Bi-Binni.__________________* f n*w, t mk w. m» m. _________ xlix. mo. •Sfore&tld Harod* T*lf« po po*«i zm Avst»-Ognto: M Nem^Jo: edo !eto skupaj niprtj # R »- cdo leto naprej .... K 30*— čctrt leta * "TI* 6*50 " Ameriko In v«c druge dežeie i na mesee . ..." 2 30 cdo leto naprcj . . . . K 35,— Vprašanjem glede Inserator se naj priloži za odgovor đoplsn!« aH Enamkt, VpramUtro (qpo4tj, tvorbe 1ctoX iBiflon milca K i, Ultion *t8S. Iskaf« ▼*•* iaa iulir f»*a—iM aiirtfr ta pmtfk«. Inserali veljijo: peterostopna petit vrsta xa enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in uhva* vrsta 25 vio. Poslano vrsta 30 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavniitvu naj se poSUjajo naročnlne, reklamacije, inaeriti L t d, io je administrativne stvarL —-—— Pocaatiaa ttevilka v«Ma tO rlnarf«*. ■ Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine St nt odra, „BaredM tiskanu" ttUlon *t 85. 3 .SiovensM Narod« velja v Ljnbl|anl na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: cdo leto naprej . . . . K 24'— ćelo leto napre] . 9 . - K 22-— pol leta n .....12'— pol leta „ .....11'— četrt leta „ . , . . • 6*— četrt leta „ .....5-^0 na mesec m * • • • • 2*— na mesec M • • • • • l'90 Dopis! naj se frankiraja Rokopisi se ne vrnfajo, Hrcfaiitvoi Ka&Uova ulica *L 9 (v pritiičju levo,) telefon it. 34, liieiin položaj n mm. NAŠE URADNO POROCILO. DunaJ, 10. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglasa: Rusko bojišče. Včerajšnji dan je razmeroma mir-no potekel. Posamezni sovražnikovi šunki so bili odbiti. Namestnik načelnika generalnega l štaba pl. M 6 f e r, fml. : • * NEMŠKO URADNO POROĆILO Berolin, 10. julija. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: .Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Na severnem delu fronte se ni pripetilo nič bistvenega, ražen brez-uspešnega ruskega napada v pokrajini pri SkrobovL vzhodno Goro-dišča. Armadna skupina gener. v o n L i n s i n g e n a. Sovražnika ki se pritipava proti stohovski crti, srno povsodi zavrnili. J Ravnotako so se ponesrecili njegovi i šunki zapadno in jugo - zapadno i Lučka. Nemška zračna brodovia so lfspešno napadla sovražna bivaiišča vzhodno Stohoda. I Delovanie patrulj in uspe5n1 boji -v czemlju pred našimi črtami. Vrhovno armadno vodstvo. • - • Na naši ruski fronti je potekla ne-delja razmeroma mirno in večjih bojev ni bilo nikjer. Položaj pri Kolome-ji je neizpremenjen. O novi fronti ob Stohodu poročajo vojaški strokov-njaki. da je dobro pripravljena. Fronta poteka ob Stohodu do Pinska in je za kakih 20 km krajša, kakor prej-šnja naša crta ob Stiru in vsled tega znatno močnejša. Zelezniško križiće Kovel se nahaja se 35 km za to novo fronto. RUSKO URADNO POROClLO. 6. 1 u I i j a z v e č e r. Število vjetnikov, ki smo jih za vojevali v bojih 4. in 5. julija zapadno crte Stir, od Kolkov ob reki navzdo!, znaša nad 300 častnikov. 7415 neranjenih vojakov in ražen tega mnogo ranjen-cev; vplenili smo 6 topov, 23 strojnih pušk, nekaj tisoč pušk, 2 reflek-torjs. 11 metal za bombe in 77 mu- nicijskih voz. — Pri Gruzjatinu smo odbili ljute nemške napade. — Na Uesnem bregu Dnjestra, v okolici lzakova in Kosmi^rčina srditi boji. — Na mnogih točkah severno moč-virja pri Pinsku živahno streljanje artiljerije na obeh stran eh. Vzhodno Baranovičev je izvršil sovra/nik nekaj srditih protinapadov. ki smo jih odbili. Od časa do časa je obstrelje-val sovražnik s težkimi in lahkimi topovi pokrajino pri vaši Labuži (11 ki lome t rov jugo - vzhodno Barano-\ičev). Pod zaščito tega ognja je iz-vršii dva ljuta protinapada. pa je bil z ognjem naše artiljerije, infanterije in strojnih pušk vsakokrat zavrnjen. 7. julija p o p o 1 d n e. Zapadna fror.ta. Boji zapadno dolenjega ! Stira se nadaljujeio z velikimi uspe-hi za naše čete. V pokrajini pri Ga-lužji (1S kilometrov zapadno Rafa-lovke). pri Optovi (13 km zapadno Rafalovke) in pri Volčeku (13 km jugozapadno Rafalovke) smo osvojili od Nemcev in Avstrijcev izgraje-ne postojanke. Sovražnik ie bežal v ognju naše artiljerije. Zavojevali srna znova mnogoštevilne vjetnike, med niimi enega polkovnega poveljnika z njegovim pobočnikom. Kavalerija je zasledovala sovražnika, s:a gnala do okolice Volčeka ter mu vzela eno Kruppovo baterijo s 6 topovi, ki je mogla oddati le par strelov. Pozneje smo po trdovratnem boju osvojili vas Komarov (105 km jugo - zapadno Ćartorijska) ter Gradje (22 km jugo - zapadno Čartorijska). Poroča se, da je naša hrabra kavalerija za-scdla kolodvor Monjevič (23 km severno Kolkov). Med zaslejovanjem smo vzeli sovražniku še eno baterijo 4 tepov in razentega še 3 topove tež-kega kalibra. Južno Stohoda in v pokrajini ob dolenji Lipi artiljerijski boj. — G a li c i j a. Pri Hladkih je skušal priti sovražnik napre], bil pa je s pripravljeno razstrelitviio vržen nazaj. Po zadnjih poročiiih znaša skupno število dne 4. in 5. lufija vje-tih sovražnikov 270 častnlkov in 9900 vojakov. Vplenili smo do^edaj 29 strojnih pušk, 6 metal za bombe. 3 metala za mine. več kot 5000 pušk in metala ognja. — Severo - zapadno Kimpolunga je pričel sovražnik energično napadati, pa je bil vselej odbit. — Ob Dvini živahno streljanje peho- te. V pokrajini južno Dvinska do močvirij pri Pinsku na več točkah zivahen artiljerijski ogenj. Jugo - zapadno Naroškega jezera smo osvojili po srditem boju z bajonetom del eksponiranih nemških jarkov. Sovražnik je pričel tu s protinapadom. V odseku fronte vzhodno Baranovi-čev je sovražnik večkrat brezuspe-sno napadah Sovražni napadi na Brody. Iz Krakova poročajo: Brodv so evakuirani. Prebivalstvo je mesto zapustilo. Ruski letalci so mesto v zadnjih dneh opetovano bombardirali ter povzročili precej škode. Ruski napadi na HIndenburgovo fronto. Vojni poročevalci javljajo s se-verne fronte: S silno uporabo artiljerije so Rusi na mnogih točkah nada-ljevali napade na fronti med Rigo in Višnjevom. \ ečina teh napadov se je razbila v nemskem zapornem ognju. Posebno ljuti so bili ruski navali v ožini pri Voronežu, kjer je najvz-hodnejša točka nemške fronte. Ruska artiljerija je oddala tu do 15.000 strelov, pehota pa se ni mogla nemškim oviram niti približati. Najbolj srdito so Rusi napadali južno Naroškega jezera. Proti crti Zanaroče - Stahov-ce in proti Zelezniku ste se zagnali po silni artiljerijski pripravi 2 sibirski diviziji. Prišlo je do boja moža proti možu. Po težkih izgubah so bili Si-birci odbiti ter so pustili v nemških rokah še 170 vjetnikov. Maniši ruski šunki pri Spjaglji, severno Višniev* skega jezera in na fronti med Smor-gonom in Krevom so bili z lahkoto odbiti. Tu je prebeglo na nemško stran mnogo Kirgizov. ki ne razume-jo nobene ruske besede. Kronski svet v ruskeni glavnem stanu. Iz Petrograda poročajo: Ministri so se odpeljaH 9. t. m. v ruski glavni stan, kjer se vrši pod carjevim pred-sedstvom kronski svet. Usnešna obramba na zanadu NEiHSKO L'RADNO POROClLO. j Berolin, 10. julija. (Koresp. ur.) i VVolffov urad poroča: , Veliki glavni stan: ! Zapadno bojišče. Na oheh straneh Somme so tra-|alt težki boji naprcj. Vedno zopet so posipale naše hrabre čete napadalca v njegove pozicije, odkoder je juri-šal, nazaj in kjer so morale prehodno napraviti prostor njegovim drug dru-gemu sledečim napadalnim valom, so j ga z naglim protfsunkom zopet vrgle nazai. Tako smo v jurišu zopet iztr-gali gozdič pri Tronesu Angležcm. ki so vdrli vanj, Francozom pa pristavo | La Maisonette in vas Barleux, ter so ; pndobile na prostoru proti «ovražnl-ku v Hardecouriti. Za Ovillers ?e neprestano vrše boji moža proti možu. V vaši B?ache so se ustalili Francozl. Med Barleu\em in Bellovem so se brez izjeme razbili mnogoŠtevilni napadi z naivečjimi izgubami. Boli proti zapadu jim je zabranieval nas zaporni ogenj, da bi zapustili svoje jarke. Med morjem in Ancreo. v pokra-Hni Aisne, v Chamnagni in vzbodno Može so se od časa do ča*a zopet OTivell topovski bo?i. Vmes Je po- I segla infanterija zapadno VVsnetona, vzhodno Armentidresov, v pokrajini Tahurc in na zapadnem robu Argon, kjer smo zavrnili navaljuioče franco-ske oddelke. Pri Hu!!uchu, Given-ctivju in Banquoiseu smo razstrelje-vaii z dobrim uspehom. ; Letalci ?o bili na obeh sfraneh \ Jako živahni. Naši so sestrelili 5 so-vražnih letal, eno pri Nieupcrt Basu, 2 pri Cambraiu, 2 pri Bapaumu, in 2 privezna baJona ob Sommei. Nadpo-ročnika VValz in Gerlich sta izlnčila iz boja svojega 4., poročnik Leffers 5., poročnik Barschnu 8. nasprotnika. Siedniema je oodelil Njeg. Veličanstvo cesar red »Pour le merite« za odlične Čine. Vrhovno armadno vodstvo. • FT?ANCOSKO URADNO POROClLO. 8. julija ob 11. p on oči. Severno Sommc so naše čete danes zjutraj napravile vzlic trajnemu de-ževju in megli juriš na vas Harde-court in severno od nje ležeči grič in to v zvezi z angleško armado. ki je napadla gozdovje Trones in Ferme, ki leži južno gozdovja. Naša infante- rija je bila vsled sile svojega napada v 35 rninutah v posesti določenih točk. Naš ogenj je odbil dva nemška protinapada. ki sta bila napravljena tekom popoldne eden s severa, drugi z vzhoda na grič, ki smo ga bili za-vojevali. Nemci. ki so imeli tekom teh akcii znatne izgube, so pustili 260 vjetnikov v naših rokah. Južno Somme se tekom dne ni primerilo nič važnega. Na fronti pri Verdunu je bilo časoma prenehajoče obstreljeva-nje naše prve in druge linije na leveni bregu. Zelo močno je ostalo delova-nje artiljerije v odsekih severno Souvillea, pri gozdu Fumin in pri bateriji Damloup. 'Na drugi fronti običajno obstreljevanje. 9. j u 1 i j a ob .1 popoldne. Na obeh straneh Somme je bila noč mirna. Skupno je bilo včeraj pri Har-decourtu vjetih 633 mož, med njimi 10 oficirjev. Na severni fronti Verdu-na so Nemci vztrajno obstreljevali odseke Chattancourt in Fleury ter baterijo Damloup. Zapadno gozda Apremont so poskusili Nemci dva presenetljiva napada pozicije Croix-Saint Jean. Eden njihovih oddelkov je vdrl v franeoski jarek\ pa je biia neposredno potem po našem boju z ročnimi granatami. zopet iz njega prepoden. Drug oddelek je bil raz-gnan, še predno je mogel priti do naših jarkov. V Vogezah so Nemci proti koncu dneva po hudeni obstreljeva-nju napa-dli utrdbo južno griča Sainte Marie. Njih napad je ponesrečil v našem ognju. Tekom noči se je popol-noma posrečilo malo franeosko pod-jetje severno Hartmansvveilerlćopta. Francozi so zapjenili eno strojno puško in vjeli 14 mož. 9. julija ob 11. ponoći. Severno Somme nobenega dogodka. Južno Somme smo začeli tekom dne-va ofenzivno podjetje vzhodno Flan-courta na fronti kakih štirih kilometrov ob reki navzdol do Bellov - en-santerFea. Na ćeli napadalni liniji so naše čete zavojevale sov^ražne pozicije v skupni globočini enega do dveh kilometrov. Zavzeli smo vas Biaches in napravili svoje postojanke v liniji, ki teče od te vaši do blizu Barleuxa. Pri tem podjetju snio vjeli 300 mož. Na obeh bregovih Mase precej moćno artiljerijsko delovanjc. zlasti v odsekih Fleurv in gozdu Fu-nim. * Belgijsko uradno poročilo. • 9. j u 11 j a. Jako živahna medse-bojna artiljerijska podjetja v raznih LISTEK. Chonchette. Trancoski spisal MarceI P r e v o s t. (Dalje.) O, te pravice nimate. Poslušajte! ... Dovolite, da vam povem, kaj me je napotilo k temu strašnemu sklepu. da razderem to zaroko, in odpustili mi boste... — Nikoli, je odgovorila Chon-chetta in zmajala z glavo... Pustite me... Sovražim vas. Hotela je oditi. Jean jo je zopet zadržal. — Zakaj ne verujete v mojo od-kritosrčnost, je del. Spomnite se» da sva bila to jutro skupaj pri obhajilu! Zdaj je Jean dobro zadel. Chon-chetta se ie ustavila m mu pogledala trdno v oči. — Res je, je šepnila... Ne ve-rujem, da je človek na svetu, ki bi bil zmožen dejanja, podobnega vašemu, če lažete... Kaj nri hočete to-rej še povedati? — Povedati vam hočem, da ste kruta, če ravnate z menoj kakor j | prej. Jaz sem samo nesrečen človek. | Dogodki so me presenetili in mi zve-zali roke. Ah, storil sem, kar sem mogel, verujte mi, bojeval sem se ... Toda. v zadnjem trenotku se pomišljam ... Nimam pravice, da la-žem Louisi in vendar ćutim, da bi lagal. če bi ji zagotavljal, da jo ljubim drugače, kakor sestro. Chonchetta mu je odvmila z veliko resnobo: — Kako, da ste se zaročih z Louiso, če jo ljubili niste?... — Mari to sam vem?-----Vsaj poznate zgodovino te zveze ... Pripravljali sojo od najinih otroških let in igral sem se z Louiso, ko som bil 5e prav majhen... Nič ne ubije lju-bezni hitreje kakor prijateljstvo. Zopet sem videl Louiso... Pridobila me je sprva s svojo blestečo lepoto, z zapeljivostjo, ki izhaja iz nje, da se tako izrazim. Nekega dne pa... sem opazil, da ni več kakor moja sestra. Navzlic temu sem, temu Se ni mesec dni, še vedno mislil na poroko ... Ker ni&em zanjo čutil Ijubezni, izka-zoval sem ji spoštovanje, ki jo je v mojem srcu povzdigovalo nad vse druge žene. Zdaj nimam več te pravice ... — Zakaj? je vprašala Choncbet-ta, čimdaJje boij ginjena. J | Jean je obmolknil. Prav pocasi sta med tem pogovorom dospela zopet na konce drevoreda. Skoro po-ooina tema je vladala pod temi vi-sokimi drevesi. le proti zahodu so se po nebu vlekli dolgi rudeče žareč? trakovi. Ne da sta vedela, kaj poče-njata. sta se znova vsedla na klop. Tedaj je Jean odgovoril na Chonchettino vprašanje. — Ker ljubim drugo ženo kakor Louiso in ker nimam več pravice, ponuditi ji srca. ki nikdar ni bilo njeno in ki zdaj gori za drugo. — Uboga Louisa! je dela Chonchetta. — Ah. glejte. je povzel Jean trpko, življenje \)i dal. da se ni to pri-godilo. Rajši bi prej umri! Zakaj se nisem potopil v morju, zakaj nisem ostal v Dakarju, kjer počiva toliko mojih tovarišev? Zdaj mi verujete ... Verujte mi, da ne lažem in tuđi vaša vest se upira misli, da se vdam ženi. dočim ljubim drugo. Povejte mi torej, kal naj storim? Prisežem vam, da storim, kar ukažete!... Chonchetta je obmolknila. V grobni tišini, ki se ie z mrakom vle-gla na zemljo, je deklica sli šala metež v svojem srcu. Njena duša je bila zavita v gosto temo kakor pokrajina. " ., ' S tresočim glasam je vprašala Jeana: — Kdo je torej ta ženska, ki jo ljubite bolj od Louise? Jean se je za tren^tek pomišljal z odgovorom: — Ta. ki io ljubim, je rekel kon-čno, tega nikdar ne zve ... Njeno ime ne pomeni ničesar ... Če že moram storiti nesrečno Louiso, njo, za katero bi dal svojo srčno kri, tedaj nočem s tem odkupiti tuđi svoje lastne sreče. Nikdar ne povem nji, ki jo ljubim, da sem radi nje porušil dvoje življenj... — Kaj hoćete vendar storiti? je vpraševala Chonchetta. — Kaj storim? Tega sam ne vem, zares ne. Proč pojdem, zapustiti hočem to Bretagno. ki mi je, to veste, tako zelo pri srcuj Strašne pokrajine imamo v naših koloni-jah!... Te pokrajine so mi priza-Tiesle, ko sem bil še poln ognja in nad. Upam, da me pogoltnejo. ko se povrnem s strtim srcem in prazno dušo... V Jeanovih besedah je bilo toliko otožnosti in divje strasti, da se je Chonchetta pri teh oštrih besedah stresla po celem telesu... Tema, ki je bila zavladala v njeni duši, je ra-enkrat izginila in neka neusmiljenji | svetloba ji je odkrila skrivnost, ka*te-re dotlej ni hotela poznati. Ob misli, da Jean odpotuje — odpotuje v smrt — je nevede zašep-nila: — Ne... ne zapustite nas. Nočem tega. Čutila je, da ste fo dve roki •— dve goreči roki — prijeli za njene male, drobne toke In :e stisniie, da so jih skoro zdfobile. — O, hvala, hvala. Chonchetta, za to besedo, ki ste jo izpregovorili. je del Jean. rivala ... Ničesar ne pristavite. Pustite me odiii na moje zadnje potovanje, da poneseni s sc-boj ta spomin, ki ste mi ga poklonili težkim srcem in za katerega vam je morda žal! Iz usmilienja ne prekličiti jih, teh besed. ki so mi v uteho. Nesrečen sem, glejte, vi pa ste dobra in usmiljena z menof. Tedaj se je Chonchetta pomirila in se oprostila Jeanovih rok. Ponosna, da se čuti ljubljeno, ne-izmerno vzradosčena nad odkritjem, da ljubi tuđi sama, ie pozabila na vse. Željna, da sliši iz ust Jeana sa-mega odgovor, po katerem je hre-penelo njeno srce, je vnovič vprašala: — Kako se imenuje žena, ki jo Uubite?. Stran 2.__________________________________________________________„aLOVUNSKl NAftOD«, One U. jttllja 1916,____________________________'____________________________156. Stev. fcdsekih belgijske fronte. V okolici Dixmuidena smo na več krajih prisilili nemške baterije, da so umolknile. Razdiralni ogenj usnosno začet naso-vražne naprave vzhodno Steenstra-Btea je provzročil hud odgovor in bol z bombami, ki se je obrnil nam na korist. 4NGLEŠKO URADNO POROCiLO. 8. j u 1 i j a. General Haig poroća: Danes je bil bcj zlasti na naši skrajni desnicu kjer smo zopet dosegli vrle uspehe, zajurišali eno linijo strelskih |arkov in zasedli krepko branjeno poljsko utrdbo v gozdu Trones. Vje-li smo 31 mož in zaplenili vej strojnih pušk. Dalje smo odbili sovražni-kove krepke protinapade. Tuđi v okolišu Ovillers smo znatno napredovali. Francoska artiljerija na naši desni, nas je pri našem prodiranju iz-datno podpirala. Sovraznik je imei vsled združenega angleškega in franeoskega obstreijevanja težke izgube. Nemški protinapad, napravljen v formaciji v masah čez odprto polje, je propadel vsled ognia 4Sfuntov-skih in 75millmetrskih topov. Sovraznik se je umaknil v neredu. V razvalinah Oviliers se nadaljuje boj od moža do moža. — Vzlic oblaene-mu nebu so delovali naši letalci in baloni - zmaji. Fotografirali so, vodili ogenj petih baterij in provzročili eksplozijo v sovražnem rminicijskem skladišču. Dalje so metili bombe na sovražna nastanišea. Angleško letalo, dasi ranjeno, se je s tremi sovraž-nimi letali borilo 20 minut dolgo in se srečno vrnilo. Drugače je bilo vrieti Ie malo sovražnili strojev daleč za sovražnirrri strelskimi jarki. 9. i u 1 i j a. V zadnji noči !e bilo boje van je med Ancrco in Sommeo znatno manj ljuto, kakor zadnici dva dneva. Napredovali smo zopet v blizini Ovillersn. V drugem odseku smo zavojevali skupino ntrjenih poslopij. Nemci nišo nr.nravili nič novih po- skusov, da bi zopet zavreli svoje b-gubljene postojanke severno Givcn-chvja. Po ljutem obstreljevanju dela nekega odseka, ki ga branilo novozelandske čete, se je sovražniku po hu-dem lokalnem napadu poarečilo, vdreti na enem mesta v naJe Jarke. Po polurncm boju je bil po novozelandskih četah zopet ven vržen. Mnogo mrtvih Nemcev Je obležalo v naših jarkih. Sovražna artiljerija je delala* v raznih odsekih. Prodirali smo zopet enakomerno proti Stub-bornu ter proti in blizu Ovillersa. Sovraznik je napravil popoldne dva besna protinapada na naše nove postojanke v gozdu Trones, da bi po-pravil, kar je v zadnjem tednu izgu-bil. Oba napada sta se razbila ob našem artiljerijskem ognju. O ofenzivi na zapadu. Geneva. 10. julija. General Per-rot piše v »Ecloirju«: Bojim se. da se ofenziva ustavi. Če ne pridejo An-^lcži naprej. Bcrolin, 10. julija. »Tageblatu javlja iz velikega stana: Ofenziva stoji fe tri dni. Tuđi napadi vprizor-jeni na straneh Beilova inEstrćesa z velikimi silami nišo imeli nikokega uspeha. • Novi angteški topovi. Dunai, 10. julija. »Neues Acht-uhrblatt« javlja preko Rotterdama: Angleška vlada je dala izdelati nove 4? cm motorne topove, ki so podobni nemškim. Sporazum z Irci. London, 10. julija. (Kor. urad.) Reuterjev urad: Asquith je podal v spodnji zbornici kratek pregled naj-važnejših točk irskega sporazuma. Te so: 6 ^roiij ulsterskih je izključe-nih , parlament za nacijonalistično Irsko obstoji iz sedanjih poslancev istega ozemlja v angleški spodnji zbornici. Hi 0011IE imŠ H 1HZI. NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 10. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Na soiki honti se Ie bo.;evan]e omejilo na artiljerijski ogenj in boje "v zraku. Naši hidroplani so znova jnetaJi bombe na delavnice »Adria«. Med Brento in Adižo so se vršili sa već krajih srditi boji. Proti našim crtam jugo - vzhodno Cima Dieci so Izvršile močne sile alpincev več na-padov, ki so jih eddelki našega 17. in 70. pešpolka odbili z najtežjimi izgubami-za sovražnika. Pred naš:mi ?ar-ki leži nad 800 mrtvih Italiianov. Po-noči se te ponesreči! sovražni sunek jv prostoru Monte Interrotto. V odseku vzhodno Vallarse so napadli alpini pri Val Morbia in pa Monto Corno; polastili so se tuđi tega hriba, izgubili pa so ga zopet vsled protinapada naših hrabrih tirolskih dežefnih strelcev, katerim se je tu vdalo 455 Italiianov. Namestnik načein&a generalnega • štaba pl. Hoier, tmL 1TALUANSKO URADNO POROCILO. 9. julija. Med Adižo in Asti-com intenzivno artiljerijsko delova-nje. Sovražna artiljerija je vceraj ob-streljevala s posebno ljutostjo po-fročja hriba Majo. Hrib Cimone severno Posine se se vpira našim napadom. Nasproti temu pa nadalje na-preduja naša inianterija vzdolž Ria Fredria in Astica. Na visoki planoti Sette Comuni artiljerijski boj in živahni infanterijski napadi, ki so nam dali sovražna oporišča blizu Caserne Zebio in iMalge Pozze. Tu smo vzeli sovražniku 359 vjetnikov, med njimi 5 oficirjev in tri strojne puške. Ljuti napadi, katere ie naperil sovraznik takoj na naše zavojevane pozicije, so bili zavrnjeni vsi s najtežjimi izgubami zanj. V dolini Campello smo nadalje z dobrim uspehom preganjali rnale sovražne oddelke s pobočji vi-sin vzhodno Masa. Vzeli smo sovražniku 102 vjetnika. Artiljerijske akcije na ostali fronti. V odseku pri Tržiču je izvršil sovraznik včeraj dva napada na naše nove pozicije vzhodno Sele. Po razljučenem boju Je bil z bajonetom vržen nazaj in je pustil v naših rokah okoli 20 vjetnikov. Naši letalci so metali včeraj bombe na so-vraine pozicije severno Volana v Lagarinski dolini in so se vrnili ne-poškokiovani. Slovenci in Hrvatje v boiih iužno Suganske doline. Iz vojnoporočevalskega stana, 10. julija se poroča: Italijant napada-jo sedaj v glavnem naše gorske pozicije južnovzhođno Cima Dieci in hriba Zebio, kjer poskužajo predreti ob tnočm pođoori artUlorite. K MutU bojih, v katerih so pozicije ostale v naši posesti, so se odlikovali posebno Slovenci in Hrvatje v besne-čem spopadu. Pred našimi pozi-cilami leži skoro 800 trupel v bližin-skem boju padlih Italijanov. Južno je italijanska inianterija brezuspesno jurišala proti hribu Interrotto. Začas-no se je bi!o posrećilo italijanskim oddelkom. da so zasedli hrib Corno severnozapadno Pasubija. Protina-pad deželnih strelcev jih je vrgel nazaj čez pobočja. Komunike o itafijansk? ofenzfvL Iz vojnoporočsvalskega stana. Italijanska brezžična brzojavna postaja Coltonano je razsirila dne 6. julija nastopni, za inozemstvo name-njeni italiianski poluradni komunike: »Kdor ne pozna karakterističnih posebnosti gorske zone, v kateri je Italija sedaj v ofenzivi, si ne more predstavljati težkoč boja, katere trpe Cadornove čete, in začne misliti, da razdevni prestanek operacij je po-sledica pomanjkanja ofenzivnega duha. Italijanska ofenziva ni naprla in ne bije v oči, marveč se vrsi stalno in ti eprema%\)ivo. ker veđno boli pritiska na sovražnika in rmi vsak dan stavi nove naloge. Frontni odsek, v katerem se v Rlavnem odigrava ofenziva, sepra od A d i ž e 6r> B r e n t e in se deli v ćelo vrsto pododsekov, katarih vsak ima svoje posebnosti v oz^mlju. Pr"o-stor od Adiže do Pasubija je divjenlanin^ke^ra značnja in njegove navpične ska!ne stene nudijo sijajno mofročno obrpmbo.Avstrijci to dobro vedo, ker kfjnb svoii artiljeriiski premoći nišo mogli prekoračiti Z u g n e Torte in Col Santa. Odsek • Posina ■ Astico tvori visoka nianota. pretrpana s 5te-vilnimi Klobelmi. katero presegajo vrhovi v srednji visini 1500 metrov. Na tem ozemlju je nemo^oče. porab-Ijati Čete v masah, ker se rtahaiajo doline pod sovražnim artiljerijskim ognjem. V zoni Astico -Brenta so največja ovira številni grozdovi, ki zakrivajo pozicije sovra?nika in otežkočujejo gibanje napadalca. Tu-kaj si moramo pomagati z malimi od-delki, katerim se dajejo v podporo strojne puške, in namesto boja čet v velikih masah, nastop boja guerilia s svoiimi naravno samo počasnimi uspehi. V vse] pokrajini ni komuni-kacij. Avtomobilov se ne more pora* biti in izključna poraba tovorne in vprežne živine otežkočufe oskrbo z živili in dovoz municije. Posebno težko je dovažanle na planoti A s i a g a, kjeT ni nikakih studencev. Dnevno se mora tja spraviti najmanj 450.000 litrov vode. Sedaj so si pomagali z napravo malega Avstritd to primerlii svojo ofenzivo z našo, čeprav so imeli v Trentinu močno Crto fortov, ki ob-viaduje mejo m »totako izborne zve-ze na r&zpolago, ki so Hm omogočile impozantno artiljerijsko koncentracijo vseh kalibrov med Adižo in Brento.« Ta opis italijanskc »ofenzive« govori za ćele knjige. K opisu ni treba ni kake pripomnje. Neresatčno ItalUtasko poročflo. Iz vojfioporočevalskega stana 8. julija: Italijansko uradno dnevno po-rocilo 30. junija vsebuje trditev, da Je italijanska infanterija prodirala proti Lipaljivesi in hribu Oranuda. Naspro-ti temu se konstatira, da so proti imenovanima točkama prodirale ponovno sanio patrulje. o kak^m stal-nem zasedenju pa ni govora. Uspešni zračni bo] pri Ospedalettu. Iz vojnoporočevalskega stana 8. julija. Eno naših letal, katero je vodil narednik vojni pilot Josip Cagašek in v katerem se je nahajal kot opa-zovalec rezervni kadet Viktor VVit-tek, je prestalo dne 3. julija pri Ospedalettu uspešen zračni boj. Pilot Cagašek se je spustil z vsem letalom mereč na sovražnega Farmana. So-vražnik se je spustil malo nizje, naše letalo ga je preletelo. V tem trenotku je začel kadet VVittek streljati s svojo strojnico zadaj navzdol. Farman je padel, kakih 400 metrov nad zemljo je plul čez sovražno crto in malo sekund popreje se je razbil. Naše letalo je bilo zadeto brez škode. Italijanske kolonijalne zahteve. Curih, 8. julija. (Koresp. urad.) »Tribuna« z dne 2. julija priobčuje dolg članek iz Riviste Coloniale, ki polemizira s tajnikom Fidelom Ligue Coloniale Frangaise radi vojnih ci-ljev v orijentu. Fidel hoče odstopiti Italijanom samo mal kos zaledja Ada-lije proti Koniji. Smima spada v ob-močje franeoskih interesov. Francija mora dobiti vso Sirilo s Taurusom in AIexandreto. V Libiji Italija ne more dobiti dohoda do jezera Cad, ampak samo mala regulacija meje med Ga-damesom in Gatom in med Gatom in Tumo bi se mogla priznati Italiji. V Etiopiji se mora Italija držati dogovora iz leta 1906. Več se ne more privoliti. Kar se tiče etiopsko - sa-nialskega in angleško - somalskega zaledja, na tem se ne more izpreme-nlti. Na zahteve Italije v Jemenu in na arabski obali proti Eritreji se ne more jemati obzira, ker ima Francija večjo pravico do teh pokrajin. Te franeoske zahteve hoće članek ovreči. Nove italijanske trgovske pogodbe. Rim, 9. julija. (Kor. urad.) Tr-govski in kmetijski minister sta imela dolg pogovor s senatorjem Chimirri-jem, predsednikom kraljevske komisije, ki se bavi že dolgo časa s prvim delom za obnovitev trgovskih po-godb. DROBNE VEST! IZ ITALIJE, V Florenci je bil aretiran pol-kovnik Dolfin, ravnatelj tamkajsnje-ga vojaškega komisarijata. Vzrok neznan. — Na letališču v Gallarate ie padel na tla velik zrakoplov; dva letalska poročnika sta mrtva. Naša „Novappa" potopila pet angleških ladij. Dunal 10. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Dogodki na mori u. Ob zori ]e zadela na^a križarka »Novarra« v otrantskl ožini na skupino 4, ali kakor soglasno izpovedu-jejo vsi pri tem napravljeni vjetniki, 5 armiranih angleških stražnih par-nikov ter jih je vse s topovskim ognjeni razdejala. Vsi parniki so se v plamenu potopili, trije od njih po-tem, ko so eksplodirati kotli. Od njihove posadke je mogla resiti »No-varra« samo Ie 3 Angleže, Brodovno poveljstvo. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMSKO URADNO POROCILO. Duna], 10. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo: Jugovfchodno bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmL Berolin, 10. julija. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko ♦olilfic. NaSe predstraže so zavrnHe i ognjem sovražne odddkc Jalno Do|-nuiskega iezera. Vrhovno armadno vodstvo« - • ■ " * Položaj na Grškem. Vest, da namerava Zaimis odstopiti, še ni potriena. Ootovo se na« haja grška vlada v težavnem položaja, saj ie postala Četverozveza zopet skraino nezanpljiva in očita zla-stl kralju, da podpira protivenizeli-stično propagando, ki da ni dru gega kakor germanofilska propaganda. Kakšne posledice bodo iz tega položaja Se nastale, je težko reći. Veni-zelos sam se sicer deia, kakor da bi bil zmage gotov, vendar pa pristav-liajo njegovi prijatelji, da bo Venize-losova stranka imela veliko večino, ako bodo volitve svobodne in zakonite. Kako oštro nasprotstvo vlada med nekdanjim grškim »Bis-marckom« in kraljem Konstantinom, je razvideti iz Venizelosovih izjav v »Dailv Telegraphu«. Tam pravi Ve-nizelos: Grški narod je izgubil svo3e ustavne pravice; po vojni priđe mor-da čas. ko si jih bo moral z revolucijo zopet pridobiti. Atentat na Dusmanisa? Iz Aten poročajo: Šef grškega generalnega štaba Dusmanis se je Donesrečil. Govori se, da gre za ve-nizelističen atentat. Atentator je stre-ljal z revolverjem. Dusrnanisova rana ni težka. Romunija ored odločitvijo? Bukarešta, 10. julija. »Univer-sul« poroča, da se nahaja Romunija pred odločilnimi ukrepi. Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 8. julija. Glavni stan javlja: Ffonta ob Iraku: Mir. Naši poizvedovalni oddelki so prišli v stik z ruskimi silami, pregnanimi iz KermanŠaha, 25 kilometrov vzhodno od tam na cesti v Hamadan. Naši prostovoljci so napadli ruske sile v okolišu Sineh in jih po sedamurnem boju popolnoma porazile. Prisiljene so bile, bežati v Sineh, k>er jih naši prostovoljci oblegajo. Sovraznik je imel v tem boju 100 mrtvih, med njimi 2 oficirja. — Kavkaska fronta: Nadesnem krilu je položaj ne-spremenjen. V središcu obojestran-sko artiljerijsko streljanje. V odseku Čoruh se je popolnoma ponesrečilo napadanje Rusov na flanko naših bojnih sil. ki je imelo namen. zadržati naše že več dni polagoma vrše-če se napredovanje. S protiofenzivo smo zopet dobili neke dele ozemlja, ki so lokalnega pomena in so bili padli v sovražnikove roke. Zaplenili smo pri teh napadih mnogo materijala in municije. Napadi na naše predstraže v nekaterih odsekih leve-ga krila, so bili lahko in z izgubami za sovražnika odbiti. — Vojtfi ladji ^Ja\iis« in »Midilli* sta na kavka-škem obrežju napadli nekaj sovraž-nih transportnih ladij, potopili štiri parnike in več jadernic, bombardirali nove pristanske naprave v Tubeju, jugo - vzhodno Novorossii^kega in s streljanjem provzročili požar v ve-likem petrolejskem skladišču !n v municijskem skladišču. Na svojem potu ništa srečali nobene sovražne ladje. — So\Tažen monitor je iz da-Ijave vTgel brez uspeha nekaj iz-strelkcn^ na otok Kosten In je nato odšel. Sovražno torpedovko, ki se je bližala Foči. }e ogenj naših ladij pre-gnal. Dne 7. julija sta prišla pred Bevrut angleška ladja in franeoska torpedovka. Z angleške ladje je vzle-telo letalo ter metalo bombe na okolico pristana. Pve osebi izmed pre-bivalstva sta bili ubiti. 9. julija. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku in perzijska fronta: Nobene premembe. — Kavkaska fronta: Na de-snem krilu nič pomembneei. Praske med poizvedovalnimi oddelki. V sre-dišču je bil sovražen napad odbit z velikimi izgubami za Ruse: vjeli smo 35 mož. Slabotni sovražni napadi na levo krilo so se tuđi pofiesrečili. Sicer nič pomembnega. Rozmere v Crni son. Duna], 10. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana po-ročajo: C. in kr. generalni gubernator na Cctlnju Je nedavno izdal tiralnico proti biv§emu čmogorskemu vojne-ma ministru Radomiru Vesoviću in 5 njegovim sorodnikom enakega imena, ker so nujno osumljeni, da so zavratno umorili avstro - ogrskega časrnika in posknsili umoriti nekega infanterista. Sovražno časopisje se }e seveda te zadeve takoj polastilo ter |e napravilo iz nje državno afero prvega reda. "V londonski »Timesc Je ćelo čitati, da razsaja v Crni gori proti nam naperjena vstaja. Nasproti tej tartarski vesti Je poudarjati, da serinravnejša za to nego je Zader. »Urota Zrhrisko - Frankopaa-ska.« Politična oblast v Dalmaciji je zabranila razpečavanje zgodovin-ske^ra romana »Urota Zrinjsko-Fran-koprnka« od dr. E. Kumičića. Prekršitelji bodo strogo kaznovani. Samomor inženirfa na Reki. Tn-žer.ir Ivan Kreglič, zaposlen v Iadje-delr.ici Danubius, se je zastrupil in krnalu nato umri v bolnišnici. Dnevne vesti. — Pade! je junaške sfhnl na ti-robkem bojišču dne oO. junija 1916 gosp. Stanko Košak in bil pokopan v laški zemlji pod goro Cima do-dici. Čast njegovemu spominu! Ce-lijenim rodbinam naše sožalje! — Kdo kaj ve? Ako kdo izmed vojnih tovarišev ali kak invalid pol-ka, ki se je iz ruskcea \ietništva vr-nil, kaj ve o infanteristu B a n d a ž u I.udoviku. rojenemu dne 24. av^usta 1S9O v Ročlnju št. S3 (okraj Gorica), kateri je služil pri tržaškem ncspolku st. 97, 9. Feldkompagnie. naj mi bla-covoli sporočiti proti povrnitvi stro-skov na naslov: Jožef Kohar, Trst, ulica Belpo££io §t. 5. Pogreša se zgo-raj imenovane^a že od 26. avgusta 1914. Njegovi vojni tovariši so nam naznanili, da je prisel zadnje dni me-seca aveusta 1914 v rusko vjetni-štvo, ali dosedaj nismo se nič pisa-nega sprejeli od njega. — Uspeh druge patrijotične zbirke voine in kavčuga, je bil. kakor smo že poročali, nad vse pričakova-nje ugoden. To je v prvi vrsti zasluga ljubljanske slovenske Ijudskošol-ske mladine, ki je pod nadzorstvom in navodilu svojih učiteljev in šolskih voditeljev hodila od hiše do hise in od stranke do stranke ter nabirala volnenino in kavčug. Pohvala in priznanje gre pa tuđi mestnim ljudsko-šolskim učiteljem in voditeljem vseh javnih mestnih deških ljudskih Sol. ki so šolsko mladino vzpodbujali in podžigali za to patrijotično delo. Vsa čast voditeljem in učiteljem slovenskih mestnih deških ljudskih sol. — Za naše bolnišnice. Oarnizij-ski bolnišnici na II. državni gimnaziji so v poslednjem času dospela na-sledna darila: Osrednje skladišče Rdečega križa po ekscelenci baroni-ci Schwarz: 60r>0 cigaret, 100 smodk, 25 steklenic železnatega vina, 5 ste-klenic konjaka, 4 steklenice jabolč-nega mošta, 10 steklenic malinovca, 72 parov nogavic, 20 blazin, 108 žep-nih robcev, 5 parov čevljev, knjige in Časopisje. — Gospa nadštabnega zdravnika dr. Geduldigerjeva 500 vigaret; gospa Ana pl. Torna-go va 400 cigaret; gospa Minka Š a-rabonova 50 kron. Gospodična A. Mattanovicheva, ki so ji bila izročena darila, izreka v imenu ob-darovanih bolnikov, vsem blagim dc-brotnikom svojo najtoplejšo zahvalo. — Predavanja za ranjence. Te dni priredi znani dunajski pisatelj in ravnatelj Oton Hofbauer v ljubljanskih bolnišnicah humoristična predavanja za ranjene in bolne vojake. Ravnatelj Hofbauer deluje po nalogu »Rdečega križa« že dalj časa na tem polju ter se poda prihodnje dni tuđi v Pulj. • ^ — Tobak, cigare in cigarete za vojne vjetnlke v Italiji. Kdor bi rad poslal kakemu vjetniku v Italiji to-baka, cigar ati cigaret, naj se obrne na »Ziiricher Bureau fiir Aufsuchung Vermisster^, »Bureau zuricois pour la Recherche des Disparus«, dopo šlje tej pisarni primeren znesek, navede točno naslov vjetnika in označi tobak, ki naj se mu dopošlje. Ome-njena pisama odpošlje potem tobak vjetniku v zavojih z oznakom: vzo-rec brez vrednosti. — Karte za kavo se bodo pri vseh desetih komisijah oddajale pri-hodnji petek, dne 14. Julija 1916, od osmih zjutraj do ene popoWne. Karte so veljavne za osem tediiov in se glase na V8 kg za osebo. Kdor bo hotel karte za kavo prejemati, bo moral pri komisiji podpisati izjavo, koliko oseb — ne vstete otroke pod I 4. letom, ki so od teh kart izključeni I I — prehranjuje v svojem gospodar- I svojem gospodarstvu okna več ka-vine laloge kakor 1 kg za vsako, v gospodarstvu prehranjevano osebo, nevštevši otroke pod 4. letom. Karte so neprenosne, doba veljavnosti Je na vsaki karti označena. Običajne krušne, oziroma sladkorne komisije bodo to pot posloyrale kot kavine komisije. Golice za izjavo se bodo dobivale pri komisijah. — Oddaia moke pri mestni apro-vizaciji. Za dobavo moke naj se zglase: v sredo, dne 12. julija, trgovci iz Ljubljane; v četrtek, dne 13. julija, peki in mOkarji; v petek, dne 14. julija pa okoliški trgovci, vselej ob 8. zjutraj, v prejšnji Galletovi hiši, I. nadstropje, mestna posvetoval-nica. — Za trgovce s sladkorjem. Po poročilu sladkornih tovarn sladkorni centrali, v zadnjem času trgovci, ki naročajo sladkor, ne pošiljajo nazaj sladkornih vreč, ker jin zaradi pomanjkanja tega materijala drugam prodajajo dražje, vsled česar se za-\ lačujejo prihcnlnje posiljatve slad-korja. Da se priđe temu v okom, je sladkorna centrala s sporazumom c. kr. trgovinskega ministrstva sklenila sledeče: Za pošiljatev sladkorja v vrećah je sladkorna tovarna upravi-čena, trgovcu vr fakturi zaračunati za vsako vrećo 1 K 60 vin. jamstva. Ako se vreče pošljejo v dobrem stanju tekom 60 dni nazaj, jih tovarna prevzame po 2 K, ako se jih pa tekom navedenega roka ne posije, za-pade jamstvo, vsota 1 K 60 vin. za vsako vrećo kot odškođnina tovarni, ki je sladkor dobavila. Cene sladkor-ju pa zaraditcv^a ne poskocijo. — Prepustitev žita ooljedelcem za dom. Vsled razpisa c. kr. ministrstva za notranie zadeve z dne 22. ju-nija 1916, št. 27.810, je c. kr. deželna vlada ohvestila okrajna glavarstva, da se v krajih, kjer imajo letos žetev sele po 1. avgustu, srne poljedelcem pustiti žito. kar ga rabiio za dom, do 14 dni po končani žetvi. — Dolžnost naznanfla za ovčjo volno. Trgovci in obrtniki se opozar-iajo, da poteče dne 15. julija rok za naznanilo ovčje volne. Naznanilo je poslati občini v dveh izvodih. — Prva mestna šestrazredna deška ljudska šola v Ljubliani je izdala izredno obširno letno poročilo, okrašeno s ćelo vrsto ilustracij. Na prvem mestu prinaša članke »člani tiase cesarske hiše na bojišču«, »Ljubljana za člane naše cesarske hiše*. »Generalni polkovnik Sveto-zar Boroević pl. Bojna«, »Veliki admiral Anton Haus«, »Svetovna vojna in šola«. Na zavodu je podučevalo 22 učnih moči, učencev je bilo 530. — Potarreb c. kr. stavbnega nad-svetnika Ivana Pavlina. Včeraj po-poldne se je vršil pogreb prerano uinrlega stavbnejra nadsvetnika Ivana Pavlina v Podbreski Srednji vaši ob obilni udeležbi. Pogreba so se udeležili med drugimi: deželni pred-sednik grof Attems, sekcijski načelnik grof Chorinskv, dvorni svetnik dr. Župane, deželnovladna svetnika Kremcnšek in Kresse, vladni svetnik Munda, stavbna svetnika Hilbert in Bloudck z vsemi uradniki stavbnega oddclka deželne vlade, inženirske skupine, poveljnik polkovnik Trieb s Štabom, ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Triller, ravnatelj deželnih uradov Zamida, višji stavbni svetnik Klinar, ravnatelj Turk, odposlanstvo Mestne hranilni-ce ljubljanske. Ljubljanske kreditne banke, višji okrajni zdravnik dr. 5av-nik, okrajni glavar Schitnik in mnogo drugih. Iz Ljubljane je došlo tuđi mnogo dam z gospema dr. Tavčar-jtvo in dr. Trillerjevo. Pevski zbor iz Kranja je zapel žalostinke pred hišo žalosti in ob odprtem grobu. Na kr-sto je bilo položenih obilo lepih ven-cev ... Na njegov grob zro gorski velikani, katere je tako ljubil. — Obešenec. Kakor že kratko omenjeno, je bil dne 4. julija najden na Rožniku neki moški, ki se je pred dlje časom tam obesil. Vsled precej-šnje gnilosti trupla ni bilo mogoče, dognati istovetnosti neznanega mrt-veca. Mrtvec je imel na sebi crno obleko s svetiimi črtami, rumenka-sto srajeo, zelen plišklobuk, vojaške čevlje in take spodnje hlače — na zadnjih bil je listek z napisom »Hee-resausrustung« črn ovratnik z rme-nimi in rdečimi pikami in crno ruto okrog pasu. Na desni roki je imel bel prstan s crnim križem in z letno šte-vilko 1914. Nadalje se }e našlo pri mrtvecu navadno palico z okroglim držajem, zelen svinčnik m rdečo ruto z modrimi in temnordeČimi Črta-mi. Kdo bi bil v stanu podati policij-sketnu ravnateljstvu podatke za identifikacijo mrtveca, nal to sporoči policihkemu ravnateljstvu pismenim ali ustmenim potom. S kokoši Je bilo akradeirili v Snen : berjih pri Frančiški Cernetovl. 1 V Zagradcu so vflrli neznani ta- ; tovi v hišo Helene Ferjanove in ođ- nesli obleke to čevljev za 200 kron . VtonB v Kokri V nedeljo, dne 9. JuHJa je vtonil v Kokri pri kopanju vsled kapi zadet gosp. Anton P i p p, skladiščni mojster državne železnice v Kranju. Star je bil 42 let. Vodni reservoir v Preski pri Me-dvodah sta si hotela ogledati dva radovedna dečka. S silo sta odprla vrata in pokrov, vrata se nišo dala več zakleniti. Pozneje je prišel nek-do, odprl ventile in voda je iztekla, tako da ni bilo dva dni vode iz vodovoda. Padla sta na italijanskem boji-šču kadet St. Š k e t iz Podsrede in petošolec mariborske gimnazije Fjan Knez doma iz Sv. Jederti nad La-škim trgom. Draginiske doklade za vpokoie-no učitelistvo na Štaierskem, Štajerski deželni odbor je tuđi letos določil draginjske doklade za tište ljudsko-šolske učitelje in učiteljice, ki so pred 1. majem leta 1914 stopile v pokoj. Te draginjske doklade so določene v tišti množini in pod tistimi določba-mi, kakor v lanskem letu. Iz Maribora. Na severnem boji-šču je zbolel na malariji gosp. dr.. Stanko W ei x 1, rezervni poročnik pri nekem topniskem polku. Sedaj leži v Pardubicah, baraška bolniš-nica. Ormož. Na praznik sv. Cirila in Metoda smo nabrali pod vodstvom tukajšnje ženske podružnice za Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 90 K, katere smo ji kot godovno vezilo odposlali. Vsem zavednim da-rovalcem najsrčnejsa zahvala! Ustanovno zborovan]e balkanske in onjentsks sekcije avstrijskega trgovskega muzeja se je vršilo te dni na Dunaju pod predsedstvom bivšega ministra Barnreitherja. Namen sekcije je, pospeševati znanstveno in kulturno raziskavanje balkanskih dr-žav z Romuniio in orijentom vred in gojitev gospodarskih odnoŠajev do teh dežel. »Ladiiski vodnik«. Kino Ideal predvaja danes v torek 11.« sredo 12„ četrtek 13. t. m. zopet prvovrstno nordijsko učinkovito dramo z naslovom: »Ladijski vodnik«. Glavni vlo-gi v tem napeto zanimivem 4 dejan-skem filmu, ki je posnet po neki res-nični do^odbi. igrata Lii!y Beck in Nik. Johannsen s staropreiskušeno uruetnostjo. Vprizoritev je kakor običajno pri Svenska - biograf - filmih, sijajna. Amizantra je 3 deianska ve-seloigra »Tedđv, režni kavalir«, v kateri priđe Teddy-]'eva dobrosrčna liubeznjivost prav do veljave. Zani-mivo je opazovati ^številne nijanse te humoria polne igre. Oba ta filma sta dosegla povsod velikanske uspehe. Spored dopolnjnie najnoveiši zani-mivi Sascha - Messtrov teden 86 b. Spored ni za mladino. Ideal - Kino. Ukradena mast. Včeraj popoldne od 5. do 7. ure je bilo ukradeno gosp. Mihaelu Bezgu v Florijanski ulici 12 iz njegovega stanovanja v prvem nadstropju masti za 1S7 kron. Mast je bila spravljena v kotu predsobe. Posoda. v kateri je mast. je iz bele pločevine, pokrov lesen. Opozarja se občinstvo. naj ne kupi ukradene masti. Tatvine ie osumljena oseba, ki dobro pozna Bczgo^ stanovanje. Iz ribnjaka za Rakovnikom so neki dečki odnesli rib za 700 K. Opozorilo. Cenjenim naročni-kom, katerim je potekla naročnina koncem junija in jo še nišo obnovili, vljudno naznanjamo, da se jim list ustavi dne 18. julija, ako ne dospe do tega dne naročnina v naše roke. Po-ložnice so^rejeli koncem junija- Prosimo tor^f da ne bode za obe strani sitnega ustavljanja. Razne stvari. * Razpuščena je bila zveza čeških nogometnih društev (Svaz foot-ballovy) z odlokom češkega ces. kr. namestništva z dne 30. junija t. 1. * V mesto Reims, ki leži tik za I franeosko fronto, je padlo od sep- I tembra 1914 do danes nad 32.000 I granat, torej dnevno nad 50. J * Bukorinsko đeželno predsed-fllštvo. Dunajska »Zeit« javlja, da se je bukovinsko deželno predsedstvo preselilo iz Dorne Vatre v Kolocz-var na Ogrsko. * Neurje na Francoskem. V de-partetnentu Cote d* Or so sledili veli-kanskim viharjem v nedeljo, ki so napravili veliko škodo, nalivi, kakar da so se oblaki utrgali. Reke so iz-stopile, žetev krme je na več krajih uničena. njkf - leialcajmmelmanna. Iz Mona-IcoviT pofuClflo: AlWeSSi letalci so vrgli te dni na nemški grad F. lep ve-nec S Črnimi trakovi in napisom: V ipomin nadporočniku Immelmannu, irabremu in viteškemu sovražniku. 50. iunija 1916. Angleški letalci. Ze v starm CSSBi so Tfoznali nekake nosiji v levi roki zgrnjen kos platna, s katerim so si stirali pot z obraza, a za znaženje nosa nišo imeli nič po-sebnega, dasi je bila že takrat navada, da je človek pazil tuđi na snaž-nost nosu. NajveČ je storil za razšir-jenje robea za snaženje nosu tišti mož, ki je razkril Ameriko, namreč Krištof Kolumb. Poznali so robee tuđi že pred njim v Evropi; a samo posebno odlični in bogati ljudje so se vsekovali v robee, vsi drugi so si drugače pomagali. Krištof Kolumb je razkril Ameriko, nas je seznanil s to-bakom in krompirjem in je provzro-Čil, da so tuđi najširši krogi začeli rabiti robee. Tobak so v Evropi naj-prej rabili za zdravijenje, zlasti proti glavobolu, franeoski kralj Karol IX. je imel tak glavobol, da je časih no-rel. Njegova mati Katarina de Medici mu je priporočala, naj njuha tobak. Tuđi na seji ministrskega sveta 29. maja 1574. je kralj njuhal tobak in sicer ga je toliko ponjuhal, da je na-slednji dan umri. Vzlic temu se je njuhanje silno razsirilo in seveda so morali vsi njuhalci rabiti robee. Tako se je v najširjih progih udomačrla raba robcev za snaženje nosu. * O ruskih vjetmkih kot pomoč-nikih našega kmeta piše A. Kosi v mariborski »Straži«: Ker so bili naši mladeniči in većina mož poklicani v vojaško službovanje, žene in otrocl ter starčki pa ne morejo zmagati vseh gospodarskih del, zato smo navezani v nekaterih krajih skoro iz-ključno na pomoć ruskih vjetnlkov. Ko se je raznesla vest, da se ra>z.po-šljejo na razne kraje za pomoč pri obdelovanju polja ruski vjetniki, zavladala je med ljudstvom vsepovsod nekaka razburjenost, češ, kaj borno z njimi, ker se sliši, da so suroveži in našega dela gotovo ne razumejo, tuđi se ne ve, bodo li zadovoljni z našo hrano ali ne itd. Toda vjeti Rusi so prišli in zdai nam pomagajo pri raznih opravilih, domačih in poljskih, pa tuđi vinogradnih. Zanimivo je vprašanje, kako je ljudstvo zdai s temi novimi delavci zadovoljno. Ko-likor je imel pisec teh vrstic priliko, prepričati se o vtisih, ki je narede ruski vjetniški delavci na naše delodajalce, so ti vobče zadovoljivi, ugodni: ljudstvo je z njihovim delom in vedenjem v splošnem zadovoljno. So sicer slučaji, da se je ta ali oni vjetnik pri delu postavil po robu, a taki slučaji. ki jim je straža s po-močjo orožnikov naredila kmalu ko-nec. so le redki. Tuđi glede hrane spočetka ponekod ni šio vse gladko; vzrok temu pa je ta, ker so po nekaterih hišah ruske vjetnike preveč razvadili, drugod pa so tfh hoteli hraniti samo s kislim mlekom in so-lato. Pomniti gre tuđi, da se v vsa-kem kraju drugače kuha in fda naša hrana tujcu nikoli tako ne tekne, kakor njegova domača in najsi smo lo še tako okusno pripravili.»Naj človek ćeli svet obteče, najboljši kruh doma se peče.« No, neenakosti so se tekom časa poravnale, ruski vjetniki so se privadili nam, mi pa njim. Misleći na usodo naših vjetnikov na Rusketn, ravnamo s tujci po človeško in to naši novi delavci tuđi čutijo, zato nas s svojim delom in^ vedenjem skušajo zadovoljiti. Ne pisal bi o tem vpra-šanju, ko bi ne imel prilike opazovati teh ruskih vjetnikov pri lastnem in pri tujih gospodarstvih in ko bi mi ne prišel v roke neki nemški list (»Allg. Weinzeitung«), v katerem izjavlja nemški dopisnik Fr. Knauer o niskih vjetnikih kot naših delavcih med drugim sledeče: »Ruski vjetnik nas stane kot delavec na dan približno 2 K 40 v (t. j. s hrano). Njegovo delo je v splošnem zadovoljivo. Saj je Rus do* brovoljen, pokoren in zelo podtičljiv človek, ki se lahko uživi v tuje raz-mere in ob primernem ravnanju z njim nam mnogo opravi. Da, ti ruski vojaki! Kako navdutšeno govore o svoji lepi domovini, kako hvalijo ro-jdovitnost svoje zemlje in kako živo jfelikajo nenavadno nizko ceno živil v fcvoji očetnjavi. Hrepenenje po domu fpa izražajo po svojih tožnih melodi-jah. 2eleti bi Ie, da bi se še bolj uredile plačilne razmere in vprašanje klede dtnevne uporabe vjetnikov, da bodo tako delodajalci, kakor tuđi đe-Iavci zadovoljni.« Tako dopisnik v omenjenem nemškem listu. Trdovratno se vzdržuje govorica. da je za nakup vamih in priporočljl-vih srečk z zalamčenimi dobitki (do 630.000 kron) seda} že radi tega najugodneBi čas. ker dobi vsalc naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opo-zarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljub-Uani. Današnji list obsega 4 strani Tzđafatel! In odgovorni urednik: ValenUn Kopitar. Stran 4. ' .SLOVENSKI NAKUO*. at 11. frBja 191». %____________156. Stcv. Ako naročite ^^m^ in to nemudoma storite, ^ 1 smko antriisktji rtižm knh Mtuhi *- 1 trtifct gfTikefi rtttga itnti rek u nrt 1 srežka badTms»ftwisfc< toilikt E"*1«- 1 itfcitii M 30 o »rt. sTtfl h teti 1itO J^JJ; 1 ttfctii liyt |Q o tenk, fcii irtft ti t1814 5 |m ■— 12 inte; ntka teto. |tami istttU SiHM L """^ dobite igralno pravico do dobitkov ene turske srećke v znesku do 4.000 franko? popolnoma zastonj. P«)«aaiU la lgralal oadrt po&ll)* br«zpla6ao Srečkovno zastopstvo 1., Ljubljana. A^p Izbora« se Je »Imeulo za ▼•- ^^^ ^B jak« Trojaki In fiploh ■»▼•*- ^B ^H ' kefft kot najbolji ^J I bol oblažajoče mazanje I ^H pri prehlajenjn, reumatizma, gihttt. BV ^H influenci, prini, vraini U bolcftf BB BBJ t hrbta ■■ ^H Dr. Hi eh ter-J* ^H I Sidro-Linimenls I ■ JRiS"« Sidra-Pain-Eipeller. I ^| Ste kl aule* kroa —80. I 40, •.— H ^B Dobira m * lekarnab ali fl| BBj direktno ^L ■■ ^B „Pri datem Utu". IM ■ ^_( Prtft, L, Eiix»b*m» ceiu 5. ^^ —V VL Dnern« rispofiUJanJe. ^^m Zelen fižol sa kulo cl 4.5 kg K 4 50. Enmarca za vki-sanje in solato ca 4.50 kg 5 4.50 franko in prost zavoj, dalje zelje, ohrovt, kolera be volćfa fabolka tomate), zeleno papriko r~> raini2i:h dnevnih cenab, Kđ. BucJiwald, NakofalTa, Jul. Ogrsko. llgaiilii 27 let star, vojaščine popolnoma prost, izu'en špecerijske, železninske stroke. ter deželnih pridelkov, iell *vo\e dosedanfe mest« premenlti. :iti Cenjeni dopisi pod „trg. sotrndnlk 2171" na upravmStvo »SJovenskega Naroda«. s primerno selsko izobrazbo z lepim vedenje!n, pošteno, modro in pridno •• snreime pod ngodnlaii pogo-11 v trgovino z meft&nim blagom na llotranjskesi. 2123 Pcnuđbe pod „Vestna in zanesljiva 2123M na upravništvo »Slov. Naroda«. Polledclec ia voleposestvo se spreizne, biti mora točen, pošten 1« marljiv, njegova žena pa bi nadzirala in delala pri pol-jedelskih delih za plačo. Dobi stano-Tanje, drva, deputatu i pnspevek, kos ▼rta in 50 K mesečne mezde. Na>top latiko tnko:. Ponudb^ na graščina Krupa. p. Gradac« Kranjsko. Pristen dober brinjevec se dobi pri 11 L SEBEN1KU V Spod. 99(1. špirtii voziček = i« ivi itftfci. »=== Ponudbe na uprav. »Sloves. Naroda.« Rudolf Viđali, Piran, Istra, potfjetnik w raxpoiil|aal« SOLI sprejema naročila po zmernih cenah. 2031 Miroa stranka hrez otrok, toH za avgust ali tako|9 stalnu stanovanje 2 do 3 sobi s phtiklinami. Ponudbe se prosi na uorav »Slov. Naroda« pod „stalno stanovanfo 2145". 2145 Dol)ro gostilno sa Tzama ¥ naltm eventualno 10 kapi z nekaj zemljiščem, ležečiui uh železnici. 2142 Ponudbe na upravni>tvo »S!ov. Naroda« pod ,Dobra gostilaa.2142'. Gospodična trgoTka bi provrela trgovino meSanega blaga z večjim prometom bhzu ?* Irzn ce. —- Detailirane ponudbe pod rTrgovska hiša 2124" na ! upravniStvo »Slovenske^a Naroda«. I ———^— i^&e se ———— oskrbnik (majer),za večjeposestvo. Vstoptakoj. 1 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda« 2121 m500hron! ^R^ ^iliaaH ^am plaćam, ako moj uni-K^^aaaaa čevalec korenin lia feslzaai ne odrravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih oćes, toratevie, oMlićaae«T. Cena lo-čku z jamstvenim pismom 1.50 Kt 3 lončki K 4-—, 6 lončkov K 5.90. Na s*ot'ne zahva'nih oisem in priznanj. Fotmto nogt rok. pax4«he naglo odrravi Ita-prašek. Cena I1 2 krone, 3 Škatljicc 3!/2 krone. Hemenj, ~ Koilce (Kassa) I Postfaeh 12 824, Offrsk«. 1933 KAVA! Ze rmleta, že s sladkorjen in vsemi primesmi v kockah za V2 litra kave. Eu taka kocka stoe unio 24 vii. 500 kron plaČam tistemu, kateri more reČ% da ni rredno. MavodOo u pripraTlfaa\|« m fUsl: 1 tako kocko v pol litru vode 5 HBut kuhati, od ogna vzeti, 2 minuti pokrito pust»ti in na;bolj5a kava je gotova, — F© p«*H po iiljam najmanj 20 kock, to je 1 kg B 4aS0l ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! PoSilja se proti Dovzetju. Spreimem pa na- ročeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 22 —. Naročita sprejema in izvršuje razpošiljainica Ivan Urek LJubliana 5, Mostni trg it 13. dvorište, došao. 19 6 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znan- I cem prežatostno vest, da je nas nadvse ljubljeni sin in brat, gospod I 5tcinl;o K©5aK dne 20. junija t 1. na tirolskem bojiSČu padel častne smrti. I Pokopan je ob vzntžju gore Cima dodici na italijanskih tleh, I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v trnovski cerkvi v četrtek I ob pol 6 uri zjutfaj. I UUBLJANA, 11. julija 1916. I 2166 taluloć rodMml E#*ak-lym»f. __ ■■--------------------------------------------■--------------■——----------------------------------- -- ------------------------------■ Prodajalka steklarske in galaoterijske stroke IF «• sprejin«. ^VMI Ponudbe na: J. UTa\filCi tr««- vlaa o atoMoai bi porooloaoai v loigoaL 2157 Piiplatn oipaiki za podpetnike in popravila kg a 3 K. Poskusna pošiljatev 4—IO kg kamorteoli razpoillfaliilca Branu Gradec, Neutorgasse 41. Proda io zatadl aabavo voi|of dobro ohruJOM mostia lihlika (BrOckenivage) za 2000 kg teže; pripravna za h ka-kemu scjniižču za živino. Na oftler! in na prodaj pri Ml- haelu Omahoo mlajftl, Višnja gora. 2141 Knpim dobro obranjeno moiko kolo s staro pncvmatiko in pisclnl stro). ANTON KANC L]Bbl]aaa, Žldovika nllca it 1. Sadjevec lzTrstni ftaJorsUi m prodaja od M Utrov upro]. Kupci naj poŠliejo svoje naslove na upravn. »Slov. Naroda«. 2009 MILO zi iranje zajamčeno 28 % maŠČobe, temno- rjavo, v zabojih a 50 kg dobavlja najceneje tvrdka 222G A. Kušlan, Ljubljana, Karlovska cesta 15. aA IZBIRO poSilja rudi na deželo: K. as ne 2652 III IIIL kr|iatkostum«» III || f I n«čft«halj«, poli I II I I Hlo.modn#pr«d II L U li li m«U, »porta« klo h«k« la itosniko. /elo solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar LlmklSanm, Itart trg 9. Lattna kUa Fine otroške oblekce u in kratne oprave, u klip mka M. Po velikem truda se mi je posrećilo doseći zopet većjo množino ftrtlleve mobe MflosinM ter s tem obveščam vse svoje cenj. naroćnike, da se bliiajo prazniki in naj nobeden ne odlasm i naroćili na tadnje dni, ker jar moram vsc naro-čiia iz vrše vat i po vrsti. Ka kor gotovo vsakemu znano, 1 ar, rabite za 1 šartel| ne da pora bite kaj sladkorja, kvasa itd. 1«55 Po pošti se pošilja lakor dosedaj najmanj 3 »▼. po povietju, 1 ravitek stane K 150, 50 »vitkov naročilo po K 140. Na tisoče priporoetlnih pišem na razpolago Tsakemo. Tormj prosim takojlnih oaroćil, dolder Sekai zalog«- RazpoŠiljalaica IfšM VUK« Lh&lauS, ateotal trg U, dto- Zdrovnlco dr. Eleonorn Gnyer]evn-JenKo =^== ne ordinira ===== I fjaa^ od 11. do 21. julija. "VII Vrvice dlpalki) prodtvO. kg a 390 K 5—10 kg posije kamorkolt 2150 gram, gradec, JCentorgasse 41. :: Damsko kolo:: —^— se kupi. ' | Ponudbe pod „damskO kolo/ 2165M na upravn »Slov. Naroda«. 2165 §&* Sprejme se hkoj starejsa kuharica na debelo. 2164 Punudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „kuharica 2164". 3sc€ se meblovaKO alt nemeblovano stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje, naj-raje v pritličju XO L soptomber. Ponudbe na u.ravnštvo »Slov. Naroda« pod „A- K. 2158". 2158 Prodajalka izurjena v špecerijski in meSani stroki, z daljšo prakso, teli slalbe. 2101 Poizve se pri gospodu Vlklorlu H6-nigmann, Poljanska cesta Sf, L|abl|ana. lsa se ood ugodniml pogoli proda v Rožni dolini ši. 227, ces. IV. Motorno kolo »Neckarsulm« 3 HP. se proda po zelo nizkt cenl. Na ogled pri tvrdki Čamernik & Komp., Ljubljana, Dunajska cesta, kjer se nabaja v shrambi. 2146 Rorespondentinja ; ; se sprejme sa biro ▼ Stnbtd, Hrvaakp. j Korektna korespondenca v slovenskem in i nemškem jeziku, prednost z znanjem hrvat-J skega jezika. Pismene ronudbe s prepisi ; spričeval, sliko in zahtevki plače na S. V. Feller. Jnrievaka 31. A, Zagveb. 2ir/ 2169 Opr. St. P. VII1/289/15/16 Dražbenl okllc. Prođal n bode dno 14. JalIJa 1916, dopoldno ob 9. uri y I Hotob Vodmatn itov. 46, na Javni draibl i avto m o ty i 1. C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek VIII, dne 5. julija 1916. Zmago Bregant a2W«#, sedaj k<*d** dom polka 23, bojna po$ia 320 Pavla Bregant toj. Majcen uČittljica u lehnu—%re$nu -+yjr poročena. »Xt* 216a Maribor, dne 5. ma/egra srpana T9t6- * Mestm trg št tO. fr^U? ■ (lastnica Jadviga Sare) Labilan*, Selenborgova ulica Stev. 5. z^ PERILO namizno *V Mlllllv Omnm zmerne. Solidno delo. ^peeialni eddcUl^ za neuc^tine epreme. ptrilo za gospode pc merL 1703