrečilo, da so ga omejili. Pogorelo je 40 juter desetletnih jesenov. Škoda je velikanska. V ognju je poginilo tudi precej divjačine. * Številne železniške nesreče. Pri Starem Fu-togu v bližini Novega Sada sta trčila dva osebna vlaka, pri čemer je dobil snirtnonevarne poškodbe sprevodnik Ivan Andrič, poleg njega pa je dobilo hujše in lažje poškodbe še 15 oseb. — Na varaž-dinskem kolodvoru je skočil s tira zadnji del kompozicije tovornega vlaka. Dva vagona sta se prevrnila. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo. — Na kolodvoru v Sremski Mitrovici je izbruhnil ogenj v nekem vagonu 2. razreda v kompoziciji lokalnega vlaka Mitrovica—Novi Sad. Železničarji so vagon odklopili ih pogasili ogen j.*-" * Ciganom ni dovoljeno naseljevanje na področju občine Djakovo. Tako je sklenil tamkajšnji občinski svet. Ta sklep je vse prebivalstvo pozdravilo z velikim veseljem, kajti ciganska nadloga zelo tare ljudi. * Bogat kmet, ki je kradel kokoši, živi v vasi Dijankovec pri Križevcih. V vasi je v zadnjem času na debelo izginjala perjad iz kurnikov, tatu pa nikakor niso mogli najti. Te dni pa je neki kmet v trafiki kupoval tobak in trafikantu pripovedoval, da so mu bile v noči pokradene kokoši. Trafikant mu je povedal, da je ravnokar kupil od bogatega kmeta Petra Jurišiča štiri kokoši. Kmet jih je pogledal in ugotovil, da so njegove. Jurišiča so hitro prijeli in je pri zaslišanju priznal, da je kradel kokoši vsevprek. Jurišič je zelo trden kmet in je razumljivo, da je njegova^ aretacija zbudila med sovaščani razumljivo ogorčenje. * Pravcati gangsterski podvigi se množe v Zagrebu. Zdaj so si zločinci izmislili nov način, da najdejo priložnosti za svoje tatinske namene. Na stanovanje, kjer oddajajo kakšno sobo, pride mlad gospod, ki se izda za študenta ali kaj podobnega. Ogleda si sobo, pove, da je zadovoljen z njo, nato pa prosi gospodinjo, naj mu prinese kozarec vode ali kaj podobnega. Trenutke,- ko je sam, porabi za to, da natlači v žepe vse, kar utegne. Bilo je prijavljenih že več takih primerov, najdrznejši pa je bil 'vsekakor gangster, ki je napadel 60 letno Heleno Vrbnjak v Imbrišimovičevi ulici. Helena Vrbnjak se preživlja z oddajanjem sob. V četrtek popoldne je prišel k nji elegantno oblečen mlad gospod in se zanimal za sobo. Soba mu je ugajala, vendar je pripomnil, da išče sobo za svojo sestro in da pride kasneje še enkrat. Dve uri kasneje se je gospod vrnil in dejal, da najame sobo in je ponudil 200 dinarjev na račun. Vrbnjakova je bila soglasna s tem, neznanec pa jo je vprašal, ali more menjati tisočak. Vrbnjakova je potrdila, nakar sta odšla v prvo nadstropje, kjer je imela Vrbnjakova v omari spravljen denar. Ko je odprla omaro, jo je neznanec od zadaj udaril po glavi z nekim trdim predmetov, da je padla na tla. Nato je vzel iz omare 1100 dinarjev in pobegnil. Vsa prizadevanja policije, da bi ujela drznega gangsterja, so ostala brezuspešna. Odlična kolesa »La Croix« je objavil naslednji dogodek: Voditelj je zbral fante k prvi zgodovinski uri. Pripovedoval jim je, kako je za časa cesarja Avgusta germanski vojvoda Arminius prišel v Rim. Na mali je poslal tam tako priljubljen, da so ga po Avgustovi smrti hoteli oklicati za cesarja. Toda zaradi spletkarjenja Vatikana so namesto njega izvolili Tiberija. Arminius se je vrnil v Nemčijo, kjer se je maščeval s leni. da je uničil Varove legije (leta 9. po Kr.). Ko je voditelj končal, je navzočne pozval, naj stavijo vprašanja. Nekdo vstane in mirno reče: »Priznam, da se malo razumem na zgodovino, ker študiram medicino. Povejte mi prosim, kako je Vatikan mogle spletkariti pri izvolitvi Tiberija v času, ko Kristus še ni bil križan « Voditelj je moral v zadregi odgovoriti: »Povedal sem vam, kar sem bral v «Schulungbriefe».« Obiščite svetovno znano zdravilišče D«OMCM«>» MINKKAI.NI VRELCI: Tempel — Stlrl« - Donat ZDRAVI: vse h0lp7.nl želodcu, črev, ledvic, iolčnlh kamnov Itd — Dietna kuhinja. — Ceneno ilvlje-nj ■. — Modem komfort. — V pred- In posezonl /nI ime epne — Krasen šporlhazen is kopanje In sončenje. — Zabave, ples, dnevno koncerti, l7.'etl — Najlepši zdraviliški salon v državi — čitalnica. — Vse tiiformnclje In iczcrvlr»nj'> sob pri Ravnateljstvu zdravilišča. LJUBLJANA Velikonočne procesije PRI URŠULINKAH: Ob 3 popoldne zornice, qkrog pol 4 procesija, ki gre po Kongresnem trgu. V STOLNICI: V soboto popoldne ob pol 3 blagoslov jestvin, ob 4 slovesne velikonočne jutra-njice, ob pol 5 Vstajenje s procesijo v sledečem redu: rdeče bandero, moški, stolne kongregacije, Poselska zveza s praporom, Prosveta Ljubljana-mesto, Fantovski odsek in Dekliški krožek v krojih, belo bandero, gospodične in gospe s prižganimi svečami, vojaška godba, vojaki, akademiki in kat. starešine, mestn, načelnik ali njegov zastopnik z občinskim svelom, zastopstva stanovskih zbornic in drugih javnih korporacij, ravnatelji in na-stavniki srednjih, meščanskih, strokovnih šol in šolski upravitelji. Dravska direkcija pošte in telegrafa in Podružnica Poštne hranilnice, Direkcija državnih železnic, Dravska finančna direkcija, drž. tožilstvo, okrožno sodišče, višje državno tožilstvo, apelacijsko sodišče, akademični senat in profesorji univerze, duhovščina z Najsvetejšim, ban s koman dantom divizije, konzularni zbor, pomočnik bana z načelniki oddelkov in šefi samostojnih odsekov kr. banske uprave, ostalo uradništvo kr. banske uprave in ostalih državnih oblasti obče uprave, ostalo državno samoupravno uradiršivo, oficirski zbor. — Po procesiji zahvalna pesem, »Raduj se, Kraljica nebeška« in blagoslov. Procesija gre iz cerkve le ob lepem vremenu. Stanovalci Pred škofijo in na Mestnem trgu se prosijo, da razsvetle okna. V TRNOVEM: Ob pol 5 zornice, okrog tričetrt na 5 procesija, ki gre po običajni poti. Procesije se bo udeležil tudi patronski mestni župan gospod dr. Juro Adlešič. PRI SV. PETRU: Molitve ob 5. Procesija gre iz cerkve ob pol 6. Po procesiji v cerkvi sklepni blagoslov. PRI OO FRANČIŠKA!'.:!: Ob 6 molitve, ob četrt na 7 procesija. SV. JAKOB: Ob pol 3 popoldne v cerkvi svetega Florijana blagoslov jestvin, dalje vsake pol ure do 5 in tudi na Rakovniku ob 3. Ob 6 zornice, ob pol 7 procesija. PRI SV. JOŽEFU: Ob pol 8 procesija. KRIŽANKE: Ob pol 8 zvečer molitve, okrog 8 procesija. ŽUPNIJA SV. DRUŽINE V MOSTAH: Ob pol 8 zornice, ob tri četrt na 8 procesija. PRI SRCU JEZUSOVEM: Prva sveta maša ob četrt na 4. Pri tej sv. maši se bo delilo sv. obhajilo. Ob 4 bo slovesno Vstajenje in procesija, ki bo šla po Slomškovi ulici, Komenskega in Vidovdan-ski cesti. Po povratku v cerkev bo zahvalna pesem, blagoslov in darovanje sveč. Nato sveta maša z blagoslovom. Zaradi zaobljubljene procesije v nedeljo ne bo pridige, pač pa ob pol 6 slovesen sv. blagoslov. NA RAKOVNIKU: V nedeljo zjutraj ob 5 maša, nato jutranjice in procesija. V ŠIŠKI: V nedeljo zjutraj ob četrt na 6 molitve, ob pol 6 procesija. ŽUPNIJA SV. CIRILA IN METODA, BEŽIGRAD: V nedeljo zjutraj ob 6 slovesne molitve, nato procesija. PRVO VSTAJENJE PRI SV. TEREZIJI D. J. NA KODELJEVEM. Blagoslov velikonočnih jedil začne v soboto popoldne ob 1 in se ponovi vsake pol ure. Zadnji blagoslov ob 4. Ob 7 zvečr slovesno zvonjenje po zvočniku. V nedeljo zjutraj ob 5 tiha sveta maša. Ob pol 6 slovesne jutranjice. Nato obred Vstajenja v božjem grobu in procesija, ki gre po sledečih ulicah: Ob Ljubljanici, skozi Zadružno ulico, po Povšetovi cesti in Klunovi ulici nazaj v cerkev. Stanovalce v omenjenih ulicah prosimo, da okrase hiše in razsvetlijo okna. K prvemu Vstajenju na Kodeljevem vabimo prav posebno fante in može. Sveče se bodo prodajale pred cerkvijo. Po vhodu v cerkev zahvalna pesem in blagoslov, nato slovesna sveta maša. Cerkvena glasba V stolnici: Veliko soboto popoldne ob 4 pri vstajenju: med slovesnimi jutranjicanii dva Premrlova responzorija, po Aleluji Riharjeva pesem »Zveličar naš je vstal iz groba«, po procesiji Premrlov »Tebe Boga hvalimo«, Kimovčeva »Raduj se, Kraljica nebeška«, Foersterjev »V Zakramentu« v B-duru in Cvekova: »Skalovje groba se raz-gane«. — Velikonočno nedeljo pri slovesni škofovi pontifikalni maši ob desetih: Erbova Missa »Dona nobis pacem« za zbor, orkester in orgle, Premrlov gradual in sekvenca. Filkejev ofertorij, Premrlov velikonočni: »Poglejte duše, grob odprt« in »Kristus je vstal«. — Velikonočni ponedeljek pri slovesni pontifikalni maši ob desetih: Sattnerjeva Missa seraphira, Premrlov gradual, sekvenca in Angelus Domini. Cerkev sv. Jožefa: Veliko 11 čna nedelja: ob 8 slovesna sveta maša. Izvaja se: Missa in hon. B. M. V., zl. I. B. Meuerer, z orkestrom. Continental • pneu. Velikonočna nedelja: Ob polil slovesna sveta maša. Izvaja se: Missa jubilate Deo zl. R. Wagner. Graduale in sekvenca, zl. P. Griesbacher. Po ofert.: Angelus Domini, zl. St. Premrl. Po maši: Skalovje groba, zl. L. Cvek. Vse z orkestrom. — Velikonočni ponedeljek: Oh pol 11 sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo razne velikonočne pesmi naših skladateljev z orkestrom. Mostna župna cerkev sv. Jakoba. Velika sobota : Ob pol 7 zvečer slovesne jutranjice. Po trikratnem Aleluja: Zveličar gre iz groba, zl. R. Ftihrer. Po procesiji: Te Deuni, zl. P. H. Sattner, Regina coeli in Tantuin ergo, zl. A. Foerster. — Velikonočna nedelja: Ot) pol 11 slov. sv. maša. Izvaja se: Missa solemnis in F moli, zl. M. Brosig, z orkestrom. Graduale in sekvenca, zl. A. Foerster kakor tudi ofert. Terra trenuti. Po maši: Jezus premagavec groba, zl. St. Premrl. Marija z Brezij, kakor jo je po načrtih Bare Remčeve vkloklala gdč. Lea Pelhan. upokojena strokovna učiteljica Osrednjega zavoda za žensko obrt. Ponesle so jo včeraj na svojem romanju slovenska dekleta v Rim na kongres Katoliške akcije za dekleta ter jo bodo v imenu slovenskih deklet poklonile papežu Piju XII. V gostilni ..Cinkole" se toči češko Plzensko pivo ^Prazdroj"! 1 Nov božji grob v cerkvi Srca Jezusovega. V cerkvi Srca Jezusovega na Taboru 60 letos postavili nov, lično izdelan božji grob. Izdelal ga je ljubljanski podobar g. Slivar. I Maša za turiste in izletnike I10 jutri in v ponedeljek v kapeli Vzajemne zavarovalnire, obakrat ob pol sedmih. Danes popoldne ob dveh bo v kapeli blagoslov velikonočnih jedil. jfccp/eto? Naravno 2 črte bonbona Graduale Haec dies in sekvenca vietamae paseha-li, zl. Jos. Gruber. Offert.: Terra tremuit, 7.1. A. Foerster. Tantum ergo. zl. dr. Franc Kimovec. Po maši: Kristus je vstal, zl. St. Premrl. — Velikonočni ponedeljek: Ob 8 sv. maša z blagoslovom, pri kateri se pojo razne velikonočne pesmi naših skladateljev 7. orkestrom. Cerkev M. B. v Križankah: Velika sobota: Ob pol 8 zvečer slovesne jutranjice. Po trikratnem Aleluja: Zveličar naš je vstal iz groba, zl. Gr. Rihar. Po procesiji: Te Deum, zl. Jos. Gruber, Regina coeli, zl. A. Foerster. Tantuin ergo, , zl. dr. Fr. Kimovec. Vse točke 7, orkestrom. — i 1 Odbor Slov. kat. akad. starešinstva vabi svoje člane, da se danes — na veliko soboto — v čim večjem številu udeležijo slovesne procesije Vstajenja v stolnici. Zbirališče med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 5 popoldne. 1 Člani križanske moške kongregacije se danes zvečer ob pol 8. polnoštevilno udeleže križanske procesije Vstajenja. Sveče se dobe na dvorišču poleg cerkve. 1 Fantovski odsek Trnovo se danes z vsem svojim članstvom udeleži velikonočne procesije! Zbirališče ob pol 5 pri trnovski cerkvi v Ka-runovi ulici. 1 FO Sv. Peeter obvešča svoje člane, da je zbirališče za velikonočno procesijo v soboto ob 5 popoldne na župnijskem dvorišču. Udeležba obvezna za vse člane (v kroju in civilu). Varta • akumulatorji j 1 Ženski odsek Sempetrske prosvete. Članice se l)omo udeležile velikonočne procesije pri Svetem Petru s svečami. 1 Frančiškanska prosveta M. O. vljudno vabi vse svoje članice in člane, da se v čim večjem številu udeležijo drevi procesije Vstajenja. Zbirališče je v cerkvi, levo pred zakristijo in sicer ob 6 zvečer. | A, GOREC^ družba^j^^-^jjUBIjAm Nebotičnika) | Guješ jo: noč }\o&[ od palač do l^oč in vstajenje v vsej naravi mal^om se povsod pojavi, ^rata na stežaj odprimo! O^na s cvetjem okrasimo I Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nanj „2ajnine" postavimo. "Osa družina bo vesela, l^o bo v skledi jed duljtela. 1 Kot priprava na kongres Kristusa Kralja bo tudi drama, »Krvava Španija«, ki jo bodo uprizorili na velikonočni pomedcljek ob 20 v Frančiškanski dvorani. Drama je prvo delo v slovenščini o španski državljanski drami. Napisal jo je Mate Črnič. Pokroviteljstvo je prevzel prevzv. g. knezoškot ljubljanski dr. Gr. Rozman. 1 Na šoli Glasbene Matice se bo pričel pouk po velikonočnih praznikih zopet v četrtek, dne 13. t. m. Gojence in stariše o,pozarjamo na to. 1 Društvo slovenskih obrtnikov Ljubljana-Vič obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo redni letni občni zbor dne 18. aprila ob po 8 zvečer v goetilni Pavlič na Viču. 1 »Ljudski oder« 5. zvezek, izide 1. maja. — Uprava. Birmanska darila po nizkih cenah pri J. VILHAR, urar LJUBLJANA, Sv. Petra c. 36. 1 Usmiljenim srcem priporočamo ubogega 91-lctnega starčka, ki je bil svojčas ugleden ljubljanski trgovec, med svetovno vajsko pa je izgubil V6e premoženje ter povsem obubožal. Ubožcc nam piše, da se že pripravlja na lasten pogreb, vendar pa bi rad videl, da bi njegova zadnja pot ne šla na breme drugih ljudi. Vsem prijateljem '.n dobrotnikom vošči vesele veliko,nočne praznike. Darove, ki bi jih usmiljena srca poklonila ubožcu, sprejema prevzvišeni škof dr. Gregorij Rozman in uprava »Slovenca«. Bog plačaj vsem že vnaprej! VBV 5 LEPOTA BARV IN VZORCEV S a a > naAnjtn blnen za kostime, plnSče in obleke ho » J ugaiuln tudi Vnm. Vso najnovejše v modi 1939 > a v odlični kvaliteti in prav poceni pri g S BRATA VLAJ, Wolf<>va 5 g M 'm aa8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a8a 1 Želite naravno, zdravo vino? Potrudite se v Gradišče 10 — Sotelšck. 1 V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. Primarij dr. Merčun ne ordinira od 9. do 17. aprila 1 Avtomobil zastonj. Morda ste ravno Vi tisti, ki Vam ga je sreča namenila na poštni tomboli dne 14. maja 1939 ob 3 popoldne na Kongresnem trgu. Če Vam je sreča manj naklonjena, Vas obdari lahko še vedno z drugimi dobitki, v ibliki matornega kolesa ali navadnega moškega, ženskega ali otroškega kolesa. Za neveste in ženine je pripravljena bala. Za skromne lovce sreče pa je še toliko drugih dobitkov, da bo odšel s tombole lahko vsaj vsak drugi več ali manj zadavljen domov, društvu pa boste pomagali, da bo lahko podprlo svoje revne poštne uslužbence. Cena tablicam je 5 dinarjev. CjlirnAnPJl kozmetični prašek ohrani 9ua9U|l(iU zdrave noge CaimnfdS prašek za čevlje napravi 3tlElWg9l>U trpežne čevlje in nogavice Drogertia M. JanC gal, Liubljana Hrehov trg Važno za gluhe Znano je, da je gluhost posebno razširjena v Angliji. Zato ni čudno, če so prav v tej deželi raziskovanja za odstranitev tega nedostatka naj-l)olj napredovala. Po več letih znanstvenega preiskovanja je European Vibraphone Co., London VV. 1 dala svoj aparat Vibraphon v promet. V razmeroma kratkem času si je aparat Vibraphon pridobil splošno priznanje strokovnih krogov v mnogih državah in najširšo uporabo. Vseučiliške tereni so preiskale delovanje Vibraphona, o katerem so objavljene številke znanstvene izdaje. Vibraphon je majhen, srebrn aparat, ki se skoraj neopazno nosi v ušesu brez baterije, brez žice in tirez vsakega drugega dodatka. Da bi se gluhim v Jugoslaviji izkazala usluga, je European Vibra-nhone Co. odprla svojo podružnico v Zagrebu 'Pep. 11-G) Boskovičeva ulica 3, kjer brezobvezno razkazuje Vibraphon aparat in na željo pošlje brezplačno prospekte in pogoje za 30 dnevno poskušnjo. IBOR Plemenit dar mariborski bolnišnici Tekstilni industrijalci so že ponovno pokazali veliko razumevanje za socialno potrebe, posebno na polju pospeševanja zdravstva, za napredek naše bolnišnice. Na pobudo g. ing. Fi^ 6cherja, ravnatelja tovarne Doctor in drug, so spet s človekoljubnim postopanjem in znatnimi prispevki omogočili, da bo mogla tukajšnja splošna bolnišnica uabaviti za oddelek za pljučne bolezni prepotrebni instrurnentarij za Thoras kopijo in kaustiko. Darovale so sledeče tvornlce: I. Ilutter in drug 8000, Doctor in drug 5000, Jugo-scila d. z o. z. 5000, Avgust Ehrlich 5000, Mariborska tekstilna tvornica d z o. z. 5000, Thoma & Comp. 5000, predilnica bombaža in mehanična tkalnica E. Zeleuka & Comp. 5000, skupno 40.000 dinarjev. favna zahvala. Najprisrčtieje se zahvaljujeva i?nsp. dr. Janku Plblarju, speoialistu za notranje bolezni, za nieifovo veliko skrb 111 neprecenljivo požrtvovaluoat, s kuieio ,1o obranil življenje najini hčerki v voč mesecev trajajoči iiovarni bolezni. Maribor, 6. aprila 1939. Filip in Marija Slabfi. m Katoliški akademiki se polnoštevilno udeležijo velikonočne procesije v stolnici. m Fantovski odsek Maribor II. Danes ob tri četrt na pet popoldne se zberemo v običajnih prostorih. m Nagrajeni osnutki plakatov za VIII. Mariborski leden. Včeraj 60 bili v razstavnih prostorih Mariborskega gradu razstavljeni na ogled osnutki plakata za VIII. Mariborski teden. V smislu sklepa razsodišča je bila priznana I. nagrada v znesku 2000 din osnutku pod geslom »Ma-Ra«, ki ga je napravil gradbeni tehnik Rado Ja-nežič z mestnega gradbenega urada; II. nagrado 1000 din je dobil akad. slikar Maks Kavčič iz Maribora za osnutek pod geslom »L-39«; III. nagrado 500 din je dobil osnutek prof. Avgusta Čer-nigoja iz Ljubljane; IV. nagrado 300 din pa osnutek Ivana Matla iz Maribora. Vposlanih je bilo 38 osnutkov, ki pa so vsi brez izjeme letos slabši, kakor so bili osnutki prejšnjih let. — Le nekaj osnutkov kaže tehnično dovršenost, pri drugih 60 sicer ideje še dobre, izvedba pa slaba. m Prima švicarske birmanske uro kupujte le pri Grajskem urarju Janu. m Na Pobrelju priredijo na Velikonočno nedeljo popoldne ob 5 v Slomškovem domu vrli gasilci iz Zrkovcev lepo velikonočno igro »Izgubljena ovca*. Vstopnina zelo nizka. m Prosvetno društvo na Pobrežju uprizori s sodelovanjem Rdečega križa od Device Marije na Brezju v Slomškovem domu na Velikonočni ponedeljek popoldne ob 5 veseloigro »Lumpacij va-gabund«. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novega reševalnega avtomobila. V novi trgovini manufakture v Maribora J. c 16. dobite najnovejše vzorce sukna za spom lad in poletje, svile po najmodernejših, vzorcih, novejše fazone damskega in mo; škega perila, samoveznice itd. vabim fia brezobvc.en ogled! m ietev smrti. V bolnišnici je umrl 66 letni Žagar Ivan Mrak. — V Jenkovi ulici 6 je pokosila 6mrt 87 letno zasebnico Marijo Caf. — V bolnišnici je umrl 52 letni trgovec od Sv. Marjete na Dravskem polju Julij Omersu. — Naj počivajo v miru! m Vinotoč Makovec Vinski dol pri Mariboru otvorjen. m Velika noč v gledališču. Na oba velikonočna praznika bodo v gledališču poleg večernih tudi popoldanske predstave. Na Velikonočno nedeljo se uprizori popoldne Bevkova komedija »Partija šaha«, zvečer pa je premiera klasične operete »Dijak prosjak«. Na velikonočni ponedeljek je popoldne opera »Prodana nevesta«, zvečer pa komedija »Matura«. m Muzej je za časa velikonočnih praznikov zaprt. m D. K. W. motorna kolesa in dvokolesa dobite pri Ozvatič, Maribor, Cafova ulica 1. Celje Brivnica in česalnica a udeležba na tej slovesnosti. Kdo bi verjel, da ima naš France že 7 križev, saj je še vedno tako mladosten, še vedno tako zabaven. 40 let bo kmalu, odkar pridno gospodari na Tolstem vrhu v občini Mislinje, gospodari tako, da je njegovo posestvo vzor najboljšega gospodarstva, pri vsem delu pa posveti še mnogo časa delu kot dolgoletni občinski odbornik, kot načelnik Živinorejske zadruge, blagajnik doliške gasilske čete, čebelar itd. Jubilantu je najprej poklonila gospa Kaprol iz Celja šopek rdečih nageljev, nato pa je spregovoril ravnatelj banke Slavije g. inž. Majce in mu čestital k lepemu jubileju, pri vsem pa je zlasti poudarjal njegovo neutrudljivo požrtvovalnost za »Slavijo«, za katero dela že 35 let z veseljem. Mi-slinjski župan in član banskega sveta je v svojem lepem nagovoru poudarjal vrline našega jubilanta kot vzornega občinskega svetnika in župana, ki je bil vedno zaveden Slovenec in je s svojo odločnostjo in zavednostjo storil vprav v narodnostnem ozi-ru mnogo dobrega. Mislinjska občina, kateri je na-čeloval nad tri leta kot župan, ga je za njegove zasluge za občino imenovala za častnega člana. Naš Jurač je tudi odbornik krajevnega šolskega odbora in cerkveno konkurenčnega sveta. Posebno mnogo skrbi jiosveča živinoreji in je zato tudi ustanovil v Doliču živinorejsko zadrugo, kateri načeluje. G. Juraču želimo tudi mi, da ga Bog ohrani še mnoga leta, zdravega, srečnega in zadovoljnega. Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva! Ljubljana, 8. aprila Gledališče Drama: Sobota, 8. aprila: Zaprto. •— Velika nedelja, 9. aprila ob 20: »Živi mrtvec.« Izven. — Veliki ponedeljek, 10. aprila ob 15: »Potovanje v Benetke.« Izven. Znižane cene. — Ob 20. »Kaj je resnica?« Izven. Znižane cene. — Torek, 11. aprila: Zaprto. Opera: Sobota, 8. aprila: Zaprto. — Velika nedelja, 9. aprila: ob 20: »Vse za šalo.« Izvirna opereta. Premiera. Izven. — Veliki ponedeljek, 10. aprila ob 15: »Vse za šalo.« Izven. — Ob 20: »Gioconda.« Gostovanji Vere Majdičev^ in Josipa Gostiča. Izven. Znižane cene. — Torek, 11. aprila: »Hamlet.« Gostovanje Dublin Gate Theatra. Izven. Cetie od 40 din navzdol. Radio Ljubljana Sobota, 8. aprila: 12 Reproducirani koncert — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.04 Koncert radijskega orkestra — 16 Prenos velikonočne procesije iz stolnice — 17.30 Kvišku srca (plošče) — 18.15 Koncert komorne glasbe: Kvartet pihal — 19 Napovedi — 19.05 Jože Vombergar: Velika noč — dramatični prizori (člani rad. igr. družine) — 19.50 Pregled sporeda — 20 Velikonočne j»esmi poje šentpetrski cerkveni zbor — 20.45 Koncert radijskega orkestra — 22 Napovedi — 22.05 Za konec tedna (plošče). — Konec ob 23. Nedelja, 9. aprila: 8 Pihalni kvintet, vmes plošče — 9 Napovedi — 9.05 Vsakemu nekaj (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Ciril Potočnik) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve — 11.30 Koncert. Sodeluje g. prof. M. Lipovšek in povečani radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec — 13 Napovedi — 13.20 Kar želite to dobite (plošče po željah) — 14 Otroška ura: Nastop otrok (vodi gdč Slavica Vencajzova; oddaja prekinjena od 14.30 do 17) — 17 Kitarski trio: (gg. Prek Stanko, Priv-šek Josip, Slovnik Maks) — 17.45 Plošče — 18 Velikonočne pesmi: Radijski komorni zbor in radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Koncert komornega tria (gdč. Fr. Orni kova, gg. C. Šedl-bauer in M. Lipovšek) — 20.30 Koncert vojaške godbe. Dirigent viš voj. kapelnik Ferdo Herzog — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Velikonočna oddaja za izseljence: 1. Velikonočne pesmi (plošče); 2. Govor (pesnik Oton Zupančič); 3. Narodne pesmi poje ob spremljevanju radijskega orkestra e. Tone Petrovčič. — Konec ob 23. Ponedeljek, 10. aprila: 9 Napovedi — 9.05 Na izlet! (plošče) — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iiz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. prof. Filip Terčelj) — 10 Godalni oktet J. H. Squire (plošče) — 10.15 Tercet Stritar poje narodne ob spremljevanju harmonike (g. Stanko) — 11 Za boljšo voljo (plošče) — 11.30 Koncert Gregorčičevih skladb. Sodelujejo: Slovenski vokalni kvintet in povečan radijski orkester. Dirigent: Janko Gregorc — 13 Napovedi — 13.20 Tamburaški orkester (vodi A. KarmeLj) — 14 Otroška ura (gdč. Manica Romanova; oddaja prekinjena od 14.30 do 17) — 17 Kmet. ura: Perutninarstvo v Sloveniji — 17.30 Bežigrajski pevski zbor, vmes Cimermanov kvartet — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Klavirski koncert ge. Jadvige Štrukelj-Poženelove — 20.30 Kovačev študent. — Veseloigra z godbo in petjem. Libreto napisal Ivan Kovačič, uglasbil Vinko Vodopivec. za radio priredila Jožek in Ježek Izvajajo člani rad. igr. družine, sodelujejo Fantje na vasi in radijski orkester — 22 Napovedi, poročila - 22.15 Veseli trio. — Konec ob 23. Drugi programi Sobota, 8. aprila: Belgrad: 20.10 Duhovne pesmi, 21.20 Orgle, 21.45 Donski kozaki, 24 Prenos vstajenja iz saborne cerkve. — Zagreb: 19 Prenos iz cerkve sv. Marka. — Sofija: 22.50 Prenos iz stolnice. — Varšava: 20 Prenos vstajenja. — Budimpešta: 20 Simf. konc., 20.50 Operni ork., 22.20 Cig. orkester. — Trst—Milan: 21 Pisan kon.. 22 Pianino. — Rim—Bari: 21 Opera »Andre Chenier«. — Dunaj: 20.10 Zab. konc. — Berlin: 20.10 Velikonočni zvoki. — Lipsko: 20.10 Veliki konc. — Mtst»«i Nevestino balo in blago za moike in ienske obleke ter gar< nlture rjuh bo dobavila tvrdka ..MANICA", Ljubljana, Mestni trg 17, Oglejte si njeno razstavo! Dve prekrasni nevestini opremi bo dobavila priznana manufak turna tvrdka E. I. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29, Ljubljana (JjOApCrdcMtVjO Velika slovenska obrtniška razstava v Ljubljani Na pobudo zastopnikov slovenskega obrtništva v obrtnem odseku Zbornice za TOI v Ljubljani se je naše obrtništvo odločilo, da priredi letos v Ljubljani veliko slovensko jubilejno obrtniško razstavo. Namen, razstave je pokazati kvaliteto izdelkov slovenskega obrtništva obenem pa tudi razvoj slovenskega obrtništva v prvih 20 letih svobode v narodni državi. Ker poteče letos tudi 10 let, odkar je bil ustanovljen Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, se namerava na razstavi pokazati tudi delo tega zavoda v 10 letih njegovega obstoja. Naše obrtništvo hoče s to svojo razstavo opozoriti tudi vso našo javnost na svoje delo, trud in napor in ga privabiti, da spozna njegovo kvalitetno delo in da se zato s svojimi naročili naveže nanj kot izdelovalca domačega blaga in domačih predmetov, ki ga morejo nuditi domače roke v prvovrstni izdelavi in obliki. Razstava bo v začetku oktobra t. 1. v vseh prostorih ljubljanskega velesema in bo razdeljena po glavnih obrtnih panogah tako, da bo obsegala gradbene obrte, oblačilne obrte in tapetništvo, lesne obrte, kovinske obrte in elektrotehniko, umetne obrti in aranžerstvo ,keramiko, služnostne obrte, galanterijo, živilske obrte s kulinarično razstavo ter grafične obrte in fotografijo. Tej strokovni razstavi bo priključena razstava našega obrtnega šolstva in razstava slovenskega obrtnega slovstva, prav tako pa_ še posebna razstava, ki bo s tevilnimi grafikoni pokazala delo Zavoda za pospeševanje obrta v 10 letih njegovega obstoja, Razstavni odbor, ki mu predseduje predsednik j. Ivan Ogrin, tvori uprava Zavoda za pospeševanje obrta, poleg tega pa so v njem zastopana naslednja oblastva in ustanove: Kralj, banska uprava, mestne občine v Ljubljani, Mariboru in Celju, nadalje Tehniška srednja šola v Ljubljani, Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani ter Ljubljanski velesc-em. Poleg razstavnega odbora vodi vse priprave za razstavo tudi posebni tehnični odbor, ki sestoji iz odličnih slovenskih arhitektov ter strokovnjakov za posamezne panoge obrtniške delavnosti; ta odbor |e delo že razdelil po posameznih odsekih, ki jim na-čelujejo strokovnjaki. Razstavni odbor bo skušal nuditi možnost vsakemu slovenskemu obrtniku, da se razstave udeleži. Seveda bo omogočeno razstaviti samo kvalitetne izdelke, po zamisli in načrtu tehničnega odbora. Vse slovensko obrtništvo je bilo po svojih strokovnih združejnih pozvano, da se razstave v častnem številu udeleži in tako dokumentira voljo slovenskega obrtništva do obstanka, kakor tudi svojo voljo ea napredek in boljšo bodočnost slovenskega gospodarstva. Vse podrobne informacije morejo interesenti dobiti pri razstavnem odboru Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Nagradni natečaj za osnutke lepaka za razstavo Slovenske obrte v Ljubljani. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo razpisuje natečaj za umetniško in idejno najboljši osnutek za lepak Jubilejne razstave slovenskega obrtništva v jeseni leta 1939. Ta prireditev bo obsegala vse panoge slovenske obrtniške delavnosti. Osnutki morajo izražati idejo, da bo ta prireditev v znamenju obrtništva. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 15. maja opoldne Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani s tačnim naslovom v zapečateni kuverti, na kateri je označeno samo geslo. Nenagrajene in ne-odkupljene osnutke morejo natečajniki dvigniti med 1. in 15. junijem 1939. Določene so sledeče nagrade: ena za 1600 din, ena za 800 din, dve po 300 din. Eventuelni še potrebni podatki se dobe pri Zavodu za pospeševanja obrta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dobave; Štab odseka za utrjevanje na Vrhniki sprejema do 15. aprila ponudbe za dobavo 145 m betonskih cevi. Licitacije: Dne 15. aprila bo pri Štabu za utrjevanje licitacija za dobavo raznih gum za avtomobile in akumulatorjev. — Dne 13. aprila bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani pismena licitacija za napravo električnega voda visoke napetosti in dne 25. aprila za dobavo večje množine opeke in žlebnjakov. Življenjski loman na geni-jalnejiega muxika v filmu, ki je prelet nmetn. nnirrado na' bienalu v Benetkah. V ari. vlocrnh: Fosco GtlcMtl. Gabv Morlav in Marla Csootarl Premiera nn vel. soboto ob 21. uri, nmlnl j ne prelista ve v neilol 10 in nn velikim, ponedeljek ob 10 30 (znižane cene) ter ob 15,17,19 m 21. Habucco. Trgvatore. Rigolletto, Kino Union tel.22-21 TravlaUa. Don Carlot. ftida In Othello Sodelujeslovl-tl italijanski tenor Benjamin Gigll ki bo pel nriie iz Verdijevih nesmrtnih oper: Delo Privilegirane agrarne banke v letu 1938 Burrrl' politični dogodki, ki so se 01 sko leto, niso mogli ostati brez vpliva lansko voj gospodarstva s. KI' so se odigravali na raz- ___________ bodisi v zamejstvu, bodisi pri nas. kij'ub temu kažo naše gospodarstvo, skupno vzeto, tudi v letu 1938 znatno zboljšanje v primeri s prejšnjimi leti. V poljedelstvu se kaže to zboljšanje v zadovoljivem gibanju cen poljskih pridelkov. Tudi obilna žetev pšenice kaže znatno povečanje v primeri s prejšnjimi leti. Toda nevarnost svetovnega spopada je povzročila veliko zdržnost no samo pri žitnih prodajalcih, ampak tudi pri nekaterih glavnih kupcih. Delovanje Privilegirane agrarne banke se je lani gibalo v več smereh. Krediti v letu 1938. Poleg poslov pri likvidaciji kmečkih dolgov je PAB lani še v večji meri nadaljevala kreditiranje kmetijstva, kar je ena njenih temeljnih nalog. Pri tem se je z razlogom posvetila posebna pozornost našemu zadružništvu. V letu 1938 je banka odobrila kmetom In njihovim organizacijam 172 milijonov din novih kreditov. Ce pomislimo, da je bilo prejšnje leto odobrenih samo 97 milijonov, lahko vidimo, da je vsota v letu 1938 na novo odobrenih kreditov skoraj dvakrat večja. Kreditiranje zadružništva. Največji del kreditov, namenjenih poljedelcem, je bil odobren zadružnim organizacijam po vsej državi, in sicer za odkup, predelavo ali vnov-Cenjn kmečkih pridelkov. Stanje zadružnih posojil je bilo dne 31. dec. 1988 naslednje: zadruzna posojila na obveznice in menice: izdanih 7,294.678 din, na zadružni tekoči račun 106,423.477.52 din, na lombard zadružnih obveznic 14.619 din, posojila za nabavo poljedelskih strojev in orodja 2,355.161.50 din, tekoči račun zadrug in zvez po Uredbi 241,153.927.08 din, kar da skupaj 877,476.031.55 din. Po zadružnih organizacijah je kreditiran neposredno tudi mali kmet-zadrugar v znesku 12 milijonov din (dočim je leta 1937 ta vrsta kredita presegala komaj znesek 2 milij. din). _ V letu 1938 je banka prvič začela izdajati majhna posojila do 200 din poleg kreditiranja potom meničnih posojil proti odškodnini na nepremičnine in dolgoročna hipotekama posojila in posojila na lombard vrednostnih papirjev. Stanje hipotekarnih in dolgoročnih posojil vodnim zadrugam je bilo 31. decembra 1938 naslednje: hipotekama posojila 395,845.893.17 din, dolgoročna posojila vodnim zadrugam 13,403.865.09 din, skupaj 409,249.758.26 din. Olajšave dolžnikom. Preteklo leto je banka s celo vr.«to olajšav uredila razmere mnogih kmetov — njenih dolžnikov, ki niso bili v pravnem stanju uživati olajšave po Uredbi. Poleg tega je banka svojim dolžnikom odobravula odlog plačil in mnoge druge olajšave, upoštevajoč načelo, da se posluži prisilnega izterjavanjn le tedaj, če so vsa druga sredstva bila brezuspešna. Nova zakonodaja v korist poljedelstva. Da bi se ustvarili čim ugodnejši pogoji za vnovčenje poljskih pridelkov, so omenja Uredba o državni intervenciji na pšeničnem trgu ln Uredba o silosih, s katero je bila ustanovljena Priv. delniška družba za silose s kapitalom 220 milijonov din. Pri ustanovitvi družbe ia eodeloyala Pri- vilegirana agrarna banka e 40 milijoni din, od katerih jih5 je 10 milij. že vplačala. Pričakuje se, da bodo silosi v svojo mrežo močno podprli standardizacijo naših izvoznih pridelkov, izboljšanje kakovosti, ugodnejše nameščenje itd., pa tudi omogočili pravi varantni kredit. S svojo udeležbo pri ustanovitvi te družbe je PAB še enkrat dokazala, da pravilno pojmuje svojo visoko nalogo — preskrbovati naše poljedelstvo s cenenim kreditom. Finančna likvidacija agrarne reforme. Poleg likvidacije kmečkih dolgov ima Privilegirana agrarna banka tudi zapleteno delo s finančno likvidacijo agrarne reforme. Oddelek za likvidacijo agrarne reforme je prejel do 31. dec. 1938 562 pravomočnih odločb, od katerih so pri 510 vsa dela že zaključena. Do istega datuma je bilo izdano veleposestnikom 90,373.500 din kot odškodnina. Likvidacija kmečkih dolgov. V poročilnem letu je Privilegirana agrarna banka zelo intenzivno nadaljevala delo glede izvršitve Uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Na osnovi doslej definitivno prejetih kmetskih dolgov je bilo odobreno denarnim zavodom in zadružnim organizacijam na tekočpm računu 619,903.606.37 din in 3% obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov 204,392.903 din, oziroma skupaj 824,296.509.37 din. Tako je Privilegirana agrarna banka poleg Narodne banke in Poštne hranilnice mnogo pripomogla do mobilizacije denarnih in zadružnih zavodov, uspešno nadaljujoč preskrbovanje našega poljedelstva s tako potrebnim povoljuim kreditom. 14. Vovnandska borza ima svoj občni zbor dne maja. Trepča v marcu. V mesecu marcu (v oklepajih podatki za februar) je znašala produkcija Trepče 62.655 (57.329) ton rude, ki je dala 96.497 (6085) ton svinčenih koncentratov z 78.74?» (79.39%) svinca in 30 (29) unč srebra, nadalje 5.439 (5.210) ton cinkovih koncentratov z 49.83% (50.44%) cinka. Povečanje obtoka kovancev na Poljskem. Poljski finančni minister je v sporazumu s- Poljsko banko odredil, da se zviša najvišja moja za obtok kovanega denarja nn Poljskem (srebrnega in drobiža) od 490 na 520 milij. zlatov. Pripominjamo, da je po zadnjem izkazu Poljske banke za 20. marec znašal obtok bankovcev na Poljskem 1305.3 milij. zlatov. 30 let Zadružne šole v Ljubljani V sredo, dne 5. aprila je bila ob zaključku šolskega leta slovesna proslava 80 letnice obsloja Zadružne šole v Ljubljani, katere se je udeležil tudi zastopnik kmetijskega ministrstva dr. Šalili Udžvarlič, zastopniki banovine in zadružnih zvez, ki vzdržujejo šolo. Na tej proslavi je ravnatelj šole g. Josip Gogala podal kratek zgodovinski pregled dosedanjega delovanja šole. Šola je bila ustanovljena na predlog g. dr. Janeza Ev. Kreka leta 1908 in jo je ustanovil deželni odbor. Prvi njen ravnatelj je bil g. Bogomil Remec. Šolo je vzdrževal kranjski deželni odbor, Zadružna zveza pa je dajala podpore učenepm. Vodstvo poslov je imel poseben kuratorij. Nadzorstvo nad šolo po vojni jo imelo kmetijsko ministrstvo, vzdrževalne stroške je še naprej krila Zadružna zveza, kateri 60 je leta 1923 pridružila še Zveza slovenskih zadrug. V šolskem letu 1938-1939 se je šola razširila na dva letnika. Država je tudi prispevala za stroške šole: leta 1938 je dala 60.000 din podpore, za leto 1938-1939 pa celo 80.000 din. Na šoli se je 30 let šolalo 857 učencev, od katerih je z odličnim uspehom zdelalo 152, zdelalo 613, nI jih pa zdelalo 02. Iz Slovenije je bilo 588 učencev, iz hrvatskih krajev 38, iz ozemlja, ki ne pripada naši državi, 69, skupno 795, kolikor jo učencev šolo zdelalo, Številni absolventi šole sodejujejo pri upravah najrazličnejših zadrug v vseh okrajih Slovenije. Mnogi stoje v prvih vrstah zadružnih delavcev, pa tudi v drugih banovinah delujejo mnogi absolventi, ki dosegajo najboljše uspehe na zadružnem polju. V sredo je bil tudi izpit za konec šole. Po izpitu je nagovoril učence v imenu kmetijskega ministra g. dr. Šalih Udžvarlič, nato v imenu bansko upravo g. Ludvik Puš, v imenu Zadružne zveze podpredsednik Zveze ravnatelj g. Bogomil Remec in v imenu Zveze slovenskih zadrug predsednik g. Ivan Pipan. V imenu absolventov jo spregovoril g. Jože Kranjc. ZA POMLAD - NOVA OBLEKA Elegantne, moderne vzorce kvali t. blasja za obleke in površnike dobavlja po nizki ceni tvrdka LJUBLJANA Aleksandrova c.7 Moška in deška konfekcija vedno na zalogi. Na željo prvovrstna izdelava po meri v lastnem modnem salonu. II Dmp Stitroali Ljudska posojilnica v Ljubljani Ljudska posojilnica v Ljubljani z. z o. j., Ljubljana, je imela 27. marca 1939 svoj 43. redni Občni zbor. Na njem se je ugotovilo, da se zavod tudi nadalje lepo razvija. Starim vlagateljem, ki so posojilnici z ozirom na izplačevanje v letih krize ostali zvesti, so se pridružili številni novi vlagatelji. Zaradi tega so se vloge zvišale za več kot 11,000.000 din, tako da znašajo sedaj vse vloge koncem leta 1938 148,757.099.21 din. Občni zbor zavarovalne zadruge > »Croatia« A I>ne 29. pr. m. se je vršil v Zagrebu 53. ,oWni zfbor zavarovalne zadruge .»Croatie«, pod predsedstvom zadružnega podpredsednika g. mons. dra Lovra Radičeviča. Glavni ravnatelj zadruge g. Miliovil Nikolič je podal občnemu zboru letno poslovno poročilo o uspešnem delu in daljnjem napredku zadruge v zaključnem letu. V velikem prometu zadruge je viden dokaz, s kako velikim deležem sodeluje »Croatia« v našem gospodarskem življenju. Na račun škod in zavarovanih glavnic je izplačala v samem letu 1939 20,571.282.04 din, od svojega začetka pa je za isti namen izplačala 262,795.849.31 din. Število članov zadruge stalno narašča, zadruga pa zaznamuje s koncem leta 114.587 polic z zavarovano vsoto oziroma glavnico dvanajst milijard dinarjev. »Croatia« daje redno nad 80% letnega poslovnega dobička v svoje zadružne rezerve in |e tudi letos občni zbor odobril predloženo razdelitev po-slovenga dobička v tem smislu, s čimer so zadružna jamstvena sredstva skupno s predbilančno dotacijo in prirastkom povečanega poslovnega obsega v preteklem letu narastla za 11.593.453.51 din, tako da sedaj znašajo skupno 110,045.233.24 din. Po podelitvi absolulorija so bile dopolnilne volitve in sta izvoljena za nova člana g. inž. Gjuro Stipctič. profesor tehnične fakultete, v ravnateljstvo, in g. dr. Ivo Ilačič. ravnatelj Prve hrvatsko štedionice, v nadzorni odbor. Na seji, ki se je vršila po občnem zboru, je bil izvoljen za predsednika zadrugo namestu od- rr\ BAYER1 vi 7 ASPIRIN TABLETE • oovern zavitku od celofana pri prehladu, reuml, hrfpl ir» groznici. Otlas reg. pod S. br. 5B39 1939, Nov trgovinski sporazum s Švico Kakor smo žo poročali, so bil« dne 5. t. m. zaključena trgovinska pogajanja med našo državo in Švico, ki so se začela 28. marca v Belgradu. Podpisan je bil tozadevni protokol k švicarsko-jugoslovanskemu protokolu z dne 27. junija lanskega leta. Novi sporazum bo stopil v veljavo za nazaj s 1. aprilom 1939. Trajal jia bo do konca decembra 1939. Najvažnejšo v protokolu je vsekakor prilagoditev jugoslovanske uvozne kontrole na posebno švicarske interese. * Nov papir na naših borzah. Ministrstvo financ je zahtevalo od naših borz, da uvedejo kotiranje 6% obveznic za finančno likvidacijo agrarnih od-nošajev v Bosni in Hercegovini (za gozdove in pašnike). Teh obveznic je bilo izdanih v imenski vrednosti 50 milij. din, pa zato ne bodo predstavljale znatne obremenitve našega efektnega tržišča. Belgrajska borza je uvedla notiranje s 23. marcem, nekoliko kasneje tudi zagrebška in ljubljanska borza. Tečaj papirja se je takoj prilagodil stičnemu 6% tipu lako imenovanih begluških obveznic in dalmatinskih agrarjev. To je sedaj že četrti agrarni papir na naših borzah. Prve smo dobili 4% agrarne obveznice leta 1921., naslednjo so bile begluške obveznice leta 1931., sledili so dalmatinski agrarji, sedaj pa so nove obveznice, ki so v borznem žargonu imenujejo 6% šumsko obveznice. RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikov) kislini najmoč-i nejše kopališče v Jugoslaviji Zdravi Z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez. Cenena pavšalna zdravljenja! — Maj, junij 10 dni 750'— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopelji in zdraviliške takse). Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Živinski sejmi Živinski sejem v Zagorju ob Savi (okraj Litija) dno 30. marca 1939: Cene: Voli od 4.50 do 5.50 din, telta od 6 do 7.50 din, klavne telice od 4 do 4.50 din in klavne krave od 3 do 3.50 din za kg žive teže. Krave za pleme do 2000 din in telice za pleme do 1800 din za glavo. Živinski sejem v Ljubljani dne 5. aprila 1939: Dogon: 46 volov, 18 krav, 5 telet, 124 konj in 172 prašičev. Prodanih: 20 volov, 9 krav, 5 telet, 12 konj in 130 prašičev za rejo. Ceno so bile naslednje: voli od 3.75 do 5.25 din, kravo od 2.25 do 5 din in teleta od 5 do 6 din za kg žive težo. Prašiči za rejo od 140 din do 220 din in konji od 300 din do 3500 din za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Murski Soboti, dne 5. aprila 1939: Biki prve vrsto 4 do Matineja na velikonočno nedeljo in ponedeljek ob 1080 dopoldne po znižanih cen ah I Črni šerif Napeta IJuhnvna drninn Iz fnsn kolonizacijo divlegn zapade. — V irlnvni vlotri poznani pojoCI knvboj iu najboljši utrelre »lek rornii 111 njegov Čudežni konj Smuke. KIH0 SLOGU tel 27 30 I stopivšega prof. arli. g. Janka Iloljca dosedanji podpredsednik in vršilec predsedniške dolžnosti g. mons. dr. I.ovro Radlčcvlč, za podpredsednika zadruge pa je izvoljen dolgoletni član ravnateljstva >Croatie« g. dr. Branko Pliverič, glavni ravnatelj Prve hrvatske štedionice in predsednik Zvezo denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu. Bilance Ulifka tvornka oroija in municlje. Bilanca za 1938 izkazuje pri glavnici 10.0 milij. din in bilančni vsoti 30.8 milij. bruto dobička 3.06 In Čistega dobička 0.72 milij. din. Dividenda za 1938 znaša 5%. Zagrebška tvnrnlca usnja. Glavnica 17.5, bilančna vsota 37.3 (39.8), čisti dobiček 1.03 (1.03) milij. din s prenosom vred. Dokazano je, da so najuspešnejša reklama za vsako podjetje oglasi v časopisih! V najbolj razširjenem, vodilnem slovenskem dnevniku pa so oglasi tudi najuspešnejši! — Zato oglašujte v »Slovencu«! 4.50 din, biki druge vrsto 3—4 din, biki tretje vrsto 2.50—3 din; tolico prve vrste 4—4.50 din, telice II. vrste 3.50—4 din; krave prvo vrste 3 din, krave druge vrste 2 din, krave tretje vrste 1.50 din; teleta prve vrste 5.50 din, teleta druge vrste 4.50—5 din; prašiči špeharjl t) din, prašiči pršu tu rji 8 din. za kg živo teže. (loveje meso prve- vrste prednji del 12 din, zadnji del 11 din, druge vrste 10 din, tretje vrsto 9.50 din; svinjina 14 do 16 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 din; 8 din, svinjske surove kožo 8 din za 1 kilogram, surovo kože: goveje 9, telečje 8, svinjske 8 din za 1 kg. — Pšenica 150 din, ječmen 150, rž 150, oves 140, koruza 130, fižol 200, krompir 60, seno 60 din, slama 30 din, pSeničfta moka do 350, koruzna moka 250 din za 100 kg. Cene živino in kmetijskih pridelkov v Ljubljanski okolici, dne 2. aprila 1939. Voli: I. vrsto 5.50 din, II. 4.50, III. 3.50—4 din; telice I. vrste 5.50, II. 4.50, III. 4 din; krave I. vrste 5, II. 4, III. 2—3 din; teleta: I. vrste 7, II. 6 din; prašiči: špeharjl 9, pršutarji 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso: prednji del 1. vrste 10, II. vrsto 8 din, zadnji del I. vrste 12, 11. 10 din; svinjina 14 din, slanina 14—16 din, svinjska mast 16 din, čisti med 16 din za 1 kg. — Pšenica 215—230 din, ječmen 195—220, rž 195—200, oves 215—280, koruza 140—185, fižol 200—360, krompir 100, seno 80—11)0. slama 00, jabolka: I. vrste 1000. II. 600, III. 400, pšenična moka do 320, koruzna moka 210 dinarjev za 100 kg. Mariborski svinjski sejem, dne 7. aprila 1939. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 25 kosov svinj. Vse so bile prodane. Cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov stari 80—100, 7—9 tednov 115—140, 3 do 4 mesece 200—280, 5—7 mcsccev 380—4f>'l. l kc žive teže 0—8, mrtvo teže 8-11 din. ■ m a* a* HlOtOClkll prednjailjo S svojo kvaliteto, dovršeno konstrukcijo in ekonomijo pri najnižji # 11 Nil IIDD nabavni ccni* Vsi modeli 200, 250,350 OHV, 500 SV in OHV ter 600 OH V 1919, na skladišču, kakor tudi LUHUHrr tne^s^tr; O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11 Mali 00 letvi V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I f > v g • v v • Jluzbeucejo Gostilniška kuharica stara 26 let, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 601/5434. (a) Mizarski pomočnik B dežele, želi zaposlenje. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod 5492 Vajenca sprejmem. Sedej Leopold sobni slikar/, Ljubljana, Slomškova 23. (v) I Krojaškega pomočnika , J za male kose sprejmem. Jakopič,, Plrnlče, p. Medvode. (b) Mlad fant b! se rad izučil kakršne kolt obrti, najrajši ključavničarstva. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6427. (v) Dekle z malo maturo Jn gospodinjsko šolo, z znanjem srbohrvaščine ln deloma nemščine — želi primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6557. (o) Prodajalka Špecerijske stroke — išče službe. Večletna praksa. Gre tudi na deželo. Ponudbe na naslov: »Brezalkoholna gostilna«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 2. 1500 din flam onemu, kateri ml preskrbi stalno Blužbo. -CenJ. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Trnovo« št. 6620. (a) Trgovski pomočnik Btar 26 let, popolnoma verzlran v trgovini mešanega blaga, želi premeriti službo. Zmožen kavcije. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« 6268. (a) Dekle Stara nad 30 let, zdrava, pridna in poštena — išče službo za BVinje krmit alt moleti krave, ostali čas pa. dela ni polju. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 6614. (a) Kontoristinja ■ znanjem slovenskega In nemškega jezika — Išče Blužbo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. -Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra pisarniška moč«. (a) Prodajalka Z večletno prakso v mešani stroki ln špecerijl, popolnoma samostojna tn prvovrstna moč, Išče Blužbo. CenJ. ponudbe v upr »Slov.« pod »Prvovrstna moč« št. 6505. (a) Uradnik absolvent trgovske šole, vojaščine prost, samostojen knjigovodja in vešč vseh pisarniških poslov, z znanjem slov., srbohrv. ln deloma tudi nemške korespondence ln slovenske stenografije, z večletno prakso. Išče primerne zaposlitve takoj. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožen ln pošten« št. 5380. (a) I Vajenci n Mizarskega vajenca sprejmem. Oskrba v hiši. Jurak Janko, Rajhenburg Vajenca za mizarsko obrt sprejmem takoj. Trampuš Viktor, Dravlje 125. (v) Vajenca sprejme mizarstvo Kur-nik Jože, Zg. šlška, Pod hribom 28. (v) 16 letna deklica zdrava in močna, se želi izučiti v trgovini. NasloV v upravi »Slovenca« pod št. 6382. (v) Kmečko dekle Staro 14 let, se želi izučiti šivanja na deželi. Ponudbe na naslov Švab, Splavarska št. 6, Maribor. (v) Učenka za mofllstlnjo, katera mora biti poštenih In kršč. staršev, se sprejme. Prednost Imajo hčerke železničarjev. Nastop 1. maja. Naslov v upravi jSlov.« pod it. 6311. ,(v) Trgovskega vajenca poštenega, ki Je dovršil 3 razr. gimnazije, sprejme boljša trgovina na Viču. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Veselje« št. 6399. (v) 15 letna deklica poštenih staršev, zdrava in močna, s tremi razredi meščanske šole, se želi izučiti v trgovini, po možnosti z oskrbo. Danica Hočevar, Corpus Christi, Kočevje (v) Vajenec 15 let star, s primerno šolsko Izobrazbo — se sprejme. — Prosta hrana in stanovanje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« 6344. (v) Službodobe Kovaškega pomočnika zmožnega vseh kovaških del, s podkovsko šolo — takoj sprejme Jenko, kovač, Radomlje. (b) Šiviljo in likarico tudi začetnici — takoj sprejmem na dom. Ple-tlljstvo, Trata 14, St. Vid n. Lj. (blizu »Store«), b Mlad delavec pošten, vesten, vojaščine prost, za hišna dela in obdelavo vrta, se sprejme za stalno b hrano in stanovanjem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6306. Služkinjo pridno, snažno, pdšteno, takoj sprejme Jelen Marija, Polzela. (b) Tapetniškega pomočnika mlajšo moč - sprejmem. Naslov v upravi pod št. 6426-426. '(b.) Krojač prvovrsten prikrojevalec moške in damske konfekcije, se sprejme. Začetniki izključeni. Ponudbe z navedbo dosedanjih praks upravi »Slovenca« pod »Stalno mesto« 6455. (b) Služkinja 14—16 letna, začetnica, se sprejme. Mlekarna Kro-šelj, Jegllčeva cesta 10. 2 čevljarska pomočnika sprejmem v stalno delo. Omakra L.j Čevljarstvo, Lukovica, (b) Šofer vesten In trezen, z dobrimi priporočili, ki Ima prakso tudi z večjimi die-slovlmi tovorniki, se Išče. Nastop takoj. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 5326. (b) Hišnika poročen, se Išče za večjo stavbo v sredini mesta. Ponudbe z navedbo poklica ln števila oseb je poslati v upravo »Slovenca« pod »Pošten« 8084. (b) Perfektna kuharica z znanjem fine kuhe ln dljetlčne hrane, snažna, pridna in poštena — se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanje službe poslati v upravo »Slov.« pod »Dobra služba« 5036. Prvovrstna likarica dobi sezljsko službo na Bledu. Mlajša moč, zmožna svetlolikanja, z dobro prakso v likanju finega osebnega perila. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hotel« 4869. (b) Trgovskega pomočnika mešane stroke sprejmem takoj v večjo trgovino na deželi. Prednost: vajeni vseh panog, tudi vodstva glavne zaloge tobaka. — Ponudbe z navedbo zahtevkov upravi »Sloven.« pod »Dober prodajalec« št. 5468. (b) Mlad sluga ki Je že služIl na kakem gradu na Štajerskem pri privatni gospodi, z dobrimi spričevali, se sprejme v hotel za zelo dobro plačo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hotel« št. 4870. (b) Prišla je pomlad... vse se preraja tudi naši domovi morajo biti prerojeni obnovljeni. Zato ne pozabite iste prepleskati z najboljšimi X. barvami, firneži in laki, ki jih dobite v največji izbiri, odlični kvaliteti in po solidnih cenah pri tvrdki (preje „Orient") Ljubljana, TyrSeva C; 14 Telefon 39-25 poleg trgovine Schneider & Verovšek Kuharico in plačilno s kavcijo sprejme z majem boljša gostilna v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6322. Zdraviliška restavracija sprejme prvovrstno kvalificirano pomočnico kuharja. Ponudbe je nemudoma nasloviti na: Ravnateljstvo banovlnskega zdravilišča, Rogaška Slatina. (b) Šivilje za moške srajce sprejme Lana, Gregorčičeva 5. (b) Zidarja prvovrstnega, sprejme takoj zidarstvo Zrimšek, Rudnik št., 60. , • (b) Knjigarskega pomočnika za nemški znanstveni sortiment, samo prvovrstno moč, sprejme knjigarna St. Kuglt, Zagreb — Illca 30. (b) Strojni ključavničar mlajši, z vlogo 30.000 din, se takoj sprejme v stalno službo. — Naslov v upravi »Slovenca« 5595. (b) IVAN ROZINA Dva mizarska pomočni!:a za boljša dela sprejmem. Laznik Mirko — strojno mizarstvo, Dol pri Hrastniku. (b) Služkinjo 30—85 let staro, zdravo, sprejmem za VBa gospodinjska dela. Toušlč Mar-ženka, učiteljica, Sv. Peter v Savinjski dolini. Prikrojevalka za fina damska oblačila se sprejme v veliko konfekcijsko delavnico v Ljubljani. - Prednost e prakso v Inozemstvu. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stalno mesto« 6456. Mesarski pomočnik do 25 let star, se sprejme. Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb in zahtevo plače upravi »Slovenca« Maribor pod »Pošten in trezen mesar« št. 6470. (b) Dekle pošteno ln pobožno, ki Ima gospodinjsko šolo ln zna dobro kuhati, sprejme Vera Kasumovlč, soproga zdravnika v Koprivnici. Plača 300 din. -Sobarica Slovenka v hiši. Zastopnika za prodajo naših avtomatičnih tehtnic, verzira-ranega v tej stroki, takoj sprejmemo. - Ponudbe z navedbo dosedanje prakse poslati tovarni Titan d. d. Kamnik. (b) Kovaškega pomočnika s podkovsko šolo ln mojstrskim izpitom —r Uičem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 603/5435. (b) Fanta starega 16—17 let, sprejmem za kmečka dela. Skofja Loka, karlovška ulica 16. (b) Steklar, strokovnjaka zmožnega urediti in voditi izdelovanje steklenic, iščem za Beograd. — Služkinjo, brihtno, pridno, pošteno, zmožno vseh hišnih del in navadnega kuhanja, sprejmem za Ljubljano. Komič, Ljubljana, Prečna 8. .. (b) Hlapca h konjem ter za vsa, domača kmečka dela sprejme mliri pri Ljubljani, rlača dobra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »400 mesečno« 5598._ Jb) Vzgojiteljica Iščem Izobraženo gospodično k dvema otrokoma s perfektnlm znanjem nemškega jezika. Plača dobra. Ponudbe V upravo »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« 6264. (b) Pisarniško moč z znanjem slovenščine ln nemščine ter stenografije in strojepisja - Iščem za advokatsko pisarno. Pismene ponudbe z navedbo zahtevkov poslati potfr. »Slovenca« v Celju pod »Pridna« 5441. (b) Slaščičarja dobro Izvežbanega v sladoledu, topli ln hladni močnatl itd., Išče s 1. majem hotel »Central«,, Osi-Jek. ' (b) Izurjen delavec ki je že delj časa delal pri izdelovanju elastičnih trakov (gummlbandweb-stuhl), se sprejme. Ponudbe na: Fabrika lastl-ša, Beograd, Solunska 2. Moškega zgovornega, poštenega, vojaščine prostega, neoženje-nega, z denarjem sprejmem za sodelovanje pri dobrem podjetju. Ponudbe na upra:-vo »Slovenca« pod »77 — 5641« (b) Poslovodjo in krojiljo ki sta povsem Izurjena v izdelovanju perila - Išče dobro uspevajoče podjetje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ugodna namestitev« št. 6639. (b) Sposobne organizatorje in zastopnike tšče največja svetovna zavarovalnica za vse področje dravske banovine, kjer je že dobro vpeljana. Kondlclje po dogovoru. -Pasmene ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Dober zaslužok« št. 6529. Portirja z znanjem nemščine — ln samostojno hotelsko kuharico sprejmemo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 5657 (b) Služkinjo mlado, pridno in pošteno, za vsa hišna dela sprejme takoj večja trgovska družina. Ponudbe pod »Stalna Kranj« 5613 (b) Obratovodjo vestnega in sposobnega za samostojno vodstvo pri-pravljalnice in tkalnice — išče manjša tekstilna industrija. Nastop takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod številko »8« 5612. (b) Perfekten železninar kalkulant z znanjem slovenskega ln nemškega jezika se sprejme. Pinter & Lenari Maribor. Sezonski uradnik samo pozimi zaposlen- ali pa upokojen uradnik, se sprejme za poletje. Predpogoj znanje jezikov ln vsaj srednješolska Izobrazba. Prednost bivši uradniki prometne stroke. Ponudbe z zahtevki glede plač in curriculum vitae takoj v upravo »Slov.« pod »Sezona« št. 5487. (b) Razpis Podobčlna trg Vrhnika, sprejme vodovodnega in-stalaterja-mojstra v stalno službo. Prošnje je vlagati pri krajevni upravi trga Vrhnika do 20. t. m. In priložiti spričevala o usposobljenosti. — Podobčlna trg Vrhnika, dne 6. aprila 1939. Vaši prijatelji se Vam predstavljajo: Levo: Bessa z optičnim iskalom za dvojni format 6X9 in 4,5X6 cm Cene za razne optike: Voigtar 6,3 s samosprožilcem din 530'- Voigtar 4,5 Prontor II s samosprožilcem „ 670'— Skopar 4,5 Compur s samosprožilcem . „ 1.050"— Voigtar 3,5 Compur rapid s samosprož. „ 1.150'— Kamere so Izredno solidne in imajo sproZIlec vgrajen ■ •,'•'■ * ' J mM Levo: hala Bessa za žep, format 6 X 6 ali 4,5 X 6 Voigtar 3,S Compur , , din 1.160-— Skopar 3,5 Compur . , „ 1 3r0-— Heliar 3,5 Compur . . „ 1.600'— Voigtar 3,5 -Prontor II s samosprožilcem , „ 760'— ^ Na objektivih je že rumenica; dvojne osvetlitve so izključene Spodaj: Najbolj praktični električni merilec svetlobe je Horvex. Stane le din 520—. Kaže direktno osvetlitveni čas. FOTO DROGERIJA HERMES Razpošiljamo poštno obrainoi ljuBUmnA, HiKIOSiCiVA C. 30 att Tamburirarico sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Spretna« št, 6641. (b) Krojaškega pomočnika dobro izurjenega, sprejme takoj Ivah Go-ltez, Ježica pri Ljubljani (b) Samostojno kuharico vajeno tudi drugih hišnih del, iščem za takoj k manjši družni. Naslov v upravi »Slovenca« ))73. (b) Mlado dekle za vsa domača dela ln ki zna tudi kuhati - sprejmem. Nastop 1. maja. Naslov: Ela Dragoner, Novska, Savska banovina Frizerko prvovrstno moč, z znanjem nemščine, sprejmem takoj v službo. Plača 1300 do 1500 din. Benda Vinko, frizer, Erjavčeva 15, Ljubljana, (b) Poverjeniki za vsak okraj Slovenije se sprejmejo. Pojasnila daje »Ljudska samopomoč« Maribor. Šoferja sigurnega, nekaznovanega vozača, samskega, vojaščine prostega, ki je rad pripravljen opravljati tudi vsa druga dela -sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« s sliko ln prejšnjimi spričevali pod »Nastop takoj« št. 6530. (b) Pouk Orientalske preproge Gospa nudi strokovni pouk v Izdelovanju perzijskih preprog in jih izdeluje po naročilu. Dobe se tudi vzorci za iste. — Cenjena vprašanja v upr. »Slov.« pod »Orientalske preproge« št. 5504. (u) 182 programov za izpite iz prakse tn statike, za polirje In mojstre, zidarske, specialno pa tesarske stroke, izdelano, tma V samozaložbi Jugograd Instrulra ea izpite. Hu-dovernikova ulica 41. (1) Oblastv. koncesionirana šoferska šola za poklicne šoferje ln amaterje I. GABERščEK bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon 28-28 Zaslužek Vsaki osebi, družini nudimo stalni zaslužek doma. Pišite: Anos, Maribor. (r) Podzastopstvo »Favorit« motociklov 98 in 120 con, prvovrstna izkušena znamka z izrednimi cenami odda Fran Voršič, Maribor, Gospejna 9. (z) Lahek zaslužek se nudi upokojencem, tudi potnicam In potnikom, v vseh krajih Jugoslavije. Ponudbo v upr. »SI.« pod »Značajnost« 6260. Zastopstvo za Maribor okolico sprejme SchvveH ger, Studenci,, Maribor* Jurčičeva 20. (a)j Vajenko za v cvetličarno, marljivo, pošteno, in eno dekle za vsa hišna dela sprejme vrtnarstvo Vatovec pri Šem-petrskem mostu, (v) V i i delavnicah in obrtih dol bro vpeljani prov. zastopniki dobijo stalen ln doJ ber zaslužek. — Intray Pobrežje pri Mariboru,-Cankarjeva 16. (a)) Denar Za dinarje v Ljubljani plačam marko v Gradcu; Ponudbe v upravo »SI.« pod »Prilika« št. 6384. (d Vlogo Vsakdo, moški ali ženska. v službi ali brezposeln, lahko zasluži tedensko 262 din. Za pojasnila poslati 6 din v znamkah, sicer ne odgovorim. Lln-dlč, Ljubljana 246-c. .(z) Kmetske posojilnice, d® 50.000 din, kupim. Kar-nlčnlk, Ljubljana, nebotičnik. (d)] Družabnika ki bi osebno sodeloval V rentabilnem perutninar-skem podjetju, Iščem. — Potrebno 50.000 din. Cenj.-ponudbe v upravo »SI.« pod »Perutnina« 4643. Pensioniran uradnik želi pristopiti kot sotrud-nik h kakemu podjetju ali obrti s kapitalom 50.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Poštenost« 5583. (d) Posojila različna, preskrblm hitra tn brez kakega predplačila! Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšni! gotovini. Oblast, dovoljena pisarna Rudolf Zore LJubljana, Gledališka II Znamka S din Obrt Slikarstvo - pleskarstvo v. 2vege!J, Cojzova c. lj Novi vzorčil Cene vsem dostopne. . f Zaradi opustitve Enodružinska hišica špecerijske trgovine ugod-1 nova, zelo okusno zidana, no naprodaj vsa ograva pri | z lepim vrtom najjrodaj. Učakar Franc, Polju 23. Kompletna spalnica iz mehkega lesa — bela, v dobrem stanju, ugodno Potrebno 12.000 din, ostanek pa v obrokih. Zgornje Radvanje, Uaribor, Hoste-jeva 5/1. (p) | Večstanovanjsko hišo naprodaj. Naslov pri Alo-1 v Rožni dolini ter vilo na I ma Company d. z o. z., I Mirju s 5000 m5 vrta, upo-Ljubljana, Aleksandrova c. rabnim za parcele, ugodno št. 2/1. I prodam. Vprašati: Rožna - dolina, Cesta IV, št. 4. (p) | Spalnico -—-— orehove korenine imitaci- "ISO — VtIO ja, šperana, lepe oblike, I večstanovanjsko, event. tu-ter malo rabljeno spalnico | Ji stavbno parcelo v_Ljub-zelo ugodno prodam. Bitenc, Gosposka 10. I ljani kupim za ceno 200 do (š) I 500 tisoč din. Ponudbe z opisom in ceno na upravo ——--— - I opisom in ceno na upravi Moderne spalnice »siovenca« Pod »Brez po kombinirane jedilnice do-1 srednikov« 5584. (p) bite po nizkih cenah vj zalogi Mizarske zadruge I Hiša gt. Vid-Vižmarje. Daje j f ir(j0Vskim lokalom — ob tudi na obroke. Ogleda | pr0Trlctni cesti, vrt in par-se lahko tudi ob nede- — - 1! — ljah. Modroce vrhne ln spodnje. cela 800 m2, naprodaj vi | n,kom, obstoječe lz ztda- ne hiše, hleva, kozolca ln 14 ha njiv, travnikov ln gozda - naprodaj. - Cena po dogovoru. - Kremžar Franc, Sv. Marko nad [Hrastnikom ob Savi. (p) perje puh najceneje v veliki Izbiri prodaja SEVER, Marijin trg 2 nasproti frančiškanske cerkve. O o Najmoderneje urejen grafični zavod: knjigotisk, kameno- in offsettisk, bakro-tisk, klišarna in knjigoveznica. — Tiska: knjige, revije, brošure, liste, prospekte, diplome, etikete, letake, plakate, cenike, O o o o vabila, razglednice, koledarje, tiskovine za urade, trgovino in obrt ter vse ostale tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku. Izvršuje: za ilustriranje tiskovin potrebne risbe, osnutke, predloge ter klišeje O o JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI v veliki izbiri najceneje dobite pri »TEHNIK" Josip Banjal Ljubljana, Miklošičeva 20 Zaloga: tenis reketov, nogometnih žog in drugih športnih predmetov! IEES-DI Violino, čelo, kontrabas staro, ako tudi v slabem stanju, kupim. - Trgovci Izključeni. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Violina« št. 6116. (g) . _______ _ arni/in_______ IAHTEVAJTE »Mi IPlACIH KATAL04I MElNEbHEROLDfi )f90*#nc viAJ&L MARI30Hy.ioj Gramofon Columbla, nov, b 27 ploščami, poceni prodam. — Vincek, Celovška 42. (g) Tega ne more nikdo Poljubne najnovejše ploSče samo po Din 110'—. Razen tega vzamemo tudi stare v račun. Zulitevajte seznam. ZAHTSVAJTE MIlHjE^INiUTALMt MElNEbHEROLDfi rrotAKC MARIBOilg 103 Amerikanski harmonij lepo izdelan, krasen glas, naprodaj. Informacije daje Bradlč, Kosarjeva 36, Maribor, (g) Partija bleh instrumentov dobro ohranjenih, se zelo poceni proda. Proda ee tudi po komadu. Bolčlč, Jelačlčev trg, American bar, Zagreb. (g) Erfortska semena pri Plntarju, Gosposvet-ska 14. (1) Majhen mlin naprodaj. Lešnik Ivan, Nova cerkev, Vojnik. (1) Sobno kredenco zelo lepo, poceni prodam. Mestni trg 13-11. (1) Za vsako družino oblačila — najboljše ln najcenejše — Presker, Sv. Petra a 14, LJubljana Pisalne stroje »Olivetti« in »Remington« najugodneje kupite le pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. (1) Kdor zida dobi ves stavbeni materijal pri MATERIAL Ljubljana, Tvrševa c. 36 a Telefon 27-16 — — Brzojavi: MATERIAL trg. dr. z o. z. Semenski oneida krompir lep, tn krompir za prehrano, po najnižjih cenah, proda Kmetijsko društvo v Dobrepoljah. (1) Knjigovezi, pozor! Prodam rezalni stroj 70 cm na kolo ln eno per forlrko 60 cm. — Kupim knjlgoveške črke. Ponud be v upravo »Slov.« pod »Knjigovez« št. 6412. (1) Nove vozove na gumi, različne od 1000 do 7000 nosilnosti — zelo ugodno proda Fajfar, Trnovska 25, Ljubljana. (I) Trikolico Skoraj nov pianino Dalibor, češka firma, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5580. (g) Pianino skoraj nov, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6400. (g) Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo Din 13'— dokler traja zaloga R. VelepIC Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25 Novi modeli čelo-flauta bandonion register Oglejte si brezobvezno pri R. Warbinek Ljubljana, Miklošičeva c.4 Najcenejša v njeni kvaliteti Pevski nastop meščanskih šol Državne in zasebne meščanske šole v Ljubljani SO priredile te dni v Frančiškanski dvorani javen koncert domače mladinske pesmi. Nastopilo je sedem mladinskih zborov, ki so jih izmenoma vodili: gdč, La-hajnarjeva, č. s. Cirila, gdč. Rudolfova, ga Saršonova in g. Kernc. — Spričo splošnega vtisa je vsekakor hvalevredno požrtvovalno delo, s katerim se odpirajo mladini vrata v lepoto glasbenega sveta in krivično bi bilo kakorkoli zanikati uspešnost vsestranskega truda. Seveda pa je pri tem ob koncu težko govoriti o umetniški kvaliteti; na splošno se pozna prizadevanje za zvočno soglasnost in ritmično ubranost — naprej pa so poti še neizdelane. Pomanjkljivosti so se kazale zlasti z ozirom na dinamiko, fraziranje, izgovarjava, agogiko itd. Nikakor pa bi se ob takem nastopu ne smelo pojaviti to, da se v večglasncm petju en glas enostavno v oktavah podvaja, ker je to nasprotje osnovnih estetskih pravil. Najčistejše v smislu pravega umetniškega stremljenja je bilo podajanje mladinskega zbora z Viča, ki ga je z lepim razume-vanem vodil g. L. Kemc — marsikaj lepega izraza pa je imelo tudi petje dekliške šole Lichtenturnovega zavoda pod vodstvom č. s. Cirile. — Toda prepričani smo, da bodo tudi ostali mladinski zbori stalno narvrd ali v zmislu stremljenja k čisti lepoti. V. U. Kranj C.njene dame! Oglejte si novodošle modele! Vsak slamnik iz bort Vam na specialni stroj pre-šije izrecno le salon »Mia«, Kranj. + Ivan šušteršič. Na veliki petek zjutraj je umrl ugledni kranjski hišni posestnik in kolar g. Ivan šušteršič, dolgoletni cerkveni ključar. Pokojnik je bil daleč naokrog znan kot dober in pošten krščanski mož, ki je mnogo storil tudi za lepoto kranjske farne cerkve kot cerkveni ključar. Pogreb blagega pokojnika bo na velikonočno nedeljo popoldne iz Tavčarjeve ulice na novo kranjsko pokopališče. Na novo pokopališče bo pokopan na njegovo lastno željo. Naj v miru počiva! Vsem sorodnikom uaše globoko sožaljel škofja Loka Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Skofji Loki. Na belo nedeljo 16. t. m. bo priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v dvorani Sokolskega doma v Skofji Loki vokalni koncert, na katerem bo?>la sodelovala tudi koncertna pevka Ljudmila Potajnarjeva in prof. Marijan Lipovšek. Pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice z njemu lastno preciznostjo vrsto najlepših zborov starejše in novejše slovenske glasbene literature. Zastopani so skladatelji: Lajovic, Foer^ter. Adamič. Koporc, ne manjka pa tudi naše prelepe narodne petni. Za koncert se dobijo vstopnice |>ri hišniku Sokolskega doma. Začetek koncerta bo točno ob pol 9 zvečer v nedeljo 10. t m. Prireditve po dpže!« K-imnoda. V Konicndskem domu sro-tuieio z igro Bele vrtnice- na velikonočni ponedeljek igralci Prosvetnega društva s Homca. Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Ker se akademija'Fantovskega odseka pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah dne 2. aprila v Št. Lenartu zaradi nepričakovanih ovir ni mogla vršiti, javljamo vsem, da bo akademija na velikonočni ponedeliek, dne 10 aprila popoldne ob pol štirih popoldne v Narodnem domu v Št. Lenartu. Akademija obsesa 12 telovadnih točk. Nastopi domača orodna vrsta na drogu in bradlji. Sodeluje trojiška godba. progvetRo društvo Hoče uprizori na velikonočni ponedeljek krasno veseloigro »Gosposka kmetija« ob 3 popoldne in ob pol 8 zvečer. Kino-aparat dober, nemi, naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5460. (1) Nov skobelnik in kuhinjsko opremo prodam. Peterca, Dravlje št. 113. (1) Prima kolesa tudi na obroke. - Dajem garancijo. Kmetlč Ciril, Dob pri Domžalah. (1) Najboljša kolesa izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1) Pisalni stroj »Underwood«, prav dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6270. (1) Šivalne stroje nove in rabljene, krojaške in Čevljarske, od 300 din naprej, prodaja Triglav, Resljeva 16. (1) Ob Milčinskega cesti v Šiški, 200 metrov od nove cerkve, ugodno prodam 6 stavbnih parcel. -Informacije: »Alplna« — LJubljana, Tyrševa 7. (p) Dve obleki spomladanski, skoraj novi, poceni prodam. Ogleda ee lahko danes ln jutri samo od 12—2 pop. Rimska cesta 16 b. (1) Sladoledarski pribor rabljen, v dobrem stanju, triclkelj, vozove, bakrene puščice In drugo, prodam. Stara Loka 15, p. Skofja Loka. (1) malo rabljeno - prodam po nizki ceni. Kodrlč, Ce lovška 41. (1) Salon pozlačen, krasno Izdelan v francoskem stilu, pro dam zaradi selitve. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 6383. (1) Moške obleke kredenco, divan ln več slik, prav poceni prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6403. (1) Nabožna slika velika, zaradi pomanjkanja prostora, za vsako ceno naprodaj. Vrhovčeva ulica 3-11. (i) Fižol ln razna druga semena dajemo v "vZgpjo pod ugodnimi pogoji;"6evei>' & Komp., LJubljana. (1) Prima sladko seno iz sadonosnikov, prešano, več vagonov naprodaj. Lujo Vlahovič, posestnik Maribor. (1) Ključavničarska delavnica s stanovanjem in vrtom na rometnem kraju, za vsa-ega obrtnika, se proda 21. 4. na Igu. (1) »Triglav« kolesa Oglejte si pred nakupom veliko zalogo prvovrstnih koles. Najcenejše. Tudi na obroke — prodaja Triglav, Resljeva 16. (1) Kolesa Hvatn« stroje najboljših tovarn kupite najceneje pri tvrdki »Plevel pri Medvodah. Preski (D Več koles moških novih in rabljenih ter damskih zelo poceni naprodaj. Ogled tudi v nedeljo in ponedeljek. Ljubljana, Rožna dolina 19 — dvorišče. (D Kompletno orodje za čevljarstvo je poceni naprodaj v letovišču na Gorenjskem. Na razpolago lahko tudi lep lokal ln obrtni list. Naslov v vseh poslovalnicah »SI« pod št. 6240. (1) Javljam, da sem dobil novo pošiljko koles najboljših znamk — Daimler, Adler. Triumph in druge znane znamke. — Dobite jih najceneje brez trošarine pri Zatlerju na Jezici. (1) Otroški vozički zelo lepi, športni in globo ki, poceni naprodaj — pri »Promet« (nasproti križan, ske cerkve). Stare sprejemamo v račun. (1) Poceni naprodaj več prvovrstnih ženskih in moških koles, šiv. strojev, otroških vozičkov in raznih drugih predmetov — pri »Promet«, Napoleonov trg štev. 7, nasproti križanske cerkve. (1) Rastline za skalnate nasade, več vrst, lepotično grmičevje, vrtnice ter razne rastline za vrtove itd. nudi vrtnarstvo Adolf Vatovec pri Šempetrskem mostu. (1) Manufakturna trgovina vpeljana, v centru Ljubljane se proda za 180 000 din. Ponudbe na Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova 2/1 pod »Dobro vpeljana« 5601 (1) Vrtnice novejših, raznih barv, nizke 10 grmičev 50 din, visoke 1 komad 15 din, cep'je-ne zgodnje breskve 7 din, ampelopsis, magnolije, kle-matis. razne zanesljive zelen jadne in cvetlične sadike itd — nudi vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. Prešernova ulica. (1) Nova hiša 13»/i donosna, 7 sob, kleti, drvarnica, pralnica, vrt, 86.000 din, potrebno samo 56.000 din — In še tri od 32.000 do 46.000 din naprodaj v Industrijskem predmestju. — Naslov »Krčma«, Pobrežje, Go-sposvetska cesta 56, Maribor. (p) 25 nizkih vrtnic v najrazličnejših prekrasnih barvah, sortirano, 60 din, s poštnino ln zavoj-nlno vred. 60 nizkih vrtnic stane le 100 din. Za 60 din dobite 12 vrtnic plezalk v novih krasnih barvah, vmes vedno cvetoče. Na prostem polju brez umetnih pripomočkov orlgojene lastno sa-uike. - Sadjarstvo Dolln-šek, Kamnlca, p. Maribor Fotoaparat 24x36, izboren nov prodam ali zamenjam za Saxonette motorno kolo. Seljak, Planina. (1) Stroj za sladoled nov, v svrho vpeljave ugodno naprodaj. Peter Angelo, d, z o. z., Ljubljana, Praža-kova 8/1. (1) Poltovorni avto 1000—1600 kg nosilnosti, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na Moderni dekor, Zagreb, Nlkollčeva 7 Avto limuzina 85 Ks, vožena le 20.000 km v prvovrstnem stanju, zelo poceni naprodajl Posebno pripravna za gasilski in reševalni voz. Informacije daje Radio, dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Naprodaj motor Llster s cirkular-ko, 4'/i HP, pettonskl tovorni voz za konjsko vprego na gumijastih kolesih, skoraj nov, stara mlatllnlca, tovorni voz, navaden, dolge tovorne sani, vse po zelo ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Ugoden nakup« 4871. (1) Žen itbe Ker stalno kupujemo in prodajamo vse vrste dobro ohranjenih predmetov, je v vašem interesu, da se v slučaju nakupa ali prodaje tovrstnih predmetov oglasite najprej pri nas — A. B. C. Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška. 104 din 1 m" žaganih, zdravih In suhih bukovih drv, fran-ko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF VELEPIC, Ljubljana VII, Jernejeva cesta. Telefon 27-08. (1) turnim] JI 5-tonski tovorni avto ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Klpper« 5185. (f) Gospod 51 let star, posestnik in trgovec z limonami In pomarančami pri morju, vzame gostodlčno ali vdovo z nekaj kapitala. Naslov v upravi »Slovenca« pod. št. 6416. (ž) Star tovorni avto 17, tonski, ali avtobus, v dobrem Stanju, kupi Dan-kovec J., Polzela. (f) Motorno kolo popolnoma novo, 250 ccm, znamke T. W. N., ugodno prodam. Naslov : Plut Matija, trgovec, Semič. (f) Motorno kolo 500 ccm šport, nov, lanski model, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5544. (f) 1 »Zadovoljnost« št. 5266. Mlad trgovec želi poročiti gospodično, trgovsko naobraženo, ki ima svojo lastno trgovino ali s premoženjem. Ponudbe s sliko poslati na upravo »Slovenca« pod »Lepa pomlad« 5605. (ž) Zaradi ženidbe želi znanja 29 letni po sestnlk, trgovec, s kršč. dekletom. Slika zaželje-na. Navesti doto. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sreča« št. 6309. (ž) pomladansko zdravljenje za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni JPLANINKCA' taj InInKA Posestnik in trgovec star 42 let, želi poročiti gospodično ali vdovo v starosti 30—40 let. Zaže ljena dota 100.000 din v svrho povečanja obrata. Le resne ponudbe v upr. »Slov.« pod »Majnlk« št. 5607. (ž) Mladenič dobro sltuiran, 32 leten, se želi poročiti s simpatično mladenko, z nekaj prihrankov, ki ima veselje do gostilne aH restav racije. Priženitev kake gostllnlčarlte tudi nI Izključena. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Za kon« št. 6218. (ž) Gentlemana s sigurnim položajem ter večjo Izobrazbo, ljubitelja doma, vrta, narave, 43—66 letnega, tudi vdovca z majhnimi otroki — poroči državna uradnica, tiha, mirna, skromna, vešča gospodinjstva, s premoženjem 48.000 din. Diskretno. Resne ponudbe upravo »Slovenca« pod Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš preljubi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod rn posestnik in gostilničar po kratkem trpljenju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, 9. aprila ob 3 pop, is hiš« žalosti na farno pokopališče v Gornjem Logatcu. Ohranimo mu blag spomin! Logatec, dne 7. aprila 1939. Frančiška, soproga; Karel, sin in ostalo sorodstvo. Vesele velikonočne praznike želi vsem znancem in prijateljem Gustl Arčan, 3. sam. dlviz., Kragujevac V umetno valjenje sprejme vsako množino jajc Niko, St. Vid nad LJubljano. m aovelSlh modelov motom,.tric&ljl pomij«* Po lelo nizki oenl I ■ Ceniki frank o' .TRIBUNA" r. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka 4 Podružnica- Maribor. Aleksandrova cesta 26 Ne kupufle tehtnice!!! preden naste vprašali pri nas 5 letna garancija Izdelujemo 3 vrste avtomatičnih tehtnic 5 letna garancija I od 2 do 20 kg v prvovrstni kvaliteti v raznih barvah »TITAN" D. D., KAMNIK Gorenjske mlekarske zadruge Nakio-Ljubljana želijo vsem cenjenim odjemalcem veselo Veliko noč Instalacijsko podjetje Franc Belak, Celje, Za Kresijo št. 12a, tel. 243. Previjanje električnih motorjev in aparatov ter električna instalacija vseh vrst, za luč in moč, signalnih naprav in telefonov, instalacija vodovodov, sanitarnih naprav in centralnih kurjav. Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. Postrežba točna ih solidna. Cene zmerne Za vsa V zidarsko stroko spadajoča dela se priporoča OGRIN ANTON oblastno koncesionirani zidarski mojster Nomenj — Bohinjska Bistrica Stev. 250/39. Razglas o licitaciji. Okrajni cestni odbor Radovljica na osnovi določil 61. 82, do 106. zakong , O državnem računovodstvu razpisuje za oddajo * gradbenih del pri gradnji uradnega poslopja cestnega odbora v Radovljici v skrajšanem roku I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. aprila 1939 ob 11 dopoldne v pisarni cestnega odbora v Radovljici. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne grupe del: 1. težaška, zidarska, betonska, železobetonska dela din 221.583.16 2. tesarska in krovska dela.......din 57.939.10 3. kleparska dela...........din 10.205.50 4. ključavničarska dela ......... din 13.905.— 5. mizarska, steklarska in parketarska dela . din 85.635.60 6. vodovodno-instalaterska dela......din 41.954.45 7. elektro-instalaterska dela.......din 14.062.23 8. pečarska in keramična dela ...... din 34.038.40 9. slikarska in pleskarska dela......din 23.781.59 Kavcijo v višini 5% oziroma 10% ponujene dobave je položiti pri blagajni davčne uprave v Radovljici ali Drž. hipotekarne banke v Ljubljani. Zapečatene ponudbe, taksirane v državni in banovinski taksni znamki po tar. post. 25 zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti (Zbornice TOI), potrdili o poravnavi vseh dospelih davkov in prispevkov OUZD in priznanico o položeni kavciji je na dan licitacije do 10 dopoldne izročiti predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za zgradbo uradnega poslopja«. Pogoje, pojasnila in ponudbene pripomočke dobe interesenti proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami do dneva licitacije v pisarni cestnega odbora. Okrajni cestni odbor Radovljica, dne 24. marca 1939. Orožje za lov, Šport In obrambo, lovsko-planinske potrebščine v največji izbiri in po najpovoljnejžih cenah nudi Oružarna Pastuovič Zagreb, Jurišičeva ulica 1 Katalog (80 strani, 350 slik) pošljemo priporočeno vsakomur, ki nam pošlje 6 din v znamkah ali v gotovini. • f \ Znani SAI.VAT CAJ proti žolč-nim kamenčkom in bolečinam Stoičnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku: Apoteka Sv. Ivana. Zagreb, Kaptol 17. — Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj. O. r. S. br. 27870-1936. Bn. 3487. Halo! Za velikonočne praznike bom točil prvovrstna dalmatinska vina. Vsako soboto in nedeljo pa pečeni prašički in jagnjeti ter sveže morske ribe. — Priporoča se poslovodja Vinko Ložič, gostilna pri Omanu, Vevče. Najkoristnejši za kmeta je Univerzalni Turfan mlin Zakaj ? } Zato, ker s tem mlinom r se melje vsa vrsta žilnih zrn v moko in zdrob. Čisti nesnago od zrna, izdeluje ješprenj in kašo Samoprodaja TURNŠEK ŠTEFAN Ljubljana, Aleksandrova 4 REVMATIČNE bolečine odpravijo »NIBOL« tablete ln »NIBOL« mast, kar se je zelo dobro obneslo tudi pri ishijasu ln protinu »NIBOL« tablete se uporabljajo takisto kol dobro sredstvo zoper trganje v udih zoper zobo in glavobol pri taripl prt boleznih zaradi prehlada. 24 tablet din 20 48 tablet din 84 NIBOL »NIBOL« »NIBOL« MAST DIN 20 »NIBOL.« se dobiva v vseh lekarnah. Izdeluje: Lekarna MR. BAHOVECi LJUBLJANA Reg. Stev. 17816/36 BBsnn samopomoč reg. pomožna blagajna t Mariboru, Aleksandrova cesta št. 47 ▼ lastni palači naznanja smrtne primere svojih članov t mesecu marcu 1939 Brernar Marija, prevžitkarica, Dolgoše; Perklič Anton, delavec, Receniak; Hernjct Georg, zasebnik, Maribor; Dvoršak Valentin, zasebnik, Ptujska gora; Zadravec Marija, posestnica, Rožički vrh; Lotrič Terezija, zasebnica, Tržič; Pasovnik Marija, vdova rudarja, Mežica; Šnofl Marija, zasebnica, Maribor; Gselman Alojz, prevžitkar, Orehova vas; Bukove Elizabeta, prevžitkarica, Braslovče; Gross Marija, soproga postajenačelnika, Kaposvar; Majer Marjana, učiteljica v pok., Ponikve; Mlatkovič Marija, vžitkarica, Cerklje ob Krki; Kurzman Karolina, vdova, Maribor; Kos Anton, rudarski paznik v pok., Loke; Bezjak Elizabeta, viničarka, Vintarovci; Grubič Jožefa, babica, Črne p. Brežice; Skerbinšek Jurij, zasebnik, Maribor; Tušnik Jurij, vpok. fin. kontrolor, Maribor; Savli Jožef, tov. delavec v pok., Jesenice; Skerl Frančiška, žena žeL v pok., Radeče; Ačko Jernej, tov. delavec, Tezno-Marfcor; Kristan Pankracif, veleposestnik, Sv. Anton na Poh.; Kotnik Marjeta, zasebnica, Bukova vas; Horvat Ana, posestnica, Cirkovce; Ropas-NovinJek Katarina, prevžitkarica, Lipje; Kurath Matilda, zasebnica, Maribor; Kristan Jože, užitkar, Križe pri Tržiču; Maček Marija, prevžitkarica, Laško; Vončina Terezija, vžitkarica, JeSovec-Kozje; Verhoviek Anton, zasebnik, Statenberg; Waigand Marija, posestnica, Vukovar; Vincetič Pavli, vžitkar, Pavlovci p. Ormož; Grasselli Marija, žena trgovca, Vojnik; Maver Marija, vžitkarica, Zagradec; Hace Peter, rudar, Mežica; Huth Reg in a, zasebnica, Domžale; Železnik Agita, zasebnica, Maribor; Mildavžina Marija, prevžitkarica, Skale; Kugy Eleonora, posestnica, Maribor; Urban Marija, trgovka, Ptuj; Kuhar Jurij, posestnik Ptuj; Žmavc Jožefa, posestnica, Sp. Kraše; Bogovič Marija, zasebnica, Kraljevec; Predan Jernej, posestnik, Zimica p. Sv. Barbara v SI. gor.; Šalamun Jožefa, zasebnica, Maribor; Breznik Janez, viničar, Maribor; GradiSek Franc, tesar in pos., Stahovce p. Kamnik; Peric Klementina, zasebnica, Bilje; Krajšek Marija, zasebnica, Sv. Lovrenc p. Teharje; Klfmčar Avgusta, učiteljica v pok., Šutna p. Kamnik; Čeh Ivan, prevžitkar, Cogetinci p. Sv. Anton v SI. gor. Po vseh umrlih članih smo izplačali pripadajočo podporo v skupnem zneska Din 358.130.— Članom, ki so pristopili po 1. novembra 1933, se Izplača polna podpora — brez odbitka! — Kdor ie nt član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjava Blagajniško načelstvo Hranilnica in posojilnica v Kamniku (šutna 22) reg. zadr. z neom. zav. Obrestuje hranilne vloge do 5°/o Jamstvo presega večkratno vrednost vseh vlog PLAMEN KOVINARSKA ZADRUGA* Z 0. J. je nova firma Prve žebljarske mm in železoobrtne zadruge W ROČNE IN STROJNE ŽEBLJARNE. TOVARNA VIJAKOV IN ŠPORT-NEGA OKOVJA. UMETNA KOVAČN1CA Blago ca d a m s k e plašče, kostume in obleke ter vrie vrste svile ▼ najnovejših modnih vzorcih RJI »PRI ŠKOFU« L3UBL39Nfl Lingarjeva nlica 8 Pred škofijo 3 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! Stara šola v Retečah pri Skofjl Loki, naprodaj po zelo ugodni ceni. (p) Enostanovanjska hiša z vrtom, elektriko, vodovodom, naprodaj. Naslov: Ban, trgovina, Zg. Hudl-nja, Celje. (p) Stavbna parcela v Izmeri 6000 ma, ob dri. In banovlnskt cesti, v bližini kolodvora Vlžmarje pod ugodnimi pogoji naprodaj. PojaF-"«,! VtS-marje 69. (pl Krasne stavbne parcele v sončni, brezpravni ln mirni legi blizu kolodvora, elektrika, priključek na mestni vodovod, lahek dohod ln dovoz - proda po zmerni cent B. Mejov-Sek, Tattenbachova ulica St. 13, Maribor. (p) Trgovska hiša v centru Ljubljane, Pred škofijo 16, trlnadstropna, stanovanjska, bo proda.na na javni sodni dražbi dne 20. aprila 1939 v sobi št. 16 ob 8 dopoldne. — Cenilna vrednost 309.026 din. Najmanjši ponudek 164.612.60 din. Varščina 30.902 din. — Točnejše informacije v trgovini lstotam. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na. obraten! posredovale« — Cent« a». oktobra it «, telefon I7-JI, Ima naprodaj večja ttevtlo parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih Id stanovanjskih hI* ln vtl. • Po. oblaščenl graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. V Brežicah in okolici so naproda) hMe. Icrasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso vega veleposestva. • Pojasnila pri ini. Ulkliu Otmar. Brežice. (p) Naprodaj je travnik v Mestnem logu, velik okoli tri orale. Kravja mrva. Polzve se v Mostah, Predovlčeva ulica 5. Kupim posestvo oddaljeno največ pol ure od železnice, ob progi Celje—Brežice aH Sevnica— Trebnje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina« št. 6324. (p) Gospodarsko posestvo po možnosti zaokroženo, s hišo ali brez, kupim. -Pismene ponudbe v upr. »Slov.« pod značko »Za gotovino« št. 6390. (p) Nova vila na Bledu s 7 sobami, vsemi drugimi prltlkllnaml — zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. Resni kupci naj pošljejo naslov v upravo »Slov.« pod »Zaka« 6386. Prodam dve vili dvostanovanjskl, eno blizu Rakovnika, novo zidano, eno Cesta v Rožno dolino. Resni kupci pošljite naslov v upr. »SI.« pod »Ugodna prilika« št. 6386. (p) Kupim hišo donosno, novo ali dobro ohranjeno, v centru Ljubljane. Točne ponudbe s podatki pošljite v upravo »Slov.« pod »Naložba« št. 638V. (p) Krasna stavbišža blizu kolodvora Vlžmarje, vodovod, elektrika, poljubne lzmere, na obroke ali knjižice, od 9 din naprej, naprodaj. Pojasnila Vlžmarje 31. (p) V Sloveniji kjer se zida na novo ena največjih tovarn Jugoslavije, se proda doblčka-nosno posestvo z gostilno ln gospodarskim poslopjem vred za 300.000 din. Vprašati v uprayi »Slov.« pod št. 6457. Novo hišo enodružinsko, enonadstr., s tremi parketiranlml sobami, v hiši je vodovod In elektrika, pet mtnut od tramvaja, cerkve ln šole, ugodno prodam. — Lovro Kroflič, Ljubljana-Vič št. 186. (p) jyQ©SL@VANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Nabožno slovstvo po izredno znižanih cenah Zahtevajte cenike t Važna znanstvena dela trajne vrednosti Dr. Franceta Prešerna ZBRANO DELO Uredila A. Pirjevec in J. Glonar 295 str. Nevez. din 40" —, v platno din 55'—, v usnje din 90-— Velika izbira pripomočkov za učenje tujih jezikov Slovnice — Slovarji SLOVENSKI PRAVOPIS Mala izdaja — Priredila A. Breznik in F. Ramovš II. natis - 234 strani - Nevezano din 26"—, vezano din 40'— Knjiga za šolo in življenje Dr. Jože Mihelak TRGOVINSTVO za trgovinske akademije, abiturijentske tečaje itd. 404 strani - Vezano din 80' — Velika izbira gospo-darskih, gospodinjskih in strokovnih knjig za pouk in prakso Zahtevajte ceniket Preskrbimo knjige in revije v vseh evropskih jezikih. Oglejte si našo veliko zalogo teoloških, leposlovnih, strokovnih in znanstvenih knjig Molitveniki Šmarnično slovstvo Nabožno mladinsko slovstvo Nabožno vzgojno slovstvo Vera in življenje Grivec Fr.: Slovenski knez Kocelj 298 strani. Vezano .... din 120' Kos M.: Kranjec S.: Ložar-Vodnik: Štele Fr.: Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije 256 strani. Vezano.....din 98"— Med Napoleonom in Leninom Sto let Evrope (1814—1914) 390 strani. Vezano.....din 120'— Slovenska sodobna lirika 242 strani. Vezano.....din 95"— Umetnost zapadne Evrope Oris njenih virov in glavnih dob njenega razvoja. — 436 str. Vez. . din 120'— Dr. Fr. Bradač: Slovensko-nemški slovar 625 strani. Vezano.....din 80'— Dr. Fr. Tomšič: Nemško-slovenski slovar 760 strani. Vezano.....din 100'_ Dr. J. Kotnik: Slovensko-francoski slovar 458 strani. Vezano.....din 80'— Dr. J. Pretner: Dictionaire Frangaise-Slovine 607 strani. Vezano.....din 85"— Dr. Fr. Bradač: Slovar tuik 174 str. Nevez. din 40'—, vez. din 50'— • Bircher-Benner — Št. Humek: Prehrana po novih zdravstvenih načelih 224 str. Nevez. din 30-—, vez. din 40'— Dr. B. Dragaš: Humek: Humek: Kalinšek M.: Magister: Moravčeva M.: Inž. J. Štolfa: Urbanus: Pomoč novorojenčku in do/enčku III. izdaja. 224 strani. Kart. din 24'— Domači vrt 234 str. Nevez. din 42'—, vez. din 54"— Praktični sad/ar 409 strani. Vezano.....din 50'— Slovenska kuharica 8. izdaja. 728 strani. Vezano . din 160"— Zel in plevel Slovar naravnega zdravilstva. 296 str. Nevez. din 50-—, vez. din 60'— Iz francoske meščanske kuhinie 558 strani. Vezano.....din 115'— Šofer in samovozač Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. 269 str. S slik. prilogo. Vez. din 160'— Knjiga o lepem vedenju 3. izdaja. 388 strani. Nevez. din 50'—. Vezano . . din 64 RASTISLAV ZEJN naznanja, da ie preselil svojo delavnico in trgovino iz Most, Zaloška cesta št. 20 na Štiristanovanjska hiša donosna, novejša, prvovrstna zidava, z 1000 m* f vrta, nekaj minut do cen- j tra, naprodaj. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Res zmerna cena« 6402. nrar • preje Edvard Škopek Priporoča se eenjen m odjemalcem za nadai.no naklonjenost Vedno nizke cene. Sol dna postrežba' Parcelo 8000 m>, v bližini Sv. Križa, po potrebi tudi manj, ugodno prodam. Dam tudi kakemu stavbeniku za protiračun za zidavo hiše. Kovač, Prisojna ulica 6. Ljubljana. (p) TEKSTILNA T OV A R N A pri Beogradu brez dolga IšCe družabnika-sfrofconifaha o radi povečanja obrala. Tovarna je v polnem obratu ima urejeno šiih.arno, tkalnico in barvarno, v lastnem moderno grajer em poslopju Sedanii kapacitet iznosi 30.000 m bom baznih tkanin meseč.io. Ponudbe na »Sedma sila" Beograd, pod značko »Za Textil«. Vodno moč s poslopjem za večji obrat • ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 6626 Posestvo zaokroženo, okoli dvajset oralov, na prometnem kraju, naprodaj za 76.000 din. Poizvedbe Ivan Pan-člč, p. Poljčane. (p) Novo hišo tristanovanjsko, trlčetrt ure od Ljubljane, prodam za 86.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod 6210. ¥• J^M Velika izbira ^m m o d o i h W kamgarnov W in sukna za nove pomladanske obleke in površnike za gospode Hišo z lepim sadnim vrtom prodam za 46.000 din. — Jakob Krulej, Sv. Peter pri Žalcu, Savinjska do lina. (p) Zidana hiša enostanovanjska, ln vlno-gradno posestvo, napro daj za 36.000 din. Informacije : Valentin Metličer, Grobelno. (p) Velika krasna parcela v Celju, v izmeri 7760 m', ob glavni banovlnski cesti, naprodaj. Ponudbe v podružn. »Slov.« v Celju pod »100.000« št. 6442. (p) Opremljeno vilo 2 sobi, kuhinja, lep razgled na morje, 2 minuti do plaže, se za letovanje odda v Dalmaciji. Informacije : Klemenčič, Vlfi-GUnce. (p) Gradiček blizu Celja velik sadonosnik, žlahten vinograd, vrt, polja, aron-dirano, v najlepši legi -naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Gradiček« št. 6601. (p) Vila nad štiri leta davka prosta, 4 sobe, kopalnica, kuhinja, veranda, terasa, kleti, sadni vrt Itd., se proda za 240.000 din. — Maribor, Metelkova 23. Enodružinsko hišo z večjim vrtom, v neposredni bližini Kamnika aH Kranja, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Takoj« št. 6439. (p) Lepa vila solidno zidana, enonad-stropna, z vsemi prltlk-llnaml ln komfortom, lega sončna, lep vrt, blizu mestnega parka, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Resen kupec« št. 6432. Enonadstropna hiša mesarija in gostilna, gospodarsko poslopje, ..lep vrt ln sadonosnik, dve njivi, nekaj gozda, vse v dobrem stanju - zaradi starosti takoj ugodno na-urodaj. Infprmaclje : Wlz-jak, Vojnik. (p) Dobro in poceni želi biti vsak posirežen! Vse to Vam nudijo radovolino naši inserenti! Lepo hišo dvosobno stanovanje s prtiklinami. hlevom ln vrtom, v lepi vasi. ob veliki cesti, 1 km od cerkve, pošte, telefona, 2 km od železnice — oddam v najem. Franc Rižnar, Ga-jovci 19, Sv. Marjeta niže Ptuja. (p) R. »PRI ŠKOFU« LIMONA Lingarjeva ulica 8 Pred škofijo 8 70 letnica obstoja zato posebne ugodnosti! Denar Okraj Dravograd! Mežiška dolina I — Nova hranilne vloge vsak das takoj lzplačljlve sprejema ln obrestuje do 6«/« ter daje kratkoročna posojila Hranilnica ln posojilnica pri D. M. na Jezeru v Prevaljah. (d) Denarni zavod prvovrsten. Išče praktl-kanta ali mlajšega uradnika s trgovsko šolo ln event. bančno prakso. — Ponudbe s prepisi spričeval ln priporočili poslati upravi »Slovenca« pod •Ambiciozen« 6377. (b) Posojilo v znesku 32.000 din iščem. Plačam 6'/» obresti, vrnem v 6 letih. Za varnost nudim vknjižbo na prvo mesto 60 ha velikega, bremen prostega, kmetskega posestva, aH proti poroštvu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Posojilo 32.000« št. 6261. (d) Posojila dajemo proti zadostnemu kritju ln rednemu odplačevanju. Denarne vloge na knjižice in tekoče račune sprejemamo na ugodno obrestovanje. Vrednostne papirje kupujemo - prodajamo -lombardlramo, posojamo. Hranilnica dravske banovine Ljubljana, Maribor, Celje, Kočevje. Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Skrivnost 28 amerihanskega iezera »Ali ni naša dolžnost, da vse vemo? Najbrž ste pozabili, da je Scotland-Vard moralno odgovorna za vse britanske državljane Mi torej lahko zvemo zgodl>o od vsakega tujca, ki se izkrca v Southamptonu. Posebno kadar je tak tujec osumljen, da je on razbojnik Devil Path.« »Vi lahko... Da... Toda... torej veste, kdo je?« »Ne,« je odgovoril Torkanay smeje se, »ne vemo, Farringdon. To je, da Devil Path... niste vi! c »Jaz! torej ste mislili...« »Zakaj ne?< Dobro veste, da je Devil Path eden od vas štirih: Bruce, Marsh, Monar ali vi, Farringdon. Vendar vam povem, da vas več ne sumim. « »A zakaj?... Zakaj?« »Zakaj vas ne sumim? Imam več vzrokov. Prvič, ker vas poznam; drugič, ker vi ne bi prišli k meni, če bi bili Devil Path .. .« »Ne vprašujem vas po tem, Torkanay. Rad bi vedel razloge, zaradi katerih ste mislili, da sem jaz Devil Path.« »Razlogi. Štirje so. Povem vam jih, če hočete. A najprej vas prosim, da bodite odkritosrčnih »Nadzornik?« »Ne smete biti užaljeni, Farringdon. Dobro tudi veste, da vaše ravnanje ni bilo vedno odkritosrčno. Ali mi hočete povedati, na primer, zakaj ste rekli, da se bili bolni v oni noči, ko »e je izvršil zadnji čin Devila Patha, to je, bitka nad Michicanskim jezerom?« »Zakaj? .. .« Vrhovni načelnik je zardel in povesil glavo. »Kakor se vidi. ste poučeni o vsem. Poslu-šajie... iakrai sem lagal ie žaio, ker nisem hotel, da bi drugi zvedeli, kako sem prebil noč.< »Ah?< »Da. Tedaj sem sumil Neighboura, da je on Devil Path. Njegovo obnašanje se mi je zdelo nekam čudno. Ono noč sem prebrskal njegovo stanovanje v nadi, da odkrijem katere znake.. .« »Mislili ste, da je Neighbour Devil Path?« »Da. Toda ni potrebno, da se zamujamo pri njem. Sedaj sem popolnoma prepričan, da ni on. Mislim, da je bankir Marsh.c »Če želite, se bova o tem nekoliko podrobneje pogovorila.« »Brez dvoma.« »Drugi razlog, zaradi katerega sem vas sumil, da ste razbojnik je ta. da vom, kdo je najel glavnega čuvaja osrednjega pokopalilča v Chi-cagu.c Nadzornik ni govor'1 resnice. To je rekel le zato, da bi pripravil Farringdona k priznanju, če je bil v resnici on tisti skrivnostni podkupoval ec. Vrhovni nadzornik je osupnil. »Kako veste, da sem jaz?« To je bilo priznanje. »Ne izgubljajmo časa, Farringdon. Povejte mi le. zakaj ste to storili.« »Da bi prisilil glavnega nadzornika, da opusti svojo neumno taktiko. V tej točki nisem nikoli soglašal z njim. Mrtev Devil Path mi ni zadoščal. To je bilo po mojem mnenju preveč enostavno. Treba je bilo razbojnika razkrinkati in ca izročiti sodnikom. To je bil tudi vzrok, da eem si zamislil ono malo sejo pri miss Mercuros.« »Razumem vas,« je dejal Torkanay smeje se. ».Taz tudi ne soglašam s taktiko nadzornika Monara.« »Kateri je vaš tretji razlog. Torkanav?« »Tretii? Oh! prišli ste. da ga razpršite. Razumel nisem cilja vaše zveze z miss Mercuros, Četrti razlog: čudil sem se, ko sem vas videl tako prestrašenega od onega dojnišliavca, ki je igral na parniku prikazen Joeja Ko?eya.t Vrhovni načelnik je skočil pokonci. »Rad bi vas tamkaj videl, Torkanay!« »Radi?< »Ali morda mislite, da je strašilo prenehalo, odkar smo zapustili parnik? Motite se! Prav zaradi tega sem vas prišel obiskat. Nocoj nisem mogel zapreti niti očesa. Prikazen Joeja Roseya nam je sledila na kopno V Londonu je. celo noč se je sprehajal pred mojim stanovanjem v Sa-voyu.< »Ne!« »Lahko mi verjamete. In zatrjuiem vam, da je to vse prej kot prijetno!« »Dal sem vaše stanovanje nadzorovati!« »Dali ste ga nadzorovati?« »Da Policaje so razpostavili v sprednji sobi.< »Toda v njej se ne sprehaja Joe Rosey!« »Dobro. Obljubljam vam, da bo prihodnjo noč *aše strašilo končano. Farringdon, če hočete, se bom postavil za vrati vašega stanovanja na prežo. Joe Rosey se ne bo več smejal, ne bojte se!« »Hvala,« je odgovoril priprosti Farringdon. »Sam sem vam mislil to predložiti. Mislim, da ie to edini način, da se to že enkrat konča.« »Prav dobro. Ali mi blagovolite sedaj povedati, zakaj sumite Marsha. da je on razbojnik?« »Zakaj? Ker je Marsh pobegnil iz Chicaga. ker je vedno kazal spotakljivo občudovanje za razbojnikove čine. končno pa, ker se ni Devil 1 ath. ki je iztirjal ocromne odkupnine od velikih bank v Illinoisu, lotil tudi njegove.« »Vse to je res čudno.« »Prav zaradi tega smo tukaj: Bruce, Monar in jaz!« »In vi upate, da ga boste razkrinkali? Imate načrt?« »Nadzorujemo ca. Prepričan sem. da se bo izdal. Penar od odkupnin . gotovo ga je poslal tujim bankam, če ga hoče sedaj uporabljati, mora obhoditi te banke...« »Ni slaba misel,« je zamrtnral umein a» Tnr. kanay. »Toda treba vam bo najbrž precej potrpežljivosti.« »Ženi sem povelal, da se ne bom vrnil v Chicago prej kot v šestih mesecih. Odločil sem se, da popeljem s seboi Devila Patha, živega ali mrtvega ..« »Občudujem va«.« ie še dejal Torkanay i glasom odkritosrčnega občudovanja. »To bo sijajen uspeh na koncu vaše kariere.« »Da « odvrne Farringdon z utrujenim glasom. »Po tej aferi se bom umaknil iz javnega življenja. Dosti imam že tega!« . * Jim Kennett se je strašno dolgočasil ob svoji delovni mizici v prostrani dvorani uredništva Dayly Maila. Gospod, gospod! izgubljati čas pri tem pra znem članku splošnih kriminoloških razmotri-vanj, medtem ko morda Devil Path preudaria tam nekje v Londonu grozne načrte.. Jimu Kennettu se je že zdel skoro ves svet strašno ponesrečeno urejen. Nazadnje ee je moral zadovoljiti z obljubo, ki mu jo je dal njegov amerikansKi sohrat. ki ga je pooblaščala objavljati popolna poročila o nesrečah, brž ko bo razbojnik razkrinkan. Med dolgočasnim Čakanjem ee je mogel tolažiti z mislijo, da sanja o starih steklenicah Old Scotcha. ki td mu gotovo pomagale slaviti ujetje Devila Patha. Da bi mu vrnil veselje do življenja, mu je telefoniral nadzornik Torkanay: »Ah' ste vi. Kennett! Čestitam vam. dečko! sijajno ste prekanili nocoj v Croydonu mojega narednika Mac Colnya!« »Tako si ie želel spanja, Torkanayl« je odgovoril odkritosrčno časnikar. »Seveda je to moja krivda. 2e vnaprej bi moral vedeti da prikazen na .Normandie' ne dela šuma. Ne bi sine! zaupati.« »Lepo je od vas. ua iako odkritosrčno priznate zmoto, Torkanav. Posebno, ko se ne da ve« od pomoči.« POZOR! Ustanovljeno 1882 POZOR! Pred nakupom si oglejte zalogo šivalnih strojev pisalnih sfrotev koles 20 letna garancija Največja zaloga nadomestnih delov ln lastna mehanična delavnica 5 letna garancija 2 letna garancija Na|nl2|e cene! Solidna posfreZba! IVAN JM & SIN - LJUBLJANA TYRŠEVA CESTA 36 (nasproti elektro Kolar) (E2SSSSE5H! Moško perilo na drobno ln na debolo po najnižjih tovarniških cenah nudi »Kreko«, zaloga perila, Tavčarjeva S. MESEC NIZKIH CEN! K| G? * novem lokalu, Stari trg 1a pri Jožko OLUP mlajSI t kjer se prodaja za velikonočno sezono gospodom: površnike, obleke, klobuke in kamgarne, po znižanih cenah. Izkoristite ugodno priliko! Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5 NA'DEBELO/. NA DROBNO! Viimiste imlm izdelke kupite najcenejše in najboljše pri J UMI Prvi Rranfslci vrvarni in trgovini s Konopnino N. Adamu LJUBLJANA, Sv. Petra c. 31. Tel 2441 MARIBOR, Vetrtnjska ul. št. 20. Tel 2454. CELJE, Krat j a Petra c. št. 33 Semenski oves, ribniški fižol, Srno deteljo, banafiko luoerno, erahoro, peso, trave tn druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri tvrdkl Fran Pogačnik d. z o. z. v Ljubljani, TyrSeva (Dunajska) eesta fit. 33 (Javna skladišča). Fižol tudi zamenjamo. T " ŽAGE original Domicus Remscheid izberete najccneje pri »Jeklo« - Stari trg VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV. 25-73 nepremočljive konjske plahte, konopnene in gumijaste cevi, ribje in gugalne mreže vseh vrst itd. + V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je previden s tolažili sv. vere za vedno zapustil in mirno v Gospodu zaspal, gospod Ivan Šuiteršii posestnik, kolar in cerkveni ključar. Pogreb dragega jx>kojnika bo v nedeljo 9. aprila poj>oldne ob 3 iz hiše žalosti, Tavčarjeva ulica 17, na novo pokopališče. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Kranj, 7. aprila 1930. Žalujoči ostali. Svetovno znane nemške znamke »Brenabor« dvokolesa petkrat kromlrana ln odporno emajlirana, a nezlomljivim okvirjem,, dobite po ugodnih obročnih odplačilih prt tvrdkl Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 Najceneje kupite prvovrstno kolo ali šivalni stroj v trgovini Splošna trgovska družba v St. Vidu nad Ljubljano (v hiši g. Peršina) Istotam najcenejša popravila rabljenih koles Dajemo na ugodne me sečne obroke. Za spomladansko setev prvovrstni semenski jari ječmen in oves ječmenovec vse skrbno očiščeno in zajamčeno blago, vam nudi tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva c. 24 Preskrbite se za veliko noe z vinom, žganjem kisom in olivnim oljem tvrdke - LASAN - Šiška Vodnikova 17 CONTJNENTAL mesečno po Din 200-— za državne uslužbence po Din 100"— Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30 »Presto« kolesa večletna tovarniška ca rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (Nasproti Gospodarske zveze). KOLESA kupite dobro in poceni tUdi na obroke pri H. SUTTNER Ljubljana, Aleksandrova 6, Brezobvezen ogled! Poročne prstane, ure, verižice, uhano. ka> kor tudi očala - kupite zolo ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamni ku, šutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. KAPPEL odlični nomškl pisalni stroji, najmodernejše konstrukcije. - Razni modeli, tudi na obroke pri Kleindienst & Poseli Maribor, Aleksandrova 44 Prodam 2000 kg slatkega sena, 1500 kg krmsko pese ln kozolcc s 4 okni. Pojasnila: Podgora 28, St. Vid nad Ljubljano. (1) Mizarji, pozor! V zalogi imamo popolno ma suho mecesnove plohe, BO—00 mm debelo. — Meščanska korporacija v Kamniku. (1) Pomaranče zanesljivo sladke in sočne, že od 5 kg naprej do bite po engros ceni samo pri Jugosad, Resljeva 4, ob Zmajskem mostu. (Telefon 48-27. (1) Semena prava erfurt^ka, uradno preizkušena dobite trgovini pri . M. Widmayer Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 3 Podružnica: Tyrševa 51 Stojnica: Nabrežje 20. septembra. Drogerija in parfumerija v najstrožjem centru Za greba, izvrstno uvedena (promet 1. 1938 320.000 din),' so proda zaradi bo lezni lastnika za 150.000 din. Ugodno posebno za Slqyenca, ker živi v Za grebu 60.000 Slovcncev. Informacije daje: Oglas nt sšavod Medved, Zagreb, Preradovičeva 28-11. (1) Travno seme banaSko lucerno grahortco oves Zlati deZ jari geCmen Koruzo za zeleno krmo ln ensllažo sladko lupino polsladkorno peso ln CebuKeh nudi Sever & Komp. Ljubljana STOLI in parketi REMEC-Co. KAMNIK Domači delavci Domač kapital Domač les ALEKSANDROVO na otoku Krku je znano in priljubljeno kopališče domačega in tujega občinstva. ki išče sonca, morja in miru. Peščeno kopališče je zelo primerno za otroke in neplavaže. Ljubitelji ribolova in jadranja imajo dnevno priliko za lepo zsbavo. Prijetni so sprehodi po obrežnih potih okoli zalivov. V hotelih popolna oskrba z vseini taksami in postrežbo vred Din 45 do 55. Informacije daje turistični odbor. HOTEL FRANKOPAN vodilno poslopje v mestu. Dunajska kuhinja. Oskrba s taksami in postrežbo vred 55"— din v sezoni. Prospekte zastonj. 0'Jr0>, Dražheni oklici :>t! fU Mdofc Na predlog Mostne hranilnice ljubljansko v Ljubljani ee bo vrfilla dne 21. aprila 1939 ob 9 dopoldne pri okrajnem sodišču v Kočevju, soba bt. 5 prisilna dražba nepremičnin mesta Kočevja, ln sicer vložkov štev. 308, 373, 393. 642, 727 in 913 h. o. Kočevje, ki so cenijona na din 5,059.393.—, najmanjši ponudek zaiaša din 3,710.586.—. Prodajalo se bo: občinska hiša št. 75, nadalje mestni mlin z vodno pravico in turbino žit. 99, mestno kopališče s hišo št. 126, nadalje vse bivšo Kajfeževo posestvo s parno žago. LESNI TRGOVCI! Na dražbo pride mestni gozd v izmeri 307 ha 53 a in 71 m', cenjeno na K E R A F 0< J 0 S E F N 0 V 0 T N Y — APATlU ustanovljeno leta 1925 Najboljše, najtrpežneje in najceneje! POP tTOLOM pri zabreški planini je naprodaj planinska koča »Ravnica«, primerna za letovanje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5391. Toplkcjjcicc blizu železniške postaje Generalski sfoT, s posestvom približno 22 juter, 6 kopališko zgradbo in z dvema radioaktivnima vrelcema nuprodaj ali ee dajo v zakup. Vprašati v Hrvatski poljedelski banki, Zagreb — Smičiklasova ulica 17/1. Tvrdka FRANC FUJAN krovstvo Ljubljana — Galjevica 9 Telefon 49-07 izvršuje vsa krovska dela solidno in poceni ter ee toplo priporoča cenjenim etrankam. - Najlepše darilo je Steinway, Ehrbahr, Forster, Stingl, Seiler itd. klavir iiiiiiimiiiii^ iz klavirskega salona M. B A U E R L E _Maribor, Gosposka 56 Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo naše požrtvovalnosti TOVORNI AVTOMOBILI IH AVTOBUSI Novi tipi 1939 Generalno zastopstvo: ZAGREB, VARŠAVSKA UL. 2 — TELEFON 23-012 Vesele velikonočne praznike ieli vsem svojim oenj. odjemalcem ter te Se v nadalje priporoča Valentin Markež Regovc Jerca trgovina — gostilna . trgovina Jesen/ce BIRMANSKA DARILA V PTUJU Vam nudi v veliki UR( S R E B R NI TI E po n a j n i i j i h izberi različnih ZLATNINE cenah UR AR PINOZA ALOJZ OPTIK MAISTROVA ULICA ST. 5 NASPROTI MESARJA URBANA Vsem svojim cenjenim odjemalcem Selim Priporoča se vesele velikonočne praznike. pj, N. L i liti Č Zaloga vseh domačih in inozemskih speci- " alitet. Oddajam zdravila na recepte vseh lekarnar bolniških blagajn. Razpošiljam na pismena « .(,.,. in telefonska naročila, po pošti in avtobusu. VtanSKO - telet. St. J. Vinarska in kletarska zadruga v Metliki yošči vsem svojim odjemalcem, znancem in prijateljem m prav vesele in srečne m 9 velikonočne pravnike m in se priporoča še v nadalje. Kupimo za najvišjo dnevno ceno vsevrstne tekstilne odpadke, vsevrstne žlahtne kovine kakor medenino, baker, svinec, cink, kositer, dalje cunje, kosti itd. Pil prodamo pod lastno ceno večjo partijo rabljivega železa za kovače in ključavničarje, dalje ležišča, jermenice, tanko železo za sodarje, razne stroje itd. Cnn;e za čiščenje strojev, desinficirane in čiste, vedno v vsaki množini na razpolago. Tofornl prevozi, selilve, z modernimi avtomobili ali s konjsko vprego, se prevzamejo točno in solidno. Državni uradniki imajo poseben popust. Dva moderna taksi avtomobila vedno na razpoiaao Kličite telefon 22-72. Veletrgovina s surovinami, prevoz tovorov in avtotaksa IVAN SLUGA, MARIBOR, KSS-g SLABE VOLJE STE ? Vedite, da britje lahko postane prijetno opravilo, če uporabljate WILLIAMS kremo za britje, a po tem osvežite kožo z nekaj kapljicami AQUA VELVA. Dobiva se v vseh boljših strokovnih trgovinah. iK&ter f Za britje I L L I A M S KRAPINSKE TOPLICE Starodavno, znamenito, radioaktivno kopališče in zdravilišče, zdravi uspešno revmatizem Ishia9, pro-tin, ženske bolezni itd. Zdravl jenje z blatom, kopalnice v hiši, nanovo zgrajen velik bazen na prositem, dobra hrana, nizke cene, znaten popust za čas pred in po sezoni, pavšalno zdravljenje, lastni avtobus na postaji Zabok—;Krapinske toplice, brezplačna vožnja po železnici nazaj itd. Zahtevajte prospekte I Naravni rum Saint James z Antllsklh otokov znhtevnjto v vseh kolonijnlno delikatesnih trgovinah in bolJSih kavarnah in restavracijah. Itnm .,Saint James" edinstven za Saj, coektnlle in gastronomtjo — aroma, okus — kvaliteta! Zast. in sklad.: HOBBY, A. R. Beograd — Uskofika 5, tel. 23-013 PodzastopniStvo za Dravsko banovino: FRANC PESTOTNIK, Ljubljana. Vero vikava ul. 22. Gostilna - klet In vrt ..ZVEZDA" nudi veliko izbiro novo dospelih Morskih rib, polonovk« in drugih postnih jedi. Poleg odlične domače, dunajske in primorske kuhinje ima vsak dan na rainju peleno Jagnjetino ali odojke, ražnjiče. čevapčiče itd. Točijo se najboljia dalmatinska In domala vina in vso vrste buteljčnih in penečih vin. Priporoča se MARIJAN ŠILOVIC Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so le zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. - Lastniki srečk vojne škode, rde-Cega križa, tobačnih srečk Javite nemudoma vse svoje srečke a serijami in Številkami na naslov: »NOVICE O SRECKAK«, MARIBOR, CANKARJEVA 14. Priložite 3 dinarje v znamkah. Tovarna strojev, livarna železa J. PFEIFER Hoče pri Mariboru izdeluje VODNE TURBINE vsake velikosti, železno opremo za žage venecijanerce in mline, transmisije, ročne in motorne brizgalne po lastnem patentu, kmetijske stroje. Strojni deli surovi in obdelani za tekstilno, keramično in lesno industrijo. Priložnostni nakup predmetov za splošno gospodarstvo, kot betonsko, kovsko, ključavničarsko železje, nosilce, cevi, ograje, tračnice, vagonete, mreže, jermenice, konzole, zobčauike, osovine, požiralnike za kanale, vodovodne ventile v vseh dimenzijah, kakor tudi brone, medenino, baker v palicah, belo kovino, svinec, cink, cenlrifuge, parne kotle, lokoinobile, kmetijske stroje, polnojarinenik 65 cm, velike rezervarje, vozove vseh vrst, bakrene kotle, orodje za vsako obrt, svedre za premogo-kope, kakor tudi patentne lestve itd. — Poleg tega si oglejte, prosim, moje veliko skladišče, kjer se boste prepričali, da se nahajate na lipskem velesejmu, samo z razliko: kajti pri meni dobite še več predmetov kot tam, in sicer po zelo ugodnih cenah — seveda rabljenihl — Kupujem tudi vse zgoraj omenjene predmete in plačujem zanje zelo dobre cene. Priporoča se Justin Gustiričič Maribor, Tatlenbachova ulica St. 14 in poiiružaica vogal Ptujsko-Tržaške ceste. • : _ SsjiS^'...** ■ U HRANILNICA KRALJEVINE CENTRALA: BEOGRAD Vloge na 26.000 čekovnih računih so 1.700,000.000 dinarjev. Otvarja čekovne račune vsaki fizični in pravni osebi. Vloge na hranilnih računih so 1.365,000.000 din. s 540.000 vlagatelji. Letni promet na teh računih je 334 milijard dinarjev. Poštna hranilnica je član borze in izvršuje vse borzne posle svojih komitentov. Pošt. hran. je v poslovnih zvezah z vsemi kontinenti. Za hranilne vloge pri Poštni hranilnici jamči država. Vsa pojasnila daje Poštna hranilnica, njene podružnice in vse pošte v državi. Podružnice: v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, SMu, Podgorici in na Sušaku MIIIHIIMIMIIHIMlIiHlllllllimil I IIBHIBII IIBMB I I i i i i i i lm i i i i i i I i i i i i 1 i i i g i i i i i Kraljevine Jugoslavije Ustanovljena 1. 1862 Banko upravlja samostalen upravni odbor Centrala r Beogradu ■skv? Glavne filiale: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skoplje, Banja Luka in Zemun. Agencije: Kragujevac, Valjevo, Čačak, Petrovgrad, Bitolj in Prijepolje. - \<* f.;-.', A tel Emitira obveznice in zadolžnice. 1 ' .^fctfc&jfrM -f t i . ' : V "' ■ ' '' ..........• 5 Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% letno. Dovoljuje posojila v tekočem računu na nepremičnine, ki leže v mestih in trgih ter v zdraviliščih priznanih od države. Obrestna mera 6% letno, odplačilna doba 10 let. Dovoljuje menično-hipotekarna posojila na 10 let po 6% letni obrestni meri na nepremičnine v mestih in trgih ter v zdraviliščih priznanih od države proti 3-mesečnemu eskontu žiriranih menic. Dovoljuje mestnim in trškim občinam komunalna posojila na davke in doklade. Eskomptira blagajniške zapise ministrstva financ in menice denarnih zavodov. Eskomptira kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini. Lombardira državne papirje, akcije Narodne in Privilegirane agrarne banke in blagajniške zapise ministrstva financ. i, Za vse bančne obveze jamči država • & i Vsa pojasnila daje: Državna hipotekama banka Beograd in njene podružnice I i i i Državna Hipotekama ftanha ( | i I i i i I i i i i i i ■ i I i i H i i i i i i i R i i Velikonočna priloga »Slovenca dne 8. aprila 1930. Zvonar je moral ponoči pobegniti, sicer bf pa bili meščani ubili. Nalo so porezali vrvi pri zvonu, da ne bi nihče več zvonil z njim. Odtlej je nemo visel, in pajki so ga opredli in zapredli z gostimi pajčevinami. Na severu, kraj čielega morja, pa je stalo drugačno mesto, ki je bilo veselo in obširno in polno lepih cerkva. Nad tem mestom se je razlegalo zvo-njenje radostnih zvonov kakor šopek blaženo deh-tečih rož. In mesto je bilo kakor zelena, ljubka trata pred 'božjim prestolom. A nekega dne je iz to doneče hlagozvočnosti izginil na jplcme.nitejši glas: na nepojasnjen način se je dragoceni zvon Corona izgubil iz stolnice, zvon, ki je bil krona vseh svojih bratov, katere je z močjo in milino1 prekašal, in čigar nebešika melodija je šele povzdignila zvonjenje vseh zvonov v neskončno popolno in blaženo očarljivo godbo. Tedaj se je veselo nordijsko mesto jako razžalostilo, ker je bil ta nadzemški glas izginil iz njegovega življenja in praznovanja. Splošna potrtost pa ee je še povečala, ko so se v tem mestu pojavile kuga, draginja, lakota in zdražba, odkar ni srebrni zvon nič več pel hvale Bogu. III. Medtem ko so drugi samo žalovali in niso vedeli kaj drugega početi, je mladi zvonar vzel svojo popotno palico v roke in se je odpravil iz mesta, da bi širom sveta iskal in poiskal svoj najljubši zvon. Odšel je na pot kakor dobri Pastir, ki se mu zasmili izgubljena ovčica. Odšel je na sveto pot v Rim in ju spotoma prisluškoval proti vsem linam stolpov navzgor, ali ni mogoče v njih njegov dobri, mogočni prijatelj: Stopal je po strmih stopnicah v zvonike in je nosil lestvico s seboj. Odpiral je tajna vratica, se plazil po trhlih, nevarnih lesenih podnicah k zvonovom in je raziskoval ob motni svetlobi, ki je skozi line kradoma švigala v zvonike. In sklanjal se je čez globoke, hladne prepade, ali nemara ne leži zvon spodaj, mogoče kot razbita kepa, in sklanjal se je čez hrumeče vele-toke, ali ni mogoče potopljen in je že ves prerasel z mahom in s travo in se svetlika kje v mokri globini. Leto za letom je iskal zastonj. Na sencih so mu že siveli lasje, od samega romanja se mu je srce utrudilo. Toda ko je nekoč v nekem mrkem, žalostnem in sivem mestu z izumrlimi, brezglasnimi zvoniki slonel na stebru sredi trga in mu je že pojemalo vsakršno upanje, je nenadoma divje in mogočno, v prisrčnem domotožju zadonelo nad njim v višavju. Oglasilo se je kakor zvest pes, ki zavoha spet svojega 6tarega gospodarja. Zvonarju je srce od veselja prekipelo in odšel je k mestnemu svetu. »Vi skrivate naš zvon Co-ronol Zvon je last mesta ob morju! Dajte ga nam nazaj!« Mrfiavi župan Bazilisk si je grizel svoje tenke, blede ustnice: »Nikoli!« je kriknil. Pri priči je zvonar odhitel domov v nordijsko mesto in je ondi sporočil, kaj da se je zgodilo z zvonom. Takoj se je zbrala vsa višja duhovščina s ponosnim škofom na čelu in v svojih bleščečih se plaščih so prosili v stolnici Boga s kadilnico in donečimi glasovi orgel in so blagoslavljali z dra-guljasto monštranco in peli psalme in molili, da naj se njih zvon Corona reši čarovnije in se povrne domov. Pa ga ni bilo. Nato se je ljudstvo zbralo po trgih, popadalo na kolena in je dvignjenih rok prosilo Boga svojega zvona. Pa ga ni bilo. Tedajci je pristopieljalo otroče iz množice", majceno je bilo in neumno in ni vedelo, kaj dela-smejiljalo se je in je sklenilo onemogli ročici. Vprav takrat pa se je v daljnem mestu ob gozdu začel zvon sam od sebe majati in ee je oglasil z blaženim zvokom, kakršnega še ni bilo slišalo človeško uho, in glas 6e je širil preko streh in gozdov. Zvon je začel stresali s sebe jarem ujetništva, težko, hrastovo tramovjo se je preklalo, kamnitni zid zvonika se je porušil pod sunkom krasnega orjaka, in ves blesteč se in doneč je zaplaval zvon Corona po ozračju in odplul domov na sever. Samotno, otožno in sivo mesto je stalo kraj velikega gozda. Konjiki tuje vojske, ki je strahopetno zbežala z bojišča, so po izgubljeni bitki pri-drevili v to mesto in ga do poslednjega tolarja in do najdrobnejšega prstana izropali. Roparji so potegnili celo posvečene zvonove iz cerkva, pometali so jih na svoje vozove in jih odpeljali. Izropano mesto je bilo zdaj tako bridko siromašno, da si ni moglo dati vliti nobenih novih zvonov, in njegovi zvoniki 60 stali votli in nemi. Ozračje vrhu rjavih 6treh ni sprevajalo nobenih drugih glasov ko porogljivi krik vran, in iz mesta brez zvonov so 6e norčevale vse vasi v okolici. Zraven stolnice pa je v eni od zatohlih, obširnih hiš živel mestni župan, ki ee je bavil z raz-sežno kupčijo z zdravilnimi in strupenimi zelišči. To je bil mršav, redkobeseden človek, ki je bil pri 6vojih someščanih na slabem glasu, češ da se peča z nekakšnimi ponočnimi čarovnijami. Prav sam je stanoval v svojem vegastem poslopju, in večkrat se je za več tednov odpravil na 6voje pohode v divjine, ne da bi bil zaklenil svoje hiše; če so ga ljudje opozarjali, eo se mu njegove rumene oči zalesketale in zagonetno je odvrnil: »V mojo hišo itak nihče ne more!« Nekoč v aprilu, ko je pihal jug in se zaganjal v črne oblake, izza katerih se je prikazovala luna, ni mogel župan Bazilisk 6pati, pa je V6tal, da bi videl, ali se v mesečini razcvita resje, in da bi prisluškoval, kaj srake v sanjah čebljajo, da bi iz vsega tega 6klepal o usodi bodočih časov. Ko je bil prodrl že zadosti globoko v tihotni, samotni gozd, je nenadoma zaslišal, kako je v dalji čudovito brnelo in se je zdaj pa zdaj oglasil jasen, kovinast udarec; vse ozračje je blaženo podrhte-valo v teh, tako prisrčno zmedenih zvokih. Bazilisk se je v radovednosti splazil bliže in prišel je v grapo samih praprastarih hrastov, in ondi se je vprav pravljično lesketalo sto in sto zvonov, ki so bingljali na močnih vejah ali eo, kakor speči viseli na njih. Ves osupel se je Bazilisk spomnil, da je ta dan tihi, veliki četrtek, ko zvonovi poletijo iz svojih kamric v Rim. Tu v tej grapi, ki je bila od vseh potov tako od rok, pa so ee bržkone zbrali, kakor se lastovke jeseni zberejo, ali pa počivajo po napornem poletu tu ponoči, da bodo zjutraj čilih in mladih moči nadaljevali svojo romarsko pot. Pa še in še so se iz višav zvonkljaje pojavljali novi zvonovi in se usedali na pokajoče vejevje. Mestni župan Bazilisk je željno opazoval, kar ee je tu v somraku mesečine in svitu laterne ko-vinasto lesketalo in eanjavo udarjalo, kadar je sapa butnila v hrastje. Tu so bili zbrani vsi zvonovi te dežele, ki so ubežali svojim polmračnim linam. Videl je grmeče zvonove stolnic; razburljive, nemir povzročajoče zvonove za oznanjevanje požarov; zvonove, ki 60 pozvanjali ob hudi uri; zvonove, ki so klicali popotnika, ki je zašel v divjino, nazaj na pravo pot; dalje je videl hrumeče zvonove, ki so te oštevali, in stokajoče navčke ubogih obsojencev na smrt; ponižne zvončke za k sank-tusu; zvonove, ki so zaigrali pesem in ki eo prišli iz razpokanih, gotskih hiš božjih; majhne zvonove, ki so bili doma na slemenih vaških kovačnte; dalje zaupljive, zaspane večerne zvonove; sveže, budne jutranje zvonove; plahe zvončke za k ju-tranjicam; zraven pa orjake, ki je bila zanje potrebna moč dvanajstorice mož, da so ga zamajali; Nekateri so imeli ivje na sebi ali so bili pokriti s snegom ali so celo dolge ledene 6veče visele z njih in so bili doma pač iz najsevernejših krajev. In ko je Bazilisk bral njih nenavadna imena in razne napise in častitljive letnice kovinaste trope romarjev, je našel med njimi tudi vse zvonove svojega rojstnega mesta, ki so bili ukradeni. Tako je dobil spet ko burja vihrajočega, hrumečega in ošabnega Ekscelza, dalje mičnega Specioza, ki je bil v pisanih podobah in je imel zlat napis; videl je spet častitljivega Budnika, pa milega Pe-tronila in ljubko Kvinto, ki je brbljal ko z angelskimi jeziSki; in videl je smejočega se Tintina, hripavega Tolkača; dalje zvon, ki je bil v obliki panja in je imel robat, volčji glas in čigar tuljenje je podilo divje zveri daleč nazaj v gozdove — in celo vreščeči, neposvečeni navček čarovnic ni manjkal. Bazilisk se je zazrl v Tolkača: bil je od starosti že ves zbit in ves je bil ploščat. Ni bil vlit v okrogli obliki, marveč kar na 6iirovo_ in oglato zbit iz štirih železnih plošč, ki so jih držali žeblji skupaj. Potrkal je nanj s prstom in oglasil se je kakor zarjavel kotel. S svojim zoprnim glasom je zadosti dolgo jezil župnika. Od vseh teh tisočev zvonov pa se je Razilisku zdel najveličastnejši neki zvon, ki je kakor mogočen, srebrn cvet visel na poševni hrastovi veji. Njegov trup je bil prekrasno usločen. Nosil je napis: »Moj Bog, pokaži sel« in pa slino kronane žene z imenom: Corona-Krona. Mestnega župana je ta tuja lepota tako omamila, da je pozabil na skupino domačih zvonov in je začel ta zvon zagovarjati s peklenskimi čarovnijami. Pnpogibal in pačil se je pred njim in sopihaje bruhal vanj svoje čarovniške izreke. In ko so se ob jutranji zarji drugi zvonovi spet dvignili, da nadaljujejo roma- Veselo Zopet doni velikonočna Aleluja po naših cerkvah in poljih in radostno odmeva v naših srcih. To je pesem zmagoslavja, v kateri prekipeva verno krščansko srce: Grob je prazen in odprt, zmagan greh, pekel in smrt! Iz stoletja v stoletje doni ta zmagoslavna pesem in zbira vernike okrog Kristusove zastave, edine zastave, ki ostane vedno zmagovita. Sveto pismo nam do podrobnosti pripoveduje, kakšno je bilo prvo velikonočno jutro. Ravnokar so še spraševali: Kdo nam bo odvalil kamen z groba? še pred nekaj trenutki so hoteli bežati v Emavs. Kajfa in Herod in Pilat so bili edini zmagovalci. — In tedaj pride naenkrat popolen prevrat: Vidijo, da je kamen že od-valjen, begunci se vračajo in že trepečejo tisti, ki so ravnokar praznovali zmago. Ze doni pesem resničnega zmagoslavja, ki ne bo nikoli več onemela. Bog daj, da bi sc ta čudežen obrat izvršil v velikonočnih praznikih v srcih tistih, ki se še vse preveč boje sovražnikov krščanstva. Bog daj, da bi vsi resnični kristjani iskreno v srcih praznovali in doživeli velikonočno zmagoslavje! Človeško in razumljivo je, ako je marsikomu tesno pri srcu, ko vidi, s kakšno silo in močjo nastopajo božji sovražniki in s kako mogočnimi sredstvi se bore proti Kristusu in njegovi Cerkvi. Toda, ali mislite, da je bilo razmerje med krščanstvom in silami tega sveta kdaj za Cerkev ugodnejše? Ali mar niso bili časi, ko so hiše božje bile drugače prazne in EVIelujo! opustošene kakor danes? Imena, ki si jih je sovražnik nadeval, so se menjala, toda v vseh časih je z nezmanjšano silo divjal proti Cerkvi in njenim otrokom. Toda krščanstvo je živelo in rastlo in raste tudi danes. Vemo, da ni bodočnost tistim pripadla, ki so hiteli pečatiti KrlŠtusov grob. Nc pred tisočletji in ne danes. Vemo pa tudi, da Kristus ne umrje več. Seveda pa ne živimo iz moči, na katere računajo božji sovražniki. Ne iz državne oblasti, ne iz velikih gospodarskih rezerv in ne iz silnega sovraštva, ki ga često srečujemo pri nasprotnikih Cerkve. Krščanstvo živi iz večnih sil. Stari svet je imel dovolj denarja, ogromno bogastvo, silno državo in tudi visoko kulturo, pa ga vse to ni moglo odrešit«. Priti je moralo nekaj novega, da je človeštvo dvignilo iz teme, priti je morala nova vera, ki je prerodiln človeštvo v otroke božje. Iz te vere smo tudi mi močni in iz ničesar drugega. V Kristusovem imenu se bojujemo in v nobenem drugem. Kdor pozna to skrivnost, ta bo vedno upal, ne bo nikdar malodušen in bo zmagovit kakor je bil njegov Gospod in Učenik. Vemo, da so velike nevarnosti, ki prefe tudi dalnes krščanskemu svetu. Toda poznamo tudi moč velikonočne skrivnosti. V tej moči je nekaj mož imelo pogum stopiti pred tedan je mogočno rimsko cesarstvo in so ga zmogli pre-kvasiti z novim duhom. Zato proč 7. vsako malodušnostjo! Naj tudi, doživljamo težke čase, v nas mora biti le en odmev na vse neprijetnosti: vera, da bo krščanstvo kakor v teku 2000 let tudi v bodoče vselej zmagovito ostalo. Zato: veselo Alelujo! Začarani zvon Toda, ko so prvikrat zazvonili z njim, se je ljudstvo po ulicah in stanovanjih prestrašilo: kovina je zvenela strahotno tožeče in z groznim glasom, kakor bi prerokoval hudo nesrečo. Otroci so se plaho poskrili spričo glušečega stokanja, ženske eo jokala v svoje predpasnike in moški so si preklinjajoč mašili ušesa z rokami. »Brez dvoma je počen,« jo zamrmral Bazilisk. i In tako so tega obsedenega kričača spet pneli s stolpa. Meščani so spravili skupaj svoje poslednje,denarje in poklicali preizkušenega mojstra, naj avon Corono prelije in iznova vlije zvon, ki ne bo tako neznansko kričal. Mojster je to storil z vso evojo previdno umetnostjo. Ko se je žareča zlitina iztekala v obliko, so stopali mestni svetovalci z duhovnikom okoli v krogu in so rotili satana, da ne l>i pljuval v tekočo kovino in ga presolil, in so molili, da 110 bi temna moč čarovnic škodovala vlivanju ali ga ovirala, da bi zvon sprejel vase donečo silo, ki bi z njo odstranjal hude ure, lečil okužence, miril obsedence, podil zavratnega peklenščka in reševal uboge duše iz plamenov vic. Zvon se je dvignil iz jame še lepši in svetlejši, kot je bil prej. Vanj je bila vdelana prelepa podoba kronane Matere z malim Jezusom, in napis, ki je bil lepo okrašen z zvezdami in cveticami, se je glasil: »Poberi ee burja in toča in grom, pomagaj Ti Marija nam z Jeziiščkom!« Spet so obesili Corono v stolp in eo dali zožati line in vanje postavili rešetko, ko da bi se bali, da jim zvon ne bi ušel. Njegov glas pa je donel še bolj strašno kot prej; tako neznansko votlo je grmelo iz njega, ko da bi oznajal sodni dan. nje v Rim, je srebrni Corona brez moči obtičal na povešeni veji. Bazilisk je brž najel voz in šest močnih konj v bližnji vasi in je s pomočjo kmetov odpravil zvon iz gozda. Mesto je navdušeno vzklikalo in drvelo skupaj, ko so ujetnika peljali skozi vrata mestnega obzidja. Vsakdo je bil srečen, če je mogel priskočiti na pomoč, ko so zvon po vrveh vlekli v etolp. Bazilisk je jahal na njem in se je dal z zvonom potegniti v zvonik. Tam je skočil z njega in ga z drugimi vred privezal. Tako je zvon obvisel v tujini. ®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0®0® l ®0«0®0®0®0®0®0®0®0®0«0®0®0®0®0® t0t0»0«0t0t0#0§0#0t0t0i0»0f0«0«0i0i0«0»0§0«0«0«0«0»0«0»0«0«0»0«0«0i Velika noč v hribih O Veliki noči so hribi predvsem za smučarski Kport, za turistiko in za gledalco. Kar se tiče mene, mislim, da si najbolje izbere tisti, ki samo gleda, dasi nočem nikomur jemati njegovega veselja. Velikonočno smučanje temelji predvsem na iskanju snega. Kjer je med lužami ali v gozdu lo za kvadratni meter snega, tam brez dvoma dobiš tudi smučarja, ki ee vsaj s srednjim delom svojih smuči (za V60 dolžino itak nima prostora na tistem terenu) posveča svojemu (priljubljenemu športu. Človek se polagoma tako navadi nanje (namreč na smučarje), da jih celo neha zasmehovati ali jim vzklikati to in ono. Turistika v hribih se predvsem bavi s tem, da dožene, v kateri koči kdo še ni bil. Ker je pa dosti koč, je turistika precej naporna. V sleherni koči dobiš prijaznega psička, kakega citraša ali kitarista in pa svinjska rebrca, omleie in žgance. Pri vhodu stoji množica 6muči in fantov in deklet v težkih čevjih. Tudi smuči so jako težke. Čudim 6e, zakaj si ljudje rajši ne pritrdijo na noge sani, tračnic ali traverz. Dalje prodajajo v kočah razglednice, ki kažejo, kakšna je koča, če leži na njej ali okrog nje za tri metre debel sneg. Velikonočni /J /»i mnemmem f£p°veue ~ , KKffi** sebno zazdijo, imajo pleteno trakove na glavi in štirioglato kovčege na nogah. Čim bolj so ti Čevlji štirioglati, tem bolje je; tako lepo ti ropotajo na lesenih podnicahl Ženske imajo na sebi »perzijan-cec, hlačasta krila, hlače različne širine in dolžine, smuči in druga primerna oblačila. S kremo za opaljenje kože so prav na debelo namazane. Sonce se na hribih sploh v neurejenih razmerah goji. Nekaj sonce samo stori, kar pač more in to žgč, da te kar oči pečejo, nekaj pa je sonce predmet posebnega češčenja. Ljudje si namažejo obraze, se uležejo blizu koče na ležalno stole, 60 nastavijo mižečili oči sončnemu obsevanju in zdaj pa zdaj zavzdihnejo: »Moj Bog, kako je lepo!« Sonce pripeka, ozračje je ledeno mrzlo in diši po turistovskih čevljih. Nič ni znano, ali je med sončenjem že prišla komu na mar kaka velika ali 6plob kaka misel, vendar je to neka zgoščena in skoraj slovesna ceremonija z dodatkom, da te čez nekaj časa začne od spodaj zebsti. Kar nehote prispeš na teren, kjer ni na kilometre daleč ničesar drugega kot sneg. sam lesketajoči in blesteči se skoraj žgoči sneg. In ta sneg je na gosto posut s črnimi pičicami in majhnimi črtami. Vso ti mrgoli kakor bakteriie na kaki agar-agar kulturi v skupinah, v verižnih vrstah, v parih ali posamič. To so smučajoči se smučarji. Nekateri tulijo »holadrijo«, drugi »trudrijo« in vsi so si enaki, izvzemši znakov na rokavih. Zazdijo se ti, ko da sestojijo od vratu navzdol iz para kaka dva metra dolgih nog, ki jih zgoraj drži skupaj norveška čepica ali pa trak za na las6. Če kdaj kak tak smučar »ujame zajčka«, to je, da telebne na tla, tedaj spoznaš da sestoji iz 'nemogočih in številnih udov in delov in treba je precej napenjati možgane, da doženeš, kam da vse to spada in kako naj bi se to sestavilo, da je to moči spet postaviti na noge. Tudi smučarke občutijo, ko da niso nič drugega, kot dolge in vitke noge Čudno je, kako se ženske razmahnejo, če si oblečejo hlače. Z občutkom strahu in lahkote se porivajo na svojih smu- Seh naprej. Sicer so videti malce drugačne, kot ei same sebe predstavljajo, zato pa jim potem dobro pristoja, čo po izvršeni šjiortni izvedbi »topijo v kočo s smučkami na rami in topota,je s težkimi čevlji, ko se otresejo snega; tedaj so nenadoma &kšne kot otroci. Prav nič nisem zoper smučarje. Vendar te je kar strah, če opazuješ pohod množice smučarjev, ko oblegajo kočo, da i j i se prignetli do kosila, ali čo kar z napadom naskočijo vlak. Tedaj je človeku, ko da je sredi džungle orjaškega lesenega trsja, ki ti grozi visoko nad glavo. Zaželiš si, da bi imel sekiro in bi si mogel izsekati pot skozi to hrumeče gozdovje samih emuči iii palic. Ker pa nimaš t Naša vera - naša zmaga Nad mestom leži globoko pogreznjena že druga skrivnostna noč, odkar so pokopali Naza-renčann in zapečatili njegoo grob. Pilat, ki ga je n strahopetni popustljivosti obsodil na smrt, sedaj spi, le tilioma ga še prebuja nemiren sen in opomin njegove žene: *Nič ne imej s tem pravičnim ... /« Tudi rablji in hlapci, ki so Gali-lejca križali, spe nemo in brezčutno. Tudi višji duhovniki, pismarji in farizeji, ki so zamislili strašni načrt, počivajo v sproščenem oddihu, saj je mrteo oni, ki so se ga najbolj bali. Tudi judovsko ljudstvo počiva, le nekaterim izmed njih zveni kakor o polsnu kričanje množice o ušesih: >Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke.« ln glej, .tudi izdajalec počiva,; njegove noge in roke in njegove hinavske ustnice se ne premaknejo več; toda njegova duša ni mirna in ne bo nikoli več mirna, zakaj izdajalec ne najde nikjer miru, ne na zemlji ne pod zemljo. Rimska straža na grobu Križanega se več ne pomišlja, da ne bi kar zaspala; saj je grob varno in močno zapečaten in vsak poskus kakšne ulomitve in ugrabitve stražnike takoj prebudi... ' •"■'' Pa ne samo Zveltčarjevi sovražniki, tudi njegovi učenci so spali ali osa j poskušali spati tisto Veliko noč. Doživeli so silen poraz svojih pričakovanj. »Mi pa smo upali, da bo on tisti, ki bo rešil Izraela ...« Toda pozabiti niso mogli l jubega pokojnika, ki je tako prijateljsko z njimi občeval, tako prepričevalno govoril in tolikim toliko dobrega storil. Spale ali vsaj poskušale so spati tudi nesebične in požrtvovalne žene, ki so ga spremljale na zadnjem potu in stale z njegovo materjo pod križem. Toda ko zažari velikonočno jutro, čeprav nenaspane, niti ne poskuša jo več, da bi spale, marveč so vstale in šle skozi tihe jeruzalemske ulice z dragocenimi dišavami. Prva med njimi je žena iz Magdale, ki gre med vsemi najtežje in najlažje na Gospodov grob. Najtežje gre, ker ji tone srce o najbridkejši boli, in najlažje gre, ker jo žene srce v največji ljubezni. Maziliti hočejo svojega Gospoda. Pred grobom pa jih zaustavi sijajna luč in čudovita vest: >Vstal je, ni ga tukaj!t Ta vesela vest je kmalu pretresla in dvignili vse njegove učence. To je bila veličastna prva Velika noči Žaloigra s Kaloarije se o zgodovini svete Cer- Vsakdanje modne drobnarije gostje na vso moč kupujejo te razglednice in pišejo nanje »Pozdrave s hribovit in jih pošiljajo domov. Glede na modne predpise e hribov bodi omenjeno, da je modno lice jako različno. Vse je tu zastopano — kožuhi, gumijasti plašči, dežniki, hlače za golf in smučarski »dreatc. Fantje, ki se po- Cvetlice iz usnja lepo vplivajo na pomladanskem kostumu. Še lepši pa so šopki vijolic ali kakih drugih, ponarejenih cvetlic. Primeren mora biti tudi pae, dežnik; primerne rokavice, rutica, čevlji. — Vse to je za žensko še bolj ix>meiiibaio kot obleka eama. Procesija Zastave vihrajo in pevci pojo, v procesiji Tebe, Zvelitar, neso. V sprevodu pod okni pomikaš se hiš in vsem blagoslove nebeške deliš. Častilci se Tvoji pobožni vrste, a v hramu cerkvenem ie orgle bule. V prestolnici krasni, Vladar, boš sprejet, tam vedno med nami prebival boš speti Velikonočni sonet brnimo se zdaj od pričakovanj v svetost molčanja, ki je polna soja, ozrimo se na svetla dela svoja, zasijmo radostno v dno lesketanj. Izmučeni smo vsi od samih ran, med nas čas trosi breme nepokojat tako bi rad dočakal, ko bo moja svetloba plamenela v molk sijanj. 0, Jezus moj, na tihe ustnice prikliči pesem mi srebrnih ptic, odpri srce mi, glej, saj ljubim Te. Sijaj drhti od Tvojih belih lic, ko lep v skrivnosti sencam bliiaš se, skoz čas v teme gori vstajenja klic. (Emanuel Kolman.) sekire s seboj, pa rajši opustiš kosilo ali pa vlak". Pri tem ei pa lahko še srečen, da te ni kdo tam zgoraj na 6negu s svojimi suličastimi palicami prebodel, amipak da je lo sfrčal tik mimo tebe in te nahrulil: »Pazi, opical< 1 Sonce, sonce, sonce. Nenadoma pa se skrije tu in tam, iz vlage se izvije meglica in ti šine mimo glavo (torej tu nastajajo oblaki!) in kar nevedč kdaj — že mrgolijo snežinke krog in krog tebe. Zjutraj je vse belo, kar oči te skelijo, taka silna in krasna belina je to. Pa zbogom, ti najbolj bela belina 1 (Spisal J. Čapek; risal J. Čapek.), Cvetlice prineseš domov Cvetlice, ki jih natrgaš in prinaseš 'domov, moraš nesti z glavicami navzdol, ker ee pri tem bolje ohranijo. Če ne utegneš dati cvetlic koj v vazo, jih vsaj položi v posodo z vodo. Preden urediš cvetlice v šopek, odstrani vse odvišne liste. Nato stebla postrani odreži, ker tako lažje srkajo vodo. Ščepec soli daj v vodo, kar bo cvetje osvežilo in dalj časa obdržalo. Na mizo ne daj visokostebelnih cvetlic! Nizko cvetje je lepše in pripravnejše, ker ne moti pri pogovorih in se tudi ne prevrne, kve in v svetovni zgodovini še vedno ponavlja, le da v drugi in drugačni podobi. Vsak čas rohni in divja kje strasten klic: »Križaj gal Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!« Voditelji teli podivjanih množic so še vedno sinovi nekdanjega izvoljenega ljudstva. Vsepovsod se tem zvoditeljem vedno znova posreči, da omamijo množice s svojimi obljubami in jih nadražijo proti Kristusu. Sedaj v tej, sedaj v oni deželi njegovi verniki vidijo in čutijo, kako gre Kristus še Dedno svoj križev pot. Kolikokrat je križan in pokopan v svojih učencih sedaj o tej, sedaj v oni deželi. Sovražniki rajajo: »Končali, pokončali smo ga; sedaj moremo mirno spati.« Prav tako še tudi vedno doživljamo, kako begavi in bojazljivi so sedaj tu, sedaj tam Gospodovi učenci, kako naglo jih zapusti upanje in kako hitro se jih polasti dvom in neredkokdai celo obup. Na drugi strani pa tudi vidimo, kako neomajna in neomaliljiva je zvestoba resnično vdane in požrtvovalne ljubezni za Kristusa in njegovo Cerkev. Mehika, Moskva, Španija niso prve in ne bodo zadnje dežele, ki pričajo, da bosta veliki petek in Velika noč, drug za drugim, shranite svojo podobo in svoj pomen do konca dni. Toda po zadnji vesoljni zmagi, po zadnji Veliki noči ne bo nobenega velikega petka več. To končno zmago bi morali imeti vedno pred očmi, kjerkoli in kadarkoli se pojavi križ in preganjanje. Na to zmago nas opozarja ludi Kristus. Ne bojte se; jaz sem svet premagal! Končna zmaga je vedno Kristusova zmaga. Svet sicer velikokrat zmaguje, toda končno nikoli ne zmaga. Ni vselej zmagovit tisti, ki v očeh slepivega sveta zmaguje. Tudi ni vedno v resnici poražen tisti, ki je poražen v očeh velikih množic. Bog edini je, ki naklanja zmage in dopušča poraze. On more prevzetnemu zmago obrniti v izgubo; On edini more ponižanemu poraz obrniti d dobiček. Vsaka zmaga proti Kristusu je skrit poraz; vsak poraz zaradi Kristusa je prihodnja zmaga. Ne veselite se vi, ki gledate, kako vam gre vaše brezbožno delo v bogato klasje; od teh snopov ne bodo končno polne vaše žitnicel ln ne žalostite se vi, ki vam setev ne prinese vidnih sadov! Kdor seje s Kristusom, žanje ob koncu. Tint, Pravila za obleke moških Malokdaj je bilo toliko različnih vrst blaga za moške na razpolago, ko jih je to pomlad. Poglavitno besedo ima vzorec s karčjem — kvadratstnimi črtami. Moški so opustili težke vrste blagov. »Kroj bodi ohlapen, širok, moški,« je novo pravilo. Nič več se obleka no sme tesno oprijemati života. Čez prsi in čez hrbet bodi moška obleka kar moči Široka, ohlapna. K temu spadajo predvsem črtasti in kvadratasto progasti blagovi. Modne barve so: rjava, rdečkasto-rjava in siva. Športna obleka, obleka za vsak dan, vsebuje karirane, svetle jopiče in temne hlače. Svetle, flanelaste hlače, ki so bile doslej tako priljubljene, ni6o več moderne. »Pumparice« morajo biti jako dolge in široke. Iz Amerike smo dobili smoking z dvema vrstama gumbov, ki ga moreš nositi tudi brez telovnika, le k mehki, svileni srajci z mehkim ovratnikom. Hlače so zmeraj temne, medtem ko je suknjič temnosive, rumenorjave in tudi belkaste barve. Blago je volneno ali platneno. — Za slavnostne prilike izven družinskega kroga je v modi še zmeraj 6moking z eno vrsto gumbov, telovnik, trd napr»nik in trd ovratnik. Bolj in bolj stopa spet frak v ospredje. Njegova oblika se spričo lanske ni spremenila is so škrici še zmeraj prav posebno dolgi. Torbice so poglavje brez začetka in konca. To se pravi: skoraj bi morali imeti zmeraj kako drugo, za vsak dnevni Čas in za vsakršno obleko. — Jako so priljubljene trebušaste torbice, ki so že cekarji, iz mehkega, lepo preuarejenega usnja. .»Pokažite, prosim, radio aparat — pa na kratke valove — ker imamo majhne sobel« •oaoao«o0o«o0ofto0o«o«ofto«o0oaoft •o®otoio»o«oio»o#o§o»o§o«o«o«oi r/ ^^bvCHIljri LU5TM ARA R€MCC Ta narodna pripovedka temelji na narodni veri, da se na veliki petek med petjem pasijona odpirajo zakladi. Tam na holmcu med gozdovi sveti ljubko hram se božji, s stolpa se lij6 glasovi čez polje in vas v podnožji. Ne zvonijo to zvonovi, zgubljajoč se čez poljane — to šumijo le gozdovi v cerkvico vabeč vaščane. K božji slavi iz vasi se trumoma in koprneče ljudstvo pne bogaboječe — petek včliki časti se! V cerkvici oltar zastrt je, zide, križe so odeli v žalostne in črne prte. V koru so »pasijon« zapeli. Glej, kaj v gozdu se svetlika, za potokom na pobočju? Ni-li to iz sela žena? Kaj na rokah se premika? Z detetom hiti v naročja praznična in zasopljena za potokom na pobočju, zroč na holmec v smer zvonika. 2ena teče, teče reva, v hram mudi se ji svečini: v gozdu na nasprotni strani cerkvica na gori seva. Zdaj k potoku na pobočji se spusti in čezenj skoči kajti kakor veter veje, sliši s cerkvice psalmista: v koru pojejo glasneje pasijon Gospoda Krista. Teče, teče mimo skale: »Kaj so mi oči obstale? Kdo mi moje čute moti?« — Obstoji, motri okolje, hitro se nazaj obrne, gre, obstane in se vrne: »Tam ta gozd, a tu sroboti, tam zavija cesta v polje — vendar nisem zašla s p6ti? Bog, kaj z mano zdaj godi se? Kaj — li nisem tu pri skali? Kaj so zdaj poti zmeniali?« Močno jo je začudilo, z roko si oči otere, in korak naprej ubere: »Bog, kaj se je spremenilo!« Tu, kjer hosta se začela — tristo sežnjev še v svetišče — skala nad potjo štrlela: kakšno zdaj je pozorišče? Kaj to neki more biti? Vhod širok je v grič odgrnjen, ki ne zna ga razložiti: kamen je na pot prevrnjen, navaljena cela skala, ko da vedno tod bi stala. Tu pokaže zdaj se ženi rov podzemni ves v sijaju: v kremen vklesan je kamneni, toda, kjer obok gubi se v griča temnem naročaja, tam, glej, plamen zablesti se! Lesketa se belojasno, kakor mesec v noči maja in žari se rdečekrasno, kakor sonce, ko zahaja! Ženo ta sijaj prevzame, k vhodu naglo se privije, z roko si oči zakrije, vanj strmeti čudno jame: »Bog, kako to lesketi se!« Z roko si oči zasloni, za korak se bliže skloni; »Bog, kako to lesketi se?« Kdo naj v čudu tem spozna se?« Dljž ne upa in obstane, le strmi in se ne gane. Ko razmišlja in okleva, zroč nenehno v sij pri stropi, strah iz duše ji izginja, radovednost jo prešinja in pogumno naprej stopi. Vedno dljž — s korakom vsakim radovednost bolj podi jo, vedno dlje — s korakom vsakim le odmevi se budijo. In čim bliže gre nasproti, zarja divna tambolj rase. Že končuje se kotanja — vsa v omami in omoti z roko si oči zaslanja, gledati ji v žar ne di se. ft Gleda, gleda divne sije — kdo jih videl od ljudi je? Tak blesk, čudo nad čudčsa, dajejo le še nebesa! Na stežaj odprta vrata proti bajni so votlini: stene se blešče od zlita, v strop vsejani so rubini in stebri kristalnosinji! Na obeh straneh te jame marmorna so tla vložena. Kdor ni videl, ne verjame: tu gorita dva plamena, dva plamena tu gorita, v večnem blesku se bleščita: žar nad srebrom na levici kakor luna vztrepetava, žar nad zlatom na desnici kakor sonce vzplapolava! Ognji tli, kamniti skladi vsi so v sončni žar vtopljeni. Dokler tu leže zakladi, ne ugasnejo plameni, bleska nihče jim ne zmeni! Tu na pragu zdaj obstane, obstoji vsa oslepljena, dvigniti oči ne kane, preveč svetita plamena. Na levici dete nosi, si oko z desnico mane, še ozre se prek dvorane in globoko vzdihne vase, v duši v take misli vda se: »Mili Bog, kaj jaz trpeti bede moram, stiske, glada, v siromaštvu tem živeti — tu pa toliko zaklada, toliko srebra in zlata skritega leži v tej kleti! Pest le vzamem s tega kupa in postala bi bogata, jaz in dete, na tem sveti večno rešena obupa!« Bolj ko misli v svoji glavi, manj ve, kaj ima početL Sveti križ zato napravi, stopi tja, kjer belo sveti. Vzame v pest kos srebrnine, pa nazaj spet položi ga; spet ga dvigne, ogleduje, težka ga, blesk občuduje — mar nazaj naj položi ga? Ne, že ji v naročje zgine. Zdaj že bolj pogum si vžiga: »Božji prst to mora biti! Kaže mi zaklad tu skriti, hoče, da me obdaruje, in gotovo bi grešila, če se ne bi poslužila!« Žena tako beseduje in otroka z rok postavi ter poklekne: zgane krilo — vanj se je srebro valilo, ki strastno ga grabi s kupa. »O, prst božji to je,« pravi, »ki me obogatiti upa!« Grabi, grabi, samo grabi, poln je pas in žepi halje, jedva vzdignila se s tal je — mik srebra tako jo zvabi! Hoče iti že iz jame, pa — tam dete je ostalo! Le kako naj zdaj še vzame od dve leti dete malo? Morala srebro bi stresti — ali malo bi ostalo; obojega ne more nesti. Mati, glej, — srebro odnese, dete se na zemlji trese: »Mama!« kliče, »mama! mama!« in drži se je z rokama. »Tiho, sinček, in ne plakaj! Hip samo, le hip počakaj, vrne se takoj ti mama!« In beži, beži iz dvorane. Jama že za njo ostane, teče v volji razigrani čez potdk, po drugi strani. In ko malo časa mine, prazna zopet prisopiha, potna vsa, da jedva diha, ter obstane sred votline. In ko pih lahno zaveje, sliši s cerkvice psalmista: v koru pojejo glasneje pasijon Gospoda Krista. Ko priteče do zaklada — »Mama! mama! mama! mama!« dete maha ji z rokama, smejejo se lička mlada! Mati pa na to ne misli, vrgla, v drugo stran ok6 je; blesk kovin ji bolj je v čisli, a najljubše ji zlati je. Spet poklekne, zgane krilo, vanj zlato se je valilo, ki strastno ga grabi s kupa. Poln pas je, žepi halje, komaj dvignila se s tal je. O, kako srce ji skače! O, kako na srečo upa! Ko pa misli ga odnesti, dete spet začne se tresti, trese se in glasno plače: »Mama, mama! ah, ah, mama!« in drži se jo z rokama. »Tiho, sinček, in ne plakajl Hip, samo še hip počakaj!« Rahlo skloni se do sina, z roko seže v polno krilo, da sladkd je zazvonilo, in poda mu dva cekina; »Glej, kaj mati ti poklanja! Cin! cin! — čuj, kako pozvanja!« Toda sinček vse čas plače, njej v veselju srce skače! Seže spet v naročje lepo in zagrabi celo kepo, detetu zlato poklanja; »Glej! kak mati ljubi sinka! Tiho, pst! Kako pozvanja: cin ... cin!... Čuj, kako to cinka! Dete, hip pustim te samo, zdaj igraj se: cin ... cekinček ... cin... cin!... Vrnem se, moj sinček!« Že beži, beži iz dvorane, nič skrbi si z njim ne dela, jama že za njo obstane, do potdka je prispela, čezenj skoči, po pobočji vriska z zlatniki v naročji, ustavi se šele pri koči. »Hoj, ti bajta, črna, slepa! Glej, če hočeš čez te griče! K tebi nič me več ne miče, nič na te me ne oklepa! Iz teh šum se bom podala, izpod strehe rodne hiše, srečo bom drugod vživala, drugo vzela bivališče! Zdaj bom šla iz tega kraja, radostna mi v svet bo cesta, v velika zdaj šla bom mesta, zemljo, grad si bom kupila, za gospo se hočem šteti! Ti pa, koča, srečna bila, v tebi nočem več živeti! Nisem več ta vdova, vedi, ki vse dni v skrbeh živela, glej tu! —« in pri tej besedi v pas ozre se vsa vesela. O, da ne bi se ozrla! V strahu groznem je zbledela, jedva da ni v hipu umrla! Vidi, vidi — ah, kaj vidi? Joj, ne more verovati! Skoči v hišo: tam za vrati, kjer je skrinja stara bila, kamor je srebro poskrila — zastrmi: o tam pri zidi, človek božji, kaj tam vidi? Kakšna zopet rana v duši! Mesto srebra — stara šara, v pasu pa in v žepih krila — o pregrozna to prevara! — mesto zlata — kupi ila! Žena se v obupu zruši. M Ko bogastvo izgubljeno s težkim bolom nosi reva, zdajci zbode v srce ženo, krikne z grozo razboljeno, da vsa hiša podrhteva: »Dete moje! dete drago!« ,Dete drago... drago... drago' gluho po gozdeh odmeva. In v tej slutnji obupljivi teče žena, teče, teče, ah, leti, kot ptica plove, skozi gozd in čez bregove, tja, kjer našla dar varljivi, k vrhu, kjer se hram leskeče. Veter veje od cerkvi sem — kaj ni slišati psalmista? V koru vtihnila je pesem pasijon Gospoda Krista. Ko prišli je tja do jame — Bog moj! groza jo prevzame. Tam, med divjim tem srobotjem — tristo sežnjev še v svetišče — skala spet je nad razpotjem, in kje rov? — Zastonj ga išče, zginil je, a v bregu skala kot da vedno tod je stala. Ah, kako je vsa prevzeta, obupuje, kliče, gleda, po tem dračju na smrt bleda. Ah oči te obupljive, ustnice ko pri mrliču! Glej, tam teče čez koprive, tam kar pada v strmem griču! »Ah, gorje, nikjer kot lje!« Dračje ji razgreba lice, v nogo zbadajo bodice; »Ah, zastonj je vse iskanje!« Vhoda ni, vsak up zaman je. Bega žena v temnem lesi, grozen strah jo vso ogrne; »Ah, kdo mi otroka vrne! Dete moje, kje si? kje si?« »»Tu, pod zemljo sem prstčno!«« — tiho v vetru glas slovkuje, — »»Sem ne vidi oko nobeno, uho nobeno me ne čuje. Dobro je pod zemljo biti brez jedila in pijače, po tleh marmornih hoditi, imeti zlite za igrače! Noč in dan se ne vrstijo, ne zaprem oči več, mati, le igram se: cin! zvenijo cin! cin! cin!... cekini zlati!«« Žena išče, žena gleda — a zastonj! ni vhoda v lesi. Vrže se v obupu v trave, divje trga lase z glave vsa krvava in vsa bleda: »Ah, gorje, gorje, gorje si! Moje dete, kje si? kje si? Kje te najdem, dete drago?« ,Dete drago — drago — dragol' le odmeva v gluhem lesi. Mine dan in dva in trije... dnevi v teden urede se, s tednov mesec se razvije, v leto meseci zvrste se. Tam na holmcu med gozdovi sveti ljubko hram se božji, vsak dan pojejo glasovi čez polje in vas v podnožji. Kadar tu pri sončnem vzhodu k sveti maši zvon pozvanja, Bogu, svojemu Gospodu, kmet pobožno čelo sklanja. Kdo pozna ženico bedno? Sklonjena gre v zgodnji zarji, sveče ugasnejo v oltarji, ona pa še moli vedno. Zdi se, da nič več ne diha, ustne sinje so ko lica, in v molitvi je vsa tiha? Znana se mi zdi ženica. Ko že sveta maša mine in zaprejo svete zide, med drevesa ona zgine, toda z griča ne odide. Hodi, hodi, nevtrudljivo po stezici med srob6ti, tja pod ono skalo sivo, ki leži na gozdni poti. Vzdih globok se ji izvije, z roko si oči zakrije: »Moje dete, kje si? kje si?« briše z lic grenke solzi si. To je bedna žena s koče, vedno žalostna ko sanja, vedno vzdiha, vedno joče, vse od jutra v večer kasno nikdar ni v očesu jasno, v noči bol ne da ji spanja. Ko pa zora nad gor6 je, vstane s postelje v dan sivi: »Ah, otrok moj, dete moje! O gorje, o bol brezdanja! Bog odpusti, Milostljivi!« Prišlo leto na okoli, jesen, zima se zvrstila, neizmerne v srcu boli, solza v oku ni minila. Sonce se visoko vzpelo in razgrelo zemljo znova: ustnic k smehu ni razgrelo, vedno joče bleda vdoVa! •otototo»o#otototo«o®oto«o§o®o§ ®0S080S080®0S0S0S0w0S0S0S0®0®0» to§oeo«o»o«o«o«o«c«oio»oio»o«o«o«o«o«o»oto»o«o«ofo»o»ofc)§oto»o»o»o§ Zemljepisna lega in geopolitični položaj dravske banovine v Jugoslaviji Kvadrati in številke pomenijo prebivalstvo ▼ milijonih. Kedaj bo torej izšel zbornik. Rad bi ga naznanil našim bralccm, to pa zdaj za res. »Kakor vam je znano, urejujemo zbornik trije uredniki. Jaz sem prevzel uredništvo zgo-lovinskega in upravnega dela. Izdam vam lahko, tla so že vsi članki tega dela postavljeni. Za pirhe res da zbornik še iii mogel iziti, kakor bi želeli mi in naročniki, kajti tiskati je treba skrbno, zlasti klišeje, ki pridejo med tekst. Podobe bodo namreč poživljale besedilo, in to slike pokrajin ter vodilnih osebnosti v vseh panogah našega javnega življenja. Rečem pa, da bo zbornik na vsak način izšel v maju — v aprilu ne maramo na dan z njim, recimo, da zato, ker ima tako neljubezniv prizvoki« Gospod urednik, prav za prav sem prišel k vam glavno s tem namenom, da bi zvedel o vsebini člankov, ki spadajo v vaš delokrog ter tako opozoril našo javnost na probleme in rezultate našega dvajsetletnega življenja v Jugoslaviji. Na uvodnem mestu bo stala beseda dr. Korošca, njega, ki je največ pripomogel do osvobo-jenja naroda 1. 1918. V lepih stavkih budi vero v genij našega naroda, čigar pot se v narodni državi — po njegovih besedah — šele začenja. »Ne v zaton, temveč v življenje! Ce so se nam neprijazne sile podvojile, smo Slovenci svoje po-desetorili.« Po tej poslanici, ki prihaja v prav čas, ko nam je vere v narod potrebno bolj kot česar-koli, bo doc. dr. Valter Bohinec postavil temelj vsem nadaljnim razpravam s tem, da bo opisal in orisal geopolitični položaj Slovenije, to ie — določil, na kakem svetu nam je živeti. Na zemljevidu, ki ga prilagamo tudi današnjemu poročilu, je matematično in grafično natančno pokazal, kako velikanskemu pritieku dveh največjih evropskih držav je izpostavljena Slovenija. Zemljevid je vreden, da si ga vsakdo natančno ogleda ter si iz njega lahko pojasni marsikako pot našega kulturnega in političnega delovanja v teh 20 tih letih. — Inšpektor Silvo Kranjc nas z njemu lastno objektivnostjo in natančnostjo vodi iz stare Avstrije v novo dobo in novo državo. V borbali in naporih, da si ohranimo lastno bitnost, mu metitfp ni ušla niti najmanjša podrobnost. To bo pač najboljši prerez naše zgodovine v zadnjih desetletjih. — Načelnik dr. Davorin Trstenjak poda izčrpen pogled v državno upravo v Sloveniji, v samoupravo, pravno sodstvo in upravno zakonodajo ter opozarja vedno tudi na razlike med sedanjim stanjem in predvojnimi deželnimi avtonomijami, ugotavljajoč, da še nismo dosegli vseh pravic predvojne avtonomnosti Kranjske dežele. — Zanimivo in izredno važno dopolnilo k temu članku je prispeval ban dravske banovine in bivši predsednik samouprave dr. Marko Natlačen, ki v svoji razpravi opozarja na možnosti novega razmaha in delokrog samouprav v okvirju septembrske ustave, poleg tega pa s posebno važnostjo podčrtava, da je dana tudi ustavna možnost spremembe ustave po čl. 116 septembrske ustave v stavku, ki se glasi: »Ob vojni, mobilizaciji, neredih in pobuni, ki bi ogrožali javni red in varnost države ali če so do take mere vobče ogroženi javni interesi, sme kralj v tem izjemnem primeru odrediti z ukazom, da se začasno storijo izredni ukrepi, ki so neobhodno potrebni v vsej kraljevini ali samo v enem delu neodvisno od ustavnih in zakonskih predpisov. Vsi izjemno ostvarjeni ukrepi so predlože naknadno narodnemu predstavništvu v soglasnost.« Ta določba daje vladarju dalekosežno pravico, da lahko neodvisno od ustavnih predpisov, torej tudi proti izrecnim ustavnim določbam izvede tako notranjo ureditev države, ki bo najbolj ustrezala državi kot celoti in njenim posameznim delom. — Pod-ban dr. Majcen razpravlja v načelnem članku o upravi v pravni državi in na v bežnem pregledu naše zakonodaje pokaže, da smo se čvrsto oprijeli načela zakonite uprave, kakor jo zamišlja pravna država. Predsednik apelacijskega sodišča dr. V. Golia opisuje slovensko pravosodje in njegove težave zadnjih desetih let ter nam z natančnimi statistikami kaže ogromno delo, ki ga vrši pri nas sodniški stan. Msgr. Steska opisuje cerkvene razmere teh let. On je tudi zbral in deloma sestavil poročilo o delovanju in namenu naši stanovskih zastopstev, kakor so zbornica TOI, odvetniška, inženirska, notarska, zdravniška, lekarniška, delavska in kmetijska zbornica. S tem pa je tudi oddelek, za katerega sem jaz zbral gradivo in ga uredil, zaključen. * Zahvalil sem se gospodu ravnatelju dr. Malu ter se odpravil na univerzo, kjer v mali sobici umetnostno zgodovinskega seminarja deluje neumorno delavni profesor umetnostne zgodovine dr. France Štele, urednik prosvetnega in kulturnega oddelka v knjigi. Ker je že njegov prednik povedal osnovne misli cele publikacije in delo ob njej, sem g. profesorja pobaral samo za vsebino gradiva, ki ga je on zbral za svoj del zbornika. Čuj, na holmcu med gozdovi s cerkvice — a ne ko vedno — ragelj se lij6 glasovi čez polje in vas sosedno, K božji slavi iz vasi se ljudstvo pne bogaboječe trumoma in koprneče — petek veliki časti se. Nežno pih pomladni veje, v vetru nosi glas psalmista, v koru pojejo glasneje pasijon Gospoda Krista... Potok med bregovi teče, žena se mu približuje. Kaj da pohiteti neče? Ah, spomin težak jo peče, da korak ji omahuje. Bliža, bliža se, še malo — in že stala je pred skalo. (Hej, kaj vidi v sončnem blišču? Kjer med divjim je srebotjem — tristo sežnjev ob svetišču — visel kamen nad razpotjem: vhod širok je v grič odgrnjen, kamen je na pot prevrnjen, odvaljena cela skala kot da vedno tod je stala. Glej! široko odprta vrata proti bajni so votlini, stene se blešče od zlata, v strop vsejani so rubini in stebri kristalno-sinji. Na obeh straneh te jame marmorna so tla vložena. Tam gorita dva plamena: žar nad srebrom na levici kakor luna vztrepetava, žar nad zl&tom na desnici kakor sonce vzplapolava. Žena, glej, se približuje, s strahom stopa zaskrbljeno, v upu jamo ogleduje — spet zlato jo privlačuje? Ah, zlato, kaj briga ženol »Hahal hahal mamal mamal« glejte: dete, dete njeno, celo leto zapuščeno maha ji v pozdrav z rokama! Ženi bedni dih zastane, groza ji telo prešine, v blaznem skoku k njemu plane in ga nese iz votline. Zdaj; tresk! tresk! šum in hreščanje, zagrmelo je v tem hipu, grozen lom, vetrov bučanje, zemlja tres« se, razbija, za pet6 je rov v razsipu: »O, pomagaj nam, Marija!«^ kliče, vpije žena, joka, v grozi dete k sebi zvija. Glej, zaprla se razpčka: tiho vse, tu med srobotjem kamen je spet nad razpotjem -v cerkev vodi pot ob skali, niti ni sledu od vhoda. V cerkev peti so prestali pasijon Krista Gospoda. Ali žena vsa trepeče, v grozi se vsa v sebi trese, kot v obupu divjem teče t in v naročju dete nese; nese iin na grud pritiska, zanj boji se vsa prepala, teče, da jo v prsih stiska — daleč že za njo je skala; teče, teče nevtrudljivo ■)o bregovih in po hosti, v strahu vsa in vsa v radosti, ustavi se pred kočo sivo. O, kako tu v vročem klicu Bogu zdaj se zahvaljuje! Solze ji teko po licu, dete stiska na grud velo, ustne, roke, oči, čelo radostna vsa poljubuje in veselja poskakuje. Glej, kaj se v naročju bliska? Dete čisto zlato stiska, to zlato, ki ga je bila, da bi dete se igralo, lani v dlan mu položila. Toda ženo mika malo to zlato, ki prizadejalo lani toliko gorji je. Bogu da zato zahvalo, stiska drago dete bedno. Bridko skusila bila je, da zlato pomeni malo, a nad vse je dete vredno! .':'„. Cerkev že je razvalina, ne zvonijo več zvonovi, tam, kjer stali so gozdovi gnije zdaj le korenina. Starec ve morda še malo, mnogo pa je šlo že v grobe, toda v ljudstvu je ostalo še spominov iz te dobe. Ko pa mladež se v domove zbere na večere v zimi, starec, kramljajoč rad z njimi, pravi o zakladu vdove., nsss Dvajset let Slovenije Svečano smo 1. 1938 v začetku zime praznovali 20 letnico naše svobode in državne osamosvo-itve, zedinjenja v veliko Jugoslavijo, v kateri jledamo svoj trden narodni dom. Dvajset let vobodnega razmaha je že doba, ki jo je vredno irevrednotiti in označiti v vseh smereh ter za-ieležiti napredek na vseh poljih in področjih, >okazati bilanco slovenskega javnega življenja, kratka: vredno in potrebno je ob takem jubileju prikazati v eni knjigi Slovenijo v letih 1918—1938. In to nalogo si je stavila založba »Jubileje, ki je že jeseni napovedala veličasten zbornik Dvajset let Slovenije, o katerem pa smo upali, da bo Kaj pravi dr. Mal o zborniku? Kaj dr. Štele o prosvelno-kulturnem delu? H izšel že za te velikonočne dni. Toda kdor pozna mehanizem pri sestavljanju knjig, vsa pota in težave, ki spremljajo rojstvo tako impozantnih in dokumentiranih ter monumentalnih zbornikov, ta se ne bo čudil zamudi, ki je pri takih podjetjih nujna. Zato pa se je uredništvo odločilo, da ob teh velikonočnih praznikih, ko mnogi pričakujejo te sinteze našega življenja v svobodni državi, vsaj pri urednikih nekoliko izve o vsebini te pomembne publikacije. Uredništvo tega zbornika tvorijo: ravnatelj muzeja dr. J. Mal, univ. prof, dr. Fr. Štele ter poslanec dr. J. Lavrič. »Tudi članki mojega oddelka so že večinoma postavljeni, razen nekaterih, ki so pa tudi že V tiskarni. Uvod k mojemu oddelku, to je h kultur-noprosvetnemu, je napisal univ. prof. dr. S. Turk, ki je napisal nekaj tehtnih načelnih misli o kulturi v sodobnem narodu, še posebej v smislu kulturnega dela pri Slovencih ter njega značaju. Po tej kratki označbi, ki se mi zdi, da je zelo potrebna v današnjem času, slede članki o posameznih panogah kulturnega udejstvovanja v zadnjih dvajsetih letih. Najprej sem razvrstil članke o našem prosvetnem delovanju, ki slone na oficielnih podatkih ter bodo tako prišli v javnost natančni statistični dokumenti o našem šolstvu, ljudskem kakor meščanskem in srednješolskem, pa tudi o univerzi, o naših organizacijah, sokolstvu, orlov-etvu oz. fantovskih odsekih, o najrazličnejših oblikah našega športa (skavtih, smučarjih, veslačih itd., planincih, ribarjih; dalje o naših prosvetnih organizacijah). Prosvetni zvezi. Zvezi kulturnih društev, Svobodi, Vzajemnosti, Ciril-Metodovi družbi, Straži itd., statistični pregled kulturnih prireditev na vasi itd. Članek je napisal šef naše prosvete prof. dr. Lovro Sušnik. Nad vse zanimiv in pregleden pa je članek knjižničarja Ceneta Kranjca o časnikarstvu, o revijalnih in strokovnih periodičnih tiskih, o knjižnih založbah in družbah, o tiskarnah, o opremi knjig, o knjigarnah in knjižnih zbirkah, o knjižnicah. Imenoma so našteti re-vijalni tiski leta 1919 ter leta 1938, tako da je primerjava na dlani. Ta članek dopolnjuje statistična razprava moje žene dr. Pivec-Steletove. Statistika slovenskega tieka med 1918 in 1938, ki v statističnih tabelah i" številkah podaja ves slovenski književni trg, m eljen po raznih panogah. S tem bi bil pa tudi končan prvi del mojega oddelka, ki obravnava splošno prosvetno stanje Slovenije v teh letih. Drugi del pa bi se omejil bolj na slovensko kulturno aktivnost. Po uradnih podatkih bo obdelana delavnost kulturnih društev — pravniškega, filozofskega, prirodoslovnega. medicinskega itd., na kar bodo sledili najprej članki o posameznih kulturnih ustanovah, na čelu z novo Akademijo znanosti in umetnosti. 0 univerzi je na- pisal univ. prof. dr. Fr. Lukman zgoščen članek, iz katerega bo razvidna ustanovitev tega našega najvišjega učilišča, vrsta rektorjev, frekvenca v posameznih letih ter dijaški rezultati, na koncu pa tudi pregled kreditov (največji so bili leta 1981). Banovinski arhivar v Mariboru prof. Baš je prispeval članek o muzejih, arhivih in spomeniškem varstvu v teh letih, ugotavljajoč, da je bila ta doba pozitivna tam, kjer so znali razviti tvornost, negativna pa tem, kjer ni bilo razgibanosti, kot celota vzeto pa je uspeh brez primere a prejšnjo dobo. Prof. Koblar bo napisal pregled književnega ustvarjanja (leposlovja), prav tako pa tudi kot ravnatelj Radia-Ljubljana tudi delovanje radio-postaje v teh letih ter kot najodličnejši gledališki kritik tudi o razvoju našega gledališča. Univ. prof. dr. Lukman je podal tudi pregled slovenskega inan-Btvenega udejstvovanja. prof. Vilko Ukmar pa rezultate glasbenega življenja. Na koncu pa bom tudi jaz napisal nekaj o razvoju slovenske likovne umetnosti v teh dvajsetih letih in morda še povzel iz celotne knjige glavne misli za bodočnost. To pa bom mogel napisati šele, ko bo delo že vse postavljeno. to se pravi v nekaj tednih, kajti kakor je rekel g. d». Mal: Knjiga mora biti v maju pred občinstvom. Tako smo za veliko noč hoteli vzibuditi zanimanje za knjigo, ki bo podala natančen pregled vsega političnega in kulturnega delovanja Slovencev v letih 1918—1938, v dobi. ko smo v Jugoslaviji. Ni ga danes Slovenca, ki bi z dušo in srcem ne bil navezan na našo državno tvorbo in jo je pripravljen braniti proti vsakomur, kajti ie v njei vidimo garancijo za naš svobodni razvoj in za svobodno in sproščeno delo v bodočnosti. Ta sveča-nostna knjiga naj nam pokaže, kake osnove smo si zbrali in postavili na vseh poljih v teku 20 let ter obenem naj že naznači. kako naj gremo v bodočnost. In tako naj nam bo ta pregled resnično v potrdilo in vzpodbudo v to. kar je za uvod napisal dr. Korošec, tvorec Slovenije v Jugoslaviji: »Naša pot v naši narodni državi se šele začenia — ne v zaton gremo, temveč v novo življenje!« Bog daj, da bi bilo tako! In gospodarski del? Zelo obsežen je tretji del, ki obsega gospodarstvo Slovenije v zadnjih 20 letih. Uredništvo tega dela je prvotno imel poslanec in glavni tajnik Kmetijske zbornice g. dr. Lavrič. Zaradi prezaposlenosti je nato delo prevzel pristav g. Hrvoj Maister, kateremu se je pridružil končno še g. Drago Potočnik. Iz razgovora o gradivu, pripravljenem za ta del, ki bo opremljen še s številnimi grafikoni, nam je dal urednik g. Drago Potočnik naslednje podatke: »V gospodarstvu smo po vojni doživeli velike spremembe in še nadalje se izpreminja gospodarska struktura Slovenije v sožitju z vso ostalo državo. Zato je potreben pregled dosedanjih iz-prememb in nekakšna inventarizacija sedanjega stanja,^ na podlagi katere nam bo v veliki meri omogočeno vodstvo naše gospodarske politike v bodoče. Brez podlage pa si smotrenega vodstva ne moremo misliti. Zato bodo vsi prispevki dragoceno služili lahko v ta namen. Uvodno besedo gospodarskega dela je podal g. Ivan Avsenek. Z njemu lastno natančnostjo podaja glavne poglede na naš podjetniški stan, ki postaja vedno važnejši faktor v našem javnem življenju. Izredno težavno delo je imel g. Hrvoj M a i s t e r s svojim referatom o narodnogospodarskih dohodkih Slovenije. Saj je tudi drugod z bolj razvito statistično službo težavno ravno v tem oziru sestaviti točno in pregledno sliko. O industriji Slovenije, ki se je po vojni izredno razmahnila, piše glavni tajnik Zveze industrijcev in narodni poslanec g. dr. Adolf Golia. O našem obrtnem stanu in njegovem povojnem razvoju piše poznavalec tega vprašanja iz najbližje bližine g. Janko Traven. Temu referatu je dodan tudi sestavek o važni naši gospodarski panogi: domači obrti izpod peresa g. Brozoviča. Najobsežnejši referat v gospodarski skupini pa naravno tvori naše kmetijstvo. Ta referat je skupno delo kmetijskega oddelka pod vodstvom g. ing. Lamberta.Murija in predstavlja zaokroženo sliko našega kmetijstva, ki vkljub industrializaciji Slovenije daje še vedno največ dohodkov našemu ljudstvu. Gozd je važen del našega narodnega kapitala in o njem piše lepe študije ing. Sivic. Rudarstvu, ki nam odkriva rudne zaklade naše zemlje in jih predeluje naprej, je posvečen poseben sestavek ing. Zupančiča. Za obdelavo prometnih vprašanj (železnice. pošte, telegrafi, telefoni in ceste in promet na njih) je prispeval zaokroženo študijo g. ing. dr. Črtomir Nagode. Posebno poglavje je posvečeno javnim delom pri nas v 20 letih izpod peresa ing. Porente. O razmahu naše elektrifikacije na osnovi zasnutka bivšega deželnega odbora nam daje pregledno sliko referat g. ing. R u e h a. O tujskem prometu, ki postaja važen faktor naše plačilne bilance, piše dr. Rudolf M a r n. Referat o bankah in naših hranilnicah je prevzel Drago Potočnik, za-zavarovalnice pa g. Ivan Martelanc. Obsežno študijo, podprto s številnimi statistikami, je napisal o našem zadružništvu g. dr. Vlado V a 1 e n č i č. Povojni razvoj trgovine obravnava v svojem referatu g. Franc Šink, o gibanju zaposlitve pri OUZD v zadnjih 20 letih poroča g. Ivo Lah. Končni sestavek je posvečen državnim in samoupravnim financam s posebnim ozirom na Slovenijo. Napisal ga je g. dr. Vladimir Murko. Iz tega bežnega pregleda se vidi, da so sodelovali pri sestavi referatov naši najboljši gospodarski strokovnjaki. Poleg referatov samih, v kolikor^ že ne vsebujejo statističnega gradiva, bo dodan še posebni statistični dodatek z vsemi najvažnejšimi podatki o gospodarskem razvoju Slovenije v zadnjih 20 letih, obenem s primerjalnimi številkami za vso državo, kar bo tudi doprineslo k boljšemu poznavanju naših gospodarskih razmer. td toeoioeoeoeoootoeoeoeoeoooeoeoe 4 eotoeoeoeotoeoeoeototoeoeoeoeoi •o»oao«oto»o«otoio«ototototo®o«o«o«o®oeo«o«oeot()to»ototoio«o«o®otc)» Dr. Josip Mal: Koroško vojvodsko ustoličenje Pred pet in četrt stoletja je bila velikonočna nedelja skoraj prav na isti dan kot letos — razlika je samo za en dan: 8. aprila so si 1. 1414 naši predniki delili pirhe in si rezali kolač, in prav tri tedne pred Veliko nočjo so na nedeljo, dne 18. marca 1414 slovesno umeščali novega deželnega kneza pod Krnskim gradom. Poročila o ustoličcnju Poročilo in popis dogodkov, ki so spremljali ta važni akt iz državnopolitičnega življenja karantanskih Slovencev, dobimo v glavnem iz virov 14. stoletja. Najbolj prvotno stanje, ki slika razmere, kakor so vladale še davno pred 13. stoletjem, nam slikata oba zapisa v dveh rokopisih nemške pravne knjige Schvvaben-•piegel, od katerih se nahaja danes eden v Dokaz suverenosti naroda Vprašanja, ki jih v imenu ljudskega zbora, v imenu veče stavlja vmeščajoči kmet novo-došlemu knezu, so jasen izraz suverenosti naroda, ki si hoče najprej ogledati osebnost pri-šleca. Presoditi je treba, ali je to pripravna oseba, da se mu zaupa in izroči kneževska oblast. Če se večina ne odloči za poslanega vojvodo, jim je treba dati drugega. Kajti vojvoda mora biti po godu deželi in oeželanom, ki pazijo, ob der selb hertzougg dem land vnd den landleuten nuetz vnd guett dunke vnd ouch dem land komelichen sye vnd wolfuege. Narodova volja je prišla torej do državno-pravnega izraza v pristanku, da ie smela veča neljubega vojvodo odkloniti, nakar je moral cesar poslati v deželo drugega kneza: vnd '-v V Un» fp£(s fy> »m » . h .nn a To je bilo za kneza, ki je kot plemič živel po nemškem fevdalnem pravu in kot tak priznaval edino le nemškega kralja za svojega sodnika, nekaj popolnoma novega. Da bi se izognil ponižanju svojega dostojanstva, če bi ga sodil navaden ljudski karantanski sodnik, so našli izhod v tem, da se je koroški vojvoda izgovoril pred slovenskim sodnikom, češ da ne razume njegovega jezika. To pa ni nikako omalovaževanje slovenskega jezika, marveč je resnično le dobrodošel izhod iz zagate, ko bi se moral deželni knez zagovarjati pred podložnim deželnim sodnikom. Zato pa je morala biti varovana pravica tako slovenskemu Karantancu kakor tudi njegovemu vojvodi, tla sta se smela zagovarjati oz. tožiti na samem cesarskem dvoru v slovenskem jeziku. O tej izredni predpra-vici nam poroča tako Otokarieva rimana kronika (des riches gunst und hulde hat er darzuo wol, daz er dem niht antvvurten sol wan in windischer sprach) kakor tudi opat Janez Ve-trinjski (insuper sclavica, qua hic utitur pro-ločucione, in conspectu imperatoris cuilibet querulanti de se et non in lingua alia tenebitur respondere). Isto trdi Enej Silvij. Kakor že omenjeno, je bila splošna veča, ki se je zbirala k zborovanju na Gosposvetskem polju, poklicana ne-le, da voli in potrjuje novega kneza v njegovem dostojanstvu, marveč je bila v splošnem redna vrhovna sodna, upravna in zakonodajna oblast. Na to kaže tudi krajevno ime Rotišče, ki se nahaja tik Gospe Svete. Beseda pomenja toliko kakor nemški Malberg, Malstatt, Dingberg, Detmold (thiotmalli), kar je toliko kot kraj, kjer se vrši sodni zbor, eehtes Ding, Gerichtstatt. Rotišče izhaja iz stsl. zgolj simbolično dejanje, ki je pomenilo prevzem oblasti, vojvodski stol pa je postal prispodoba vladarske moči. Na knežjem kamnu je novi vojvoda zavihtel svoj meč nu vse štiri strani sveta. Razlagali so si to tako, da hoče braniti deželo zoper vsakogar, v svojem prvotnem bistvu pa jc bil meč, kot prvi in glavni znak svobodnega človeka, tisto, na kar so stari Slovani prisegali. Zato pripoveduje ruski kronist Nestor, da so knez Oleg in njegovi ljudje v Carigradu po svoji stari navadi prisegli najprej pri svojem orožju, potem pri najvišjem St. gallenski rokopis Schwabenspiegla: Konec odstavka o koroškem vojvodu. besede rot(a), ki jo poznajo še brižinski spomeniki, ko v pozivu k spovedi in pokori opominjajo med drugim, da opustimo mrzka dela Giessnu (Nemčija), drugi pa v St. Gallenu (Švica). Razen tega imamo iz prve polovice 14. stoletja še dvoje poročil avtorja, ki sta ustolitveni obred sama doživela. To je_ popis opata Janeza Vetrinjskega ter poročilo štajerskega zgodopisca Otokarja v njegovi Rimani kroniki; na te vire se naslanjajo poznejši kronisti (Enej Silvij, Megiser, Unrest). Dočim so pa Schwabenspiegelu, ki predstavlja še prvotne razmere, o novem knezu odločevali na splošnem ljudskem zborovanju (na veči), je po poznejših virih sedel na knežjem kamnu svoboden kmet, ki v slovenščini sprašuje, kdo se mu približuje v slovenski obleki. Ko mu povedo, da je to novi deželni knez, sprašuje dalje, če je pravičen sodnik, če bo skrbel za blagor domovine, za vdove in sirote, če je svobodnega stanu in če časti in brani krščansko vero. Ko so mu nato potrdili in še obljubili, da prejme za odškodnino 60 beličev, konja in goved, knezovo obleko in prostost vseh bremen za svoje posestvo, je udaril rahlo kneza po rami (super collum principis), opominjajoč ga, naj bo pravičen sodnik, nakar je stopil knez na kamen in zavihtel svoj meč na vse štiri strani. Razlaga ustoličenja O tem, kako naj si te ceremonije razlagamo, so si znanstveniki dolgo zastonj belili glave. Že skoraj pred 200 leti je na koroški obred kot prvi v literaturi opozoril avstrijski pravni zgodovinar Fr. Ferd. Schrotter (1762). Potem so si v daljših in krajših presledkih sledile razprave, v poslednjem času so izšle kar cele knjige, ki se bavijo z odgonetavanjem tega zanimivega in v naši narodni zgodovini tako pomembnega vprašanja. Slovenci se tega razpravljanja nismo udeleževali, marveč smo se zadovoljevali s tem, da smo se oprijemali ene ali druge nemške razlage, ki so zlasti v poslednjem času (Graber, Jaksch, Haberlandt) šle za tem, da je v vsem treba videti le vpliv starogermanskih navad in običajev. Kako naj si torej razlagamo pomen in nastanek karantenskega knežjega obreda? Vso dosedanjo zmedo je zakrivila predvsem zmotna predpostavka, da Slovenci sploh nikoli nismo živeli samostojnega in urejenega državnega in političnega življenja. V pradomovini smo robo-vali Obrom, ki so nas kot hlapce privedli tudi v alpske pokrajine, kjer so njih dediščino kot gospodovalcev nad Slovenci prevzeli pozneje Bavarci odn. Franki in Nemci. Že pred več ko 10 leti sem zoper to naziranje nastopil v »Času« (Nova pota slovenske historiografi je) in z novim dok. aznini gradivom sedaj v knjigi »Probleme aus der Friihgeschichte der Slovvenen«. Če resumiram svoja izvajanja o našem knežjem umeščanju, je treba imeti pred očmi dejstvo, da naš najstarejši vir (t. j. interpolacija v Schwabenspieglu), ki govori o tem vprašanju in ki nam slika naše najprvotnejše razmere, opisuje postopek zborovanja na v e č i, ki je po obče- in po praslovanskem pravu imela dolžnost in pravico, da izvoli novega deželnega kneza, oziroma da da svoj pristanek pri nastopu naslednika vladarske rodbine. Na Poljskem in Ruskem, kjer si je plemstvo že zelo zgodaj priborilo vpliv pri dol očevanju knezovega naslednika, je bil pomen veče kot obče narodne ustanove, na kateri je smel sodelovati vsak svoboden državljan, prav kmalu potisnjen v stran. Med slovenskimi Karantanci pa se zaradi hudih verskih bojev v drugi polovici 8. stoletja hudo decimirano plemstvo nikoli ni moglo po-vzpeti do odločilnejše vloge, zlasti še, ker se je pri svoji maloštevilnosti zgodaj stopilo z do-seljenim nemškim plemstvom in prevzelo njegove fevdalne pravne običaje in osnove. Tisti, ki je živel po starem plemenskem narodnem pravu, je bil le slovenski karantanski kmet in je zato tudi le njemu v smislu splošno veljavnega srednjeveškega pravnega naziranja, da vsakdo živi po svojem prirojenem plemenskem in narodnem pravu, pripadla izključna naloga, da si je na veči izvolil svojega novega kneza. Kakor pri Rusih in pri vseh drugih slovanskih narodih, tako je moral na volilni veči tudi novi karantanski knez dati navzočemu ljudstvu določena zagotovila in obljube, ki jih je zato smatrati za nekake, četudi le rudimentarne volilne kapitulacije. Ker je bil starim Slovanom njihov knez predvsem njihov sodnik in ne vojskovodja, zato sc glasi prvo vprašanje, ki ga stavi nanj v imenu volilcev in veče njen predsednik, da-li hoče biti narodu pravičen sodnik. fuegtt er Innen nitt so muess In das Rich ainen andren herren vnd hertzougen gen. Ta izredna predpravica je seve končno odrevenela v golo in prazno ceremonijo, ki pa je v primeri z drugimi evropskimi kronanjskimi obredi po svoji vsebini neskončno pomembnejša in važnejša. Dogodki pri knežjem kamnu pod Krnskim gradom na Gosposvetskem polju so v poznih stoletjih še vedno zgovoren dokaz, da prevzema novi vojvoda svojo čast in oblast vsaj z vednostjo ljudstva, pa čeprav ne več z njegovo po volitvi posvedočeno voljo. Njegova zunanjost v narodni obleki s sivim slovenskim klobukom ga mora izdajati kot pripadnika slovenske narodne skupnosti in mora zato v tej obleki kot vojvoda nastopati tudi pred samim nemškim cesarjem in kraljem — saj je vendar tudi kot nemški velikaš to izključno le kot predstojnik v sklopu nemške države stoječe slovenske karantanske kneževine. ki so satanova dela, kakor malikovanje, obrekovanje brata, tatvina, uboj, poltenost, nespo-štovanje priseg, ki jih prelamljamo, sovraštvo: potomu ostanem sih mr/.kih del, eže sot dela sotonina: eže trebo tvorim, bratra oklevetam, eže tatva, eže razboj, eže piti ugojenje, e ž e roti, ko jih že ne pasem, nu je prestopam, eže nenavist. Rot pomenja torej prisego; kakor na Ruskem, je tudi na Slovenskem beseda rot v krščanski dobi izginila in se umaknila naši »prisegi«. V bližini Drniša na kninskem polju leži Rotna gomila, kjer so imeli 1089 Hrvati svojo večo in je bil tedaj pri razdraženi razpravi ubit kralj Dimitrij Zvonimir. Da so Slovenci resnično še pod Nemci imeli pravico si svojega kneza svobodno voliti, dokazuje tudi enaka stilizacija besedila v virih, ki o tem govorijo. Le-ti pravijo, da so Karantanci tega in tega ducein fecerunt, prav istih izrazov se poslužujejo viri, kadar govorijo o volitvi nemških kraljev ali rimskih papežev (regen fecerunt, papa factus est). Knežji kamen pod Krnskim gradom, kjer je bilo ustoličenje Dokler Koroška še ni tvorila hišne in dedne posesti nemških kraljev, dotlej se le-ti nikakor niso pomišljali, priznati Karantancem njihove posebne, iz narodnega prava izvirajoče pravice glede določanja in umeščanja novega deželnega kneza. Nasprotno, v njihovi težnji, da omejijo nastanek močnih in dednih plemenskih kneževin, jim je bilo še ljubo, da so bili koroški vojvode odvisni tako od centralne oblasti kakor tudi od koroškega ljudstva, ki je bilo vrhtega nemškim kraljem hvaležno, da niso odpravili starih in ukoreninjenih državnoprav-nih pravic. Čim pa so si Habsburžani v avstrijskih deželah osnovali trdno hišno posest in se je razen tega tudi nemška cesarska krona domala kar dedno podeljevala članom njihove rodbine, se jim tudi na Koroškem ni bilo treba bati nobenega tekmeca več. Ustolitveni obred, ki je vojvode nekoč spominjal na odvisnost od volje naroda, jim je postal sedaj mučen in odveč. Friderik III. je naravnost dejal, da ni združljiv z njegovim cesarskim dostojanstvom. Namesto, da bi se novi knez ponižal pred ljudstvom, se je odslej deželno zastopstvo po svojih stanovih poklanjalo v deželni hiši novonastopajočemu vladarju in mu prisegalo vdanost in zvestobo. 7, letom 1414 in Ernstom Železnim je resnično pomembna ustoličitev zapadla v temo pozabljen ja — in oblivionis caliginem emigravit — bi dejal naš Jane/, Vetrinjski. »Veča« — sodnik nad knezi Delokrog ljudskega zborovanja na veči pa se ni raztezal samo na volitev kneza, veča je bila marveč predvsem tudi vrhovna zakonodajna in sodna oblast. Ker je veča kneza volila, ga je ona pri morebitnih tožbah tudi sodila, kakor je bil to zopet običaj pri vseh Slovanih. Zato nas seveda tudi nič ne preseneča določba v Schvvabenspieglu, da se mora deželni knez v smislu v Karantaniji veljavnega slovenskega prava v primeru, da je bil od deželana-Slovenca tožen, zagovarjati le pred sodnikom v deželi. Da je bila volilna veča v drugih okoliščinah tudi sodni zbor, to dokazuje način, kako je zborovanju predsedujoči kmet sedel na tkzv. knežjem kamnu. Prekrižanih nog namreč, o čemer nam pripoveduje Otokarjeva rimana kronika (der selbe sol ein bcin uf daz ander legen), naš narodni pregovor pa še danes pravi, da »sedi krivo, a sodi pravo!« Slovensko ustoličenje -primere v svetu brez Posebne ustolitvene obrede poznajo tudi druge dežele širom zapadne in južne Evrope. Na tucate jih je, toda niti eden se ne da primerjati z našim slovenskim načinom umeščanja. Vsi nosijo tudi nedvomne znake cerkvenega izvora, ves potek se vrši v cerkvi in pod vodstvom duhovščine. Zato je pri teli obredih tudi jezik izključno le latinski in celo besedilo se v svojih obrazcih naslanja tesno na tekst cerkvenih obredov in običajev pri sinodalnih shodih. Na Koroškem pa se ves državnopravno važni akt vrši izven cerkve, brez sodelovanja duhovščine in izključno v necerkvenem slovenskem jeziku. V tem jeziku so peli slovenske pesmi v zahvalo, da je Stvarnik poslal ljudstvu kneza po njegovi volji. Te pesmi so se pozneje pod vplivom krščanstva po načinu prošnjih li tanii v cerkvi končavale s stalnim refrenom Kyrie eleison. Tako je bilo tudi pri Čehih in Poljakih. Na Moravskcm so /e zelo zgodaj prestavili ta grški refreni v Hospodine, pomiluj ny; to značilno in najstarejšo češko cerkveno pesem so prepevali po zatrdilu praškega kronista Kozme pri slavnostnem umeščanju češkega vladarja Pri Rusih, Poljakih in Čehih so novega kneza pri slovesnem prevzemu vladarstva posadili na vzvišen prostor, kamen ali mizo, stol oten i deden. Tn običaj po/.na tudi slovenski ustolitveni obred. Prvotno so hoteli s tem dvigom kneza pokazati na veči zbranemu ljudstvu, da je videlo svojega novega vojvodo in si zapomnilo njegov obraz. Pozneje pa je bilo to Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljn, kamor so v poznejših letih hodili vojvodi po ustoličcnju zasilševat narod bogu Perunu in pri bogu njihovega premoženja, t. j. pri Volosu, liogu živine: kljašasja oružijem svojim, i Perunom Bogom svojim i Volosom skotjem Bogom. Zato pa vidimo tudi pri Slovencih v spremstvu novega kneza konja in goved. Razen orožja je bila živina druga poglavitna podlaga za obstoj primitivnega človeka, predpogoj za njegovo življenje sploh. Rusko ime za govedo »skot« je zaradi tega kmalu pomenilo toliko kot denar, pri nas pa ponekod velja beseda »blago« toliko kot živina. Popolnoma naravno pa je, da v krščanski dobi niso mogli in niso smeli prisegati več pri orožju in živini — krščanstvo jc celo odpravilo staroslovansko besedo rot, da bi se pač popolnoma zabrisala vsaka sled na pogansko zakletev. Ker pa vprav državnopravne starine živijo svoje trdovratno in nespremenljivo življenje, se je tudi orožje in živina ohranilo v pozna stoletja krščanskim potomcem poganskih Slovencev kot nerazumljiv rekvizit v koroškem ustolitvenem obredu. Ker je bil kmet tisti, ki je v Karantaniji živel po starih slovenskih pravnih običajih, je naravno, da si ustolitvenega ceremoniala ni pismeno fiksiral, kakor so to storili drugod svetni velikaši za volitev svojih kraljev. Brez pisanih obrazcev se je po ustnem sporočilu način umeščevanja dedoval iz roda v rod. Prav zato pa je tudi razumljivo, da se je po besedah vetrinjskega opata Janeza, ki je pisal svojo kroniko okoli I. 13+0. v teku časa na marsikaj pozabilo (milita tamen in hujus festi observa-cione sunt inprovide pretermissa, quia oblivioni tradita). Marsikaka podrobnost je bila odvisna tudi od razumnosti in šegavosti umeščajočega kmeta, pa je zato razumljivo, da so se kake podrobnosti naravnost rustikalizirale. Kljub vsemu po je koroški slovenski ustolitveni obred tako svoiski, da razumemo, če trdi Francoz Charles Bodin ves zavzet nad lepo ljudsko državno simboliko v svojem znamenitem delu »Six livres de la Republique« (v poglavju o suverenosti), da »koroška vojvodska ceremonija nima nič podobnega na vsein ostalem svetu.« Anton Aškerc: Knežji kamen ...»Kamenje bode vpilo.« Luk. XIX. 40. »Polje lepo, polje Gosposvetsko, dežele koroške ti cvet! Kaj pomeni kamen stari v tebi, svedok iz neznanih nam let?« »Nem sil Tiho vse okoli tebe. Ko sonce ti sije, molčiš; a ko noč na tebe pade črna, ti ves oživiš — govoriš 1 »»Čuj, svobode naše pokopane pomnik je la kamen jedinl Tujcu suženj ti pozabil davno, da otc.ev slovenskih si sin! »»Knezov naših prestol je slovenskih ta kamen! lega I i ne znaš? Samo sedel tu, Borut, Gorazd je pa InfZO, poslednji knez naš! »Tu volili smo sami si kneza; kmet sam mu dajal je oblast; narod sam iz sebe mu izročal moč žezl.i in krone je čast... »»Domovine le iskati sreče, vsem brnnitj pravdo veekdar, z mečem v roki tu prisegal glasno v jeziku je našem vladar! »»Čitaj črke tu na kamnu svete! — Mi vdolbli smo v kamen jih, znaj! — PRAVDO BR ANY VDOVE — domovine.. A kdo vam jo hrani sedaj? •otoootoooooooootoootoooooooooo §0§C#0#0®0§0§0§0®0®0§0§0®0®0®0§ Od štirih do ene... Od štirih do ene, od štirih do ene, so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možjč in dekleta in žene od štirih do ene že vsi smo izmučeni: voda nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do ene. (Žebljarska, Oton Župančič.) Začetek žebljarske obrti Železarska obrt, ki v marsičem nazorno prikazuje gospodarski napredek in propad ozemlja, na katerem skozi stoletja živimo Slovenci, je našla prve začetke že v starem veku. O tem pričajo izkopanine na Vačah, v Bohinju itd. Še Dolj pa so razvili pridobivanje in predelovanje železa Rimljani, ki so na našem ozemlju kopali železno rudo in topili železo. Po propadu rimskega cesarstva in po naselitvi Slovanov pa zgodovina ne pozna železarstva na našem ozemlju. Prvi zapiski, ki so se ohranili, pričajo, da se je železarska obrt zopet začela razvijati že pred kakimi 600 leti. Kropa in Kamna gorica sta dobili svoje fužine v tem času. V Kropi so začeli zidati že drugo fužino v 16. stoletju, kar priča tudi v kamen vklesana letnica 1558 v zidu vodnega nabiralnika spodnje fužine. V tem času sta dobili Kropa in Kamna gorica svojo rudarsko postavo, ki je dala fužinarjem samoupravo in predpisala dolžnosti in pravice posameznim stanovom. Ta postava kaže, da so bile fužine v Kropi in Kamni gorici že od davnega skupna last fužinariev. Pravica do uporabe plavža in velikega kladivu pa je bila razdeljena za posamezne lastnike na »dneve«, katere je družina solastnika podedovala in tudi lahko prodala. V 16. stoletju je bilo na tedanjem Kranjskem 36 fužin. Večinoma so te fužine ustanovili Stroji za mrzlo stiskanje vijačnih glav v žebljar&ki tovarni. Italijani, ki so jih pa pri fužinah z »dnevi« kasneje izpodrinili domačini. Za fužine v Kropi in Kamni gorici so rudo kopali po Jelovici in bližnjem hribovju, na Pečeh in na Vreču. Peci, v katerih so tedaj topili rudo, so bile visoke okrog 4 metre in so se tako obdržale v obratu do začetka 19. stoletja. Ena fužina je izdelala na dan okrog 750 kg kovnega železa v palicah. Te palice so v »fužinicah« iztegnili v žice — »čajne« — za žebljnrje. Žeblje so takrat delali v Kropi in Kamni gorici, pa tudi v Železnikih in deloma v Bohinju. Druge fužine pa so razpečavnle težje izdelke. Leta 1581 sta obe fužini v Kropi izdelali 112.000 kg žebljev in je delalo takrat samo žebljarjev okrog 100. Izdelki tedanje žebljarske obrti so bili žeblji /a Indje, stavbni žeblji, podkve, okovi in žeblji za čevlje. Večina blaga je šla v Italijo čez Re- V takih »barlglah« so v prejšnjih stoletjih tovorili žeblje. ko. Trst, Devin, Gorico in Videm. Nekaj izdelkov so pretovorili v te kraje imovitejši fuži-nnrji sami. Še več pa so ga zlasti v poznejših časih prekupili trgovci v Ljubljani, Kranju in skofji Loki, ki so po tedanjih »furmanih« zalagali italijanske dežele. V 17. in 18. stoletju V naslednjih dveh stoletjih se je naše fužinarstvo razvijalo neenakomerno. Ker je za-('clo primanjkovati rude v bližini fužin, so jo tovorili iz Dolenjske in Spodnje štajerske. Zaradi tega je do srede 17. stoletja propadlo nad polovico od obstoječih 36 fužin, vendar jc tu obrt še vedno uspevala. V sredi 18. stoletja pa Bolniki Žebljarji v Kropi je pomanjkanje rude povzročilo veliko podražitev rude, primanjkovalo jc tudi oglju, saj so izčrpuvali gozdove že tri stoletja. Izgube davčnih ugodnosti, denarna šibkost fužinarjev in zastarelost naprav, zlasti pu ne/nanje in ne-edinost med fužinurji, so uničevale plavže. Ko se je leta 1780 v Trstu pojavilo švedsko železo in tudi žeblji, ki so bili cenejši od nuših, je začol groziti vsem železarskim obrtom propad. V Kropi in Kamni gorici v 17. stoletju propadanja obrti ni bilo opaziti, čeprav so se razmere spreminjale. Tako je že leta 1604 Kropa dobila župnijo, leta 1620 pa je fužin ar Mazoll zidal hišo, v kateri je še (lanes ljudska šola in ki je bila za tiste čase imenitna graščina. Cerkev sv. Trojice v Kamni gorici pa je bila žgra- lek za strojne čevljarske žeblje in pred 12 leti je začel z delom oddelek za toplo in mrzlo izdelovanje vijakov, matic in zakovic. Delo v vigeneih pa je pojemalo še naprej in pojo kladivu danes le še v 4 vigeneih. V prihodnjih letih pa bodo opustili tudi te zadnje okrog 200 let stare kovačije in jih nadomestili s sodobnimi, svetlimi in higijenskimi delavnicami. Tedaj bodo izginile zadnje priče stoletne tradicije Krope. Pustili pa bodo stati en vigenc, ki ga bodo restavriruli tako, da bo še poznim rodovom nazorno kazal, v kakšnih razmerah so živeli in deluli kroparski kovači. Zadruga zaposluje sedaj okrog 220 uslužbencev, ki so razen vajencev in začasno sprejetih oseb vsi člani zadruge z vpisanim delež- S propadom žebljarstva so razpadli vigenci. Panj so v Kropi porabili pri graditvi jezov. Spodaj vi panjev; zgoraj pa jez, sestavljen iz jena okrog leta 1650. Leta 1674 so v Kropi izdelali 112.000 kg žebljev, torej toliko kot pred slabimi 100 leti. V Kamni gorici pa so tega leta nakovali 70.000 kg žebljev. Leta 1693 je Janez Kapus v Kamni gorici dobil plemstvo zaradi zaslug za fužinarstvo. V letih od 1700 do 1730 so sezidali v Kropi več hiš in cerkev Matere božje pri Kapciici in tudi v Kamni gorici je zrastlo več novih lepih stavb, kar kaže na dober zaslužek žebljarske obrti. V drugi polovici 18, stoletja pa je žebljarska obrt dobila prvi resni udarec s pojavom cenejših tujih žebljev na dosedanjih trgih. Propad v 19. stoletju Fužinarstvo je v prvi polovici 19. stoletja pri nas propadlo in se je rešila z uspehom le Kranjska industrijska družba, e, kamnitne podstavke za kovaška nakovala pa dimo v strugi razdrti jez, ki je bil sestavljen iz lepo urejenih valjastih panjev. nim kapitalom 4 in pol milijona dinarjev. Deleže vplačujejo vsi člani od svojega zaslužka v določenih obrokih. Njihov povprečni zaslužek znaša približno tri petine tega, kar zaslužijo na osebo uslužbenci K1D na Jesenicah. V tovarniških oddelkih dela 128 uslužbencev zadruge, v vigeneih v Kropi pa 62, v Kamni gorici 30. Žensk je uslužbenih pri zadrugi v tovarni in v kovačijah 60, ostali pa so moški. Zadruga z vsemi silami podpira strokovno izobrazbo svojih članov in prireja gospodarske [ranjska industrijska ki je pokupila k JO povsod .Zato je neobhodno po trebno.da se pail na urejeno prebavo. Zdravniki radi priporočajo Darmol odraslim In otrokom, iudl ori večkratni uporabi ne nastopa havada. Uporabljajte zato pri la-ptr u le dobro odvajal hm« H lotil"* Ivajalno sredstvo vse gornje gorenjske fužine in modernizirala obrate. V Kropi in Kamni gorici so postavili I. 1815 in 1. 1816 visoke »linove« peči, toda kljub temu ti plavži niso mogli omogočiti dovolj cenenega izdelovanja železa. Zgornji plavž v Kropi je nehal delati okrog leta t880, spodnji pa je za vedno ugasnil leta 1895. Do srede 19. stoletja se je žebljarska obrt še nekako držala in imamo poročilo iz 1. 1856, ki pravi, da je tedaj imel trg Kropa 1400 prebivalcev, ki so skoraj vsi živeli od žebljarstva. Fužini v Zgornji in Spodnji Kropi sta bili last 62 deležnikov in sta imeli vsaka po eno visoko peč, eno ogrevalno peč in kladivo. Na 7 iztegoval-nih kladivih ali cajnaricah so potegnili na leto čez 10.000 centov železa v šibike, katere je 600 delavcev pri 62 ješah (ognjih) predelalo na 230 panjovih (podstavkih za nakovala) v 5300 centov žebljev v skupni vrednosti okrog 140.000 goldinarjev. Pri tem so zaslužili okrog 66.000 goldinarjev in porabili 185.000 kubičnih čevljev oglja. — Druga polovica 19. stoletja pa s splošno industrializacijo zada žebljarski obrti v Krofu smrtni udarec. Stroji za žičnike, za pod-kovske in čevljarske žeblje izpodrivajo ročno delo. Prebivalstvo Krope začne padati in pade do konca 19. stoletja približno za polovico. V Kamni gorici in Kropi se sicer ohrani ročno žebljarstvo, vendar le samo za tiste izdelke, ki se s stroji ne dajo dobro in poceni izdelovati. Številni vigenci (kovačije), v katerih so v ješah goreli ognji, so zamrli. Le redko se še oglaša pesem kladiva, popoln propad žebljarstva pa zaustavi ob koncu 19. stoletja ustanovitev žebljarske zadruge. Zadnja polovica 19. stoletja se seveda jasno izraža tudi v zunanjosti nekdaj tako lepega in bogatega trga Krope. Zapuščeni vigenci, ki so bili postavljeni ob hudourniški strugi Krope, so začeli propadati. Prebivalstvo je panje — velike in okrogle kamenite podstavke za kovaška nakovala — porabilo pri graditvi jezov kot najprimernejše gradivo. V teku let so izginili številni vigenci, ki so bili večinoma vsi /grajeni iz lesa in ki so obrobljali strmo strugo Krope. Le lepe in bogato zidane hiše v trgu, številne cerkve in kapelice pričajo o živahnem življenju, ki ga je v prejšnjih stoletjih živela Kropa. Žebljarska zadruga L. 1894 je bila ustanovljena v Kropi Prva žebljarska in železo-obrtna zadruga, ki jc prevzela žebljarsko dediščino v Kropi, pozneje pa še v Kamni gorici. Ustanovila se jc z namenom, da poveča zaposlitev siromašnega prebivalstva, ki ga je bilo takrat v Kropi le še 849. Takrat je bilo še okrog 20 žebljarskih »gospodov«, to je izdelovalcev in trgovcev z žeblji. Od vseh teh sta v samostojnem obratu ostali danes le še dve podjetji, eno v Kropi, drugo v Kamni gorici. Najprej je zadruga nadaljevala z delom v vigeneih, hkrati pa je modernizirala žebljarske obrate, da bi mogla tekmovati z industrijo po svetu. Tako je postavila žc 1. 1912 prve stroje za izdelovanje stavbnih, ladijskih in železniških žebljev. Leta 1920 jc bil urejen odde- i, ska zadruga z o. j. Zato sedaj ni nevarnosti, da bi ugasnil med Kroparje plamen zadružne vneme, še manj pa plamen na njihovih ješah, ki so doslej že tolikokrat ugašali. V »vigeneih« Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi kovali O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, od osmih do treh I (Žebljarska, Oton Zupančič.) Nad dve tretjini zadružnih članov dela že v tovarniških obratih, kjer izdelujejo tudi med našimi smučarji priznano smučarsko okovje, ki ga jc dala zadruga patentirati pod imenom »Lato«. V vigeneih pa kujejo na roke poleg kladivc za železniške pragove največ čevljarske žeblje. V resnici zahtevajo ročno delo le še takozvani »planinčarji«, torej žeblji za goj-zerje. Te žeblje tudi še v tujini kujejo na roko. Zato imajo povsod dobro ceno, kar nudi Kro- fiarjem lep zaslužek. V vigeneih kuje tudi po-ovica žena, ki so članice zadruge. Svojčas je življenje kroparskih žebljarjev potekalo skoraj izključno v vigeneih. Zaradi pomanjkanja prostora, še bolj pa zaradi pomanjkanja vodne sile, ki je gnala kovaške mehove, je prebil žebljar ves dan ob nakovalu. Tudi kuhali so ob ognjih na ješah, kovali pa •od rane zore do pozne noči. še danes žene, Iti kujejo v vigeneih, kuhajo kosilo sebi in svojim Kujejo v vigencin, Kunnjo kosilo sebi in svojim ob kovaškem ognju. Tako si prihranijo nekaj časa za kovanje, medtem ko se kosilo kuha kar samo in je treba le sem ter tja malo po-aziti, ne da bi človek stopil od panja z na-ovalom. Čas je zlato in vsak žebelj zahteva e Zbirka umetnostno obrtnih izdelkov zadruge »Plamen«. in tehnične tečaje in predavanja. Leta 1937 pa :e odprla trirnzredno strokovno kovinarsko šo- o, ki ima pravico javnosti. Obiskujejo jo v glavnem vajenci in mlajši člani zadruge. Šolo vzdržuje v glavnem zadruga, s podporami pa pomagata občina in banovina. Umetnosfno-obrfni oddelek V današnjem času, ko veleindustrija vedno bolj onemogoča gospodarsko obratovanje manjšim tovarnam in ko strojni izdelki, če ne po kakovosti, pa vsaj v cenah izpodrivajo ročne izdelke, je zadruga začela akcijo, ki bo staro obrt v Kropi in Kamni gorici mogla postaviti na novo osnovo. Pozimi leta 1937 je namreč zadruga začela s posebnim oddelkom za ročno izdelovanje umetnostno-obrtnih izdelkov. Izdelki, ki nosijo izrazit pečat ročnega dela in osebne sposobnosti, so vedno bolj priljubljeni. Lahko pa bodo prodrli na trgu tudi zato, ker bo njihova izdelava upoštevala slovensko orna-mentiko. Oddelek že sedaj izdeluje lične Ic-stence, svetilke, svečnike, kipce, embleme in okovja. Ti izdelki so potrebni za opremo naših stanovanj, v katerih mnogi žele imeti tudi sobo v domačem kmečkem slogu. Za stavbarstvo so dobrodošle okenske mreže, izdelane po starih slovenskih originalih ali pa po novih sodobnih načrtih, prav tako ograje in celo nagrobniki. Za ta oddelek riše načrte spreten domač risar, prav tako pa je zadruga navezala stike s priznanimi arhitekti. Poseben pomen bo ta oddelek pridobil s postopkom predelovanjn železa, ki gn je pridobila zadrugi, in po katerem taki izdelki nikakor ne zarjave, čeprav so na dežju. Jamstvo, da umetnostno-obrtni izdelki ne bodo rjaveli, bo še povečalo njihovo priljubljenost. Nadalje bodo ccnejši kakor dosedanji iz plemenitejših kovin, polep tega pa bodo s svojo zunanjostjo kazali redko lastnost kovnosti, ki je druge uporabne kovine nimajo. V zadnjem času je zadruga tudi spremenila svoja |>ravila in prav glede na umetnostno-obrtno panogo izbrala novo ime. Pravila so že potrjena in ime zadruge je »Plamen«, kovinar- neknj tega zlata, ki oplojeno s skrbnim delom da šele skromni zaslužek. Kladivo pesem poje veselo... »Planinčarje« kujejo na dva načina. Kujejo jih ali kos za kosom iz daljše železne žice ali pa jih le dokončavajo iz polizdelkov, ki jih je v tovarni izdelal iz žice že stroj-avtomat. — Zamudnejše in dolgotrajnejše je seveda izdelovanje »planinčarjev« iz cele žice. Daljše kose žice polagajo z enim koncem v razpihano žerjavico in ko je žica razžarjena, vzame žebljar žico iz ognja ter se je loti s kladivom. Najprej izkuje razžarjeni konec v ostro konico, kakršno naj ima žebelj, nato pa naseka žarečo žico malo naprej od mesta, kjer je izdelal konico. Konico zatakne v luknjico v nakovalu, zapogne žico in z udarcem po zasekani zarezi loči ostanek žice od koščka, ki naj bi postal žebelj. Nato s prvim udarcem pritisne konico v luknjico nakovala in z nadaljnjimi udarci izoblikuje na prav majhnem nakovalu, v čigar luknjici tiči zavarovana žebljeva konica, njegovo glavo. Nakovalce je že po svoji obliki takšno, da dobi spodnja stran »planinčarja« pravo obliko, medtem ko se železo glavice pod udarci kladiva prilega na nakovalo. Če bi seveda žebljarji tako dolgo kovali žebelj, kakor smo mi to opisovali, bi vsi pomrli od lakote. Opazovalec skoraj ne utegne zasledovati hitrega poteka kovanja. Komaj je žebljar vzel iz ognja žarečo žico, že je skovana konica in nasekana glavica. Glavica sama da dovolj dela, vendar kaj hitro udari žebljar od spodaj navzgor po špranji v nakovalu, in skovan žebelj odskoči iz luknjice, v kateri je tičal s konico. Žebljar pa že začne kovati novo konico iz žice, ki jo je ves čas držal v roki. — Kovanje »planinčarjev« iz polizdelkov je seveda lažje in bolj enostvano. Stroj idela namreč konico žeblja in razseka žico tako, da so polizdelki konice z velikimi, visokimi in ploščatimi glavami. Polizdelke žebl jarjem urejajo lepo v vrste otroci, ki navadno pri tem delu sede pred vigenci. Polagajo jih v vrste na pločevino, na kateri jih žebljar ji polagajo v peči, kjer se razžare. Razžarjene polizdelke nato žebljarji s kleščami polagajo v luknjice nakovala in iim skujejo glavo. Posebna spretnost Opazovalcu se zdi, da kovanje »planinčarjev« ni morda tako naporno kakor nerodno. Pa je tudi težko in človeka, ki tega dela ni navajen, presenetljivo hitro utrudi. Z veliko vajo pridobe žebljarji seveda tolikšno spretnost, da jim vsak udarec napravi prav tak učinek, kakršnega hočejo doseči. Zato jim nikdar ni treba popravljati udarcev ali pa jih ponavljati. V izredno hitrem tempu slede kratki zamahi kladiva, ki pade vedno tako, kakor Ženske kujejo v vigeneih. treba. Taka ročnost omogoča šele primeren učinek tlela, potreben za skromen vsakdanji zaslužek. V Ljubljani stane žebelj »planinčar« po velikosti od 5 do 10 para. Takšna cena v drobni prodaji, v kateri so vključeni že zaslužki preprodajalcev, kakor tudi nabavni stroški železa in režijski stroški kovanja, pač ne more dati znatnega zaslužka pri kovanju žeblja. Ker pa so žebljarji za svoje delo plačani ali po kosu ali pa no teži, je razumljivo, da "im šele veliko število da nekaj zaslužka. Zato roparski žebljarji žive od spretnosti in prid- nosti. Saj izdelajo na dan 1000 do 2500 kosov v osmih urah. število se spreminja po velikosti žebljev. Njihov zaslužek v osmih urah pa se giblje od 24 do 56 din. Seveda mnogi delajo dalj časa, zato da več zaslužijo. Pred sto leti Leta 1838 so bili v Londonu v modi dovtipi o Američanih, in sicer, kako da so raztreseni. Neki tedanji časopis je poročni, da je neki Američan, preden je šel spat, položil hlače v posteljo, sam se je pa obesil na kljuko za obleko. — Drug Američan pa da je dal gorečo svetilko v posteljo, sam se je pa vpihnil. — O tretjem Američanu so poročali, da se je, ko je hotel odjezditi na sprehod, samega sebe v mislih osedlal in se je toliko časa trudil, da bi se 6am nase usedel, da je od utrujenosti telebnil na tla. aoooooootooofoooooooooooeoooooo « ooooooeoeoeoooeoooeotoeoooooeoo Ko so češnje cvetele Gospod Matevž, pastir ovčic fare Sv. Janeza Erstnika, je srebnil samo tri požirke sladke kave, potem pa odložil žličko in s komaj slišnim stokom vstal. »Bolj bi pazili, saj vidite, da vas kar eno na eno prijemljel« je sestra Marička pristavila veliki lonec za epomladančka, ki ju je pred tednom kupila na sejmu in je imela z njima kar precej opraviti. Brata je zmeraj vikala, taka je bila pač navada, čeprav ee je gospodu Matevžu včasih kar malo nerodno zdelo. »Ne bo menda sile,« si je pogladil lepe ere-brnkastobele lase in stopil po kuhinji. V glasu je bilo čutiti nekaj plahega, a kljub temu ne trohice odurnosti. S sestro se je ob takih prilikah rad pošalil: »Ko cerkev govori, naj ženska molči.« In še po latinsko šalo ponovil, kot da bi ga Mari-čka razumela. A ta malce poredna dobrosrčnost se je zadnje čase sprevrgla v tiho resnost. Vedel je, da sestro ekrbi njegovo zdravje. To zimo jo je skupil, ko je šel v najhujši burji v Grapo z Bogom k Merlakovki. Od tistega dne — bilo je menda o sv. Pavlu — ga je pri svetem opravilu zmeraj slabilo, zadnja tri jutra ga je pa še vrglo, mežnar ga je prestregel, da ni omahnil preko kamenitih stopnic. In danes, ko je bral mašo v čast Materi božji sedem žalosti, se mu je takisto zameglilo. O Bog, pa vendar ne bo hudo? »Zgoraj sem zakurila, če bi šli v posteljo.. .« Nič ni odgovoril. Ce bi ga Marička bolj natančno pogledala, bi videla, kako se je hipoma stresel ob njenih besedah. "Kaj res meni sestra, da je tako slaboten? — Vzel je z mize črni biret in brez besede oddrsal v pisarno. Gospod Matevž je zaprl brevir, si slekel talar in ee napravil za sprehod. Sicer je bilo delo v pisarna, za nedeljo je pripravil oznanila in še kaj. Pa bi se tako rad malo presvežil v lepem soncu. Pa tudi — saj je jutri še en dan do nedelje. Pridige ne bo. Na cvetno nedeljo se bere Trpljenje Gospoda našega Jezusa Kristusa. »Ti, kako telica kaže?« se je ustavil ob sestri, ki je bila namenjena s škafom vode v hlev. Mari-čka se ga je ustrašila. »Kaj niste šli ležat?« »Jaz? Saj vidiš, da mi ni potreba. No. ali bo kmalu?« »V Grapo grem. Še pred poldnem bom že doma,« je dejal, udaril z železno konico palice v pesek ter zavil ob nizkem plotu skozi vas. »Tudi po praznikih jo bom še peljal. Ne bo me zgrabila. Kako tudi: v hlevu teliček, v farovžu pa brez gospoda? Nakl« je srknil vase jutranjo svežino, kakor da bi mu dajala novega življenja na pretek. Ob beli kapelici »konca vasi sta čepela dva fantiča in zavijala vrbo za piščali. Ko sta zazrla gospoda, sta jo nameravala pobrisati, pa je bilo prepozno. »No, 60 vrbe že srčne?« Prdelinov je trdo prikimal, ne da bi pogledal gospoda Matevža v obraz. »Sta že šla po bršljan za butaro?« bi najrajši prisede! in jima pomagal urezavati paličice. »Pa j>o gobo za Veliko soboto? No, k nam pa le pridita po pirhe. Letos jih ne bo manjkalo!« Kurenčkuva Nešha ma tud beseda Keder berem tkula a kašnem našem ča-supise kej ud tiste protituberkulozne lige, koker se prau tist organizaci, ke je tku jezna na jetka, de b ja ta narrajš kar prec udpraula ven iz Idi. Mende na ve, de se velik loži udprauja stenice al pa grili iz kašenga kvartirja, koker pa jetka iz Idi. Noja, keder berem kej ud te lige, se prou useli spounem na en-ga mežnarja dol na Dulejnskem, ke b tud rad pregnou toča, de b kmetem škoda na delala, pa ja na zna. Ta mu-žakar je, jest sama na vem, al je tku prsmojen, al je pa tku trmast, de useli, koker enkat vid, de je toča kmetem že use prdelke du frementa pu-bila, pa zleze hiter gor u turn, in začne s takmu ajfram kar z usem zgunovem zgunit, de Ide res miselja, de je soden dan. Sej sa mu kmeti že buhve kulkat prpoudval, de se more začet zgunit prec tekat, ke se k neviht prpraula, ne pa šele pol, ke je že toča use pubila. Pu toč zgunit je ja prepozen. Temu čluvek pa tu ni šlu u glava. Pa sej veste, kašen sa trmast Ide. S protituberkulozna liga pa tud ni glih dost drgač koker s tem mežnarjam. Sej nč na rečem, protituberkulozna liga je ena hedu putrebna in pa tud usega spuštvajna in pudpore uredna organizacija. Ce b te organizacije na blu, b šou že Šele ob teh besedah sta se fanta raznežila, da bi mlajši že najrajši vprašal gospoda, kdaj naj pride v farovž po pirhe. Pa je gospod že tisti hip stopil mimo, da še »hvaljen Jezus« nista utegnila reči, tudi če bi se domislila. Da, je pospešil lahne korake, če pride Jože, bo videl, kaj se pravi o Veliki noči biti v farovžu. Toliko pirhovl No, letos se Marička pohvali, da so ji kokoške dobro nesle. Kolovozna pot se je zbočila čez reber. V desno in levo so zelenele ozimine. Tu in tam ee je dvignil iz njih škrjanček in cvrčaje zgineval v višnjevo jasnino. Po lazih so cvetele češnje. Prava Velika noč vse naokoli. »Višga Janeza 1 Pa ne že iz doline?« je zamahnil s klobukom v pozdrav poštarju, ki je po trikrat v tednu premeril tri ure dolgo pot in prinesel vse, kar je zvedela fara Sv. Janeza Krstnika. »Za vas, gospod župnik, nikoli ne zmanjka, lejte,« je segel Janez v oguljeno usnjato torbo in pomolil predenj šop pisem in časopisov. »I, kaj pa češ. Zato smo pa po šolah hlače trgali, da so nas učili, koliko naj beremo,« se je s fantom tako rad pošalil »Naj nesem gor?« »Čak, tole mi daj, tisti papir pa te k Marički vrzi,« je vzel troje pisem, ostalo pošto pa je Janez odnesel v farovž, ne da bi bil radoveden, kam neki so se gospod namenili. »Kdo?« se je gospod Matevž zazrl v pismo, ki ga je pravkar odprl. Pisano je bilo latinsko. Crke so za spoznanje ležale, a prav zaradi tega so se zdele kakor vlite. No, prepoznal jih je. Temnorjave oči so mu zablestele, sam ni vedel, ali bi začel od začetka ali pri koncu, kjer se je smehljal podpis in prisrčen pozdrav, ki ga pošilja Jože. Merlakov gospod Jože! Jože, ki že od božiča sem ni nič pisal. Zdaj ee je epet oglasil. Pa kaj sporoča? »Ce mi bo le mogoče, ee vidimo že za Veliko soboto ali pa v petek — na dan smrti Gospoda Jezusa.. .< O, ti Jože. vendar! je še v drugo in tretje preletel pismo, kot bi ne verjel samemu sebi, da je le res, kar bere. In kaj še piše: da domov še ni nič sporočil, kdaj pride, bodo bolj presenečeni, ko bo stopil kar nepričakovano prednje in v črni suknji... Šmentl je privzdignilo gospoda Matevža, da bi po fantovsko zavriskal, da bi se razlegnilo v sosedno faro. Sam ni vedel, ali bi ee pognal naprej v dolino, do Merlakovke, kamor je bil že tako namenjen, in bi ji — revici ubogi! — povedal ves nasmejan: mati, gospod Jože piše, da pride, ali bi pa stekel domov in zaklical MariSki: ta, pripravi vse potrebno kakor za škofa, v našem farovžu bomo praznovali dvojno Veliko noč! V tistem hipu je pozabil, da ga je zjutraj pri 6veti maši vrglo. Nasprotno, počutil se je čilega in zdravega kot še nikoli. Ej, zakaj tudi ne, saj je pomlad, češnje cveto in škrjančki pojo... Kar samo ga je zaneslo navzdol in že je stopil v zatohlo čumnato pred Merlakovko, ki je slonela na komolcih in pohreeavala, da bi zakrila zadrego: »Ah, so prišli, hvaljen Jezus Kristus, jejtena!« »No, mati, pa ste se kaj popravili od zadnjič,« si je brisal potno čelo in ji segel v belo sušično roko. Je jtena ...« je bolnici zaiskrelo solzno oko od samega veselja, kot da bi stal pred posteljnja-kom sani milostni angel iz svetih nebes, se ji je dozdevalo. »Mati, Jože — je pisal.« »Jejtena, kako so rekli?« Gospod Matevž je minuto prej zatrdno sklenil, da pisma ne bo izdal. Ko pa je zagledal pred seboj bitje, ki bi mu s to novico napravil tako veselje, kot če bi samega Boga prinesel, mu je na mah vse popustijo. »Jože bo prišel.« Sedel je na stolček, ki je stal poleg omarice, in si brisal bele lase, ki so 6e mu lepili v potu. »Kdo —? Jejtena, kaj so rekli... Jože — kdaj? ...« je bolnico vzdignilo kot bi ji dajal žlahtnih zdravil. »Še preden bodo zvonovi iz Rima. Pa nikomur nič povedati!« Gospod Matevž se je blaženo nasmehnil. Videl je, da je starka vsa iz eebe. Ne, saj ni mogoče, da bo prišel, še tam pred svečnico je pisal, da ga za Veliko noč ne bodo pustili domov. No, zdsy pa... Potem je gospod Matevž vstal. Začutil je, da mu zatohli zrak ne dene dobro. Ko je mislil stopiti čez vežni prag, sta ga mlada ustavila, da bi se mu zahvalila za obisk, a on se ni za to zmenil, marveč prešerno zakrilil z rokami: »Eh, no! Na veliko soboto pridem obhajat, če ne bodo vstali,« in se, kakor bi mu bilo sedemnajst let, pognal v reber. Vrhu griča se je ozrl v Grapo, ki je mežikala v prijaznem soncu. »Blagoslovljena bodi, ki si dala delavca Jožeta v božji vinograd!« ga je obšla sveta misel. Sestra Marička je debelo gledala svojega brala, ko se je vrnil iz Grape tako čudaško dobre zdauni ceu svet cu grunt. Sam tu se men zdi precej naroden, de se ta protituberkulozna liga spoune na te srumake šele tekat, ke maja že jetka, namest de b se saj mal pred, preden je dubeja. No, zdej nej pa eden reče, če s to ligo ni glih tku, koker s tistmu mežnarjam dol na Du-lenjskem. Kene, koker s enkat en člouk jetka na glava nakople, mu nubena žauba več na more pomagat, koker kmetem ne, keder jim toča že use prdelke putouče. Pu mojeh misleh b se mogel tu use drgač naredit, če čja, de b protituberkulozna liga res kej zalegla. Ce bo šlu pa use še pu ta starem, je pa ta narbulš, de usak jetičen člouk kar hiter grevenga ubudi, pa še mai pučaka, de ga bo Bug h seb puklicu. Puglejte! Dondons je tle u našeh krajeh že skori več jetičneh Idi, koker pa zdraveh. Ce se protituberkulozna liga še tku muja, de b jetične Idi spet uzdraula, je usa nena muja zastojn. Za en kratek čas jih že še pucajta, pa sa hmal spet glih tam, koker sa bli. Sej še ni glih doug tega, ke sem brala u enmu našem časupise, de je tulk in tulk prucentu jetičneh že sam med našem železničarjem. Tu ni prou nč čudenga. Velik mn jih mende tud ni med drugem našem takem navadnem ldmi. Še tu vam morem puvedat, de prauma mi takem ldem, ke maja glih tulk zasluška, de na morja ne žiut ne umrt, de sa tu navaden Ide. Noja, pa tistem, ke sploh nimaja nubenga zasluška, prauma glih tku. Za bulše Idi mama pa tiste, ke maja glih zadost za soje putrebe. Ce jim pa kerkat glih zmanka za te nhne putrebe, maja pa saj tle al pa tam kašen kredit, de jim ni glih treba hodet dol u cukerfabrka na košta. Za udlična družba niama pa sevede sam tista gespoda, ke na prou usega preveč. Ce je jetka glih našem železničarjem 5e ta narbl naklonena, se men na zdi prou nč čudenga. Jest mislem, de jih jetka sam zatu tku ubrajta, ke sa z delam le mal preveč zalužen, z gnarjam pa velik premal. Takeh Idi tku nubeden drug na volje kot še nikoli. Šo bolj čudno ee ji je zdelo, da gospod malce popeva, ko koraka 710 kuhinji in čaka na kosilo, in to še danes na cvetni petek, ko obhajamo tako žalostni spomin... No, še tleti večer ji je bilo vse jasno. Po celi fari se je že raznesla iz Grape novica, da pride za praznike Merlakov gospod Jože domov. In kako, da tega tudi Marička ne bi zvedela! Hm, vse prej kot gospod brat. * Na veliki petek zvečer je bila cerkev ev. Janeza Krstnika polna, da malokrat tako. Ko je v zvoniku »odropotalo« avemarijo, je stopil gospod Matevž na lečo in tako genljivo govoril, da jo ta in ona ženska na glas zaihtela, pa še možakarji doli pod koroni so smrkali. Gospodu pa se ni dalo ustaviti. Nenadoma mu je stopala pred oči slika onega dne, ko je stal pred zdravnikom in ga je ta potrepljal po rami: »Prečastiti, prvo zdravje, jiotem šele dolžnost! Spočijte se!« »Ah, kaj, če je On trpel in umrl za druge, pa naj še jaz — magari kar danes, saj samo zanj garam, kaj bo čreda za praznike brez pastirja...?« Take misli so ga bolj in bolj podžigale, da mu je vzplamleval glas. in ko je končaval. bi mu skoraj ušlo: Če trpimo in umiramo za Križanega, bodo naši prazniki res božji, res veseli, saj bomo imeli gospoda Jožeta iz Grape v svoji sredi.« Ko je končal je moral takoj iz cerkve. Spet ga je prijelo, a v posteljo ni legel. Do'go, dolgo ne. Nemirno je hodil po sobi gor in dol, se ustavljal 9 pogledom v kot, kjer je visel na pravkar razgrnjenem razpelu mrtvi Gospod Jezus Kristus, in mislil: »Kako hudoben je svet, da To križal... Vlak ima zamudo, zato ga ni,« se je epet domislil Jožeta, ki ga je Čakal, čakal. Tisto noč gospod Matevž ni zatisnil očesa. Proti jutru se mu je hotelo zadremati, pa mu otročad, ki je kurila ogenj pred cerkvijo, ni dala miru. I11 vse dopoldne mu je potekalo kakor večnost. Neprestano je stopical k oknu in pogledoval v dolino, ali morda že ne prihaja tam izza zelenečega bukovja visoka črna postava e kovčegom v roki in 1k> zdaj pa zdaj zavriskala proti farovžu, da bo aleluja res vesela in milosti polna. Pa gospoda Jožeta ni bilo. »Bog, kaj me tako mučiš, ali res zaslužim?« se je gospodu Matevžu mračilo čelo, ko ga je Marička klicala h kosilu. »Ah, zadnja Velika noč je zame, saj vem; pa vendar sem se nadejal, da bo lepša, Jože moj!« Tisti hip je nekdo pozvonil. Marička je skočila odpirat in gospod brat jo je slišal, kako je zago-drnjala skozi zobe: »Danes si ti berači res kljuke podajajo!« Pa se je temeljito zmotila. Na pragu se je prikazal mladenič v lepi črni suknji in z nasmejanim obrazom: »Ste hudi, ko prihajam tak čas?« Še tisti trenutek je skoraj planil predenj gospod Matevž. »Jože, ti! Kako 6em te čakal!« Oba sta se iz duše zasmejala, da se je stresla veža. Marička je pa do ušes zardela, tako se ga je ustrašila. V farovžu je bilo, kakor da bi šele zdaj prišli zvonovi iz Rima in zapeli veselo alelujo. Na svetlovišnjevem nebu se je smejalo žarko sonce in poljubljalo nizke bajte, razorana polja in zelene laze. Delo se je tislo popoldne ustavilo, kajti mara, koker jetka. No, in z drugem takem navadnem ldem pa tud ni dost drgač. BI čuden se vam bo pa zdel, de se jetka učaseh zanima tud za Idi iz te udlične družbe, ke maja vendar usega preveč. Seveda teh Idi se pa na more jetka prjet zatu, ke preveč garajo, zavle kašenga pumanj-kajna pa mende tud ne. Teh Idi se prime jetka sam zatu, ke maja tulk enga drubiža pud paucam, de se jim zdeja dnevi velik prekralk, de b lohka vos ta gnar, kulker ga maja na razpulagajne, že čez dan zafuckal. Takem ldem pa pol res druzga na kaže, če se čja sojga gnarja hiter znebit, de uzameja za krokajne tud še nuči na pumuč, ke mende na veja, de je nuč prouzaprou sam pučitke namenena. Tu je še edin dober, de se protituber-kulozen lig za take Idi ni treba brigat in menda se tud na briga. Jest ji dam čist prou, ke tu sa prou za prou samomuriuci. Prou za prou se je protituberkulozna liga sam zatu urganizirala, de b srumakem pumagala, ke s sami res na morja pumagat. Srumakem pumagat, če enkrat u jetka padeja, pa tud ni tku lahku, koker s Ide miselja. Jetka je ena tku hedu zahumatana reč, de nubeden prou na ve, ki b ja blu treba zagrabct, de b se ji urat zaviu, ke nahtereh se prime jetka zavle večenga pumajnkajna, drugeh pa zatu, ke maja usega preveč. Jest sama večkat premešlujem, kuku b se tu tku naredel, de b blu za use prou. Al kua pa morem jest naredit, ke nimam neker nč za gu-vort? Tu b mogla taka gespoda kej pugruntat, ke maja protituberkulozna liga u rukah. Jest mislem, de b ta liga še ta narbl pameten naredila, če ti puskusla ta reč tku zglihat, de b nubeden na moii glih preveč, premal pa tud ne. Verjamete, če b se ji tu pusrečel, b jetka prec zginla s tega sveta koker kafra. Protituberkulozna liga b mogla kar hiter sto-pet na pauce, in uzet u soje ruke Pokojninsk zavod in pa tud Okrožen urad, ke te dva zavoda sam tak srumaki ven zdržujeja, ke maja sami premal za žeulejne. Pokojninsk zavod in pa Okro- vse ee je pripravljalo na veliki praznik vstajenja Kristusovega. Še stara Merlakovka je vstala in 6e napravljala k fari. »Jože, boš nosil monštranco?« je gospod Matevž zaprl brevir in vedrega obraza stopil pred bo-goslovca Jožeta, ki si je pravkar oblekel novi talar in listal po veliki rdečeobrobljeni knjigi. »Kako, prečastiti? To nikakor ne gre. Jaz .. .?< »Gre, gre... Gospoda Jezusa boš ti nosil, jaz ti bom kadil, ministranti pa cingljali.« Zdajle bo prilika, si je mislil, da pokažem faranom, češ, lejte našega Jožeta, saj je že čisto gospodi Kako lep! Pa to sem jaz storil.. .1 Jože se je moral na vso moč upirati, da sta se v toliko zedinila, da bo Najsvetejše nosil eicer gospod župnik, on bo pa levita služil in zapel »alelujo«. Potem sta oba v svetem razpoloženju odšla k slovesnim večernicam. Cerkev je bila vsa praznična. Mežnar Jaka se je za ta dan lako potrudil z okrasitvijo kot še nikoli. Doli od božjega groba in od vseh oltarjev je dišalo omamno po svežem cvetju in zelenju, številne luči so se lomile v svetlorumenih svečnikih in lestencih, da je jemalo vid. Cerkev se je polnila. To in ono dekle je rahlo zardelo, ko je zagledalo pred oltarjem novega gospoda, starejše so se spogledovale, češ, škoda ga je za lemenat, drugi pa so prisluhnili njegovemu mehko ubranemu' glasu, ki je odmeval kakor iz samih svetih nebee. Po končanih večernicah sta gospoda v drugo pristopila. Orgle so slovesno zabučale, zvonovi še elovesneje pritrkavali, cerkev je zaplavala v sveto doživljanje veliko skrivnosti našega Gospoda Jezusa Kristusa, v vstajenje Boga, ki je zmagal smrt... Gospod Matevž je dvignil zlato monštranco z oltarja božjega groba, se obnril proti ljudstvu in tisti hip je zadonelo po cerkvi: »AlelujaU Gospod Jože je zapel trikrat, vsakikrat lepše, močneje, da se je prelivalo kakor v vetru. Cerkev je od veselja jokala. »Jože, še enkrat!« se je nagnil gospod Matevž iznad monštrance, ki se je blestela v modrobelem kadilu. »Saj seni že!« se je prestopil Jože in dal knjigo ministrantu, ki je bil ves zamaknjen v voj-ščaka, ki je ob veliki skali stražil božji grob. »Jože, poj, poj!... Monštranca ee je sunkoma stresla, gospod Matevž je kinknil z glavo, da so se mu zalesketali srebrnobeli lasje v iskricah številnih lučk. »Gremo — pojdimo v miru —1« se je zavzel Jože in prijel za kadilnico, ki mu jo je mežnar Jaka molil. »Jože, poj.. .!< Tisti hip je Jože planil pred gospoda Matevža in mu prestregel svetlo monštranco,- da ni Zdrknila na tla. »Jezus Marija —!« »Gospoda je epet zgrabilo,« so se prestrašili vsi okoli klečeči in skoraj na glas zaihteli. Jože je spravil monštranco z belo hostljo nazaj na oltarček božjega groba, okrog katerega se je vse razmaknilo, da so mogli odnesti gospoda Matevža v zakristijo. Vse je bilo zmedeno, noben ni vedel, ali naj čaka v cerkvi, ali naj gre ven, da se uvrsti v procesijo. »Jože, poj...!« je pogrkaval gospod Matevž, ko so mu sleidi beli ornat in ga potem odnesli v farovž. Jože, ki se je vos tresel, je jokal in sam ni vedel, kaj bi s procesi jo. No, procesije tisto Veliko so-boto ni bilo pri Sv. Janezu... Gospod Matevž šo drugo jutro ni prišel k zavesti, da bi opravil sveto daritev. Fara je nemo jokala in vsem se je zdelo, da ni Velike noči. Ko pa je še tisti dan proli večeru oznanil navček smrt gospoda Matevža, je sleherna hiša na glas zajokala, kot bi hotela vzdihnitd: »Kaj smo doživeli drugi Veliki petek .. ?« Mladi bogoslovec Jože pa je hodil po sobi gor in dol, zdaj gledal v črne postave, ki so z objokanimi očmi hodile kropit, zdaj pa sedel k pisalni mizi kakor ubit: »Tako smo zapeli alelujo? O, gospod Matevž!...« Po zelenih lazih pa so cvetele češnje kakor pred tednom. (Fr. K.) žen urad pa sam palače pustaulata ukul pu svet in pa nebutičenke, de udlična gespoda na pride u zadrega, keder ja gnar u varžeteh že preveč teši. Za take nline putrebe nej b pa ta udlična družba sama puskrbela. Te dva zavoda nej b pa raj take bajtcc pestila zidat, de b bli lohka noter tud tak deluci u kvarteri s sojem družinam, ke semorja zdej pu keudreh in pa pu šupah valat. Kuku pa more pol protituberkulozna liga jetka panat, če ja Pokojninsk zavod in pa Okrožni urad protežirala? Tu je ja nemugoče. Namest, de b s šli te zavodi in pa protituberkulozna liga eden drugimi na roka, s pa eden drugmu nagajata. Tu glih tku ven vid, koker de b se Okrožni urad in pa Pokojninsk zavod sam zatu ustanoula, de ma protituberkulozna liga kej za upraut. Noja, de ni brezposelna. Lepu vas prosem, kuku se pa more en de-luc, al pa dneuničar jetke ubrant, če ma kvečem dva du šter kuvače na dan. Kene, sedemnajst prucentu se mu udtrga za dnuk, ene par prucentu za duklade, kar mu ostane more dat pa bolnišk blagajn in pa za penzjon, če prou se že naprej ve, de te Ide na boja nekol starost dučakal, da b šli u penzjon, ke jim jih bo že pred jetka spraula spud nog. Sej gespoda sama dober ve, da en člouk 7. ene par starem žemlam ria dan na more starasl dučaktvl. Frišneh s pa kupet na more, ke sa predrage. Men verjemte, de se jest nč rada u take reči na utikam. Ke pa tud bulši in pa udličnejši družba nimata časa, de b s stakem rečmi glave ubijal, more bit pa le kdu tak, de pride s farba na dan. Vite, zatu sem so pa jest tega pulutila Pa 111 na smete zamert. Jest nočem nubenga šlenkat. Jest b le rada, de b se začela tud tista gespoda, ke ma take reči čez, za jetka zanimat in puskrbela, da b se začel pred toča zgunit, ne pa pol, ke je že prepozen. Prou nč druzga. Zdej pa glejte, de na bote tud vi tku trmast, koker je biu tist mežnar dol na Dulejnskem. K. N. KKGi/.f 90§090§09090§090§0909090909090» f §0i0i0i0®0i0®0f0§0§0f0»0f0®0®0l lakomnimi barbari. Marsikje na otoku naletiš na špiilje s kapniki, kakor Sv. Nedjelja in Graleah, kjer je človek bival že v kameni dobi; Kalipsa, Odisej in njuna špilja stoji v naravi pred teboj. Na otočiču ščedro, ki gleda na južni strani otoka iz sinjih morskih valov, žvrglja bliju razvalin opuščenega samostana raztrgan pastirček; po samotnem grmičevju se potikajo in pasejo pol divje koze in pol divji osli. Sosednja večja otoka BraS in Šolta izdajata na svojih vzpetinah in pobočjih mnogo očitneje kraški značaj dalmatinskih otokov nego Hvar sam. Na Hvaru prihaja goli Kras res do izraza le na njegovih najvišjih vrhovih, kakor so Vela glava. Tuslobar brdo, Hum ali najvišji Sv. Nikoia (626 metrov). Zajahaš domačega oslička, ki te nese po stezah in brez njih, med ostrobodečim grmičjem in ostrorobatim kamenjem tja gori in odpre se ti resnično presenetljiv lep razgled na morje, otočje in celino. Zelenje alpskih gora prevladuje tudi na Hvaru. Milo podnebje, kakršno imajo Palermo, Krt, Madeira, je napravilo Hvar za pribežališče vseh, ki spomladi, jeseni ali pozimi morejo na oddih na morje. Poleti pa mrgoli kopališče in bližnji gaj veselih kopalcev. Zeleni nasadi val-cije vsepovsod, vinogradi radi dajejo imenitno vino; sniokve, olive in med s Hvara 60 na dobrem glasu. Severna obala otoka ima v svojih zalivih tri kopališča in letovišča. Stari grad, najstarejše naselje na otoku, zanimivo tudi zaradi zgodovinskih stavb, Jelša, kjer izdelujejo najlepše opan-ke, in Vrboska, kjer v trdnjavi podobni župni cerkvi lahko občuduješ različne Tizianove slike. V vasi Brnoje na gorskem vrhu, preko katerega gre pot iz Hvara v Stari grad, izdelujejo rožmari-novo olje. Tu pa tam naletiš na srednjeveške zapuščine in samote, na razpadajoče branike in stolpe, na samotne in raztresene vinogradniške vasice. Južno obalo otoka obroblja vrsta majčkenih otočičev, Paklena oetrva, ki nimajo brez vzroka tega ominoznega imena. Čarobna slika pa brž izbriše iz spomina na neprijetne predstave, ako napraviš iz Hvara na ladji izlet na majhni otok Bišcov in tam obiščeš ter si ogledaš njegovo znamenito sinjo spil jo, ki je klasična po svojih oblikah in barvah. (Dr. Fr. Mišič.) Črna vdova" Veliko težje je bilo razkrinkati drugega pajkovega sovražnika. Podoben je majhnemu grbastemu čmr-Iju velike glave, ki so ga bile same oči. To je muha ocneae S m i t h i iz družine cyrtidae. 6tarejše gledališče. Hrvatov in Jugoslovanov sploh, in trofeja iz bitke pri Lepantu, zmajeva podoba. V bližini sanjavo gledajo v novi svet slikovite razvaline nekdanje palače pletničev Leporini-Zečič, ki je v nji vzidana celo 6kupina novih hiš. Od nekaterih starih cerkva v Hvaru so ostali samo še zvoniki, kajti mestece je bilo ponovno razdejano od morskih roparjev in drugih sovražnih brodovij. Na njegovo burno preteklost spominjajo tudi še deloma ohranjene utrdbe, kakor Fort Spagiiuol nad mestom, iz 1. 1551, Fort Napoleon na še višji vzpetini iz francoskih vojn in utrdba iz avstrijskih časov ob vhodu v pristanišče. Ako se na vzhodnem koncu 68 km dolgega otoka, kjer leži sredi oljčnega gaja majhno selo Sučuraj, ozreš ob mirni morski gladini na morsko dno, se prikaže na dnu velika množina antičnih žar, kakor da so jih nekoč sem skrili pred Kalifornijskega prirodoelovca G. K. Jenksa je na pomlad 1935. leta zamikalo preučevati strupene »črne vdovec, ki se zadnja lota, neznano zakaj, silno množe. Zaradi znanstvene raziskave je začel i zre jat i te, ko oglje črno pajke, ki jih krasi rdeče, peščeni uri podobno znamenje. Nevarno zalego je krmil s sorodnim, toda neškodljivim podzemnim pajkom. Ko je tega pajka izkopaval iz zemlje in jemal iz gnezd, 6e je v njih nameril na sledove Gnezdo jc v zemljo zvrtan cevkast tulec r poklop-cem. Prijeten dom jc samici pajka, strupene »črne vdove«. nenavadnih dogajanj. Da bi se dovedel, kaj jih povzroča, si ni dal miru, dokler ni po treh letih razjasnili skrivnosti. Po gričih v soseščini Los Angelesa je z lopaito izgrebal gnezda podzemnega pajka in jih preiskal vsega tri tisoč. Gnezdo je v zemljo zvrtan cevkast lulec s poklopcem, zgrajen iz prsti in opažen znotraj s pajčevino. Poklopec na površini zemlje je komaj mogoče ločitii od tal, kadar pa preraste trava, ga sploh ni najti. Pajek si gnezdo zgradi po zimskem deževju, ko je zemlja prhka. Prijeten dom je samici in njenim zaplodkom, ki jih ima v svilnem mešičku po dve sto do tri sto. Kje se potikajo in kako žive samci, se še ne ve. G. E. Jenke Majhna osa, pedinaspis planatus, privzdigne poklopec z nogami in se zrine v pajkovo utrdbo. je v treh letih ujel samo tri, a je v tem času natančno dognal, kako podzemnega pajka napadala in uničujeta dva, 6ama po 6ebi zanimiva sovražnika. Prvega je razkrinkal v majhni osi (pedinaspis planatus iz družine psammocharidae), ki pa ga ne ubija ne|K>sre!uh>'S n- * . m ti-i-Mo niif.ola ..t ,-•.>■/1« r. i f.*:* >f>w :iXr*,OiJi . . * ''»'(.»'m I £t ..Ji-mitn J< f{7 ; /t.-vi i s' .r.. - ■ Pomlad čas potovanja in obnove — zato potne kovčege, lepe ročne torbice, nahrbtnike, nogometne žoge, denarnice in še mnogo primernega priporočam Iv. KRAVOS, Maribor. Aleksandrova 13 Oglejte nt Izložbe! STOLI tako-Ie trdni in ostala oprava SAMO pri špeci-jalni tvornici upognjenega pohištva THONET - MUNDUS d. d. Varaždin ZAs KAVARNE. GOSTILNE, HOTELE, TERASE. KINOMATOGRAFE. PISARNE, SOLE IN PRIVATNA STANOVANJA Zahtevajte v vseh trgovinah pohištva izključno samo Original „THONET" stole Reklama za obisk Celja je manufakturna in modna trgovina Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ul. 15 Tovarna verig d. d. Lesce pri Bledu oddelek za pluge izdeluje najmodernejše jeklene pluge, okopalnike, osipalnike in izorače za krompir, njivske in travniške brane. Kmetovalec, zapomni si: njive obdelaš z najmanjšim trudom le, če orješ z Lesce plugom. — Naročila pošlji na: Lesce plugi, Ljubljano, s«, petra c.bo Priznano prvovrstna francoska kolesa Al GLON Najlažji tek. VIKTOR BOHINEC Ljubljana, Tyr$eva cesta 12 (dvorišče) Za nego lica In rok rabite Benkovo pomado inViolette-kremo! Lekarna pri Sv. Trotlci r. pl. DENKO, ZEC1UN Odobreno S Er. 8332/1037 t S. Er. 050/1037 Pri tej tvrdki kupuje mestno in podeželsko prebivalstvo svoja oblačila od najcenejših do najfinejših vrst. V trgovini je velika zaloga najraznovrst-nejšega sukna, kot: marengo, šetlen, strih in drugih finih kaingarnov za obleke in za površne suknje za čč. duhovščino, specialno blago za talarje, velika izbira vseh vrst sukna in kamgarna za modo in šport, za hotelsko in kavarniško osebje, za lovce, železničarje, gasilce, skavte, poletne uniforme, za hubertus-plašče, za prehodne spomladanske plašče »ranglane« in »trenčkoute«. — Trgovina ima lastno delavnico na električni pogon za izdelavo prešitih odej, perda, zdravniških, frizerskih, šolskih in delavskih plaščev, ključavničarskih oblek itd. Izdelava točno po meri. Ne nasedajte ljudem, ki vam vsiljujejo blago,na domu in ne verjemite nelojalni in kričeči reklami, ki mnogo stane in katero mora kupec plačatil Zaupno se obrnite na domače podjetje, ki vam jamči za vsak nakup. Cene vsemu blagu so vedno najnižje že iz razloga, ker se trgovina nahaja v stranski, minjprometni Gosposki ulici. Firma FRANC DOBOVIČNIK, Celje, Gosposka ul. št. 15 dela le na podlagi najsolidnejših principov: majhen zaslužek, velik promet. Ogled blaga v trgovini je vedno neprisiljen. HOTEL Vleka no oboli morio v omisoilshem zalivu. Hotel ima 30 lepo urejenih sob. Popolna oskrba s sobo dnevno din 60'— za osebo. 10 % popusta za pred in po sezoni. Za obilon obisk se priporočata lastnika hotela AHtfneZe - AllfOnCIČ SPECIJALITETA FIRME Drnno Hoscr VELETRGOVINA Z VINOM Zemun Moserjeva ulica 1 r- Telefon 37-55") Zaloga (udi v lavnem skladišču v Uubllanš FRUSkOG ORSK fe BISPR ki ie z *akonom zavnrovnn in v kakovosti neprekosljiv. • ia •ototoioioioioioioioioioioioioi •OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf Okoli 4000 razstavljalcev iz naše države in inozemstva. — Najhitrejša orientacija v izbiri blaga. — Razširjenje poslovnih zvez. 50% popusta na železnicah in ladjah. Obiščite veliki mednarodni pomladanski VZORČNI SEJEIH___ U BEOGRADU od 15. do 24. aprila 1939 Obvestila: BEOGRADSKI SEJEM, Poštni predal št. 538, BEOGRAD Telefon 28-526 in 28-802 Spetijalna trgovina s semeni ffl.ZlerdaiS PRIPOROČA: najboljša poljska, zelenjadna in cvetlična semena — GOMOLJE: gladiol, dalij, potonk, tuberos itd. £jubljana — Miklošičeva št. 8 (prej I. Urbanič) Maribor - Vetrinjska št. 30 ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK lil m m fij iD m lil »IIIEIIIEIIIEIIIElliEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIi : i itLPEKO plOŠCC | Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče ! za tlakovanie in oblogo sten, obložne in polne I stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega « kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, I dobavlja v prvovrstni izdelavi in kvaliteti: • „A1MH0", industrija umetnega hamna j Ljubljana, Turševa cesta 48 • telefon 29-30 : NAIPDPDLNEI5E generalno za5t0p5tvd -PSEHNEIDER ■ ZAGREB nikdliCeva io z veliko izbiro spomladanskega blaga za obleke, perilo itd., vas vljudno vabimo, tla si ga ogledate m se prepričate, da kupite najceneje pri M. Gajšek Maribor, Glavni trg št. I pod Veliko kavarno. Goldnerjevi gostilni-carski aparati 1007. domače proizvode, kupujemo radi odlične, praktične in ccnene uporabe. Damske plašče za pomlad v ceni od 360'- din, dam. kostume od 290'-din, damske volnene obleke od 150'-din naprej, nudi F. I. GORIČAR LJUBLJANA, Sv. Petra c. 29 GAMA Gnojnične črpalke brzoparilniki štedilniki novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podržaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, Hiftlošitcva cesto 7 poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila. MA6LUSMII Bolje boste sI'Sall po sTelovnl metodi z majhnimi str< škl. V VaSem uSesu se nahajalo tri mnthne gibljive koSčice. Ce te koSčice ne funkcionirajo dobro. sliiito zelo slabo. Vpčinn besed ne razumete. Zvoki ne dosežejo sluSnpga živca. Tisoči trpe vsled tega ne-dostatkn. Zato potrebujete zelo majhen sreorn Vibraphon, da VaSa gluhost preneha, ker bi one mule koSčice zopet postale sprejemljive za zvok. Tano hi zopet dosegli mir in zadovoljnost. Aparati m VIBRAPHON je maihen, srebrn aparat, ki so skoro neopaženo nosi v ušesu, brez baterije, brez žic in brez vsakega drugega priveska. Dajemo Vam priliko, da preizkusite Vi B K A i' H O N tekom enega meseca, brez obveznosti nakupa ter Vns prosimo, da Izpolnite kupon in nam ga poSIJete, mi Vam bomo poslali čisto brezplačno naše ohStrne prospekte, zdravniška potrdila in Številna priznanja noSlh odjemalcev obenem s pogoji za 30 dnevno poshušnjo (dep. ll. G.), Zagreb DoShovlCeva 3. A. Uhell, B. Vihraphon v vnanjem sluhovoda, l Bobnič. L). Kladevce, K. Nakovalce, F. Stremen, H. Skol ika H. Kvs'n. i ■ p.. •! r P v. KUPON U. O PoSljite mi brezplačno in brezobvezno prospekte in pogoje za 30 dnevno poshusnjo Ime: _ Naslov: ___ KPBRBTI VIBRAPHON (Dtp. II. 6.) Zagreb. Boikovlčava 3. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! BRATJE GOLDNER, SUB0TICA Osnovano 1906 NOVOST! ZA INDUSTRIJO, OBRT IN TRGOVINO. Dura pile In Sage za železo: Pila prihodnosti, zajamčeno nezlomljiva, največja rezilna hitrost in trpežnost. (Švicarski proizvod.) Cedra upogljivo sleklo: Nezlomljivo umetno steklo za industrijo, stavbeno stroko, poljedelstvo in reklamo. Žage In strojni noži: Za celotno lesno industrijo, krožne žage, žage za polnojarmenik, tračne žage. ročne žage. nože za skobelnike in profilne nože vseh vrst. od najznamenitejše tovarne za žage in nože v Ostmarki. „lntra" hladni klej: Lastni izdelek, napravljen iz najboljšega kaseina, nudi največjo zabavo in hitro delo. Provlzljska zastopstva za nekatere okraje že za oddati. Generalna zastopstva in proizvajanje ,.INTRA" d.Z «... Pobrežje pri Mariboru. MLINARJI! Vsi mlinski stroji in umetni mlinski kamni, za vsako mletje in vsako velikost, najboljše in najceneje pri S. Forstnerič mlinostavsko podjetje MARIBOR - MELJE OTVORITEV! Dobi se v bolJSih trgovinah. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: F.TOMOŽlC, MARIBOR Predno se odločiš nakup motor- nega kolesa ali dvo- Cast mi je naznaniti vsem avto- in motornim vozačem, da sem leta 1927 ustanovljeno specialno trgovino za avtomobilsko elektriko „MAGNETO" - Kari Dadieu, mehanik s 1. aprilom zopet otvoril. — Moja dolgoletna praksa, moderno urejena delavnica in veliko skladišče rezervnih delov, nudijo najboljše jamstvo za solidno, ceneno in hitro postrežbo. „MAGNETO" - Kari Dadieu, mehanik MARIBOR, Kersnikova ul. 1 (garaža Volker) tel. 21-09 kolesa, ne zamudi prilike in si oglej zalogo motornih koles znamke ARDIE in HOREX najnovejših tip od 100 do 350 ccm pri tvrdki J. PRAPROTNIK Domžale, Ljubljanska cesta 108 istotam imaš veliko izbiro najrazličnejših damskih in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih rabljenih motorjev. NajniZje cenel Oddaja se tudi na obroina odplaiila IIGN0L1I za NatprihiadnefSa tla sedanjosti Brezplačne ponudbe, navodila »» UGNOLII" Kadete pri Zid. moslu Prvovrstne reference' tovarne delavnice restavracije trgovine bolnice pisarne stanovanja Itd. Podaljšat si živltenfe! aivljenjemoremo podaljšati, bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabotne ojačltl, nestalne moremo učvrstiti ln nesrečne napraviti srečnel Hal |e vzrok vsake bolezni? Oslabllenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov. Zadovoljstvo le najboljši zdravniki so poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvol značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot je pa opisana v razpravi, ki Jo 4e more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol ln p0¥SCm DrCZPlOČnO! V tel mali priročni knjižici le raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačitl živce ln mlSice, trudnost. odpravit) slabo razpoloženje, raztresenost, oslabllenje spomina, nerazpoloženle za delo ln nebroj drugih bolezenskih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Postno zbirališče: ERNEST PASTERNACH, Berlin SO, lilciMelklrchplatz IS. AM. 12 J. OOOOOOtOtOOOOOf JiOOOOOOOOOOOO 18 OOOOtOOOOOiOiOtOtOOOtOOOOOOOOOt