Pcsart ezna številka 10 vinarjev.
siev.mi.
v Ljubiianf. v sredo, 9. avgusta m.
Leio xliv.
~ Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . . za en meseo „ . . za Nemčijo oeloletno , za ostalo Inozemstvo ,
V	Ljnb Ijani na
Za celo Ielo naprej . , za en тевео „ . .
V	upravi prejeman mesečno
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 71—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvreta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročlllb primeren popust po dogovora.
Poslano:
Enostolpna pctitvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, Izvremšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga rožni red
oo* Uredništvo je v Kopitarjevi aliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo, — Uredniškega teieiona štev. 74. =
Upravnlštvo je v Kopitarjevi uliol št. 6. — Račun poštne hranlinloe avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-here. št. 7563. — Upravniškoga telefona št. 188.
Velika laika ofert
Silen Do) za ooriSko Misli e. - JO Lahov ujetih. - Nase Cele se umaknile na vzhodni breg Soče. - Laški napadi na Do-berdobski planoti s krvavimi izgubami odbiii.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. \ Dunaj, 8. avgusta. Uradno se poroča: / Ljuti boji na Goriškem trajajo dalje z nezmanjšano besnostjo. Čete, ki so se borile v ključu do Gorice na zahodnem bregu Soče, so odbile od 6. avgusta popoldne veliko z močno premočjo izvedenih sovražnih napadov. V teh bojih je bilo ujetih 2932 Italijanov, med njimi 72 častnikov.
Da se obvaruje vrla posadka v ključu, ki so jo Italijani vedno iznova napadali, velikih izgub, smo jo vzeli danes ponoči na vzhodni breg Soče nazaj.
Na Doberdobski planoti so se izjalovili na gori Sv. Mihaela in pri Sv. Martinu vsi sovražni napadi z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Ravno tako so se popolnoma zrušili v našem ognju južno od tam močni napadi Italijanov. Vse postojanke tu so v posesti naših čet.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dogodki na morju.
Dunaj, 8. avgusta. (Kor. ur.) Skupina pomorskih letal je ponoči od 7. na 8. t, m. vrgla veliko najtežjih srednjih in zažigal-nih bomb uspešno na postojanke sovražnih baterij pri izlivu Soče in na postajo sovražnih pomorskih letal Gorgo. Pomorska letala so ljuto obstreljevali, a so se vrnila nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
6, avgusta. Na bojni črti med Adižo in zgornjo Sočo je nadaljeval sovražnik krepko obstreljevanje naših črt in krajev; na marsikaterih mestih so sledili nato napadi pehote. Sovražno topništvo je včeraj posebno delovalo na levem bregu Torren-te-Sieno di Valarsa v odseku Pasubio in pri izviru potoka Posina. V dolini Sugana in v zgornjem Cordevole je nastopala pehota, ki se je s posebno vztrajnostjo odlikovala na Monte Sief; tam so se zrušili 4rije napadi sovražnika na naše postojanke. Pri izviru potoka Cantean v odseku Falzarego so posule sovražnika baterije naše črte z nad 500 granatami, a našega krepkega odpora niso zrušile. V dolinah Chiasso in v zgornjem Dognale je sovražnik zopet obstreljeval kraje. Naše topništvo je odgovorilo z opustošenjem sovražnih bivališč v Rajblu in v dolini Jezernici.
Pri spodnji Soči dvoboj s topovi. Zažgali smo s streli skladišča v Nabrežini in na nasprotno stran hriba Kosič.
Povodom napada 4. avgusta v odseku Tržič smo dognali, da je popustil sovražnik v po naših osvojenih jarkih dušljive bombe posebne vrste.
XXX
Boji pri SoM.
Vojni tiskovni stan, 7. avgusta.
(Poročilo vojnih poročevalcev, odobreno po vojnem tiskovnem stanu.) Kakor se je pričakovalo, so boji na južnem robu Dobrdobske planote uvedli italijanski glavni napad. Včeraj zjutraj je pričelo streljati italijansko topništvo tudi povsod severno od Griže-Brda. Na severni rob gore Sv. Mihaela, na naše postojanke v ključu do Gorice, na ključ sam, na hrib Sabotin in na odsek ob Soči do Tolmina so baterije sovražnika •vseh vrst streljale najbesnejše več ur. S svojimi težkimi topovi so obstreljc-
vali Italijani iz Tržiča znane priljubljene morske toplice Sesljan; hotel je bil večkrat zadet. Opoldne je poneha-valo streljanje s topovi; popoidne je pričela napadati pehota. Do večera so se ponavljali napadi Italijanov na raznih točkah planote; ponoči so po kratkem odmoru nadaljevali napade pehote. Kjer se je Italijanom posrečilo, da so zasedli posamezne kose jarkov, jih je vrgel zopet protinapad iz njih. Na nekaterih postojankah na robu planote so se razvili divji meteži; ker so Italijani napadali do jutra, se boji v nekaterih odsekih še nadaljujejo.
Novi italijanski napad meri brez dvoma predvsem na Gorico.
XXX
Laški bobneči ogenj pri Gorici. Lahi streljajo na Dornberg.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Goriško, 6. avgusta 1916.
Kakor se je pričakovalo, se je tudi zgodilo. Po dolgem miru so Lahi prešli na bojišču pri Gorici vnovič v ofenzivo. Laška artiljerija vseh kalibrov je otvorila strašen bobneč ogenj na naše postojanke krog Gorice in na dobrdobski planoti. Posebno hudo so pa navalili na " »Ključ« Gorice ali lakozvano goriško predmostje, Menda so se zakleli, da hočejo Gorico in da morajo prodreti. S kanonado so pričeli v sredo ponoči, Toda to je bila le introdukcija. Pravi bobneči ogenj so uvedli šele v noči med četrtkom in petkom in potem dalje. Gorica je močno trpela. Ljudje so začeli Gorico zopet trumoma zapuščati. Včeraj so streljali Lahi na mlin Bezovljak pri Prvači-ni, kamor niso še segli njihovi topovi do-sedaj, V noči med petkom in soboto so hoteli zasuti Sabotin z granatami. In danes zjutraj je bil Sabotin in obronki krog Gorice ves zavit v megle sivkastega in črnega dima eksplodirajočih šrapnelov in granat. Toda topot je veljal njihov ogenj tudi Dornbergu. Danes zjutraj krog osme ure je padla prva 15 cm granata v Dornberg. Tej granati so sledile tudi druge. Lahi so postavili — kakor se sodi — precej velik top obrežne baterije v najsprednejše postojanke pri Št. Ferjanu ali Podsabotinu in od tam so pričeli streljati na Dornberg. Sicer je pa čudno, da niso Lahi že prej tega storili, ker je zračna črta med Dornbergom in laškimi postojankami razmeroma majhna. Laške granate so priletale v Dornberg do prvih popoldanskih ur in sicer nekako več ali manj točno v osemnajstminutnih presledkih. V vas samo (pri cerkvi) ni padla nobena granata, pač pa v smeri proti Ta-bru, Brdu in čez vas v Zalošče in Sakside. Izmed mrtvih imamo obžalovati samo 3 može-vojake poljske straže v bližini Tabra. Ranjenih je bilo tudi nekaj drugih oseb. Tudi hiše so nekatere poškodovane. Vendar je škoda do sedaj le minimalna. Razume se, da je nastala med vaščani — kakor se to sploh zgodi povsod ob prvem ognjenem krstu — velika panika. Ljudstvo jc pobralo nekaj najpotrebnejših stvari in bežalo iz Dornberga. Več beguncev se je naselilo v okoliških vaseh v zaledju. — Včeraj so Lahi napadli z vso silo in z velikanskimi množicami vojaštva hrib Sv. Mihaela. Posrečilo se jim je za hip, da so vdrli v naše strelne jarke. Toda imeli so smolo, da so bili nocoj ponoči potom protinapada naših junaških čet zopei vrženi iz njih. Vse postojanke so dosedaj trdno v naših rokah.
Boj divja z vso silo naprej. Laški bobneči ogenj proti večeru še narašča. Vendar upamo in smo prepričani, da bodo končali tudi ti laški — mogoče najhujši napori kar smo jih kedaj imeli — z istim neuspehom kakor pet drugih laških ofenziv ob Soči.
Imamo pač Boroevića našega generala in v njega zaupamo in to zaupanje nas ni še varalo.
Zato nobene razburjenosti.
Krvava nedelja Goriške.
(Izvirna poročila »Slovencu«.)
Goriško, dne 7. avgusta 1916.
Z dymem požarćvv---
Iz tisočerih žrel topov so otvorili Lahi svoj ogenj na Gorico, na Vipavsko dolino, vsak kvadratni meter prostora krog Sv. Mihaela, Kalvarije, Sabotina je bruhal granate. Kot bi odprlo peklo najstrašnejše svoje zatvornice. In včeraj popoldne, ko so zagrnili begunci iz Gorice in goriške okolice naše bele ceste, ko je žarelo nebo med dimom v dalji, ko so vstajali stebri — nebotični strašni stebri dima kvišku — me je bilo strah. Strah me je bilo, ko je utihnila naša artiljerija, ko se je čulo samo zamolklo ropotajoče bobnenje italijanskih topov. To se mora priznati Italijanom, bojni presledek pred temi strašnimi dogodki so dobro porabili, da poskušajo tu zadnji obupni udarec. Pred dnevi se je še lahko govorilo o tej naši Gorici — vsaj kolikor-toliko — danes pa je Gorica po večini kup zidovja in pogorišča. In noč je bila tako čudovito lepa, tako polna sanj, posejana z mesečino in milijardami zvezd. A tam v dalji, ne v dalji, prav blizu nad Gorico, Solkanom, med grmenjem topov in vedno nemirnimi trakovi metalcev svetlobe strašen plamen —• vedel sem Gorica Solkan — Gorica je gorela, gorela predvsem močno v Raštelu tik nad Gradom, v Gosposki ulici — središče Manzonijeva drogerija — v ulici Barzelini — gorela povsod. In ognjeni jeziki — bilo jih je stotero, tisočero — kdo naj jih prešteje, prav blizu nad menoj, da sem včasih kar vztrepetal. Tam okrog ropot trenskih voz, hržanje konj, bobnenje težkih ciklopskih avtomobilov, žvižganje vlakov. Deseta, enajsta ura, polnoč — a naši topovi so molčali. Legel sem, da se odpočijem, če že ne zasnem — in tedaj krog ene ure se je vzbudilo, so zagrmeli naši orjaki, zarožljale naše strojne puške. Tresla se je zemlja v tem strašnem koncertu, v tem peklu — Vedel sem, sedaj je pričel italijanski infanterijski napad. In čul sem celo noč v polsnu to strašno tulenje, sičanje, to bobnenje. Dozdevalo se mi je, da slišim tu plač mater, dojenčkov, otrok in starčkov brez doma, brez strehe, gledal sem to težo, to strašno težo, bridkost našega naroda. Dornberg, Prvačina, Solkan, Gorica — v plamenu so bili pred mojimi očmi, in te žrtve, te črne žrtve naših, naših ljudi. Oj in takrat sem čutil v vsej svoji globokosti vso grozo onih besed, vrženih tako še pred kratkim, tako drzno in smelo v svet, besed o zgodovinskem pečatu — iredentizma — naše Goriške, naše Gorice. — Pod oknom
peket konjskih kopit, krik--Vojak je
prispel s poročilom, da je Gorica — padla. Ne vem, kaj se je godilo z menoj, mraz me je stresel — stal sem ob oknu kot otopel. A glej zopet peketanje, ulanec na speha-nem vrancu se je vračal iz Gorice z vestjo, da je Gorica trdno v naših r o -k a h.
* * *
Grom topov jc nekoliko danes krog poldne ponehal. Nastopil je mal premor pred novimi strašnejšimi dogodki. Kdo ve, kaj mu še prinese nocojšnja noč? Težke stvari se prerokujejo, Vemo, da so naj-kritičnejši momenti za našo domovino. Mogoče govorite tam po Kranjskem in Štajerskem, da je Gorica že padla itd. itd. Л vedite, Gorica, Kalvarija sta danes trdno v naših rokah. A vendar boj še ni končan. Toda naši junaki bodo branili to našo zemljo do poslednjega moža. Zaupamo v božjo pomoč, verujemo v naše preizkušeno armadno vodstvo pod junakom iz Like Bo-roevičem in verujemo v zmago, In na pogoriščih verujemo v novo življenje. Toda bratje tam zadaj, molite za nas---
Sedaj sc kaže v vsej svoji veličini naš voiaški ustroi. ki proizvaja čuda. Kolesja
se vjemajo kot pri uri- Vse precizno, točno in natančno.
Ljudstvo je prepričano, da bo Italijan — po tradiciji — poražen. Ljudstvo zaupa našemu vojaštvu, ljudstvo veruje v zmago,
Naše mornariške čete na Krasu.
Grof Scapinelli poroča iz vojnega tiskovnega stana z dne 7. avgusta: Na kraškem ozemlju od morja do Tolmina se je razvila nova izredno silovita in krvava bitka. Od Sesljana, kjer se pričenja naša bojna Črta, do Gorice ves dan kar dežujejo sovražne granate. Vi zvestem izvrševanju svoje dolžnosti vztrajajo naše čete kljubujoč ognju. Naše mornariške čete, ki se bojujejo na Krasu na suhem, so se predvsem oclli« kovale.
V lepem malem kopališču Seslja« nu — last princa Thurn-Taxis — sc je vojska že davno vnela. Nad leto dni držimo črto proti Tržiču, pri čemur so se posebno odlikovale mladeniške čete tržaških prostovoljcev. Kakor včeraj jo že pred meseci kar deževalo sovražnih krogelj na Sesljan. Vendar je nek mlad telefonist v neki razstreljeni hiši toliko časa vztrajal, dokler ni bila pretrgana žica. To pot so Lahi obstreljevali krasen hotel ob obrežju, dalje cesto proti Nabrežini in železniški viadukt.
XXX
»Tagespost piše: Na soški fronti smo po več kot enoletnem, sijajnem odporu iz-premenili zahodno od Soče ležeči del goriškega obmostja. Mesto Gorica leži sedaj 800 do 1000 metrov za hrbtom naše nove pripravljene in močne postojanke.
Na Kalvarijo pri Gorici
so 6. t. m. prišli Lahi. Ponoči so jih naši vrgli nazaj.
Laške izgube pri Gorici
so strašne. Italijani uporabljajo rusko taktiko artiljerije in infanterijskih napadov mas. Množice in množice tirajo v globokih rojnih vrstah v gotovo smrt. Na vsak način hočejo prodreti.
Med laškimi ujetniki katerih smo zadnje dni ujeli okolu 4000, se nahaja tudi 200 Srbov.
Bissolati pri bojih ob Soči,
Lugano, 8. avgusta. »Secolo« poroča, da je bil pri predvčerajšnjih bojih pri Tržiču navzoč Bissolati. Ena granata je udarila v njegovo in poveljujočega generala bližino, tako da sta morala spremeniti svoje bivališče. Tudi vojvoda Aosta je bil navzoč pri teh bojih.
Tolminski ljudje.
Otroci v sovražnem bobnečem ognju! Človeško srce se upira tej predstavi. Že pojm »bobneči ogenj«, katerega je iznašla vojna tehnika še le v precej kasni dobi vojne, je tako strašen, da bo prehajajoč od ust do ust prihodnjim rodovom skozi stoletja veljal kot strašilo. — In sedaj so ti tu mali otroci, ki tekajo okrog sredi v območju rjovečih granat in razpokajočih se šrapnelov.
Znani so krvavi napori Italijanov, da bi udrli v tolminsko predmostje — severno bastijo soške fronte. Besno artiljerijsko obstreljevanje, pehotni napadi, patrolska podjetja tu skozi 14 mesecev niso nikoli mirovala. Velik del prebivalstva teh krajev je ves ta čas ostal na svoji grudi. Kakor je borna — zapustiti je niso hoteli. Kjer so nekoč siromašno živeli, tam domujejo zdaj v podrtinah s svojimi ženami in otroci dalje. Kajti v celem širnem ozemlju tolminskega predmestja ni več nobene hiše, katere sten bi ne bile preluknjale granate. Tako ima poveljnik odseka razen velikih skrbi za svoje otroke še tudi skrb za otroke po vaseh, in ne odteza sc jej. Odscčni poveljnik ima svoj stan v majčkeni-majčke-ni vasi. Ko sem zjutraj odhajal iz kraja na fronto, ie bila ura v zvoniku, in že se je
začelo na belih, kamenitih cestah tekanje, stopicanje, skakanje, dirjanje — na stotine malih pravolasih, bosih dečkov in deklic je šlo v šolo. Nobeden izmed njih ni bil zanemarjen ali umazan. Vsi so bili oči-vidno ravnokar umiti in trdo nazaj počesani. Kjer so šolska poslopja razstreljena, in to je v večini vasi, tam je dal odsečni poveljnik, eden najizobraženejših častnikov naše armade, zgraditi šolske barake. Ni slučaj, da so otroci ravno tod očividno dobro hranjeni in negovani. Kajti kljub siromaštvu tukajšnjim Slovencem ne manjka gotovega umetniškega smisla, duševne črte, po kateri bi jih bilo z ljubeznivo vnemo mogoče voditi navzgor. Ženske imajo sedaj v vojnem času kakor povsod tako tudi tukaj posebno veliko muke in truda. S strmih gorskih reber nosijo travo za koze. Toda zvečer pa le še sede pred hišami in klekljajo čipke. Iz vseh vasi prihajajo te male umetnine iz sukanca, ki gredo potem v svet kot »idrijske čipke«. Ne vem, kako se v mirnih čaših vrši promet iz teh odročnih krajev v široki svet. Toda zaslužek kmetic za njihovft' fino delo mora biti jako majhen. Sedaj; jfft ostaja seveda manj časa za to delo, iVi'namesto malih prtov, ovratnikov in blžfffi klekljajo večinoma le dolge enolične kose čipk, ki se uporabljajo za okrasitevomar za perilo; z njimi je manj dela. Grolfajjte čipke so po 1 krono meter, finejše gol&jbentljate, časih čudovito lep vzorec, pa .po 2 kroni meter. In pri tem se ženske vedno zopet opravičujejo, da je sukanec sed^j tako drag in ga je tako težko dobiti. Pa tujdi moškim, s katerimi se pa sedaj ^'feveda ne moreš osebno seznaniti, ker jih ni doma, se zdi, da ne gre odrekati gotovega umetniškega nagnjenja. Skoraj po vseh hišah so vzbujali mojo pozornost lični krožniki in skodelice iz dobrega angleškega polporcelana. Prav zanimivo, na kakšen način so ti predmeti napravili tako daljno pot. Mlajši možje običajno zapuste siromašno domačijo ter se udinjajo na Angleškem kot rudarji. Čez nekaj let se potem vrnejo s nar sto kronami prihrankov in s seboj redno prinašajo tudi te prav okusne izdelke angleške lončarske industrije. Morda se bo po vojski le tudi ta del Avstrije povzdignil, saj je sedaj velik del naše armade spoznal zanesljivost in vrlost prebivalstva; zlasti pa bo povzdigo pospešilo krasno novo cestno omrežje, katero so zgradile naše dčete preko cele dežele, tako bo sedaj da--na možnost lažjega prometa z ostalim sve-.lom.' Vsekakor pa višji častniki zopet to-ižijo'lnad indolenco prebivalstva, ki stanuje tišje v gorah. Tudi na približno 600 m .visoki Lomski planoti je ostal velik del -kmetov doma, čeprav so tam tla posebno Cnaigosto posejana z drobci sovražnih gra-fhat?lNeki poveljnik, ki je imel gori leto in idaif^-svoj stan, mi je pripovedoval, da se fje te s težavo obranil lakote. Hribovec se Sne'dotakne nobenega dela, ki bi mu moglo -dofifesati več nego najpotrebnejše za življenje. Vsak ima po pet do šest krav, ki t^ih 'Hna na paši v planini, ter se preživlja z mlfekom. Druge hrane kakor mleka ali naj-priprostejših jedi, ki so v glavnem pripravljen'« iz mleka, ljudje ne poznajo, ker se ne pečajo z nobenim delom, ki bi dajalo temelj za drugačen način življenja in prehrane. Tekom generacij so se bili navadili na revščino, na strahovito bornost in enoličnost svojega življenja, tako da sedaj na kaj drugega niti ne mislijo. Delo, ki spada na višjo kulturno stopnjo, jim je nonolnoma tuje. Tako živi tam gori nribližno petsto ljudi komaj dve uri oddaljenih od proge turške železnice, mimo katerih je šlo celo tisočletje razvojne zgodovine človeštva brez vsake sledi. Pa tudi granate jih niso mogle pregnati z njihove revščine. Napravili so si jame kakor vojaki in vanje eq za-tekajo, kadar postane streljanje le prehudo.
Hudo je posebno v mali Sv. Luciji ob Soči, ki dobi vsak dan po nekaj italijanskih granat. Kako morejo ljudje prebivati v teh razvalinah, je pravzaprav nerazumljivo. In vendar se pred hišami igrajo otroci, ki so komaj shodili. Menda sploh ne vedo, da bi moglo biti drugače nego da krogle udarjajo v izbo, da se praši z zidov, kadar lete ob rre šrapnelske krogle, da treba teči v klet, kadar ogenj nima nobenega presledka, da zvečer ne sme goreti luč in da stoje ob vhodih v vas vojaki z nasajenim bajonetom — k zavesti so prišli pač že v vojni dobi. Neizmerno, nepojmljivo začudenje se bo pač polastilo teh otroških duš, ko pride enkrat njim pooo'noma neznani dan, ko bo vse to minulo, ko bo nastopilo mirno življenje, ki bo zanje neznano, kakor ie bila nam nekdaj vojna. 0'b večerih hodijo vaška dekleta k vodnjaku in vojaki jim pomagajo nri njihovem delu. Tu je šala in smeh — če ne začne naslednji trenutek v zraku tuliti :n je vsemu brž konec. Od 900 prebivalcev jih je seveda ostalo !e 261 — mož, žensk in otrok; toda leti pošteno dele vojno z vo aki in bi skoraj ravno tako zaslužili vojno svetinio kakor vojaki sami. Pri tem so oa še razmeroma daleč za fronto. Kajii Tolmin sam le,-i pravzaorav sredi rojnih črt in tudi tu vstra-jajo dekleta, žene in otroci. Sovražnik obstreljuje Tolmin kakor oač vsako našo po-
stojanko. Ako pade kdo do smrti zadet, ni to po tukajšnjih cestah in hišah ravnotako nič novega, kakor kje zunaj v kateremkoli strelskem jarku, in celo mesto pač tudi ni drugega nego strelski jarek med razstrelje-nimi zidovi. Zavijemo krog ogla in hočemo po prihodnji ulici, a ustavi nas visoka lesena stena, ki jc zgoraj z bodečimi žicami obrobljena. Sovražnik, ki je le par sto korakov oddaljen, ima prost pogled v ulico in tega so mu zaprli z leseno steno, da ne more počiti vsakega, ki pride po ulici, Vse dohodne cesie in poti naših čet so kolikor mogoče zakrite pred sovražnikovimi očmi. Kolone tovornih živali so tod neprestano na potu — ene prihajajo, druge odhajajo. Sovražnik jih ne vidi, a tem češče strelja na poti tudi brez gotovega cilja. Ako začne žvižgati, se spuste ljudje, konji in osli v dir. Toda tu sredi velikega kraja z ozkimi ulicami ni nobene rešitve, nobenega izhoda, granata zadene v živo, kamorkoli udari. Na vsakih sto korakov srečaš vojaka. Zvečer jim svira celo godba, katero lnorajo Italijani na oni strani tiač tudi slišati. — Celo cvetoča krasna mlada deklica — županova nečakinja je ostala v Tolminu. Vojaki so ji na dvorišču domače hiše zgradili majhen, toda proti bombam varen stan.
Prepodene italijanske torpedovke.
Dazelj, 8. avgusta. »Agenzia Štefani« javlja: Ponoči od 4. na 5, avgusta in podnevi 6. avgusta ie nekaj naših terpedovk kri-žarilo med Devinom in Miramarom. Med operacijami so jih napadla sovražna letala, a poškodovala jih niso.
Dopusti v Italiji.
Rim, 8. avgusta. (Kor. ur.) Vojni minister je odredil, naj se vojakom letnikov 1876—1887 teritorialne milice in za bojno službo nesposobnim v skladiščih zaposlenim dovolijo 20dnevni dopusti za poljedelska dela v petih rokih od 25, avgusta do 6. decembra.
Lastni tiskovni urad italijanskega mornariškega ministrstva.
Rim, 8. avgusta. (Kor. ur.) Italijansko mornariško ministrstvo je za propagandne namene ustanovilo lasten tiskovni urad.
Gozdni požari pri Florenci.
Lugano, 8. avgusta, (Kor. ur.) Požar je uničil pri Florenci gozde v širini 8 štirija-ških kilometrov.
Lahi žalujejo po Tripolisu.
Curih, 8. avgusta. Iz Rima se javlja: Uradno obvestilo italijanske vlade, da se mora izprazniti Tripolis, je Italijane zelo pobilo. Že dolgo časa so govorili v Rifhu
0	hudih bojih z domačini, a sodili so, da so jih Italijani premagali; tembolj so bili razočarani, ko se je izvedelo, da so Italijani Tripolis popolnoma popustili.
Nemčija in Italija.
Curih, 8. avgusta. Švicarska brzojavna agentura javlja iz Milana: Včeraj so bile velike demonstracije proti Nemčiji, Skupine demonstrantov so korakale po cestah in klicale: »Vojsko z Nemčijo!« Podrobnejša poročila je črtala cenzura.
Angleški trgovinski minister v gornji Italiji,
Lugano, 8. avgusta, (Kor. ur.) Angleški trgovinski minister Runciman pride danes v gornjo Italijo, kjer se bosta pogajala
1	njim v imenu laške vlade trgovinski minister Nava in prometni minister Ailotta.
Siraaen račun predložen po vojski.
Rotterdam, 8. avgusta. »Morningpost« pravi, cla je cena za to, kar je. priborila Italija, strašno velika. Do konca julija 1916 je izdala skoraj 10.000 milijonov lir za vojsko, izgubila je 750.000 do 800.000 mož mrtvih, pogrešanccv in bolnikov. Vsaki zasedeni štirijaški kilometer je stal Italijo 4 milijone lir. in približno 300 mrtvih, ' ranjencev in pogrešancev; vsaki hektar jih je stal 40,000 lir in 30 ljudi; vsaki »odrešeni« vojak 5 do 7 Italijanov.
Ki z
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 8. avgusta. Uradno se poroča:
Bojna u r i a podmaršala nad-. v o j v o d a K a r i a.
Čete v Karpatih sa pridobil® na prostoru na višinah vzhodno od Jabicaice in pri Worochti; ujoie so nad 1000 sovražnikov in zaplenile štiri strojne puške.
Južnozahodno od Delatina so odbila vojne sile generalnega polkovnika pl, Ko-Vesza zapet močne napada Rusov.
Vzhodno od Gttynije in pri Tlumaču je napadal sovražnik včeraj v velikih množicah, Ena njegovih napadalnih čet jo prodrla zahodno od Otiynije čez našo prvo odo, a jo jc popolnoma vrgel protinapad avstrijskih čei; ob tsj priliki јз bilo ujetih nad 1030 sovražnikov.
Pri Tlumaču smo preložili obrambo vsled premočnega sunka sovražnika v prostor zahodno od ntvedehega kraja.
Južno cj Vericlks so Cu-uiic' na2c čete Isvi breg Sersio; ujeli smo naj 703 , Rusov in zaplenili pet siroiaia pušk.
Vojna skupina maršala p I. H i n - ' d e n b u r g a.
Pri Zaloščah je bilo včeraj primeroma mirno.
Armada generalnega polkovnika pl. Tersztyanszky je odbila danes zjutraj celo vrsto ljutih sovražnih sunkov; sovražnika so vrgle deloma s protinapadom.
Čete generala Fath so preprečile južno od Štobychwe zopet več prekora-čevalnih ruskih poizkusov. Namestnik načelnika generalnega štabi: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. avgusta. Veliki glavni stan:
B c j n a črta maršala pl. Hinden-b u r g a.
Živahnejše se je streljalo včeraj v odseku ServeČ in južno od tam; osamljeni napadi sovražnika so bili odbiti.
Brezuspešni so ostali ponovljeni napadi Rusov, da bi pridobili na prostoru pri Zaiečju (ob Stohodu); izgube sovražnika so bile težke.
Zahodno od Lučka se bijejo danes zjutraj dalje novi boji.
Napadi sovražnika so se izjalovili severozahodno od Zalošč. Južno od Zalošč smo v družbi čet generala grola pl. Both-merja ustavili rusko prodiranje s protinapadom in smo ujeli 9 častnikov, nad 700 mož in zaplenili pet. strojnih pušk.
Bojna črta podmaršala nadvojvoda Karla.
Močne ruske sile so napadale južno od Dnjestra črto T!umač-Ottynia; zvezne čete so zasedle pripravljene zadaj ležeče postojanke.
Na Karpatih smo na obeh straneh doline Beli čeremošč razširili priborjene uspehe.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Desno krilo pod višjim poveljstvom nadvojvode Karla stoječih bojnih sil prodira nspešno v jugozaadpni Bukovim; pri Jablonici je prekoračena dolina Belega Čeremoša. V zgornjem delu doline Pruta pri Vorohti so vnovič doseženi uspehi. Severno od tam so naše čete odbile pri Delatinu močne ruske napade.
Hudemu navalu je bilo izpostavljeno desno krilo armade Bothmer med Otinijo in Tlumačcm; pri Tlumaču se je nemška skupina umaknila v pripravljeno drugo črto, kjer je odbila vse na-daljne rusko napade.
Ob Seretu je zopet mirno. Sovražnik v osemdnevnih težkih bojih ni dosegel drugega, kot da se je naša tamoš-nja črta umaknila za 3 km. Na enem delu tega bojišča smo vrgli na zahodni breg prodrle ruske čete zopet na vzhodni breg.
Pri Torčinu ob cesti v Luck-Vladi-mir-Volinski, so se razvili novi večji boji; dosedanji napadi sovražnika so bili vsekakor odbiti.
X X
X
RUSKO URADNO POROČILO.
6. avgusta popoldne. Pri rekah Gra-berka in Seret južno od Brodov so se bili cel dan ljuti boji za vasi in višine na levem bregu reke. Sovražnik se najljutejše brani in izvaja ponovno protinapade. V ulicah vasi se je razvil ljut boj; sovražnika smo morali pregnati iz raznih jarkov. Odbili smo vse protinapade in zrušili odpor sovražnika. Naše čete so vzele vasi Zryghlin (Zwyzyn?), Ratiszcze, Czystopady, Mied-zygory, Hnidawa, Zaioitne (Zalosce?) in vse višine, ki leže vmes. Neki naš hrabri huzarski polk je napadel sovražno pehoto in eno baterijo in je vrgel sovražnika proti jugozahodu, V teh bojih smo ujeli 95 častnikov in nad 3000 vojakov. Pri Prutu južno od Delatina, pri Dori, Jaremczu, Jabionici smo ustavili z ognjem napad sovražnika.
6. avgusta zvečer. Pri rekah Graber-ka in Seret je sovražnik ljuto streljal s topovi na ozemlje, ki smo ga pred kratkim vzeli. Po izpopolnilnih poročilih se je zvišalo število ujetnikov 4. in 5. avgusta na 140 častnikov, med njimi en polkovni poveljnik in nad 5500 vojakov. Število ujetnikov se trajno množi. Zaplenili smo tudi strojne puške in metalce min.
NAŠI USPEHI V BUKOVIMI.
Berlin, 8. avgusta. Vojaški sotrudnik »Lokalanzeigerja« pravi, da ko je prevzel višje poveljstvo južnega dela vzhodne bojne črte nadvojvoda Karel Franc Jožef, se je izpremenil položaj na bojišču v Bukovim takoj nam v korist. V uspešnih bojih, v katerih so se umikali Rusi korakoma, so naši junaški vojaki tako v zahodni Bukovim, kakor tudi v Karpatih in v vzhodni Galiciji pridobili ve'iko prostora. Posebno težavni so bili boji na 1600 metrov visokem Capulu, kjer nepristopni gozdi stavijo ; velikanske zahteve na vojake. Če se tudi ni veliko doseglo, stoji, da jc velike vred-nosti, ker sr> prisiljeni Rusi tam na 1 obrambo.
RUSIJA ZBIRA ČETE V JUŽNI BESARA-BIJI.
Berlin, 8. avgusta. »B. Z.« poroča o velikem premikanju ruskih čet pri Tulči v južni Besarbiji, kjer je menda 300.000 mož. Tudi črnomorsko brodovje je dobilo povelje, da naj naloži dosti premoga in se zbere med donavskima lukama Vilkov in Aker-man. Namen ni znan.
VELIKE GOLJUFIJE V RUSIJI.
Stockholm, 8, avgusta, Vsled velikih špekulacij z vrednostnimi papirji v svrho, da se zniža kurz rubljev bodo izvršili obsežne aretacije. Te goljufije so naznanili državnemu nadzorniku Pokrovskemu med njegovim bivanjem v Parizu nevtralni diplomati. Po kavarnah, ki jih obiskujejo ljudje, ki igrajo na borzi, je po policiji strogo prepovedano sklepati kupčije.
RUSKO ČRNOMORSKO BRODOVJE.
Petrograd, 8. avgusta. Podadmiral
Kolčak je imenovan za poveljnika ruskega črnomorskega brodovja na mesto odsto-pivšega admirala Eberharda.
Kol ш s PolisKe?
Stockholm, 8. avgusta. Iz Petrogra-
da se poroča: Listi vseh strank javljajo, da se pripravlja nov oklic na Poljake, ki bo baje proglasil samoupravo Poljakom. Sturmer zanika to vest. Grof Welepolski, voditelj rusofilskih Poljakov je prosil za avdijenco pri carju, ki jo je pa Sturmer preprečil. Z gotovostjo se trdi, da jc Sturmer sovražnik poljske samostojnosti. Sicer je pa Sturmer mnenja, da vojni položaj nikakor ne opravičuje izdajo takega manifesta ker je upanje na zopetno osvojitev Poljske zelo majhno.
XXX
Ententa sili Rusijo, da naj da Poljski avtonomijo. Mogoče pride podobna izjava, ki pa je brez pomena, ker Rusija zemlje — Poljske nima več. Naš korespondenčni urad je pred nekaj dnevi poročal, da bc Avstrija v zasedenih krajih Poljske kmalu dala mestom in trgom občinsko avtonomijo. Menda se to zgodi na cesarjev rojstni dan dne 18. avgusta.
V Piotrkovu izhajajoče glasilo vrhov* nega poljskega narodnega odbora »Dzienik Narodovy« poroča 30. julija, da so pogajanja med Avstrijo in Nemčijo zaradi poljskega vprašanja v zadnjem času prišla si. cer v hitrejši tempo, da pa vendar niso še toliko daleč, da bi se smela javno razglašati, Dobro poučeni poljski krogi zatrjujejo, da so poljski zastopniki v neprestani zvezi z merodajnimi političnimi faktorji, »Frankfurter Ztg.« piše, da se zdi, da dobU va vedno določnejše obrise ona rešitev poljskega vprašanja, ki naj bi slonela na ustanovitvi poljske države v tesni zvezi z Nemčijo.
IiinošKi podpolkovnik 17. pešpolka.
Podpolkovnik Izidor Hrašovec
17, pešpolka bil je nedavno odlikovan z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo. Taisti odpeljal se je kot za-povednik 1. maršbataljona 24. avgusta 1914 iz Ljubljane. Kmalu po njegovem odhodu raznašala se je vest, da je storil smrt na bojišču. V uradnem seznamu je bil naveden med mrtvimi častniki. Gotovo je le bilo, da se je nahajal 31. avgusta v hudi bitki pri Premislanyh v Galiciji, da je bil opetovano od krogelj zadet in je padel; vrnil se ni več. O njegovi daljnji usodi se pozneje nič več ni izvedelo; pred nekaterimi tedni se je pa slučajno našlo njegovo truplo v čisto samotni gomili. Podpolkovnik Hrašovec je služil od 1. 1884., bil je 52 let star in je zapustil ženo (rojeno Homan iz Radovljice) in 181etnega sina. Začel in dovršil je svojo vojaško službovanje v 17. pešpolku, vmes je bil malo časa pri 16. (Belovar) in 78. pešpolku (Osijek). Že iz začetka kot uvrščen kadet je moral v Hercegovino in je služil tam na črnogorski meji v Trebinju štiri leta, Veleresna je bila že doba ob začetku njegovega službovanja, še resnejša pa ob koncu njegovega življenja. Pri svojih tovariših in pri moštvu je bil priljubljen; poznali so ga povsod kot resnega, pa pravičnega predstojnika. On je bil sin pred nekaterimi leti v Gradcu umrlega vpolcoje-nega okrajnega sodnika Franca Hrašovca. Še na potu v Galicijo se je Ljubljani brzojavno zahvalil za lepo slovo, ki ga je priredilo mesto njegovemu bataljonu pri odhodu. Čast njegovemu spominul
Pili vojaki 27. (iei»o;.roiisteoe pešpolka.
Meseca julija 1916 so padli sledeči vojaki 27, domobranskega pešpolka: Erjavec Jožef, Loka pri Krškem, roj, 1890; Ahlin Janez, Rožnik pri Ljubljani, roj, 1880; Klepackv Marijan, Jablanow v Galiciji, J885; Maksa Jak,qb, Žminj v Istri, 1897; Pekovec Martih', Slednja vas v Bohinju, 1892; Rijavec Jožef Trnovo, okr. Gorica,
1876; Vidmar Janez, Oselica, okr. Kranj, 1894; Bavec Matevž, Stari trg pri Ložu, 1892; Ciglarič Janez, Prebrovnik, okr. Ptuj, 1880; kadet Čehovin Kazimir, Brani-ca pri Štanjelu, 1896; Černugelj Janez, Lo-kvica pri Metliki, 1896; Flander Franc, Idrija, 1890; Jarc Valentin, Škofja Loka, 1896; desetnik Jurman Jurij, Selca, 1886; desetnik Kokole Alojzij, Kobarid, 1895; četovodja Kuharsky Martin, 1884; Kušar Anton, Ljubljana, 1878; Kuszmir Štefan, Czyszykov, okr. Lvov, 1895; Lampe Janez, Podkraj, 1887; Levstik Anton, Šentjurje, 1896; Malnič Avgust, Ročinj, 1894; Na-stran Valentin, Selca, 1895; Ostcrman Adolf, Kočevska Reka, 1890; Peterlin Anton, Vini vrh pri Rudolfovem, 1896; Po-ljanec Janez, Dol. Otlica, 1880; Poženelj Ivan, Ljubljana, 1894; Prešelj Franc, Jesenice, 1897; Prosen Andrej, Jablanica, okr. Postojna, 1880; Pšenica Janez, Dovje, 1878; Retelj Franc, Mirna peč, 1895; Sluga Anton, Štefanja gora, okr. Kranj, 1897; Strnad Janez, Videm pri Dobrepoljah, 1896; Škrlj Janez, Budanje, 1896; Toma-žin Alojzij, Raka, 1897; Urh Janez, Zapla-na pri Vrhniki, 1877; Veselič Anton, Adle-šiči, 1897; Zabavnik Florijan, Praprotno pri Kamniku, 1897; Zadel Rudolf, Zagorje na Krasu, 1897; Zaman Jože, Ambrus, 1896; služb, naredn. Deschka Fric, Ron-sperk, Češko, 1897; Gričar Janez, Trebel-no, 1880; Malnar Alojzij, Sušje pri Ribnici, 1897; Pregelj Janez, Renče, 1875; Prpar Alojzij, Dobrniče, 1897; Rabič Janez, Dovje, 1895; desetnik Мауег Rubin, Hirsch, Monasterzyska, 1889; enoletni prostovoljec desetnik Terpin Karel, Idrija, 1895; Mozetič Jakob, Renče, 1883; Rus Anton, Struge, 1896; poddes. Pirnar Alojzij, Šmihel-Stopiče, 1891; Kastelic Alojzij, Novo mesto; Kutny Jožef, Miljateč pri Lvovu, 1874; Kravcar Jože, Velika Loka, 1895; Roje Jernej, Loški potok, 1886; kadet Sirsch Hubert, Dohle, Moravsko, 1895; kadet Stalzer Konrad, Unter Deu-tschau, 1891; kadet Fajdiga Bogumir, Kranj, 1893; Somrak Jože, Dol. Vrhovo pri Rudolfovem, 1894; četovodja Rogl Jožef, Sv. Rok, Celje, 1893; kadet Živko Konrad, Pobrž, Mrribor, 1895: desetnik Uštinc Jože, Moravče, 1889; Gregorič Rafael, Vo-grsko, Gorica, 1890; Jenko Luka, Radomlje, 1880; Mlakar Franc, .Bedica (?), Krško, 1895; četovodja Vončina Andrej, Idrija, 1896; Arnež Janez, Mošnje, 1886; Cej Janez, Trnovo, okr. Gorica, 1876; Gor-kič Anton, Bilje, okr. Gorica, 1894; Kec Jurij, Trata, Kočevje, 1897; Kastelic Anton, Št, Vid pri Zatičini, 1897; Vodopivec Janez, Kamnje, Tolmin, 1894; Papež Leopold, Šmarjeta, 1888; Drudič Anton, Pazin, 1893; Tinta Jože, Anhovo, 1886; Svetlin Ignacij, Vič pri Ljubljani, 1895; enol, prostovoljec poddes. Rode Franc, Rova, 1894; Štrukelj Janez, Turjak, 1884; Knafelc Silvester, Šmihel, 1895; Šutej Janez, Dol. Podgora, Črnomelj, 1896; četov. Schvvent-ner Karol, Ljubljana, 1890; Božič Franc, Krško, 1890; Varhovšek Jože, Litija, 1876; Tičar Mihael, Preddvor, 1896; Škulj Jože; Želimlje, 1897; Slebir Franc, Gešereal (?), Kranj, 1897; Marjetič Jurij, Bučka, 1875; Golobič Alojzij, Semič, 1897; Kogoj Andrej, Horad (?), Tolmin. 1895: Škerjanec Janez, Rebica (?), Litija, 1895; Štrubelj Jože, Polica, 1895; Skok Matija, Šmartno, Ljubljana, 1896; Starešinič Jože, Preloka, 1895; Rugale Anton, Cerklje, Krško, 1897; Pestotnik Pavel, Blagovica, 1882; Bregar Dominik, Bloke, 1894; Zabreščak Mihael, Livek, 1889; Mihelič Franc, Bizovik, 1895; Vetrih Franc, Batuje, 1892; Hrovat Ignacij, Št. Rupert, 1876; Barle Lovro, Nasoviče, Kamnik, 1895; narednik Cerar Matija, Moravče, 1891; Hribar Vincenc, Boštanj, 1897.
Doji oo zaliodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Beilin, 8. avgusta. (K. u.) Veliki glavni stan:
Zahodno od prekopa La Bassee do pokrajine pri Loosu se je živahno streljalo.
Sovražnik je nadaljeval svoje ljute napade med Thiepval in Somme, posebno pri Pozieres, pri Bazentin-Le Pe-tit in južno od Maurepas; na posameznih mestih so se razvili ljuti boji v bližini, ki so se večinoma odločili nam v korist; le na posameznih točkah: n. pr. pri Pozieres in vzhodno od Hein, se še bore.
Južno od Somme smo odbili pri Estrees in pri Soyecourt sunke francoskih oddelkov, ki so bili oboroženi z ročnimi granatami.
Zelo živahen je bil boj s topovi pri Mozi. Severozahodno, zahodno in južnozahodno od prejšnje utrdbe Thiaumont so se zrušili popolnoma žc v našem ognju napadi sovražnika.
Bolj proti jugu od tam smo že v kali zadušili napade, ki jih je nameraval sovražnik; ujetih je bilo več sto sovražnikov.
Neko angleško letalo smo zaplenili južnozahodno od Cambrai.
Vrhovno voino vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
7. avgusta ob 3. popoldne. Severno od Somme in v okolici Chaulnes živahni boj s topovi. Na desnem bregu Moze so napadli Nemci po pripravi s topovi utrdbo Thiaumont. Zadržani po našem zapiralnem ognju niso mogli prodreti in smo jih vrgli v njih izhodne jarke nazaj. V malem gozdu pri Vauxu in pri Chapitre se je pričel zvečer napad, ki ga je napovedalo besno obstreljevanje. Ogenj topov in strojnih pušk je zrušil napad, ki se je popolnoma izjalovil, Na ostali bojni črti je bilo ponoči mirno.
Letalska služba. Na bojni črti pri Somme so se včeraj francoska letala velikokrat bojevala. Tri letala smo sestrelili pri Roiglise, Omiecourt in pri Neeles; tri druga, ki so bila resno zadeta, so se morala izkrcati v nemških črtah; poleg tega smo uničili dva nemška pritrjena zrakoplova. Ponoči na 7. avgusta so vrgli francoski letalci 20 granat na kolodvor Metz-les-Sab-lons, 30 na kolodvor Thionville, 25 na tvornice v Rombachu in 12 na tabore v Etain.
Angleško uradno poročilo.
London, 6. avgusta. General Haig poroča: V High Wood smo napredovali dalje.
London, 7. avgusta. General Haig javlja: Položaj se ni izpremenil. Odbili smo protinapade sovražnika pri Pozieres in pri Neuville-Saint-Vaast. Obdržali smo v celoti ozemlje, ki smo ga osvojili včeraj.
Bo] za Thiaumont.
Berlin, 7. avgusta. »Lokalanzeiger« piše poluradno o vojaškem položaju: Včerajšnje poročilo o ljutih bojih pri Thiaumontu je razširilo danes obvestilo, da sc nahaja Thiaumont trenutno — besedo trenutno podčrtamo — v rokah Francozov, ki so zasedli kup razvalin, kjer ni več govora o utrdbah, ker smo jih vzeli že mi z učinkuj očim delovanje mtopništva. Takrat je bil »Thiaumont« oklopna trdnjava, danes jo nazivamo primerno francoski označ bi »ouvrage« umesno utrdbo; ker je iz polnjevala lc to nalogo in je bila le v ta namen oborožena.
Iz Verduna odpravili civilno prebivalstvo,
Bern, 8. avgusta. »Bund« javlja: Ver dunski mestni svet, ki se je kakor znano, preselil v Pariz, je imel tajno sejo, v kateri se je naznanilo povelje, da je francosko vojno vodstvo odredilo, naj civilno prebivalstvo popolnoma izprazni Verdun.
Boji pri Verdunu ponehavajo.
Genf, 8. avgusta. Zadnja vojna po ročila »Havas» pravijo, da so pričeli petdnevni boji pri Verdunu ponehavati
Angleži uničili Peronne.
Berlin, 8. avgusta. »Lokalanzeiger« pravi, da pri Somme sicer Angleži niso nikjer napredovali, a zažgali so mesto Peronne, ki že gori od 6. t. m.
Peronnes gori.
Berlin, 8. avgusta. (K. u.) Več listov poroča, kako so Francozi porušili Peronnes. Mesto stoji v plamenih — zažgala ga je francoska artiljerija. Celi mestni deli so izročeni gotovi pogubi, tudi katedrala sv. Janeza. Ni verjetno, da bi obe čudovito izrezljani leseni hiši iz XV. in XVI. stoletja preživeli razdejanje. Izgubljena sta že sedaj knjižnica in muzej, ki sta bila nameščena v zgornjih prostorih mestne hiše.
Angleži ustavili svojo ofenzivo.
Rotterdam. »Times« javljajo z bojišča pri Somme: Angleško vojno vodstvo je ustavilo radi trdovratnega odpora Nemcev, ki so nakopičili topove in ker neprestano dohajajo nemška oja-čenja in ho zasledovalo »drugačno taktiko«, o kateri seveda molči, ker gre za »važno tajnost«.
Kralj Albert Belgijski v ognju nemških topov.
Curih, 7. avgusta. »Neue Ziirich. Ztg.« poroča, da je nedavno belgijski kralj Albert jezdaril za bojno črto svojih čet v ognju nemških topov. Kraljev pobočnik, major Davreux, ki je jezdil poleg kralja, je bil zadet po kroglji in je bil takoj mrtev.
Trelja zlmsKa vojska.
Bern, 8. avgusta. Polkovnik Stege-mann piše v »Bundu«: Skupni strate-gični položaj je napet in na obeh straneh se s skrajnim naporom bore za odločitev. Če vzamemo, da se velika napadalna podjetja na vseh frontah ustavijo in Nemčija pošlje na bojišče svoje rezerve, da bi po možnosti vnovič določila razvoj od znotraj na zunaj, potem moramo računati s tretjo zimsko vojsko. Odločilni uspehi entente so tembolj dvomljivi, čimbolj se njene ofenzive zavlačujejo.
Joffre o tretji zimski vojski. Rott«rclam, 8. avgusta. Iz Pariza poročajo, da je Joffre izjavil zastopnikom časopisja: Naši sovražniki so že vpoklicali svoje zadnje rezerve. Nič več ne morejo svojih rezerv uošiliati od
ene točke na drugo. Ni moja naloga, odgovoriti na vprašanje, koliko časa bo šo trajala vojska. Mogoče še tedne, mogoče tudi manj, najbrž bo pa končana, še predno bodo naši sovražniki končno zmučeni. To izmučenje bo brez dvoma nastopilo. Sovražnik ve prav tako kot mi, da se jc vojska zasukala. 5 mesečni odpor Francozov pri Verdunu jc izjalovil nemški načrt in izpremenil položaj v našo korist.
Priprave na Francoskem. Haag, 8. avgusta. Iz Pariza poročajo: Vojno vodstvo in vojna uprava se bavita pravtako kot finančno ministrstvo z odredbami in pripravami za tretjo zimsko vojsko.
Curih, 8. avgusta. Dopisnik »Italije« poroča s Francoskega: Velika ofenziva na zahodni fronti se polagoma izpreminja v vrsto krajnih bojev. Vsi znaki pa kažejo, da se vse pripravlja na tretjo zimsko vojsko, ki bo strašnejša od dosedanjih bojev.
Rušila in Imrni
Haag, 8. avgusta. Iz dobro poučene strani se čuje, da je imenovanje Stiirmerja za ruskega zunanjega ministra v zvezi z načrtom, da se izpremeni dosedanja taktika vojnega vodstva. Na Angleškem nihče ne dvomi, da je cilj Rusije Carigrad. Rusija ne veruje več, da bi Carigrad osvojila preko Berlina in zato premišlja, kako bi našla direktno pot do Carigrada.
logami pšenice založil skoro vsa kolodvorska skladišča, da se tako ru-munskim kmetom, ki hočejo dobaviti avstrijsko-nemškemu konzorciju, otež-koči nakladanje žita. Kmetje tožijo.
»Independance Roumaine« ofici-jozno dementira vest, da misli glavni tajnik vojnega ministrstva general Ili« escu v kratkem odpotovati v važni misiji v Petrograd.
Rumunija je dovolila v povračilo za razno nemško blago izvoziti 800 vagonov bencina. »Dreptatea« poroča: Ker se je Rumunija branila podpisati zavezniško pogodbo, je Francija ustavila pariška pogajanja' za 500 milijonsko posojilo, Rusija pa izvoz streliva, zadržala v Odesi 3000 konj in prepovedala vsak prevoz blaga za Rumunijo, dokler ta ne odpove trgovske pogodbe z Nemčijo,
Rumunski študentje.
Bukarešt, 6, avgusta, (Kor. ur.) Včera) in danes je zboroval izredni kongres štu-detov, da se v zvezi z inteligenco izjavi o narodnem vprašanju. Udeležba je bila zelo pičla. Pri današnjih zaključnih pouličnih demonstracijah je bilo med več sto udelež-niki največ znanih priganjačev fuzionistič-nih strank.
»Po nevihti.«
Bukarešt, 8. avgusta. »Tagcblatt« piše pod tem naslovom: Resnosti položaja ne smemo olepšavati. Boljše je, da gledamo nevarnosti v oči in zato moramo misliti o rumunskem nastopu in sicer upoštevajmo razloge za in proti. Današnji položaj je na las podoben onemu, ko je Italija začela vojsko. Neki državnik je izjavil, da si morejo lo velike države dovoliti razkošje, da vsako minuto začne boj, male države pa morajo prej desetkrat premisliti korak, ki odloča o njihovem obstoju in pogubi. To velja tudi za Rumunijo. Navidezni ruski uspehi slepijo in pripomniti moramo, da ruski uspehi nikdar niso bili trajni. Pred kratkim se je trdilo od te in one strani, cla je rumunski pristop k ententi gotovo dejstvo. Danes smo žc preko tega in umetnega viharja je konec. Vsekakor pa se je v tem viharju obzorje v toliko zjasnilo, da povsod uvidevajo, da je še daleč do časa, ko se bo Rumunija odločila.
Naš glas o Rumuniji.
Nemški listi poročajo, da je grof Tisza izjavil, da sc je razmerje do Rumunije pojasnilo. »Munch. N. N.« poročajo iz Dunaja, da mirno gledamo na vse rovanje in da lahko mirno čakamo.
Francozi o Rumunih.
Ženeva, 8, avgusta. Francoski politični krogi so zelo razočarani vsled rumun-skega obotavljanja, katerega razlagajo z malimi ruskimi uspehi. Po njihovem mnenju bi zavzetje Lvova pomenjalo signal za Rumunijo. Sedaj upajo, da bo Sarrail vzbudil Rumunijo.
Curih, 8. avgusta. »Temps« poroča iz Bukarešta, da so vesti o izpremembi vlade napačne. Kralj zaupa Bratianuju. S previdnostjo je treba poslušati govorice o nastopu Rumunije. Ni nobenega resnega momenta, da hočejo opustiti nevtralnost v korist entente.
Rumunija in Bolgarija.
Budimpešta, 8. avgusta. Vladni rumunski »Vittoriul« piše, da so bolgarski vojaki v čolnih večkrat skušali stopiti na rumunski donavski otok Coria. Rumunski vojaki so streljali, Bolgari tudi, pa mrtvih in ranjenih ni bilo. Rumunski zunanji minister je bolgarsko vlado opozoril, cla se taki dogodki prevečkrat ponavljajo in da ne odgovarjajo dobremu razmerju obeh držav.
Drobne rumunske politične vesti.
Budimpešta, 8. avg. »Pester Lloyd« poroča. Bratianu se je vrnil v Bukarešt. — Niku Filipescu je težko obolel. Rusofilni »Adeverul« je razočaran, ker se ni posrečilo rovanje rusofilov. Razpoloženje v Bu-kareštu se je pomirilo. Prejšnji teden je gorela slama. Sedaj je nastopil zopet mir in zahteva po nevtralnosti. Če se zgane Sarrail, bo v Bukarešti! zopet razburjenje. »Dreptatea« poroča, da se je vrnil tudi Peter Carp, ki je imel konferenco z več odličnimi politiki, med katerimi jc bil tudi Marghiloman. O konferenci sc siccr ne ve ničesar, toda gotovo naj bi bilo, da se je govorilo o bližnji akciji konservativne stranke.
Rumunske drobnarije.
Iz osrednjih držav jc pripeljal že stoti »Merkur« vlak. Obe državi se že pogajata za rumunski grah in ječmen za Divo. »Angleški biro« ic z malimi za-
i 00
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. avgusta. Veliki glavni stan:
Izvzemši bojev prednjih straž pri Lju« mici (zahodno od Vardarja) nobenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 8. avgusta. (K. u.) Generalni štab poroča: Več ali manj ljuti arti. Ijerijski boji se vrše vsak dan. Naša severno od vasi Lumnica ležeča postojanka se je pomaknila nekoliko naprej. Naša patrulja je vdrla v vas, prepodila tam se nahajajoče sovražno stražo in se nato vrnila. Imela je le lahke izgube, čeprav jo je obstreljevala sovražna artiljerija.
Izjava bolgarskega vrhovnega poveljnika.
Sofija, 8. avgusta. (K. u.) »Kamba< na« prinaša izjavo vrhovnega poveljnika Žekova: Danes jo bolgarska armada v vsakem oziru boljše pripravljena, kakor le kdaj prej. Topov, streliva .itd, ima v izobilju. Zdravstveno stanje in duh vojaštva sta izvrstna. Razunitega ima veliko vojno izkušnjo in pogum. Naše čete so prešinjene zaupanja, zvestobe za dolžnost in domoljubja. Vsi so prešinjeni vere v veličino Bolgarije, in tako smo prepričani, da bi vsakega, ki bi skušal vdreti v Bolgarijo, da nam vzame sadove naših zmag, pregnali z nezaslišanim razjarjenjem in požrtvovalnostjo.
Ne pozabimo, da se na strani sv,ojih vitežkih zaveznikov Avstrijcev, Ogrov, Nemcev in Turkov bojujemo za našo pravo, za svobodo in triumf civilizacije. Vsled pogodbe in naših dobro ume« vanih interesov ostanejo sovražniki naših zaveznikov do konca tudi naši sovražniki. Za poštenje in zavezniško zvestobo smo podali že zgodovinske dokaze. Jaz in vsak Bolgar spoznava pomembnost sedanjega trenutka in odgovornost pred tem in kasnejšim rodom. Vemo, da bo Bolgarija triumfira-la sedaj ali nikoli. Zato trdim z ne-omahljivo vero, da noben Bolgar ne bo pozabil na svojo sveto dolžnost do domovine in cla so bo boril proti sovražniku, pa naj pride ocl kjerkoli hoče.
Italijani v Valoni.
Baselj, 8. avgusta. Švicarski listi javljajo iz Milana: Minuli teden so odšla velika italijanska ojačenja v Valono; poslali so več tisoč pešcev, veliko topov in letal.
Nikitove skrbi.
Genf, 8. avgusta. Iz Pariza poročajo, da je bil Nikitov obisk pri predsedniku Po-incare več kot formelnega značaja. Kralj je bil zadnji čas v svojem francoskem pregnanstvu vedno bolj vznemirjen vsled izostale, pogosto napovedane ofenzive zaveznikov na Balkanu, ki naj bi mu zopet vrnila izgubljeno zemljo. Zato je smatral za potreben razgovor s Poincarom.
Kakor se v Parizu zagotavlja, je Poin-care kralju slovesno zagotovil, da bo en-tenta Črnogoro pravtako kot Belgijo zopet obnovila. Kdaj se bo to zgodilo, pa Poin-care ni povedal.
Nove železnice na Balkanu.
»Hrv. Lloyd« poroča: Kakor se sliši, namerava naša monarhija v Srbiji, Črnigori in Albaniji ustvariti železniško mrežo, ki bi sestajala iz treh glavnih prog. Prva glavna proga bi se odcepila od proge Budimpešta—Belgrad ter bi šla skozi Srem in čez Bjelino v Bosno in od tu naprej po dolini Drine do njenega izvira. Od tu bi šla skozi Podgorico v Skader, potem skozi Albanijo do Leša in ob morskem obrežju do Valone. Druga glavna proga bi vezala Skoplje čez Prizren s Sv. Ivanom Mcdivanskim. Tretja
glavna proga bi šla od Soluna do Jadranskega morja ter je del od Soluna do Mona-stira že dograjen. Od Monastira bi šla proga skozi klanec Babuna, čez Resno pri Ga-ličici v Ohrido in končno ob reki Skuinbi.
V olivni bo] na Grškem.
Lugano. 8. avgusta. »Corrlere della Sera« poroča iz Aten, da je volivni boj zelo živahen. V središču vsega je Veni-zelos. Nastala je nova stranka »neoin-tezistov« (novosporazumnikov) s programom z »entento, toda proti Venizelosu«. Njeni pristaši so v skrajnem slučaju za vojsko na strani entente, toda boje se maščevanja Venizelovih ljudi, če bi ti zmagali. Nekateri sodijo, da so za. novo stranko skriti agentje. S pomočjo entente bodo najbrž zmagali Ve-nizelosovi ljudje, ni pa še nikakor gotovo, da bi vsled tega Grška nastopila. Ker so častniki in vojaki kralju zvesti, bi nastop bil zelo dvomljive vrednosti. Celo Venizelos je v skrbeh, ker mu je vojaštvo sovražno.
Turčijo v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Turki zopet zasedli Bitlis ln Muš.
Carigrad, 8. avgusta. (K. u.) Glavni stan poroča: Ruske bojne sile, ki so se vsled neprehodnih cest, zveznih potov kakor tudi vsled drugih takih dogodkov povzročenih težkoč nekaj'časa sem ustalile pri Bitlisu in Mušu, so bile vsled ljutega napada in pritiska, ki ga naše čete desnega krila že t^den dni z uspehom izvajajo, prisiljene, da so se pričele umikati, pri čemur so pustile v naših rokah topove, puške in ujetnike. Gorsko verigo južno od Bitlisa in Muša, ki jo je sovražnik do popolnosti utrdil in trdovratno branil, smo predvčerajšnjim popolnoma vzeli. V noči od 7. na 8. avgusta so naše čete vzele kraj Bitlis in 8. avgusta zjutraj sta se južno od Muša udali dve sovražni pehotni stotniji z orožjem vred. Naše čete zasledujejo .sovražnika, ki beži v smeri proti Murathu.
V središču in na levem krilu nobenih znatnih bojev.
Carigrad, 8. avgusta. (K. u.) Tur-ške čete so vkorakale v Bitlis in Muš. XXX
Muš leži 120 km južno od Erzeru-lna, Bitlis pa jugovzhodno od Muša, blizu Vanskega jezera.
NaSe topništvo v boju proti sovražni« kom Turčije.
»Streffleurs Militarblatt« poroča: Turčija je odbila silen napad Angležev in Francozov na Dardanelah. Ko je bila pot po suhem in po vodi vsled našega zmagovitega prodiranja, v Srbijo odprta. je poseglo avstroogrsko težko topništvo sodelujoče v boje pri zalivu Suv-la in Seddil-Bahru in prisililo sovražnika, da se je umaknil na svoje ladje. V Mezopotamiji, Perziji in na daljnih višinah Armenije stoje neumorno na strani naši topničarji v zvestem orožnem bratstvu svojim turškim tovarišem.
Bitka pri Suezn.
Hamburg, 7. avg. »Hamburger Frem-denblatt« javlja: Včerajšnje Reuterjevo poročilo o napadu močnih turških oddelkov r.a Sueški prekop je liki strela z jasnega učinkovalo v Londonu. Od časa do časa se je pač čulo o praskah z manjšimi turškimi oddelki na vzhodnem bregu prekopa, a da bo prišla znatna turška sila do Sueškega prekopa, tega po bojih pri Galli-poliju, v Armeniji in pri Evfratu niso pričakovali. — aNieuwes van den Dag« piše, da tega niso pričakovali in da je zelo značilno, ker se napada vzhodno od Port Sai-da. Angleške čete, ki so se borile v Egiptu na dveh bojnih črtah, niso zelo številne, prekop je ranljivo umetno delo, ki se lahko zruši, če bi Angleže premagali.
Rotterdam, 8. avgusta. Poveljnik angleških vojnih sil v Egiptu javlja: Ogenj naših topov in strojnih pušk izredno učinkuje. Naša pehota je hrabro vzela 5. avgusta sovražne zadnje postojanke. Turke smo zasledovali na daljavo 15 milj in prekoračili kotlino Katea. Število neranjenih ujetnikov znaša 45 častnikov in 3100 mož.
Delitev Perzije.
Kodanj, 8. avgusta. (Kor. ur.) Petro-grajska brzojavna agentura: Ruski in angleški poslanik v Teheranu sta izmenjala 6. avgusta noti s perzijsko vlado, ki izvaja, da se je med vsemi tremi deželami dosegel sporazum, ki prijateljsko razmerje med Anglijo, Rusijo in Perzijo končno utrjuje in rešuje vsem ugodno razna vprašanja glede na finančno in vojaško organizacijo Perzije. Glede na vojaško organizacijo bodo urili perzijske brigade ruski, v južni Perziji pa angleški inštruktorji.
Razna poročilo.
Velik plen nemških podmorskih čolnov. Ymuiden, 8. avgusta. (Kor. ur.) Ribi-ika ladia »K. W. 125 <. ki ie nedavno ia-
vila, da so nemški podmorski čolni potopili 18 angleških ribiških parnikov, poroča zdaj, da je en podmorski čoln napadal štiri ladje; ena oborožena ladja je pričela boj, da bi ušle ostale tri proti zahodu, a so jo Nemci hitro potopili, ker sta se pojavila še dva nemška podmorska čolna; 11 mož je rešila ladja »Doggers bank Sch. 197«, Rešenci pripovedujejo, da je isti podmorski čoln potopil prejšnji dan 14 angleških ladij. Sodi se, da so nemški podmorski čolni najbrže potopili tiste tri ladje, ki so poizkušale zbežati.
K zadnji izpremembi v ruski vladi.
Pariz, 8. avgusta. (K. u.) Petrograj-ski dopisnik »Tempsa« poroča, da je slišal iz prvega vira naslednjo izjavo o vzrokih zadnje izpremembe v ministrstvu: Vojaški in splošni položaj Rusije zahtevata danes bolj nego kdaj čim največjo enotnost vse oblasti. Edino v to svrho so zato sklenili, združiti oblast v Sturmerjevih rokah. Poslal je takorekoč načelnik fronte v ozadju, ker so odslej vse uredbe podrejene njegovi vrhovni oblasti.
Harden o Grški.
Harden piše v »Zukunft« o Grški: Grčija ni, kakor Belgija, Luksenburška in Švica, nevtralizirana država in dolžna braniti svojo nevtralnost. Niti jedno uro ji ni treba braniti nevtralnosti; vsak trenutek jo lahko opusti. Vzrok njenega gorja ni kole-banje med kraljevo in Venizelosovo politiko, ampak vera na suvereno svobodo, ki se pa nahaja le na pergamentu pogodb. Ve-levlasti-varovalke so ustvarile to državo, jo redile, imenovale ji vladarje in ji jamčijo za njen obstoj; prepričanju, da smejo le-te izvajati kontrolo in deželo zasesti, se ni nikoli ugovarjalo. Če složno postopajo, so gospodarji Grčije .., Sedaj šele čutijo Grki, kako nadležna je moč varovatelja napram varovancu.
Angleške bajke o »Deutschland«
Rotterdam, 8. avgusta. »Evening Nevvs« pišejo, da je bila vožnja »Deutschland« le poSkušnja, ker namerava nemški cesar, ko se bo približal čas, da bo moral izročiti zaveznikom svoj meč, s takim podmorskim čolnom pobegniti v Ameriko. »Vossische Ztg.« pristavlja: »Kaj bi se vse zgodilo, če bi za časa Adama in Eve ne bilo nič jablan.«
Vojska v južni Afriki.
London, 6. avgusta. General Smuts poroča 29. julija; Končno smo prišli do osrednje železnice, ki vodi iz Daressalama v notranjost Tahore. Tam so vzele sile pod generalom Kan Doventer postajo Badoma, Bolj proti vzhodu od tam sta se približala dva oddelka na strel daleč do te železnice. Sovražnika so zasledovale naše čete na konjih. Na zahodu je dobro napredoval neki angleško belgijski oddelek generala Grewe, ki se opira na pristanišče Viktori-jinega jezera. Na severozahodu je potiskal general Hortkey sovražnika z meje dežele Njassalla proti osrednji železnici, ujetih je bilo nekaj ujetnikov, med niimi se nahajajo tudi taki, ki so ostali živi od posadke »Ko-nigsbergac. Ker smo potopili neki nemški parnik, smo si končno zagotovili gospodarstvo nad jezerom Tanganjika.
Japonski admiral umrl.
Tokio, 8. avgusta. Reuter poroča: Admiral Kamimura je umrl.
Iz Nemčije.
Bavarski kralj Ludvik jc sprejel več odličnih politikov in je svaril pred tem, da bi se zanašal razdor v nemško ljudstvo.
Ministrski predsednik grof Hertling je odpotoval v Berlin.
Goolo proii Sv. Očelu.
Z ozirom na papežev nagovor na otroke pravi >Corriere della sera«, da gre papeževa nevtralnost predaleč. Papež mora uvideti, da je krivica na strani Avstrije in Nemčije in zato se mora papež postaviti na stran entente.
Francoski »Croix« je prinesel članek za papeževo udeležbo pri mirovni konferenci. Socialnoradikalna »Lanteure« odgovarja zbesnelo: »S kakšno pravico bi bil Benedikt XV, ob uri obračuna zastopan med osvojujočimi? Avstrijci in Bavarci, od katerih upa dobiti izgubljeno krono rimskega kralja, ta stranka »boehejev«, ki ga podpira na vso moč, bi ga morda pač rada videla na mirovni konferenci. Toda kaj bi rekli o papeževi udeležbi nemški luterani, tuski pravoslavni in angleški anglikani, brez ozira na številne svobodomislece. Mi vemo le preveč dobro, v kakšni misli ukazuje Benedikt XV. svojim služabnikom, da naj mu pripravijo pot do konference. Majhni vatikanski Machiavelli hoče spraviti na razgovor problem, kako naj se internacio-nalizira garancija. Toda dostojanstvo ne bi dopustilo takega razgovora in tudi vest bi zaveznikom branila, da pospešujejo poveličevanje papeža; ki bi bilo poveličevanje Ponciia Pilata, ki si še ni umi! rok, katere
mu je stisnila krvava roka tevtonskih morilcev.
Čim bolj blatijo sv, očeta, tem lepša bo njegova slika v srcu trpečih narodov. Kdor v tej vojni res trpi, ta čuti, da je papež res edini, ki prinaša pravičen in trajen mir.
Primorske novice.
Kje je slovenski begunski komisar?
Prvi slovensi begunki komisar dežol-nozborski poslanec vč. g. Roje je moral oditi zopet v svojo dekanijo. Od teclaj pa je ostalo mesto begunskega komisarja nezasedeno. Zahtevamo, da se takoj zopet imenuje slovenski begunski komisar, ki bo, kakor je izvrševal g. Roje, v resnici se brigal za naše begunce. Pričakujemo torej rešitev tega vprašanja v najkrajšem času.
Duhovska vest. V pokoj je stopil o priliki sedemdesetletnice svojega rojstva č. g. Blaž Grča, župnik v Šempasu. Č. g. Grča je bil eden narodnih prvoborite-ljev na Goriškem; bil je deželni poslancc in je veliko storil za svojo župnijo. Želimo blagemu gospodu, da bi kot sin naroda mirno užival še dolgo čil in zdrav svoj zasluženi pokoj. Istoiako je stopil v pokoj č. g. Alfonz Poljšak, vikar v Sto-mažu. Č. g. Poljšak je pastirova! v Stoma-žu celih 32 let. Ljudstvo se ga bo vedno s hvaležnostjo spominjalo. Veliko je pomagal svojim duhovnjanom. Želimo gospodu, da bi vžival v zdravju še dolgo let svoj zasluženi počitek.
Gorica, 3. avgusta. Danes so na Stolnem trgu prodajali konjsko meso; bil je tak naval, da je bil konj v eni uri razprodan in so mnogi odšli praznih rok. — Radi poprave mestnega vodovoda je bila danes voda po mestu zaprta; proti večeru smo vodo zopet imeli.
—	Slovenske sirote na Dunaju. Te dni je dospelo na Dunaj par sto slovenskih sirot iz Brucka ob Litvi. Začasno so nastanjeni v begunskem dvorcu v 10. okraju, odkoder pa pojdejo čez nekaj časa v 20. okraj, kjer bodo imeli svoje zavetišče in tudi svoje slovenske šole.
Odlikovanje. O priliki zadnjih bojev na ruski fronti je bil odlikovan s srebrno in bronasto svetinjo desetnik Danijel Cigoj iz Vel. Žabelj, ki se bojuje - ne da bi bil ranjen — v vrstah nekega češkega polka od prvega početka vojne na ruskem bojišču.
Za goriške občinske tajnike. Prejeli smo: Goriški deželni odbor je z okrožnico z dne 21. marca t. 1. št. 1785 naznanil goriškim županstvom, da se je zavzel pri c. kr. vladi za to, da bi dobila županstva za dela v prenesenem delokrogu odškodnino, ki naj bi služila posebno za izboljšanje plač občinskim tajnikom. Ker do danes ta stvar še ni rešena, naj bi slavni deželni odbor goriški blagovolil rešitev na merodaj-nem mestu pospešiti, kajti občinski tajniki so v sedanjem času podpore nujno potrebni.
Proti sovražnim letalom. Tržaško policijsko ravnateljstvo opozarja občinstvo, da je vsak, ki bi dobil v roke kak sovražni letak, dolžan, da ga nemudoma izroči prvi straži ali vojaški ali varnostni oblasti. Prestopki se strogo kaznujejo.
Ranjena sta bila te dni v Gorici redarja Visintini in Humar.
Odlikovanje. Cesar je z Najvišjim odlokom, izdanim 1. avgusta 1916, podelil tajniku pomorske vlade v Trstu, grofu Petru Smecchia, vitežki križec Franc-Jožefovega reda.
Imenovanje. Cesar je stavbenega svetnika poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu, dr. Franca Ste-cherja pl. Sobenitza, imenoval za stavbnega nadsvetnika pri.poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu.
Umrla je v. Trstu lSletna Josipina Lokar.
—	Kolodvorska gostilna na postaji
Pulj se je s 1. avgustom 1916 zaprla za vojaške in civilne osebe, Vsled tega se je preklical razpis te kolodvorske gostilne, ki je bil priobčen v »Osservatore Triesti-no« in »Laibacher Zeitung«,
Velik morski volk se je pojavil v bližini tržaške luke. Občinstvo se opozarja na nevarnost.
Poizkušen samoumor. 281etna Cecilija C, v Trstu je s samoumorilnim namenom spila količino lizoforma. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Dnevne novice.
-f Odlikovanja, Vojaški zaslužni kri-žcc 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: podpolkovnik 87. pp. Ivan Juras, poročnik 97. pp. Ivan Harter, poročnik 23. lov. bataljona Miroslav Grčič in pred sovražnikom padLi poročni 97. pp. Karel Schulz. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil poročnik 28. polj. havb. p. dr. jur. Franc Pavlin, — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 25. pp. Ivan Premuda, rit-mojster 12. ul. p. Pavel Glančnik, poročnik 28. polj. havb. o. Ivan Ženkn onročnik 17.
pp, Štefan Bokalo, poročniki 97. pp. Vladimir Katz, Josip Frantik, Alojzij Čermak in Franc Ferjančič, poročnik 27. pp. Edvard Ropič in poročnik 6. polj. top. p. Peter Ogris. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila voj. oskrbniški oficijal v Bosnabrodu Pavel Leben in medik oficijal Karel Bien, pri rez. bolnici v Celju. — Častni znak 1. vrste z vojno dekoracijo za zasluge za Rdeči križ so dobili; generala pehote Henrik Fath in Ivan vitez Henriquez in podmaršal Ferdinand Goglia. — Železni križ 2. vste so dobili: podmaršala Luka Šnjarič in Ivan grof Salis-Seewis, podpolkovnik 40. pp. Božidar Raktelj, podpolkovnik 87. pp. Franc Peter, stotnik 7. pp. Maks vitez pl. Henriquez in nadporočnik 5. polj. lov. bat. Josip Bohinjec. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste je dobil saper 14. saperskega bat. Zdol-šek Jurij. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: topničar 15 cm možnarske baterije št. 1 Šmid Tomaž, infanterist 97. pp, Mihalič Mico Samuel, topničarja 3. gor. top. p. Ferlič Luka in Grosschodl Franc.
-f- Novi cerkveni zakonik. Kor. ur. poroča po rimskih listih, da je kardinal-državni tajnik Gasparri novi kodeks kanonskega prava, pri katerem je sam odlično sodeloval, izročil v tisk, ki bo končan najbrže še letos.
—	Letaki sovražnikov. Laški letalci mečejo med vožnjo čez naše kraje letake itd., katerih vsebina je popolnoma neresnična. Shranjevanje takih letakov je prepovedano. Najdene ali dobljene letake je brez odloga in v vsakem posameznem slučaju oddati najbližji vojaški ali varnostni oblasti ali patrulji. Prestopke te prepovedi bodo kaznovale politične okrajne oblasti odnosno policijsko ravnateljstvo v Ljubljani po cesarski naredbi z dne 20. apr. 1854, drž. zak. št, 96, z denarnimi globami do 200 K ali z zaporom do 14 dni.
-f- Izboljšanje gospodarskega položaja duhovščine. Odposianištvu kršč. soc. poslancev in predsedniku društva duhovnikov, Tax, ki so 5. t, m. prosili finančnega ministra, naj podpira akcijo za izboljšanje gospodarskega položaja duhovščini, je izjavil minister, da so mu simpatična stremljenja v korist duhovščini, ki trpi bedo. Pristavil je, da radi sedanjih izrednih potreb države ne more v velikem obsegu uporabiti sredstev države. Gospodarski položaj posebno duhovščine v dušnem pa-stirstvu, se mora, o tem ni dvoma, korenito urediti; kar se tudi pripravlja, a končna ureditev kongrue zdaj radi formalnih ovir ni mogoča. Končno je obljubil minister, da bo vsako vlogo glede na ureditev duhovščini že priznanih draginskih doklad dobrohotno priporočil ministrskem svetu.
+ Za generala dominikancev so izvolili 6. t. m. v Freiburgu v Švici bivšega nizozemskega provinciala patra Ljudevita Gheizlinga.
Gradec. Kakor v vsakih 14 dneh — se vrši zopet prihodnjo nedeljo za sloven-se begunce v cerkvi umiljenih bratov slovenska pobožnost s pridigo in litanijami Presv. Srca Jezusovega. — Na praznik Vnebovzetja Marije Device pa utegnejo biti le pete lavrelanske litanije, kar se bode v nedeljo, dne 13. avgusta še s prižnice oznanilo. — Ljubi Slovenci! Pridite polnoštevil-no, ter pokažite z glasno molitvijo — in odgovarjanjem litanij, da se ne sramujete Boga in Deviško Mater Marijo častiti v svoji materinščini!
Volitev redovnega kapitija bosenske frančiškanske province. V Sarajevu sc je te dni vršila volitev redovnega kapitija frančiškanske province. Za redovnega provinciala je bil izvoljen fra Jožo Andrič, gvardijan v Šutjesku. Mandat dosedanjega provinciala Mihačeviča, ki jc bil pred štirimi leti izvoljen kot naslednik takrat za škofa imenovanega A. Mišiča, je potekel že leta 1915. Volitve se pa radi vojnih dogodkov niso mogle vršiti. Mihačevič sc se« daj naseli v samostanu v Kreševu. Znamenito je, da so izšli vsi sedaj izvoljeni člani redovnega kapitija — provincial s kustosom in štirimi definitorji — iz ene in iste gimnazije (Vuka gora).
Pogrešani vojni ujetniki v Rusiji. Dunajskemu društvu za iskanje pogrešanih vojakov je dunajski ameriški poslanik sporočil, da bodo ameriški nadzorniki v Rusiji storili vse, da bodo smeli pisati vojni ujetniki tudi po onih taboriščih, kjer je sedaj prepovedano.
—	Izredno petdesetletnico je praznovala dne 8. avgusta v Kamniku mati Lucija Svetič. Praznuje petdesetletnico, kar živi v vdovskem stanu. Dne 8. avgusta 1866 jc umrl njen mož, kateri se je v letih 1848 in 1849 hrabro vojskoval v avstrijsko-italijanski vojski in je bil ponovno odlikovan. Ko je dovršil vojaška leta, je vstopil v službo k železnici. V noči 8. avgusta 1866 pa ga je zadela na progi med postajama Trbovlje—Hrastnik tragična smrt, Ko jc vršil svojo službo, je bil od vlaka povožen in v trenotku usmrčen. Zapustil je vdovo s čveterimi otroci. Najmlajši sin, sedanji župnik v Divači, je bil pa rojen šest tednov po smrti svojega očeta. Po rojstvu tega sina se je mati preselila v svojo ožjo domovino v Kamnik. Ker ni imela nikakršne
pokojnine in nobene podpore, je uboga vdova s trdim delom preživljala sebe in svoje drobne otročiče in jih vse lepo. h kruhu pripravila. Koliko je v teh petdesetih letih pretrpela, to je znano edino le Bogu. A kljub temu je doživela visoko starost: štiri in osemdeseto leto. Telesno je sicer neko-liko slabotna a duševno še popolnoma sveža. Bog ohrani dobro mamico še mnogo let!
—	Razpisane učiteljske službe. Razpisane so naslednje učiteljske službe v stalno nameščenje: V postojnskem okraju: učiteljski mesti v Erzelju in Knežaku; nad-učiteljsko mesto v Harijah; učiteljska mesta v Harijah, Kalu, Koritnicah, Kuteže-vu in Šmihelu; nadučiteljsko mesto v Ko-šanii učiteljska mesta v Ostrožnembrdu, Št. Petru, Planini, Slapu in Šembijah; nad-učiteljski mesti v Hrenovicah in Sp. Ze-monu; učiteljsko mesto v Št. Vidu; v kočevskem okraju: učiteljska mesta v Fari-Vasi, Gotencu, Dobrempolju (moški prosilci imajo prednost), Loškem potoku (dve mesti); nadučiteljsko mesto v Srednji vasi; učiteljska mesta v Koprivniku, Novem kotu, Travi, Osilnici, Robu, Ovčjaku (samo za moške prosilce), v Sodražici (3 mesta), Stalcarjih, Strugah, Vozajlu; v krškem okraju: učiteljsko mesto v Kalu; učiteljsko mesto v Št. Rupertu; nadučiteljsko mesto v Telčah; učiteljska mesta v Mokronogu in Ivanjidolini (dve mesti); v kranjskem okraju: nadučiteljski mesti v Naklu in Žabnici; 2 učiteljski mesti na deški ljudski šoli v Škofjiloki; voditeliski mesti v Buko-vici in Zalemlogu; učiteljsko mesto na deški ljudski šoli v Kranju; 2 učiteljski mesti na deški in 2 na dekliški ljudski šoli v Tržiču; učiteljska mesto v Trati pri Gorenje-vasi; ljubljans. a okolica: nadučiteljsko mesto v Polhovem gradcu; nadučiteljsko in učiteljsko mesto v Hrušici; učiteljski mesti na Brezovici in Dobrovi; nadučiteljska mesta v Št. Jurju, Horjulu in Notranjih Goricah; učiteljska mesta v Št. Jakobu ob Savi, Kopajnu, Šmarjah, D. M. v Polju, Zg, Pirničah, Podlipo; nadučiteljsko mesto v Preski; učiteljska mesta v Št. Vidu nri Ljubljani (2 mesti), na Viču, v Žažarju; v litijskem okraju: nadučiteljsko mesto v Žalni; učiteljska mesta na Vačah, Šmartnu pri Litiji, Višnji gori in Zagoriu; v logaškem okraju: učiteljska mesta v Rabinem polju, Sv. Trojici, Spodnji Idriji (Kanomlji), Zg. Logatcu, Sp. Logatcu, Planini, Žireh (2 mesti); nadučiteljsko mestoma Vojskem; učiteljski mesti v Zadlogu in Cirknici.
Šestmesečni tečaj za izobrazbo bolniških sester, Z ozirom oa čezdalje večjo potrebo strokovno izučenih pomožnih moči za vse oddelke javne zdravniške oskrbe je odredilo zunanje ministrstvo, da se ustanove šestmesečni stalni tečaji za temeljito izobrazbo bolniških strežnic in je izdalo splošne predpise za ustroj teh tečajev. Tiste, ki se udeleže teh tečajev, bodo imele v prvi vrsti dovoljenje, da bodo smele delovati kot uradne oskrbniške sestre v službi oskrbnih postaj za tuberkulozne, pijance, dojenčke, končno v službi epidemič-nih zavodov kakor tudi na drugih področjih javne zdravstvene službe (n. pr. kot občinske oskrbniške sestre).
—	60letnico svojega rojstva je v nedeljo praznoval poljed. minister Zenker,
—	Padel je na italijanskem bojišču rez. poročnik 26. domobranskega pešpolka Alojzij Ferk.
K laškemu napadu na Reko se še po-poroča: V via Istria se je dogodila strašna nesreča. Bomba, ki je padla na neko hišo, je prebila streho, eksplodirala v kuhinji v prvem nadstropju in raztrgala soprogo strojnika Bodoviča, ki je bila ravno v kuhinji. V bližni sobi so bili štiri otroci, ki so bili vsi lahko ranjeni in takoj prepeljani v bližnjo bolnico »Rdečega križa«,
—	Vlomi v Dobrempolju. Pred 14 dnevi so neznani storilci vlomili v jedilno shrambo posestnika Valentina Pogačnika v Dobrempolju in odnesli lep plen: 200 kg suhe svinjine, 30 suhih mesenih klobas, potem kruha, kave in sladkorja. Isto noč je bilo vlomljeno tudi pri posestnici Vester in v barako prodajalke Ankerst ter odnesenih veliko dobrih in koristnih stvari. Vloma so osumili ciganki Rozino Titus in Heleno Reichard in ju zaprli.
—	Umrla je v Konjicah trgovčeva soproga Eleonora Detitschegg, stara 40 let.
—	V kr. hrvatskem gledališču so že pričeli z vajami. Gledališče se otvori dne 1. oktobra.
—	Umrl je v Motovunskih Novacih v Istri tamošnji župnik Franc Grunt, star 52 let.
—	Gostovanje zagrebške opere na Reki. Reški list »II Giornale« poroča, da bo letos gostovala na Reki v gledališču »Fenice« zagrebška opera, ki bo izvajala neke opere od Wagnerja, Smetane, Pucci-nija, Verdija in drugih.
Nesreča z orožjem. 17letni bivši graj-eki uslužbenec grofice Herberstein na gradu Gutenhaag na Štajerskem, Lenart Scherr je ukradel grajskemu kaplanu Aloj-ziju^ Makuzu flobertovo puško, v grajski jedilnici pa brovning revolver. Ko se je Scherr kasneje igral z ukradenim orož-|em, se je flobertovka nenadoma sprožila
in krogla je zadela v vrat ruskega ujetnika Andreja Delnika in ga težko ranila,
Samoumor poštnega uradnika. Dne
24. julija se je v Dubrovniku poštni uradnik Zeno Lasztovvitz zavezanih oči in iz velike višine vrgel na morsko skalovje ter ostal na mestu mrtev. Bilo mu je šele 30 let. Ostavil je dve pismi; ali v nobenem ne omenja, kaj ga je nagnalo na ta korak. Bil je zaročen, pak se je s pismom poslovil tudi od za-ročnice.
— Podpisana pogrešam svojega strica majorja Jožefa Pekolj, oziroma njegovo hčer gdčno. Ljudvino Pekolj. Kdor ve kaj o mojem g. stricu ali gospodični sestrični, naj mi blagovoli sporočiti. — Marija Pekolj, Šahovec št. 20, pošta Dobrnič.
Pravoslavna pronaganda v vzhodni Galiciji.
Dunaj, 7. avgusta. Nadškof Volini-je Eulogij je izdal nalog vsem tistim pravoslavnim duhovnikom, ki so morali bežati pred našo ofenzivo 1. 1915. iz vzhodne Galicije v Rusijo, da se vrnejo nazaj v Galicijo in prično s svojim delovanjem. Marca 1. 1915. jc nadškof Eulogij sporočil sv. sinodu v Petrograd, da se mu je posrečilo ustanoviti v vzhodni Galiciji 152 pravoslavnih župnij.
UuDilnnske novice.
lj Ujeti laški častniki na ljubljanskem Gradu. Med ujetniki, katere so pripeljali na ljubljanski Grad se nahaja 129 ujetih laških častnikov, med njimi dva majorja. Grad je prenapolnjen laških ujetnikov, V ozadju je še na stotine laških ujetnikov, ki čakaio na transport.
lj Deželni sadjarski nadzornik g, Hu-mek. Kakor izvemo iz deželne bolnišnice, se je stanje g. deželnega sadjarskega nadzornika M. Humeka v toliko zboljšalo, da je izven nevarnosti; pač pa bo moral ostati še dalje časa v bolnišnici.
lj Imenovanje. Stotnik je postal poveljnik sanitetnega oddelka v belgijski vojašnici g. nadporočnik Kari Kunz,
lj Za padlega g. četovodja Drago-tina Schwentnerja se bode v petek dno 11. t. m. brala ob 7. uri sveta maša v cerkvi sv. Florijana. Priporoča se v blag spomin.
lj Iz Zaloga pri Ljubljani pobegli ruski ujetniki zasačeni. 25. t. m. pobegle ruske vojne ujetnike enoletnega prostovoljca Leonida Kuropatkina (sina ruskega generala) in infanterista Pavla Hodirjeva in Mihaela Savenko so zasačili blizu Samo-bora in jih včeraj privedli nazaj v Zalog.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Boh, žena tovarniškega delavca, 30 let. — Marija Trampuš, hiralka, 94 let. — Marija Gabrič, dninarica-hiralka, 78 let. — Valentin Velkavrh, bajtar-hiralec, 66 let. — Anton Šorli, kajžar-hiralec, 51 let. — Vasil Slobodzian, pešec.
lj Mestni vojaški urad osiane 11. in 12. t. m. zaprt zaradi snaženja uradnih prostorov.
lj Poročil se je g. Edvard Kristan z gdčno. Zupančevo iz Kamnika.
lj Z mesom n:kar v pomije! Pri »Novem svetu« je včeraj nekdo vrgel meso v pomije, češ da je brezmesni dan. Vsa čast gorečemu gospodu, ki se je razvnel za točno izvrševanje odredb, a dotični gospod je naredbo o brezmesnih dnevih gotovo napačno tolmačil. Ta naredba hoče. da se z mesom varčuje, nikakor pa ni njen namen, da bi se meso metalo v oomije. Take »slabe dovtipe« naj dotičnik v bodoče opusti, z mesom se mora varčevati, če se pa meso dandanes meče v pomije, je skoro tako k a z n i v o, kakor ako bi se ga na brezmesni dan jedlo.
lj Ušel je od doma neki lžletni fantič, ki se okoli potepa. Ima kratke hlače, je razoglav in precej močne postave. Kdor kaj o tem fantiču vč, naj sporoči to uredništvu »Slovenca«.
Listnica uredništva. Dopisnik iz Podmelca: Javite nam sedanji naslov! Ne vemo, kam naj Vam pišemo.
ČerMi nssKoK.
(Z dovoljenjem c. in kr, vojnodopisnega stana.)
Že o priliki svojega prvega ofenzivnega sunka preko Kolomcje proti Stanisla-vovu, ki se je po 9dnevnih bojih ustavil v prostoru pri Kolomeji, so bili vrgli Rusi proti našim strelskim jarkom med Dnje-strom in Prutom svojo konjenico, Svrha teh kavalerijskih naskokov proti pehotnim postojankam, ki so se poslej jezdili tudi na zapadnem bojišču in izvirajo baje iz francoske pobude, je pač ta, da se po i'.datni artiljerijski pripravi ponese napad s presenetljivo br7ino do nasprotnih st. ilskih jarkov. Uspeh je seveda redkokdaj odgovarjal pričakovanju. V obrambnem ognju naših strojnih pušk so se zrušili n: ikoki
večinoma že v ovirnem pasu. Cele vrste jezdecev so bile pokošene in črede zapuščenih konj so se podile pred našimi postojankami, katere so naši vojaki potem polovili,
Tudi v zadnjih dneh julija, ko so znova oživeli boji med Prutom in Dnjestrom v gričevju južnovzhodno od Tlumača in Ot-tynie, so Rusi na enak način uporabili konjenico.
Največji konjeniški naskok se je vršil pri mali vasi Jezierzany, približno 10 km južnovzhodno od Tlumača. Rusi so se pomikali tu od Dnjestra sem ob cesti Tlu-macz-Niezwiska proti kraju, kjer so imele naše čete dobre postojanke z močnimi žičnimi ovirami. Po močni artiljerijski pripravi, v kateri so težko trpele tudi vasi v bojnem prostoru, je udrla iz gozda na višinah pri Choemirzu ruska konjenica. Bili so Čerkezi. Celo brigado so pognali Rusi proti nam.
V eni roki sabljo, v drugi sulico, v pol-odp'rtih ustih med močnimi žoltimi zobmi krivi čerkeski nož — kindžal — tako so divji jezdeci vihrali proti nam.
Imenitno so jezdili. Toda komaj so se jezdeci približali našim postojankam, že jih je zgrabi! ogenj naših strojnih pušk. V celih vrsiah smo kosili. Konj in jezdec sta padala, krdela so se zmedla; Cerkezi so zagnali divji bojni krik, ki se je strahotno mešal med prasketanje strojnih pušk. Kljub težkim izgubam, ki so jih utrpeU jezdeci v strojnopuškinem ognju, je del le prišel v ovirni pas. Izredno močnih ovir pa artiljerijski ogenj ni bil tako porušil, kakor so Rusi pač pričakovali, in konji so se zapletli v bodečo žico, stopali na konice, se vzpenjali in metali jezdece s sebe, tako da je nudila v ovirah ujeta konjenica dober cilj.
Toda preživeli Čerkezi so začeli z naj-hladnokrvnejšim preziranjem smrti sredi skozi sovražni dež prodirati skozi ovire, da napravijo pot naslednjim vrstam.
Le-tem se je tudi posrečilo, čeprav ob ogromnih izgubah, priti do naših najspred-nejših jarkov, Z nasajenimi bajoneti so čakali naši nasprotnika. Kri ranjenih konj jih je škropila; jezdeci so razjahali in s kindžali planili na naše, ki so se branili s puškinimi kopiti in bajoneti.
Začel se je divji ročni metež; toda premoč Čerkezov je rastla in zapiralni ogenj, katerega je ruska artiljerija namerila za naše jarke, je oviral dohod ojačenj. Ko je končno prišlo po pet Čerkezov na enega našega infanterista, so se naši po zveznih jarkih umaknili v naslednjo črto.
Čerkezi so udrli v jarke. Zavarovali so za silo zasedeno črto v smeri proti sovražniku in ostali del dneva mirovali, Ponoči jih je izmenjala ruska pehota, ki naslednji dan istotako ni zapečela nobenega napada. Proti večeru so nato naši, ki so bili dobili ojačenja, prešli k obsežnemu protinapadu in z bajonetom vrgli Ruse zopet nazaj v njihovo izhodno postojanko.
Kakor se je dognalo, so Čerkezi v Jezierzanyju in po drugih vaseh bojnega ozemlja plenili. Častniki, ki so nastopili proti temu, so mogli uveljaviti svojo avtoriteto šele tedaj, ko so veliko število ple-rtečin Čerkezev s svojimi revolve.ji po-strclili.
Rožne novice.
Hrvatska himna v Srbiji. »Hrvatski Dnevnik prinaša: Neki Hrvat poroča iz Belgrada, da so preje učili v Srbiji v tretjem in četrtem razredu peti hrvatsko himno. To je bilo predpisano v učnem načrtu. Zato ni čudno, da pojejo sedaj v Srbiji otroci hrvatsko himno.
Neveste padlih vojak&v dobe na Badenskem naslov >;gospa«. Nevesta, mora dokazati, da se je vojak hotel ž njo res poročiti in da je to le smrt preprečila.
Кдј so Prusi? Danski pisatelj Jorgen-sen je definiral Pruse takole: »Slovansko pleme, ki govori nemško.«
ŠtiiideseUetnica telefona. 10. avgusta poteče 40 let, ko je bila narejena prva telefonska naprava, 11. avgusta pa 40 let, ko se je vršil prvi pogovor na daljavo potom električnega toka. Ti za zgodovino telefona važni dogodki so se odigrali v Ameriki; iz Brantforda v Kanadi, bivališču Graham Bellsa, pa do Mount Pleasanta se je vršil pogovor po 9 km dolgi žici. V oktobru istega leta so je govorilo žc iz Bostona do Cam-bridge, februarja prihodnjega leta iz Chicago do Mihvankee, v marcu pa žo po 457 km dolgi napeljavi iz Cliicago v Detroit. S tem je bila praktično upelja-na iznajdba, na kateri so delali iznaj-ditelji različnih držav. Splošno pa velja kot iznajclitelj telefona Graham Bolls. — Od tega trenutka pa jc nastopil telefon svojo zmagoslavno pol po celem svetu, in danes ima to praktično napravo vsak koli'■kaj važen kraj.
— Tudi napitnino so se podražile. Na Dunaju je bil te dni obsojen natakar neke velike kavarne zato, kor jc klofutnil nekega stalnega gosta, ki mu ie v teh tenkih časih dal Z a črno kavo
kot napitnino 6 vinarjev. Natakar mu je rekel, da mu ne ho nič več stregel; pri tem je prišlo do prepira, ki je prinesel gostu klofuto, natakarju pa zapor.
En avtomobil na 30 prebivalcev. Ame< riško poslaništvo v Švici javlja: Naraščajoče blagostanje Američanov se ne kaže dandanes nikjer tako jasno kakor v avtomo-bilni obrti. Dognano je, da se je letošnjega leta izročilo v javni promet 1,200.000 do 1,300.000 novih avtomobilov. Vsled tega pride v Ameriki na vsakih 30 prebivalcev en avtomobil, Avtomobilna obrt je zrastla s tem na četrto največjo obrt v Združenih Državah. Šest največjih tvornic ceni svoje letošnje avtomobilne izdelne takole: Ford 500.000 voz, Willys Overland 200.000, General Motors 120.000, Chevrelot 95.000, Studevaker 75.000 in Maxwell 70.000. V Združenih Državah je vsega skupaj 448 tvornic za avtomobile. Vse to je naravnost vrtoglav razvoj, če se pomisli, da na pr. izdela ena taka tvornica Fordova, ako odštejemo nedelje in praznike, do dva tisoč avtomobilov sleherni dan ...
Prvega ženskega pro5esorja ima zdaj tudi špansko vseučilišče in sicer v osebi grofice Pardo Bazanovi, ki zavzema stolico romanskih jezikov na vseučilišču v Madridu.
Reforma višjih dekliških šol na Ogrskem. Ogrsko naučno ministrstvo je izdalo 25. julija naredbo, s katero so reformira organizacija višjih dekliških šol. Višja dekliška šola preneha kot taka, ostane pa lc do četrtega razreda v dosedanji obliki. Izza četrtega do osmega razreda sc izpremeni šola v dekliško gimnazijo. Upcljana je tudi matura.
Najdražje toplice so v mestu Sio-foku na Blatnem jezeru. Toplice ima v najemu neki Julij Veradi na dva mesc-. ca za 80.000 kron in je torej čisto naravno, da mora v tej kratki dobi spraviti skupaj navedeno vsoto in še kak tisočak več. Sedaj se nahaja v toplicah 2000 gostov, ki bivajo deloma v vasi Siofoku. Skromno stanovanje z dvema sobama stane v Siofoku v čedni hiši za dva meseca 800 do 1100 kron (!), v, običajni vaški bajti 200 do 300 kron. Liter mleka ni mogočo dobiti pod 80 vinarjev in radi tega ponujajo gostjo rajši krono, cla le niso brez njega. Sadja v Siofoku ni, a kadar so se vendarle pokazale breskve, so bile kg po 5 kron. V gostilnicah se plačuje: za juho 80 v. do 2 kroni, za govedino z omako 3 K 80 v., za bržolo 7 K, za telečjo pečeno nogo 3 K, pol piške 5 K, zelen grah 2 K, zelen fižol 1 K 20 v., kos torto 1 K 20 v. Ko so najemnika vprašali, zakaj je tu vse tako drago, jc odgovoril: »Delam po zgledu budimpeštanskih cen.« Rib pa n. pr. ni mogoče preplačati, ker ima blatnojezersko ribarsko društvo monopol. Dela z vojnimi ujetniki, katerim ne plačuje mezde, a prodaja ribice po 5 K, 1 kg smučev K) K (!). In ko so mu rekli, da druge toplice na Blatnem jezeru niso tako drage, je dejal: »Prosim, Siofok vendar ni za siromake. To toplice so za boljše kroge, za, veleindu-strijce, bogate zasebnike, kateri hočejo dobro živeti in to jo treba v današnjih vojnih časih dobro plačati. Jako veliko izdatke imam in če se vse dobro premisli in preudari, niso siofoškc toplico nič predrage . . .«
Težkoče angleških poročencev. Egyp-tian Gazette od 13, julija piše: Vsled vojske se dražijo poročni prstani od dne do dne. Zaročenci dobivajo vedno odgovore, ko hodijo kupovat iste: Naročite jih takoj, sicer bo prepozno in Vi bodete morali k poroki brez prstanov. Ker nc dobivajo več zlatarji zlatih funtov za topiti, je zdaj prav težavno preskrbeti si zlata. Zaloge gotovih prstanov so majhne, in naročba zahteva mnogo časa, preden jc izvršena.
Gospotolve.
—	Scciefe des Charbcnna^es de Tri« fcil (Premogokopna družba v Trbovlju). V letu 1915 je napravila ta družba, ki nosi francosko ime radi vpeljanja njenih akcij na borzi v Genfu in v Parizu, celega dobička K 5,082.715. Vštevši prenos iz leta 1914 (K 162.667) ostaja čistega dobička K 1,356.699. — Razsipala sc bo dividenda od 5% (K 10) (kakor v 1. 1914 nasproti K 12. v 1. 1913). Na nov račun se prenese znesek od K 154.594.
Hmeljska !et?na bo letos v naši državi glasom strokovnih poročil komaj srednja; pri tem jc pa treba odbiti še 30 do 50 odstotkov običajnega pridelka, ker se jc za toliko zmanjšalo pridelovanje. Še nekoliko slabše kaže letina na Nemškem.
—	Kranjska industrijska družba je pričela gradili veliko tvornico elektrodov; v tvornici bodo pričeli delati spomladi prihodnjega leta. Izdelovali bodo karburit in anode za almnnijsko industrijo in elektrode do 3' - m visoke in 80 do 1000 mm široke, ki sc bodo uporabljale v električnih pečeh za izdelovanje kalkija, solitarjevo kislino, vojno železo in clektro-iekla.
Ržene, pšenične in ječmenove slame bo nakupil Zavod za pospeševanje •obrti za izdelavo slamnatih čevljev. To slamo se bo največ rabilo po gorenjskih okrajih, kjer se bodo tudi navedeni čevlji izdelovali. Ponudbe za prodajo slame naj so pošiljajo naravnost na naslov: »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22« z natančnimi podatki, koliko slame in kam postavljeno da je pripravljen kdo prodati in po katerih cenah.
— Nadzorovanje mlinov. Lani niso bili mlini, ki meljejo za plačilo, v splošnem pod nikakim uradnim nadzorstvom, kar je vodilo do raznovrstnih neprilik in zlorab. Nadzorovanje mlinov, ki opravljajo skoro vso mel za dom, pa je tem važnejše in po-trebnejše, ker se ž njim tudi ureja poraba žita naših poljedelskih producentov. Na podlagi cesarske naredbe z dne 11. junija 1916, drž. zak. št. 176, je c. kr. deželna vlada za Kranjsko med drugim tudi sledeče odredila: I, V svrho uspešnega nadzorovanja imajo okrajna glavarstva razdeliti mline po okrajih oziroma okoliših, in sicer tako, da dobi vsak mlin posebno svoje okrožje. V tistem okrožju stanujoči producenti smejo dati mlet samo v dotičnem mlinu. Nasprotno pa ne sme mlinar sprejemati meli iz drugih okolišev, temveč samo iz tistega, ki mu je odkazan. Če pa je v kakem kraju več mlinov za vrstjo v mali razdalji, smejo biti vsi pri-deljeni skupno enemu in istemu okolišu. Glavna stvar pri taki razdelitvi mora biti to, da je nadzorovanje možno in pa da se ne dela producentom nepotrebnih sitnosti, II, V svrho uspešnega nadzorovanja mora imeti vsak mlinar, ki melje za plačilo, posebno beležno knjigo, kamor se morajo vestno vpisavati sledeči podatki: Datum prevzetja žita; ime in stanovanje producenta; vrsta žita; množina žita; število oskrbovanih družinskih članov; datum izročitve moke, Beležne knjige se dobivajo pri ljubljanski podružnici vojno žitno-prometnega zavoda proti povračilu nabavnih stroškov. Naročajo pa se tudi lahko potom okrajnih glavarstev. III, V svrho nadzorovanja za dom porabljenega žita se priooročaio za posameznike mlinske izkaznice. Vpeljava teh izkaznic ni obvezna in okrajna glavarstva imajo v tem oziru proste roke, da jih vpeljejo, če se jim to zdi umestno in potrebno. Mlinske izkaznice se izdajajo redoma le za krajše dobe, nekako za dva ali tri mesece. IV, M 1 i n a r j e v o plačilo. Najvišja izmera plačila za mletje meli je bila z na-redbo c. kr. deželne vlade z dne 16. aprila 1915, dež. zak. št. 9, določena. Naredba je glede viiine tega plačila razveljavljena, pač pa ostane še nadalje v veljavi določba § 4. gori navedene naredbe, da se mora plačilo za mletje plačevati v denarju, ne pa z žitom s takozvano »merico«. Posestnikom za dom pužčeno žito se mora porabiti res samo za člane domačega gospodarstva, ne pa za plačilo mlinarju. To je naravnost nedopustno, prepovedno in kaz-njivo. Razvado, jemati oziroma dajati »merico«, je treba na vsak način odpraviti. Politična okrajna oblastva pa imajo v smislu § 21. uvodno navedene cesarske naredbe splošno pooblastilo, da ukrenejo giede višine plačila za mletje po lastni previdnosti. Ta določba omogoča, da nastopijo z odredbami, ki se jim zde umestne, cla zabranijo vsako zlorabo in obvarujejo škode one, ki dajejo v mline mlet svojo mel.
Ureditev nromela s scaieas&sa Sitem in sočivjem. Dne 29. julija t. 1, je izišla v državnem zakoniku št, 233 ministrska naredba glede prometa s semenskim žitom in sočivjem. Z ozirom na § i3. te naredbe se upravičenim trgovinam s semeni priporoča, da pravočasno naznanijo vojno-žitnopiometnemu zavodu, za koliko nameravajo semenskega žHa prositi pri c. kr. poljedelskem ministrstvu, ker s:cer bi se utegn;lo zgodili, da bi se z dotičnim blagom с1г'<<;је razpolagalo.
-j- Urecitsv premsia s sešivjem. Izšel jc ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 7, avgusta 1916. leta, številka 23.182, s katerim se uravnava promet s sočivjem, Zaukazuje se: Podjetniki kmetijskih obratov smejo cd zasedenega sočivja lastnega pridelka porabiti za setev največ 10 odstotkov, in za preživljanje oseb, navedenih v § 3,, točka la, cesarskega ukaza z dne 11, junija 1916. 1., drž. zak. št. 176, največ 30 kg na leto za vsako osebo. Vse ostalo sočivje se mora za prevzemno ceno prodati podružnici Ljubljana vojnega prometnega zavoda za žito ali njenim pooblaščencem. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Sejmi morajo ostali. Državna zveza trgovcev, ki hodijo po sejmih, s sedežem v Lincu se je pritožila pri trgovinskem ministrstvu, češ da v zadnjem času nekatere občine opuščajo sejme, dasiravno je tako početje na veliko kvar v gospodarskem oziru za ie sejmarje. Fo mnenju te zveze take odredbe nikakor niso biie utemelje-
ne. C. kr. dežel, vlada opozarja vsled tega na svoj razpis z 14. julija 1915, št. 17.268, v katerem so navodila giede sejmov za čas vojne.
čez 30 let stara dobra
z najboljšimi izpričevali, ki je služila že več let v župnišču v Istriji, išče mesta v kakšnem župnišču, kjer ni živine in polja. Pismene ponudbe se prosi poslati na npra-vo lista pod »DOBRA KUHARICA«
Gospodična
ki je že službovala v trgovini, ter zna dobro šivati, zmožna tudi nekoliko nemščine, išče mesta v kaki trgovini v mestu še rajši na deželi v svrho nadaljnega priučenja za prodajalko. Naslov pove uprava lista pod Prodajalka 1883,
brez otrok išče za sept. termin mesta. Naslov pove uprava lista pod štev. 1882.
& № Škilil ј^ \š M J « J Deželne pridelke in sadje
kupuje trgovec
II? 9
m
vešča mešane stroke, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe z navedbo plače naj se blagovolijo poslati na upravo lista pod »Pošiena 1881a.
Prekajeno prašičje meso, kranjske klobase, braunšvajgerce in drugo mesno blago prodaja po najnižjih cenah
Vnovčsvamica za živmo Dunajska cesta št. 29.
Malo rabljen

48
M
llf ffip! silili
se proda Gradišče 15, I. levo.
m m i ' § p j
a I £
ifi ГА
'Л
... P v J
m m m
ilffP®

i: 'i
s primerno Šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom MIh. Omalicn, naslednik F. S. ^krabar v Vjšiijigori.
V Krškem cb
takoj prodati
:avi, Dolenjsko, je
obstoječe iz 1 nadstropne hišo s 7 sobnmi i. t. d krasno verando, parkom ln vodovodom; iz velikega hleva z magacinom, velike vinske kleti, gospodarskega poslopja, rastlinjaka. ledenice, s prostranim dvoriščem; v.-:s solidno zidano, v prav dobrem stanu in za vsako podjetje pripravno; k posestvu spadajo vrtovi, vinogradi, travniki, njivo in bosta, ki so v najugodnejši legi in najboljšem stanju. Po svoji legi in kakovosii jo posestvo prav ugodna naložitev kapitala, najlepia prilika za vsakoršno podjetje, pa tudi za mirno življenje. Plačilni pogoji ugodni Proda fc v celcm ali posamezno. Pojasnila daje ĐR. J. HOČEVAR, župan Kriko.
|^шш1)тштштштшшшпшшпш1кшш1ши:шш11!плттак
Suha gobe, visisM kamen, međ, vosek, kunmo in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veSetogovina


mm ш
'5
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznili sodov in vreč.
Mar
v mm
Ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlsto a K 87'— za 100 kg brez vreč.
Rapsove tropine v ploščah po 70 K brez vreč
a loo kg.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 00 kg a K 63 — za 100 kg brez vroč.
Sladkorno krvno Шајо po 51— K za 100 kg
z vrečama vred,
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, lećircn, domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo.
Kffietovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kafnita. kalijevo sol. 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superioslat, mešana gno jila, zlasti 14°/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 60 kg za K 10'— il 100 kg z vrečo vred. Naročniki uaj dostavljajo lastne vreče iranko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K t 100 kg z vrečo vred.
Odslej prodaja knjižico „Živinorejci In vojna" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po naj-
ligodneiših cenah koruzno storže, ajdove, prosene
in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, mlatiinEce itd. naročajte le pri GospodarsM; Zvezi.
s sladkorjem ali brez sladkorja skuhan kupuje vsako količino. Vzorce in cene na — I. Gfgović, SISAK.
Kupi se dobro ohranjena, napol krita ffl 01
in dvojna ozir. samo ena konjska oprava. Ponudbe na županstvo občino Moste p. Ljubljani.
Išče se
obstoječe 2—3 sob, kuhinje in vsemi drugimi pritiklinami za september ozir. november. Ponudbe sprejema g. l.enček, Radeckega cesta št. 6.
Absolventinja
trgovskega tečaja, zmožna računstva, knjigovodstva in obeh deželnih jezikov, strojepisja, korespondence in pisarniških del želi primernega mesta v mestu ali izvon mesta. — Naslov pri upravi „Slovenca" pod št. 1869.
Ema Globo£nik-Winterhalter naznanja slav. občinstvu, da je z današnjim dnem otvorlla
vsakovrstnih ročnih del, Istotam se dobijo tudi različno idrijske čipke. Vsak dan od 2—7. ure zvečer. Ljubljana Woliova ul. 1/IL
Kava!
Kava v kockah že zmleta s sladkorjem; 1 kocka se potrebuje za pol ltr. kave. Navodilo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol ltr. vode, in najboljša sladka kava je gotova.
Samo en posus! Na tisoče priporočlln.h pisem na razpolago. — En poštni zavoj 6 kg stane samo K 25. - Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik tovarne
Iv. Urek, Ljubljana 4,
Mestni trg 13.
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
M.Rosner&C!.
v LjvMiam.
Kneza Auersperpa radioaktivno thermalno kopališče
Kranjskem
Sezona od 1. maja do 1. oktobra
Thermalni-bazeni, posebne thermal-
ne kopeli, močvirne kopeli, itd. Indikacije: revmatizem, protin, nev-ralgija (ischias) exsudati, posledice zlomljenih kostij, itd.
Prospekti brezplačno pri
kopaL ravnateljstvu.
M Ш
Ponudbe na naslov:
Инрп&ш na najvišji dnevni ceni.
i
la
Franca Josipa cesta It. 7.
ka deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zava ovanja оз doživetje in smrt, otroški!) dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri živijenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavurovanj koncem
leta 1914..............................K 173,490.838-—
Stan e garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,752.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti življens';o zavarovanje, veljavno za DOJSIO ХЗОаГООаПјЈБ, naj se v lastno korisi obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
ESP* Sposobni zastopniki so sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Sia.ije Terezie c»sta št. 12.

& ^Ч^З
t) ? ' i /U

F\. ^ l. Sl<abernš

i
f^estni trg št. 10

Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
izdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Jninf Gostinčar. državni Doslanec,