Razmere t Zagrebu. Od Save, 2. junija 1903. Peljal sem se pretečeni četrtek v Zagreb, da se na licu mesta prepričam, kaj je na raznih govoricah o zagrebskih razmerah. Na zunaj je videti vse mirno Nobenega orožnika, nobenega vojaka z nasajeno sulico. Podam se k dobremu prijatelju, staremu znancu, kateremu morajo biti razmere dobro znane, kateri mi pa tudi ne bo zatajil ničesar. «Kar zadeva stvari, katere so se godile v Zagrebu», reče, «to sem v stanu povedati; a iz dežele ne moremo zvedeti resnice.* «A prijatelj*, mi pravi dalje, »pojdiva k poslancu R., ta je nasprotnik banov, od njega bova zvedela vse bolj natanko.> Pa čudo! tudi zemaljski poslanec R. ne zna ničesar, kaj se godi po hrvatski zemlji. Saj se odpre vaako pismo, v katerem bi kedo kaj poročal v Zagreb. Isto tako se godi brzojavkam; te se ne dostavljajo naslovljencem. Bavarcu, ki prebiva v Zagrebu, se je poslala brzojavka iz Monakovega: «Naznani mi, kaj je na novinarskih sporočilih o zagrebskih zadevah? Odgovor pla6an». V Zagrebu prebivajoč Bavarec sicer ni prejel te brzojavke. Pač pa je brzojavni urad zagrebški odposlal brzojavni odgovor v Monakovo z besedami: «V Zagrebu je mir — ni nobenega nereda*. Čulo se je o nemirih v Samoboru. Ker bi bilo zastonj čakati na pismeno sporočilo, poSlje