Poštnina plačana r gotovtaL Leto XXII., št. loS LJubljana, sreda 7* maja I94I. Cena t Din Jpravmstvo i-juoijana, t^nafijeva 6 — reiefoD 4tev 3122, 3123, 3124, 8123. 312& Inserattu joueieJi: Ljubljana, Selen* Durgova uL — Tel 3492 to 3392 Podružnica Maribor: Grajsio trg 4t_ 7 — Telefon 2455. Podružnica Cene. tCocenova ulica 2 Telefon št 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljub-liana št 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno SO din Za Inozemstvo 50 din. Oredniltvoi Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. i, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Slovenski župani pri Eks. Visokem Komisariu zojavka udanosti in zvestobe Kralju in Cesarju — Spomenica spoštljive hvaležnosti Duceju — Visoka pozdravna beseda Eksc. Graziolia in Eksc. Generala Robottia Ljubljana. 6 maja V sitekleni dvorani Visokega Komi-enriata je bi' dane? dopoldne izvršen slovesen akt, ki se po svoji potnem bncsti pridružuje velikemu zgodovinskemu dogodku ko je Eksc. Visoki Komisar v petek dop. sprejel zastopnike našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja »n jim prečrtal Kraljevi dekret o priključitvi po italijanskih Oborožen h Silah zasedenega silovenskega ozemlja Kraljevini Italiji. Danes so se v stekleni dvorani zb>-aM župani in funkcionarji 105 slov. občin, katerih želji je bila, da se poklonijo Eks. Vis. Komisarju ter mu izrazijo svojo in ljudstva, ki ga predstavljajo, najglobljo vdanost Kralju in Cesarju, Duceju in Italiji, da je sprejela naš narod v svoje okrilje in zaščito. Dvorana je bila v la namen bogato okrašena, sprednjo steno sta krasili sliki Kralja m Duceja, vsa dvorana je bila ogrnjena v italijanske trikolore in fašistične prapore, miza z zelenim prtcm na odru je bila počez pogrnjena s fašistično zastava Kmailu po 11. sta vstopila v dvorano poveljnik Armadnega Zbora Eksc general Ma rio Robotti, in Eksc Visoki Komisar Emi-lio Grazioli v spremstvu srvojih sodelavcev. Ekscelenca Visoki Komisar je v svojem nagovoru poudaril pomemtncst tre- nutka, ko se prvič po inkorporaciji slovenskega ozemlja Kraljevni Italiji sestaja z župani slovenskih občin. Ob tej priliki hite naše misli h Kralju im Cesarju, in Duceju. Kot toilmač misij in želja našega prebivalstva je izrekel italijanski vojski iskreno zahvalo za njeno zadržanje ob zasedanju našega ozemlja in vse nasleonje dni. Eksc. Visoki Konrsar je prečrtali besedilo dekreta o priključitvi zasedenega silovenskega ozemlja Kraljevini Italiji, naito pa je prečita)] še vdanostno brzojavko Kralju in Cesarju, v kateri slovenski župani v imenu silovenskega ljudstva sporočajo vladarju spoštljivo vdanost in zvestoba Eksc. Visoki Komisar je župane nagovoril v italijanščini, tolmača pa sta njegova izvajanja sproti prevajala na slovenski jezik. Ljubljanski župan g. Adlešič je nato prečrtal kratko poslanico, naslovljeno na Duceja in zaprosil Eksc. Visokega Komisarja, naj jo odpošlje. Ekscelenca Grazioli je dal županom še nekatera navodila kar se tiče rednega izvrševanja njihovih funkcij in je ponovno zagotovil enako pravico za vse, pa tudi enako strog postopek proti vsakomur, ki bi se pregrešil proti oblastvu. Eksc. Visoki Komisar je že ukrenil vse potrebno, da bodo občine imele zadostne količine živil na razpolago, obenem pa je županom naročil, naj poskrbe, da bo vsak košček zemlje obdelan. Na koncu je župane naprosil, naj prebivalstvu sporoče njegove iskrene pozdrave. Ekscelenca Robotti je tudi pozdravil župana v imenu Italijanske Vojske ter se je pridružil besedam Eks. Visokega Komisarja in izrazil slednjič prepričanje, da bo slovensko ljudstvo rado sodelovalo z italijanskimi oblastmi. Slovesni sprejem se je zaključil z navdušenimi vzkliki Kralju in Cesarju, Duceju, Italiji in Ljubljanski Pokrajini. JccuDazIone di c!nque isole neir Egeo Teiitatlvi inglesi presso Tobruk e Sollum Salliti — Nel porto di To-brisk e stata colpita una nave di grosso tonnellaggio — Le nostre va-ler 3se truppe contrastano validamente la pressione nernica in A. 0. H Quartiere Generale delle Forze Armate pubblica in data 6 maggio il seguente bol-lettino di guerra N. 335: In Cirenaica un altro tentativo inglese di forzare Faccerchiamento dl Tobruk č fallito grazie alla pronta reazione delle valorose truppe ltalo-tedesche le quali hanno inflitto allavversario gravissime perdite. ' Sul fronte di Sollum sono state respinte puntate di carri armati nemlci. Formazioni aeree italiane e tedesche hano ripetutamente bombardato le posizioni e 0 porto dl Tobrak dove hanno colpito una nave dl grosso tonnellaggio. H nemico ha compiuto lncnrsionl aeree su alcnne IocaIit& della Cirenaica: qnalche danno. In Egeo abbiamo occupato le isole dl A-morgo, lo, Tera, Naso e Paro del grappo delle Cicladi. NelTAfrica Orientale continua nel settore di Amba A'a"i Ia procslone nemica validamente contrastata dalle nostre truppe. @dba petih otokov na Egeiikem morlu Angleški poskusi pri Tobruku in Sollumu izjalovljeni — V tobruški UM zadeta velika ladja — Naše hrabre čete se v Vzhodni Afriki odlično upirajo sovražnemu pritisku Glavni stan Oboroženih Sil je objavil dne 6. maja naslednje 335. službeno vojno poročilo: Ponesrečil se je ponovni poskus Angležev, da bi s silo predrli obroč okrog To-bruka spričo neposrednega odpora vrlih italijanskih in nemških čet, ki so sovražniku prizadejale zelo hude izgube. V odseku pri Sollumu so bili odbiti napadi sovražnih oklopnih voz. Italijanske in nemške letalske formacije so večkrat bombardirale postojanke in luko v Tobruku, kjer je bila zadeta ena ladja večje tonaže. Neprijatelj je izvršil letalske napade na nekatere kraje v Cirenaiki ter povzročil nekoliko škode. Na Egejskem morju smo zavzeli naslednje otoke: Amorgo, Anafe, Nios, Tera, Naksos in Paros v otočju Cikladov. V Vzhodni Afriki se naše čete v odseku Amba-Alagi junaško upirajo sovražnemu pritisku. 4 Ni Mm vojno poročilo Berlin, 6. maja.. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Letalstvo je izvedlo zadnjo noč z več sto bojnimi letali hude udarce na vojtško važne cilje v Glasgovvu in Firth of Clydeu kakor tudi na druga angleška pristanišča. V ladjedelnicah in oborožitvenih obratih je bilo mnogo razdejanj. Industrj-ke in pr staniške naprave ter oskrbovališča so začela goreti. V jožnovzhodni Ancrliji so bojna letala zaiga'a včeraj pri nizkih napadih na dve letališči štiri lovska letala tipa Hurricane ter poškodovala večje število letal na tleh. Ponoči sta bili na nekem letališču na t'eh uničeni dve letali, raren tega pa je zadelo nekaj bomb hangarje. Na morju okrog Anglije je letalstvo potopilo večjo stražno ladjo ter manjšo trgovsko ladjo in z bombami poškodovalo dve ladji. V Severni Afrki je bil ponoven nanad An ležev prj Tobruku cdb t z največjmi sovra^n;ko\imi izgubami ob hrabrem za-držonjn nemšlrh in it.Iranskih čet. Sunek on deških oklepnih voz na So'lum je h"l 7a m r-n. Nemški strmoglave! so uspešno posedli v b~?f na zemlji pri Tobruku. Ne š a in i'alijanska bojna leta'a so bombardirala luko v Tobruku. Zelo uspešni nrp-d: nem"k:h ho:n'h letal so bili razen trga usmerjeni tudi proti Marsa Ma-tr - bil. Na Erej*k»m morju so oddelki nemške vojske zavzeli otoka Mitilene in Chios. Nemško vojna letala so v zalivu Snda na otoku Kreti v polno zadela angleško kri-žarko, potopila prevozno lnd'o In hudo poškodovali še drug prevozni parnik. Sovražnik je zmetal zadnjo noč s slabšim' si'ami man5še število razdira»nlh in zazidalnih bomb na razne kraje južnoza-pa "n° Nemčije. Vojr.ške škode ni bilo. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev, mrt'ih in ranjenih. Višji narrdnk Pphn je dosegel v noči na 5. rrai kit nočni lovec svojo deseto zr,i?or- v zraku. Letalci napadi na Liverpool • vv York, 6. maja. d. Agencija »Associated Press« poroča iz Londona o novih letalskih napadih na Liverpool in Mersey-sicle. Napade so izvedla vedno samo posamezna letala, ki so nad mn^srimi okrožji metala ekst>l~zivna bombe G'avni napad je bil po vsei priliki osredotočen na srednjo in zapadno škotsko. Ugotovili so se mnogi zadetk: bomb na stanovanjskih hi-iah in na zakloniščih. Reševalna dela so se kljub nadaljnjemu bombardiranju takoj začela. »New York Times javlja iz Londona, da je bil tam le kratek alarm in da niso bile vržene bombe pa tudi obrambno topništvo ni nastopilo. V teku dneva so se pojavila od severozapada posamezna nemška letala, ki pa niso napravila nobene škode. Pozno poldne so se pokazala nemška letala nad severno Irsko. San Sebastian. 6. maja s. Komunike letalskega ministrstva in ministrstva za notranjo varnost v Londonu pravi, da je nemško letalstvo v pretekli noči izvodilo težke napade na Veliko Britanijo. Clydska obala je billa glavni cilj nemških bombnikov. Tudi mersevska in severnoirsika obala sita biLi hudo bombardirani, vendar pa je biil glavni posebno močni napad naperjen na dydsko področje, kjer je biLa povzročena Ponovno L ombardiranje Malte Rim, 6. maja. s. S področja operativne vojske: V noči na 6. maj so formacije težkih bombnikov nemškega letalskega zbora napadle vojaške, pomorske in letalske objekte na otoku Malti. Letališča, skladišča, arzenali in delavnice so bile zadete v polno od bomb velikega in največjega kalibra. Povsod so se dala ugotoviti uničenja m opustošenja. ogromna Skoda. Tudi druge predele zapad-ne in vzhodne Angleške so nemški letalci preleteli im uspešno bombardirali. Odhod angleškega brodovja iz Gibraltarja Bera, 6. maja. u. Listi poročajo iz La Linee, da je v nedeljo ves dan krožilo nad trdnjavo, zalivom in pristaniščem v Gibraltarju veliko število britanskih lovskih ln bombnih letal in hidroplanov. Ob mraku je odplulo mnogo pomorskih enot na vaje v Sredozemskem morju. V ponedeljek ob zori so zapustile pristaniče tudi oklep-nica »Renown«, križarki »Sheffield« in »Maurice«, flotilja torpedovk in podmornic ter neka petrolejski ladja. Oklepnica »Queen Elizabeth«, neka križarka in dve torpedovki so ob 9. storile isto. V pristanišču so ostale samo nosilka letal »Argus« in tri manjše enote. Odhod brodovja je ščitila eskadrilja šestih letal, ki so krožila nad Gibraltarjem. Nova protiangleška stranka v Irski Washington, 6. maja a Po vesteh iz Du-blina je nova irska republikanska stranka v mestni hiši v Dublinu priredila zborovanje, na katerem je billo sprejetih več važnih sklepov. Predvsem hoče stranka uveljaviti republikanski režim v Irski. Boriti sie hoče proti vsem elementom, ki bi radi škodovali vladi. Stranka se bo borila, dokler ne bedo pretrgane vse politične, finančne in gospodarske vezi z Anglija Borila se bo proti sedanjemu industrijskemu sistemu, ki je povzročil sedanjo brezposelnost im nesrečo delavskih slojev. Končno se bo borila za priključitev severnih pokrajin k Irski Washington, 6. maja. s. Iz Dublina poročajo, da se je v Irski znatno zmanjšal uvoz življenjskih potrebčin, tekstilnega blaga ln drugih predmetov. Na drugi strani pa se je izvoz podrobnega blaga iz Irske povečal in poleg tega izvažajo v zadnjem času iz dežele vedno več starega železa. Irska vlada je izdala ukrepe, da bi se postavil zlasti izvoz blaga v Zedinjene države in Kanado pod posebno kontrolo. Izvoz bo čim bolj omejen. AngleSka podkupnina Ulstru Washlngton, 6. maja. s. Iz Belfaata poročajo, da Je ulsterakl finančni minister predložil tamkajšnji zbornici proračun za leto 1941/42, iz katerega je med drugim razvidno, da se bo prispevek angleške dr- žavne blagajne v tem letu povzpel na 11,730.000 funtov. V primerjavi z angleškim državnim prispevkom v preteklem letu se bo skoraj podvojil. NI še znano, zakaj se bo angleški državni prispevek tako zelo povečal, očitno pa je, da hoče London z denarjem poplačati takozvano lojalnost židovskih kapitalistov v Ulstru. Ameriške skomine Monakovo, 6. maja. s. »Mtinchner Ta-gesblatt« se bavi z nekim člankom, ki je izšel v ameriškem obzorniku »Life«, članek označuje Anglijo kot 49. državo Zedi-njenih držav. Monakovski list naglaša, da Američani s svojo znano židovsko miselnostjo in spretnostjo pripravljajo anek-sijo Anglije, da bi s čim manjšim naporom dobili njeno svetovno dediščino. Toda ni samo britanski otok, ki zanima Ameriko nadaljuje list, marveč Američani gledajo s poželjivimi očmi na ves obsežni britanski imperij. Resnica pa bo vsekakor, nekoliko drugačna, kajti nemški vojaki bodo razblinili v nič anglosaške utvare z one strani Oceana. Iz Rima v Ameriko Madrid, 6. maja & Diplomatski zastopniki bivše Jugoslavije v Italiji so prispeli v Port Bou ter so odpotovali dalje proti Madridu in Lizboni od koder bodo nadaljevali pot v Amerika Za iraški petrolej Simpatije arabskega sveta za odpor Iraka proti Angliji Bagdad, 6. maja. d. Včerajšnjo iraško vojno poročilo se glasi: Taborišče v Habaniji je naše topništvo energično obstreljevalo ter povzročilo znatno škodo na letalskih napravah. Iraško letalstvo je podvzelo več izvidniških poletov. Policija je zasedla angleško postojanko v Kisuru pri Samari. Pri tem se je polastila tudi radijske postaje ter je ujela ravnatelja in štiri britanske uradnike. Pri bombardiranju taborišča v Bašidu, preteklo nedeljo je bila povzročena huda škoda. Mi smo izgubili deset mož. Arabci iz Transjordanije na iraški strani Carigrad, 6. maja. s. Iz Bagdada poročajo, da so se arabske čete iz Transjordanije združile s četami Iraka ter sodelujejo v vojni proti Veliki Britaniji, bojujoč »e za neodvisnost Iraka. Razen tega javljajo iz Kaira, da je egiptska vlada poslala iraški vladi posebno noto z izjavo, da želi Egipt ohraniti diplomatske odnose z Irakom. — <»-» — - Turško posredovanje New York, 6. maja. d. Ameriški iisti in ameriške agencije poročajo, da je Turčija ponudila svoje posredovanje v sp p: du med Irakom in Anglijo ali pa ima namen napraviti tak predlog. Dobro poučeni krogi mislijo, da bo Anglija to posredovanje sprejela in da bo Irak svoje čete umaknil od letališča v Habaniji. Londonski dopsnik lista »New York Sun«, Mac Gowan, poroča, da se smatra zasedba .Basre po britanskih četah za malo pomembno, ker je prebivalstvo tega ozemlja od nekdaj naklonjeno Angliji. Pravo ognjišče n m ra da je Bagdad. Turčija po vsej priliki ne bo dovolila prevoza nemških čet preko svojega ozemlja. Tudi francoska vi p da v Vichyju po določilih premirja z Nem ijo ni dolžna dovoliti prevoza nemških čet preko Sirije. V Londonu se boje, da bo zopet oživela tajna organizacija sirskih dijakov »črna roka«, ki deluje iz Damaska za vse-arabski nacionalizem. Puščavska plemena bedo celotni položaj poslabšala najbrie z napadi na mosulski naftovod. Največjo težavo vidijo Angleži v iraškem zapletljaju v tem, da morajo tu držati čete, ki bi bile nujno potrebne pri obrambi Sueza. Celoten razvoj pa popešuje protiangleška propaganda Ghandija med Indijci. Londonska dopisnica Helen Kirkpatrick smatra za nespametno, ako nekateri angleški listi podcenjujejo pomen Iraškega pefro-leja za angleško vojsko. Na vsak način je treba računati z možnostjo, da Angleži izgube ta izdatni vir. Dop snica opozarja na nem"ki poskus, izzvati nemire v Iraku in v Siriji in označuje Angležem prijazno zadržanje Ibn Sauda kot ugodnost za Anglijo. Mnogj dobro poučeni londonski politiki mislijo, da se bo boj raztegri! na Arabijo in da bosta v tem boju kmalu igrala važno vlogo Pa'estina in S:r ja, splošno mnenje pa je, da se je še enkrat pokazalo, da se Ang"eži ne znajo posluževati propagande kot bojnega orožja. New York, 6. maja. d. United Pre^s poroča iz Kaira, da je britanska posadka letališča v Habaniji d bila iz Bisre znatna ojačenja. Pomoč sestoji iz mehaniziranih čet. Associated Press poroča k položaju v Iraku, da zahteva ang'eška vlada umak-nitev irašk h čet iz Habanije. predan hi ss britanska vlada spustila v poga-'an-'e s sedanjo v!ado. Ta izjava je bila objavljena potem, ko je angleško, vlada priznala, da je Turčifa poslala ira-ki vladi pr dlo;; za razč)"č;nje napetosti. Ankara je b 'a t?ri-pravljena. da pnsrcdvne mei ob ma spornima strankama Br tanska vlada je hitela najprej tur*ki pred'on; odkl»n:ti. kasneje pa je izrarilo svoje sog!ns"e, ako bi turške pogeje iraška vlada priznala. Asaglifa c€W.€mla turško posredovanje Bera, 6. maja. u. Listom poročajo iz Londona: Uradno se potrjuje, da je Turčija ponudila svoje pos edovanie v ane'o-ira.škem spopadu da pa je morrla Ve'ik-1 Britanija ta predlog odbiti. Po mnenfu listov je baje treba sklepati, da ane1 ~ška vlada zato ni sprejela turškega nredioga, ker bi ga bil Irak vsekakor olbil. Isti listi priobčujejo drugo londonsko vest, ki pravi, da zatrjuje angleški tisk, posebno pa »Daily Mail«, da bi bi1© b^lje uničiti mosu^ke petrole 'ske vre^e in c vo-vode kakor dopustiti, da padejo »sovražniku v roke«. Socialistični »Daily Herald« se pridružuje mnenju ostalih listov in pravi, da ne gre za to, kako bo pomanjkanje mosulskega petroleja vplivalo na delavnost angleškega brodovja v Sredozemlju, ampak za preprečenje možnosti, da bi prišli ti vrelci pod kontrolo osi. Te izjave se zde švicarskim poročevalcem tem bolj značilne, ker doslej ni bilo soditi, da bi se bil položaj Angležev v Iraku tolikanj poslabšal. Odmevi Hitlerjevega govora Mobilizacija novih delovnih moči bo še povečala nemško vojno produkcijo Berlin, 6. maja. s. Hitlerjev govor ln njegov široki mednarodni objekt sta vzbudila posebno vehko zanimanje v nemških političnih krogih. Opaženo je bilo, da Hitler ni hotel napovedati nikakih novih dogodkov, razen na enem področju. Omenil je možnost, da se bo vojna leta 1942 nadaljevala. Ta pripomba, pripominjajo v poučenih krogih, je v zvezi z ameriško pomočjo Angliji, ki sicer nikakor ne bo mogla spremeniti rezultata vojne, a bi jo vendar lahko podaljšala, bistvo Hitlerjevega govora po ostaja slej ko prej neomajna vera v končno zmago, ki jo z njim brezpogojno goji ves nemški narod. Narod in zlasti nemške žene bodo moraie, kakor je poudaril že maršal Goring, doprinesti nove žrtve. Mobilizacija novih delovnih rezerv, ki jo je omenil Hitler, in še posebej sodelovanje žen, ki doslej še niso bile uvrščene v produkcijski proces, bo nedvomno pomenila veliko žrtev. Na drugi strani pa ne more biti nobenega dvoma, da bodo do-vedll ti ukrepi do silnega povečanja nemškega vojnega potenciala in da bo njihov rezultat ta, da Nemčija ne bo mogla le sprejeti borbe na morebitnih drugih frontah s še večjo premočjo ko doslej, marveč tučfi kompenzirati vse možne ameriške prispevke Veliki Britaniji. Kar se tiče novih razvojnih možnosti političnega položaja na Balkanu, pripominjajo nemški krogi, da je Hitler v svojem govoru potrdil smernice, ld so postale jasne že Ob priliki razdelitve področij, zasedenih po zavezniških oboroženih silah. Mnogo je bilo opaženo, da je Hitler po- I udaril, da se Nemčjia s teritorialnega vidika ne namerava vmešavati v balkanske zadeve in da prepušča Italiji v smislu njenih pravic, da prevzame politično vodstvo v južnovzhodni Evropi, ki jo je smatrati za sredozemsko področje. Končno opozarjajo, da v svojem govoru niti ni omenil borbe na morju. Razlog te vrzeli, pripominja »Frankfurter Zeitung«, je jasen. Pohod na Balkanu ne pomeni za vojno končne solucije. Operacije, katerih namen je pretrgati vse življenjske zveze angleškega imperija, se nadaljujejo tako sistematsko, da se Hitlerju ni zdelo niti oportuno, da bi o njih dal kakršne koli podatke. Turin, 6. maja. s. Tukajšnji list »Stam-pa« piše, da je bil včerajšnji Hitlerjev govor predvsem silna obtožba Churchillo-vega vojnega hujskaštva, dočim je bilo iskreno prizadevanje osnih velesil, da se popravi mir na Balkanu, ki ga je Anglija rušila. Italijanski narod je hvaležen Hitlerju za mnoge izjave v njegovem govoru, ki se tičejo italijanskih žrtev, njihove važnosti za skupno zmago in italijanskih pravic v življenjskem prostoru zasedenega ozemlja. Isti list tudi pripominja, da so vse prave zveze prekaljene s preizkušnjami ter utrjene' z zmagami, kar velja zlasti za italijansko nemško zvezo. Glede prihodnjosti ugotavlja »Stampa«, da posedujeta osni velesili vse vojaške gospodarske in moralne vire, da se lahko upreta kakršnikoli koaliciji na svetu. Dan Vojske Resni vofaSki obredi v vsej Italiji — V Ljubljani bo ta prva nacionalna svečanost proslavljena z veličastno vojaško revijo v prisotnosti poveljnika 2. arm£§e Eksc. Ambrosia Dan Vojske bodo vse vojaške gar-nizije dne 9. maja proslavile s kratkimi svečanostmi, ki bodo imele letos resen vojaški značaj, kakor je v skladu z običaji in tradicijami Vojske Vsa Italija bo na dan Vojske posvetila svojo misel in svoja čustva spominom in slavi italijanske vojaške tradicije Kratki nagovori oddelkom Vojske o tem prazniku, častne straže ob spomenikih padlih izročitve vojaških odlikovanj bodo vsebina manifestacij tega dne Spričo svojega globokega duhovnega pomena na bodo zavreli značaj obredov. Kajti vojaki morajo v poveličevanju onih. ki so doprinesli vzvišene žrtve in ki so se prav posebno odlikovali z junaškimi dejanji nri izpolnjevanju svoje slavne dolž nosti prepoznati in občutiti hvaležnost domovine. V I hihliani bo slovesnost še prav posebno slovesna Ljubljana ie glavno mesto najmlajše Italijanske Pokrajine in dan Vojske bo prva nacionalna svečanost. ki se bo tu praznovala šele šest dni t>o nrikliučitvi h Kraljevini Zaradi tega se bo dan Voiske tu praznoval z vojaško revijo ljubljanske garniziie Ta obred boie-\mikov. ta revija čet. ki bodo nastopile v vsej svoji veličini, bo prisrčen pozdrav, ki ga bodo oddelki garnizije izrekli prebivalstvu. Podrobni program revije bo objavljen prihodnji četrtek. Vojaška revija se bo, kakor je običajno, izvedla v dveh presledkih Najprej bo Poveljnik II. Armi je Ekscelenca Ambrosio s svojim spremstvom pregledal čete, ki bodo razvrščene po Duna jski cesti. nato bo Ekscelenca zavzela mesto na določenem prostoru na Bleiweisovi cesti sredi pred tribunami, ki bodo postav I jene za oblasti in povabljence Mimo njega bodo v paradnem maršu defHirali nato regimenti in ostali oddelki ki bodo sodelovali pri reviji Prebivalstvo bo lahko prisostvovalo reviji vzdolž vse poti po navodilih agentov, ki bodo vzdrževali red V vseh itali ianskih mestih se Drebival stvo ki ljubi svoje vojake ? iivim zanimanjem udeležuje vojaških revij ter aplavdira in po rimsko nozdravlja stare polkovne zastave, cesto raztrgane v bitkah in mnoankra* odlikovane z najvišjimi vojaškimi od1'kovanji za junaške podvipe. ki so jih nolki dovršili v d ničem času svojega slavnega obstoia Vojaška reviia ie zmerom praznik in obenem predstava moči in in slave. Povelfnik Armifskega zbsra Eksc. Robottf pri ljubljanskem županu dr. Adlešiču Svečan sprejem v Mestni hiši. kjer je župan izrazil Eksc. Robottiju najspoštljivejše pozdrave in zahvalo Ljubljana, 6. maja župan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič je v soboto popoldne v banski palači obiskal poveljnika armadnega zbora Nj. Ekscelenco generala Maria Robotti ter ga pozdravil v imenu mesta ln prebivalstva. Davi ob 9. je Nj. Ekscelenca Mario Robotti vrnil obisk ljubljanskemu županu na mestnem magistratu. Župan dr. Juro Adlešič je visokega dostojanstvenika sprejel v starodavni mestni hiši z direktorjem in načelniki mestnih uradov. Izrekel mu je v slovenskem ter ponovil v italijanskem jez;ku najspoštljivejše pozdrave, ki jih Nj. Ekscelenci izreka v imenu mesta Ljubljane in njenega prebivalstva ter se pri tej priliki najtopleje zahvaljuje za prav lepo ravnanje oborožene sile napram Ljubljani. Nj. Ekscelenca general Robotti se je zahvalil za pozdrav ter izjavil, da se čuti počaščenega, ker lahko kot prvi poveljnik armadnega zbora pozdravi ljubljanskega župana in mesto v mestni hiši. Prinaša pozdrave italijanske armade in zagotavlja, da bo prav tako kot civilna oblast tudi vojna oblast gojila do Ljubljane samo dobrohotnost ter sodelovala pri prizadevanjih za koristi mestnega prebivalstva. Po slikovitem stopnišču Je visokega gosta odpeljal župan v svoj kabinet, kjer je Nj. Ekselenca general armadnega zbora županu izrazil posebno priznanje prebivalstvu za korektno obnašanje in za prijazno uslužnost. ki jo tudi kmečko ljudstvo izkazuje italijanski vojski. Kr. Civilnega Komisarlpta Postavitev Elementar, prej Com-mercial Union, zavarovalne d. d. pod sekvester Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje »Elementar«, preje Commercial Union, zavarovalna d. d., s sedežem v Londonu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje. na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra Gon-zalo Ruiz de Ballestreros. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vod~.*vom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana. 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civlni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Postavitev Royal Exchange Assu-rance Corporation pod sekvester Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje »Royal Ex-change Assurance Corporation«, s sedežem v Londonu, tako s premičninami, ne-prerrrčninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slo- venskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra g. dr. Marino B i -doli. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Ljubljana, 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli Postavitev zavarovalnice La Natio-nale - incendie - vie pod sekvester Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje odreja: Vse in vsakršno poslovanje zavarovalnice »La Nationale - incendie - vie« s sedežem v Parizu, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in se imenuje za sekvestra komendator dr. Francesco Ciancimino. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vodstvom. Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje. Liubliana. 29. aprila 1941-XIX. Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemljo: Emilio Grazioli Hrvatski zakon o plemenu ^Državljani" in »podaniki" — Odredbe o plemenu po nemškem vzoru — Žid je in cigani tuji hrvatskemu narodu Zagreb, 6. maja. u. Hrvatski ministrski svet je na eni izmed svojih poslednjih sej podrobno proučil in sprejel zakon o Židih ki smo ga v svojih poročilih že omenili in ki ga je politična javnost pričakovala s prav velikim zanimanjem. Sedaj je bil zakon objavljen v hrvatskem »Službenem listu« in je bil s tem tudi že uveljavljen Zakon je bil sestavljen po vzorcu nemškega zakona o plemenu in obsega v glavnem tri poglavja. V prvem poglavju so odredbe o državljanih in podanikih. Državljani so vsi oni, ki pripadajo arijskemu plemenu in so s svojim delovanjem dokazali, da sodelujejo s pokretom za hrvatsko neodvisnost ter so se odločili, služiti narodu in Hrvatski državi v bodoče. Vsi ostali in med njimi v prvi vrsti židje, spadajo med podanike. Drugo poglavje odreja, kdo se mora smatrati za žida. Za ugotovitev plemenske pripadnosti so bile odrejene skoraj docela enaki ukrepi, kakor jih določa nemški tako zvani niirnberški zakon. Posebne odredbe se nanašajo na cigane, ki jih je na Hrvatskem, kakor znano, zelo mnogo Hrvatom je prepovedano sklepati zakone s cigani ali napolcigani, ker izhajajo iz takih zakonov, kakor je pokazala izkušnja, ljudje s kriminalnimi nagoni. Da bi se očuvala čast hrvatskega naroda. so v zakonu določbe, ki posebej pooblaščajo oblasti, da v vsakem posameznem primeru dovole ali prepovedo mešane zakone med Hrvati in tujerodci Izvenzakonsko sožitje Arilcev ln Nearijcev in posebej Židov je prepovedano. Židovske družine nimajo pravice sprejemati v službo služkinje pod 45 letom starosti. Zi dom je prepovedano izvešati zastave ali okraševati se z narodnimi znaki. Vsi oni, ki so si po 1. novembru 1918 spremenili svoje priimke, si morajo privzeti prejšnje priimke. Ta odredba zadeva posebej številne priseljene žide, ki so skušali s pohrvatenjem svojih priimkov zakriti svoje pravo pokolenje. Da bi se uredil židovski problem na različnih področjih, dopušča zakon različne dodatne odredbe, ki bodo, kakor napovedujejo, že v kratkem objavljene in uveljavljene. Posebej se bodo nanašale na izvrševanje zdravniškega in odvetniškega poklica. Berlin, 4. maja. ir. Nemšk' zunanji minister von Ribbentrop je danes, sprejel prvega hrvatskega poslanika v Berlinu. Imel je z njim dolg in prisrčen razgovor. Budimpešta, 4. maja. s. List Magyar Orszag« piše, da se kulturni sitiki med Madžarsko in neodvisno Hrvatsko vedno bolj poglabljajo. Nov znak za ta ugodni razvoj je ustanovitev stolice za madžarščino na zagrebškem vseučilišču. čraoeorci iz 'Argentine Kr. Civilnemu Komisarju Mazzoliniju Buenos Aires, 6. maja. s. Črnogorsko društvo v Argentini je poslalo Civilnemu Komisarju v Črni gori Ministru Mazzoliniju naslednjo brzojavko: Narodno združenje za svobodo Črne gore je navdušeno spričo vašega imenovanja za visokega komisarja neukročenih činih gora in pozdravlja v vas borca nove Italije, odločnega branitelja naše stvari. Vaša prisotnost na Cetinju bo v tolažbo našemu narodu, I ki so ga prevarali lažni bratje iz Beogra- | ' da, za nas pa bo nov dokaz nepogrešljivosti Ducejevih odločitev. Naj Bog blagoslovi Vašo misijo. — Tajnik Vujovič. Pogrešane! se javljajo Rdeči križ objavlja seznam naslovljen-cev, za katere so prišla sporočila pogre-šancev. Naslovljence pozivamo, da v pisarni Rdečega križa, Miklošičeva 22b-II. dvignejo došla sporočila. Opozarjamo, da se naši kurirji še vedno nahajajo v Beogradu in ostalih predelih, pa bo Rdeči križ postregel z novimi informacijami, čim jih bo prejel. Ljubljana - mesto: Mezi Ivan, Tržaška, Jakša & Co, Celovška, inž. Kobi Joško, Resljeva, Savinšek Jaka, Soteska, Jošt Ivi, Pražakova, Trešek Ciril, Rožna dolina. Lenger Zvonimira. Predovičeva, Rozman August, Poljska pot. Veter rodbina. Medvedova. Petruša Ivan. Rožna dolina Hicke, Vrtača. Zorman Anica, Celovška Čelešnik, Mencingerjeva. Mahnič Joža. Breg. Kobajc. Lavričeva. Pogačar Alojzij. Rožna dolina. Premrov Marija, Janša Majda. Jegličeva. Feler Josipina. Ljubljana-okolica: IindiČ Ana, Toma-čevo. Dolenjska: Kluna Ivana rodbina 1z Ribnice. Kadunc Franc. Perovo-Grosup-Pe. Pire Marija. St. Jernej - Stara vas 14 Gorenjska: Dr Volbank Jože. zdravnik Kranjska gora. Prešeren Marija. Žirovnica. Rutschigaj Izidor. Nerad Ivanka in Cop Franja. Jesenice. Zvan Angela. Fužine. Pretnar Ignacij. Podtabor, Stegnar Albina. Podbrezje. Fertin Leopold. Cerne Andrej. Medvode. Premk Antonija in Lap Josip, Verje. Orel Katarina. Goričane. štajerska: Južna, rodbina Sv. Jurij ot Taboru; Jus Josip, Zetale; dr. Mogilnick. Zora. št. Jurij ob juž. žel.; žvab Marija Laško; Vrabič Olga, Šoštanj; Babnib Amalija. Grajska vas - Gomilsko: Lukman Peter in Mila Pahor, Gornji grad; dr Ludvig-ova obitelj, Braslovče; Rainer Metka, Braslovče; Turnšek Margareta-Gorjup, Lava-Celi°; Wessely Marija, štore; Rojnik Elza in Ulaga Kati, Celje; Zidan-Sek Fani, Sp. Hudinje, Dobovišek Jurij, Sv. Jurij pri Celju; inž. dr. Pivko Sveto-polk. Središče ob Dravi; Ornik Franc. Gočova-Sv. Lenart nad Mariborom; Kuk Anton, SI. Konjice, dalje iz Maribora: dr. Skapinova rodbina, Irgolič Sonja, »Unio« družba, Krajnčeva rodbina, Amalietti Au-guštin, prof. Pirnatova rodbina in Jurčič Anton; Kos Martin, Velika nedelja; Todo-rovič Ana-Miroslav, Podčetrtek; Ajlec Marija, Murščak-Slatina Radenci; Filipič Marija, Desnjak-Ljutomer; Orešnik Jože. Rog. Slatina; Markuc Drago, žitečkavas-Vurberg; Jurgec Marija, Gruškovec-Sv. Barbara; Kosi Kari, Sv. Tomaž pri Ormožu; Fuls Karel, Murska Sobota; Ulaga Janez, St. Rupert; širca Marija, Sv. Pavel pri Preboldu. Nase gledališče D R A M A t Začetek ob 19. uri. Torek, 6.: Komedija zmešnjav. Red Premi erski. Sreda, 7.: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda. Četrtek, 8.: Komedija zmešnjav. Red A. ★ Drevi ob 19. uri bo premiera Shakespea-reove »Komedije zmešnjav« za red Pre-mierskL Delo ima pet dejanj, enajst slik. Prevel ga je Oton Zupančič. Zrežiral prof. Sest. Zasedba je tale: Solinus — Levar, Egean — Skrbinšek, Emilija — Mileva Boltar-Ukmarjeva, Antifolus Efežan — Kralj, Antifonus Sirakužan — Jerman, Dromio Efežan — Sever, Dromio Sirakužan — Milčinski, Baltazar — Drenovec, Pietro — Bratina, Antonio — Lipah, Angelo — Gregorin, Ščip — Peček, Adrija-na — Mira Danilova. Lucijana — Levar-jeva, Miran da — Gabrijelčičeva, Ječar — Potokar, Adrijanin sluga — Presetnik. Odrska učinkovitost, tehnična spretnost, dramatska napetost v izredno zabavnih m duhovitih scenah odlikujejo Benedettijevo delo »Trideset sekund ljubezni«. Dejanje se godi v rodbini zobozdravnika Sirianija Tullija, glavni osebi sta poleg njega njegova žena Grazia in Petro Guarandi, pa-sant, ki ga pri avtomobilski nesreči poškoduje. Predstava bo jutri v sredo za red Sreda. OPERA: Začetek ob 19. uri. Torek. 6.: Madame Butterfly. Red Torek. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Sreda, 7.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Četrtek, 8.: Faust. Red Četrtek. * Danes ob 19. nri bodo peli za red Torek Puccinijevo opero »Madame Butterfly« z gospo Zlato Gjungjenčevo v naslovni pai-tiji. Zaradi indispozicije gosp. Francla je operno ravnateljstvo prisiljeno nekoliko spremeniti repertoarni načrt. Zato bodo imeli drevi abonenti reda Torek za svoj red Puccinijevo »Madame Butterfly«. Opozarjamo, da bo pela jutri v sredo Zlata Gjungjenčeva Verdijevo »Traviato«. Njena »Traviata« je muzikalno dognana iti do potankosti izoblikovana partija, ki nudi poslušalcem izreden muzikalen užitek, ki naj bi ga nihče ne zamudil. Rologna - prvak v nogometu Rim, 5. maja u. V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo nogometnih prvenstvenih tekem v seriji A, ki je prinesflo naslednje izide: Roma—Tri estina 0:0, Torino—Lrvomo 5:2, Ambrosiama—Atalanta 3:1, Venezia— Novara 3:0, Napoli—Bari 4:0, Milaino—Genova 1:1, Fiorentina—Juventus 5:0, Bolo-gna—Lazio 2:2. Zaključno stanje točk za sezono 1940-41 je naslednje: Bologna 39, Ambrosiama 35, Milano in Fiorentina 34, Juventus 32, Atalanta 31, Torino in Napoli 30, Triestiina, Genova, Roma in Venezia 29, Livarno 28, Lazio in Novara 27 ter kot poslednji Bari 17 točk. Stalin o sovjetski vojski Moskva, 6. maja s. Dopoldne so bile v prisotnosti Jožefa Stalina izročene absolventom sovjetskih vojaških šol častniške diplome. Pri tej priliki je imel Jožef Stalin daljši govor, v katerem je podčrtavail nujnost reorganizacije rdeče armade. Inserirajte v ^Jutru" S Predstavniki zdravstva iz Rima pri nas V LJubljani se mudi avtokolona zdravstvenih strokovnjakov, da prouče naše zdravstvene razmere Ljubljana, 6. maja Pod vods/tvom zdravstvenega direktorja za mesto Rini in okolico g. dir. Chrichija in glavnega direktorja pokrajine Trst dr. Duceja g« je v Ljubljano pripeljala avtomobilska sanitetna kolona v dveh velikih avtobusih, opremljenih z vsem instrumenta-rijem, zlasti pa tudi z instrumentariji za sipeciailne preiskave oči in ušes- ter za preiskavo in zdravljenje zobovja z Rontgeno-vim aparatom, kemičnim laboraitorijem ter z vsemi mogočimi modernimi pripravami in napravami. Bogato opremljena avtomobilska kolona se je ustavila na Krekovem trgu pred Mestnim domom, kjer ima svoje uradne prostore mestni fizika t. Pripeljalo se je tudi primemo število zdravnikov-specialistov. ki bodo preiskavami zdravstveno stanje naše •oilske mladine — ne morda zaradi nezaupanja do naših zdravnikov, temveč da se sami prepričajo o zdravstvenem sitanju mladine in poročajo ministrstvu za notranje zadeve v Rim. ki jih je semkaj poslalo in s tem dokazalo veliko zanimanje ter skrb za zdravstveno stanje šolske mladine naše pokrajine. Take avtomobilske sanitet-ie kolone skrbe namreč po vsej Italiji za zdravje prebivalstva posebno na deželi. Zdravstveni odposlanci minisitrsitva notranjih zadev so takoj pokazali veliko zanimanje za zdravstvene razmere mesita Ljub-Hane in mestni fizikat s fizikom dr. Rusom na čelu jim je predli ožil izčrpna poročila z •semi podatki. Na Kr. Civilnem Komisaria-•"u se je odposlanstvo v zdravstvenem od-ielku zanimalo za splošno zdravstveno tanje pokrajine Ljubljane. Množice Ljubljančanom se neprestano zbi-•ajo okrog impo-zantne avtomobilske sani- tetne kolone im z glasnim občudovanje« hvailijo zanimanje in skrb najvišjih italijanskih oblasti za naše mesto in pokrajine«, saj bo ta ambuilanca v Ljubljani po preiskavah šolske mlladine v Ljubljani in pozneje tudi na deželi na razpo^go tudi odraslemu prebivalstvu, — Mestni fizika* vabi gospode zdravnike iz mesta in okolice k skupnemu ogledu teh najsodobnejših sanitetnih avtomobilov ter opozarja, naj se v ta namen zb&ro v sredo 7. t. m. ob 11. pred Mestnim domom. Zdravstveno odposlanstvo lz Rima je v ponedeljek in torek, odkar se mudi v Ljubljani, pokazalo mnogo živega zanimanja za zdravstvene ustanove pri nas. Tako sia direktor dr. Chrichi in dr. Duce včeraj obiskala načelnika zdravstvenega odseka dr Avramoviča na Kr. Civilnem Kcmisa-riatu, s katerim sta se podrobno porazgo-vorila o zdravstvenih razmerah na zasedenem ozemlju. Nato sta se ogledala Higienski zavod, kjer jima je direktor dr. Pire na njuno željo sestavil program za kratko potovanje po deželi. Prav tako sta odlična predstavnika italijanskega zdravstvenega skrbstva obiskala Protituberkulozni dispanzer, ki posluje v palači OUZD pod vodstvom dr. Prodana. Mestna šolska poliklinika, ki deluje pod okriljem mestnega fizikata, je takoj ukrenila vse potrebno, da bodo zdravniki-spe-cialisti, ki spremljajo avtokolono, preiskali 200 dečkov z raznih ljubljanskih sol — danes polovico, jutri pa ostalih 100 — da dobe malo vpogleda v zdravstveno stanje naše šolske mladine. Ko bo zdravstveno odposlanstvo v Ljubljani ir, njeni provinci izpolnilo svojo nalogo, bo odpotovalo še v provinco Zader, Dubrovnik, Split in Reko, nato pa se vrne v Rim. Določbe za blagovni promet med zasedenimi ozemlji in Italijo »Službeni list kraljevine« objavlja v zvezi z razglasom Duceja o ukrepih carinskega značaja za ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, ki so ga zasedle Italijanske oborožene sile, naslednjo zakonsko naredbo z dne 30. aprila 1941-XIX. štev. 290 glede prometa blaga med ozemljem Italijansko-albanske carinske zveze ln onim ozemljem bivše kraljevine Jugoslavije, ki so ga zasedle Italijanske oborožene sile: CL 1. Blago proizvedeno na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem od Italijanskih oboroženih sil, in blago drugačnega izvora in druge provenjence, ki je bilo ob času zasedbe v prometu na tem ozemlju ali pa je bilo shranjeno v skladiščih, ki niso bila podrejena carinski kontroli, se smatra kot nacionalizirano spričo zasedbe in je pripuščeno k uvozu v ozemlje Italijansko-albanske carinske unije brez carine ali druge veljavne carinske dajatve. Izjema velja za predmete državnega monopola in za blago, ki je podvrženo notranjim davkom proizvodnje, in na kon-sum. Zato ostane nespremenjena uporaba določb in predpisov, veljavnih v Italiji in v Albaniji. Čl. 2. Blago proizvedeno na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem od Italijanskih oboroženih sil, in blago, izvirajoče iz drugega ozemlja, razen ozemlja Italijansko-albanske carinske unije, za katero so bile v zasedenem ozemlju v smislu veljavnih predpisov bivše kraljevine Jugoslavije plačane monopolske pristojbine, takse in davščine na proizvodnjo, nadalje dajatve poslovnega in konsumnega davka, uvoznine in druge obmejne dajatve, v nižjem znesku od onega, ki ga predvidevajo analogne določbe na ozemlju Italijansko-albanske carinske unije, se sme uvažati v ozemlja te unije poplačilu raz-like- Cl. 3. Blago izhajajoče iz ozemlja Itan-jansko-albanske carinske unije, izvoženo v ozemlje bivše kraljevine Jugoslavije, zasedeno od Italijanske oborožene sile, se smatra spričo zasedbe oproščeno carine in vseh drugih predpisanih izvoznih dajatev, predvidenih v določbah veljavnih v carinski uniji. Glede tega blaga ni predpisana povrnitev dajatev in ostanejo tudi v veljavi popusti na notranjih dajatvah, predvideni po veljavnih zakonih. Cl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevine«. Zgrešeni ameriški in angleški račnm Odmev Rooseveltovih izjav v italijanskem in nemškem tisku Rim, 6. maja. s. Italijanski listi se ba-vijo z govorom, ki ga je imel ameriški predsednik Roosevelt v Stauntonu v Vir-giniji. Listi poudarjajo, da se je predsednik pri tem zaplel v celo vrsto nasprotujočih si trditev. Označujejo ga kot izumitelja ogroženosti ameriške celine, ki ima samo en namen, namreč, da bi svojo doktrino izvedel do skrajnih posledic v škodo demokratske svobode. Italijanski tisk se tudi obširno bavi s pogrešenimi angleškimi računi. Churchill se je nadejal ali pa je hotel vzbuditi to nado pri svojih vojakih, da se bo z zaposlitvijo nemških sil na balkanskem bojišču zmanjšala intenzivnost letalskih napadov na Anglijo. Ti računi so bih v osnovi zgrešeni, kajti tudi med balkansko vojno se je bombardiranje nad Anglijo nadaljevalo z enako jakostjo. Tudi v primeru, če bi bili ti računi točni, bi bilo olajšanje za Anglijo zelo kratko, kar se je zopet pokazalo z nemškimi poleti zadnje dni in noči, saj so ti poleti postali še intenzivnejši od prejšnjih. Berlin, 6. maja. s. Rooseveltov govor, v katerem je proglasil rojstno hišo Woodro-va Wilsona za ameriški narodni spomenik, ni imel drugega namena, pripominjajo tukajšnji politični in novinarski krogi, kakor ojačiti propagando proti Nemčiji. Na Wilhelmstrasse so snoči v zvezi s tem pripomnili, da bo zgodovina ob svojem času že opravila z nesmiselno paralelo, ki se je hotela postaviti med Wilsonom in Rcose-veltom. Vse take stvari pa Nemčije ne vznemirjalo. Romanje na Wilsonov dom na noben način ne bo moglo vplivati na potek evropskih dogodkov. Prvi korak Amerike v vojne zapletljaje Washington, 6. maja. s. V teku razprave v poslanski zbornici o zakonskem načrtu, ki naj bi pooblastil predsednika Roosevelta, da zaseže in preda Angliji tuje trgovske ladje, zasidrane v ameriških pristaniščih, je opozicija izjavila, da bi vlada v primeru izvršitve tega načrta napravila prvi pravcati vojni čin. Washington, 6. maja. d. Poslanska zbornica je danes začela debato o zakonskem načrtu, ki predvideva pooblastilo za zaplembo nemških, italijanskih, danskih in francoskih ladij, zasidranih v ameriških lukah. Vladni pristaši so izjavljali, da je sprejem zakona brezpogojno potreben in da je v tem zapopaden del programa za pomoč Angliji. Voditelj opozicije Hamil-ton Fish je označil načrt za zaplembo ladij kot gangstersko metodo. Predaja zaplenjenih nemških in italijanskih ladij bi pomenila vojni čin in eno izmed največjih kršenj mednarodnega prava, ki ga je kdaj koli lahko zabeležila zgodovina Zedinjenih držav. Tvegan poskus New York, 6. maja d. Kakor poročajo ameriški listi, je admiral Stirling izjavil, da gre pri razširjanju i-zvidnškega področja samo za poskus. Ako bi se ta poskus ne obnese! in ne nudil dovcilj pomoči Angliji, da bi se njen uvoz nadaljeval nemoteno, bo moral odločiti ameriški narod, ali naj se preide k učinkovitejšim ukrepom. Stirling je izjavil, da se bo po njegovem mnenju omenjeni poskus na vsak način ponesrečil. Logična posledica tega bodo konvoji, čeprav bi se s tem odkrito tvegala vojna. Predsednik Roosevelit je po vsem videzu tega nazora, da bo Anglija bitko na Atlantiku zgub'a, če ne dobi pravočasno podpore ameriškega vojnega brodovja, vendar pa se ne more odločiti za ta korak, do-kller je javno mnenje proti temu. ¥ Naznanjam, da je v soboto umrla po dolgi bolezni naša draga žena, mama, taSča, sestra ln stara mama, gospa Ivanka Sket, roj. Saj®¥ic Pokopali smo jo v ponedeljek na pokopališču v Rogaški Slatini. Dragi pokojnici ohranimo lep in časten spomin. ROGAŠKA SLATINA — POSTOJNA — ILIRSKA BISTRICA — RIM LJUBLJANA, dne 6. maja 1941. VINKO SKET — soprog, In družine SKET, POCCI in SANCIN. La giornata delPEserclto Austeri riti militari in tutta Tltalia — A Lubona que-ata prima solennitš nazionale sar& celebrata alla pre-senza delTEcc. Ambrosio, comandante la 2a Armata, con una Impsnente rivista militare La Giornata delVEsercito sara celebrata il 9 maggio in tutti i Presidi militari con cerimonie brevi, impronta-te a quell'alto senso di austerita militare che e nel costume e nelle tradizio-ni delVEsercito. Tutta lltalia nella Giornata delVEsercito dediča il suo pensiero e il suo sentimento alle memorie ed alle glorie della tradizione militare italiana. Una breve commemorazione della ricorrenza ai reparti, servizi di guardia ai monumenti ai caduti, consegna delle ricompense al valor militare, costi-tuiranno le semplici manifestazioni della giornata. Esse pero assumeranno nella loro profonda spiritualita la fi-sionomia del rito poiche nella esalta-zione di coloro che compirono il piu sublime dei sacrifici e di quelli che par-ticolarmente si distinsero per atti di valore nel compimento del loro glorio-so dovere i soldati devono riconoscer-vi e sentirvi la gratitudine della Pa-tria. A Lubiana la celebrazione assumera una particolare solennita Lubiana e il capnluogo della piu giovane Provincia dltalia. e la Giornata delVEsercito e la prima solennita nazionale che vi si celebra dopo soli sei giorni dalVincor-porazione nel Rečno. Percio qui la Giornata delVEsercito sara celebrata con una rivista militare del Presidio di Lubiana Questo rito guerriero, questa rassegna delle truppe che si presenteranno con tutta la loro imponenza, e il cordiale saiuto che i reparti qui di presidio porgono alla popolazione. 11 programma particolareggiato della Rivista verrš publicato giovedi pros-simo. La Rivista militare, come dušo, si svolge in due tempi. Nel primo tempo VEccellenza Ambrosio, comandante la 2a Armata con il suo seguito pas-sera in rivista le truppe schierate lun-go la Dunajska cesta; poi VEccellenza prenderšt pošto al punto prestabilito sulla Bleiu-eisova cesta, al centro davanti alle tribune preparate per le au-torita e gli invitati. e davanti a lui sfi-leranno in parata i regimenti e gli altri reparti che prendono parte alla Rivista. 11 pubblico potra assistere alla Rivista lunfio il percorso. secondo le indicazio-ni degli aeenti del servizio d'ordine. In tutte le citta itaiiane il popolo che ama i suoi soldati. assiste con viva parteci-pazione alle Riviste militari. applau-dendo e salutando fomanamente le vecchie Randiere Reggimentali. spesso lacerate in battaglia, spesso decorate delle piu alte onorificenze al valor militare per a?'oni eroiche compiute dai rePMimenti durante la loro lunga glo-riosa vita: la Rivista militare d sempre una festa. e insieme uno spettacolo di forza e di gloria. Eec. Rofestti, Comandante del Corpo d'Armata, dal slndaco di Lubiana dott. Adlešič Solenits r&cevimento al Municlpio durante il quale ?« -Indaco espresse alTEcc. Robotti i sentimenti di ri-spettosa reverenza e gratitudine 11 slndaco di Lubiana dott. Juro Adlešič ieri>i'a>l«ro nelle ore pomcridiane sri e reca-to al Palazzo del Comrni-ssariato Civile a vi:" are iil Comandamte di Corpo d'airmata Ecc. Gonera'e Mario R obet t i. II aindaco gli potrss M s>a!uto a nome deilla citta e della popolazione. Stamane, alle 9, l'Ecc. Generale Mario Rcbatti, al municipio ccntracambid la vidita al sindaco di Lubiana. II* sindaco dott. Ju-o Ad!e"ie ricevette 1'alto Dignitario militare nell'antica časa comunale. Erano al suo seguito il direttore ed 1 capi-ufficio dcglj uffici comunali. Salutando iil G>n-ra'e a nome de'la citta di Lub:a..a e di tutta la popolazione, in sloveno e m ta ano, il sindaco gli espresse la piu r pettose reverenze e i piu vi v ringrazia-menti per il genero^o contegno delile Forze Armate verso Lubiana. L'Ecc. Generale Robotti ringrazio al saiuto e dichiard essere cmcrato di poter in qualita di primo Comandante del Corpo d'Armata salu tare al municipio il sindaco di Lubiana e tutta la citta. II Generale con-segno al sindaco pure i saluti dclirEserci-to e lo assicurč da parte deTAutorita militare di una eguale benevdenza di cui g:a gc.dc da parte delle A umorit a c i vili. e della co"aborazione in tutte le sue attivita per il bene della popolazione ciittadina. Iil sindaco in segu to condusse 1'alto ospi-te per la pittoresca scalata al suo sa'one dove S. Ecc. il Generale di Corpo d'Arma-ta gli espresse il soio ricr.nc-scimento particolare alla popo'azione per il suo comnoT-tamento ecrretto e per le affabiH cortesie che pure la pcpClazi^ne rurale perge ai sc>l-dati italiani. Griinanze del R. Conunissariato Civile Sottoposizione a sequestro della Elementar, gia Societa anonima di assicurazione Commercial Union II R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati decreta: E' sottoposta a sequestro ogni e qual-siasi attivita: mobiliare, immobiliare, azio-naria, obbligazionaria e creditizia esistente nei territori sloveni occupati dalle Forze Armate Itaiiane di spettanza della «Ele-mentar*, gih Societa, anonima di assicurazione Commercial Union (»Elementar», preje Commercial Union, zavarovalna deln. družba), con sede a Londra, e ne e nominato sequestratario il sig. Gonzaio Ruiz de Ballestreros. E' autorizzata la con-tinuazione dell'attivita a cura del seque-stratario. II presente decreto k immedia-tamente esecutivo e sarš pubblicato nel Bollettino del R. Commissariato civile per i territori sloveni occupati. Lubiana, 29 aprile 1941-XIX. H R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati: Emilio Grazioli. Sottoposizione a sequestro della »Royal Exchange Assurance Corporation« H R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati decreta: E' sottoposta a sequestro ogni e qual-siasi attivita: mobiliare, immobiliare, azio-naria, obbligazionaria e creditizia esistente nsi territori sloveni occupnu dnMe Fovze Armate Itaiiane di spettanza della «Roval Excnange Assurance Corporation>. con sede a Londra, e ne e nominato sequestra-tario il dott. Marino Bidoli. E' autorizzata la continuazione deirattivita a cura del se-questratario. II presente decreto š imme-diatamente esecutivo e sara pubblicato nel Bollettino Ufficiale del R. Commissario civile per i territori sloveni occupati. Lubiana, 29 aprile 1941-XIX. II R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati: Emilio Grazioli. Sottoposizione a sequestro della »La Nationale - incendie - vie« II R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati decreta: E' sottoposta a sequestro ogni e qual-siasi attivita: mobiliare, immobiliare, azio-naria, obbligazionaria e creditizia esistente nei territori sloveni occupati dalle Forze Armate Itaiiane di spettanza della «La Nazionale - incendie - vie», con sede a Pa-rigi, e ne e nominato sequestratar'o ;1 comm. dott. Francesco Ciancimino. E' autorizzata la continuazivne dell'attivita a cura del sequestratario. II presente decreto 6 immediatamente esecutivo e sar& pubblicato nel Bollettino del R. Commissariato civile per i territori sloveni occupati. Lubiana, 29 aprile 1941-XIX. II R. Commissario Civile per i territori sloveni occupati: Emilio Grazioli. I montenegrini di Argentina al Commissario Civile Mazzolini Buenos Aires, 6 maggio. s. L'associazio-ne dei montenegrini residenti in Argentina ha inviato al miniF<"ro Mazzolini, Alto Commissario in Montenegro il seguente telegramma: «L'organizzazione nazionale per la liberta del Montenegro esultante per la Vostra nomina ad alto Commissario delle indomite montagne nere, saluta in Voi squadrista della nuova Italia il tenace di-fensore della nostra causa, la Vostra pre-senza a Cettigne šari di sollievo al nostro popolo ingannato dagli nsendi fratelli di Belgrado e per noi costituir& una nuova prova deirinfallibillta. del Duce. Iddio be-nedica la Vostra missione. — Vujovič, segretario. Pomagajmo povsod našim oblastem! Naš novi roman Jutri izide v »JUTRU« hkratu s koncem sedanjega romana začetek novega dela, o katerem vemo naprej, da bo zbudilo med bralci živo pozornost: „Boi za Mompracem" izpod peresa EMILIA SALGARIJA, ki mu je literarna kritika po pravici odkazala eno prvih mest med mojstri pustolovskega romana. Novi podlistek bo vodil čitatelje po daljnih morjih in deželah ter jim bo pripravljal dan za dnem nepozabne trenutke užitka in oddiha. Ogl. res. Pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 Legge croata sulla razza »Cittadini" e „suddftS" — Disposizioni sulla razza a modello tedesoo — Gli ebrei e gli zingarl estranei al popo&o croato Zagabria, 6 maggio. u. II Consiglio dei Ministri croato ha approvato la legge sugli ebrei che, attesa con viva curiositž., ora š stata pubblicata nel Foglio Ufficiale croato ed e glži entrata ln vigore. La legge ž fatta sul modello della legge raziale tedesca e consiste di tre parti: Lo Stato croato fa distinzione fra »citta-dini« e »sudditi« e ne di la seguente defini-zione: sono cittadini tutti coloro che sono di razza ariana o che con il loro comporta-mento hanno dato la prova di collaborare con il movimento per 1'indipendenza croata e sono decisi di servire anche i avvenire il popolo e lo Stato croato. Coloro che non corrispondono alle precedenti disposizioni, e fra questi principalmente gli ebrei, appar-tengono alla categoria dei sudditi. La legge precisa inoltre chi deve essere considerato ebreo, secondo la disposizione dell'ordinanza. E per la designazione della razza valgono pressoche integralmente le disposizioni della legge tedesca detta di No-rimberga. Furono anche emanate disposizioni riguardanti gli zingari, che in Croazia, come si sa, sono molto numerosi. Ai Croati e proibito il matrimonio con gli zingari o mezzo-zingari, perche da questi matrimoni, secondo 1'esperienza, la eriminalita ha avuto un forte ineremento. A tutela deil'onore del popolo croato sono state emanate disposizioni che permettono i matrimoni misti soltanto previo un per-messo speciale delle autorita dello Stato. La convivenza extramatrimoniale tra ariani e non ariani, e specialmente con ebrei, e proibita. Nelle famiglie ebree non posaono essere assunte in servizio domestiche sotto i 45 anni. Inoltre agli ebrei 6 proibito di esporre bandiere e di ornarsi dei simboli nazionali. Tutte le persone che hanno cambiato nome dal l.o novembre 1918 devono riassu-mere il vecchio nome. Questa disposizione colpisse numerosi immigrati ebrei che non la croatizzazione del loro nome tentarono maseherare la loro vera origine. Per la re-golazione del problema ebraico nel campo delle varie attivita sono previste ordinanze suppletorie, la cui pubblicazione e attesa per i prossimi giorni, specle per quanto ri-guarda le professioni di medico e avvo-cato. Potopljena kanadska ladja New York, 6. maja. s. Kanadski mornariški minister je v ottawskem parlamentu objavil, da je bila potopljena neka kanadska ladja in da je ob tej priliki utonilo 7."« kanadskih vojakov. Navedel je tudi njihova imena. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsaH oglas ln enKratno pri etojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi Ul ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šilro ali dajanje •slovov "simsn ši ne^k za enkratno objavo o^iasa Din to — Službo dobi Postrežnico pridno, od 7. do 11. takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 8917-1 Krojaškega pomočnika m'ade?a. za male kose, in vajenca takoj sprejme A. Babnik, Vevče 109 D. M. v Polju. 8915-1 Damsko krojaško pomočnico Hribar, sprejme takoj BezenSkova 19. 8927-1 Brivskega pomočnika dobro moč. sprejmem takoj. Salon Del Belo Domžale. 8937-1 Pianist za parume dnevne nastope se Išče za takoj. Vse informacije v kavarni »Leon<. 8941-1 Pouk Gospa poučuje italijanščino ln konverzacijo. Cena zmerna. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dobra metoda«. 8920-4 Pouk italijanskega jezika Praktična in hitra metoda za začetnike ln one. ki bi hoteli nadaljevati. Pismene pon' w-be na ogl. odd. Jutra pod »Prof. Štefani«. 8952-4 Kompletno pohištvo zakonsko sobo, kuhinje in predsobo, prodam. — Mirje 17, S. H. 8932-12 Dve stanovanji sredi Ljubljane, eno trisobno prosto 16. maja, drugo 4sobno prosto 1. junija. (Ena soba ima vhod s hodnika) Informacije v Prečni ul. 4. 8879-21 Stanovanje z dvema ali tremi sobami, s pritiklinaml, zraven velika klet za shrambo vina, sadja ali zelenjave, sredi mesta, takoj oddam. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 8925-21 Inžcnjer z dolgoletno gradbeno prakso išče kakršnokoli trajno ali začasno zaposlitev Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kler-koli«. 8399-5 Gospodična z malo maturo in znanjem slovenščine, srbo-vn-vašii"e, češčine. nemščine išče kakršne koli zaposlitve v LJubljani, rajra'e kot vzgojiteljica. Ponudbe na o^'.as. odd. Jutra pod »LJubit°nica otrok.« 8923-2 Gospodična z večletno pisarniško prakso in absolventka lte lijanskih trgovrkih šol išfe kakršne koli namestitve. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna 23«. 8943-2 Baker medenino, svinec, staro železje ln gumo plača najbolje »Metalia«, Go-sposvetska 16, tel. 32-88. 8910-7 Stare zračnice avtomobilske, motorne in kolesne (tudi rezervne male komade) kupim vsako količino. Ponudbe na Ljubljana, poštni pre dal 32, Cerin. 8895-7 Nekaj pohištva j belo pleskanega z žeiez-' niml posteljami, žimnl-cami in koci, ugodno na prodaj. Vprašanja pod »Dobro ohranjeno« na ogl. odd. Jutra. 8945-12 Kupimo dobro ohranjeno pohištvo vseh vrst, pisarniške opreme, porcelan ln steklenino. preproge ir sploh vsakovrstne dobro ohranjene in uporabne predmete. PRODAMO: usnjeno klubsko garnituro, dve jedilnici staro-nemškl siog, razne ste-laže. omare ln postelle, clnkasto kopalno banjo, omare za led ter nešteto drugih predmetov. ABC Ljubljana. Medvedova 8, poleg kolodvora š'fka. 8938-12 Brezkonkurenčna stroka! visoko rentabilna, prosta obrt, veliko delo. velik zaslužek, nujno naprodaj, prevzem robe vskla-diščene po stari nabavni ceni skupno dinarjev 75.000. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 8947-16 Knjižice Kmetske posoj. ljubljanske, kupimo še par sto tisoč. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 8946-16 Lokal za shrambo oddam. — Urbančič, Hrenova 19. 8929-19 Posest ■ R E A 11 T E T A« Stanovanja Enosob. stanovanje svetlo in suho išče miren zakonski par brez otrok, ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Točna plačnika in mirna stran ka«. 8880-21a Dvosob. stanovanje večje sobe. s pritiklinaml. blizu centra, Išče odrasla tričlanska družina. Čisto ln svetlo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni plačniki ln mirni« z navedbo cene. 8881-21 Iščem za takoj v centrumu mesta opremljeno sobo ter eno prazno sobo za pisarno. — Lahko tudi dvosobno sta novanje. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nujno«. 8924-23a Opremljeno stanovanje lz dveh sob, kopalnice, tudi brez kuhinje, išče se za takoj. Ponudbe na ogl. o'M. Jutra pod šifro »Centrum mesta«. 892G-23a Mirna uradnica išče opremljeno sobico s souporabo kopalnice. Ponudbe na oel. odd Jutra pod »1. VI.« 8935-23a Opremljeno s^bo elegantno, s souporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Italijanski profesor«. 8948-23a Gospodična ves dan odsotna išče preprosto sobico za takoj. Plača do 200 din. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra. 8951-23a Iščem stanovanje eno sobo s kuhinjo ali sobo m kabinet, suho, po možnosti sončno odrasle osebe z 10-letnim mirnim otrokom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj R. O.« 8596-21a Enosob. stanovanje iščem za takoj. Klemen-čič, železničar, Jernejeva ulica 19. 8930-21a mjil i JI T'J Gospodični posestna posredovalnica oddam takoj ali z junijem lepo separirano so bo prazno aH opremljeno. Naslov v vseh posl. Jutra. 8916-23 v Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20 Upokojena ravnateljica želi poročiti 60 do 70-letnega gospoda, višjega položaja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Intelektualec«. 8909-25 Živali Prodam čistokrvne mlade foks-terijerje v dobre roke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8820-27 Informacije Prosim obvestila o inž. Janežič Bogomiru zavod precizne mehanike, Beograd. Kolubarska 20. Ljudmila Bratlna. — Kočevje 94. 8921-31 Iščem konja »Dori«, bosanca, visokepa 135 cm. rjavega z belo liso na čelu. Na kopitu vžgano št. 61 (ne kakor preje št. 1939). Kdor javi, kje se konj nahaja ali ga pripelje, dobi nagrado. Rado Hribar. Gradišče 9, Ljubljana. 8919-31 Iš~<~m kobilo črno rfave barve, lf.hka, srednje velika (velikost komata 28 co!) 6 let sta ra. griva ln rer) črna i'i dolga. Oddina 10. IV. 41 pod št. 329 (če je številka vžgara ni zna*1 o) 38 konj. divizioru v Viž-mprlih, k! je bil ra^nu-puščen v Ko?'em uri Raj henburgu. Nagrada 1^0 din. Javiti dropjerita Ore-gorič. Ljubljana, ^-"""^r-nova 5. 8311-31 Poz^r! kdo kal ve. kje se nahaja redov Ivan 2en. ki Je bil 31-3 41 v Kuma-novem pri avtokoloni 1-3 naj Javi proti nova Mu stroškov na Jože Po'p.1-nar. Ler>ndvorska 23 T 'u bljana VII. 8918-31 Na**ra^o dobi kdor Javi, k'e se ra^i^a motorno kolo Trdi^-1 s prikolico, evid št. ?-1'"70 oddan 4. Parila v f. jo Loko Alojzu Ge^r^u redov o^vpznlku 39. p°š. polka, dodelien trudni komori, poslan v Lnt-brea pri Vara*d'T". vi se do danes še ni Jp-t:1. Naorošam vse. ki M V'PJ vedeli o nlem. ra* sno-roče proti povrnitvi '^o škov r« naslov: A. Pa-bron. Fmlednik ren^skem ali r>a B. T^r-ianč'č Rož- na dolina VI.-54. 8908-31 Vsem tvrdkam in uradom se priporoča črkoslikarski atelje Jjislp Jug Šmartinska certa 19 (dvorišče) Izdelava točna in solidna. Cene zmerne Hišo v Domžalah eiektnka, lasten vodovod, velik sadni vrt, zame njam za enako v Ljub ljani ali bližnji okolici. Ponudbe pod »Zame-niam« na ogi. odd. Ju tra. 839020 Šeststanovanjsko hišo še ne dograleno v šiški ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8931-20 Parcelo 600 kv. m v severnem delu Llubljane prodam. Vprašajte v Gubčev) ul. 13-1. 8953-20 Parcelo ob Tyrševi cesti v nalem za ob-d°lovanJe proti dogovorjeni z°io nizki odškodnini. Pojasnila daje re-alito+na pisarna Adamič L^iblja^a. Gorn->^vet-sl:a cesta 7. 8954-20 Opremljeno sobo oddam v Slomškovi ulica 16-1. 8S67-29 Preprosto sobico oddam takoj. Kristan, Kolodvorska ul. 3. 8928-23 Prazno sobo v Zg. šiški blizu tramvaja, veliko in lepo, — krasna zračna lega, poceni oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 8944-23 Sobo opremljeno ali prazno, poleg tramvajske postaje oddam samo boljši osebi Naslov v vseh posl. Jutra. 8940-23 Kdor kaj ve o pogrešanem redovu Stanku Osolinu, ki ie služboval v I. saobra-čalrem ba+aMonu 3. čete železniškega polka v Slavonskem Brodu naj blagovoli proti povračilu stroškov sporočiti dru zini O"olin. Ravnik, pošta Planina pri F«v»ku 8878-31 TšJVm vps+5 o Pranju PoN^frtu, mornarju nategi1'"'1 hro-da Za Teb iz TIrata. Če i kdo kaj ve o nlem. naj prosim javi na : >-qciov v vseh po-'— nicah Jutra. 8913-31 Oddam sobo s posebnim vhodom. — šiška, Jezerska 4. 8939-23 1000 din naoTade onemu, ki ve kie se nahaja riava fuksa, z rjavo grivo, rjavim repom malo liso v glavi, žig št 1841. nal sporoči na naslov Anton Merlak Logatec. 8848-31 Pogrešam sledeče konje: konj šimel. žig 1526, — ' srednje velik, desno oke i ribje, konj žig 4-145. šar j go (rotšimel), na desni ; nogi ima liso: kobila ši. ml a. žig 4-143. Naprošam vse, ki bi kaj vedeli o teh konjih, da mi proti dobri nasrradi sporoče: Nastran, Mlin Radomlje 8847-31 Konja prama, temne barve — srednle postave, višira 154 _ 174. star 7 let. r-p ostrižen do pod'-olen, griva srednje obrasla ra eno stran, na hrhtu malo ožulien od sed'a, išče posestnik Narobe, Šmartno nod Šmarno goro. Edinica (koniuš"ica I. eskadrona). pri ka+er? je bil kor>1, je bila raz-puščena dne 11. a"-na. 8933-31 Dve veliki opremljeni sobi s posebnim vhodom, ir souporabo kopalnice oddam na Masarykovi c. 23 6949-23 Za spomladansko zdravljenje, za čiščenje in proti slabi prebavi pijte zdravilni V vseh lekarnah. — Proizvaja: Lekarna M?. Bahovec Ljubljana. Iščem sobo lepo opremljeno v bližini glavnega kolodvora. Ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Blizu kolodvora«. 8921-23a Cačak 10-188 Gospod iz Vrhnike se naproša da takoj poda točnejše podatke glede pogrešanega Franca Ivan-ška. Eventuelne stroške vam povrnem. Roman Dekleva, LJubljana, Cesta 29. oktobra 19. 8922-31 Tisoč dinarjev nagrade onemu, ki mi najde kobilo fukso s št. 1358. F. šerko, Cerknica pri Rakeku. 810 Kobila fuksa, doiak° s številko 5 na kopitu. Kdor kaj ve. na1 sporoči proti na^Tfdi 2000 din na naslov: Janez Lovko. Dol. p. Cerknica pri 8942-31 Vajenci (ke) Frizersko vaj en ko sprejme takoj salon Marica, Mestni trg 17. 8935-44 Frizersko vaierko sprejme takoj salon Drago Weber, Ajdovščina. 8yoo-44 OtVlns L1ub!1an» Mestni tvT"-0'1,!! iavod ▼ Ljubljani f Svojim p. n. odjemalcem javljam, da moj dosedanji zastopnik g. Peruzzi Emil, Slov. Javornik 92. od 28. prejšnjega meseca dalje nima pravice opravljati za mojo tvrdko kakršnih koli poslov in da zlasti nima pravice sprejemati naročila in denarja. P. n. odjemalce naprošam, da pošiljajo naročila in plačila direktno na moj naslov. Ig n. Vek veletrgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motornimi kolesi, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. Zapustil nas je za vedno gospod Josip Lipovec učitelj v pokoja Pokopali ga bomo v četrtek, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek 9. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, 6. maja 1941. MARA — soproga; dipl. iur. JOŽA — sin; VIDA MARUšIč — rojenica. JC »JUTRO« št 108 4 Sreda, 7. V. 1941 Italijanski tečaj VII. , II ponte principale e quello ferroviario a Maribor distrutti — Glasni in železniški most v Mariboru razrušena Kronika Iz Ljubljane u— Prva obsodba v imenu oblasti, podeljene od Vrhovnega poveljstva italijanskih Oboroženih sil. Ljubljansko okrožno sodišče je v petek izreklo prvo obsodbo v imenu nove oblasti. Obtožen je bil brezposelni mesarski pomočnik Franc Kovačic, ker je na tovornem kolodvoru lani oktobra izmaknil iz skladišča 40 praznih vreč uj okrog 100 baterij za električne svetilke. Sodil ga je kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha, obtožbo pa je /a-stopil državni tožilec Bogdan Lendovšek Na podlagi oblasti, podeljene od Vrhovnega poveljstva italijanskin Oboroženih sil, je senat Kovačiča obsodil na 5 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za leto dni. u— Poroka. Dne 1. maja sta se poročila v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani gdčna Janja Baukartova, absolventka Glasbene akademije in hčerka bivšega ravnatelja meščanske šole v Ljutomeru g. Jana Baukar-ta, ter g. dr. Drago Sterle, asistent na medicinski fakulteti v Ljubljani. Za priči sta bila gg. pisatelj Fran Govekar in vseučili-ški profesor dr. Karlo Lušicky. Uglednemu paru naše iskrene čestitke! Priporočamo vsem zainteresiranim uradom, trgovcem in obrtnikom nakup slik Nj. Vel. Kral.a in Cesarja ter Nj. Ekscelence Duceja iz zaloge knjigarne K1skmay? & Bamberg LJUBLJANA — Miklošičeva cesta 16 Cene od Lit 9 (Din 30) do Lit 16.50 (Din 55). u— Cerkveno slavje pri sv. Jožefa. Okraj sv. Jožefa je imel v nedeljo pomembno domače slavje, škof dr. Gregor Rož-man je v cerkvi očetov jezuitov, ki velja za največjo cerkev v Sloveniji, posvetil novi glavni oltar, izvršen po načrtih mojstra Plečnika. Prevzvišem je posvetitev opravil ob asistenci dveh kanonikov stolnega kapitlja in domačih patrov. V novi oltar so vzidani tudi o3tanki poljskega mu-čenča sv. Andreja Bobole, čigar truplo so pred leti prepeljali iz Rima v njegovo domovino in je na poti nekaj ur počivalo tudi v cerkvi sv. Jožefa. Posvetitvi je sledila slovesna pontifikalna maša. u— še slana nas je obiskala. Po toči in snegu, ki sta pred dnevi napraviia precej škode, nas je zdaj obiskala še slana. Včeraj zjutraj je pritisnil hud mraz, da je celo sredi mesta znašala minimalna temperatura 1.5 stopinje, na periferiji pa je pred sončnim vzhodom tudi zrnrzovalo. Na Barju je znašala minimalna temperatura kar —2. stopinji. Slana je napravila toliko več škode, ker je včeraj kmalu posijalo sonce. Največ zla bo pač na sadnem drevju, zlasti na hruškah, ki pravkar cveto, pa tudi na jablanah. u— Promet v splošni bohyci. Nedavno so listi zabeležili, da je promet na vseh oddelkih naše bolnice zadnji čas v znatni meri popustil. Ta ugotovitev pa nikakor ne ustreza resnici, saj vpišejo tudi zadnji čas v sprejemnem uradu po 70 do 90 novih bolnikov na dan, ob ponedeljkih pa se ta številka največkrat dvigne nad sto. To. da je ob ponedeljkih tudi zdaj še zmerom sorazmerno večji naval, daje slutiti, da je življenje po naših vaseh ob nedeljah še zmerom po stari navadi preveč po domače razgibano in da praznovanje težko mine brez poškodb. u— Popravilo tramvajske proge. Ostri ovinek na oglu Gradišča in Ceste 29. oktobra povzroči znatno večjo izrabo tirnic tramvajske proge, ki mora biti poleg tega zaradi preozkega cestišča edotirna. Na takih neprikladnih točkah pa se proga večkrat tudi nekoliko nagne. To se je na tem mestu že nekajkrat zgodilo, posebno med ovinkom in Gregorčičevo ulico. Za popravilo take okvare je treba tisti del proge odkopati in pogreznjeno tirnico podložiti z lomljenim kamenjem. Sedanjo tako okvaro popravlja večje število delavcev in bo hitro popravljena. Tramvajski promet se med delom nemoteno vrši. u— Beneški »Gazzettino« o Ljubljani. Pod naslovom »Lubiana — nuova provin-cia Italiana« je beneški »Gazzettino« v svoji nedeljski številki prinesel daljšo reportažo o našem mestu izpod peresa svojega posebnega poročevalca G. Coiuttija. Pod posebnim zaglavjem »La Emona romana« izčrpno popisuje zgodovino našega mesta in se med drugim v toplih besedah poklanja spominu velikega Primoža Trubarja, utemeljitelju slovenskega jezika, članek krasita tudi dva lepa posnetka Ljubljane z Marijinim trgom in cerkve sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru. u— Napise izpopolnjujejo. Nekateri trgovci, obrtniki in gostilničarji so že /a preteklo nedeljo izpolnili naredbo o uvedbi dvojezičnih napisov, ostali pa jim marljivo slede te dni. Pred marsikatero prodajalno smo včeraj srečaval! prodajalce, pleskarje in pomožne delavce, ki so posta vi jah lest v pred vhodom in slikali ali obešali že pripravljene nove napise v italijanskem jeziku. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Največji alpinski film vseh časov! BOJ ZA HIMALAJO Nanga Parbat. Ekspedicija 1. 1937. Film je opremljen s hrvaškimi napisi. KINO UNION Telefon 22-21 Danes poslednjič Frankensteinov sin Boris Karlov, Bela Lugosi. KINO SLOGA — TEL. 27-30 u— še vedno nesreče s strelivom. Na kirurškem oddelku imajo še zmerom mnogo opravka z žrtvami zavrženega vojaškega streliva, ki ga ljudje v neprevidnosti pobirajo in raznašajo, čeprav bi jim morale biti neprestane nesreče v zadostno svarilo. Iz Pijave gorice so pripeljali 33-letnega posestnika Janeza šerjaka, ki so ga drobci granate ranili po obrazu. S Ple-šivca pa sta morala v bolnico 40-letni posestnik Ignac Semič in njegova 33-letua žena Franja, ki sta bila oba resno ranjena od granate. u— Kup nesreč. V nedeljo so v bolnico pripeljali 14-letno kleparjevo hčerko Fra-njo Grčarjevo, ki se je po nesreči z nožem sunila v obraz. Prav tako je moral na kirurški oddelek komaj leto dni stari posestnikov sinček Stanko Kršan iz Smlednika, ki si je pri padcu zlomil nogo. V Vevčah je neki motociklist podrl 29-letnega tehničnega uradnika Maksa Simončiča iz Ljubljane. Ludvika Juhana, 33-letnega lončarja iz Podboršta, pa je nekdo udaril s sekiro po desni roki in ga močno ranil. u— Lastnike psov opozarja mestni ekse-kucijski odsek, da je rok za prijavo psov izjemoma podaljšan in sicer nepreklicno do 20. maja t. 1. Najkasneje do tega dne morajo lastniki prijaviti vse svoje pse v eksekucijskem odseku, Lingarjeva ulica št. l/I., soba št. 1 in 2, ker Je po tem dnevu treba napraviti pregled vseh psov, za It nitiimi pregled Slovenski prispevek k plačevanju Danteja sebej še italijanskega in španskega Obiskoval je na univerzi v Parizu m v Firencah tečaje, v katerih je izpopolnil svoje znanje. Osem let je poučeval italijanski in francoski jezik na srednjih šoah v Ljubljani. sedaj pa predava italijanski jezdelavec rimskega književnega tednika vsa važnejša dognania n originalne podmene slovenskega dantolloga in ita-(ijan:sta. Ob koncu svoje ocene sklepa tržaški slavist, da moramo v Lebnov: knjigi občudovati »učenost obsežno » razgledanost, tankočutno intuicijo, kritični čut in goreče čaščenje, ki ga ta slovenski kritik razodeva do Danteja« Slednjič izraža upanje, da bo temu dragocenemu uvrdu sledila sčasoma napovedana monografija, ki bo mnogo delavcev, železniški promet se vrši čez klanec še zmerom s prestopanjem. Pri tem dobro zaslužijo prebivalci iz bližine, ki prejemajo od potnikov za nošenje prtljage čez klanec lepo napitnino. Iz Maribora Pričetek šolskega pouka. S ponedeljkom 5. maja, je na drugi deški meščanski šoli in drugi dekliški ljudski šoli v magdalen-skem mestnem okraju pričetek šolskega pouka. Razglas mestnega političnega komisarja. V smislu posebnega razglasa političnega komisarja za mesto Maribor gosp. pomercilla nov miljni kamen na triumfalni poti damitiej&vskih proučevanj. V tem smislu je bila spisana ocena knjige, ki bi jo hoteli prav sedaj v času tesnejšega zbližanja med Italijani in Slovenci, kakor je billo mogoče kdaj v preteklosti, pri poročiti pozornosti naiših izobražencev. V Lebnovi dantološki študiji najdejo mnogo zanimivih pogledov na samo problematiko pesniškega stvarjanja, predvsem pa na Danteja kot enega izmed višinskih pojavov italijanske kulture Pesniška umetnost genialnega Florentmca je ena risr:h redkih duhovnih stvaritev, k' prenašajo tudi tako ostro luč, kakor jo meče na vy človeško naša prelomna doba v kateri postaja plehko, prazno in neživljenjsko marsikaj, kar je še blesitdo pod iluzijam- včerajšnjega dne. Dantejeva pesniška umetnost je veličastna in vredna pozornosti v slehernem času ki ga predlagata Bertoni in Ugolini* za čitanke v italijanskih osnovnih šolah in za tujcem namenjene slovnice, ki je enostaven in ustreza vsem zahtevam. Pri čitanju pazite torej odslej na naslednje: 1. Besede, ki sploh nimajo naglasnega znamenja so parole piane: il motoscafo nag'ašaj torej na a Črki e in o brez naglasnega znamenja značita ved-ozki e in o: la sera, la corona. la pešca (ribolov). V besedah z naglasom na predzadnjem zlogu bomo stavili Paccento grave samo: a) da naznačimo široki e in o: la pešca (breskev), la testa (glava), 1*6-ro, forte; b) da onemogočimo vsak dvom v besedah kakor: il bavle, la grafia (pisava), la mania (manija. norost). I'ob-lio (pozabljenje), restio (muhast), kjer bi mogoče kdo čital napačno kot dvo-glasnik: baule. grafia itd 2. Parole sdrucciole in bisdrucciole bodo vedno označene in sicer z e in o, kjer sta ta dva glasova široka: il piroscafo (parnik), merita (nagradi, zasluži), z e in o pa tam. kjer sta ozka: la tombola (tombola), la tegola (opeka). I, a. u imajo samo eno izreko in bodo vedno označeni z i. a. u: la lampada. desideri, ultimo capitano, dočim je il capitano (stotnik, kapitan) parola piana. *Giu!io Bertoni—Francesco A. Ugolini. Prontuario di prcmunzia e di orte,grafia. Šesta edizione. E. I. A. R 1939-XVIII Knausa se morajo vsi oni prebivalci Maribora, ki se niso 27. aprila mudili v Mariboru, po vrnitvi javiti v teku 24 ur pri mestnem prijavnem uradu. Tržne cene v Mariboru so ustaljene in so pod kontrolo oblastev. Merica krompirja stane sedaj 14 din, liter mleka 3 din, kg mesa 24 din. liter fižola 6—7 din. Preimenovanja trgov in ulic v Mariboru. Prejšnji Glavni trg je sedaj preimenovan v Adolf Hitler Platz, prejšnja Strossma-jerjeva ulica je preimenovana po svoječas-nem županu "dr. Scmiedererju v Scmiede-rergasse. Smrtna kosa. V zadnjem času so preminuli v Mariboru znani trgovec Albin Novak, po rodu iz šiške, ki je svoj čas delj časa živel na Koroškem, nadalje 65-letni hišni posestnik Matija Novak ter upokojeni železničar Franc Veber. ©bjave * Konzul dr. Goričar živ i" rdrav. ii- skarski škrat nam je v sobe ačil ime bivšega konzula dr. Josipa v. 'arja, ki se je s soprogo javil, da je živ ic zdrav, v Goričan, kar s tem popravljamo. * Osebna vest. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo g. Rafaela Gruuna za stalnega sodnega tolmača za italijanski in nemški jezik pri okrajnem sodišču ca Vrhniki. * Tečaji nemščine (dnevni in večerni, začetni in nadaljevalni) se prično danes, v torek 6. maja. Vsi interesenti se zberejo ob 7. uri zvečer na zavodu zaradi dogovora učnih ur. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. * Za tečaj italijanščine se sprejemajo prijave še danes. Oddelki ob %7. in pol 8. zvečer. Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. (—) * Obrtno združenje za novomeški okraj spet redno posluje v svojem uradnem pro-toru. V vseh obrtnih zadevah se je treba obračati le na ta naslov. Zapiski PRVA PRODUKCIJA GLASBENE MATICE V ponedeljek popoldne je priredila šola. Glasbene matice v mali Filharmonični dvorani prvo javno produkcijo svojih gojencev. Namen take prireditve je očiten in vreden hvale: občinstvo naj spozna uspehe, ki jih dosega glasbena vzgoja na zavodih te naše najstarejše in najzaslužnejše glasbene institucije. Na prireditvi so nastopili gojenci in go-jenke iz šol naših glasbenih pedagogov: gospe Milene štrukljeve, Emilije Dernov-škove, Vide šeskove, Marte Osterčeve in Pije Lipovškove ter gg. Jurija Gregorca, Viktorja Sonca in Franca Staniča. Gojenci potekajo iz pripravnice, nižje šole in prvega razreda srednje gole, tako da so bile med mladimi sodelavci razne starostne in glasbeno izobrazbene stopnje, kar je dajalo prireditvi neko pestrost, v kolikor je le-ta v takih primerih, kjer gre za revijo čisto tehničnih sposobnosti, sploh mogoča. Spored je obsegal večidel klavirske, delno tudi violinske točke in med njimi poleg lahkih, preprostih skladb takisto nekatere težje naloge, kakor so na pr. Seytzov Koncert (2. in 3. stavek), Chopinova Mazurka ali Dvordkov Slovanski ples št. 7. za štiri-ročno igranje. Produkcija je pokazala, prav kakor prejšnja leta. da je vzgoja naše mladine v veščih rokah in na najboljši poti. Kakor vedno v takih primerih, se iz skupine sodelujočih izdvajajo izrazitejši nadarjenci in stremljivejši posamezniki ter vzbujajo pozornost, kot je bilo opaziti tudi na pone-cleliski prireditvi. Za javnost je kajnak najvažnejše dejstvo, ki ga je treba poudarjati vedno znova: da so naše glasbene institucije v dobrih rokah in da imamo v njih in v širokem krogu glasbo ljubečega občinstva vse pogoje za ekstenzivno in intenzivno glasbeno življenje. Tradicionalno slovensko ljubezen do glasbe, bo treba tudi v novih razmerah ohraniti In v urejenem sodelovanju izpopolnjevati z vzori velike italijanske glasbene kulture. Iz italijanske književnosti. Znana založba Garzanti v Milanu je ustanovila novo zbirko značilnih starejših del italijanske in tuje pripovedne in memoarske književnosti. Zbirko, ki se imenuje »Riprese«, je uvedla knjiga Emilia Praga »Le Memorie del Presbiterio«. Praga je samonikel pripovednik. eden izmed predhodnikov italijanske proze 19. stoletja, toda v novejšem času malo znan in fiitan. Knjiga je opremljena z uvodom in bibliografskimi podatki. V isti zbirki izidejo M. Saponara - »JUTRO« št 108 - 5 = Ko so na Beograd treskale bombe Slovence žrtve med ruševinami kapetana Frana Jeraja. Na cvetno nedeljo dopoldne je treščila bomba ter je ubila »progo gospo Marijo in Hčerko Marico, študentko filozofije. Pokojni dr. Mencinger je bil šef kabineta dr. Kulovca. Star je bil šele 36 let. Svojčas je študiral v Parizu, kjer se je tu- di seznanil s hčerko znanega ptujskega odvetnika g. dr. Fermevca, M ie na Sorbon-ni dovršila filozofijo. Pred nekaj leti sta se poročila in se jima je v srečnem zakonu rodila hčerkica. Na cvetno nedeljo pa je strahoviti letalski napad na en mah uničil srečno družini co. Za vse je svet dovolj bogat Po zaslugi zmerom umnejšega gospodarstva donosnost zemlje mnogo hitreje narašča, kakor pa se množi človeški rod Vojne epidemije, poplave in druge katastrofe so bile od nekdaj največja zapreka razmaha in množitve človeškega rodu. Pred kakšnimi 250 leti pa se je prebivalstvo Evrope začelo naglo v veliki meri večati in tedaj je angleški duhovnik Malthus postavil znano hipotezo, da je na svetu preveč ljudi in da je treba znižati število rojstev, ker se človeštvo hitreje množi, kakor pa se veča produktivnost zemlje. Malthusova zabloda Zmotnost Maithusove teorije je dovolj očitna, da nam je ni treba še posebej zavračati. A če hočemo razumeti, kako je mož sploh do svoje hipoteze prišel, moramo poznati razmere, v katerih je živci. Takratna Anglija je bila z vidika sodobnega gospodarstva precej zaostala m ni imela dovolj industrije, ki bi mogla zaposliti previšek prebivalstva na deželi. Kmetijstvo se je razvijalo zelo počasi, a mesta so bila prenapolnjena gladnih ljudi, ki so se s kmečke grude zatekala vanja Beračenje, kraja in roparski umori so ca-krat cveteli po Londonu in drugih velikih angleških mestih, ječe so bile prenatrpane zločincev Malthus, ki se je mnogo udej-stvoval v dobrodelnih organizacijah, je uvi-ael, da je med potrebami ljudstva in pa možnostmi, tem potrebam ustreži, tolikšen prepad, da ga v danih razmerah ni bilo mogoče stvarno premostiti, in se je odločil za proslulo teorijo, ki je v svojem jedru povsem nekrščanska, protinarodna in proti-človeška. V svoji dobi je imel ta angleški pridigar mnogo privržencev, a od takrat do danes je znanost toliko napredovala, da je do kraja razkrinkala njegovo zablodo. Profesor, Id je za 100% povečal evropsko poljedelstvo Pred 20 leti je nemški učenjak Justus Liebig objavil znamenito delo »Uporaba kemije v poljedelstvu in fiziologiji«. V tej svoji knjigi je prvikrat obrazložil pomen in vlogo mineralnih materij v rasti in obstanku rastlin. Liebig je prvi proučil in dokazal pomen kalija in fosforja v kmetijstvu. šele na podlagi njegovih odkritij so poljedelci začeli pravilno in uspešno gnojiti zemljo, medtem ko so dotlej opravljali ta najvažnejši posel smotrne kmetijske proizvodnje po izkustvu dedov, kakor se je predajalo iz roda v rod. Ogromni rezultati, ki jih je kmetijstvo doseglo v novejši dooi, bi brez Liebigovega dela ne bili mogoči. Pred 50 leti so na enem hektaru zemlje v Nemčiji poželi 13 metrskih stotov pšenice, do danes je ta. številka dosegla skoraj 30 metrskih stotov. Na Nizozemskem je povprečna žetev pšenice narasla v istem času od 17 na 31 metrskih stotov, žetev rži se je v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji podvojila. Tako se je sto let po Malthusovi smrti uresničilo ravno narobe od tistega, kar je prorokoval: prebivalstvo se je množilo počasneje, kakor je rasel kruh. V sto letih se je prebivalstvo Evrope 2% krat povečalo, žetev pa je v istem času štirikrat narasla, deloma po zaslugi bolj smotrnega gnojenja, deloma pa po zaslugi izsuševanja močvirij in namakanja pustih, suhih predelov. Prof. Liebiga, ki je s svojimi odkritji ustvaril pogoje, da se je plodnost zemlje v zadnjih 50 letih podvojila, lahko štejemo pač med največje vojskovodje sveta, saj je brez vojne za 100 odstotkov povečal teritorij evropskega poljedelstva. Pater Gregor Mendel čisto drugačne zasluge kakor angleški pastor Malthus si je v skrbi za obstanek človeštva pridobil avguštinski pater Gregor Mendel iz Brna na Moravskem. Bil je profesor gimnazije v Brnu, a ves svoj prosti čas je zabijal v vrtu samostana, ki mu je pozneje postal tudi opat/ Malokdo je vedel in razumel, da mu je profesorska služba bolj v breme kakor v radost — dvakrat je na profesorskem izpitu na Dunaju padel — prav tako pa nihče iz njegove bližine ni vedel, čemu si daje toliko opravka na vrtu. Društvo za raziskovanje prirode v Brnu je izdalo njegovo knjigo »Izkušnje s križanjem rastlin«, a ker je društvo jne-lo precej skromno delovno področje, ji nihče ni posvetil resnejše pozornosti. Ko so ga leta 1884. spremili do groba, se pač nobeden izmed njegovih prijateljev in učencev ni zavedal, da prisostvuje pokopu enega največjih fiziologov 19. stoletja. šele kakšnih 30 let pozneje so slučajna odkritja nekaterih drugih znanstvenikov izbrskala Mendelovo knjigo iz pozabljenja in takrat so se prepričali, da je veliki učenjak na svojem samostanskem vrtu prisluškoval največjim skrivnostim narave. S križanjem rastlin in ustvarjanjem novih vrst je Mendel odkril osnovne zakone, po katerih se dedujejo posamezne lastnosti te ali one rastline. Na podlagi njegovih odkritij je postala gojitev novih rastlin stvarna veda in dandanes se v naprej ugotavlja, kakšne spremembe bodo nastale s križanjem dveh rastlin. Mendelov nauk o nasledstvu se je silno razvil in je v naši dobi postal obsežna veda zase. Na podlagi novih izkustev lahko dandanes gojimo rastline z lastnostmi, kakršnih si sami želimo. Sonce objema zmerom širše pokrajine Švedi so prvi začeli poizkuse s sejanjem pšenice, ki je odporna proti mrazu in naglo zori. še večje, prav čudežne uspehe pa je dosegel Ivan Mičurin v ruskem mestecu Kozlovu. Vzgojil je sadje in povrtnino, ki zori tudi v najostrejšem mrazu, in je prebivalcem Sibirije in skrajnega severa naklonil jagode, maline, črešnje in krimska jabolka, ki so dotlej uspevala samo v toplejših predelih. Sonce, ki osvežuje dežele ob Sredozemlju, objema po zaslugi neumornih raziskovalcev zmerom širše pokrajine in kliče iz zemlje plodno, blagodejno rast, da bo preredila zmerom nova pokolenja človeškega rodu. Tudi bnčnke so dobra hrana Danes mineva mesec, odkar je Beograd doživel svojo strašno cvetno nedeljo in s tem pričetek vojne. Publicist g. Vekoslav Bučar nam bo v vrsti člankov obudil spomine »a takratne dogodke. Ur. Tri dni pred cvetno nedeljo sem se preselil iz hotela »Balkan« k prijatelju dr. G. v Kosovsko ulico, kjer me je v petem nadstropju zajela vojna vihra. Na cvetno nedeljo, 6. aprila, sem vstal pred peto uro. Prejšnji večer sem se bi: namreč dogovoril s prijatelji, da se ob šestih odpeljemo na izlet na Avalo. Pol ure prej sem bil na določenem mestu pred Slavijo. Bilo je krasno jutro. Na bližnjem Cvetnem trgu so branjevci urejevali stojnice, mesarji so razpostavljali krasne kose mesa, okoliški mlekarji so s svojimi značilnimi vozički razvažali mleko, taksiji m švigali po probujajočih se ulicah, nolpor-terji pa so povečavali jutranji hrup, ponujajoč »Politiko« in »Vreme«, ki jim je bila cena ravno to nedeljo spet znižana na dinar. Kako se je zač 2o Nestrpno sem ča-Kai prijatelje, ki jih ai bilo. Seie malo po šestih je prišel prijatelj Ljubo ter mi sporočil, da so se telefonlcno dogovorili, da izleta ne bo, kajti »daues bomo doživeli še vse mogoče«. Začudil sem se tej utemeljitvi. »Ali nisi slišal, kaj je bilo ponoči?« »Da, slišal sem. Menda je bilo okrog pol štirih, ko so zapele sirene. Skočil sem iz postelje ter pogledal skozi okno, odkouer sem imel lep razgled po velikem delu mesta. V trenutku so ugasnile luči po vsem mestu. Čim so prenehale sirene, sem poslušal v tiho noč, a nisem slišal ničesar več. Zato mislim, da je bila vaja, kakršnih smo imeli že ves teden lepo število.« »Kakšna vaja! Tuja letala so se prioli-žavala Beogradu. Lahko mi verjameš,« je šo prepričevalno pripomnil. »Sicer pa ob devetih na svidenje pri Ruskem carju«. Poslovila sva se in pozneje ga nisem več videl. Jutrnje sonce je prijetno ogrevalo beograjske ulice. Počasi sem se vračal mimo dvora in nove skupščine v svoje stanovanje. Med potjo sem si še kupil dnevnik, da bi zvedel novice. V stanovanju sem se oblečen in s klobukom na glavi vsedel na posteljo in začel prebirati prvo stran »Politike«. Nisem ofc prebral dva stolpca, ko ponovno začujem kiik siren. Skočil sem k cknu. Nizko nad hišami plavajo številna letala z ugaslin.i motorji. Koliko jih je, ni mogoče v trenutku ugotoviti, šestdeset, osemdeset, mogoče tudi sto in še več. Svetla so in sončni žarki jim dajejo blesk, ki jemlje vid, da nI mogoče razbrati znakov. Mogoče je minila sekunda, dve. Vidim temne točke in že za-slišim žvižg, ki reže živce in mozeg. že zaslišim dvojni pok, razletela se je piva bomba — nekje v bližini. Takoj ji sledi druga, tretja. Skoraj nasproti mojemu stanovanju se zruši štirinadstropna hiša. Skočim proti sobi prijatelja dr. G. Na pragu zagledam preplašeno gospo, medtem ko gospod šele vstaja iz postelje. Napol sta .<=•:■ oblekla in ne da bi pomislili na nevar-r \ t, skočimo v dvigalo in se odpeljemo v pritličje. Prvi doživljaji v kleti V kleti je bilo že nekaj ljudi. Dame v kombinežah, pižamah z otroki v naročju, nicški v spalnih plaščih. . . Neprestano so prihajali novi ljudje, stanovalci hiše, in oO med žvižganjem in grmenjem bomb pripovedovali, kaj so videli. Porušena je ta in ta hiša. Tudi zažigalne bombe mečejo. Agrarna banka je vsa v plamenih . . . Luč v kleti še gori. Nekdo se spomni, da bi bilo treba elektriko izklopiti. Ni bho treba. Kmalu je ugasnila sama — in štirinajst dni pozneje, ko sem bil spet v Beogradu, še ni gorela. Bombe so neprestano padale in šsstnad-strepna plača se je tresla kakor ob najhujšem potresu. Ropot motorjev se čuje celo v globoko klet. Nekje v bližini pade velika bomba. Obupen žvižg, strahovit pok in imeli smo občutek, kakor da je hišo dvignilo v zrak, jo pošteno streslo in nato spet posadilo nazaj na njeno mesto. Steklo je žvenketalo in se razbijalo ob marmornatem tlaku, vrata so treskala in močan piš nam prinese v klet oblake belega prahu. Mnogi so molili, drugi preklinjali, matere so jokale in stiskale otroke k sebi. . . Nekdo hoče vplivati pomirjevalno in razlaga učinke bomb. Dosegel je ravno nasprotno. Vse kriči v temo, naj ne modruje, naj molči! . . . Grmenje je malo ponehalo. Letala so se oddaljila in odpravljali smo se na ulico, da bi videli učinek Nismo pa še prispeli do vrha stopnic, ki vodijo iz kleti, ko se je spet slišalo bobnenje motorjev in žvižganje bomb. Prišel je drugi val. »Vigilia«, F. Perrija »Emigranti«, L. Rey-banda »Paturot alla ricerca di una profes-sione« in Gobineaujev »II prigioniero for-tunato«. — Pri E. Šansoni ju v Firenzah je izšla študija A. Corsana »II pensiero di Giordano Bruno nel suo svolgimento sto-rico«. — Mondadori je dovršil v svoji knjižnici »I Classici Itaiiani« izdajo zbranih soisov Goldonija. Izdaja obsega pet debelih zvezkov. — Izmed novih knjig, ki vzbujajo posebno pozornost, navaja »Meridia-no di Roma« Verdijevo »Autobiografia daile lettere«, Alfreda Orianla »Pagine re-ligiose«. nov zvezek Zanichellijeve izdaje dAnnunzia z »Maio« (Laudi), Corrada Alvara »Incontri d'amore« in Enrica Paolija »Vita romana«. Rehabilitacija opernega pevca Roberta Primožiča. Izvedeli smo. da je nevšečna zadeva, zavoljo katere je naša javnost dolgo časa pogrešala priznanega pevca in režiserja Primožiča v naši operi, končno vendarle urejena, kar bodo obiskovalci ljubljanskega opernega gledališča nedvomno pozdravili s simpatijami. Z njegovim pevskim in režiserskim nastopom se bosta tako spored kakor izvedba spet poživila. saj bo mogel s svojim obsežnim In temeljitim strokovnim znanjem mnogo prispevati kvalitetnemu porastu repertoarja ter v marsičem prispevati tudi k na.-daljnemu delovanju ljubljanske Opere. Gospodu Primožiču želimo uspehov na odru kateremu je že doslej posvetil vse svoje sile z idealnim delom in s svojimi kvali tetami. Veseli smo da je s ponovnim vstopom v naše Narodno gledališče dobil zadoščenje in želimo, da b: v resnih časih izginilo kovarstvo, ki nikoli ni moglo in ne bo moglo biti v korist kulturnemu razvoju. Dobri dve url smo prebili v kleti. Okrog devetih je nastopil mir. Kar nas je bilo oblečenih smo pohiteli na ulico. Strahovita slika! Vrsta hiš porušenih. Izpod nekih ruševin ae čujejo obupni klici na pomoč: »Pomagajte! še smo živi!« Nekdo išče lopato, da bi pomagal. Ne najde je nikjer. Napol blazen moški teče po ulici in kriči: »Nobel,e panike! Jaz sem popolnoma miren!« V stranski ulici štrli pokonci stranski zid. Dobro se vidi, kaico so bile poslikane sobe. V drugem nadstropju še visi slika, menda družinski spomin. . . Pred razvalinami razbiti mlekarjev voz in zraven mrtev konj. V središču mesta ne smemo ostati. Naša hiša je sicer cela, toda ali bo taka' ostala pri nadaljnih napadih, ki se obetajo? Treba je cčiti. »Kam? Kamorkoli! Iz kovčega sem vzel aktovko, dve srajci in copate. Sam nisem vedel zakaj. Prijatelj dr. G. s soprogo se je medtem za silo oblekel, vzel culo z nekaj najpotrebnejšimi stvarmi in napotili smo se k znancem v predmestje. Prizori po ulicah Pot nam je nuaiia žalostno sliko. Iz palače Agrarne banke se vali gost črn dim Za novo skupščino je v Kosovski ulici globoka in široka jama, ki jo je povzročila bomba in v njej pretrgani veliki kabii. Povsod potrgane žice. Na Aleksandrovi cesti razbita tramvajska vozova, raztrgane tračnice, ki so na nekem mestu štrlele do dva metra v zrak. V bližini ližejo ogromni rdeči zublji veliko skladišče lesa. Takih slik smo pozneje na poti v predmestje vided še mnogo. Zavih smo v Krunsko ulico. Palača Re-savskih rudnikov je v plamenih. V dvoriščni zgradbi nasproti katoliške cerkve obiščemo prijatelja B., da ga vzamemo z rodbino s seboj. Zbegan je in skoraj nas ne spozna. Gospa se opravičuje: »Pridemo za vami. Tri črvičke imam. še marmelado moram dati v vrečo, da ne bodo gladni.« Za nami jih ni bilo. Bali smo se za njihova življenja, dokler nismo teden pozneje zvedeli v Sarajevu, da so ostali živi in zdravi. Spet smo na Aleksandrovi cesti. Po njej se vali reka ljudi, večina samo na pol oblečena, med njimi mnoge ženske samo v spalnih srajcah. Razbito steklo škriplje pod nogami in reže podplate. Vse hiti nekam, a nihče ne ve kam. Nekateri nosijo s seboj posteljnino, drugi samo blazino, ki so jo v naglici zgrabili, pa ne vedo več kaj bi z njo počeli. Mnoge, zlasti manjše hiše so v plamenih. Tu pekarna, tam mala kavarno, trafika, mlekarna. . . Povsod se moramo izogibati zažigalnih bomb, ki leže po ulici. Srečujemo prve sanitetne avtomobile z ranjenci. Na nekem križišču strelja vojak za elegantno limuzino. Gospod, ki jo je vozil prazno, ni hotel ustaviti, da bi sprejel ranjence, ki so čakali na prevoz v bolnišnico. Povsod pri večjih poslopjih žagajo železne mreže na kletnih oknih, da bi imeli ljuaje pripravljen pripravljen zasilni izhod, če bi bila hiša zadeta. Skoraj enaka slika se nam nudi, ko krenemo z Aleksandrove ceste v stranske ulice. Samo ljudi je manj kakor po glavnih ulicah. Pa tudi ti bežijo in nosijo s seboj, za kar so v naglici prijeli. Po cestah je mnogo kotanj od bomb in ljudje pokazujejo drobce, ki so jih pobrali. Ob širši cesti kup razvalin. Vidi se, da je bila lepša hiša. Vprašamo bližnje, čigava je bila. Podrobnostim o tragični smrti pokojnega ministra dr. Francela Kulovca sta v nedeljo dodaia v »Slovencu« gg. Tomaž Ula-ga in dr. Janez Jenko še nekatere podrobnosti, ki si jih dovoljujemo posneti, da bo imela naša javnost čim preglednejšo sliko o strahotnih posledicah bombardiranja Beograda in o slovenskih žrtvah, ki so jih ubiie bombe ali zasule ruševine. 2e na cvetno nedeljo dopoldne po prvem bombardiranju Beograda — pripovedujeta gospoda — smo čuii takrat sicer še neverjetno resnico, da je bil dr. Kulovec od bombe zadet in mrtev. Nihče pa ni vedel povedati, kje se je to zgodilo in kje naj se njegovo truplo išče. V torek 7. aprila sva šla na pokopališče, kjer sva poleg premnogo strašnih slik res zagledala čisto preprosto, črno pobarvano vojaško krsto, oa kateri je bilo s svinčnikom zapisano. Minister gradjevina dr. Fran j o Kulovec. Grobarjem sva velela, naj krs*o odpro Sprva niso hoteli, potem pa so le ubogali in videla sva v krsti razmesarjeno truplo, ležeče na desni strani. Ko sva si ogledala proti prsim skrčeni levi del obraza pokojnega, sva po značilnih potezah mogla bre*. dvoma oba ugotoviti, da imava pred seboj res truplo pokojnega ministra dr. Kulovca. Zaradi prevelikega števila mrličev in pomanjkanja prostorov v mrtvašnici je pokopališka uprava odredba, da mora biti pogreb najkasneje v sredo zjutraj ob 8. V naglici smo kupili skromen križ, — na boljšo krsto ni bilo mogoče misliti, ker ni Mnoga burna in zanimiva poglavia so dolga stoletja zapisala v zgodovino Ita!;je. Predvsem je zgodnvna italijanske starim-vsebovana v samem imenu večnega mesta Rima. To je ime slavnega mesta, ki ie v desetih stoletjih vednlh bojnih in državljanskih uspehov postalo cesarska prestolnica, katera je povezala v enoto vso Italijo in Sredozemlje. Rim je leta 734. pred Kristom ustanovil Romul na zemeljskem kotu med Tibero iri Anijem. na tleh. ki so v davnini pripadala Sikulcem. Tu so se pozneje stikale tri meje med Etruski, Sabinci in Latinci. Bila je to dežela, ki so si jo delili in ji vladali različni narodi: Ligurci, Galijci. Benečani. Etruski, Umbrijci, Sarnniti, Latinci, Lu-kanci in Grki. Toda po pogumu in bistrim svojih državljanov, ki jih nikdar ni strlu sovražna usoda, je znal B;m pridobivati košček za koščkom posesti bližnjih sosedov in je zmagoval s tolikšnim nezadržnim napredovanjem, da so celo Rimljani sami razglabljali o zagonetnosti svoje usode. V prvem obdobju svoje zgodovine so v Rimu vladali kralji, kraljestvo pa je bilo obljudeno z Latinci, Sabinci in Etruski Vsak izmed teh treh rodov je bil obdarjen s posebnimi sposobnostmi in vrlinami ki so prispevale svoj delež k oblikovanju metropole. Vsak teh rodov je tudi dajal kralje. Toda med tem ko so se latinski in »Nekega advokata«, se glasi odgovor. »Je kdo ranjen ali mrtev?« »Nihče! Gospod in gospa sta že prej od- Sla z doma. Ostali sta samo dve služkinji, ki pa sta se srečno rešili iz razvalin.« Pozneje smo izvedeli, da so te razvaline bivša vila našega rojaka dr. Zorca. V gostoljubnem zavetju Naš znanec nas je ljubeznivo in gostoljubno sprejel. Dobričina je in rad bi nam nudil varno zavetje, ali niti sam se v svoji hiši ne čuti varnega. Po poklicu je mizar, ima veliko skladišče izdelanega pohištva in še več lesa. Dve, tri zažigalne bombe i in bo vsega konec. Pa kaj to. Nedaleč od J hiše je skladišče ciklona, če pade v bližini bomba in začne ta strupeni plin uhajali, je smrt v njegovi hiši gotova. Obvestil je o tem nekega generala, ta ga je napotil na policijo Prosil in rotil je, naj na kak način nevarni plin odstranijo. Toda na policiji so imeil druge skrbi. Kratko so mu odgovorih, naj najde voz in spravi nevarni strup v Savo. Tega nI mogel storiti, ker niti za drag denar ni bilo nikjer mogoče najti prevoznega sredstva. In tako je la nevarnost še nadalje ostala v naši neposredni bližini. . . Povabil nas je znanec v hišo, da se malo odpočijemo. Želeli smo vode, a ni je bilo. že takoj pri prvem jutrnjem bombardiranju so bile zadete mnoge vodovodne cevi in morali so vodo zapreti. To je bil tudi glavni vzrok, da je bilo vsako gašenje požarov nemogoče. Pogovarjali smo se o škodi v mestu in ugibali kako je v Sloveniji. Vesti ni mogoče dobiti nikakih. Beograjski radio je prenehal kmalu po začetku bombardiranja, drugih postaj pa tudi ni bilo mogoče poslušati, ker nJ bilo več elektrike. Med kramljanjem smo večkrat bežali čez plot na sosedni travnik, kjer je bilo zasilno zaklonišče. Letala so letela nad našimi gia-vami, toda vsem je bil menda cilj sredisče mesta, odkoder je bilo slišati neprestano grmenje bomb, od najmanjših do največjih. Oblaki gostega dima so se tam dvigali neprestano visoko v nebo. Prijatelj dr. G. se je na tihem izmuznil nazaj v mesto, čez dobri dve uri se je vrnil in nam prinesel najnovejše novice. Ministrstva gore. Okrog Slavije je mnogo porušenega, tobačni kioski leže po tleh in poleg njih na tisoče cigaret. Nihče jih ne pobira, ker se ljudje ne upajo na ulico. Sicer je pa mesto kakor izumrlo, ker je skoraj vse že zbežalo v gozdove, na polja in v bližnje vasi. Ob enajstih je bil spet strahovit napad na središče mesta. Menda je bilo v zraku čez petdeset letal. Zadeta so tudi nekatera zaklonišča in na mnogih krajih je že videti številne žrtve. . . Največ jih je na kolodvoru, ki je porušen. Naveličali smo se neprestanega skakanja preko plota v zaklonišče, zlasti še, ker x> bih ljudje v njem zelo nedisciplinirani In tudi po strani so nas gledali kot nedobrodošle »prišleke«. Zato smo se popoldne z veseljem odzvali povabilu gospe S., naše sosede, da poiščemo zavetišče v njenem kletnem zaklonišču. Tu je bilo zbranih precej ljudi, ki so vsi bili zelo prijazni in gostoljubni. Med ženskami je bilo več prav starih dam, pa tudi nekaj mladih deklet, ki so s prijetnim pripovedovanjem dajale posebno toplino sicer hladni kleti. bilo najti niti prevoznih sredstev, niti ljudi, ki bi jo prenesli na pokopališče. V sredo sva ob 8. zjutraj pred krsto opravila obredne molitve, nakar so jo z žalostnimi zemeljskimi ostanki pokojnega dr. Kulovca položili na tovorni avto in odpeljali smo se do katoliške parcele štev. 111-A. Med pogrebom je vila burja in pa dal je sneg. Zemeljske ostanke pokojnega dr Kulovca smo pokopali v grob št. 442. Razen dveh grobarjev in naju je bil pri pogrebu še študent Ivan Fajdiga. Pozneje smo zvedeli, da je izpod razvalin na Dedinjah pomagal truplo-pokojnega izvleči vojaški duhovnik g. Ivo Kotnik. Ta je prvi opravil molitve in odredil, da se truplo v vojaškem avtu odpelje v mrtvašnico. Zdaj je grob že obsut z rožami, spominčicami, in dobri ljudje prihajajo tjakaj molit za dušo rajnega. V cerkvi Kristusa Kralja se opravljajo gregorijanske sv. maše od Velikonočne nedelje dalje. Blizu dr. Kulovčevega groba, v skupnem grobu ponesrečenih, počiva poleg še nekaterih Slovencev in Slovenk tudi pokojna Francka Medenova, najboljša pevka pn slovenskih mašah v Krunski ulici. Opravila je duhovne vaje, prejela sv. obhajilu že pri zgodnji slovenski svi maši in potem jo je zasulo. V skupnem grobišču je pokopan tudi pokojni dr. Mencinger z družino. Kakor je razvidno je usodna cvetna nedelja uničila kar cele s^venske družine v Beogradu. Kakor dr. Mencingerjevim, je bila tragična usoda namenjena tudi družini sabinski vladarji opirali na p!er o, so se kralji etruške krvi zvezali z narodom ter si zagotovili neomejeno prvenstvo v škodo patricijev. Ti so leta 509. izkoristili upor vsega ljudstva, razburjenega zaradi tega. ker je kraljevski sin oskrunil Lukre-cijo V revoluciji je bil kraljevski režim strt. Tako je nastal republikanski Rim. katerega so sicer precej časa razjedali notranji boji, toda naposied se je učvrstil na ustavni osnovi. Zbra'e so se zdrave narodne sile in učvrščevala se je volja po čim večjem razmahu. Republiki sta vladala po dva konzula, izvoljena izmed patricijev za dobo enega samega leta. Izprva so bila na oba konzula predena oblastva prejšnjih kraljev, izvzemši verstveno oblast, ki sta si jo poslej delila veliki duhoven (pon-tifex maximus) in poseben svečenik (tako imenovani daritveni kralj). Enakopravnost p'emstva in preprostega ljudstva je strnila R^mliane v krepak narod, kateremu ie pripadla naloga, da po zmaganju galske nevarnosti v razdobju osmih desetletij '343 do 264 pred Kristom) zavlada vsem narodom na italijanskem polotoku. Vpad Galcev v začetku 4. stoletja pred Kristom je zadal rimskemu razmahovanju hud udarec. Skrajno usodna je bila doba, ko so sovražniki zasedi? in so se po- i prej podjarmljeni narodi spet osvobodili. I Kdor ima na razpolago dovolj zemlje, si more v marsičem pomagati s tem, da sadi raznovrstne rastline, ki mu olajšajo prehrano. Sem spadajo tudi bučnice, med katere prištevamo buče, kumare in dinje. Vse tri so po tleh plazeče se rastline, ki so proti mrazu zelo občutljive in potrebujejo mnogo toplote. Izmed mnogih vrst buč se jemo po vrtovih take buče, ki so za kuho. Sadijo se po grednih naborih, da plazijo po gredah ali tudi izven njih. Skopljejo se 60 cm globoke ln 90 cm široke jame, ki se napolnijo z gnojem. Vrh gnoja se nasiplje za poldrugo ped visoko dobre in rahle vrtne prsti, še boljša je kompostna prst, v katero se položijo v maju bučna zrna. Rastline je treba pridno zalivati z vodo. večkrat pa tudi z gnojnico, kateri se pril:je tretjina prestane vode. S takim ravnanjem se dobe prav težki plodovi, ki v prehrani mnogo oaJežejo. še važnejše so kumare, ki so prav priljubljena jed. Sejemo jih v tople grede ali tudi na prostem. Za sedanji čas pride v poštev sejanje kumar na prestem. Kumare ljubijo toplo sončno lego in dobro pognojeno zemljo, če drugega gnoja ni na r&zpol-go, je zelo dober tudi kurji gnoj. Seme se položi sredi maja v 10 cm globoke Toda Rim se je kmalu spet znašel in je znal brzdati usodo. Pod Kamilovo diktaturo je bila galska sila odbita in rimska oblast se je znova širila onkraj Tibere, proti severovzhodu in jugovzhodu. Ukrotila je samnitsko zvezo ter latinske in kampanjske upornike. Ko je nad Lacijem zagospodovala čvrsta oblast ter je bil red utrjen in izpopolnjen, je lahko rimski orel raz-nrostrl svoja kr^a nad srednjo in južno Italiio. Etruski, Samniti in Grki na jugu. so bili prisiljeni na kolena. Premagana je bila nevarnost, ko je epirski kralj Pir hitei s svojimi četami v Italijo, da bi pomagai Grkom. Okrog leta 245. pred Kristom. ko so bila Rimu podvržena Tarent in ostala cvetoča mpsta velike Grčije, se je rimska država ra7pro5tirala od Pise in Riminija do Me-jjjpoVpga preliva. Obsegala je kakih 170 kvadratnih kilometrov z nekaj nad 4 milijoni prebivalcev. Tistikrat se je ime Italije. katero so poprej uporabljali Grki samo za južni del polotoka, razširilo čez celotni Apeninski polotok. Sele poslej lahko govorimo ne samo o Rimu, marveč o Italiji. V svoji politični bistrini so razvili Rimljani mnngo širše pojme o državi in državnosti kakor Grki. Ti so omejevali držav-lianske pravice zgolj na svojo metropolo Rimljani pa so s svoiim zdravim smislom za realnost vedno stremeli za tem, da učvrstijo celotno svojo oblast in jim^ nikakor ni bilo izpod časti priznavati državljanske pravice vsem narodom, ki so se do-brovolino podredili niihovi oblasti in so izpričali, da spoznavajo bistvo rimske oblasti in da pripoznavajo njihove zakone. Tako se je pojem o domovini razširil v ši- brazdice, ki so 100 do 125 cm narazen. Da seme zanesljivo skali, ga je dobro prej nekaj časa namakati v olju, ali pa ga kaže položiti 8 do 10 dni pred setvijo v mokro žagovino. Med rastjo se mora zemlja namakati z vodo in z gnojnico ter se tudi pridno rahljati. Ko kumare nekoliko odrastejo, jih je treba osipati. Rodovitnost kumar se s striženjem in odščipanjem vršičkov na glavnem steblu in na stranskih mladikah zelo pospeši. Seme kumar si vsak pridelovalec lahko sam oskrbi, če odbere za seme največje plodove, ki j!h pusti tako dolgo na steblu, da postanejo mehki in prično gniti. Dinje so tudi priljubljena hrana, bolje slaščica. Sade se v toplih gredah in na prostem. Zahtevajo prav toplo lego. Za sejanje dinj se izkoplje 50 cm globoka jama, ki jo je treba napolniti z gnojem. Po vrhu pa se natrosi zmes prsti, ki se že prej pripravi iz preležanega govejega gnoja, ule-žanega blata, zdrobljene malte iz starega zido/ja in iz peska. (Vse te tvarine se dobro premešajo in z gnojnico poli je j o. Najbolje je, vse te tvarine pustiti čez zimo ležati, da dobro premrznejo.) Tako nastane precej velik kup, v katerega se vloži seme ali pa tudi že v topli gredi vzgojene sadike. rokem krogu izven prestolnice na sedmerih gričih. Kako preudarno je bilo to ravnanje, se je kmalu pokazalo, ko je Riin dobil v Sredozemlju svojo največjo tekmovalko, Kartagino, vladarico morij. Leta 264. pred Kristom se je pričela borba za nadvlado na Siciliji, kjer so se hoteli učvrstiti Kartažani. ki so dotlej že osvojili Korziko in Sardinijo. Nastala je doba velikih borb v keltski Španiji, potem na vzhodnem Sredozemlju, kjer so v razsulu velike države Aleksandra Velikega nastale različne državice, razvile so se borbe v Macedoniji in Mali Aziji. Punske vojne so zahtevale od Rima stmitev vseh moči, saj je pretila strahovita nevarnost Hanibalovega vdora. Toda Rim se ni dal ukrotiti. Nasproti mogočnemu Hanibalovemu pohodu je bil rimski narod strnjen in pripravljen duševno in telesno. Te vrline so pripomogle Rimljanom do zmage nad Kartagino, o kateri Je modri Kato venomer naglašal, da jo je treba razdejati. Z zmago nad Kartagino se je pričela naj-sijajnejša doba v zgodovini Rima. Sleherni nov vojni pohod je pomenil novo zmago in v razmeroma kratki dobi so po velikih in težavnih vojnih podjetjih postale Sicilija, Sardinija, široko polje reke Po, sredozemska Afrika od Velike Sirte do Ma-vretanije, Španija, Grčija in Prednja Azija — rimske pokrajine. Nove pridobitve so pa imele globoke posledice za Rim. Naglo se je preobražalo čustvovanje in zadržanje v Vsem italskem življenju. Prejšnja ljubezen do pohlevnega, vztrajnega kmetijstva je jela popuščati. Namesto tega se je dramila želja po vojnih pohodih, ki so na lahkoten način zagotavljali bogastvo. Iz *ta2ijan$he z&34lmjlne: Od ustanovitve Rima čb zmage naj! Kartagino »JITKO« It 108 Sreda, 7. V. 1941 V smrtnem pasu med Kreto in Egiptom Nenavadna ladja sredi samotnega morja - Kratka borba med strojnicami in bombami delle Ferrovie Italiane * Stoletnica itaijaurliUi žefieznic Svetlesiva oblačna pogorja se kopičijo na vzhodu, piše nemški vojni poročevalec Karlheinz HoJzhausen. Nekje pod njimi morajo biti baltske ladje na poti s Krete v Egipt 2e nekolikor ur smo jim z verigo »Ju 88« na sledi, od časa do časa se prebijamo skozi oblačne zavese, pa ne moremo spoznati niti najmanjšega sledu kakšnega pamika pod nami. V vse smeri letimo po načrtu, a vodna površina ostaja prazna. Tedaj se pojavi vodja verige skozi oblačno polje. Na morju je spoznati temno točko. V drsalnem poletu se ji približamo. Tovorni parnik se ziblje tu popolnoma sam na smrtni progi med Kreto in Egiptom. Zdi se, da je že imel smolo, ker je videti odrsan. Oljnati otoki plavajo ob njem. Enakomerno ga valovi dvigajo in nižajo, iz njegovega dimnika ni dima. Vse življenje je videti na njem izumrlo. Kaj je s to čudno ladjo? Nekolikokrat jo obkrožimo in opazujemo od vseh strani. Dimnik in stroje ima na krmi, tu je škatli podobna, nerodna zgradba, bržkone neke vrste poveljniški most. Po vsej svoji zgradbi spada ta ladja med obalne pami-ke Egejskega morja, Angleži so jo gotovo uporabili za prevoze med Atenami in Ale-ksandrijo. Ko smo se parniku spet približali, je nenadno zaregljalo, iskre so vzpršele s krova še pravkar tako mirne ladje. Dve strojnici sta se naperili na nas. Kakor blisk smo ušli območju za-vratnih ognjenih snopov. Strelci naših strmoglavcev so usmerili na palubo parni-ka dobro namerjen ogenj, ki je pomedel mornarje od strojnic. Na parniku je spet mir, strelci na njegovem krovu so se poskrili, med tem ko letimo mi v napad z bombami. Bil bi zanje čas, da bi zapustili ladjo s preostalima rešilnima čolnoma Toda mi nimamo nobenega časa, da bi čakali na to. Naš »Ju 88« se je že prevezniL, v strmoglavem letu je planil proti parniku. bombe so se sprostile in zletele vanj. Ko se je kljun našega letala spet strmo dvignil, sta vstala ob njem dva visoka vodna stebra iz morja, eden na levi, drugi na desni. Kam bodo zadele druge bombe? Nenadno eksplozija na parniku. Se en tovor bomb je treščil v sredino ladje na krov in napravil velike luknje v nje trup. Morje se je peneč zlilo skozi te luknje v notranjost. Neprestano se ladja potaplja s krmo navzdol, nje kljun se dviga iz morja. Moštvo je bilo svojo ogroženo ladjo zapustilo, da ji dobi pomoč z bližnje Krete. Dospelo je prepozno. Spet je ena izmed britskih ladij izginila na smrtni progi mec Kreto in Egiptom na dno morja. Kako so Izvedeli za padec Aten Dan 27. aprila, poročajo iz Stockholma, je eden najbolj črnih dni v zgodovini uradne angleške poročevalske službe. Cele tedne so si vojaški krogi v Londonu prizadevali zakrivati in potvarjati nevarni položaj na Balkanu. K pa je prišel 21. dan nemškega pohoda na Balkan, je bil London postavljen pred odločilno vprašanje, kako naj javnosti čim bolj prizanesljivo prizna polom v Grčiji. V nedeljo 27. aprila je britski radio sporočil sledečo vest: »Ob 13. so poročali, da vojaški položaj v Grčiji »ni jasen«. (Takrat so bili Nemci že v Atenah.)« Ob 17.30 je sledilo uradno sporočilo, da se položaj popoldne razvija »zelo nejasno«. 45 minut pozneje so priznali, da so britske in grške čete ▼ »težavnem položaju«. Po 20. so poslušalci zvedeli, da nadaljujejo britske čete s svojim umikom. šele v večernih urah so si upali naznaniti po sporočilu britskega glavnega stana, da so nemške čete zasedle Atene in Patras. To se pa, kar je značilno, ni zgodilo v angleškem, temveč v francoskem jeziku. V angleščini je to vest oddajna postaja v Daventryju sporočila šele o polnoči. In tudi ta postaja ni objavila uradnega britskega sporočila o padcu Aten, temveč je smatrala za pravilneje, da poda vsebino posebnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva z dne 27. aprila. Uradnega angleškega potrdila pa niti pozneje ni bilo. Letalske zveze med evropskimi prestolnicami V letošnjem letu si je nemška družba za zračni promet, Lufthansa, v pogajanjih z inostranimi letalskimi družbami prizadevala doseči čim večje število zvez med evropskimi prestolnicami in čim hitrejše zveze. Uspeh teh prizadevanj je n. pr. ta, da dosežejo potniki iz Italije preko Berlina Siockholm v enem dnevu, po drugi strani pa morejo potniki iz Danske in Švedske isto tako že v enem dnevu doseči Budimpešta V prometu s Špansko ni več Barcelona po novem voznem redu smoter prve dnevne etape, temveč Madrid, a če pomislimo, da je ta proga dolga nad 2200 km. je to vsekako vsega upoštevanja vredna storitev. Iz Madrida se polet naslednji dan nadaljuje v Lizbono, od koder ima zračna pošta trikrat na teden zveze s Severno Amerika ANEKDOTA Liebenmann se je silno navduševal za Rembrandta. »Veste,« je dejal nekoč, »če vidite Franca Haisa, dobite voljo do slikanja — če vidite Rembrandta, bi pa slikanje najrajši opustili.« Omeniti Je treba tudi 1800 km dolgo progo med Berlinom in Moskvo, ki jo nemška in sovjetska letala isto tako redno opravljajo v enem dnevu. kralj Karol na poti ▼ Ameriko »United Press« poroča, da se je bivši ru-munski kralj Karol vkrcal v Lizboni na ameriški parnik »Excambion« z namenom, da odpotuje v New York. Spremljata ga njegova prijateljica Lupescu in njegov bivši priboCnik Urdeanu. Kakor je bilo že jav-ljeno, bivši kralj ne ostane v Zedinjenih državah, temveč odpotuje v Cile, kjer si bo določil dokončno bivališče. Dne eoppie di gemeUi — Dvakrat dva dvojčka VSAK DAN ENA »In kdo Je zdaj na vrsti?« »Jaz, gospod zdravnik. Ze ko me je bolel zob pred osmimi tedni, sem sklenil, da obifičem!« (»Politiken«) I piti vecchi al piti giovani gemelli in on rlcevimento in onore al gemelU — Najstarejša tat najmlajša dvojčka na neki prireditvi na Čast dvojčkom Zdravilno spanje stanic Italijanski in nemški listi pišejo v zadnjih časih o zanimivem izumu tržaškega zdravnika dr. Linke S snovjo, ki jo izumitelj imenuje »Penetrin«, se uspavajo »upnice v zdravilno spanje. Snov odpravlja vsako draženje stanic, kakršno se pojavlja pri obolenjih, stanice se umirijo in v tem stanju dobe več redilne krvi ter se pričr.o zdraviti. Na ta način se dosežejo lepi uspehi v primeru žuželskih pikov, ozeblin tn lahkih opeklin, glavno nalogo pa ima novi način zdravljenja pri kožnih obolenjih, ki jih povzročajo klice, n. pr. v primeru tvorov. Ce tvorov ne zdravimo posebe, si telo pomaga samo na ta način, da pošilja na inficirano mesto bela krvna telesca, ki Klice uničujejo. Ta boj pa nas stane vedno kopico belih krvnih telesc, ker se bolezeoske klice pač ne dado brez odpora požirati od belih telesc. Bela krvna telesca, ki so jih okvarili strupi škodljivih klic, poginejo in predstavljajo glavno maso gnoja, ki nastaja v rani ali oteklini. Stanična narkoza po novi metodi pa belim krvnim telescem borbo olajšuje. Bolezenske klice so za to narkozo namreč dosti občutljivejše nego kožne stanice in narkoza jih tako oslabi, da še vedno dremljejo, ko so se kožne stanice po šestih urah že zbudile iz spanj«?-Bela krvna telesca, ki prihajajo sedaj ca ogroženo mesto, lahko brez škode zase uničujejo klice. Tako si telo ohrani ta važna telesca. Na zunaj se ta zanimivi zdravilni proces kaže tako, da ne zastaja gnoj in da tkivo ne razpada. Na sličen način je mogoče telesu pomagati seveda pri vsaki rani,, ki jo namažemo s penetrinom, da uspava klice, ki so se v rani naselile. Prav tako rabi nova metoda za obolenja sluznic. Za vsak tuj film ea domači »Gazzetta Ufficiale« priobčuje ministrski odlok, po katerem bo moral vsak italijanski kinematograf od 1. septembra dalje predvajati isto število filr "če pro- izvodnje kakor tujih. Una ricostruzione pittoresca: 11 centesimo anniversario delle Ferrovie Italiane, fe-steggiato recentemente — Slikovita obnovitev ob nedavni stoletnici italijanskih železnic Usoda knjižnice Slovito vseučiliško knjižnico v belgijskem mestu Lowenu je v zadnjih vojnah zasledovala nesreča. V svetovni vojni jo je unioiil požar. V tej vojni ji ni biilo nič bolje. Po svetovni vojni so Američani podarili velike vsote denarja, da se je knjižnica obnovila. K temu poročajo, da je bivši ameriški državni predsednik Hoover Ie pod tem pogojem dovolil to darilo, da je Belgija Trda žaga Bernard Haag je bil živahen, mlad pomočnik pri igri, ki je svojemu gospodarju neutrudno nosil tolkače, kadar je šel igrat na kakšno golfišče v New Torku. Nekega dne ga je zadela ▼ glavo s polno močjo pognana žoga in ga omamila. Na zunaj ni bilo videti nobene poškodbe, toda od tistega dne boluje mladi mož za čudno boleznijo, rase in rase neprestano in ga je ta nezadržna rast v višino telesno že tako oslabila, da mora stalno ležati. Ker menijo zdravniki, da se ta rast še ne bo končala, je Haag svojega gospodarja, nerodnega igrača golfa, tožil za odškodnino 15.000 dolarjev. NemSkt Ust v Atenah V Atenah je začel izhajati list »Deutsche Nachrichten flir Griechenland«, ki izhaja za sedaj tedensko, a ga mislijo v najkrajšem času spremeniti v dnevnik. List ima, kakor pravi v svojem prvem uvodniku, nalogo, da nemSko in grško ljudstvo spet zbliža. „Karol" in »Churchill" zajeta v Afriki Iz Rima poročajo, da so italijansko-nem-ške čete na svojem nezadržnem pohodu skozi Cirenajko v Džebelu zajele dve britski motorizirani edinici, ki sta bili imenovani po dveh znanih osebah, po bivšem romunskem kralju Karolu in po Churchillu. Po bivšem kralju so imenovali Angleži majhen oklopni tovorni avto, po britskem premieru pa težak oklopni voz. Vpoklici nemnslimatiov v Turčiji Turčija je vpoklicala vse turške državljane nemuslimanske vere v starosti med 25. in 45. letom. Poziv ne razlikuje med moškimi, ki so služili vojake ali ne. Gre pred vsem za Grke, Armence in Žide. Inserirajte v ^Jutru"! isito tako uvedla zakone, ki so omejevali alkoholizem, kakršni so veljali tedaj v še ostrejši meri v Ameriki. Naj si bo ta anekdota resnična ali izmišljena, vsekako se je knjižnica temeljito obnovila. Ob začetku sedanje vojne je štela 900.000 knjig in 800 dragocenih rokopisov*. SkoTaj vse to bogastvo pa je sedanja vojna spet uničila. Ko so se Angležii v lanskem maju umikali iz Belgije, so poslopje zažgali, ohranilo se je le nekoliko dvoran. Tu se je od prejšnjega ogromnega duševnega zaklada, kakor so sedaj dokončno ugotovili, komaj 15.000 zvezkov in 15 rokopisov, poleg vsega drugega pa je požar uničili 3000 kolekcij časopisov, 811 inkunabul, 200 bakrorezov, med katerimi so bili nekateri Diirer-jevi in Holbeinovi, 22.606 fotografij vseh znamh koptekih rokopisov in poleg vsega drugega še japonsko knjižnico z drugimi redkostmi. Ker je bilo vseučilišče v Lov;e-nu v živih stikih z drugimi visokimi šolami v inestranstvu, so tudi te prizadete. Največjo škodo pa ima seveda Belgija sama, njeno šolstvo, in njeni znastveni krogi. Dne cani — Dva psa Un cane gigante e un cane nano večji in najmanjši pes — Naj- ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze sočutja in sožalja, ki sem jih prejela ob bridki izgubi svojega moža Josipa Urbasa žandar. narednika v pokoja se vsem prav iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo sem dolžna tukajšnjemu zdravniku dr. Worintzu, ki mu je lajšal trpljenje, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter pevskemu zboru Prosvetnega društva za ganljive žalostinke. Posebno zahvalo sem dolžna tudi tukajšnji gasilski četi, ki fe tako lepo oskrbela in uredila njegovo poslednjo pot. Končno se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili pogreba ter so mi na kakršenkoli način lajšali bol. Vsem in vsakemu prav prisrčna hvala. DOL. LOGATEC, dne 5. maja 194L Žalujoča žena NEŽA URBAS H. Adama: je zasledovali, so tvojega otroka kratko in malo vrgli v vodo. In pomisli, kolikemu številu prijateljev ta podla in zavratna zločinska svojat nakoplje nemir, gorje in obup, kadar ima slučajno velike načrte, ki ji zanje manjka denarja. ,Kar mačka rodi, rado miši lovi'.« Zasmejal se je temu pri-stavku, ker je hotel z njim pregnati stricu nekaj tistega duševnega bremena, ki ga je tiščalo zaradi sorodnikov. »Ne, stric, takšne nevarne mačke je treba spraviti v kletko.« »Ne morem ti več braniti, Bili. Prav sicer imaš, a umej me, da ne morem jemati teh aretacij na svojo vest, ker bi me preveč bolelo. Naj se zgodi vse tako, da ne bom nič vedel o tem. Pojdi in se sam pomeni z nadzornikom.« Bili je segel stricu v roko in odšel iz sobe. Po hoji mu je bilo videti* da tudi on ne more brez človeške presunjenosti zadostiti žalostni nalogi, ki jo je vzel nase. Carter je pogledal za njim in edjal: »Vrl dečko je!« Vstali 90 izza mize ter odšli vsak v svojo sobo. Carter je ljubeče pogledal ženo in jo prijel za komolec. 2)oistj_ in &osemart) Roman »Ljubi stric,« je z mehkim glasom rekel Bili, »poznam tvojo dobrosrčnost. Od tebe ni bilo pričakovati drugega, kakor da se boš hotel postaviti zločincema za hrbet. Se denarja bi jima dal in bi tekel: Ali, ljuba sorodnika, saj vama je bilo treba samo prositi, ko sta vedela, da je moja roka zmeraj odprta. Stvar je bila povsem vendar nepotrebna.' In pri tem bi verjel krokodiljim solzam, ki bi jih prelivala. Ne, stric, tako se zadeva ne sme končati. Pozabi za hipec, da sta to tvoja sorodnika, in ne daj se zapeljati napačnemu usmiljenju. Povsem brez ozira na to se zamisli v zavrženost, ki io razodeva grabež otrok, ki bi ga bilo prav za prav samo s smrtjo moči pravično kaznovati. Pomisli, d* ta 9odrga brez pomišljanja predd mlado člove-iko življenje, ki ga dobi v pesti, najbolj mučni Onrti. To si z Doriejem sam doživel. Ko smo ropar- Ut^jT Davorin Ravljen. - izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskano d. d. kot fctakarnarja Pran Jeran. — Za inaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? Ljubljani. »Zdaj bomo imeli kmalu spet ljubi mir.« ...Aretacija in odprava zločincev, vštevši presenečenega Smitha, se je izvršila naglo in brez zadržka. Ko je voz odbrnel skozi vrtna vrata, se je Bili napotil iskat Daisyjo. »O, evo te,« je resno dejaL »Nekaj besed bi rad izpregovoril s teboj. Ali greva na vrt?« »Da« ,je šepnila. Molče je stopala ob njegovi strani. 2e ves čas je vedela, da mora priti ta objasnitev. »Daisy Tudor,« je pričel z istim strogim glasom. »Daisy Tudor, ali je res, da si se —vtihotapila semkaj kot nečakinja gospoda in gospe Carterjeve?« »Da,« je skoraj neslišno odgovorila. »Ali moreš kaj navesti v svojo obrambo?« »Ne.« »Tedaj izrečem obsodbo. Morda si opazila, da je bil moj čas zadnje dni ves oddan. Skoraj vsi, ki so kaj pregrešili, čakajo pravične kazni. Tudi v tvojem slučaju je prizanašanje nemogoče. Kazen mora biti primerna — zločinu. Kar si prej trdila, da si, boš zdaj postala! Njegove besede so bile tako resne in grozeče, da je Daisy uganila njih pravi pomen šele teda.i, ko jo je Bili objel. Za trenutek ga je porinila od sebe »Bili... pismo sem napisala.« »Ne, dve pismi,« je popravil. »Našem sem ju.« »Si ju prečital?« »Samo tistega- ki je bilo namenjeno meni. »Torej tudi veš, da sem ...« »Da si me imela za tatu dragotin? Tvoja domneva nd bila povsem nerazumljiva. Zakaj me nisi ovadila policiji?« »Oh, Bili... tega nisem mogla storiti. Ali boš ... ali mi boš kdaj odpustil?« »Dobro poslušaj, Daisy. Govedarii in jamski ljudje ne govorimo o odpuščanju. Mi opravimo to dosti bolje. Svoje ženske najprej premikastimo in pretepemo — nato jih pa objamemo in poljubimo!« Toda mikastenje in pretepanje sta preskočila ... KONEC Čitajte nas novi roman!