Leto TRGOVSKI UST ■emstvo: 210 din. — Pia- * te m toži »e v Liubuant Časopis za trgovi no, f n duš tr ii o, obrt in dena r n is t vo Številka 90. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za l/i leta BO din, za ‘/< leta 45 din, mesečno 15 din; za ino- Urednlštvo ln upravnlžtv« Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Tei št. 25-U. vsak ponedeljek, * sredo In petek Ljubljana, sreda 17. avgusta 7937 rana posamezni %mtsna številki ^ 1 OU Birokratizacija Šipada Te dni so objavili jugoslovanski listi vest, da se je docela izpre menila uprava Šipada in da je ta sedaj skoro izključno sestavljena iz višjih uradnikov gozdarskega ministrstva. Ta izprtememba se je utemeljevala v glavnem s tem, da je imel Šipad dosedaj redno vsako leto 50 do 60 milijonov din defi eita in da se mora odslej takšno gospodarstvo nehati. Tudi v naši javnosti se je že večkrat nastopilo proti slabemu gospodarstvu v državnih lesnih velepodjetjih, toda ti nastopi so imeli dosedaj le silno malo uspeha. Zato nas samo veseli, če se sedaj resno misli na to, da se bo temu deficitnemu gospodarstvu napravil konec. Vendar pa moramo pri tem še nekaj dostaviti. Državna lesna podjetja so bila deficitna navzlic številnim privilegijem, ki so jih uživala. Če bi te privilegije pravilno ocenili, potem bi se dejanski deficit državnih lesnih podjetij pač silno povečal. Zato poudarjamo, da bi se v resnici odpravil deficit državnih lesnih velepodjetij šele takrat, kadar bi se črtali vsi privilegiji teh podjetij in bi ta bila vseeno aktivna. Z drugimi besedami hočemo reči, da ne bi bili prav nič na boljšem, če bi se v bodoče zakril deficit drž. podjetij z novimi privilegiji. Na enaki nogi ko zasebna podjetja naj bodo državna in v svobodni tekmi z zasebnimi naj dokažejo svojo rentabil nost. Čeprav pa se je oficialno tako glasno poudarjalo, da se je uprava državnih lesnih podjetij skoncentrirala in reformirala v prvi vrsti zato, da se odpravi vsakoletni visoki deficit, pa mi v uresničenje te napovedi dosti ne verujemo. Predvsem se moramo namreč vprašati, kaj so vsa ta leta, ko so izkazovala državna podjetja deficit, delali oni, ki bi morali ta podjetja kontrolirati? Dvomimo, da bo posebno uspešen tisti, ki se ni izkazal takrat, ko je bila kontrola v njegovih rokah. Je pa še druga stvar, katere nikakor ne moremo prezreti. Pri vsem spoštovanju dobre volje in strokovne sposobnosti novih upraviteljev državnih lesnih podjetij vendar ne moremo odobravati, če bodo sedaj isti ljudje, ki upravljajo ta podjetja, tudi nadzorovali njih poslovanje. Morda ne bodo to isti ljudje, toda dobro ni že to, če daje isto ministrstvo upravljajoče in nadzorujoče ljudi. Izkušnjava, da se razni nedostatki prezro, bo le prevelika. Novo reformo pa smatramo tudi za neekonomično. Najboljša uprava je tista, ki se vodi na terenu. Uradniki iz Beograda takšne upra-ve ne morejo dati, če jo pa dajo, je mnogo predraga, ker zahteva °gromne potne stroške. Navzlic lem visokim stroškom pa le ne biore biti ekvivalentna upravi na lerenu. Je pa še druga nevarnost. Naši jodovi se, če je količkaj ugodna .^hjunktura, mnogo preveč izko-ri^Čajo, da se že pojavljajo članki a Uničenju naših gozdov. Uprava, je sestavljena iz samih državah uradnikov, bo seveda na vsak dačin hotela podedovani deficit 1111 bolj zmanjšati. Nevarnost je zato, da se bo preveč sekalo, samo a bo letna bilanca tem bolj Ugodna. Na koncu moramo pa poudariti še naslednje. Naša birokratična uprava se je dosedaj tako slabo izkazala, da pač ni nobenega resnega razloga, da bi se njene pravice še razširjevale. Praksa nasprotno zahteva, da se pravice naše birokracije sistematično omejujejo, ker drugače ne bomo nikdar dobili uvidevne in ekspedi-tivne uprave. Že celo pa je nepriporočljivo, da bi se tudi v državnih gospodar- skih podjetjih birokraciji dajala vedno večja moč. Prav nikjer in v nobeni gospodarski panogi še nismo doživeli dokazov, da bi bilo to priporočljivo, dočim smo nasprotnih dokazov doživeli že celo vrsto. Smatramo zato za koristno, da se podobne reforme ne bi nikdar izvršile, preden se niso zaslišali gospodarski ljudje, ki morejo o teh reformah izreči svojo kompe- tentno sodbo. Z našimi državnimi gozdovi se je že več ko zadosti eksperimentiralo in zato je čas, da se začne res z dobrim gospodarstvom. Brez sodelovanja aktivnih gospodarskih ljudi pa to ni mogoče in zato se bojimo, da bo tudi sedanja reforma le udarec po vodi. Bojimo se, da bomo namesto reforme doživeli le ponesrečen eksperiment, ki ga pa bodo morali davkoplačevalci plačati. Pot Ir zbolišaniu je le v solidarnosti gospodarskih stanov Če natančno analiziramo vse za hleve trgovstva, potem moramo reči, da so te v resnici skromne in več ko minimalne. Če odštejemo splošne zahteve trgovstva, ki so tudi zahteve vseh stanov in vseh ljudi, ki hočejo red v državi in napredek gospodarstva, potem se reducirajo vse zahteve trgovstva na naslednje temeljne zahteve: 1. Odpravijo naj se vsi privilegiji nabavljalnih zadrug in konsu-mov, a tudi vsi privilegiji drugih podjetij, ki prodajajo blago in ki na podlagi teh privilegijev konkurirajo s trgovci. 2. Odpravi naj se krošnjarstvo v vseh oblikah, razen krošnjarstva z izdelki hišne industrije. 3. Uvede naj se kontrola nad tujim kapitalom, prepovedo nabav-ljalnice in onemogoči monopol kartelov. 4. Zaščita, ki seje dovolila kmetskemu stanu, ne sme biti na škodo trgovini. 5. Reformirata naj se konkurzni zakon in zakon o prisilni poravnavi izven stečaja. S tem bi bile glavne in čisto trgovske zahteve izčrpane. Vsak objektivno sodeč človek mora priznati, da so te zahteve skromne in da je le čudno, če še do danes niso bile uresničene. To tem bolj, ker so nekatere v očitnem splošnem interesu. Vendar ne more biti nobenega resnega ugovora proti zahtevi, da se ne dovoli kartelom, ki so večinoma pod vodstvom tujih tvrdk, da bi si prisvojili v deželi monopolno stališče in potem brezobzirno vsemu domačemu prebivalstvu diktirali cene. Prav tako pa tudi nihče ne more resno ugovarjati zahtevi, da se privilegiji odpravijo. Že več ko sto let je od tega, ko je francoska revolucija proglasila načelo nedopustnosti privilegijev. Uporaba tega načela je povsod po svetu dala gospodarstvu nov impulz in dvignila ljudsko blagostanje. Kjer pa so na to načelo pozabili in začeli zopet podeljevati privilegije, tam so le prehitro občutili, da so privilegiji skoraj vedno le coklja, ki ovira narodno gospodarstvo. Enako utemeljena je tudi zahteva po odpravi krošnjarstva. To je posel, ki skoraj nujno zavaja v ne-solidnost, da ne rečemo v nepoštenost. Redno so potrošniki pri nakupu krošnjarskega blaga oško. dovani, dostikrat naravnost osleparjeni. Vse to -je tako zelo znano, da ni treba o tem zgubljati nadaljnjih besed in vendar se nič ne stori v zaščito potrošnikov. Ker kupujejo pri krošnjarjih redno le najbolj revni ljudje, so tudi najbolj revni ljudje največje žrtve krošnjarstva. Že zarad tega socialnega momenta bi se moralo zatreti vsako nedopustno krošnjarstvo. Prav tako utemeljene so tudi vse druge trgovske zahteve. A kljub temu se ne izvedejo. To je dokaz, da so trgovske organizacije premalo močne, da bi mogle razbiti ono animoznost, ki jo levičarski krogi in zagovorniki privilegijev širijo proti trgovstvu. Razbiti ta oklep animoznosti mora biti glavna naloga organiziranega trgovstva. Upoštevati je tudi to, da živi vse naše javno življenje pod sugestijo splošnih in enakih volitev. Vsako vprašanje se presoja le po tem, koliko volivcev je zainteresiranih l»ri tem vprašanju. Trgovci naravno ne tvorijo tako velikega števila ko delavci ali kmetovalci in v tem je oni usodni razlog, da se njih zahteve ne upoštevajo v zadostni meri. Čisto isto pa morajo konstatirati tudi obrtniki. Spominjamo samo na popolno brezuspešnost njih borbe proti Bafi, spominjamo nadalje na njih težke in prav tako brezuspešne borbe-proti konkurenci proizvodov tujega velekapitala, pa čeprav so obrtniki neprimerno številnejši ko trgovci in čeprav njih število tudi v votivni borbi že nekaj pomeni. Če pa bi se dosegel med trgovci in obrtniki sporazum glede vseh najvažnejših vprašanj, ki zadevajo oba stanova, potem bi hipoma narasel ugled njih organizacij, in v javnosti bi se njih zahteve vse drugače upoštevale. Bila bi to tudi za volitve že pomembna armada volivcev, ki je ne bi nikdo omalovaževal. Poleg tega pa bi skupen nastop obeh stanov tudi silno ojačil njih materialno silo, da bi mogli skup- no izvesti marsikatero akcijo, ki jo ločeni ne morejo izvesti. A tudi industrialci, zlasti v Sloveniji, so morali že večkrat težko občutiti, kako se njih interesi niti najmanj ne upoštevajo. Slovenski industrialci prav za prav niti nimajo nobene druge posebne zahteve, kakor da bi mogli v miru in nemoteno izdelovati svoje proizvode in jih prodajati. Pa pridejo vedno znova nenadni in nepričakovani predpisi in le prepogosto morajo potem industrialci plačevati nepoklicane kompanjone, da sploh morejo še naprej obratovati. Tudi v živem interesu industrialcev je, da se pridružijo skupni fronti trgovcev in obrtnikov in da na načelu solidarnosti gospodarskih stanov ustvarijo skupno organizacijo, ki bi mogla uspešno izvesti vsako akcijo. Materialna sredstva takšne organizacije bi bila silna in že samo z njimi bi se mogla izvesti marsikatera stvar, ki je danes naravnost neizvedljiva. Poleg tega pa bi bila to tudi številčno močna armada, saj bi samo v Sloveniji štela nad 35.000 volivcev. Takšna organizacija pa bi dosegla, da bi se sploh začela voditi v državi prava gospodarska politika. Začelo bi se prav in dobro delati, da bi se povsod gospodarsko življenje razmahnilo in da bi ljudje dobili kruh in zaslužek. Ta gospodarska politika bi pomenila izhod iz krize, a brez solidarnosti gospodarskih stanov do te politike ne pridemo. Zato pa je rešitev iz sedanjih težkih razmer le v solidarnosti gospodarskih stanov. V tem smislu je treba začeti delati, mnogo in intenzivno delati! Predsedstvena seja Zveze trg. združeni glede dnevnic in potnih stroškov, rešili razni predlogi združenj ter bili sprejeti razni sklepi, da bo delo Zveze še bolj uspešno. Ko so se obravnavale še nekatere interne zadeve, je bilo sklenjeno, da bo prihodnja seja predsedništva Zveze za časa jesenskega velesejma v Ljubljani. Obširnejše poročilo o seji objavimo v tedenski številki. je bila v torek dopoldan v Trg. domu. Seja je bila zelo dobro obiskana in so bila zastopana skoraj vsa združenja. Predsednik Stane Vidmar je najprej poročal, da je Zveza izvršila vse sklepe zadnjega občnega zbora ter je poročal tudi o drugih intervencijah Zveze. Nato je prešel takoj na dnevni red, na sklicanje letošnjega vsedržavnega trgovskega kongresa. 0 tem bo sklepala seja Centralnega predstavništva v četrtek v Beogradu in zato je potrebno, da zavzame Zveza svoje stališče. Ker zaradi izrednih razmer ni letos kongres v Zagrebu mogoč, je namera, da bi bil kongres v Ljubljani. 0 tem naj se današnja seja izjavi. V imenu ljubljanskega trgovstva je poročal o tem vprašanju zbornični predsednik Ivan Jelačin ter je bil soglasno sprejet njegov predlog, da se zaradi pomanjkanja časa kon- gres v Ljubljani ne more organizirati in naj bo kongres prihodnje leto v Zagrebu. Soglasno in brez debate je bil sprejet tudi predlog o veleblagovnicah. Prav tako je bil soglasno sprejet dodatni predlog predsednika združenja iz Murske Sobote g. Čeha, da se istočasno ko prepoved veleblagovnic zahteva tudi odprava vseh privilegijev konsumov in nabavljalnih zadrug. Obširen in krasno sestavljen referat o bodočem delu Zveze in o nujni potrebi sodelovanja vseh gospodarskih stanov je podal g. Pavlin iz Trbovelj. Njegov referat je povzročil daljšo in načelno debato, v katero sta zlasti posegla posl. Lenarčič in predsednik Jelačin. Po resumeju predsednika Vidmarja je bil soglasno sprejet Pavlinov predlog. Nato se je sprejel še pravilnik Nevzdržne razmere na liubli. kolodvoru Vedno bolj pogosti zastoji prometa zaradi premajhnega kolodvora. Pritožbe zaradi razmer, ki vladajo na ljubljanskem kolodvoru, postajajo v zadnjem času vedno bolj pogoste. Te pritožbe imajo vse en izvir, . v nerešenem ljubljanskem kolodvorskem vprašanju. Posebno sedaj v tujski sezoni, ko je potniški promet večji, se množijo te pritožbe. In da so te pritožbe upravičene, mora potrditi vsak, kdor si je le enkrat ogledal okoli poldneva gnečo na ljubljanskem kolodvoru. Vse je prenapolnjeno, ljudje se prerivajo in drug drugemu se ne morejo umikati. Pri tem prihajajo novi vlaki, manevrirajo lokomotive, železničarji pa morajo kot straže hoditi pred lokomotivo, da se ne zgodi nesreča. Posebno ob sobotah, ko je naval občinstva posebno velik, je gneča na peronu neznosna. Ljudje godrnjajo in zabavljajo, a vse nič ne pomaga in ne bo pomagalo, dokler se ljubljanski kolodvor ne preuredi kakor treba. Pred dnevi so se nekateri vagoni iztirili. Zaradi tega je bil ves promet ustavljen za par ur, ker ljubljanski kolodvor nima žerjava, ki bi mogel dvigniti vagon in ga prestaviti na drug tir. Vse mora čakati, ljudje se morajo mučiti zaradi teh neznosnih razmer, ki so nujna posledica premajhnega kolodvora. Pri prehodih čez Gosposvetsko in Tyrševo cesto more vsakdo tudi vsak dan opazovati, kaj se pravi neurejeno kolodvorsko vprašanje. Zadnjič so bile zapornice zaprte pol ure, da se je nabralo na obeh straneh zapornic toliko ljudi, toliko voz in avtomobilov in toliko kolesarjev, da se je samo čuditi, kako je moglo biti brez nesreče. Ljudje zaradi nepotrebnih zamud pred zapornicami izgubljajo čas in denar in še se železniška uprava ne gane, da bi napravila tem nevzdržnim razmeram konec. Čisto pravilno je sklenil akcijski odbor za preureditev ljubljanskega kolodvora, da bo začel fil-mati nered, ki ga povzroča neurejeno kolodvorsko vprašanje. Morda bodo vsaj ti filmi prepričali gospode pri gen. direkciji v Beogradu, da se ljubljansko kolodvorsko vprašanje ne sme več odlašatL Čas bi vsekakor že bil. Uradna slovenščina 19 let po ločitvi od Avstrije Neko okrajno sodišče v Sloveniji je poslalo svojemu neposredno nadrejenemu sodišču dopis, ki ga je podpisal >Poganjajoči uradnik« (der betreibende Beamte), na obvestilu nekega velikega poštnega urada v Sloveniji pa je napisano, da je bila brzojavka »zaposlana« (nachgeschickt), ker je naslovnik odpotoval v X. Človek res ne ve, ali naj bi se skoraj dve desetletji po osamosvojitvi nad takimi germanizmi jezil ali se jim smejal. Želeti bi le bilo, da bi bilo »zaposlanih« čim več teh birokratov daleč od nas, kjer bi jim lahko brez škofje »poganjalo« po mili volji. Delo za poglobitev kolodvora se nadaljuje V ponedeljek dopoldne je bila ■v ljubljanski mestni posvetovalnici seja propagandnega odseka akcijskega odbora za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Zelo dobro obiskano sejo je otvoril in vodil predsednik odseka dr. Stele. Uvodoma je naglasil, da je na 4. seji akcijskega odbora inž. Dimnik podrobno razložil svoj načrt in da se je ugotovilo, da je -edino ta načrt priporočljiv in sprejemljiv. Nadalje je poročal, da je širši odbor sklenil, da se ustanovita dva odseka: tehnični in propagandni, ker bo s tem vse delo bolj intenzivno. Na predlog podpredsednika Združenja trgovcev Romana Goloba se sklene, da bodo seje propagandnega odseka redno vsak ponedeljek ob 11. dopoldne. Nadalje je bilo sklenjeno, da prevzame organizacijo predavanj ■dr. Mole. Inž. Kham je stavil celo vrsto predlogov, kako bi se tudi v filmih prikazalo nevzdržno stanje na ljubljanskem kolodvoru. Nadalje se sklene, da se razstavi že na jesenskem velesejmu model ljubljanskega kolodvora. V nadaljnji debati, ki so se je udeležili gg. Kristan, prof. inž. Hrovat, dr. Korun, dr. Dular in drugi, je bila sprejeta še cela vrsta predlogov, da bo akcija za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja Sim bolj uspešna. nam stare podobice vestno poročajo o cerkvah, zlasti so nam pa tudi ohranile podobo naše vasi v davno minulih časih. Te podobice so važni viri za zgodovino kulturnega razvoja našega naroda. Če primerjamo zbirko tujih z zbirko naših podobic, nas takoj preseneti, da je na naših podobicah prav mnogokrat naslikana tudi domača vas ter večkrat celo daljnja okolica božje poti. Kakor vabimo danes z razglednicami in plakati ter ilustracijami v časopisih tujce v naša letovišča, tako so naši predniki oznanjali lepoto in blagre domovine s podobicami. Zato so vse stare podobice predhodniki naših ilustriranih listov in spadajo na razstavo slovenskega novinarstva. Vljudno prosimo lastnike in zbiralce podobic, naj nam podobice in lesene ter bakrene plošče za njih tisk posodijo z mirno vestjo, saj prevzemamo popolno jamstvo za vse posojene nam predmete in jih po razstavi nepoškodovane vrnemo lastnikom. — Pripravljalni odbor razstave slovenskega novinarstva, Ljubljana — Velesejem. Politične vesti Kako pomagati trgovcem 10 zahtev hrvatskih trgovcev Nad 100.000 zavarovancev OUZD v juliju 1937. V juliju je bilo pri OUZD 1 Ljubljani zavarovanih skupno 100 tisoč 802 ljudi, in sicer 65.382 moških in 35.430 ženskih. V primeri z julijem 1936. se je število zavarovancev zvišalo za 8.940, zavarovank pa 2.174, skup no torej za 11.123. izboljšalo pa se je tudi zdravstveno stanje zavarovancev ter je padel odstotek bolnih za 0‘50%. Povprečna dnevna zavarovana Mnezda se je povišala pri moških »Trgovački Vjesnik« v Zagrebu je izvedel med trgovci Zagreba in drugih krajev Hrvatske anketo, kako bi se najbolj uspešno in najbolj hitro moglo pomagati manjšim in srednjim trgovcem, ki so danes v posebno hudi stiski, da je mnogi skoraj gotovo ne bodo mogli niti premagati. Končni rezultat te ankete je, da bi se moralo v zaščito trgovcev storiti naslednje: 1. Blagovni krediti trgovcev bi se morali popolnoma izločiti iz vsake zaščite ter določiti, da se morajo blagovni krediti plačati trgovcem najkasneje v dveh letih, in sicer v dveh letnih obrokih. 2. Vsem trgovcem, ki so v težkem položaju, naj se omogoči plačevanje zaostalih davkov v daljšem roku. 3. V ta namen naj se ustavijo tudi vse eksekucijo in dražbe trgovčevih premičnin in nepremičnin ter naj se na ta način ne izterjujejo od trgovca zapadli državni in samoupravni davki. 4. Trgovcem naj se črtajo oni zapadli davčni dolgovi, ki so nastali do dneva, ko je bila uveljavljena uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, če so dali ti trgovci kmetom blagovne kredite. 5. Izpremenita naj se zakona o konkurzu ter o prisilni poravnavi izven konkurza, in sicer v tem smislu, da se vse postopanje poceni, ker je dosedanja izkušnja pokazala, da je uničen vsak trgovec in vsak gospodarski človek, ki se je moral poslužiti teh zakonov v svojo zaščito dn zaščito svojih upnikov. Praksa je namreč dokazala, da so imeli zaradi sedanjih predpisov izgubo ne le dolžniki, temveč tudi upniki, ves dobiček pa 'imeli samo tisti, ki so najmanj sodelovali tako pri proizvajanju kakor tudi pri razdelitvi dobrin. 6. S pomočjo Narodne banke ali s pomočjo posebne privilegirane je praksa dokazala, da je ta sistem škodljiv za trgovce in tudi za državo. 9. Za oživljanje trgovske delavnosti1 naj se zniža obrestna mera Narodne banke ter omogoči 'trgovcem, da bodo dobivali trgovci cenena posojila pri Narodni banki ter tudi manjše zneske. 10. Strogo se morajo kontrolirati karteli, ki danes uporabljajo trgovce kot svoje slabo ali sploh čisto neplačane nameščence, kar je zlasti v korist tujemu kapitalu. S temi ukrepi bi se biro in učinkovito pomagalo zlasti manjšim in srednjim trgovcem. To je soglasna sodba vseh, ki so se udeležili te ankete. Kakor se iz teh zahtev vidi, ne zahtevajo trgovci za sebe nobenih privilegijev, nobenih posebnih pravic in tudi nobenega moratorija. Zahtevajo v glavnem samo to, da se ne izvaja zaščita enega stanu na breme drugega ter da se odpravijo krivice, ki so zadele trgovce s kmetsko zaščito. Poleg tega pa je glavna zahteva trgovcev zahteva po cenenem kreditu. Tudi ta zahteva je v splošnem interesu, ker bi bilo pomagano vsemu gospodarstvu, če bi se obrestna mera znižala. 10 in tudi več odstotkov samo za obresti dobljenih posojil danes res ni mogoče zaslužiti. Ce je količkaj dobre volje, bi se zato te zahteve trgovstva tudi morale sprejeti. Žalostno bi bilo, če ne bi bilo niti toliko dobre volje, ker bi potem moral odmreti še zadnji optimizem, ki so si ga ohranili gospodarski ljudje. za 1‘18 din na 26'45, pri ženskah za 9 88 na 12 92 din, skupno za I trgovinske banke naj se omogoči 1 22 na 23'80 din. izprcmcmba sedanjih kratkoroč- Celotna dnevna zavarovana mez- nih dolgov v dolgoročne proti da pa se je skupno povečala za nizki obrestni meri, že plačane in na 2,400.822 din. previsoko zaračunane obresti pa Nad 100.000 zavarovancev je | naj se vštejejo kot vplačilo na imel OUZD zadnjič v septembru 1930. Napačno pa bi bilo iz tega izvajati, kakor da so se razmere dolg. 7. Trgovcem naj se omogočijo ceneni kratkoročni krediti, za ka Jako zboljšale, da so sedaj iste ko tere hi plačevali največ 2 do 3 v 'konjunkturnem letu 1930. Kajti odstotne obresti, upoštevati je treba, da bi moral 8. Sedanji sistem individualnemu zaposlen danes tudi naravni ga obdačevanja trgovcev naj se prirastek sedmih let in da je torej nadomesti s sistemom pavšalira-še vedno polno ljudi brez posla, nega obdačevanja. Sedanje obda-oz prisiljenih, da si poiščejo kruh Sevanje na podlagi pridobnine, 1 . lrolono zloubnA Aan/vuiA nAl/v«ilA Izreden Mariborskega tedna Nad 75.000 obiskovaltev Cim bolj se je bližal VI. Mariborski teden svojemu koncu, tem večji je bil tudi njegov obisk, tem večji uspeh tedna. Vreme, ki je v začetku močno nagajalo, je postajalo proti kdneu tedna vedno lepše in stanovitnejše. Obisk Mariborskega tedna je zato rastel irt zaključne sobotne in nedeljske prireditve so dosegle naravnost rekordno število obiskovalcev. Kako velik je bil uspeh letošnjega Mariborskega tedna, kaže najbolj jasno to, da je lanski Mariborski teden obiskalo 50.000 ljudi, letošnji pa 75.000. Posebno mnogo je bilo gostov iz Avstrije. Videlo se je, da pomeni za nje obisk Mariborskega tedna pravi oddih. Zato je bilo tudi razpoloženje na Mariborskem tednu ves čas tako vedro in veselo, da je že ravno to razpoloženje dovajalo ljudi. Ni menda kmalu velesejma ali prireditve, na katerem bi bilo tako vsesplošno in tako veselo razpoloženje ko na Mariborskem tednu. Seveda pa je bil obisk Mariborskega tedna tako izredno dober, ker je Mariborski teden tudi v resnici ljudem mnogo nudil. Cela vrsta koncertnih in športnih prireditev, velika in izvrstno prirejena predstava »Sena kresne no- či«, plesni turnirji in cela vrsta razstav, vse to je vabilo in klicalo ljudi na Mariborski teden. Razstave same so bile tudi prirejene tako, da so imele vedno polno hvaležnih obiskovalcev. Neprestano se je valila množica ljudi, ki so pohajali in obhajali in vsi so bili navdušeni nad tem, kar so videli. In v resnici je treba tudi odkritosrčno izreči maribor skim obrtnikom, trgovcem in industrialcem vse priznanje za blago, ki so ga razstavili. Zato tudi Maribor kot gospodarsko in zlasti kot industrijsko ter obrtno središče -stalno napreduje. Zaradi Mariborskega tedna je dobilo vse mariborsko življenje svoje posebno lice. Ulice so bile vedno polne in po glavnih ulicah je vladalo naravnost velikansko vrvenje. Posebno razveseljivo pa je, da se je ta veliki dotok tujcev poznal tudi v mariborskih trgovinah in gostilniških lokalih in da je Mariborski teden dvignil promet v trgovinah. Tako mora objektivni opazovalec oceniti VI. Mariborski teden le kot popoln uspeh. Čestitamo zato prirediteljem, ki so v uspehu tedna našli pač najlepše zadoščenje za svoj trud in za svojo požrtvovalnost. izven Slovenije. katere davčno osnovo določijo davčni odbori, naj se opusti, ker Podobice z božjih poti so slovenski romarji že v starih časih prinašali domu za »odpustke«, jih spoštljivo hranili in lepili slasti na pokrove skrinj, kjer so se tako po več letih nabrale majhne zbirke in nastale nekake slikanice s podobami svetnikov in svetnic, varuhov pred vsem hudim in priprošnjikov v najrazličnejših težavah in nesrečah. Taka ljudska slikanica je poročala o milostih in čudežih po božjih potih, navadno pa kazala tudi znamenite cerkve ler kraje domovine in tudi tujih dežela. Še celo nekaj podobic iz Kelmorajna, Cah in Spire je ohranjenih, ki so jih slovenski romarji prinesli pred več sto leti iz teh slavnih božjepotnih mest ob Renu. Kakor nam je Valvasor ohranil podobe naših gradov in mest, tako 533 538 P/N a £3 555 533 '/X KLIŠE) E vseh vrsi- pot friografiloh. ali risbah* invrX uje najsoiidnofiv ki iX a m a ST'DEU IlUB LIANA DALMATINOVA 13 Zunanja trgovina Madžarska vlada bo dovolila uvoz 15.000 vagonov drv iz Jugoslavije in Romunije. Ta uvoz bo- dovoljen, ker vlada na madžarskem trgu silno pomanjkanje drv in so zato cene drvam zelo narasle. Z uvozom novih drv bodo njih cene maksimirane. Bukova drv se bc-do plačevala po 360 pengo za vagon Madžarska bo letos najbrže dovolila carine prost uvoz sodov, ki je postal potreben zaradi dobrih izgledov madžarske trgatve. Na vsak način pa upajo madžarski vinogradniki, da bo dovoljen vsaj za stare sode carine prost uvoz.^ Letošnja pšenična žetev v Grčiji se ceni na 900.000 ton. Ta dober upeh je bil dosežen predvsem zaradi večje uporabe umetnih gnojil ter boljše obdelave zemlje. Grško-češkoslolvaški 'trgovinski sporazum je bil podaljšan za eno leto do 30. septembra 1938. Zanimanje za bolgarsko žito se je v tujini zelo povečalo ter so zato tudi cene bolgarskemu žitu narasle. Kako zelo se je dvignil bolgarski izvoz žita, dokazuje to, da je Bolgarska izvozila letos žita za 538, v lanskem I. polletju pa samo za 121 milijonov levov. Angleški lesni uvozniki namera vajo ustanoviti mednarodno organizacijo lesnih uvoznikov, da bi na ta način preprečili ev. dvig cen. V ta namen so že stopili v stik francoskimi, belgijskimi in nizozemskimi uvozniki lesa. Ford je povišal ceno svojih avtomobilov za 15 do 35 dolarjev za voz. Ne ve se pa še, če bo to povišanje veljalo za vse vozove, ki jih izdeluje ali pa le za nekatere dražje vrste. Romunsko tekstilno podjetje »Dunarea« je uvozilo iz Japonske 104.000 kg tekstilnih strojev, ki so mnogo cenejši ko nemški, poleg te ga pa se plačajo ti stroji z nafto in ne z devizami. Stroški za gradnjo ladij so se silno povečali. Se 1. 1925 je bila cena za tono ladje 8 funtov, 1. 1932 je padla na 4 funte, danes pa znaša že 13 funtov. Ford je za potrebe svoje avto mobilske industrije ustanovil ve like plantaže kavčuka v Braziliji V dveh velikih plantažah, od ka terih ima ena en milijon, druga pa četrt milijona ha površine, je na sadil 5,6 milijona stebel kavčuko vih dreves. Romunski kralj Karol se je po obisku Splita vrnil v Romunijo. Pričakujejo, da bo po njegovem povratku v Romunijo oživelo ta-mošnje politično življenje ter da se bo odločilo vprašanje, če pridejo na _ vlado fašistični elementi pod Vajdo Voevodom ali pa demokratični elementi, ki jih vodijo zara-nisti. Zopet se širijo vesti o bližnji rekonstrukciji bolgarske vlade Kju-seivanova. Takoj po rekonstrukciji bi se obnovil parlamentarni režim in razpisale nove volitve. Na ameriški predlog, da se vsi mednarodni spori rešijo na miren način, je pozitivno odgovorilo že 37 držav. Odgovorile pa še niso Italija, Nemčija, Japonska, Kitajska in Španija. Na kongresu poljskih legionarjev e govoril tudi maršal Rydz-Smigly, ki je opozarjal na težko stališče Poljske ter zahteval, da se morajo izvesti zlasti naslednje tri naloge: Zagotoviti je treba Poljski notranji mir, z močno vojsko zagotoviti tudi njen zunanji mir, na vlado pa poklicati ljudi, ki bi se z vso dušo posvetili delu za narod. Francija postavlja po poročilih francoskih listov naslednje pogoje za sklenitev sporazuma z Italijo: Italija mora izprazniti Balearske otoke. Zagotoviti mora popolno svobodo Franciji in Angliji v Sredozemskem morju. Obnoviti se mora pogodba glede Tunisa in Sahare, ki sta jo sklenila pred leti Mussolini in Laval. Italija mora ustaviti svojo propagando med Arabci. Italija mora pokazati tudi večje razumevanje za materialne interese Francije v Etiopiji. Italijanski veleposlanik v Londonu Dino Grandi je prišel v Rim ter je Mussoliniju podrobno poročal o svojih razgovorih z angleškimi državniki; v London pa je prišel britanski veleposlanik sir Eric Drummond, da poroča angleškim državnikom o svojih razgovorih z Mussolinijem. Londonski listi poročajo, da je prišlo pri pogajanjih med Anglijo in Italijo do soglasja, da se zastopnik etiopskega cesarja ne bo več pripustil na zasedanje Zveze narodov. Ker je angleška vlada izgnala tri nemške novinarje, ki so bili osumljeni špionaže, grozi sedaj nemška vlada z izgonom več angleških novinarjev. Nemški zunanji minister v. Neu-rath je prišel na počitnice na svoj grad v Predarlskem. Tu ga je obiskal avstrijski drž. podtajnik za zunanje zadeve v. Schmidt ter imel z njim daljši razgovor. Italija se silno pritožuje, da je ostala pri dodeljevanju španskih rud prikrajšana in da je pobrala večino njenega deleža Nemčija. V zvezi s tem se govori, da so se od-nošajl med Nemčijo in Italijo poslabšali. Nekateri listi celo poroča-o, da se Mussolini vrača na Bren-ner. Ker so se pojavila med španskimi republikanci zopet nesoglasja, predlaga Moskva, da se imenuje peteročlanski direktorij z diktatorsko oblastjo. Japonske čete so vkorakale v Peking. Upravo mesta je prevzel poseben direktorij petih mož, ki upravlja mesto po navodilih japonskih čet. Vpos.tavljena je tudi železniška zveza med Pekingom in Tiencinom. V mesto prihajajo vedno nove japonske čete. Nasprotno pa so se japonske čete umaknile iz japonske koncesije v Hankovu. Koncesijo so zapustili zadnji japonski vojaki im še pred njihovimi očmi so- razobesili kitajski, vojaki nad koncesijo kitajsko zastavo. Kitajski vojni svet je sklenil, da se Kitajska z oboroženo silo upre japonskemu prodiranju. Zmagali so skrajni nacionalisti, ki zahtevajo, da se japonske čete umaknejo nele iz severnih kitajskih provinc; temveč tudi iz Mandžurije. Splošna sodba je, da je vojna med Kitajsko in Japonsko neizogibna. Proti Tienoinu koraka šest dobro oboroženih kitajskih divizij, ki razpolagajo tudi z močno artiljerijo. V bližini letališča Hungtao pri šangaju se je pripetil nevaren incident. Japonski oficir se je peljal z nekim vojakom proti letališču in se ni hotel ustaviti na poziv kitajske straže. Skočil je iz avtomobila ter začel na kitajsko stražo streljati. S,traža je odgovorila na strele z orožjem ter sta bila japonski oficir in vojak ubita. Tudi en kitajski vojak je bil ubit. Bati se je, da bo imel incident še težke posledice. Japonci so se opravičili sovjetskim zastopnikom zaradi napada na ruski konzulat v Tiencinu. Izjavili so, da je bila japonska vojska preslaba in da za,to ni megla napada preprečiti. Turška vlada bo uvedla monopol na bencin in petrolej. Denarstvo Zadružna gospodarska banka Redni letni občni zbor Zadružne gospodarske banke je bil dne 5. t. m. Predsedstveno poročilo je podal dr. Basaj, ki je naglašal, da sanacija zavoda ugodno napreduje ter da bo banka v doglednem času mogla normalno poslovati tudi glede starih vlog. Likvidacija starih terjatev je uspešna, izgub pa tudi ni bilo toliko, kakor se je mislilo. Dobro dela tudi večina industrijskih podjetij, pri katerih je banka udeležena. Poslovno poročilo zavoda navaja med drugim, da so se stare vloge znižale od 45'8 na 42'6, vloge v tekočem računu pa od 70'6 na 68'6 milijona din. Nove vloge pa so se zvišale od 10'8 na 16'5 milijona din. Fond za kritje tečajnih izgub je narastel za 1'4 milijona din. Reeskont se je znižal od 5'3 na 3'8 milijona din. Med aktivnimi postavkami starega poslovanja je največja izpre-memba pri menicah, ki so padle od 58‘9 na 21‘9 milijona din. Ta padec je povzročila likvidacija kmečkih dolgov, ki jih je prevzela PAB. Zavod pa zaradi oddaje 'kmetskih dolgov nima izgube. Od dobička v višini 2 milijona din se uporabi za rezervni fond 102.000, za 4odstotno dividendo prioritetnim delnicam 752.000 din, ostanek pa se prenese na novi račun. Izvoljen je bil nov nadzorni odbor, in sicer so bili izvoljeni gg.: prof. Bogomil Remec, Josip Burgar, Maks Cukala, Martin Steblovnik >in dr. Žitko. Desetletnica sušaške občinske Mestne hranilnice Dne 1. septembra praznuje su-šaška Mestna hranilnica svojo desetletnico. Kljub* vsem težavam, ki jih je morala mlada hranilnica preživeti v dobi krize, praznuje desetletnico v znamenju uspeha in napredka. To najbolj dokazuje razveseljivo dejstvo, da je hranilnica zbrala dosedaj že za 30 milijonov hranilnih vlog in da vloge pri njej še vedno naraščajo. Hranilnica krepko podpira tudi vse gospodarske panoge mesta ter zlasti tudi mestno gospodarstvo. To je zlasti dokazala hranilnica pri Javnih skladiščih in pri podjetju »Elektra«. Tudi gradbena delavnost na Sužaku je v mnogem živahna le zaradi podpore, ki jo dobiva od Mestne hranilnice. Pri tem pa je likvidnost zavoda zelo velika ter je 45% vseh njenih sredstev vedno likvidnih. V septembru lanskega leta je ustanovila Mestna hranilnica tudi svojo zastavljalnico. Predsednik upravnega odbora hranilnice je župan Gjuro Ružič, ravnatelj pa je Ivo Čop. Mestna hranilnica v Novem Sadu Iz poslovnega poročila hranilnice posnemamo naslednje podatke: Hranilne vloge so narasle za 2,1 na 30,1 milijona din. Hranilnica izplačuje vse vloge brez vseh omejitev takoj. Čisti dobiček hranilnice znaša 320.000 din, kar je treba smatrati za današnje razmere kot ugoden rezultat. Menična po-sojila in ona po tekočih računih se povišala za 1,09 na 35.8 mi-bjoiia din. Vloge na tekoči račun narasle na 6,3 milijona din. kmečkih dolgov je odstopila hranilnica Priv. agrarni banki za 1 bilijon 791.055 din ter je morala ?ato odpisati din 447.764. Vsa ta lžguba je bila pokrita z rezervami hranilnice, ki znašajo sedaj 1,18, Posebni uradniški pokojninski fond pa ge 1 milijon din. Skupno 2 novo dotacijo pa bodo vse rezerve hranilnice narasle na 2,487.108 dinarjev. Pri podružnici zavarovalne zadruge »Croatia« v Ljubljani se je izbrisal umrli predstojnik podružnice Stanko Jesenko, vpisal pa novi predstojnik in prokurist dr. Dragotin Svetek. Pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice sta se izbrisala člana načelstva Andrej Šarabon in Avgust Jenko, vpisala pa člana načelstva inž. Dušan Semec, min. v pok. in Franc Juvan, predsednik občine v Šmartnem pod šmarno goro. Romunska vlada je vzela iz prometa srebrnike po 100 lejev, ki so bili izdani v juliju letošnjega leta. V prostem prometu so namreč izgubili ti srebrniki 25% svoje nominalne vrednosti. Ti srebrniki se morejo v bodoče še uporabljati za plačilo davkov. Kitajski finančni minister Kung je uspešno zaključil svoja pogajanja s pariškimi finančniki ter podpisal pogodbo o posebnem francoskem posojilu Kitajski za pomno-žitev njenih deviznih rezerv. 300 milijonov dinarjev bo dal veleseiem Beogradu V >Politikk je bil te dni objavljen daljši članek o novem beograjskem velesejmu. V članku se naglasa, da bodo vsa dela pravočasno končana in da bo velesejem otvorjen v določenem terminu. Clankar pa razpravlja tudi o finančnem pomenu velesejma za Beograd. Pravi, da bo beograjski velesejem obiskalo 300.000 ljudi, od katerih bo vsak pustil v Beogradu najmanj 1000 dinarjev. Velesejem bo torej dal Beogradu 300 milijonov dinarjev denarja. Prav iz srca privoščimo Beogradu ta velikanski dohodek v nekaj dnevih, čeprav se nam zdi, da je člankar le malo preveč optimističen. Mora biti v srbskih krogih že v resnici velikansko blagostanje, če si upa člankar računati, da bo obiskalo beograjski velesejem 300.000 ljudi, od katerih bo vsak potrošil najmanj 1000 din. V Sloveniji in tudi v drugih prečanskih krajih računamo, da potrošijo obiskovalci velesejmov največ povprečno 100 dinarjev, torej le eno desetinko tega, kar se pripisuje obiskovalcem beograjskega velesejma. 300 tisoč ljudi, ki bi mogli na kakšnem velesejmu potrošiti po 1000 din, pa Slovenija tudi deset let ne spravi skupaj. Na3 samo veseli, da je prebivalstvo okoli Beograda tako bogato, ker upamo, da se bodo tudi temu primerno pobirali davki, da bodo pač bogate pokrajine h skupnim izdatkom prispevale več ko revne. Samo čudimo se Beogradu, kako to, da že ni preje priredil velesejma, če pa bo ta prinesel Beogradu toliko denarja. Končno pa moramo dostaviti, da člankar »Politike« ni niti računal na vse dohodke, ki jih bo dal Beogradu velesejem. Tako bo »Politika« priredila posebno številko in inserat v tej številki bo veljal od 6 do 12 tisoč din za stran. Na pre-čanako industrijo! se tudi že močno pritiska, da bi čim več inseri-rala v tej števi\|d. In nobenega dvorna ni, da bo( imel ta pritisk tudi uspeh, kar bj> zopet zmanjšalo število inseratov, ki jih bodo oddale industrije! v Ljubljani in Zagrebu za čas tainošnjih velesejmov. V, resnici, Beogradu je treba čestitati, da je le dobil svoj velesejem. Denarne izpr na svetu p 192 ma je začela povečavah proizvodnjo železa. V Bolgarski se Nemčija zanima za bakrene rudnike. Češkoslovaški, švicarski in belgijski kapital je zainteresiran v mnogih rudnikih, ki so bili odkriti šele v zadnjem času. V Grčiji je Nemčija investirala elike kapitale v rudnike boksita. Anglija in Švedska pa sta dobile v Grčiji velike koncesije za izkoriščanje železnih rudnikov. V Albaniji izkorišča Italija v veliki meri rudnike železa in bakra. Tudi Romunija povečuje proizvodnjo železa. Nemčija se dalje zanima v Bolgarski in Grčiji za pridobivanje petroleja, dočim je v Albaniji to monopol Italije. V vseh balkanskih državah je povzročilo intenzivno izkoriščanje rudnikov pomemben gospodarski razmah. V članku se nato razpravlja o prometnih zvezah med posameznimi balkanskimi državami ter se z veseljem pozdravlja, da se nameravajo zgraditi mostovi med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarsko, ker se bodo s tem gospodarske zveze Nemčije z balkanskimi državami okrepile in olajšale. Tudi drugi nemški listi objavljajo podobne članke in konstatirajo, da Nemčija, ki je brez kolonij, more pomanjkanje teh do neke mere nadomestiti s svojimi dobrimi zvezami z balkanskimi državami, kjer dobi velik del njej potrebnih surovin. Dobave - licitacije Gospodarska sekcija Zveze narodov je lizdala pregled denarnih in bančnih dogodkov na svetu od leta 1928. do marca 1937. To vprašanje obravnava Zveza narodov v dveh debelih knjigah. V prvi knjigi se obravnava predvsem situacija deviznih fondov v raznih državah. Knjiga poudarja, da so statistični podatki o tem zelo pomanjkljivi in tudi nezanesljivi, ker imajo izkazi emisijskih bank samo omejeno vrednost. Tako je po devalvaciji franka izjavila Francoska banka, da bo sestavljala svoje tedenske izkaze tako, da se iz njih ne bodo mogli dobiti nobeni podatki o operacijah z deviznim fondom. Kakor hitro so začeli devizni fondi v Franciji in Nizozemski delovati, so carinske oblasti prenehale s poročili o gibanju zlata. To je na vse zadnje tudi razumljivo, ker bi ti podatki služili le špekulaciji. Navedeni pa so v knjigi podatki o stabilizacijskih in deviznih fondih v1 sedmih glavnih državah, od katerih sta na prvem mestu Anglija in Združene države Sev. Amerike. Posebno poglavje je posvečeno proizvodnji zlata v posameznih državah ter zlatim podlogam. Posebej se podčrtuje, da je postala Sovjetska Rusija drugi največji proizvajalec zlata na svetu. Kako velike so zlate rezerve Sovjetske Rusije, pa je neznano. Zanimivo je tudi, da so se zlate rezerve povečale v vseh vodilnih demokratičnih državah (t. j. v Franciji, Angliji, U. S. A.), dočim so zlate rezerve padle v vseh totalitarnih državah. Tako so se zlate rezerve v prvih treh državah povečale od leta 1928. do leta 1937. od 5.739 na 10.047 milijonov zlatih dolarjev, dočim so te v Nem čiji, Japonski in Italiji padle od 1.473 na 408 milijonov zlatih dolarjev. Objavljena je tudi tabela zlatega kritja obtoka bankovcev v 43 državah. Iz tabele se vidi, da je v vseh državah zlato kritje iz nad zakonskega minima, razen v Nemčiji in Italiji. Poročilo omenja, da je danes splošna tendenca, da se devize pretvarjajo v zlato. To dokazuje, da $e polagoma vračamo k zlati podlogi. Trostranski denarni sporazum med Združenimi državami Severne Amerike, Francijo in Anglijo je pokazal zelo blagodejen vpliv. Z njim se je preprečilo zniževanje valut radi medsebojne konku renče. Sporazum je znatno pripomogel k stabilnosti valutnih tečajev na svetu. Rude balkanskih držav in tuii kapital Uradno gospodarsko glasilo nemških narodnih socialistov »Braune Wirtschaftspost« je objavilo članek o nemških gospodarskih interesih na Balkanu ter o izkoriščanju balkanskih rudnikov po tujem kapitalu. V članku pravi med drugim: Balkanske države so na rudah mnogo bolj bogate kakor pa se splošno misli. Tako so bila pred kratkim v bližini Ljubije odkrita ležišča bakra, katerih eksploatacija bo prav tako zelo rentabilna kakor ona borskih rudnikov. y zadnjem času se je začela za jugoslovanske rudnike zanimati tudi Nemčija ter si je pridobila antimonske rudnike v Krupi. Tudi angleške finančne skupine so dobile od jugoslovanske vlade številne koncesije za izkoriščanje mnogih svinčenih, cinkovih in antimonovih rudnikov. Toda tudi jugoslovanska vlada sa Priletno in zdravo osvežilo v poletni vročini Je kozarec Rogaške slatine same, ali pomešane z naravnim sadnim sokom — Kakor pihljajočo sapico občutijo to Vaši notranji organi. j$