Leto LXrV., št. 165 petek Cena Din 1.- iBha-ja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike.--Inserati do 30 peUt 4Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji inserati petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125 in 3128. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PO LONDONSKI KONFERENCI uspeh konference je sicer malenkosten, toda na političnem polju so doseženi važni rezultati, zlasti kar se tiče zbližanja med Francijo in Nemčijo London, 24. julija. Londonska konferenca sedmih velesil je bila včeraj opoldne definitivno zaključena. Rezultat tridnevnih razprav je sicer na finančnem polju minimaien, toda politično je končala konferenca z uspehom, kojega sadovi se bodo pokazali šele v bodočnosti. Pričakovana finančna pomoč za Nemčijo je sfoer izostala, a razgovori, ki so se vršili pri tej prilik! med državniki, so zelo razčistili pobožaj in računa se, da bolo nadalj-na diplomatska pogajanja do«edla do popolnega uspeha, tako da ho mogla konferenca na nameravanem jesenskem sestanku sprejeti že dalekosež-nejše sklepe. Težišče situacije je ostalo slej ko prej na odnošajih med Francijo in Nemčijo. V tukajšnjih krogih računajo s tem, da bodo pričeti razgovori in pogajanja do jeseni že tako napredovali, da bo prišlo do tako potrebne in zaželjene solidarne akcije v korist nemškega, evropskega in svetovnega gospodarstva. Državniki, ki so bili zbrani na konferenci, so včeraj popoldne in danes dopoldne nadaljevali razgovore in mnogo bolj optimistični, kakor pa se je sprva mislilo, se poslavljajo iz angleške prestolnice. Francoska delegacija je danes opoldne odpotovala, Nemci pa gredo šele jutri. Henderson in Stimson bosta odpotovala najbrže skupno z dr. Briiningotn v Berlin, kamor prispe v ponedeljek tudi Macdo-nald. Zatrjuje se, da se bodo v Berlinu nadaljevali londonski razgovori, katerim pripisujejo veliko važnost. Pričeto delo na zbližan ju med Francijo in Nemčijo se mora nadaljevati Francoska sodba o političnih uspehih londonske konference -- Gospodarska interesna skupnost naj ustvari pot do političnega sodelovanja Pariz, 24. julija. Kar se tiče tehničnih in praktičnih, rezultatov londonske konference, naglasajo vsi listi, da so doseženi uspehi zelo mršavi. V političnem pogledu pa je rodila ta konferenca dva važna rezultata: ojačala je pozicijo Francije in pomeni velik korak naprej na potu do zbli-žanja med Francijo in Nemčijo. Celo najbolj ekstremni nacionalistični listi izrekajo priznanje Lavalu. Prvič po svetovni vojni je Francija zapustila konferenco, ne da bi jI bilo treba doprinesti novih žrtev. Najširši okvir pri teh pogajanjih zavzema problem francosko-nemških odnošajev. Vsi listi ugotavljajo, da se je v tem pogledu atmosfera zelo razčistila in da je treba zabeležiti velik napredek. Duh sprave in pomirjenja je prevladoval tudi v Londonu. Podčrtavajoč Lavalovo izjavo naglasajo listi, da bodo razgovori med nemškimi in francoskimi državniki do vedli do politike, ki bo ob primerni previdnosti in ču-ječnosti ustvarila zaupno sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Lavalova izjava je napravila na francosko javnost globok vtis. Takoj po povratku Lavala iz Londona se bo nadaljevala diplomatska kampanja in v Parizu pričakujejo, da se bo ob priliki poseta angleških in ameriških državnikov v Berlinu vršila tam konferenca, ki bo zelo koristila zbližanju Francije in Nemčije. Baš konferenca v Londonu je pokazal, da tudi Amerika m Anglija priznavata, da je rešitev nemškega problema brez sporazuma med Francijo in Nemčijo trajno nemogoča. »Matin« piše, da so razgovori med nemškimi in francoskimi državniki že tako daleč, da se v Angliji že popolnoma resno misli na bodočo francosko-nem&ko gospodarsko zvezo. V Londonu so govorili tudi o bodočnosti Posarja ter v velikih obrisih razpravljali o skupni gospodarski akciji v srednji in južnovzhodni Evropi. Francija je pripravljena pospešiti ojača-nje nemških trgovinskih odnošajev v južnovzhodni Evropi, kar bi tvorilo podlago za interesno skupnost med Francijo in Nemčijo, Če se Nemčija odreče carinski uniji z Avstrijo. Laval je optimist London, 24. julija Pri sprejemu novinarjev je francoski ministrski predsednik Laval v svoji izjavi naglasi!, da o obnovi zaupanja tako dolgo ne more biti govora, doktor ne bo harmonije med Francijo in Nemčijo. Ta harmonija pomeni mir In varnost. Z zaključkom londonske konference naša naloga še dolgo ni končana, marveč bomo nadaljevali pričeta pogajanja v duhu, ki Je prevladoval na sestankih v Parizu in Londonu. Mi smo trdno prepričani, da vodi ta pot do sporazuma '.n da je samo po tej poti mogoče doseči gospodarsko in politično konsolidacijo Evrope. Nemci so razočarani hi naglasajo, da so navezani na svojo lastno moč — Nove zasilne uredbe — Finančni minister išče novih kratkoročnih kreditov Berlin, 24. julija Sele danes nemški tisk obširneje komentira zaključek in sklepe londonske konference. Listi soglasno ugotavljajo, da je konferenca s svojim negativnim rezultatom zelo razočarala in pokazala, da je Nemčija navezana na svojo lastno moč. Listi sicer ne zanikajo, da so rodili sestanki in razgovori med državniki v Parizu in Londonu tudi dobre rezultate, zlasti kar se tiče zbliža-nja med Francijo ln Nemčijo, vendar pa s tem Nemčiji v sedanji krizi ni še nič pomagano. Desničarski listi ostro napadajo Francijo in Bruninga, kateremu očitajo, da je izpostavil s svojim potovanjem v Pariz in London Nemčijo le novemu ponižanju. Vladni tisk zavrača te očitke nadaljevati prizadevanje za dosego mednarodnega sporazuma, predvsem pa sporazuma med Francijo In Nemčijo, ki tvori temelj za veliko mednarodno posojilo, brez katerega Nemčija ne bo mogla najti izhoda iz sedanje hude finančne krize. Za dokaz, da je rezultat londonske konference popolnoma negativen, navajajo listi tudi dejstvo, da pripravlja vlada celo vrsto novih zasilnih uredb, ki naj omogočijo prehod do izboljšanja položaja. Zapora borz se zelo občuti v mednarodni trgovini in zaradi tega bo s posebno ured-' bo urejeno vprašanj« že sklenjenih naro-čil in prodaj, ki so bila začasno stornirana Finančni minister je vrhu tega izdal vsem državnim oblastem nalog, naj črta- ponižanju. V IO. mi I L1BH. CO. v l a^a. u o vrv,iw- ■ »■ »■'"■■ vuiuraui naiuy, n«j m ib- ter povdarja, da se mora z vsemi sredstvi | jG vse Izdatke, ki niso absolutno potrebni. S topovi nad kavarno Komunistični izgredi v Sevilli se nadaljujejo - Topovska bitka sredi mesta — Nihče ni ušel živ Madrid, 24. julija. Mesto in provinca Sevilla sta še vedno v znaku izrednih in velikih nemirov. Pri dosedanjih borbah je bilo 11 ljudi ubitih 145 pa ranjenih. V Sevilli so se sinoči zabarikadirali komunisti v neki kavarni, od koder so streljali na policijo. Kljub ponovnemu pozivu, naj se udajo in raz-idejo, so komunisti streljali dalje. Naposled je prišlo vojaštvo, ki je kavarno in vso okolico s topovi razstrelilo. Nihče ni ušel živ in računajo, da je bilo ubitih najmanj 50 ljudi. Madrid, 24. julija. AA. Vlada je razpustila delavsko zvezo in zapečatila prostore komunističnih delavskih organizacij. Na strehi mestnega doma je oddelek pehote. Listi so pod policijskim nadzorstvom. ni. V svoji okrožnici Izrecno navaja, da so državne blagajne popolnoma prazne in da je bankrot neizbežen, če ae ne bo na vseh straneh itedilo do skrajne meje. Veliko skrb povzroča vladi preskrba finančnih sredstev za sobotno Izplačilo delavskih mezd. Med bankami se vrše pogajanja, da se zasigura potrebne vsote Industriji. V vladnih krogih se ponovno razprav-1 ja o povečanju obtoka bankovcev ln o uvedbi rentne marke. Kakor so zatrjuje, bo finančni minister takoj po povratku državnega kancelarja dr. Bruninga odpotoval v inozemstvo, predvsem v Pariz In London ter skušal tam najeti večji kratkoročni kredit s katerim bi al pomagala Nemčija do jesenske konference, ko ae bo zopet razpravljalo o pomoči za Nemčijo. Angleško zlato gre v Francijo Pariz, 24. julija. Včeraj je prispela Iz Londona nova poiiljka alata v težini 8822 kg v vrednosti 150 milijonov frankov. Madžarska finančna kriza Budimpešta, 24. julija. Vlada je danes predložila parlamentu zakon, ki daje vladi obširna pooblastila za Izvedbo ukrepov za zaščito in sanacijo madžarskih financ Vlada se pooblašča, da sme brez parlamenta povišati davke in druge državne dohodke, obenem pa izvesti redukcijo državnih izdatkov tako, da bo proračun uravnotežen. London se ne more braniti London, 24. julija. Zračni manevri nad Londonom ao bili končani dva dni prej, kakor pa je bilo nameravano. Iz oficijelnoga komunikeja je razvidno, da je obramba popolnoma odpovedala. Izkazalo se je, da je sedanji sistem angleške zračne floti I je za obrambo Londona proti zračnim napadom popolnoma nezadosten. V vojaških krogih je vzbudila ta ugotovitev precejšnje vznemirjenje. Generalni ravnatelj Alojzij LJubljana, 24. julija. Sele snoča je prišla iz Zagreba v Ljubljano vest, da je dne 22. t m. umrl v Pragi bivši generalni direktor Ljubljanske kreditne banke Alojzij Tykač, ki je bil zaradi svojega priljudnega temperamenta in Lju-beznjivosti, zlasti pa zaradi svoje veRke ljubezni do naših planin in do vsega na-roda po vsej deželi splošno priljubljen. Pokojnik je bil rojen 8. decembra leta 1881. v Čeških Lakovicah. Ko ie z odKko absodviral trgovsko akademijo v Pragi, je feta 1898. vstopil šele 17 let star pri Zivno-stensfci banki na Dunaju, od koder ga je banka leta 1898. poslala v Ljubljano, kjer je sodelovala pri ustanovitvi Ljubljanske kreditne banke, za podravnatelja centrale. Čeprav je btf star šele 23 let, je bil že dve leti po vstopu v Ljubljansko kreditne banko imenovan leta 1906. za ravnatelja zavoda in postal leta 1922. njegov generalni ravnatelj. Kot šef Je bil zaradi svoje izredno kolegijalne naklonjenosti uradniŠtvu posebno priljubljen, saj se ie tudi vedno zavzemal za dobrobit uslužbencev. Od vseh ljubljen in spoštovan je generalni direktor najuspešneje vodil banko do jeseni leta 1929., ko Je zaradi bolezni moral pustiti službo in iskati zdravja v Opatiji. A jetičnemu bolniku ni pomagalo več milo podnebje Jadrana, rrifi kristalni zrak v svetovno- Vsega so krivi Slovenci Zaradi napada na fašistično patruljo pri Sv. Petru sta bila včeraj aretirana dva Slovenca, dasl njuna krivda ni dokazana Gorica, 24. julija. Kakor smo že javili je bila dne 14. L m. v bližini Sv. Petra na Krasu iz zasede obstreljena fašistična patrulja. En miličnik je bil zadet v trebuh in so ga morali prepeljati v bolnico. Fašistične oblasti so takoj uvedle najstrožjo preiskavo, vendar pa o storilcih ni bilo nobenega sleda. Včeraj pa sta bila aretirana 221etni Anton Žagar in 21 -letni Jakob čekan, doma iz Sv. Mibela pri Postojni, katera dolze fašisti, da sta streljala na omenjeno fašistično patruljo. Oba areti-ranca krivdo odločno zanikata in dokazujeta, da sta bila v kritičnem času popolnoma drugje. Kljub temu sta bila odvedena v tržaške zapore in prideta pred izredni fašistični tribnnal. Zaključek velike korupcijske afere v Franciji Zarad korupcije obtoženi bivši minister pravde Perre in tovariši oproščeni vsake krivde in kazni Pariz, 24. julija. Senat državnega sodišča je sinoči po tridnevni razpravi proglasil sodbo v procesu proti bivšemu ministru pravde senatorju Perreu, bivšemu francoskemu poslaniku v Rimu, senatorju Bes-nardu In bivšima državnima podtajnikoma VidaJu ter Pabru, kd so bih* obtoženi, da so zlorabljali svojo oblast in svoj službeni položaj v korupcijiske kupčije. Zlasti se j »m je predbacivalo, da so pospeševali, odnosno omogočili notiranje neke propagande italijanske industrije na pariški borzi. Afe-. ra je vzbujala v francoski javnosti ogromno pozornost Pred zaključkom razprave je podal senator Petre izjavo, v kateri je naglasil, da v teku svojega 251etnega udej-stvovanja v političnem življenju ni zagrešil ničesar, kar bi ne bito v skladu z njegovo častjo in tudi tokrat mirno polaga svojo čast v roke sodišča. Po štiriurnem posvetovanju ie bita razglašena 9odba. Senat le z 207 proti 55 glasovom oprostil vse štiri obtožence vsake krivde In kazni Velike poročne svečanosti v Sinaji Priprave za poroko rumunske princese Heane — Zbiranje odličnih gostov Sinaja, 24. julija Letna rezidenca romunskega kralja je v maku velikih svečanosti ob priliki poroke rumunske princese Ileane s bivšim avstrijskim nadvojvodom Antonom Habsburškim. Svečanosti bodo trajale tri dni Vae mesto je v zastavah in danes ves dan prihajajo gostje. Na kolodvoru jih osebno sprejemata ženin tn nevesta. V kraljevskem gradu so bila danes razstavljena poročna darila, ki "K* prispel* s vseh strani. Vedno n* *» prihajajo nove deputacije ln prinašajo razne narodne darove. V Sinaji se je zbra- lo mnogo občinstva, da vidi poročne svečanosti. Vsi hoteli ln gostilne so prenapolnjeni in danes ni na razpolago niti ene sobe već. V S'uajl so tudi že vsi ci*ui vlade s celokupnim diplomatskim zborom ter mnogi drugI odlični zastopniki romunskega javnega življenja. Drev! bo prirejen v kraljevem gradu velik banket za povabljene goste. Poroki bodo prisostvovali le ožji sorodniki obeh zaročencev, med njimi bivia grika kraljica Elizabeta, jugoslovenska kraljica Marija, nadvojvoda Leopold Salvator in drogi. znanem Da vosu, kakor rudi ne podnebje na našem gorenjskem Golniku. Spomladi leta 1930 je moral zaradi bolezni stopiti v pokoj in lani 4. aprila je zapustil Ljubljano za vedno ter se preselil v Prago. Tudi tam ni našel olajšanja svotf bolezni ter ga je iskal v Tatrah, od koder se je pred dnevi vrnil v Prago, ker ni bilo več upanja, da bi okreval. Komaj SOietne-mu zaslužnemu finančniku, najvzornejšemu prijatelju in kolegi ter idealnemu oboževalcu lepot naše domovine, je smrt med svojimi domačini po tolikih letih brezupn;-ga trpljenja prerezala nit vedno delavnega življenja. Za njim žaluje vdova Karika, rodom Zagrebčanfca, ki Jo je njen predobri soprog spoznal Teta 1°06 v Splitu, kamor je bfl za nekaj časa delegiran za ravnatelja podružnice Ljubljanske kreditne banke. Svetega skrbnega, ljubečega očeta je pa izguba tudi edini sdn Fedor, ki študira pravo. Nešteto uglednih mož in preprostih kmetov ter skromnih slug pa žaluje v Ljubljani in po vsej Sloveniji za svojim najzvestejšim prijateljem in zaščitnikom. Mladi podravnatelj Tvfcač je v Ljubljani tako odtočno sodeloval pri organizaciji Ljubljanske kreditne banke, da je, kakor že rečeno, že po dveletni praksi dobil naslov ravnatelja, čeprav je bfl star šele 25 let Ogromne zasluge, ki si jih je pridobil za naš najfvečji denarni zavod ta za vse naše narodno gospdarstvo v teh letih, bodo ocerrift" šele strokovnjaki, vemo pa, da je pokojni Tykač tisti mož, ki je zgradil temelje udejstvovanju našega naroda na širokem internacijionainem finančnem polju. Ko se je pričela svetovna vojna, ie moral k vojakom in Ljubljanski kreditni banki je agilnega ravnatelja uspelo zaradi resnične nenadomestljivosti oprostiti vojaščine šele malo pred prevratom. Za naše narodno gospodarstvo je pa zgodovinskega pomena TVkačevo delovanje po prevratu pri nacijonafizaoiji raznih podjetij, zlasti pa je njegova zasluga, da so Združene papirnice Vevče, Ooričane in Medvode prišle popolnoma v narodne roke prav tako, kakor Jugoslovanska zavarovalna hnnka »Slavija«. - pomočjo njegove izredno previdne nadarjenosti je bilo ustanovljenih mnogo drugih industrijskih podjetij, ki se razvijajo in prospevajo še dandanes v Sioveniji, pa tudi izven njenih meja. Po vsej državi in tudi v inozeinstvu ie bil pokojna priznan za izvrstnega finančnega strokovnjaka in je kot tak MU dolga leta podpredsednik Saveza novčanih zavoda kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ter od ustanovitve Društva bančnih zavodov za Slovenijo pa do svo:'e težke bolezni ves čas najinicijativnejši njegov predsednik. Društvo Trgovska akademija se ga bo vedno s hvaležnostjo spominjalo kot svojega najpožrtvovalneišega b'' rajnfka, pa tudi vsa druga narodna društva, Sokol ter najrazličnejše kulturne in humanitarne organizacije, predvsem pa Jugo slo vensko - češkoslovaška Uga bodo obranile hne Alojzija Tvkača zabeleženo na najčastnsj-ših straneh svojih kronik. Prvovrstni strokovnjak pa svojega ogromnega znanja ni prikrival pred drugimi, temveč ie deloval tudi kot gospodarski pisatelj pri najrazličnejših revijah o važnih finančnih vprašanjih, ziasti je pa vedno sestavljal za slfko gospodarstva naše države, posebno pa Slovenijo, dragocene in obširne uvode letnih poročil Ljubljanske kreditne banke. Resnobni finančnik pa ni nikdar pozabil svojega srca, ki ga je ob vsaki prosti uri gnalo v naše planine. Bolj jih je poznal, kakor marsikateri naš planinec in ko je s krvavečim srcem za vedno zapustil Ljubljano, se je najtežje ločil od oživljajočih naših planin. Z Alojzijem Tvfcačem je naša domovina izgubila za nas napredek vedno delovnega zaslužnega moža in gorečega prijatelja njenib lepot. Slava njegovemu spominu! Uradne ure na sodiščih Sodišča v Ljubljani ln na deželi imajo po odredbi g. ministrskega predsednika do preklica uradne ure od }4&. do % 12. ln od 16. do 18., ob sobotah le od ^28. do 13., ob nedeljah ln praznikih od 9. do 11. Vložišče Je odprto ob delavnikih od J48. do 3412. in od 16. do 17., ob sobotah od 348. do ^13., ob nedeljah in praznikih od 9. do 1L INOZEMSKE BORZE. Curih Beograd 9.09, Pariz 20.12, London 24.90, Nework 514, Bruselj 71.6250, Milan 26 8750. Madrid 46.70, Amsterdam 206.90, Dunaj 72.30, Sofija 3.7250, Praga 15.24, Varšava 57.60, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05 Stran >SLOVENSKI NAROD«, dne 24. julija 1931 Nova carinarnica raste Zapuščena Vilharfeva cesta bo prihodnje leto rogaU-rana — Poleg ogromnega skladišča zgrade 7 poslopij (Besedo imalo naši eitateifi Ljubljana, 24. julija. Vilharjeva cesta je najbolj ialoer.ua tu zapuščena, kar jih imamo v Ljubljani. Edino dobro je pa, da mnog; sanjo sploh ne vedo in da ne leži sredi mesta. Za glavnim kolodvorom je skrita ter se vleče od Dunajske ceste med podrtimi ograjami, umazanimi barakami in železniškimi zgradbami, gramoznimi in smetiščnl-mi jamami ln sploh je okolje tam takšne, kot da Je Se nedavno divjala besna vojna vihra. O cesti sami bi nam pa zmanjka'o žalostnih besed, Ce bi hoteli povedaU, kakšna je. In treba je tudi vedno gledati ▼ bodočnost, sedanjost je premalo zanimiva. Prihodnje leto se bo namreč Vilharjeva cesta prerodila. Dočim jo zdaj pokriva skoraj pol metra debela plast prahu ter jo kotanjasta kot bojno polje, ob nji so pa tako razriti jarki kot LJubljančina struga, — bo ta cesta drugo leto regulirana, kanalizirana !n tlakovana ter tudi ravna, dočim se znaj lomi sredi svoje dolžine z ovinkom. Skoraj na koncu ceste, pri želernlškem podvozu ob šmartinski cesti se zdi na prvi pogled, da raste celo novo naselje. Teren je tod dober, zato bi ne bilo nič čudnega, če bi rastla Ljubljana tudi v to smer, gramoza je povsod dovolj ln svet je suh. Da se tu še ni doslej zidak), je vzrok baš v tem, da je svet gTamoznat, is katerega so lastniki kovali denar. Tu so največje ljubljanske gramozne jame, iz katerih so dobavljali skoraj ta večino noverjših mestnih zgradb pesek in gramoz, pa tudi za mnoge starejše. Te jame so že prave doline zase ter zaradi tega rak rane za gradbeni teren ln razvoj mesta, preko njih je nemogoče izpeljati ceste, v njih ae tudi ne morejo graditi hiše, zato bi jih bilo treba zasuti, predno bi se mogle tod zakoličiti stavbne črte novih ulic. S tem so pa velike težave, že z odkupom zemljišča, še večje pa z zasipanjem ter planiranjem. Vendar je pa tudi med jamami dovolj lepega prostora. Zlasti med biv&o bolnico za nalezljive bolezni in Vilharjevo cesto, kjer zdaj tako marljivo grade. Sta-bilen in suh teren, gramoz in železnica v neposredni bližini — izpolnjeni so vsi važnejši pogoji, da lahko tu zgrade veliko moderno carinarnico, in predvsem je tudi ta prostor za carinarnico Idealen, ker je v območju najslavnejših mestnih cest. Tu torej rasto carinarniški objekti. Zgradbe, ki so se že vse dvignile od tal. '.n ki jih vidimo na levi strani Vi-lharjeve ceste (smer regulirane ceste je bolj na levo, kakšnih 20 m od stare), so stanovanjski objekti, 5 jih je. Objekt I, eno-iiadsšTropna 48 m dolga in 7.10 m široka hiša, je že pod streho, včeraj so jo pokrili. Poleg je že tudi dograjen do strehe objekt 11, 22.5 m dolg, 12 m širok, eno-nadstropen. Za njim se je pa začel dvigati od tal objekt III, ploskovne enake razsežnosti kot II, bo pa dvonadstropen. Objekt IV je enak objektu I, med njim in objektom V je prevoz na dvorišče. Objekt V meri v ploskvi 27X7.10 m ln je tudi Večkrat gledamo naše srednješolce na nogometnih, plavaskih, smučarskih in drugih tekmah, kako pa stoje pri intelektualni tekmi, je pa težko dobiti nazorno sliko iz statistik šolskih izvesti j. Neki zagrebški profesor je to napravil z naslednjo originalno in zanimivo statistiko, ki jo objavljajo zagrebške >Novostl«. Na 9 zagrebških srednjih šolah, kjer niso vštete strokovne šole in učiteljišča, je bilo ob koncu šolskega leta 5934 učenk in učencev, v 6 takih zavodih v Beogradu 4236 in v 5 ljubljanskih 3324. število učencev v Zagrebu, Beogradu in Ljubljani je približno izraženo z razmerjem 6:4:3 ali z besedami: Zagreb ima največ učencev. Število učencev v Ljubljani je polovica zagrebških učencev, a število učencev v Beogradu znaša dve tretjini zagrebških dijakov. čudno je, da te številke ne odgovarjajo razmerju prebivalstva teh mest. Ta števila, izražena v procentih prebivalstva, lahko nazorno pojasnimo takole: V vsakem tisočo prebivalcev v Ljubljani je 44 gimnazijcev, v Zagrebu 32 učencev in v Beogradu samo 17 srednješolcev. Beograd, ki ima največ prebivalcev, ima po odstotkih najmanj učencev, a Ljubljana, ki ima najmanj prebivalcev, ima najvišji odstotek srednješolcev. Primerjajmo tudi Število učencev s Številom učenk. V Zagrebu je b&O 2040 učenk, to je 34% vseh učencev in učenk, v Beogradu 1690 učenk, ali 40%, a v Ljubljani 1247 učenk in 38% vseh srednješolcev. Tako je torej odstotek učenk največji v Beogradu, najmanjši pa v Zagrebu, de bolj nazorno pa lahko povemo, da je v Beogradu med 100 srednješolci 66, v Zagrebu 52 in v Ljubljani 6O dijakinj. Ali krajfte: V Beogradu sta poleg S fantov 2 deklici, v Zagreba imata 2 dečka 1 punčko, a v Ljubljani ima 5 fantov le S dekleta, v v*eh S mestih je pa na 5 učencev dvoje deklet. Ce bi vsi učenci in učenke korakali na izlet v stiriatoplh, bi bil dolg sprevod *a- kot vsi ostali, rasen objekta ITI, e&onad- s tro pen. V tej stanovanjski koloniji bo 36 udobnih, velikih stanovanj za carinsko urad niltvo. VeČina stanovanj je dvosobnih, imajo pa še sobe is služinčad, kopalnice, shrambe in druge pritikline, kuhinje so prostorne. Stanovanja bodo povsem moderna, kuhinje bodo kurjene s plinom, prav tako tudi kopalne peči. Eno stanovanje bo Itirisobno, nekaj pa tudi trisobnih. V objektu Mu IV, ld sta največja, bo po 6 stanovanj, v vsaki etaži po 3, ostalih 14 stanovanj odpade na ostale 3 objekte. Poleg stanovanjske kolonije grade še stražnico finančne kontrole, eno na d stropno poslopje, v tlorisu 20.50X11-36 m veliko, ki je zgrajeno do L nadstropja V L nadstropju bosta 2 spalnici za moštvo, stanovanje za poveljnika straže in za upravitelja carinskih objektov, za moštvo pa še jedilnica, kuhinja in umivalnica. Ob izhodu ob stražnici so tudi že zgradili do strehe pritlično poslopje dohodarstvenega urada, v katerem bosta dve pisarni. Stražnica in dohodarstveni urad bosta krita s ravnimi strehami, dočim bodo imeli stanovanjski objekti navadne strehe, sa kritje s strešniki. Vidimo torej, da raste naenkrat 7 stavb, to pa še seveda ni vse. Glavno poslopje carinarnice je carinsko skladišče z upravnim poslopjem. Stavbišča zanj ne vidimo ob stanovanjski koloniji, ker je skrito onkraj ceste na Železniškem prostoru. Za skladišče betonirajo te dni temelje. Skladišče bo ogromno poslopje, 120 m dolgo in 16 m široko, ter bo obsegalo v zaprtem delu 2190 m* zazidane pk>skve-pristrešek bo pa meril 320 m*. Ob tirih bo še 4 m široka rampa, carinska klan-Cina bo pa obsegala 1864 m8. Na koncu skladišča, tik ob njem, bo zgrajeno dvonadstropno upravo poslopje, ki bo podkleteno kot stanovanjski objekti, v tlorisu bo pa merilo 20.90X1860 m. V njem bodo pisarne, blagajna, tre so r in kemični laboratorij. Zazidana ploskev vseh carinskih objektov in prostora za ureditev komunikacij, ki ju je morala preskrbeti mestna občina, znaša okrog 56.000 m», kar nam dovolj jasno priča, da je zdridba ljubljanske carinarnice res veliko delo. Ze sama stanovanjska kolonija tvori naselje zase, skladišče bo pa eno največjih tovrstnih poslopij v državi. Zgrajeno bo seveda ognjavarno ter soHdno. Streha bo železo-betonska in, ker je 16 m že precejšnja razpetina, bodo glavni nosilci podprti po dolžini poslopja, v sredini, z železobeton-skimi stebri, sicer bo pa vse skladišče skoz in skoz brez stebrov in zidov. Z gradbenimi deli so začeli 20. maja, vsa dela pa morajo biti končana drugo leto ob koncu julija. Vsi objekti bodo Še letos pod streho, pozimi bodo pa menda opravljali še notranja stavbna dela. Kot znano, je načrte izdelal mestni gradbeni urad, stavbna dela pa Izvršuje Stavbna družba. grebških srednješolcev 1 in pol km beograjskih 1 km in 60 m, a ljubljanskih le 800 m, vseh skupaj pa približno 3 in pol km. če bi se vozili z železnico, bi Zagrebčani zasedli 80 vagonov, Beograjčani 57, a Ljubljančani 43 vagonov, skupaj 180 vagonov ali 9 vlakov po 20 vagonov. Ce bi pa vsa srednješolska mladina treh glavnih mest zaplesala kolo in bi se sprijeli z razširjenimi rokami, bi bilo kolo zagrebških dijakov široko 2 km 870 m, beograjsko kolo 2 km in 20 m in ljubljansko 1 km in 590 m, a če bi plesali skupno kolo, bi bilo pa kolo široko 6 km in 450 m. čeprav se valuta razuma in nadarjenosti ne merita z metri, vendar bomo ponazorili tudi njo z dolžinami in številkami. V Ljubljani je popolnoma zdelalo 70% učencev in učenk, v Zagrebu 67%, v Beogradu pa le 56%. Ce bi uspeh Ljubljane predočil z dolžino 25 m, bi dobili razmerje: Uspeh LJubljane 25, Zagreba 24 m Beograda 20. Velika je razlika med uspehi na po edinih zavodih. V Zagrebu je na nadškofijski klasični gimnaziji popolnoma izdelalo 92% učencev, a na TTT realni gimnaziji v Zagrebu le 51% učencev. Tako je najslabši uspeh v Zagrebu 51 stopnje, a najboljši 92 stopnje, Uspehi na drugih zagrebških zavodih se gibljejo med maksimom 92 in mi-ĐtasflBĐ 51. V Zagrebu je najboljši uspeh na nadbiskupski klasični gimnaziji ta najslabši v TTT realni gimnaziji. Prvi zavod je zmagal drugega z 20:11. V Beogradu je najboljši uspeh na TTT ženski realni gimnaziji, kjer je izdelalo 66 in pol odstotka gojenk, a najslabši uspeh je na L moški realni gimnaziji, kjer je izdelalo samo 48% učencev. Prvi zavod je premagal drugega z 11:8. Intelektualni toplomer v Zagrebu kale uspeh med 51 in 92 (razlika 41), a v Beogradu med 66 in pol in 48 (razlika samo 18). Najboljši zagrebški uspeh je za 24 in pol stopnje boljši od najboljšega beograjskega, a najslabši sagrobald Je za 8 stopnje boljši od najslabšega uspeha v Beogradu. Nadalje je pa zagrebški profesor-stati-stik napravil malo napako, ker je škofijsko gimnazijo v St. Vidu prestavil ▼ Ljubljano, kar Je pa kreditu naše mladine le v korist. V LjsMJani Je najbeijšt aspeh na škofijski klasični gimnaziji (torej v št. Vidu), kjer jih Je Izdelalo 84%, a najslabši na I. drž. realsd gimnaziji s tl%. Prvi Je premagal drugega s 7:5. Najslabši ljubljanski uspeh Je sa 11 atopeaj boljši od najslabšega zafrebškega tal srn lt stopenj bolj. a od najslabšega beograjskega uspeha. Ce vzamemo skupni uspeh vseh treh mest je: Najboljši uspeh na nadškofijski klasični gimnaziji v Zagrebu z 92% in najslabši na I. moški realni gimnaziji v Beogradu z 48%. Prvi zavod je premagal drugega s 23:12. če prispodabljamo one z najboljšim, torej odličnim uspehom in one z najslabšim uspehom, ki morajo ponavljati razred, dobimo naslednje rezultate: V Zagrebu Je odstotek odtfcnjakov ln popolnoma padlih isti, namreč 8% ln tudi v Ljubljani Je odstotek odličnih (7 odstotkov) skoraj enak odstotku popolnoma padlih (7 in pol odstotka), v Beogradu Je pa odstotek popolnoma padlih (14 odstotkov) mnogo večji od odstotka odUčnjakov (8 odstotkov). V Zagrebu ln v LJubljani drže najboljši dijaki ravnovesje z najslabšimi, a v Beogradu so najslabši težji od najboljših v razmerju 7:4. A uspeh mature? V Zagrebu je maturiralo 406 učenk jn učencev, v Beogradu 261 in v Ljubljani 202. V Ljubljani jih je popolnoma napravilo maturo 80%, v Zagrebu 75% in v Beogradu 70%. Popolnoma je pri maturi padlo v Zagrebu 5%, v Beogradu 10% in tudi v Ljubljani 10%. čeprav je v Ljubljani pri maturi popolnoma padlo dvakrat toliko kandidatov kot v Zagrebu, vendar Je Ljubljana pri maturi premagala Zagreb in Beograd s 16:15:14. Dandanes, ko Je tudi deklicam odprta pot na gimnazije, realke in realne gimnazije, je zanimivo vprašanje, kakšen je uspeh, učenk. Učenk Je popolnoma zdelalo v Zagrebu 68%, v LJubljani tudi 68% in v Beogradu 57%. Po uspehu zaostajajo beograjske srednješolke za svojimi kolegicami v Ljubljani in v Zagrebu v razmerju 6:5, Srednješolk je popolnoma padlo v Ljubljani 8%, v Zagrebu 10% in v Beogradu 16%. število popolnoma padlih učenk v Beogradu je torej dvakrat večje od popolnoma padlih v LJubljani in, ker Je odstotek popolnoma padlih tudi v Zagrebu večji od odstotka popolnoma padlih v Ljubljani, zato so: Ljubljančanke s svojim uspehom pre-Miller se je že dolgo pripravljal na pobeg in nedvomno se je tudi dolgo postil, kajti sicer bi ne bil mogel obleči obleke mojega sina, saj je tehtal 160 funtov«. Pravica do počitka Na Tržaški cesti je nekaj dni nenehoma roDOtal stroi z električnim dletom in tesal cesto za kanal, ki «a nameravajo DOložiti do Vača Morda še rooota. s tudi če ne. so te vrstice ootrebne in uoravičene. Stvar ie v redu. Ni Da v redu to. da on-stojni mestni urad niti malo ne uoošteva. da ob cesti bivajo številni ljudje z — živca. Pozno v noč. Dreko o*otnoči ie naool-njevaj neznosni stroi vso okolico z rezkim roootom. ks ie ob*~Hiiveišim ljudem onemogočal vsako spanje. Uudie. ki — ha^aio domov izmučeni od duŠev~~— dela in ki ea morajo naslednja dan zooet onravljati. niso nič kai voljni, da bi v tei orisidieni nest>ečnosti Deli himne naoredku bodoče VeJike LiubMane. Sai razumemo, da Ie to delo treba oora-viti. Ali Da ie res neobhodno Dotrebno, da se delo oDravli-a oozno v noč in tako biča živčevje prebivalcev, ki stanujejo ob cesti ali blizu nie?! Občina ima oravico do dela na cesti občani oa oravico do sDan*a. Napravimo oameten komrjiromns: do 22. uri nai bi se ndti v iavaem interesu brez neizodbne nujnosti ne kalil nočni rrar! To nai bi velialO za vse orimere. teo se s takimi in sodobnimi iavrrtmi defi kari nočni mir. Nekdo v imenu mnozih. Prepereli rotovški stebri V nasi mestni hiši ae dogajajo čudne stvari. Petnajst visokih stebrov nosi vso hišo in še polovico stebra jo podpira. Na zunaj so silno trdni, visoko vzravnani ln ponosni, pod svetlim beležem pa prepereli ln pokvarjeni, da niso več vredni svoje častne službe. Razen teh glavnih rotovž-skih stebrov je pa še 14 manjših, ki so se kazali svetu kot krepki nosilci in se smatrali za največji ponos mestne hiše. Tudi to so bili le na videz, zakaj pod barvo so srobri razpokani in okrušeni ter bi v svoji nagoti delali le sramoto častitljivi starodavni mestni hiši Ljubljane. V mislih imamo prave kamenite stebre, ne pa morebiti — bog varuj! — občinskih svetovalcev ali pa visokih mestnih uradnikov. Res so veliki stebri v pritličju v 200 letih *e mnogo trpeli, da je marsikak podstavek že okrušen in je kamen odrt ier razpokan, pa tudi onih 14 stebrov na arkadah v I. in EL nadstropju je mnogo trpelo zaradi dežja, zlasti pa v mrazu pozimi. Nevarnost je bila, da bi stari stebri v pritlieju ne bili več mogli nositi ogromne tefte vsega I. in tL nadstropja poslopja, saj smo zadnjič čitaH, da so morali že nekaj desetletij potem, ko Je bila mestna hiša nova, hišo popravljati, ker Je vsa razpokala in so se jeli posedati stropi. Sami stebri niso mogli zmagovati teže in zato so morali vstaviti v veži nektere stene. Podobno Je pa tudi s stebri arkad v L in II. nadstropju. TI sicer lahko nosijo težo, pač so pa zaradi atmosferičnih vplivov tako mnogo trpeli, da so jih morali nadomestiti te zaradi same njih zunanjosti z novimi. Lepo prenovljene hise bi namreč od vlage in zmrzljav razjedeni stebri nikakor več ne krasili, kar je pa njihov glavni namen. Kako bodo pa arkade krasili novi, svetlo politlrani stebri. Je veliko vprašanje, saj stebrov, ki so izpostavljeni dežju, drugje še nismo videli poliranih, ker kaj kmalu Izgube blesk. Mojster Plečnik prav sedaj Studira, kako bi najlepše preuredil naš ponosni Grad v slovenBko Akropolo Nekaj Je bilo že objavljenega z njegovimi regulacijskimi aaerti LJubljane in na njih smo videli, da mojster misli napraviti mogočne ceste, prijetno Izpeljane poti in monumentalna stopnišča iz mesta proti Gradu. Nasade na Gradu bo preuredil pač tako, kakor ma Je uspelo vstvariti na praških FTradčanib po "se; Evropi sloveče nasale. Naj nam m< jster Plečnik ne nameri, če govorimo o njegovem delu in ga mo-t.mo pri njegovem vstvarjanju, sa] ga hočemo samo opozoriti na lepe stare stebre, ki Jih bo gotovo lahko pri preureditvi grajskega hriba, gradu in njegove okolice najsijajnejše uporabil Pravzaprav jo predrznost, če ga opozarja-no na ta materijal, ki nič a* stane, je pa resda? krasen hi arbrtektu nad vse dobrodošel ter je gotovo stebrom že tuli odredi. vk>ge pri olepSaaJu Ljubljane. Rc ćemo izraziti samo domnevo in ug bamo, asm bo mojster Plečnk stebre pojavu. Zdi se nam, da bo nekako takole: Dandanes si vrta ln nasada brez per-gol<: ali latnika več misliti nc moramo, če Plečnik postavi 14 malih stebrov m sid, ki je s njim grad ograjen proti hribu, v razmahih le po 3 metre, bi bile te arkade dolge ie 39 metrov Cez stebre tv položili samo tramove, kakor je to oapra-vil pri športnem prostoru Ilirije pod Ce-kinovim gradom, pa bi se kmalu okrog stebrov in preklad ovijale najbujnejše cvetoče rože kakor pisan venec okrog sivega gradu. Imamo pa še 15 velikih ste-b-ov ln pol, ki jih lahko postavi kar na t!a kamorkoli. Na vseh koncih in krajih gradu, pa tudi v Tivoliju, bi se stebri imenitno podali. Sicer bo pa pergola is teh stebrov povsod 'iT8sila svojo okolico. V naših mestnih nasadih na žalost Še n: kjer nimamo nobene pergole ln le malo kje vidimo plezalke, spenjalke in oviisi-ke, kakor se imenujejo vse te različne cvetoče razstline. Temni brsljan to živahno plezajoča Veitchova trta s svojimi le-sketajočimi se listi Se plezata po sidu Zoisove ceste, drugje je pa vspenjalk in plesalk ter ovijalk. zlasti pa takih vrtnic le bore malo aH še nič. I Ker stebrov, ki so Jih že po večini na- j doinestil: z novimi, menda ni več na ro-tovžu, jih sedaj gotovo nekje čiatrjo, da jih potem prepeljejo tja. kamor jih je namenil umetnik. Kakor rečeno, s temi stebri pridobi mesto Ljubljana aov okras takorekoč brez stroškov. S tem je pa občinski svet zopet dokazal. kako dobro gospodari tudi pri malenkostih Za malenkosti bi namreč nepoučen človek smatral take-le stebre, ker ne ve, da en velik steber, kakršne so postavili v pritličju, stane i600 Din, oni za arkade so pa seveda primerno cenejši in recimo, da stane en mali steber le 2500 Din, vsi stebri torej do 100.000 Din. Ce bi za nasade, ki so stari stebri zanje še popolnoma poTabnl, naročili nove, bi zanje morali dati težkih stotisoč dinarjev, tako nam sta jih pa arhitekt in občinski svet prihranila. A. G. (Bvlesknica KOLEDAR. Danes: Petek, H julija, katoličan:: Kristina; pravoslavni, petek, 11. julija, Rati-mi r. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: 3 + 4 = 2. Kino Ideal: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg \2; Ustar, Sv. Petra cesta 78; Hočevar, Celovška cesta 34. K06AVKE z ZI60M NajboSjte, najtrajne^c zato Sovjeti iščejo carske zaklade Inozemski listi so zabeležili nedavno vest, da so našli v Moskvi pod zgodovinskim Krem/lom knjižico carja Ivana Groznega, spravljeno v zazidanih omarah. Do zadnjega za to knjižnico nihče ni točno vedel, krožila so samo več ali manj verjetne govorice, nekaj podatkov o nji je bilo pa tudi v starih listinah. Najprej so našli dve omari, potem pa še druge in strokov-njaiki so bili prepričani, da se je posrečilo izslediti neprecenljive zaklade, ki so jih zbirali ruski carji skozi stoletja pod^ Kremlom. Zdaj o id^nucnosini knjižndce carja Ivana Groznega ni ve«č dvoma. Slavni moskovski Kremi je zigraditl kot trdnjavo v 15. stoletju knez Dolgo-ruki. Od takrat so vsi vladarji Krenila razširjali to zgodovinsko trdnjavo z novimi palačami, cerkvami ki stolpi, obenem so pa gradili tudi pod zemluo deloma skrivališča za svoje zaklade, deloma pa mučilnice in ječe. O vseh pomembnejših carjih so se ohranile med ljudstvom pravljica in skoraj vse govore o neizmernih zakladih, skritih pod Kremlom. Največ takih pravljic je krožilo m krožd deloma še zdaj o carju Ivanu Groznem. Car je bil prepričan, da mu noč in dan strežejo po življenju, in zato si je dal zgraditi podzemna skrivališča povsod, kjer se je delj časa mudil. Bil je pa strasten zbiralec literature. Njegova knjižnica je štela okrog 800 zvezkov, toda to so bili sami rokopisi, mnogi edinstveni, sedanjemu učenemu svetu neznani. Knjige so bile vezane v zlate deščice, okrašene z dragulji. Med njimi so bili dragoceni rokopisi, ki jih je prinesla carju Ivanu IV. kot del dote grška princesa Sofija. Ivan Grozni ni štedil denarja pri nakupu redkih hebrejskih, latinskih in gTŠkih rokopisov, ki so jih kupovali zanj njegovi zaupniki po vsem svetu. Tudi knjižnico Jaroslava Modrega je dal prepeljati iz Kijeva v Moskvo v tajn2 sobane. Razen knjig je pa zbiral Ivan Grozni tudi znamke ter posvetne zaklade in je neusmiljeno praznil žep svojim naj-bogatašem in bojarom, večkrat pa tudi cerkvam in samostanom. Samo iz ru-šečega se Novgoroda je baje odpeljal 300 voz zlata. Ruski bojari so vedeli, da carjev pohlep po bogastvu ne pozna noben2 meje in zato so tudi sami gradili podzemna skrivališča za svoje bogastvo, kakršnih je bilo samo v Moskvi 20 do 30. Večino teh skrivališč so zazidali m mnoga so že davno pozabljena. Sovjetska vlada je sedaj sklenila sistematično preiskati vsa podzemlja Kremla. Francoski politični humor. Franoski užitninski paznik nemškim ministrom ob prihodu v Pariz: — Gospodje, ali imate v prtljagi kaj, kar je podvrženo mestni užitnini? Ministri: — Ne, naši kovčegi so praznit napolniti Sh nočemo pri vas. Intelektualna tekma Ljuhljana-Beograd-Zagreb Zanimivi statistični podatki o razmerju med Ljubljano, Beogradom in Zagrebom glede srednjih Sol >SLOVENSKT NAHOD« đne 24. julija 1331 Dnevne vesti Kr. dravske banovine raspisuje na tekstilni toli T Kranju službo strokovnega profesorja diplomiranega s trojno-elektro inženjerja s specijalno izobrazbo in prakso v tekstilni stroki ter predmetnega učitelja, absolventa višje 41etne tekstilne Sole, eventualno tehniške srednje šole s sprecijalnimi študijami in prakso v tekstilni stroki. Prodnje Je treba vložiti do 2. avgusta. — Razpust zadruge. Viničarska gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Vinskem vrhu se je po sklepu občnega zbora raz-drutUa in prešla v likvidacijo. Likvidator je čevljar Matej Grlica, Kajžar št. 19, p. Sv. Miklavž pri Ormožu. Upniki naj se javijo do 30. oktobra likvidacijski firmi. — Prepoved rahajanje krčme, okrajno sodišče v Ptuju je prepovedalo posestniku Francu Bregarju iz Hodoša zanaja-nje v krčme za dobo enega leta. — Odobrena praksa. Z dekretom rradbe-neza ministra le z. Jožefu Plečniku, arhitektu m rednemu Drofesorlu tehniSk* fakultete univerze kralia Aleksandra !. v Ljubljani, dovolieno. da sme vršit? lavno Drakso na vsem teritoriiu nase kralievine soecaiatoio te arhitektonske stroke — Zanimanje za kranjske čebele v Egipta. Egiptovsko ministrstvo poljedelstva se je obrniTo na naše poljedelsko ministrstvo s prošnjo, da nabavi večjo količino naš'h kranjskih čebel. Poljedelsko ministrstvo Je ta! videti na njegovem obrazu. BH je prepričan, da govori VVade resnico, čeprav je belo to spoznanje najhujši udarec, ki ga je mogel zadeti. VVade je mimo sedel na drugi stol. Njegova podobnost s Columbino je bila zopet izginila. In lovcev obraz je zopet kazal vse sledove tragične usode. — Cujte, Bellounds, rad bi vam povedal svojo zgodbo ... Čudna so pota božje previdnosti. Celih dvajset let sem si prizadeval popraviti krivico, ki sem jo bil storil Columbinini materi. Trpel sem za druge ljudi, njihove skrbi sem prevzel na svoje rame. In Če se mi posreči rešiti Columbino srečo in dušo. bom mirno legel v grob ... Collie sem takoj spoznal. Podobna je svoji materi, tudi občutljiva je tako kakor je bila ona, ima njen temperament, njen ponos in celo njen glas. Toda Collie bi bil spoznal za svojega otroka tudi če bi bil slep in gluh ... — 2e dobrih osemnajst let je minilo, od najinega usodnega prepira. Takrat nis^m bil več mlad, toda bil sem do ušes zaljubljen v Lucie. In ona me je ljubila s strastjo, o kateri nisem imel niti pojma, dokler ni bilo prepozno. Prišli smo bili od reke Misouri na zapad. V meni j2 bilo malo postopaškega duha in pri nobenem delu me ni držalo dolgo. Vendar bi bil pa rad imel farmo. Moja žena je imela nekaj denarja, jaz r>a naj- Maf&ca posluša Radton. Ta lepa, mala skrinjica, iz katere se čuje iako divna glasba, dela Majdi ci mnogo veselja. Ime naje jo svoj Radion, »ker sama svira". Mala Majdica zamenjuje namreč radio z Radionom, o katerem ve, da sam pere in da napravi perilo brez vsakega truda čisto m snežnobelo. M SCMICHTOV ' * ' ' /radion lifA PERE SAM ! SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA brežju. Zdaj je most že v glavnem dograjen, naredil bodo §e mostišče, ograjo in stopnice na nabrežju. Obrežno zidovje ie na obeh bregovih odprto za širino novega mostu samo na tem kraju, kjer so postavili most ter so se morali ozirati baš na te odprtine, drugod bi pa sicer morali obrežno zridovje podirati, ker je zbetonirano nad 2 metra visoko nad cestiščem ali pa postaviti most z višino zidov ter napraviti na obeh straneh stopnice. Zdaj bo treba samo nekaj stopnic na Gallusovem nabrežju, ki je nekoliko nižk kot nasprotni breg. Novi most bo služil za osebni promet namesto starega Čevljarskega, ki ga bodo prestavili k bolnici, da bo vezal bolnico z bivšim zemljiščem Kmetijske družbe, kjer nameravajo zgraditi v doglednem času več bolniških poslopij. Temelje za most pri bolnici so že zbetomrali, s prestavljeni bodo pa začeli najbrž že jutri. —lj Razsodišče za ocenitev fotografij za natečaj pripravljalnega odbora za prireditev tujsko-prometne razstave je poslovalo 21. t. m. Natečaja se je udeležilo šest konkurentov in sicer pod gesli: »Visla« s 24 slikami, »Fot. Ario« z 31 slikami, »Narava« z 9 slikami, »Kodak« z 12 slikami, »Tessar« z 82 slikami in »Lepa Jugoslavija« z 21 slikami. Razsodišče je priznalo sliki »Pohorje« pod geslom »Tessar« (prof Jože Kozak, Ljubljana) prvo nagrado 750 Din, sliki »Gornje Jezersko« pod geslom »Lepa Jugoslavija« (Josip Kunaver, Ljubljana), drugo nagrado 500 Din; sliki »Kranj« pod geslom »Kodak« (Skerlep Janko, Ljubljana) tretjo nagrado 300 Din. Dalje je priznalo nagrade po 150 Din še nastopnim slikam: »Peč-Petelinjek«, »Bled«, »Golica«, »Mart ulj kova skupina« in »Kamniške planine« vse pod, geslom »Tessar«, »Spikova skupina« in »Kamniška Bistrica«, obe pod geslom »Lepa Jugoslavija« in »Prastara gorenjska kuhinja« pod geslom »Fot. Ario« (Cveto švigelj, Ljubljana). — Dela pri tramvajski remizi v Zgornji Siškl. Renriza obstoji iz dveh sporednih kri»l. V prvem krilu so že podrli leseno konstrukcijo pod betonsko streho, v drugem krilu jo pa te dni podro. V prvo knio je zdaj prost vhod. — Cestni valjar gladi svet od Celovške cesti do remize. Zelezobetonski strehi sta do malega gotovi. Enonadsrropno uradno poslopje bo znotraj kmalu ometano, na kar pri-ćno z ometovaniem zunanjega zidu. Pred hišo kopljejo jarek in polagajo vanj betonske cevi za kanalizacijo. Vsa glavna dela pri remizi utegnejo izvršiti do prihodnjega meseca. Zaradi nove remize se bo ta ali ona tramvajski uslužbenec, ki sta- večjs nade. Prvo leto zakonskega življenja sva preživela na potovanju širom Kansasa. V Dodge sva se nekaj časa zadržala. Saj veste, Dodge je bila takrat menda najbolj divja postojanka v ravnini. Brat moje ž^ne je ime) tam krčmo. Mož ni bil nič kaj prida, toda ona je videla v njem angela. Zame se je dobri bratec Spencer presneto malo zmenil, ker sem vedel, kako pretkano zna mešati in metati karte. Spencer je imel partnerja, nekega čikoša, ki so ga bili izgnali iz Texasa — pisal se je Cap Fol... Toda to ni važno. Neke noči sta oropala nekega tujca, jaz s srn ju pa zasačil in odnesel ves plen. Seveda brez boja ni šlo. Tekla je kri, toda nihče ni obležal na bojišču. S tsm sem si bil pa nakopal dva smrtna sovražnika. Tujec je bil vrtnar iz Louisiane. Bil je častnik v uporniški armadi, ponosen, čeden južnjak, velik prijatelj vina, kart in žensk. No in ta dečko se je začel na vse načine sukati okrog mene, najbolj si je pa ssveda prizadeval, kadar me ni bdlo doma. Žena mi tega niti z besedico ni omenila. Bil sem pa takrat zelo ljubosumen._ Najzanesljivejša pot. — Kako si pa spoznal svojo ženo, prijatelj? — Kar vzel sem jo. nuje v Mostah, Krakovem in Kurji vasi preseli 1 v Zgornio ŠiSko, da mu ne bo treba v nočnem času ui vsakem vremenu delati dolge poti domov. Ici v ta namen bo zrastla marsikatera hišo v brižini remize. —35 Nesreča Ljubljančana na Storžiču. Nezgoda Hermana Juvana, 251etncga pleskarja iz Slomškove utice na Kodeljevem, k sreči ni bula tako huda, kakor poročajo jutranja listi. Juvan si ie namreč na i-zietu pzvtni] nogo in zato ni mogel sam v dolino, danes je pa že doma v oskrbi. —Jj Dr. Leo Šavnik ne ordinira od 24. t. m. do 15. avgusta zaradi udeležbe na internacionalnem zdravnišikem kongresu v Parizu. —Jj 2egnan.k.\ zabava s plesom v nedeljo 26. t m. pri Plankarju na Dolenjski cesti št 35. 367n —lj Oblastna strelska družina obvešča vse članstvo, da se bo vršilo v nedeljo 36. L m, na vojaškem strelišču streljanje. Isto. čano se bodo vršile malokaJiberske tekme. Začetek ob 8. zjutraj* Noseče matere moralo skušati vsako zateganje odpraviti z uporabo naravne »Franz Joselove« grenčlce. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo »Franz Joseiovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem Času brez neprijetnih stranskih pojavov. — »Franc Joseiova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Budilka, ki kuha kavo Kubanski prezident Machado je dobil od nekega svojega čestilca budilko, ki je zelo podobna peklenekemu stroju. Machado je pa fant od fare m se darila ni ustrašil, čeprav bi bil lahko na prvi pogled mislil, da so mu sovražniki poslali peklenski stroj. Ta ura je res nekaj posebnega, Preziden-ta bo vsako jutro zbudila, obenem mu bo pa skuhala kavo, a če bo preveč zaspan in ne bo hotel kave popiti, jo popije budilka sama. Čudovito uro je napravil Oleton Ba-quet in jo osebno podaril prezidonfca. Kazalec je postavljen na 5. uro zjutraj, kajti Machado vstaja zgodaj. Budilka zazvoni, potem pa takoj vključi tok v električni samovar, ki je seveda že prej napolnjen z vodo. Potem avtomatično odtehta primemo količino kave in ko voda zavre, jo streee v samovar. Ko je kava skuhana, pozvoni ura še enkrat. Če se pa nihče ne javi, da bi kavo vzel, jo izlije budilka za kazen v posodo, iz katere je ni mogoče tako lahko dobiti. Lastovke dajejo mleko Na posestvu neke kmetijske zadruge na Bavarskem so začeli gojiti v velikem obsegu ptice, ki so se tako razmnožile, da je nastal pravi ptičji raj. Ptic je že nad 80.000, med njimi že nad 20.000 lastovk. In seveda se je kmalu našel strokovnjak, ki je izračunal, da pozobljejo te ptice vsak dan okrog 32 kg škodljivega mrčesa Vse bližnje staje in vrtovi so že rešeni mrčesa. Najzanimivejše je pa, da dajejo lastovke posredno tudi mleko. Seveda ne gre za ptičje mleko, temveč za kravje. Isti strokovnjak je namreč izračunal, da daje krava, ki je ne nadlegujejo muhe, najmanj liter mleka na dan več. Zato bi bilo dobro, če bi imela vsaka krava v svoji neposredni okolici nekaj lastovk, ki bi sproti pozobale vse nadležne muhe. SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU* Konkurzna razprodaja. eu se po jako ugodnih cenah na drobno perilo in modno Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOL1, LJUBLJANA, Dunajska c, 6. 9389 JOSIP LENARD LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 20 BUKOVA DBVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. „K17RIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 TELETINA po 14, 16 in 18 Din za kg na stojnici mesarja Antona Zajca, Vodnikov trg. 2122 MORSKE RIBE danes v večji izbiri, kakor tudi izbira drugih jedil. Vino najfinejše, pivo v vrčkih. — Lep urejen vrt. Cene zmerne. Operna klet VEČ PLESKARSKIH POMOČNIKOV dobro kvalificiranih, TAKOJ SPREJMEM. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2121 Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, đne 24 Julija 1931 Stev 165 Ljubljanska kreditna banka javlja tužno vest, da je njen upravni svetnik in generalni ravnatelj v pokoju, gospod Alojzij Tykač po dolgi mučni bolezni dne 22. t. m. v Pragi preminul. Blagopokojni je od prvih po-četkov našega zavoda sod -loval na vodilnem mestu in si je p»i-dobil neminljive zasluge za njegov razvoj. Ohranili mu bodemo trajen hvaležen spomin. V Ljubljani, dne 24 julija 1931. Upravni svet in nadzorstvo. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani javljajo tužno vest, da je dne 22. julija 1931 preminul v Pragi dolgoletni član njihovega upravnega sveta, gospod Alojzij Tykač upravni svetnik in generalni direktor Ljubljanske kreditne banke v p. Mnogo prerano preminulemu blagop« »kojniku ohranimo kot soustanovitelju naše družbe neminljiv in trajen spomin. V Ljubljani 24. julija 1931. i Upravni svet Javljamo tužno vest, daje dne 22 t. m. v Pragi preminul gospod Alojzij Tykač upravni svetnik in generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v p. Za zavod velezaslužnemu blagemu predstojniku, ki si je pridobil s svojo tovariško vnemo za dobrobit uradništva nevenljive zasluge, bodemo ohranili trajno hvaležnost. V Ljubljani 24. julija 1931. Ravnateljstvo in uradništvo Ljubljanske kreditne banke. „Slavijaa Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njen soustanovitelj in dolgoletni upravni svetnik, gospod Alojzij Tykac upravni svetnik in generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v p. dne 22. t. m. po daljši bolezni v Pragi preminul. Blagopokojnega, ki si je pridobil za razmah našega zavoda trajne zasluge, bodemo ohranili v hvaležnem spominu. I .Urejuje Joslo Zupančič. » Za >Narodno tirtarno« Fran JezerSek. — Za upravo to In—ratni del Usta« Oton Chrtrtof, — Val V T^nh^aiuV