148. številka.
Ljubljana, v soboto 1. julija 1899.
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
lakaja vsak dan zvečer, UrimM nadolje In praanike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogerske deSele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rađana se po 10 kr. na meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taj e delal« toliko red, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brea istodobne vpoBiljatvs naročnine, ae ne ozira. — Za osnanila plačuje ae od itiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po t kr., 60 ae dvakrat, in po 4 kr., ce ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvol4 frankorati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln upravniBtvo je na Kongresnem trgi St. 12. Dpravniltvu naj ae blagovolijo poiiljati naročnino, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v npravni&tvo pa s Kongresnega trga St. 112.
raTeleton hI. 3-4.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim Je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem čeau ponove, da pošiljanje no preneha In da dobč vse itevllke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto . . gld. 13.— I Četrt leta . . gld. 3 30 Pol lota... „ 6-60 I En mesec . „ 1-10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt lota.
S pošiljanjem po posti velja: Vae leto. . . gld. 16— I Četrt leta . . gld. A--Pol lota ...  „   8*— I En mesec . .  „ 1*40 •»ST  Naroča ee lahko   z vsakim dnevom, e hkratu so mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oslramo na dotično naročilo. gfj Llat te ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpoelje Isto ob pravejnj^su^
Uprifftiitto „Slovinskna Naroda".
Na ušesih sed6.
Nafti migljaji o usodi SchifTersteinove ustanove so obudili občno pozornost in to ne samo v krogu prikrajšanih in oškodovanih interesentov, to so sorodniki in meščani kranjski, nego v celi naši deželi, in ta pozornost je postala toliko večja, ker zahtevanega pojasnila ni dobiti od nobene strani.
Povedali smo Že opetovano, da nam vsa zadeva ni natančno znana, ker nimamo vpogleda v zadevne listine in ga tudi ne moremo dobiti, toda trdovratno preži rane naše želje, ki je postala želja vsega občinstva, naj se stvar pojasni, potrja izrečeno domnevanje, da sta vlada in knezoško fijski ordinarijat s silo nekaj vzela, kar jima nikakor ne gre. To nas napotuje, da stvar nadalje zaslednjemo, da se dožene
Časih je prav dobro, če ima Človek trdo kozo, toda vedno to ni dobro in posebno pri vprašanjih bi to nikakor ne smelo biti. Prav pri Schiffersteinovi ustanovi, pri kateri se gre za veliko svoto, namreč skoro za Četrt milijona goldinarjev, so merodajni
LISTEK.
„Po šestnajst".
Spiaal Fr. Dr—k. Razvada je, ako človek med govorom ponavlja take besede, ki niso v nobeni zvezi, ki se torej nepotrebne, in ki motijo, ali silijo poslušalce na smeh.
Pogosto se sliii naše ženice: »sem rekla" — »sem djala" — »pravi' — „also" — „veste" in jednake beseđe. V Trebnem sem spoznal sodnega slugo z navado, vsakemu stavku pridejati besede ,ni res". Mož je imel hrabrostno kolajno in rad je pripovedoval, kako je bilo na Laškem, zakaj je dobil odliko itd. Toda vselej je podiral veljavo svojega poročila z dostavkom .ni res*. Slišati je bilo, kakor bi se mož šalil ali lagal, kajti govoril je: ,ni res", da je bil v Milanu in Torinu; „ni res", da je rešil svojega stotnika; ,ni res", da je nbežal iz sovražnega tabora; »ni res", da bi mu Radeoki roko podal; »ni res", da bi bil kolajno zalužil, ker tndi „ni res«, da je bil vojak-grenadir 12 let, 9 mesecev, 17 Vt dni.
Meni te Je zdel ta sraga tako zabaven, da sem prigovarjal ranjkemn slovenskemu komiku, naj gre v Trebao, de bo fcopiral
krogi moralno vezani, da pojasnijo vso zadevo in odvrnejo od sebe vsak sum, da se je postopalo nepravilno in nezakonito. Ti krogi so gluhi za vse prošnje in spomine, in se ne zmenijo za zahtevo po avtentičnih pojasnilih, kakor da sede na ušesib, ti postopajo tako, kakor da smo tam kje na Kitajskem, kjer mandarini preminjajo usta nove, kakor se jim zdi, največkrat pa jih pospravijo v svoje lastne žepe.
To stališče merodajni h krogov je popolnoma nepravilno. Ti krogi imajo moralno zavezo, da ugode zahtevi občinstva, in da se ozirajo na javno mnenje, ker gre tu za stvar, pri kateri nista interesirana samo vlada in Škofijski ordinarijat, nego cela dežela. Schiffersteinova ustanova je javna last in zato ne moreta in ne smeta vlada in škofijski ordinarijat z njo dispo-nirati, kakor hočeta.
Ako bi se drugod v civilizovani državi izreklo tako očitanje, kakor se je izreklo pri nas, bi prizadeti faktorji brez dvoma postopali vse drugače, kakor se postopa v našem slučaji, če bi tam na Čelu škofije stal olikan prelat, bi vzpričo takega težkega očitanja takoj in brez najmanjšega očitanja obelodanil vse dokumente, dobro vedoč, da s tem naredi konec vsem domnevanjem, vsem rekriminaci am in oči tanjem.
Če bi pa tega ne storil dotični prelat, storilo bi to brez dvoma naučno ministrstvo, na katero lete ravno tako vsa očitanja in katero se dolži, da je sokrivo pri nezakonitem ravnanju z javnim imetjem ter je pripomoglo, da se je to javno imetje odtujilo prvotnemu svojemu namenu.
Občinstvo ima pravico izvedeti polno resnico o Schiffersteinovi ustanovi, ker je, kakor rečeno, ta ustanova javna last. In zategadelj pozivljemo sedaj — ker je ostalo vse namigavanje in vse apeliranje na kne-zoSkofijski ordinarijat popolnoma brez uspeha — direktno c kr. vlado, naj obelo dani vse na Schiffersteinovo ustanovo nanašajoče se listine in zlasti naj pojasni, kako je nastal tisti organični dodatek, s katerim se je premenila ustanova, ne da bi bili to dovolili sorodniki  in kranjski
tega originalnega moža na slovenskem odru. — Spominjamo se tudi odličnega rodoljuba, ki je olepša val — vse svoje govore z besedami „Kurzum das ganze".
Neka posebnost pa je bil mož: „po šestnajst", o katerem mije namen govoriti.
Leta 1864. sem potoval prvikrat v Idrijo. Rudniški blagajnik Herman, osebni moj prijatelj, me je peljal v neko dobro obiskovano gostilno blizo „Grabelj". Soba v prvem nadstropji je bila že precej zakajena, in pri dolgi mizi sva na spodnjem konci komaj dobila prostora.
Navzoči so bili župnik, kapelan, rudarski, davkarski, sodnijski uradniki in še nekateri meščani.
Ko so gospodje izvedeli, da prihajam iz Ljubljane, da sem »jnžni sokol", Čital-ničar in pevec, so bili radovedni najnovejših pojavov narodnega, tako Živahnega gibanja v Ljubljani. Hkratu so želeli izvedeti, kako napredujemo in kaj obetajo prihodnje volitve ? Kako se živi v čitalnici ? Kaj pocnd prvaki: Bleivrets, Costa, Pogačnik, Lesar, Toman, Horak itd. ? — Komaj sem mogel odgovarjati na razna vprašanja Rad pa sem vstregel kakor sem pač znal — saj me je radoetilo videti, da se idrijska gospoda tako toplo zanima aa narodno gibanje v Ljubljani.
meščani, premenila na veliko škodo vseh dotičnih interesentov.
Vlada stori pameten korak, če se odzove temu apelu prej ko mogoče, ker sicer bomo prisiljeni misliti, da nima najboljše vesti, da ima vzrokov, stvar prikrivati, iz kratka, da je vlada na nepravičen in nezakonit način pomagala, da se je ljubljanski knezoškotijski urad proti izrečenemu predpisu božje zapovedi polastil tujega blaga.
V IJuhljHnl. 1. julija. Kronski svet.
Predvčerajšni kronski svet se je bavil v prvi vrsti z bodočimi delegacijami. Skupni proračun se določi tekom poletja. V jeseni se snide kronski svet še jedenkrat in se takrat budget definitivno določi. Poroča se, da bo sestavljen proračun za leto 1900. v skromnem okvirju, ter da se povišanje za 4 milijone goldinarjev porabi za one orga-nizatorake reforme, ki se naraerjajo že nekaj let. Težišče budgeta bo v povišanju Častniških gaž, glede katerih se je obravnavalo že v pred včeraj Snem kronskem svetu. Cas, kdaj se skličejo delegacije, se ni določil. Včeraj popoludne pa je imel cesar v Schun-brunnu ministrsko sejo.
Nemške katoliška stranka mešetar. „Linzer Volksblatt" piše, da mora prevzeti nemška katoliška stranka vlogo posredovalca med opozicijo in desnico. Ta stranka je vedno blažilno vplivala na narodni spor ter je preprečila, da bi bila desnica na binkoštni program Nemcev odgovorila z narodnim programom desnice. Nemška katoliška stranka smatra opozicio-nalni program Nemcev za „discutabel" ter je izrazila vladi željo, da se začne o tem programu diskusija. In grof Thun je tudi izjavil v izvrševalnem odboru desnice, da hoče, naj se vzame nemški program za podlago pogajanj. ,L. V." želi torej, da se s pogajanji začne, kajti vspeh ne izostane. Pogajanjem se noben resen opozicionalec ne bo odtegnil, ker tega bi volilci ne odobravali. „L. V." poživlja torej nemško opozicijo, naj sprejme posredovanje nemške katoliške stranke, ki bo pokazala, da zna čuvati nemške pravice.
Toda kmalo se je pričelo društvo drobiti. Poslovila se je duhovščina, po kratkih presledkih odšli so še uradniki in dragi. Ostala sva prijatelj Herman in jaz kmalu sama, tako vsaj se je meni zdelo, kajti opazil nisem, da sedi na drugem koncu mize, nama nasproti, še jeden gost.
S Hermanom, tudi Ljubljančanom, se nisva videla več let. Kramljati sva pričela o družinskih razmerah, a med tem zasob nim pogovorom sem slišal pogosto besede »po šestnajst".
Pozoren pogledam na okoli, radoveden, kdo govori in s kom, ter zagledam gori v kotu neznanega gospoda.
„Kdo pa je oni, ki sam s seboj go vori?" vprašam.
„Velik sitnež je," odgovori Herman.
„Kdaj pa je došel in kdo je?"
„Učitelj Š. je in ves čas že tu. Prav on je kriv, da so gospodje tako kmalo odšli. Ognili so se nadležnežu. Ali nisi zapazil, da ves večer goni svoj neslani „po šestnajst ?u
„Pa kaj hoče s tem reči ali doseči?11 vprašam.
.Nagajati hoče, samo prepir išče, družbo razkropiti mu je edini namen. Ta človek je strah vsaki druščini. Ljudje ee ga boje In rajši gredo, kakor da bi čakali
Z mirovne konference.
Angleški časopisi poročajo, da je imel nemški delegiranec, polkovnik Schvvarz-hoff v vojaškem odseku mirovne konference velik govor proti ruskemu predlogu glede razoroženja Polkovnik je govoril pol ure ter je dosegel baje velik vspeh. Ruski polkovnik Gilinski je Schwarzhoffu odgovarjal, a vtiska govora nemškega vojaš -kega zastopnika ni mogel izbrisati. Nemčija dela torej res glavne ovire, in ako se izja lovijo lepe ideje ruskega carja, bo kriva tega največ Nemčija.
Revolucija v Belgiji.
Belgijski socialisti in liberalci so se združili, da onemogočijo novo klerikalno volilno reformo ter zahtevajo soglasno, da odstopi ministrstvo Van den Peereboomovo. Razburjenje v Bruslju in po deželi je veliko. Za Bruselj se pripravlja že obsedno stanje. Garnizija je konsignirana in došlo je še 300 orožnikov. Med pouličnimi boji so socialisti in liberalci karaenali orožnike in vojake, ki so streljali. Mnogo ljudij je bilo ranjenih, nekaj jih je že pomrlo. Soci alisti pripravljajo splošen štrajk in ustajo, ki bode morda pokopala tudi kralja. V zbornici se ponavljajo pretepi in Škandali. Socialist Cavrot je hotel v zbornici klofu-tati ministrskega predsednika, a so ga bra nili desničarji. Vsak dan se vrše velike skupščine in demonstracije. Bržčas bode kralj odpustil sedanje ministrstvo ter poskusil z drugim.
Armenski nemiri.
V Armeniji more nastati vsak hip re volucija. Kurdiško hamidieh konjeništvo je zasedlo okolico Vana in Bitlisa ter vzelo celo turškim civilnim in vojaškim oblastvom vso avtoriteto. Ne le Armenci, ampak vsi sloji, ki niso v zvezi s Kurdi, trpe radi sedanjega položaja. Niti turške čete nimajo dovelj žita, ker so pobrali skoraj vsega Kurdi. Turki trpe* pomanjkanje, zato pa kradejo in ropajo. Zategadelj pa se je bati, da da armenski revolucionarni odbor znamenje za splošni ustanek. Armenci so sicer potrpežljivi kakor ovce, toda njihovo sedanje trpljenje presega že najskrajnejše meje.
škandala. K vsakemu vprašanju in odgovoru dodeva porednež „po šestnajstin tudi sedaj spremlja najin pogovor s tem preklicanim „po šestnajst".
Jaz omenim, da je menda mož bolan, prismojen, najbrže se ga prijemlje delirium.
„Kaj pa — po šestnajst,"  se zasliši.
Jaz se obrnem proti govorniku z vprašanjem: „S kom pa govorite, gospod?"
„S komer hočem, — „po šestnajst"; komu kaj mar, — „po šestnajst," se zadere nagajivec.
„Govoriti Vam je slobodno, pa tako, da naju ne boste motili," opazim jaz precej glasno.
Š. se dvigne in naglasa vidno razkačeno: „Jaz govorim — po šestnajst, kadar čem in kjer čem — po Šestnajst, in kakor hočem — po šestnajst."
„To je neumno blebetanje," rečem jaz.
Š. plane kvišku in kriči: ,.Vam nič mar — po šestnajst! Blebetanje gor ali dol — po šestnajst! Nikdo ne bo meni zapovedoval — po Šestnajst, nikdo prepovedoval — po šestnajst!
Ogorčen velim: „Zdaj pa jenjajte čenčati zlepa — če ne —!w
se vzpne rudeč kot rak in zmr? lenih las grmi:   „Kaj po šestnajst t K ste pa Vi po šestnajst?
Dopisi.
Od Drave, 28. junija. Pred dobrim poldrugim letom objavil je znani dopisnik pod za slavjem „Sodne razmere na slov. Štajerskem" celo vrsto člankov, ki dokazujejo, kako se Slovencem pravica deli. Razpravljal je slučaj, v k;iterem sodni pristav ni znal nemške prisege slovenskemu kmetu v pravilno slovenščino preložiti. Vsled rekurza je ttadaodlMe v Gradcu razveljavilo celo prisego, ki M je na podlagi krivega prevoda prisegla, in je naroČilo, da mora kmet še jedenkrat priseči po resnični in pravi prisežni obliki To se je /godilo. Dopisnik je z obžalovanjem konštatoval, kako se na tak način izpodkopava prepričanje o svetosti in važnosti prisege rruvl priprostim ljudstvom; poudarjal je, kako se s takim postopanjem množi pravdoželjnost, kako se množe vsled tega krive prisege in kako se omajuje morala priprostega in olikanega ljudstva. Navedeni uradnik ni bil dejan radi tega v disciplinarno preiskavo; tudi ni bil premeščen; posluje še sedaj kot javnega obtožitelja namestnik na Spodnjem. Štajerskem.
V drugem članku razpravljal je navedeni dopisnik slučaj, ki kaže, kako je drugi sodni funkcionar deval v uradnem spisu na Prokrustovo postelj zločin po g 03 k. z. (razžalitev Veličanstva) pa ne tako, da bi ga natezoval, ampak tako, da postane vsled tega krajši in manjši. Ta mož je potem pri avancementu preskočil več starejših kolegov in posluje sedaj kot drž. pravdnika substitut na Spodnjem Štajerskem.
Letos prinesel je „Slov. Narod" pod zaglavjem „Sodne razmere v Ormožu" zopet, nekaj člankov, iz katerih je razvidno, kak agitator je c. kr. dežel, sodni svetnik Anton Liebisch v Mariboru in kako milostno in prizanesljivo postopa proti njemu grof Gleispach, ki ima na vse pritožbe lakoni-čni odgovor: „0 Vaši pritožbi ae je potrebno ukrenilo".
Kako pogubne posledice ima taka neutemeljena pnzanesljivost napram gotovim nemškim uradnikom, kaže sindikatna tožba nekega kmeta v Bratialovcih okraj Ptuj, zastopanega po dr. A. Brumenu v Ptuju proti c. kr. avstrijski državi v roke c. kr. finančne prnkurature v Gradcu, vložena dne 10. maja 1899 Cg II 1 99;i s kojo se zah-hteva plačilo znezka po 132/40 s. p. od države.
Tožitelj pravi v tej tožbi sledeče; Moja žena Ana Ilerga umrla je dne
1. januvanja 1896 v Bratislavcih okraj Ptuj in je c. kr. okrajno sodišče v Ptuji poverilo zapuščinsko razpravo po njej c. kr. notarju g. Karlu Filaferru v Ptuji. Ta notar je vodil dotično razpravo dvakrat, namreč
2. aprila in 31. maja 1896, obadvakrat samo v nemškem jeziku, dasi razumevajo interesent je samo le slovenski jezik. Med premoženje vzela se je med drugimi tudi tirjatev Ane Ilerga proti Martin Jesihu v Sejancih. v znesku 700 gld., katera pripade kot volilo ilegatum debiti) dolžniku samemu.   Zapuščinski zapisnik z
dne 31. maja 1896 trdi, da je Martin Jesih
to priznal in da je bil zadovoljen, da se vsled tega zapuščinska razprava v tem smislu predloži v odobrenje in tudi konča. Dokaz temu so dotični zapuščinski akti c. kr. okrajnega sodišča v Ptuji, kojih pa ne morem niti v prepisu predložiti, ker se nahajajo, kakor bodem pozneje dokazal, pri c. kr. nadsodišču v Gradcu kot disciplinarnoj oblasti. Vsled te od c. kr. okrajne sodnije v Ptuji odobrene zapuščinske raz prenre zahteval se je od mene desetek tudi od tega volila po 700 gld. v iznosu po 35 gld. Jaz sem proti temu plačilnemu povelju vložil rekurz radi tega. ker legat ar sara naj v prvi vrsti plača pristojbino od svojega volila, ne pa jaz kot prevzetnik zapuščine. Glasom odloka z dne 25. oktobra
1897 It 20133 sub B je c. kr finančno detelZM ravnateljstvo v Gradcu mojemu tvkur/u ustreglo ter izreklo, da so legatarji sami v smislu £ 68 prist. zakona v prvej vrati vezani, desetek od svojih legatov plačati. Med časom, ko je ta rekurz se reševal, moral sem pa jaz plačati desetek tudi glede volil, ker me je c. kr. glavni davkarski urad v Ptuji na podlagi plačilnega povelja sub A že rubil in ker je bila že mobilarna izvršilna prodaja razpisana. V pravdi, ki se je potem radi povračila tega desetka po 35 gld. med menoj in Martin Jesihom kot volilojemalcem pri c kr. okrajni sodniji v Ormož i vnela, so se pa dovedle čudne, nevrjetne reči,na dan. Martin Jesih je namreč trdil, da Ani Herga ni bil ničesar dolžen, da volila ni nikdar prevzel in da v notarjevi pisarni, v kojije b 11 v resnici enkrat meseca maja 1. 1896. radi tega prišel, ker gaje g. notar Kari Filaferro povabil, ni izrekel da je dolg v znesku po 700 gld. pripoznal, nego daje nasprotjetega trdil, da Ani Herga ni ničesar dolžen in da vsled tega tudi zapuščinskega zapisnika ne podpiše. V istini je ime Martin Jesih na imenovanem zapisniku samo pod križano, dočim on, kakor je bagatelna pravda v Ormoži dokazala, zna pisati. V navedeni malotni pravdi je Martin Jesih po zapriseženi priči Mariji Kukovec dokazal, da je on pri napominani priliki v nutarjevi pisarni izjavil, da Ani Herga ni ničesar dolžen in da noče ničesar „erbati". Dukaz temu so dotični bagatelni akti. Glasom razsodbe z dne 5. septembra
1898 Cb 23 98 11 sem jaz to pravdo zgubil, ker se je na obresti in na stroške skrčeni tožbeni zahtevek odklonil. Bil sem pa obsojen, da moram nasprotnikovemu zastopniku dr. Ivanu Omulecu v Ormožu plačati stroške hranitve po 20 gld. 24 kr., kar sem glasom potrdila c. kr. pošte tudi že storil. Postavni nasledek izida te ma lotne pravde je pa tudi ta, da moram stroške lastnega zastopnika v tej pravdi plačati. Ti stroški so glasom sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ormo/i z dne 10. marca
1899 Cb 88/98/9 odmerjeni na 89 gl. 30 kr., koji še niso V3i izplačani. Vse te stroške, kakor stroške mobilarne eksekucije radi desetka in mojih 6 potov v Ormož in v Ptuj, zakrivilo je protipostavno postopanje in poslovanje c. kr. notarja Kari Filaferro
„Če ne utihnete z bedastim „po šestnajst", vržem Vas takoj iz sobe,1 odgovorim.
To je bilo razvajenemu S. preveč! Skoraj divji se zakadi proti meni in peneč se od jeze rjove; Vi! — Mene! — po šestnajst? — bomo videli — po šestnajst, kdo bo Šel — po šestnajst; skozi vrata — po šestnajst!"
Z mladeniško naglostjo in trdno roko zgrabim visečega, širokoplečega in pa okor nega sitneža, ga zabrnem, porinem skozi duri in — zaropotal je po stopnicah. Spodaj pa je začel klicati:
„Fantje skup! Kosti treba polomiti, — po šestnajst."
Natakarica nr je prišla povedat, kako je Š. prosil in obetal fantom v spodnji sobi pijače, in jih rotil, naj ga vender maščujejo in polomijo kosti tujcu, Sokolu. Toda govoril je gluhim. Zaman je ponujal nagrado. Zasmehovan in osramočen je odnesel nepotolažen srd — po šestnajst.
Prijatelj Herman, zadovoljen z menoj, pa mi je rekel: „Zdaj pa pojdiva v cesarsko gostilno! V kazini bova našla najbrže večino onih gospodov, ki so zaradi jezikača pred časom odšli od tod!"
Res greva tja in ko vstopiva, po-
zdravijo naju z burnim „živio Sokol !J — zbrani znanci.
Dogodbo z draživcem so že vedeli. Le podrobnosti so hoteli še enkrat slišati. Vsi vprek so vprašali: kako je praska pri čela? — kako se je razvijala? — in kak je bil končni tablo? —
Mej tem, ko je prijatelj Herman govoril in kazal, kako in kaj se je godilo med mano in prepirljivcera, se je meni napi valo in zahvaljevalo, da sem ukrotil strahovitega -    ,,po šestnajst".
Že drugi dan sem odšel.
Pozneje mi je pripovedovala neka gospica, da je nastala v Idriji cela legenda o junaku Sokolu, ki je kakor pero vzdignil orjaka .Š. z roko, ter ga vrgel kakor snop po stopnicah. Pristavila je pa tudi, da se je izzivač poboljšal, ostal pa da je glede znane dogodbe silno občutljiv. Kdor ga je hotel žaliti ali zjeziti, ga je vprašal: „Kako je bilo s Sokolom?"
Zaradi doživele nezgode se prepirljivec baje nikdar ni potolažil. Bolj in bolj se je ogibal družbe. U tešila je iskal in našel — za svoje gorje" in svojo žejo v steklenici, katero je kot zvesto tovaršico nosil vedno — dokler je ni spraznil zadnjikrat in morda izrekel še poslednjih osodepolne besede „po šestnajst" in umrl.
kot zapuščinskega komisarja, v dragi vrsti
pa tudi c. kr. okrajne sodnije v Ptuji kot zapuščinske oblasti, ker je ona zapuščinsko razpravo po Ani Herga, v kateri se je nahajala neresnična izjava Martina Jesiha
0 obstanku dolga po 700 gld., potrdila in s tem uradnim potrdilom pripravila v zmoto mene, mojega zastopnika dr. Anton Bru-mena in c. kr. pristojbinski urad, ki je desetek propisal in odmeril. Da je temu tako, dokažejo razlogi bagatelne razsodbe V teh razlogih je namreč konstatirano — — glej djanski stan — da je bil notar g Kari Filaferro dvakrat zaslišan kot priča v teku malotne pravde o dogodkih pri zapuščinski razpravi, pa ni vedel nič povedati. Nadalje se v djanskem stanu te razsodbe ugotavlja, da je na zapisniku Martina Jesiha ime podkrižano, vendar je pa to storil notarski uradnik, ki je, kakor se vidi. vodil samostalno tisto zapuščinsko razpravo. S tem je konstatirano protipostavno poslovanje g. Kari Filaferra; kajti notarjevi uradniki smejo po S 117. notarskega reda samo pod vodstvom in nadzorstvom notarske posle opravljati. Druga neresnica, ki je v navedenem zapuščinskem zapisniku z dne 31. maja 1896 ugotovljena in pozneje od sodnije v Ptuji uradno potrjena, obstoj v tem, da se v zapisniku trdi, kakor da sem bil jaz dne 31. maja 1896 sočasno navzoč z Martin Jesihom v notarjevi pisarni pri razpravi, V razlogih malotne sodbe je ugotovljeno, da jaz nisem bil nikdar skupaj navzoč z Martinom Jesihom v notarjevi pisarni. Skušal sem najprej administrativnim potom svojo škodo povrnjeno dobiti. Naznanil sem celo zadevo vis. c kr. justič-nemu ministrstvu z vlogo, koje koncept bodem pri razpravi predložil. Na to vlogo nisemdobil nobenega odgovora; pač pa sera bil glasom poziva sub F. zaslišan po naročilu c. kr. predsedništva c. kr. nadsodišča v Gradcu v disciplinarnih zadevah. Proti komu je disciplinarna preiskava ali poizvedba naperjena, se iz priloge F. ne razvidi. Moje prizadevanje o uspehu disciplinarnega postopanja kaj izvedeti, ostalo je brezusp šno. Dokaz temu priloga G., koja je tudi ostala dosedaj brez ugodnega odgovora. Disciplinarno postopanje zna še se tako dolgo zavlačevati, da med tem moja odškodninska terjatev, katero smem v smislu § 1. postave z dne 12. julija 1872 št. 112 drž. zak. od države povrnjeno zahtevati, po § 1489 obč. drž. zak. zastara. Primoran sem toraj pot tožbe v smislu te postave in v smislu § 600. in si. u. c. r. proti c. kr. državi nastopiti. Mojo odškodnino specificiram na sledeči način: a) stroški mobilarne eksekucije radi desetka
1 gld. 86 kr, sramoto in nepriliko, ki mi je ta krivična eksekucija napravila, ne morem itak upoštevati; b) stroški g. dr. I. Omuleca plačani glasom priloge 18. septembra 1898 20 gld. 24 kr., s 6°/© obresti od dneva plačila t. j. od 18,9. 1898. c) stroški dr. Anton Brumena, odmerjeni na 89 gld. 30 kr.; d) moji številni nepotrebni poti v Ormož k tem razpravam, v Ptuj k dvakratnemu zaslišanju g. Kari Filaferro in jeden pot v Veliko Nedeljo, ko sem odposlal denar s pošto na g. dr. I. Omuleca v Ormož s poštnino vred vsak pot 1 gld. 50 kr 9 gld. 10 kr.; e) stroški rekurza proti krivičnemu desetku 12 gld. a 5 % obresti od 5 1. 1898 skupaj torej 132 gld. 49 kr. Predlagam konečno po svojem s pooblastilom sub II izkazanem zastopniku dr. Ant. Brumnu: aa) razpis ustne razprave v smislu § 600. in sled. novega civilnega reda; bb) priskrbljenje zgoraj ad 1. in 2. navedenih uradnih aktov k ustnej razpravi in poziv prič Martina Jesiha in Ma« rije Kukovec; cc) Konečno razsodbo sledečo vsebine: Tožena c. kr. država dolžna je meni odškodnino v znesku po 132 gld. 49 kr. s 5% obresti glede zneska po 20 gld. 24 kr. od 18. sept. 1898, glede zneska po 89 gld. 30 kr. od 10. marca 1899, glede zneska po 12 gld. od 5. jan. 1898 in glede zneska po 10 gld. 95 kr. od dneva dostavljene tožbe, kakor tudi vse tožbene strošku v 14 dneh v ogib izvršbe plačati.
Konstatovati se mora, da je c. kr. notar Karol Filaferro v Ptuju tisti mož, ki je bil pred nekaterimi leti kandidat za ptujskega župana. Takratni c. kr. okrajni glavar je pa naravnost povedal, da zbok njegovega prusofilskega mišljenja ta izvolitev ne bode dobila najvišjega potrjenja. Vsled tega so Ptujdani tudi druzega župana izvolili.  KonStatovati se pa mora nadalje,
d a škode ni provzročil le gosp. notar t proti-postavnim u radovanjem, ampak tudi referent pri sodišču, g. Guido Visonti, sedaj sodni predstojnik v Marenbergu, znan iz neke pravde radi ormoških razmer in takrat, ni c. kr. sodnik v Ptnji, g. dr. I^nac Pevetz, sedaj c. kr. de/elne sodnije s vetnik v Ma renbergu. Ta dva sta morala, kakor bi ho pri javni razpravi o sindikatni tožbi v Grad« n dokazalo, znati iz drugih slučajev, kak., nepostavno posluje imenovani c. kr. notar Onadva nista ničesar storila, da bi ta fte dostatek odpravila, čeravno hi to bila lahko storila in celo glasom njune uradne prisege storiti morala. Pripomniti se mora, da sta ta dva funkcionarja strogo postopala proti slovenskim odvetnikom, in da sta sem in t je njihove rekurze smatrala za uradno žaljenje. 0 tem Se menda svojedobno več, ker drugače dopis preveč obširen postane Sedaj pa pridejo na vrsto zanimivosti toga sindikatnega procesa:
Prva zanimivost: rešitev te sin -d i katne tožbe se je neprimerno zavlačevala. Tajne zakulisne moči so delale in naenkrat dobi odvetnik oziroma zastopnik tožitelja celo vsoto doposlano od c. kr. finančne pro-kurature v Gradcu s pripomnjo, da je ju stično ministrstvo zaukazalo tožitelju vse zneske plačati.
Druga zanimivost: Ta znesek je tožitelj prej dobil v roke, nego sklep o rešitvi sindikatne tožbe. Vse je slo „mit Dampf4 ali prav za „prov" „im kurzen \Vege".
Seveda je tožitelj tožbo koj umaknil, ker je c. kr. finančna prokuratura to zahtevala in izrekla, da bode tudi stroške te sindikatne tožbe poslala, kakor hitro bodo odmerjeni.
Tretja zanimivost: Gospod gro Gleispach zbal se je očitne razprave in radi tega hitro posegnil ne v svoj žep, ampak v državno blagajno in po c. kr. justičnem ministrstvu pustil povrniti vso škodo tožitelju.
To je stavil iz dvojnih razlogov in sicer 1, z ozirom na imenovano trojico, katerej ni hotel nič zalega storiti in katero je hotel kolikor mogoče ohraniti in o-braniti pred neprijetnimi rekriminacijami. To se razvidi iz tega, da postava dovoljuje v sindikatnih slučajih tožiti ne samo državo, ampak tudi dotične uradnike. Grof Gleispach pa ni dal dovoljenja, da bi zastopnik tožitelja pogledal v akt in se prepričal, kdo je kriv škode tožitelja. Vprašati se mora vsakdo: Kako pa pride država kot juridična oseba do tega, da povračuje škodo, katero zakrivi krivično postopanje njenih uradnikov? Ali je to jednakost pred zakonom?
Zgoraj navedeni sindikatni slučaj kaže, kako nepravično je našemu kmetu očitati izredno pravdo — in prepiroželjnost. Kdo je zakrivil leta in leta tekočo pravdo med sorodniki? Kdo je zakrivil jezo in sovraštvo med sorodnima obiteljema? Nikdo drugi nego malomarni uradniki.
Radi tega je potrebno, da, ker se naši poslanci itak za take reči ne brigajo, naša javnost, naše časopisje povzdigne svoj glas Dajte nam uradnikov, ki razumejo naš je zik, ki so naših gor listi, ki poznajo naše razmere in navade.
Potem bode kmalo izginila tista grda lastnost prepiraželjnosti in toževanja, ki se slovenskemu kmetu tolikokrat in ne vodno po pravici očita; država pa bode tudi na boljem, ker manj posla zahteva manj uradnikov in manj plače.
Nekaj o nameravani lesni zadrugi.
Spisal J. L. Naši slovenski trgovci z lesom so, kakor je znano, navezani večinoma le na Trst in na Reko, kamor zamore jo oddajati svoje lesne produkte. Misel, razširiti našo lesno trgovino tudi preko morja, je tedaj vsekako uvaževanja vredna, ker mora vsak narod, ki hoče živeti in napredovati, gle« dati na to, da se tudi v trgovini osamosvoji; vredna je pa misel tudi uvaževanja radi tega, ker je gola istina, kar je g. A. Žnidaršič v svojem članku v štev. 141. „Slovenskega Naroda" povdarjal, da so slovenski trgovci izročeni Sikanam tržaških lesnih prekupovalcev, kajti tržaški trg je v tem oziru skrajno nesoliden.
Dalje v prilogi.
Prilog« ..Slovenskemu Narodu" it 148. dne 1. julija 1899.
Predao m p* taka zadruga osnuje, treba J* da a* pojmi zjasnijo, treba je, da stvar dobro premislimo m da ee ne pre-Baglimo. Napraviti ti moramo nacrt, kaj naj s zadrugo do Mt srao, in ko smo v tem jedini, treba je misliti tele, na kaki podlagi naj se sadruga osnuje, kako bodi njeno delovanje. Pri vsem tem je pa vspeh odvisen le od pravega vodstva, kajti na cela tacega podjetja stoj vseskozi zaupanja vredna, praktično v lesni trgovini izobražena oseba. In tacega mota dobiti bode pa« težavno.
Z gosp. Žnidaršičem se vse kako strinjamo, naj ee osnuje zadruga, osnuje naj M na podlagi zadružne postave iz 1. 1873., ali pa naj se zasnuje delniška družba. Vpra sanje je le, ali bodi eventualna zadruga z ome jenim poroštvom ali neomejenim. To vpra-Sanje rešiti je stvar osnovalnega shoda lesnih trgovcev, mi se hočemo danes le baviti z obsegom, katerega narekuje zadrugi gosp. Žnidaršič v svojem članku.
Zadružniki bi morali vplačati zadružne deleže po 100 gold., vrhu tega 5e gotovi znesek kot pristopnino jedenkrat za vselej, ne more se jih pa nikakor siliti, da bi se pri prodaji svojega lesa izključno zadruge posluževali. Vezati se nobeden zadružnik ne bo hotel, ker se mu lahko izven zadruge ugodna prilika nudi. skleniti kupčijo, recimo 8 svojimi dosedanjimi kupovalci. Tudi ne bi smela imeti zadruga namena koraisionalne forme, Be manj pa, da bi zadruga oskrbo vala v Trstu stalno skladišče lesa za svoje zadružnike. Tako skladišče bi provzročilo mnogo stroškov s prekladanjem in sortiranjem blaga, za kar bi bilo treba mnogo osobja, vrhu tega bi pa pri znanih visokih tržaških najemnikih bil tak prostor jako drag. Še manje pa kaže zasnovati podružnična skladišča na večjih postajah. Le te ne bi stroškov prav nič zmanjšale, nasprotno stroški bi bili še večji, vsekakor pa višji, kakor bi bili oni za prevažanje lesa iz centralnega skladišča v Trstu k morju, katere hoče gospod člankar s podružničnimi skladišči prihraniti.
Saj je treba tudi pri podružničnih skladiščih nadzorstva, tem večjega, ako bi bilo blago takoj namenjeno iz železničnega vagona v Trstu na ladijo. Pa tudi sploh se ne moremo ogreti za skladišča, katerih ni mogoče brez velikega kapitala otvoriti, in katera bi bila po našem mnenju kaj kmalu založena, čemur posledica bi bil končno polom zadruge. Ako otvori zadruga skladišče, se je bati, da bi zadružniki, ki denar rabijo, kaj pridno pošiljali svoje blago v skladišče v Trst. Zadruga preskrbovati bi mogla po mnenju g. ŽnidaršiČa takim svojim členom denarja, če prav samo do dvotretjinske vrednosti oddanega blaga in posledica tega bi bila, da zabrede zadruga prej ali slej v dolgove. Pri tem ni prezreti, da imamo računiti na prekomorskih trgih s tujo konkurenco, v prvi vrsti z amerikansko. Lahko se tedaj pripeti, da kupčija opeša, in da mora naposled zadruga konkurs napovedati, ali pa se prostovoljno raz-iti. In kdo bi kupil v takem slučaju les, ki se nahaja v skladišči P Kupili ga bodo prav po slepi ceni tisti prekupovalei lesa v Trstu, katerih se hočemo sedaj otresti. Na ta način bi prišli zadružniki ne le ob svoje zadružne delež", marveč plačati bi morali še po kakovosti njih poroštva eventualno izgubo. Snovanje zadruge ni tedaj soditi preveč idealno, tem manje pa pre-optimistično.
Kaka bodi tedaj zadruga ali delniška družba? Ista bodi posredovalnica kupčije domaČih slovenskih trgovcev s prekomorskimi kupci. V to svrho zadostuje pisarna v Trstu, ki imej početkom nalog, študirati položaj le na onih prekomorskih trgih, ki so nam bližnji, in kjer je upati, da se naši produkti raz-Pečajo kakor n. pr. Italija, Grecija pa Alek-sandrija. Vodstvo zadruge bi imelo p o -'zvedovati o zanesljivih prekomorskih firmah in o njih soli-d i t e t i potom informacijskih institutov. Početkoma bi se znalo dobiti v dotičnih Prekomorskih trgih tudi agente, sensale, o katerih identiteti in zanesljivosti bi se moglo vodstvo istotako popred poučiti. S tako zadobljenim materialom bi začelo Sele posredovanje zadruge.
Denarna sredstva zadruge bi bila vplačani delati ali delnice pristopnine in vsak zadružnik, ki bi sklenil prekomorsko kaP*fyo, naj bi vplačal v zadružni fond od
fakturiranega zneska recimo 6» , (kasneje lahko manj) provizije. Zadružni fond naj bi ee nabiral do gotovega zneska, ki naj bi slutil investicijam, namenjenim za razširjenje delokroga zadruge sčasoma tudi za eventualno potrebna skladišča in pa za pokritje zgub. Mogla bi biti tedaj dva rezervna fonda, splošni in specialni.
Gotovina, kolikor je vstaja po pokritju stroškov, naj bi se plodonosno nalagala, in tako bi se polagoma ustvaril fond pomnožen s kreditom zadruge, iz katerega bi se sčasoma dajala tudi posojila zadružnikom proti poroštvu. Na ta način bi bil tudi zasnovan bančni ali posojilniški oddelek zadruge. Pošiljatve izdelkov v Trst vršiti bi se morale samo na naslov zadruge, in zadruga bi šele od tu naprej les oddajala. S tem bi bila varovana tajnost ob enem pa tudi osigurjen obstanek zadruge, ker ne bi mogel nihče zadružnikov direktno prekomorskih kupčij sklepati. Seveda mora biti vodstvo zadruga pod nad-zorništvom, ki bi se volilo izmed zadružnikov v smislu bodočih zadružnih pravil. Pravila imajo tudi določiti, iz koliko členov naj obstoji vodstvo, njega delokrog i. t. d., kar pa je vse stvar pripravljalnega odbora, ki ima itak v presojo prvemu občnemu zboru izdelana pravila predložiti. Meja je pa, kakor početkom omenjeno, le tedaj izpeljiva, ako bode zadrugi načeloval v trgovini z lesom vsestransko obrazen mož a širokim obzorjem in pa praktično vspo-sobljen. Želeti je, da se to vprašanje posreči rešiti, l čemur bi bil temelj zadrugi položen.
To bi bili tedaj naši nasveti, katere bode še kolikor toliko popolniti, ker je vender pričakovati, da bode na jutrišnjem shodu še marsikateri navzočih lesnih trgovcev kak praktični nasvet stavil. Jedro ustvariti in ga z onim, kar je bilo dobrega od jedne in druge strani nasvetovano popolniti, to bodi naloga jutrišnjega shoda in da se to v polni meri posreči, v to po-raozi Bog!
Natečaj.
Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika razpisuje dvoje častnih nagrad po
600 in 400 kron
za najboljši načrt Prešernovemu spomeniku.
V presojo — za katero se bode izbrala posebna komisija, katere Členi se priobčijo po časnikih najkasneje do 1. dne decembra t. 1. — pridejo le načrti umetnikov in arhitektov slovenske narodnosti.
Stroški spomenika ne smejo presegati svote 20.000 gld.; prednost pa se bode dajala načrtom, ki ob sicer jednakovredni umetniški dispoziciji omogočijo postavljenje spomenika z manjšo svoto, vendar pa ne izpod 15 000 gld.
Za postavljenje spomenika misli se na troje prostorov v Ljubljani:
1. na levi strani mestne hiše na Mest nem trgu,
2. v   novem   parku  ob B!ei\veisovi
cesti,
3. na Kongresnem trgu pred novim deželnim dvorcem; gospodom projektantom pa se prepušča odločiti se za jeden ali drugi teh prostorov, kar naj seveda pri u poslat vi načrtov točno označijo.
Načrtom, ki naj se zaznamujejo s chifro, jo priložiti tudi proračune stroškov ; ime projektantovo pa bodi naznanjeno v zapečatenem pismu, na čegar zavitek naj se isto tako zapise chifra.
NateČajni rok določa se do 2 0. dne decembra t. 1. in se na kasneje došle načrte od bode oziralo.
Načrta, katerima bosta prisojeni Častni nagradi, postaneta last odbora za postavljenje Prešernovega spomenika.
V Ljubljani, dne 1. julija 1899. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika :
Iv. Hribar, F. Trdina,
t. C. predsednik. t. č. tajnik.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 1. julija.
— Ključ k razumevanju klerikalne taktike. Ko so klerikalci razglasili svojo irapertinentno, vse poslance narodne stranke fialečo izjavo, a katero to odklonili udeležbo pri nameravanem shoda vseh slovenskih
državnih in deželnih poslancev, ki naj bi bil protestoval proti binkoštnemu programu nemških strank, izrekli smo takoj domnevanje, da tiče* vzroki temu postopanju globlje, in da je najbrž klerikalcem na tem, da sploh preprečijo vsako izjavo proti nemškemu programu, dasi hočejo Nemci s tem programom zadaviti vse zunaj kranjsko slovenstvo, in tudi kranjske Slovence potisniti pod nemški podplat. In sedaj se je pokazalo, da je bilo to naše domnevanje opravičeno in utemeljeno, da so naši klerikalci s svojo izjavo v resnici imeli namen, onemogočiti skupen protest legitimiranih zastopnikov slovenskega naroda proti rabeljskerau programu nemških strank Na drugem mestu prijavljamo vsebino članka, katerega je bržčas spisal dr. Ebenhoch, in v katerem je povedano, daje nemška klerikalna stranka izpo-slovala, da se proti nemškemu programu ni postavil narodnostni program desnice. Nemški klerikalci hočejo, naj bi se desnica pogajala z nemško opozicijo na podlagi binkoštnega programa, kar pač lahko store Čehi, nikdar in nikoli pa Slovenci in Hrvati. Ta Ebenhochov članek naj razkriva prave nagibe, iz katerih so naši klerikalci preprečili nameravani protest proti binkoštnemu programu nemških ob-strukcionistov, ta članek kaže, da so naši k'erikalci v istini postopali izdajalsko.
— Značilno postopanje. Iz Logatca se nam piše: Dobili smo končno po 0 mesečnem čakanji notarja. kakoršnega nismo — zaslužili in tudi ne v sanjah pričakovali. Naš okraj je čisto slovenski, in ne vemo zakaj ravno nas justična uprava s škorpjoni v podobi nemških notarjev biča in muči. Komaj, da smo se jednega nemškega nacionalca v osebi prejšnjega notarja Thurna, ki je celo pismene zalepke v pruskih barvah rabil, iznebili, pošlje nam gospod minister Kuber zopet nemškega notarja, nemškega rodu, nemškega mišljenja, toda brez potrebnega znanja slovenskega jezika. Stvar ima tako podobo, da moramo nehote sklepati, da je g. minister naš slovenski okraj kot nemško posest smatral in se predrznim zahtevam nemških nacionalcev uklonil. Seveda pohlevnih želj in prošenj, ki so se mu v tej zadevi od vseh strani izražale, ni smel uvaževati; kajti pri nas na Kranjskem ne sme se nemških nacionalcev žaliti, Slovenci so pa itak potrpežljivi in morajo molčati. Presenečeni pa smo bili, kako smo ravnokar izvedeli, kako da spoštuje novi naš notar naš slovenski jezik. Notarska zbornica je poslala gosp. Galetu nemški dekret graškega nadsodišča s slovenskim dopisom To je pač naravno, kajti pri notarski zbornici je poslovni jezik slovenski. Kaj pa je storil novoimenovani notar Gale V Oblastno je zavrnil dopis zborni ov in ni hotel sprejeti svojega dekreta in svojih prilog ter zahteval, da se mu mora dati nemška rešitev, ker drugače je ne Sprejme, Radovedni smo, bo li g. Gale tudi nas;.>j) službe v slovenskem logaškem ■■kraju odklonil? — Kolikor moremo mi o stvari soditi je s tem g. Gale dokazal, da slo venskega jezika in v istem spisanega dopisa notarske zbornice no razume, kar mu radi verjamemo, ali pa da naš materni slovenski jezik tako bulo črti, da niti slovenskega odloka sprejeti noče! Tistim, ki so pomagali g. Galeta napraviti notarjem za naš slovenski okraj, bodi povedano, da se zelo motijo. Če mislijo, da bomo mi trpeli, da g notar Gale naš jezik na tak način prezira in zatira. Nam je pa gosp. notar s tem svojim činom jasno dokazal, kakšno krvi in kakšnega duha da je, in mi vemo, kako imamo nasproti njemu postopati. —
— Nadučiteljsko mesto v Šmartnem pod šmarno goro. Iz učiteljskih krogov se nam piše: To mesto je sedaj razpisano; Za to mesto bo prosil sedanji šmartinski nadučitelj g Roj i na sam. Prosimo torej vse gospode tovariše, ki so namenjeni v Šmartno prositi, da tega ne store in svoje prošnje, če so jih že oddali, umaknejo. Prepričani smo, da se to sigurno zgodi, ker s tem pokažemo, da smo, kjer se gre za naše pravice, čast in koristi, vsi za enega in eden za vse. Krivica, katera ee je zgodila našemu tovarišu na željo bore Župnika, se mora na vaak način poravnati, 6e imajo gg. udje si. dež. šolskega sveta le količkaj čuta pravičnosti
v sebi, o čemur tudi ne dvomimo. Poravnati pa se da le s tem, da se podeli to mesto zopet g. nadučitelj u Rojini nazaj. Gospodom tovarišem, ki so nameravali za to mesto prositi, prav odkritosrčno povemo, naj bodo veseli, da tega niso storili, kajti nihče izmed njih, in če tudi je sam angelj, ne bi mogel s tem prepirljivim in hudo-željnim župnikom Trčkom izhajati in živeti v miru in sporazumljenju. Po preteka kakih treh mesecev sta si gotovo v laseh in se gledata kakor pes in mačka. Visoki deželni šolski svet stori tu najlepše, če pusti g. Rojino, ki se je teh prežalostnih razmer že deloma privadil, na sedanjem mestu, kajti s tem obvaruje učiteljstvo nove žrtve. V Šmartnem so služili v času Trčkovega župnikovanja vsega spoštovanja vredni, nad vse mirni in obče priljubljeni učitelj g. Črnagoj, potem g Jakdič in sedaj g. Rojina, a ni eden izmed teh ni odšel, da bi se ne bil s tem zlobnim župnikom spri. In takemu, ves učiteljski stan zasra-mujočemu človeku, ki nima druzega dela, nego netiti mej ljudstvom in učiteljstvom prepir in greniti učitelju že itak ne pre-veselo življenje, naj se umakne obče spoštovani in povse priljubljeni učitelj, ki posveti vse svoje proste ure umni čebe-loreji, in uredbi šolskega vrta, da s tem kolikor mogoče koristi .mdotnemu prebivalstvu ? Ne, to ne sme biti, to ni pravično, zoper ta ukrep mora protestirati vsak pravičen človek in v prvi vrsti pa mi učitelji sami in naši ter naše šole prijatelji. Da smo pa v tern povsem edini in to edinost tudi faktično pokažemo, pozovemo še enkrat vse gospode tovariše, da nikdo ne prosi v Šmartno, in kdor je že prošnjo vložil, naj jo zahteva nazaj. S tem damo slavnemu deželnemu šolskemu svetu priliko, da popravi storjeno napako. Će bi se pa vendarle nahajal mej nami kak mlačnež. ki bi se ne ravnal po tem pozivu, bodo učitelji vedeli izvajati proti njemu vse posledice.
— Učiteljstvo in kurat Koblar. „Učiteljski Tovariš"* je priobčil v današnji številki naslednji dve notici: Et meminisse juvat: Gosp. Koblar, ki bi danes najrajši vtopil vsakega naprednega učitelja v žlici vode, je govoril ob priliki VIII. glavne skupščine „Zaveže- v Upatiji o učiteljstvu nekako takole: „V ljubljanskem muzeju sem našel listino, v kateri je zapisano, da je bila starodavna Liburnija z danes tako slavno Opatijo združena s Kranjsko Združeni smo bili torej že nekdaj; danes smo sicer ločeni po kronovini, a združeni smo po duhu. Danes ste se združili v medsebojno delo slovenski in istrskohrvatski učitelji. Z veseljem sem prišel med Vas, častita gospoda, da Vas pozdravim in navdušim za narodno delo. Na Vas se naslanja narod pri nas, posebno pa potrebuje Vaše opore v teh krajih. Vsakdo, kdor pozna Vaše delo in zasluge za probujo naroda, mora Vas spoštovati in čislati! Čislam in spoštujem Vas tudi jaz, zato sem prišel med VasJ. Od takrat bodo minula kmalu tri leta. Slovensko učiteljstvo je ostalo v svojih nazorih in prepričanju tako, kakor je bilo; izpre-menil je pa svoje prepričanje gosp Koblar ter bije vsled tega z napadi na učiteljski stan najbolj samega sebe po zobeh. Slovensko učiteljstvo je ohranilo še vedno svoje narodno srce, pri g. Koblarju smo pa zasledili mesto tistega srca, ki se je pred nedavnim časom navduševalo za napredno učiteljstvo, „natlačen mehu z jezo, sovraštvom in raznovrstnimi drugimi strastmi napram „liberalnim4 učiteljem. — Pons a s i n o r u m: G. Koblar ima ali zelo slab spomin, ali pa misli, da smo učitelji res taki „duševni revčki", če meni, da smo že pozabili, kako se je navduševal in zanimal še pred tremi leti za tiste „liberalne" učitelje, ki so mu danes hud trn v peti. Temu „liberalizmu" je g Koblar večkrat kumovah To dejstvo podkrepljajo prav dobro te-le značilne besede, ki jih je pisal g. Koblar „liberalnemu" slovenskemu učitelju. Evo jih doslovno: „Danes sem čital v „Slovencu"4 ostudni napad na slovensko učiteljstvo. Pons as ino rum'! No, kaj tako nesramnega tudi v tukajšnjih židovskih časnikih ne najdem. Bodete pač vsi učitelji pokazali škofovskim slugam, da zna dolgoušec tudi krepko — broni bi nazaj I Solidaren protest vsega učiteljstva bi bil na mestu I" — Tako je piaal g. Koblar naprednemu učitelju dne 22. vinotoka 1806. leta z Dunaja. Danes se pa navdušuje onkraj .mostu za osle" v
družbi očeta izzivajočega Članka „Pons asi-norura" za učitelja cerkovnika v Br.rnigu! Če se torej slovenski učitelji branimo z vsemi silami nekdanje mežnarske dobe, s tem pokažemo le — po Vašem nauku, č. g. Koblar — da zna dolgoušec tudi brcniti nazaj' In če tu in tam tudi Vas nekoliko obrca, ne štejte mu tega v zlo, ampak voljno trpite, se potrkajte na prsi ter priznajte skesano: raea cul pa! — Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce |
— Deželni zbor goriški pred — krizo. „(A>rriere" je naznanil, da so brezvspešno zaključena pogajanja med zastopniki slovenskih in italijanskih poslancer. „Corr.w pravi tudi, da na italijanski strani sploh niso resno sprejeli ponudbe od slovenske strani, da bi se začeli iznova pogajati, češ, da Slovenci so se hoteli pokazati s tem korakom le angelje miru, ko so v resnici ravno narobe. Priobčil je dalje pismo poslanca Dottorija na deželnega glavarja, v katerem mu naznanja, zakaj so pogajanja zakl|U-čena brez vspeha. Poslanec Dottori pravi, da Italijani so soglasno odklonili zahteve Slovencev, posebno pa:   zahtevo, naj pridejo v zbornici na dnevni red le taki predlogi, o katerih sta se že poprej zjedinili obe stranki — oziroma naj bi se deželni glavar odpovedal pravici glasovanja (— To pomeni:   Slovenci naj pridejo v zbor, naj stavljajo predlogov kolikor jim ljubo, mi Italijani lahko vse odklonimo, dočim bodo sprejeti  vsi  italijanski predlogi z glasom deželnega glavarja —); zahtevo, da bi Slovenci dovolili, razpravljati načrt zakona o najemninskem krajcarju le tedaj, ako se mestna občina zaveže, ugodno rešiti vprašanje o slovenski ljudski šoli in odpraviti mestne mitnice; zahtevo Slovencev, naj bi dežela prispevala za deželni šolski zalog 150.000 gld.. to je 71° o učiteljskih plač, namesto 104 000. katere so Italijani že privolili; in prispevek 10°.0 za razne ceste in  uravnavo  Soče. — In  ko  še omeni manjše točke, ki so dale povod italijanski nejevolji,  pravi,  da jih je jako razdražil odpor proti migljaju z italijanske strani, naj  bi  se na primeren način odpomoglo težavam,  ki nastajajo  vsled tega,  da se govori.'   v  odsekih   in  zbornici   — razni jeziki.    Hoteli bi namreč, da bi se sproti prevajalo,   kar  bi  govorili  Slovenci; nasprotno pa ne! i   Z ozirom na vse to so Italijani spoznali, da Slovencem ni resno do miru v deželi, marveč da bi radi le izkoristili   italijansko   popustljivost  in bi napravili tako zopet stopnjo više na lestvi svojega programa na škodo italijanskega „primata", kateri pa bodo branili do zadnje kapljice krvi — Italijanom gre torej edino za — „primat" v deželi, Slovenci pa zahtevajo enakost obeh narodov! Naravno, ako gredo njih pota narazen.
— Nemški nacionalec Hugon Moro učitelj slovenske mladine v Gorici. Sklep deželnega šolskega sveta, spraviti zloglasnega zasramovalca slovenske mladine, H. Llorota, na tukajšnjo pripravnico, je presenetil vse narodne kroge na Goriškem. Postopanje deželnega šolskega sveta je toliko značilnejše, ker je za omenjeno službo kompetiral tudi nadučitelj, znan slovenski pisatelj, rodom Goričan, ki zna deželne jezike na Primorskem, ima izpit za nemške šole in je vrhu tega tudi rnuzikalen. Toda prednost je dobil Moro, dasi je znano, da bode moral par mesecev govoriti z otroki le slovenski, šele potem preide k nemškemu učnemu jeziku. A kako bode Moro govoril slovenski, ko ne zna? In kako bode po I. in II. nemški slovnici prestavljal iz nemščine na slovenščino ? Hio Rhodus, hic salta! Zakaj nista protestovala proti tej nameri deželnega šolskega sveta slovenska uda gg. kanonik dr. Sedej in vitez Klodič ?
— ,,Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko" je z današnjim dnem otvorila svojo pisarno. Ta se nahaja v Schellenbur-govih ulicah št. 1. (v Souvanovi hiši) inje dal dotični lokal kakor smo že javili trgovec g. Ivan Gor up brezplačno na razpolaganje. Za sedaj so uradne ure od pol 5. do pol 7. ure popoldne.
— Novo justično poslopje. Včeraj je potekel rok za vlaganje ofertov za zgradbo te palače. Posebno veseli so tega razni ljubljanski obrtniki, kateri upajo, da dobe dela in s tem zaslužka. Povedati pa jim moramo, da njihova upanja niso utemeljena tako, kakor morda mislijo, zakaj mej raznimi ponudniki, se nahaja tudi židovski podjetnik z Ogerskega, kateri je
trdno prepričan, da prekosi vse druge tekmece in da dobi vso stavbo. Nam se to zdi sicer neverjetno, ker po naši sodbi bi vender inozemci ne smeli dobivati javnih del pri nas, ali nemogoče tudi to ni!
— „Bralec" sli ,,bravec" ? G prof. Ilešič je prejel nastopno izjavo: „Jezik očistite peg, opilite gladko mu rujo!" pa ne s § 11. in 410. .Slovenskega pravopisa". Udani Vam Apih. V Celovcu, dne 90 rožnika 1899.
— Lepi dobički. No verjamemo, da se nahaja v celi Evropi podjetje, ki bi ob činstvo na tak način izkoriščalo, kakor ljubljanska plinarna. Svoj čas je računala plin po 21 kr, potem menda po 17 kr., sedaj ga pa računa po 14 kr., seveda šele od tedaj, kar ima v elektrarni konkurenco. Kako pretirana je tudi ta cena, se vidi iz tega, da bo dunajska občina računala plin po 9l a kr., in da bo imela pri njem še vedno znaten dobiček. Po isti ceni je plin tudi drugod: v Pragi po 05, v Koloniji in v Berolinu po 9 6, v Hamburgu po 10 8 in v Frankobrodu po 9 4 kr., tako drag kakor pri nas ni nikjer.
— Št. Jakobsko -Trnovska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani priredi, kakor smo Že poročali, jutri, dne 2, julija veliko vrtno veselico v restavraciji pri Llovdu. Opozarjamo še enkrat slavno narodno občinstvo na veselico te prekoristne družbe, in smo uverjeni, da se bode isto mnogoštevilno odzvalo odbo-rovemu povabilu.
— Komična predavanja bo imel v torek, ob lJa9. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma" hrvatski komik in člen zagrebškega gledališča, g. Žiga VarjaČić. Sodelovali bodo tudi hrvatski tamburaši. Gospod Varjačic je priredil taka predavanja doslej že tri z velikim vspehom, v K ranju, Novem mestu, v Kamniku in drugod.
— Izlet kegljačke zaveze ,,Edinost". Piš*' se nam: Zvesta svojemu tradicionalnemu programu napravila je „EJinost" tudi letos svoj društven izlet. To pot veljal je jako prijazni vasici Beljčam, ležeči v bližini rojstnega doma Fr. Prešernovega. Po zajutreku pri gosp. Hauptmanu v Lescah odkorakali so izletniki proti Begunjam na hrib sv. Petra, od tod pa podali so se po vabilu g veletržca Fr. Kollmana na njegovo krasno letovišče, kjer so bili sprejeti z izredno gostoljubnostjo, ki diči znanega mecena. Obed združil je nad 30 členov in prijateljev „Zaveže" v dobro znani gostilni g. Rlihela, ki je poskrbel za izvrstno jed in pijačo. Med napitnicami zborovimi in petjem „Ilirije" razvila se je živahna zabava, v katero je, žal, prerano posegel kruti aranžer, kličoč : „Pozor na vlak!" Po končno na krasnem vrtu g Avseneka v Begunjah za-vžiti izborni „kolofoniji", pristnem dolenjcu, podali so se izletniki proti domu, prebudi vši se drugo jutro s zavestjo, da je bil sinoč" en lep večer !
— Morska kopelj v Gradežu. Kakor znano, dovolil je obč. svet ljubljanski tudi letos 300gld. v ta namen, da se primernemu številu v Ljubljano pristojnih otrok omo goči zdravljenje v morski kopelji v Gra dežu. Iz omenjenega zneska dovolil je mestni magistrat podpore po 50 gld. šeste-rim prosilcem. V jednak namen dovolil je deželni odbor kranjski podpore za 11, kranjska hranilnica pa za 6 otrok, slednja za otroke, ki se zdravijo v tukajšnji otroški bolnici. Vseh 23 otrok odpeljalo se je danes s spremstvom v Gradež, kjer ostanejo petdeset dnij. Kopelji v Gradežu so izvrstno sredstvo proti škrofulozi in je torej upati, da se ti otroci zdravi povrnejo zopet domov.
— Konsumno društvo v Dobu. Iz »Trgovskega in obrtnega društva za Kranj sko" Čujemo, da dobsko konsumno društvo, pri katerem pa nimajo opravka duhovniške roke, jako pridno toči vino in žganje, dasi nima koncesije. Samo žganja je iztočilo že nad 80 veder. „Trgovsko in obrtno društvo" bo storilo na pristojnem mestu primerne korake, da se ta nedostatek odpravi.
— Vodovod v Cerknici. Iz Cerknice se nam piše : Pred nekaj leti se je tukaj jako mnogo govorilo, da dobimo v kratkem času vodovod, katerega, kakor je bilo celo od merodajne strani v deželnem zboru pri-poznano, tako nujno potrebujemo, kakor ne kmalu v kakem kraju Zdaj vlada pa grobna tišina, in živa duša se ne zmeni za vodovod. Kaj je temu vzrok? Mari se čaka, da bo zadnja vas na Kranjskem pre-
| skrbljena z vodo prej, kakor znameniti trg
Cerknica s svojimi 1600 prebivalci, ali pa se čaka, da se porabi ves za melijoracije na Kranjskem določeni državni prispevek, kar se zgodi v 2 ali 3 letih, ali kaj je vzrok da tržko starešinstvo tako trdno spi in da ga noben opomin ne vzbudi > Načelnik t^ga odbora, gosp. Josip Milavec naj se malo spominja, kaj je obljubil, ko se je sodišče v Cerknici ustanovilo in naj ne čaka da ga bodo trdo za besedo prijeli. Koliko škode trpi kraj vsled pomanjkanja pitne vode! Ni vojakov, ni tujcev, in še tisti, katere je usoda sem zanesla, godrnjajo o nebrižnosti onih, ki bi lahko temu opomogli, pa radi komoditete nič ne store. Upamo, da ta mala opomnja za danes zadostuje, in da se naše starešinstvo predrami; drugič povemo potem še kaj.
— Ustanovitev društva Mestna godba" v Novem mestu. Z odredbo z dne 22. m. m., Št. 3299, je deželna vlada dopustila ustanovitev društva „Mestna godba". Ustanovno zborovanje bo v četrtek 6. julija 1899 zvečer ob 7. uri v čitalnični pevski sobi v Novem mestu. Vzpored zborovanju: 1. Poročilo osnovalnega odbora, 2. sprejem členov, 3. volitev odbora in računskih preglednikov. Osno valni odbor vabi k obilni udeležbi.
— „Centralna posojilnica" v Krškem je imela v prvi polovici tega leta 70.000 gld. prometa. Tej zadrugi, ki je posredovalnica med manjšimi zadrugami , okrajnimi in krajnimi posojilnicami, je pristopilo že 27 denarnih zadrug te vrste. „Centralna posojilnica slovenska" izdaja tudi po zgledu češkega „Vestnik založenskv mesečnik* list „Slovenska zadruga" kot glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, od katerega je izšla že 7. številka z mnogovrstnim gradivom. Cena temu strokovnemu listu je 1 gld. do konca t. 1.
— Velike vojaške veje se vršijo letos, kakor znano na Koroškem, in sicer po tem vsporedu: Dne 31. julija odide 4. bataljon 7. pešpolka iz Celovca v Gradec. Dne 10. avgusta zjutraj pride 2. bat. 17. polka iz Ljubljane v Celovec. — Od 10. do 25. avg. ima vaje 8., 9. in 10 lovski batalijon okrog Št. Vida. — 11. brigada (t. j. 7. pešpolk, 2 bošnjaški polk in 7. bat. lovcev) ima vaje na črti Gradec- Vol šberg-Št. Andraž-Ce-lovec. — 12. brigada (t. j. 17. polk in 8., 9., 20. bat. lovcev) ima od 20. avg. do 2. sept. vaje okrog Celovca. — C. divizija (t. j. združena 11. in 12. brigada) ima vaje od 3. do 10. sept. na črti Celovec-Beljak-Trg. — 28. divizija, obstoječa iz 55. in 5G. brigade (t. j. pešpolki 27., 47., 87. in 97.) ima vaje od 1 do 10. sept. na črti Kranj-Tržič ; prekorači Ljubelj in gre dalje preko Bistrice in Rožeka do Beljaka. — Dne 11. sept. se združi celi 3. voj (obstoječ iz 6. in 28. divizije in 22. divizije brambovcev) in vaje se vrše po tajnih načrtih med 3. in 14. vojem. Končajo vaje dne 19. sept. Cesar pride k njim dne 17. sept.
— Starinske najdbe. Iz Spodnje Hajdine na Štajerskem se poroča, da so tam razen Mitras-tempelja razkrili še dva druga tempelja in nekatera poslopja. Kopalec M. Vnuk je našel čudno velik zid, nekatere svetilke in novce ter črepinje vsakovrstnih starinskih posod.
— Mestna hranilnice ljubljanska. Meseca junija 1. 1899. je vložilo v mestno hranilnico ljubljansko 708 strank gld. 190. 102 12, 015 strank pa vzdignilo 153, 463.45. V drugem četrtletju se je dovolilo 176 prosilcem posojil na zemljišča v znesku gld. 513.G60—.
— Razstavljena podoba. V izložbi gospoda Frana Kraigherja na Kongresnem trgu je razstavljena slika čeških turistov, ko so bili zbrani pred otoško jamo pri Po stojini. Fotografijo je jako lično napravil gospod itfakso Šeber v Postoj ini, pri katerem je dobiti izvod po 1 gld. 50 kr.
— Pobalinstvo. Na Ižanski cesti je nasajen nov drevored, a nekaterim odraslim pobalinom je tako na poti, da so zlomili že več drevesc. Takisto se je zgodilo tudi z raznimi drevesci na Gradu.
— Povodanj. Vsled deževja je v občini Raka preplavila voda več vasij.
— Hrvatski tamburaši iz Zagreba, znani kot izvrsten zbor, svirajo danes in jutri pri Virantu in to ob vsakem vremenu.
— Adler-koleta. Gosp. Kavčiču & Gorjancu se je posrečilo, kakor je razvidno iz inaerata v našem listu, dobiti zastopstvo Adler-koles, na kar opozarjamo vae kolesarje.
— Razpisan« službe. Pri glavnem carinskem uradu v Ljubljani je prosto mesto carinskega praktikanta z letnim ad-jutom 300 gld. Prosilci z maturo naj poh-ljejo svoje prošnje predsedstvu finančnega ravnateljstva v Ljubljani tekom tedna. — Za Šolski okraj Krško so prosta sledeča učiteljska mesta: mesto učitelja-voditelja na enorazrednici v Vel. Trnju pri Krškem z zakonitimi dohodki, 30 gld. funkcijski doklade in prostim stanovanjem; — mesto učitelja-voditelja na novi enorazrednici v Bušeči vasi z istimi dohodki; — mesti učitalja-voditelja na enorazrednici v Svibnju z istimi dohodki in 100 gld. stanarin v Prošnje do 15. julija na okr. šolski svet v Krškem. — Mesto učitelja-voditelja na tro-razrednici v Srednji vasi v Bohinju. Prošnja do 20. julija okr. šolskemu svetu v Radovljici. — Na štirirazrednici v Vipavi in tri-razrednici v Žiru mesti učitelja z normalno plačo in stanovanjem. Prošnjo do 11. julija okr. šolskemu svetu v Postojini. oziroma v Logatcu. — Na dvorazrednici v Trebelnem pri Mokronogu drugo učiteljsku mesto. Prošnje do 15 julija okr. šolskemu svetu v Krškem. — Na enorazrednici ni Slapu pri Vipavi z normalno plačo in pro stim stanovanjem. Prošnje do 7. juliji okr. šolskemu svetu v Postojini. — Ni štirirazrednici v Tržiču mesto učitelja za deški razred. Prošnje do 25. julija okr. šolskemu svetu v Kranju.
* Vojska in iola. Država da v obeli državnih polovicah za ljudske šole 57 milijonov gld., za vojsko in mornarico pa 1811 j milijonov na leto. Ako se pomisli koliko delavnih moči ostane radi vojaščine neporabljenih, koliko denarja ostane vsled tega nezasluženoga, in ako se nadalje pomisli, da povzroča naraščanje drž. dolgov največ vojska, potem lahko rečemo, da nas velja vojaštvo vsaj desetkrat toliko kolikor veljajo šole.
* Drevfus. Pariški „Soir" je prinesel neverjetno vest, da je Dreyfus na poti v Francijo umrl, oziroma da se je sam umoril. — Nova obravnava proti Drevfusu se začne šele početkom avgusta. Dotlej bo Drevfus v nekem azilu v Rennesu, ker bi bilo za njegovo zdravje nevarno, ako bi ga zaprli v ječo. Soproga Drevfusova bo smela ob iskovati moža vsak dan v azilu. Drevfus se meni po razsodbi nastaniti v kakem mirnem zakotju Francije.
* Lakota na Ruskem. Iz Petrogradi poročajo, da se na Ruskem lakota čira dalje bolj razširja. Vzrok temu je nenavadni suša in pa kobilice, katerih je tako veliko, da je moralo prihiteti vojaštvo na pomo<\ da so jih uničevali. Najbolj prizadeta je transkaspiška pokrajina, ker vlada tudi v sosedni perzijski pokrajini Korasan lakota in ni mogoče od te strani ničesar uvažati
* 16 roparjev obešenih. Turški čas pisi poročajo, da je bilo ta teden v Elassoni v jednem dnevu obešenih šestnajst grških roparjev. Obesili so jih na javnem prostoru in je imelo občinstvo grozno zabavo brez plačno.
* Drevfusova krsta. Že za Zoline tožbe so naredili za Drovfusa krsto, kater a ima na pokrovu stekleno ploščo, tako da bi bilo videti Drevfusovo glavo. Francoska vlada se je namreč bala, v slučaju, da Drevfus umrje, pokopati ga na običajni način, ker bi ljudje mislili, da mu je pustila pobegniti. Zato so poslali krsto in kar treba za maziljenje na Hudičev otok, da bi mrtvega Drevfusa lehko prepeljali v Pariz. No, Drevfus je živ, in Francozi ga bodo gledali svobodnega. Za krsto je ponujala sedaj neka američanska tvrdka veliko vsoto, toda francoska vlada se sramuje take trgovine
* Prebrisani mestni očetje. Mesto Attica v severnoameričanski državi Kanzas je vsled raznih podjetij zabredlo v dolgove, tako da je bilo 150.000 dolarjev delicita. Da bi se mestni očetje osvobodili te neprijetnosti, so ostavili mesto ter se nastanili nekaj milj dalje na neki livadi. Menijo namreč, da je ostal dolg na mestu Attica, da, ker ne stanujejo več v njem, ne morejo upniki od njih ničesar zahtevati.
Književnost
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina 7. zvezka: 1. Novljan: V gozdu. 2. Vasilij: Za srečo. (Povest.) 3, Aleksandrov: Hafis v krčmi. 4. S, R.: Blaž Kocen, 5. Borut: Po vseh slemenih. 6. Vaolav Slavec: Gojko Knafeljc. (Roman.) 7. Dr. J. P.: Palaokega
filozofij* povesti in politika. 8 E. Oangl: Kes. 9 Aleksan drov: Med nebom in med zemljo. IO. Listek: t Dr Valentin Muller _ Družbe sv. Mohorja odbor. — Na „Slovenske Matice" občnem zboru. — Knjige ,810venske Matice" za 1. 1898 — Elektrika, nje proizvajanje in uporaba. — „IJravec" ali „braleo"? — Glas. — Odbor za Zmajevo proslavo. — Slovanskv Pfehled. — ,11 LavoroV — Die Principien der Moral bei Thoraaa von A<[uin. — Ljubljanski operni pevec pred 108 leti.
— „Učite Ijski Tovariš". St. 19. Vse bina: M Poklukar: Olajšave. — Janko Likar: Leopold Lelar. — Jakob Dimnik: Jezikov nauk v prvem šolskem letu. — Jos. Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega. — A. Likozar: Poziv — Književnost in umetnost. — Naši đoplei — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 1. julija. Danes ponoći jo v predmestju Kudolfslieitn nastal požar, pri katerem je železniški vratar Starck zgorel, neka Ana \Veiss je bila tako opečena, da je davi umrla, njena petnajstletna hči pa leži na smrtni postelji.
Bruselj 1. julija. Klerikalna vlada je popolnoma kapitulirala. Vlada je privolila, da se razprava o njenem načrtu volilno reforme odloži na nedoločen čas. V občo se sodi, da je ta reforma definitivno pokopana. Voditelji opozicije 80 obljubili u] lil vati na to, da se ljudstvo pomiri in so ustavili agitacijo. Ako bi se vlada ne držala dano besede, začne opozicija takoj zopet boj. Opozicijsko časopisje je zadovoljno z doseženim vspehom, graja pa kralja jako ostro, ker je v tem boju proti naklepom klerikalne stranko igral jako dvoumno vlogo.
Bruselj 1. julija. Krvave bitke v bruseljskih ulicah so imele povoljen vspeh. Vlada, ki se ne more zanašati na vojaštvo, se je udala. Po včerajšnji jako viharni seji poslanske zbornice, v kateri je vlada tajila, da bi bila poslala orožnike nad opozicijske demonstrante, je bilo na raznih mestih deset shodov. Shoda v Maisson du peuple se je udeležilo nad 10.000 oseb, pa tudi vsi drugi shodi so bili mnogoštevilno obiskani. Na teh shodih se je sklenilo, nadaljevati začeti boj z vso eneržijo in z orožjem v roki. Opozicijonalni poslanci so imeli skupno posvetovanje in so se zjedinili, da hočejo, pustivši na stran vsa politična in narodnostna nasprotja, ki jih sicer ločijo, z združenimi močmi delovati na to, da se pobije klerikalstvo. To je dalo povod, da se je odgodila razprava o volilni reformi.
Rim 1. julija. V včerajšnji popoldanski seji poslanske zbornice jo prišlo do velikanskih izgredov in pretepov. Radikale! in socialisti so zahtevali glasovanje po imenih o zapisniku zadnje seje Ker predsednik tega ni hotel dopustiti, začeli so tako razgrajati, da se je morala seja pretrgati. Ko se je seja zopet otvorila, je predsednik proglasil zapisnik odobrenim in je odredil glasovanje po listkih o neki drugi zadevi. Opozicija so je na to zapodila sredi dvorane in jo šiloma preprečila glasovanje. Poslanci raznih strank so si bili hitro v laseh. Nastal je strahovit krik in vik. Poslanci so si dajali zaušnico, so se pobijali s pestmi. Sonino, Bissolatti, Guicciardini in Defe-lico so se metali po tleh, neki drugi pa so dvignili ministrske stolco in ž njimi tolkli okrog sebe. Socialist Dcfelico je prijel vladnega pristaša Toracco za brado in ga klofutah Nekateri ministri in predsednik zbornice so zbežali iz dvorano. Mnogo poslancev je bilo ranjenih in so jih zdravniki kar v zbornici obvezali. Ko se je predsednik vrnil in zopet otvoril sejo, nastali so novi tumulti, ker se predsednik tudi sedaj ni hotel udati. Socialisti so začeli zopet razgrajati in so se šiloma polastili dveh žar ter jih odnesli iz dvorane. Ker so se poslanci začeli zopet ruvati, je predsednik zaključil sejo. Po seji so imeli ministri posvetovanje, zvečer pa je izšel kraljevski dekret, s katerim
se zaključuje zasedanje parlamenta.
Pariz 1. julija. Drevfus je bil v Lorientu izkrcan in se je davi ob 3. uri zjutraj pripeljal v Rennes. Vlak se je ustavil nekaj kilometrov pred Ren-nesom. Od tam so Drevfusa z vozom prepeljali v vojaški zapor. Pariški žur-nalisti, kateri so ga pričakovali, so bili s tem speljani na led, najbolj poročevalec „Figura", ki je dal prirediti poseben voz, da je v njem noč in dan čakal na Drevfusa. Slednji je bil danes obveščen, da ga smeta od jutri naprej obiskovati njegova žena in njegov zagovornik.
London 1. julija. Perska zbornica jo -sklenila zakon, s katerim se podaljša dolžnost obiskovanja ljudskih šol za jedno leto.
Narodno gospodarstvo.
— Državne železnice. SI.julijem se na progi IJ n z m a r k t- M a u t e r n d o r f uvede nov vežni red. — Doslej samo za osebni in prtljažni promet urejeno postajališče So-
1 inka na czkotirni pregi Lupkovv Cisna se je 5. junija otvoril za tovorni promet. — Razpisana so stavbinska dela za normalno-tirno železnico Sehonvvehr-Elbogen. Ponudbe je vložiti do 22. julija 1899. opoludne pri vložnem zapisniku železniškega ministrstva na Dunaju Pogoji se izvedo" ali pri želez-ničntm ministrstvu (oddelek 18), ali pri stavbenem vodstvu v Karlovih varih. — S 1. junijem so o kr. državne železnice prevzele cfckibovanje obrata na dunajski zvezni železnici.
Darila.
Uredništvu nafiega lista 10 poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Slavna kcgljačka zaveza rEdinost" na izletu v Poljčah in na gostoljubnem domu gospoda veletržca Fr. Kollmana :-i5 K. - G.DrogOtin Rogina, sodni pristav v Novem mestu 30 K, katere so darovali j rl ..potusu" zbrani čestilci najmlajšega doktorja Metoda Dolenca. — BI. akad. društvo ,.Slovenija" na Dunaji 3 K iz nabiralnika.— 1'ri Bnovanju kopališča \Yorrifc-hcfen 3 K. — Skupaj 71 K. — Živeli darovalci!
Za Prešernov   spomenik:   G. Josip Ber-nik, mizarski pomočnik v Chiragu v Ameriki
2 0 K. — G. dr. H. Plpui, odvetnik v Mariboru 7 K 5 0 vin. nabrane pri odhodnici g J. Knefa. — G. J. I', na Dobrovi 73 vin. — Skupaj 28 K 2 3 vin. — Živeli vsi darovalci, posebno pa rodoljubni rojak darovatelj, ki se tudi daleč od domovine preko širnega oceana spominja narodnih dolžnosti zavednega Slovenca. Naj H ga prav obilo posnemali rojaki v domovini!
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti ntesuji.čc, mi.šice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano »Mollovo franoosko ijranje in katero se splošno in uspešno porablja pri
trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja.' Cena steklenici 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A HOLL, 0. m kr dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 0. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati !HoLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (59-9)
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutlvne dražbe:
Posestvo vlož. St. 70 kat. občine GorjuSe, cenjeno 150 gld., dno 4 julija v Radovljici.
Posestvo vlož. 6t. So kat. občine Predgrad, cenjeno 307 gld., dne 6, julija v Črnomlju.
Posestvo vlož. St. 188 in 195 kat. občino Sevšček, cenjeno 467 gld., dne S. julija v Cerknici.
Posestvo vlož. St. 327 kat. občine Uazdrto, cenjeno 135S gld. in 3 gld., dne 8. julija v Senožečah.
Meteorologično poročilo.
VUina umi morjem S-r-J m   Sro lun «r*.-nl tl»k 7ii. o mm.
Junij	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Sita g H B	Vetrovi	Nebo	11 i*
30.	9. zvečer	7317	19-H	brezvetr.	oblačno	a i fl
1. •	7. ajutraj 2. popol.	78»'l 734 t	10 2 sr. jvzhod 20 0 sr. ssvzh. i		oblačno oblačno	o (N 1
Frcdnja včerajšnja temperatura 210°, male: 19 1,.						nor-
ID-u.na.3slr.EL "borza,
dnć 1. julija 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. 30 kr.
Skupni državni dolg v srebru   . 100 . 20 .
Avstrijska zlata renta   .... 119 , 40 ,
Avstrijska kronska renta 4°/,.  . 100 , 25 ,
Ogereka zlata renta 4* „.... 119 „ 25 .
Ogerska kronska renta 4° „   .  . 90 , 25 ,
Avstro-ogerske bančne delnice  . B08 „ ■
Kreditne delnice....... 877 R 25 .
London vista......                        . 180 » 62'/t „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 97V. „
SO mark.......... 11 „ 78 ,
80 frankov......... 9 „ 65'/. „
ItalijanBki bankovci..... 44 „ 70 „
C. kr. cekini........ 6 „ 87 „
far Vm vrsdnostn* papirje preskrbuj* BANKA MAKS VERSKO, LJubljana, telenburgove ulio« t. trafik« na meaefine obroka po 8, •, 8—10 gld.
r.30-5)
Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v prohek, in na etiketo z rudečim orlom, ker se jako pogost oma prodajajo ponaredite
Maltoni-jeve GiesshObler slatine.
V Ljubljani ae dobiva v vseh lekarnah, večjih Specarijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Ces, kr. avstrijske j$k državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dae 1. Janlja 1890. leta. Odhod Is Ljubljane Jat, kol. Proga oes Trbli. Ob lli. uri f> m. po noči osobni vlak v Trbiž, ISeliak, Celovec, Fraim-nsfeste. Ljubno ; Cez Selzthal v A m.■>.-<•. Ifil, Solnograd ; fez Klein-R^ifliii^ v Steyr, v Line. na Dunaj via Arnstetten. — Ori 7. uri B m. zjutraj or;obni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensleste. Ljubno, Dunaj; rtez Selzthal v Bolnogrsd, čez Klein-Reifhng v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Hcb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Ainstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 60 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beliak, Celovec, Ljubno; ćea Selzthal v Solnograd, Lt-nd-Oasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, BrtgSDftj Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reitling v Sleyr, Line, Budejevice. Plzenj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstoten. Ob 7. uri 10 min. zvečer osebni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob £» uri 41 minut popoludne v Podnart,-Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kodevje. Osobni vlaki j Ob ti. uri fi» m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 'i. nri 5f> m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga lx Trblia. Ob 5. uri 4ti m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Am-stetten, Solnograda, Linca, Stevra, lila, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob /. nri M min. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda, — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Arastet?n, Karlovih varov, Htba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeueve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Leud-Oasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — 01» 4. nri 57 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, France o sfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskeea, Pra/e, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plenja Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob b. uri 4'J min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Prog* ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob h. uri jI m. zjutraj, ob '2. uri 32 m. popoludne in ob H. nri 48. m zvečer. — Odhod lz Ljubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. nri 88. m. zjutraj, ob 2. uri b m. popoludne, ob ti. uri f)0 m. in ob 10 uri W-> m zvečer, poslednji vlak le ■ l> nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. ls Kamnika. Ob 6. uri 5*> m. zjutraj, ob 11. uri H m. dopoludne. ob ti. nri 10 m. in ob 'J nri 55 m. zve. er, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1200)
St. 22.422.
Razglas.
(1181—2)
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije razdeliti je vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane
200 goldinarjev med petero ubogih vdov ljubljanskih.
Prošnje za podelitev teh podpor vložiti je ilo V-I. Juliju t« I. pri magi-stratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne" 24. junija 1899.
L. Luseriev otliz za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem Itd. itd. ■
Glavna zaloga:
Schweiik-ova lekarna
Dunaj -Meidllng.
z^o Lnsep-jeY«°fe
Dobiva se v vseh lekarnah. V L j u h 1 j a n i: M. Mardetachlager, J. Mayr, O. Piccoll. V Kranju: K. Savnlk. (9-20)
i  Ivan Kordik ►
^ Ljubljana, Prešernove ulica štev. 10—14 £
^ priporoča svojo bogato zalogo ^
< jedilno priprave ►
j nožev, vlile in žilo is brltanjskega Jekla, £
% alpsko ali alpake-srebra priv. dunajske to- p
A        varne „W. Bachmsnn a Comp.". _
m Na iz bero so tudi l
J žlice   iz alpake, 12 kom. od gld. 4 30 naprej. T
i žlifiice „     ,,     12   „    „   ,  2-20    „ 8»
1       Namizni svečniki ►
j BJ8JF* iz alpske, Čisto belo kovine, ^88 ! % par 21 cm visokih gld. 2'—, F
4        n a* , 280, y
4 s .. *f w .     a,, .   s  840- L
1 Prav ceno* ae dob4 noil In vllioa a roženim T 4 (689-80) ali koićsnlm ročsjsm. 9
'   .Išče se
izurjena šivilja.
Vstopi lahko takoj.       1107—2)
Sv. Petra nasip št. 33.
Priporočava
v]
(21-148;
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulicah.
Sprejme se spreten
knjigovodja
pod ugodnimi pogoji. —■ Ponudbe naj se poSljejo pod ,,knjigovodja" na upravništvo ...Slov. Naroda11. (1191—3)
V službo sprejmem
popolnoma izurjenega
koncipijenta
oziroma
notarskega kandidata.
Anton Šlaniberger
(1213—1) c. kr. notar v Kranji.
to>o»»oo«"oO"0>**0"Ooo»e»o»o»-»»o»o»o< e>*
Slavnemu občinstvu, po- £ sebno gospodom gostilničar-fem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode iz mestnega vodovoda ter z ogljeno kislino (Kohlensaure), koja
je jiriznana kot najokusnejša in najzdravejsa. (43—26) Vse odjemalce v naprej zagotovi j ajoč vsikdar točne iu vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejše s spoštovanjem
er Bolte,  izdei ovalec a
sodovice, Rimska cesta št. 10. Jt
Najugodnejši n;:kup
vsakovrstnega blaga  in najaolidnejša postrežba na debelo in na drobno po tovarniških cenah pri izdelovalcu
Antonu Andršu
tkalnica v Bvstrem pri Novem Mestu nad Metavo
na Češkem Skladišče platnenega in pavolnatega blaga kakor n.pr.: Modni zefir za obleke, ka-nofas za podlage, oksfordi, barhanti, žepni robci, brisače, obrisalke, sipkovine gradi za postelne prevleke, grizet, namizni prti, serviete, platno, posteljne odeje itd., razpošilja se proti povzetju ali če se vpošlje
znesek naprej. (1215—1) Vzorci na željo zastonj in franko.
Kavarna Valvazor.
Jutri v soboto, dne 1. julija t. I.
pri ugodnem vremenu
vojaški koncert.
Začetek ob 8. uri. Vstop prost.
Izborne pijače, pivo v steklenicah, vsak dan sveži sladoled in kava z ledom.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
(1198—2) (a£tiii>i>n.ii.
Čokolada
i
(198-23)
SUCHARD
I
K na prodaj. X
Caoao
I
Najfinejša
slasćićinh peciva in torte
itd., vuk dan »vaze, m priporočajo po najnižjih canah. Blagovoljna naročita ta svatb«, kričanj«, godov« itd se izvršujejo najfinejše in najcenejše.
Teodor Movotny
slaićičar, » Ljubljani, Dunajski cisti itiv. 7.
NB. Posebno se usojam gospode restav-rate-je ta sezono proti primarnemu rabatu prositi ta blagovoljne naročbe. (.1043—7)
iz siovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju.
Pri razstavah odlikovani izdelki dobe se en-gros po originalnem ceniku pri
Antonu Ditrich-u
glavnemu zastopniku    (liai— 3)
Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana.
Najboljše .n najcenejše namazalno olje in
les ohranjujoče sredstvo
je ;n ostane že nad 20 let preizkušen
Carbolineum
Patent Avenarius.
t*f*'it ;>t*n ra iffltmmt se vvmri !
„Carbolineum-tovarna" R. Avenarius
Arnstetten Dol. Avstr.
Pisarna: Dunaj, 1111, Hauptstrasse 34.
(465—9)
6 konjskih močij, sistem Hallovav, tudi za mlin porabljiva in v dobrem stanju, se zaradi preselitve proda sa samo IftOO gld.
▼ Mat (1176-3) Informacije upravništvu „Slov. Nar.".
Cenena nova senzaeijonelna iznajdba
spiritine
(trd špirit).
(1202-1)
V tobolcih (gotova kuhalna priprava)   a 15 kr., 10 tobolcev 1 gld. 40 kr.
Zaloga v lekarni „pri orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg, nasproti telesnega mostu.
V novi hiši odda se
več stanovanj
z 2 sobama z mesecem avgustom. Istotam se odda
prodajalnica
za mesarja in
gostilna v najem
ali na račun vse skupaj  ali vaaka zase,
pekarija
s svojo prostorno prodajalnico, kjer se poleg kruha prodajajo lahko še drugi predmeti. Kje? pove upravništvo »Slovenskega I Naroda". (1184—2) | (1203)
Jakob Vattovaz
tkt. 119 v Kopni pri Trsstti
ponuja
istrijanska bela vina
od 14 gld. naprej in rudeda (crna) vina od 13 gld. 50 kr. naprej; refosko in muška-telec, sladak, po 40 kr. liter.       (tteo—3)
StColandskt-tmeriška M*.
Parsiai rastje se Ikre« ae Škrat as te***.
Iz Rotterdama t New-York.
Pisarsa ta hajata: 13 is nit J, L, Kelesvratrlaug IS.
Putrm w erikrt«: Dseaj, IV., Wsyrlaser|- 7 A.
I. k»jut»:
BSS 1
* tat—sto 1
k aoo
Od 1. aprile do SI. oktobre . „   1. novembra do 31. marca li. kej a te
Od 1. avguste do 15. oktobra „   IS. oktobra do 31. jahja. *) Po legi in felikosti kajnte in po hitrosti in eleganci panika. (666—13)
Prodaja!
Dne S. Julija t. I. zjutraj ob
8. uri prične se prodaja v sV« P rimo-žleev« at*>nt*,iir»sns> maso »padajočega mnogovrstnega, v prodajalnici na Itunajskl eratl st. A shranjenega blaga:
konjske oprave, sedli, potovalni kovoeki, denarne mošnje, toboloi za smodke, pasovi, razno usnje
i. t. d. i. t. d., kakor tudi štacunska
oprava pe prav tile k I h cenah«
Za oskrbništvo konkurzne mase :
dr. Karol Ahazhizh
odvetnik.
100
lahko aaelulijo oaobe veščega stanu v vseh kra)W« gotovo in polteno brea kapitala in rizika a prodajo sakonito dovoljenih drlavnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Lueharig Osterreičher, VIII., Deutsche geeae S, Budapest. (1200—1)
Posredovalnica stanovanj in sluZeb
Gospodska ulice ftt 6 (119">
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
sa Ljubljano in drugod.   Potnina tukaj. Natančneje istotam. Vestna in kolikor možno hitra \» -strežba zagotovljena. (2(J01>
Lepa prodajalnica
v 170 hiS broječi farni vasi na Notranjskem, na najlepšem prostoru, popolnoma opravljena, kjer se nahaja že več let tudi prodaja tobaka, se da v najem s i« acptesnbrana t* I« z drugimi pro stori vred. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (1211—d
t
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se   priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pušek za lovce in Btrelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške ao na c kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — Ilust-o-(114) vasi csalki tastonj. (26)
l
I
Samoprodaja
slavnoznanih
^arkapp $iana~koles
(najboljša nemška znamka)
samo
Ivanu Jax-u, Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Katalogi brezplačno in franko.   Na zahtevanje se vsak kupilec brezplačno poučuje v vožnji s kolesom.
(564—8)
St. 218/Pr.
Razpis službe.
(1196-1)
Vse stroje za poljedeljstvo
= lnsviv znižane eene ! = Trijert (cisti lat stroji sa iito ▼ natanonl isvrsUtvl. Solil-ntoo sa aadja In selen Javo, skroptlnloe proti peronospori, poboljianl sestav Vermolevov. Aparati sa aamporavanja losov. Mlatilnioe, milni sa sito stiskalnice (prele) sa vino ls sadje rasllonth sestav. Slamoresnloe Jako lahko sa goniti ls po telo smernih oenah. Stiskalnice sa seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstno poljedeljske stroja
prodaja v najbolj*! lsvriltvl
(461—0>
HELLER, na Dunaj i, II |2, Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem ae Je posebno treba varovati! !as topnik t se ličajo! Conikl brezplačno!
Pri pomožnih uradih mestnega magistrata je stalno popolniti mesto rcjgl«tra-torju b prejemki četrtega (1100 gld plače, 200 gld. dejalnostne priklade in dve petletnici po luo gld.». eventualno mesti pisarničnega oli«*iJala b prejemki petega •-■v gld. plače, 180 gld. dejalnostne priklade in dve petletnici po 80 gld.), in pa pisarničnega k»ii«'ifcIJNt*s s prejemki Šestega (675 gld. plače, 150 gld. dejalnostne priklade in dve petletnici po 75 gld.) činovnega razreda, in praktikanta z at ljutom 480 gld.
Za podelitev zgoraj omenjenih služeb se od prosilcev zahteva, da 30 z dobrim uspehom dovršili nižjo gimnazijo, nižjo realko ali kak drug zavod iste vrste, in pa, da ao si splošno usposobljenost za ta poklic zadobili z večletno prakso v kaki državni, deželni, občinski ali v kaki zasebni pomožni pisarni in da se o tem izkažejo z ugodnimi izpričevali. — Prednost se daje prosilcem, ki se izkažejo s srednješolskim zrelostnim izpričevalom ali pa, z zrelostnim izpričevalom kacega druzega zavoda iste vrste.
Prosilci za te službe imajo svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata vložiti najpozneje
do 31. dne avguste t. 1.
Na zakasnjene prošnje se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 24. junija 1899.
Zastopnik: Fr. Čuden,
The Premier CycleCo. Limd
Coventrv (Angleško) Heb (Češko) (702-12) Ntirnberg-Doos.
Največja izdelovalnica voznih koles i       na kontinentu.
jovina z bicikiji, Ljubljana.
Nadaljne
specijalitete:
Pisalne in kopirne tint«. Vodovarno
mazilo za usnja.
Pat. ohranjevalo za podplate Vttmlol".
Kovinska snažilna pasta   In snažllno milo za srebro in zlato. Laki za usnja. Patentna mazalna krtača z „Nlgrette" tekoče mazilo za črne in barvne čevlje 35 kr.
Najbolje črnilo sveta!
Kdor hočo svojo olmtalo ohraniti lepo blefičeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka ohutala samo (190—22)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se rj fcr    £h|   priv. po vsodl.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, l„ Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- C.| pflfnol6H(lt. sti pazi naj se natančno na moje ime —.L— m —......m
HA
sass
e
trn
Obče znana, jako trpežna
kolesa Si vri« S peci al „ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles' po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu 17 £■] ubij a ni
s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni^si'pribaviti
St^ri^iea Speeial. (073-9)
2Saotopxiilc tTrrcLlce: Josip Polalc.
1
a
3k
Splošno kreditno društvo v Ljubljanu
Vplačani zadružni deleži gld. 45.900. — Promet od 1. oktobre 1898 do 1. junija 1899 gld. 1,375.307-20. — Skupne aktiva gld. 268.64993.
Sprejema: hranilne vloge po 4Va %>, vloge na tekoči račun po 3 */a °/o od dneva vložitve do dneva vzdtge.
Izposoja so na menice In na personalni kredit proti obrestmi po 5 do 6*/o brez kakih stroškov. aro-s) Uradnje se Tiski asu ob nsvsdnih arah: Dvorski trg itev. 8.
WJQ
88
u teke
I \ moka za o iroke
p M r n 3 h  in    j rntj er ti a h
r
in
kuverte s firmo
priporoča (G67-7)
„Narodna tiskarna"
v Ljubljani. A
Razglas.
Na o. kr. cesarja Franoa Jožefa veliki gimnaziji v Kranju vpisa val i se bodo učenci,
kateri nameravajo vstopiti v prvi razred
v soboto, dne 15. Julija t. 1.
od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek, dne 17. julija od polu 9. ure nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineari seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo.
Vsprejemna taksa je določena na 3 gld. CO kr., ki se bodo onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno. Vposlati momjo krstni list, zadnje Šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek, dne 17. julija pred preskušnjo predstaviti osebno šolskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa velike gimnazije
v Kranju
dne 1. julija 1809. leta.
(1201-1)
Koneeaijoniran po visokem c. kr. rni niste ritTU a odredbo z dne 7. maja 1H94. leta, fitev. 5373.
Severno-nemški
v Bremenu.
IIr/0)iarniriiU» -rosan|o v rs <• w Vor*l< i Iz Bremena ob torkih in aobotah
Ii Sonthamptona rvtl. Oherboureja ob
•redah in nedel)ah. Is Genove oziroma Heapolje
Bremen-Sav. Amerika.
V Hawyork.
via Olbraltar
2—Škrat mesečno.
Bremen-Avstralija. V Adalaloo,
Melbourne, (1)13-29) Sydney
Bremen-Iztočna Azija. V Kino.
V
Ja:
Bremon-Juf. Amerika.
V Montevldao.
V Bnenoe Atree.
1
Baltlmore.
Prekomorska vožnja
▼ Newyork
6—7 dnij.
Najboljša ln najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD TAVČAR,
itev. 7108.
(1177—3)
Podpisani deželni odbor razpisuje
službe okrožnih zdravnikov
sledečih zdravstvenih okrožjih:
1. ) Cerknica z letno plačo..... lOO
2. ) HočcvMki« Moka „ ..... M04I „
3) Železniki „      „ ..... »OO „
4.) /iir.cmhrrk . . . . too
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 16. Julija t. 1.
ler v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadežovano življenje, dosedanje službovanje ler znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti Že službovali v laki bolnici.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne" 20. junija 1899.
Zaloga
bSciklov!
Hajboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor In dr.) priporoča podpisanec
po kolikor mogoče nizkih cenah.
Vsa v to stroko spadajoča popravila bo bodo točno, solidno ln po ceni izvrševala. ~fi£Q
Cenike razpošilja, na, zahtevo.
(402-20)
Z velespoštovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
Istotam tudi mehanična delavnica.
Vežbališče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice.
Ha o. kr veliki gimnaziji v Izubijani se VfM v poletnem obroku sprejemni izpiti za V3top v I razred šolskega leta 1899 19<>0 dne 15. Jnllja, počenši ob 9. uri zjutraj.
Učenci, ki žel« delati ta izpit, naj se spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov ogl.**- dne 9. julija mej 8 in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj print-.v'i krstni list in oblikovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko šolo. Plačali morajo lađi 3 gM. 30 kr. pristojbine, ki se jim vrne, ako sprejemnega izpita ne zvrše" z dobrim uspehom.
Vnanji učenci se k spn-j-mniin izpitom tudi lahko oglase pismeno, ako pravočasno po polti pošljejo god navedeni listini in pristojbine.
Po naredbi vsfeilavauga deželnega šolskega sveta z dne 28 avgusta 1894. leta, Štev. 2354, sinejo m odslej učenci, ki po svojem rojstva in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu ln Radovljici in ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu ln Zatičinl, v ljubljanski gimnaziji sprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Zaradi tega se Opozarjajo sta riši onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si ga po posebni prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu. V Ljubljani, dne 29. junija 1899.
(1199-2)
Ravnateljstvo c. kr. vdlike gimnazije.
Izdelovalnica koles »Krokar
Jo s. Kolar
Glavni trg 9 zaloga graških ,Graxiosa* in druzih najboljših koles.
Pozor i Kolesarji pozom
Novo kolo kompletno 85 gold., z dveletno garancijo.
pry Na razpolago brezplačno šola za vozarenje s kolesom v prostorih vrta, senčnata. "T5^Q
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
3SxLn.at* Z. Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
Gradec, TJulllimiKirnHNe 1.
Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1808 doletela je „Allianzo" velika čaat, da al ja Nj. Veličanstvo cesar plastično-graflčni objekt ogledal In o poaabnam uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišja priznanje Izrekel ter imenoval zavarovanja naroda poaebno važno podvzatje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 ^GlT.tta kron.
I*. 1897 ee je na podlagi 1259 azartnlh slučajev Izplačalo 308.378-90 kron. Od 1. 1800
1897 ae je Izplačalo 1.654 378 16 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške ca idrav-uiško preiskovanje, vse pristojbine kolekor in pobotnice ta premije plača družba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, Če je šest mesecev preteklo od Časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police bres premij.
Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (1207-1)
Zavarovanje flo 2000 kron z tedanaklml doplačili od 10 vinarjev vlea po tarlflb.
l'roM/tfktf in fnrije r«f:;>«.«i/>i agentura na tahtevanjr hrez mtromkor. "ftJJ
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi
•ar* »jar* .w. «■»    *ja>    «■».    >w< »i
A db d5 db d) d) db db ^ w i1 vT^ vT^vTk vTiii^^ vT^^T* i^\di j
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brlzgalnlc, parnih strojev, cevlj, Čelad in pasov
ter
kmetijskih strojev
in peronospera-brlzgalnic itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko
Smichov-Praga
podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cena brez konkurence. ~ Ugodnosti izvanredna dovoljene. — Uzorol In ceniki brezplačno. - Uitmanl pogovori na zahtevo. — Poalljatve franko na vsak kolodvor.
Podružnica H.
Z velespoštovanjem
(220-17)
v Zagrebu.
i
Zaradi preselitve
se prodaja vsak dan od 2. ure popoludne
na Poljanskem trgu štev. 1
(sladkomica) v I. nadstropji:
llarno p lkiililiijfck
olitNtvo. namlina In _. j| ponada. limono po-
rnhtilli   rrk^lsllov. |to*lt*lJ»« oprava, ohlrk«.    (1204—1 kakor tudi skoro popolnoma novo
damsko kolo In Hm novo citro Itd.
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje
vinski jesih
ALBERT ECKERT
Spreten in spodoben
pisar
dob. takoj dobro službo v
z lepo pisavo moji pisarni
tam
Dr. .los. Ulsiak odvetnik v Cerknici.
v Gradcu
(860-9)
tovarna za vinski jesih, gorčico, likerje in žganje.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovina*.
U3!JHU»tJBII 1 o j u.
Etablissement za klavirje in harmonije Bernhard Kohn
Dunaj. I, Himmelpfortgasst it. 20
(v svoji hiSi) nudi izb<5r
instrumentov prve vrste
kakor se je sicer nikjer no najde v Avstro-
Ogrski.
'/.ul<>i;ii tu NiiiHi)/iiH(<i|t
obeh plasovirskih prvih tovarn na svetu: c. in kr. avstrijskih dvornih dobaviteljev
Steinway & Sons, NewYork, in Julij Bltlthner.
Harmoniji Mason ft Kam lin itd.
Največja zaloga novih klavirjev iz najbolj renom ranih dunajskih tovarn. Novi kratki klavirji od gld. 320 do gld. 2000 Novi planino od gld. 280 do gld. 1400. - 200 komadov na izber.
'elik poseben oddelek za preigrane instrumente brez hibe. (1144—4)
(11*7-2)
šivilje
sprejmejo se takoj za trajno delo
Francoro nabrežje, I nadstropje.
Naznanjam si. občinstvu, da bodem otvorila
v nedeljo, 2. julija i. I.
gostilno
v lastni hiši št. 4
na Dolenjski cesti
„pri Ribčn"
z godbo na lok in plesom.
Z zagotovilom najboljših   pijač in izvrstnih gorkih in mrzlih jedil vabim uljudno k Številnemu obisku. Zat-ftek ob 5. popaldan.   Konce ob 4. zjutraj. Vstopnina prosta.
(1205)    Marija Borštnik.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja ae apoŠtovani«, deloljub. nim in stalno naseljenim osebam a prevrne t ,.m sastopa domače aavarovalne družbe prve vrv* Ponndbe pod „1.798" Grade«, poete r«. stante. ffP - 9)
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95
1 elejrantna ura a itriletnim jamstvom in goldin-veriiico, 1 čudovit« eleganten naatavek za
smodke z jantarjem. 1 krasna kravatna igln, 8 širnih brilantom, 1 jako eleganten prstan z Imit biserom aa gospode ali dame, 't ducata platne, nih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, i dna fičetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broia najnovejše faoone, 1 kra.ina garnitura, obstoječa iz manSetnih, aavratniakih in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in So nad 200 komadov, ki ao v hifii koristni in neobhodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti ae dobivalo le §q kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparatvo popolnoma izključeno, ter ae neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. postnem povaetju ali ako ae poSlje denar naprej:
zaloga Ernst Bnchbinder
Krakau L M.
Poitno predalo itev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi lako fin žepni nož z d verni rezili kot darilo. (1185 2
-4rf| Založsna 1847.
4}>| Založena 1847.Igg-
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani (ll3l-2,
Zalnga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe,  oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Kamnik na Kranjskem, 1. julija 1899.
Kamnik na Kranjskem, 1, julija 1899.
Izročitev podjetja. § Prevzetje podjetja.
S pričujočim Vam javljam uljudno, da sem svojo pod trgovinskosodno protokol i rano firmo
Julij Stare
izvrševano
izročil svojemu sinu
Juliju Stare-lu junior
danaSnji dan z vsemi aktivi, kateri bode isto nespremenjeno vodil naprej.
Zahvaljujoč se Vam najtopleje za izkazano mi zaupanje, prosim, da blagovolite isto izkazati v jednaki meri tudi mojemu sinu. (1188—2) Z velespoštovanjem
tovarno za kis i tovarno za kis
Oziraje se na predstoječo okrožnico, se usojam Vam najuljudneje naznanjati, da bodem od svojega očeta, gospoda
Julija Starč-ta
z aktivi prevzeto
pod protokolirano firmo
Julij Stare junior
nespremenjeno vodil nadalje.
Prosim, da blagovolite mojemu očetu izkazano zaupanje prenesti tudi na mene, ker se bodem potrudil, da isto ohranim z vestno in skrbno izvršitvijo vseh naročil.
Z velespoštovanjem
Julij Stare senior, t       Julij Stare junior.
Radi pozne sezije
velikansko znižanje cen!
Cena prodaja .so začne s 1. julijem in traja do vštetega
5. avgusta t. I.
:ti T H;
od najcenejše do najfinejše kakovosti.
Bogata izber raznih
kotonov, levvantinov, batistov, satinov in platnenega zefira.
Chiffoni, platneno blago, rjuhe, preproge, garniture, zastori in robci se prodajajo radi velike zaloge jako ceno.
Posebno opozarjamo na
aB vi 1*: rx o
ia obleke gospodov in dečkov. Površniki in havelokl po originalnih tovarničnlh cenah
Vzorci na deželo franko.
J. GROBELNIK
le na Glavnem trgu štev. 20.
I-J-o/tolJ strmet (1212-D le na Glavnem trgu štev. 20.
3
Udajatvlj in odgovorni radnik: Josip Nolli
Ustaiaa ta tisk .NArodae TUtans1