Oar Write U» Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NEKAJ VEČ KOT 2NADANDOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzcraši sobot, nedelj in praznikov). :: Citajte, kar Vas zanima :: Telephone: CHclsea 3-1242 Entered ma Second Class Matter September 21st. 1903 at the Post Office aft New lark, N. under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 222. — Stev. 222 new york, monday, september 23, 1 94 0—ponedeljek, 23. septembra, 1940 Volume XLVIII. — Letnik xlvii5. PARN1K Z OTROCI TORPEDIRAN Utonilo je 83 otrok, drugih pa 210. Vihar prevrnil rešilne čolne Politična kampanja . Sinoči je iz Londona dospejo poročilo, da je nemška podmornica 600 milj oo-#reznil v razburkane valove. Otroci so bili stari od enega Jota do petnajst. Poskusno glasovanje napoveduje Roosevelto-vo zmago Znani mesečnik *4 Fortune Magazine'' vodi poskusno glasovanje, pri kaerem jc dobil . , i ■ ! doslej predsednik Roosevelt lvot pravi angleška admira- J____, Ji teta, jc torpedo zadel parnik od strani. Mnogo otrok in plrugih beguncev je bilo ubitih v posteljah. Parnik je bil že torpediran J 7. septembra v zelo liudcm viharju, toda poročilo o tem je bilo objavljeno šele včeraj, ko so v neko angleško pristanišče pripeljali zadnje rešene 'begunce in mornarje. Mnogo otrok je tudi pomrlo v rešilnih čolnih, ki so ostali na razburkanem morju skoro 24 ur, predno so dospele ji jih angleške bojne ladje. . Otroci bili večinoma javnih okrajev Londona. | nad 5.'> odstotkov glasov, AV. L. Willkie pa komaj 35 odstotkov. Na podlagi tega ugotavlja "Fortune": — Zn Roosevclta in za Will-kieja se je zatrdno odločilo i razmeroma le malo volilcov. Pretežna večina jih še vedno koleba sem in tja. Glasovi teh velikih vojnih ladij. Deset mi-Jijono«v dolarjev je potrošila za mobilizacijo annade, devet mi-Jijonov dolarjev pa za nove topove. — Sedanja zvezna vlada, čije voditelj ponovno kandidira za predsednika, je ediran 17. septembra, so bili! gamizacijo sta morala potopljeni prvi otroei, ki so bi- j iz lastnega žepa. li i]>oslani iz Anglije v Kanado. Zadnji teden avgusta je bil torpediran holandski parnik Volendam, ki se je sicer potopil, toda ž njim ni nikdo u-tonil, temveč so bili vsi otroci in drugi begunci s posadko vred rešeni. Tedaj je utonil samo blagajnik, ki je padel čez ograjo, ko je plezal v rešilni čoln. volilcev bodo odločilnega po- | I»°hvalil Hirana Johnsona, ki so ga ealifornijski volilei zopet pominirali *a zveznega senatorja. Dejal je, da ga smara za junaka in da deželi manjka takih ljudi kakor je Johnson. Nato je začel govoriti o svojem i*oslanst'Vu. Rekel je, da )>ombe, ki padajo na Anglijo, ogrožajo demokratski način življenja. Za ohranitev demokratskega sistema je dvoje potrdimo: močna obramba in obuditev narodnega gospodarstva. — V Californijo sem prišel, — je poudaril Willkie, — da pridigujeui ta nauk. Malo prej je govoril Willkie v Phoenix, Arizona, ter izjavil, da ima dovolj usposoblje- V Ptici, X. V odbor Ameriške , je državni dela v. st ran- ili oglas. Policiste in časnikarje prosil, naj se ne m m le v bližini njegovega doma, da bo odvajalec oziroma njegov zastopnik lahko stopil v stik z družino odvedenega otroka. Sinoči je bilo po radio sporočeno, da je bil odvajalec malega Marca de Tristana zasa-čen in otrok rešen. Včeraj ob 9.15 zvečer je bil otrok starišem vrnjen nepoškodovan in le nekoliko izmučen. Odvajalec je na zelo čuden Angleži bombardirajo nemške postojanke . . , ,. . . . , ... .način prišel pravici v roke. la oddaljena kakšne pol milje , La>-stnik nck(1 vcli,ke v Ri_ od doma je stopil k strežnici J vcr p. Ce(.n Wctzel je Sel neki moški ter pokazal na o- z nekim svo»m prijateljem im la je Trista- troka rek o« nov, kaj ne ■ Ko mu je strežnica prikimala, je zgrabil c-1 roka za roko ter ga ji iztrgal. Strežnica jc zakričala ter planila nanj. Ni se je mogel drugče ubraniti kot da jc potegnil revolver ter jo z ročajem pobil na tla Nato je lov v gore Sierra Nevada. Tam sta v gozdu, kjer je naenkrat zmanjkalo vozne poti, zagledala nekega moškega, ki se je na vse načine trudil, kako bi obrnil svoj avtomobil. Oba pa sta na zadnjem sedežu v avtomobilu zagledala otroka in takoj Po Rokavskem zalivu divja-1 jo silni viharji, vsled česar Nemci zopet Nemci še ne morajo vpasti v ra]j London Anglijo. Pole bombardi- , , . v jiosti za obnovo ameriškega ke (American Labor Party) l>o i , , ...A: k k...: .J/ji..:> !gospodarstva. — Amerika mora zgraditi vroči m dolgi debati odobril Roosevclta. Spočetka je bilo za Roosevclta 442, proti njemu pa 2o4 glasov. .. so jima je dvignila slutnja.Ta-pograbil otroka, sedel z n.,imjkoj ,pristopita k ncznancil ter j ga pričneta s kopitom svoje v Fordov avtomobil in se bliskovito naglo odpeljal. Poleg sitrcžniee so našli ko-verto, v kateri je bilo šeststo besed vsebujočo pismo z navodili in raznimi pojasnili. Na koverti je bilo zapisano puške biti po glavi, tako da se je onesvestil. * Odvajalen in otroka sta nato z avtomobilom odpeljala v River Pine, Cal., kjer sta se vstavila pri trgovcu Franku (kar je najbrž veljalo strezni- Brcitenll)aHuK otroka sta Brci-ci): - Prosim vas, vrnite se tenibaehovi ženi piKtila v oskr-domov. Ne govoriti z nikomur ^ ter naznanila policiji, da sta drugim kot. z vasmi gospodar-j odvajalca^ Xa policijski jem. Mr. de Tristan bo zado- ?g tega pa so sinoči angleški letalci navzlic dežju in viharnemu vremenu bombardirali več nemških oporišč v Franciji, Belgiji in Jlo-laudski. Angleži so zlasti bombardirali ladje, katere so Nem-ci pripravili za svoj vpad. United Press poroča, da je bilo ob fran<*oskem obrežju videti mnogo požarov, kar d°ka zuje, :i«m»n. Tekom dneva so prihaja i i • posamezni aeroplani in 11 m • 1: t i: bombe tako na Jjontloji kot na razne druge kraje ob jug . z dnem obrežju. Proti večeru .-o prihajali j aeroplani v večjem številu, -'» •metali bombe i;: na raznih krajih Londona so nastali poža- Zadeta je bila ena ve] :a stanovanjska hiša, ena cer! e . ena šola, in nekaj trgo\in t. r solioto zvečer j»a so angleški letalci sipali vžigalne bom-In? na Bouoli>gne. iiomba rdi rana so bila tudi šc naslednja hiš, toda kakih žrtev ;•<»■ mesta: Ostend, Dunkerque, Ca-jne omenja, lais, Antwerp, Tarneirzen in Flushing. Več ladij je bilo zažganih v Rotterdam!!, zelo jc bil tudi poškodovan Calais-(St. Omer kanal. Pa tudi na Berlin je 'bil zopet izveden zraeni n;:f!»a njegovem mnenju se Združene države pod nobenim pogojeni ne Rinejo vmešati v evropsko vojno, kajti če se vmešajo, bo enkrat za vselej odzvonilo ameriški demokraciji, in dobili bo li jo totalitarno diktat uro. Hoover je prepričan, da t>o v sedanji vojni zmagala Anglija. Zmago ji bo za jamčilo J>rezprimeriio junaštvo, s katerim se brani. Toda mir, ki bo sledil sedanji vojni, ne bo mir v pravem pmnenu twsede, pač pa le nekakšno premirje. Neverjetno je namreč, da bi se po sedanji jvojni začele države raz o reševati. Denar bo Ugubil vrednost, odplačevanje dolgo se b za-vteklo T Ml T med- Notranji tajnik o oboroževanju Te dni je govoril ]>o radio republikanske senator Bridges iz New Hampshire ter imenoval washingtonsko vlado "cu-kreno" vlado, ki je nesramno zanemarila svoje dolžnosi, z neumestnimi pripombami žalila vlade tujih držav ter s svojo politiko podžigala delova nje takoimenovane pete kolone. Njegova izvajanje je pobijal notranji tajnik Ickes ter navedel številčne dokaze o u-speihih New Deala. — Roo^eveltova vlada, — je rekel, — je vse nekaj drugega kot so bile vlade njegovih republikanskih prednikov, o d Hardinga do Hoovra, kateri bi bili najraje naše vojne ladje uničili in potopili. — Roo«eveltova vlada je u-stvarila največje in najsijaj-nejše brodo»vje. kar jib je kdaj imela na^a dežela. "Cukrena" Rooseveltova administracija je dala zgraditi nad 50 letališč, velika zračna brodovja za armado in mornarico ter 50 ve- ja ko zračno brodewje, — je rekel, — se je ne bo upal napasti noben dikator. Toda to še nikakor ne bo zadostovalo. Amerika mora tudi temeljito popraviti in izboljšati svoje domače gospodarstvo. Willkie je obdolžil vlado, da je skušala sabotirati ameriško industrijo. Vlada je silno zvišala narodni dolg, navzlic temu je pa še vedno devet milijonov Amerikancev nezaposlenih. Naraščanje dolga mora prej ali slej dovesti do uničenja ameriškega demokratskega sistema. narodni trgovini 1>o igrala zlato kot plačilno sredstvo le neznatno vlogo. Tudi manjše bodo sprejeli Doslej je moral biti mladi mož, ki je hotel prostovoljno vstopiti v vojaško službo, najmanj pet čevlje v in štiri inče visok .ter je moral tehtati že saj 115 funtov. Kar je bilo manjših, jih niso smatrali sposobne za vojaško službo. Pod-ik>lkovnik Mathews v Trenton, N. J., je pa drugačnega mnenja. Pravi namreč, da je vojaških predpisih dovoljeno sprejeti v vojaško službo tudi mo-»ške, ki so visoki samo 60 inčev ter ne telita jo več kakor 105 funtov. — Izkušnjo nas uči, — je rekel Mathews, — da 30 vojaki nizke raf?ti dosti bolj vztrajni kot pa njihovi večji tovari-fiit \ oljen, če boste tako storili. Na pločniku je obležal tudi siv klobuk, ki je padel odvajalen z glave, ko sc je s strežnico boril. Ljudje, ki so bili priča temu prizoru, ki se je pa tako naglo zavr!il, da niso mogli poseči vmes, opisujejo <>d-vajalca kot teninopolega, kri-vonosega moškega, starega 50 let. Natančne številke licenčne na kari si ni nihče zapomnil. Le v tem so soglašali vse, da jc bila na nji prva številka "6", za njo pa črka "E'\ Avtomobilska komisija stražnici je povedal, da se piše Wilhelm Jakob Muhlen-broch, (povedal je, da je Nemec in da je leta 1935 nepo-stavno prišel v Združene države iz Vancouver, R. C. Breitcnbach je telefoniral otrokovemu očetu Marcu de Tristan v Hillsborough, Cal., ter 11111 sporočil, da je šerif iz Plaeerville, Cal., z otrokom v avtomobilu na potu. In proti večeru je bil otrok zopet v objemu svojih starišev. Odvajalec ni prejel nobene odkupnine. Takoj po odvedbi je očetu sporočil, da zahteva $100,000 odkupnine. Poročilo iz Berlina naznanja, da je dež zelo oviral / a ene napade na Anglijo, da pa so nekateri aeroplani na /.! c temu izvedli zelo u*pe polete, v katerih m» bila ra/'» l.i je nato sporočila, da so bile ne-1 davno prijavljene tatvine šti- j Z vprašanjem, ali bo padel rib ploŠČ, začenjajočih se z [odvajalec triletnega Marca de "6-E". Iz pisma je bilo razvidno, da je nedvomno pisal zelo izobražen človek, ki je pa vedoma delal napake, da bi zvodil policijo za nos. Tristana v roke pravice ali ne? — se je bavila vsa ameriška javnost. Na to vprašanje je bilo 1110-g'če precej točno odgovoriti, namreč, da so prilike za aretacijo odvajalca v razmerju Uo: 1. O odvedbi Tristanovega o-troka je bil takoj obveščen -J. Edgar Hoover, načelnik FBI (Federal ..Bureau of Investigation ). Hoover ima zemljevid Združenih držav, na katerem jc zaznamovano, kje so razpostavljeni njegovi agenti. lloo\cr alarmira tiste, ki so najbližje mesta, kjer se je zločin završil. Nato je spravljena zadeva v tek. Agent je natančno premerijo in preiščejo pozorišče zločina in vse, kar je v zvezi ž njim. V Tristanovem slučaju je bil proees ta: Skušali bodo dognati, kje je bil kupljen klobuk, ki je padel odvajalen z glave, ko se je boril z otrokovo strežnico. Pismo, v katerem zahteva odkupnino, bo mikroskopičiio preiskan, če so morda na njem odtisi prstov, s čimer bi se dalo ugotovi i identiteto zločinca. nekatera železniška kr /• •• 1 i 1 je bil uničen tudi en hair.- 1 r, v katerem je z:rore!o naj na: OH) aeroplanov. li V Wash i 11 gt o 11 u bi pregleda-slike zločincev ter posvetili ki se ujcina- V pismu je bilo rečeno, da je otrok v najboljših rokah inr0i|kar je bila ^ej^a tako-1 Ys0 lilijo tistim,_ ki SC da starišem ni treba s^krl>eti j-llllcnovaiia Lilltlberghova , z oiusom odvajalca. zanj. Imel bo vso postre«l)o \stilv.A lea 1930 ki et, deset in dvajset dolarjev. — Bankovci niso smeli biti za-znovani. Stariši tudi ne smejo obvestiti policije Ko bodo i-meli denar pripravljen, naj objavijo v lisitu poseben oglas. Oce je bil pripravljen plačati odškodnino ter je objavil v lo v Združenih državah 187 od vedenj. Agent je justičnega večalo nalilo Zii 4.5 odstotka. Največje mesto je seveda New York, ki ima 7,."»^».-'"»'» prebivalcev. Nadaljna mi.j«m-ska mesto so: — t'hieago, liU, .'j 84,556, Philadelphia, Pa.. 1 ,!>:{.'»,086. Detroit, Mi. J,., I,-618,549 in Los Angeles, t'al., 1,4!M),71H' prebivalcev. Druga večja nic^tu pa -<»:— Cleveland, Ohio, ; po- tem Pittsburgh, Pa., 66.»,."»s5; San Kraiieix-o. Cal., t',."».">;;; Milwaukee, \Vi-., o^il.a.j^ prebivalcev. < i lavno mesto Vashington, D. C., ima <>♦>'>, 15.'» prebivah-ev. Boston, M a •*.*., ima 7»'.! »..">_'( I; Baltimore, Md., s.Vt.144; St. Buffalo, N. V., 575,150; New Orleans, La., 4!n.,,28*J; Minneap lis v Minnesoti, 48J>,;)71; Cincinnati, Ohio, 452,8o2; Newark, N. J., 428,236; Kansas City, Mo., 4t)0,175; Indianapolis, Ind., 386,170; Houston, Texas. 150; Seattle, Wash., 3W,847; Rochester, N. Y., .VJ4.604. — Rochester je 22-to največjo mesto v deželi, •*QLAS NAHODA" — New York ■ Monday, September 23, 1940 VSTANOVLJEK L. 1893 t «. m 0 f GLAS NARODA (VQIC* OF THE PEOPLE) 99 Owned Vrtale Published by Sloveaie Publishing Conpiuj, (▲ Corporatfao). , President; J. Lnpabi, Sec. — Place of business of the tad addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK. N. X. 47th Year "Glas Naroda" Is ireued every day except Saturdays, Sundays and Holidays* Subscription Tearly fa.—. Advertisement on A^re«nent. 2a celo leto velja list sa Ameriko in Kanado fO.—; zs pol leta $8.— ; as fietrt leu $ 1.50. — Za New York aa celo leto 97.—; sa pol leta $3.00. Za Inosemstvo aa celo leto »7.—; aa pol leta 13.00. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan iavreinSi sobot, nedelj hi praznikov. L- -GLAS NARODA," SI« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. V. Telephone: CHelaea S—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST t tem, cU imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Caiopit mora odgovarjati potrebi Časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. POD HITLERJEVIM JARMOM Narodi, ki jih jc podjarmil« Nemčija, preklinjajo na-eijski gladovni rešim. V Belgiji jo čedalje več nezaposlenosti in revščine. La-ni ni 'bilo noben mesec več kot l2*J0 tisoč nezaposlenih. T<>da začetkom julija 11M-0, v trdtjem mesecu nacijske vlade, je ocenila 'bruseljska delavska borza število nezaposlenih na 297 ti-b'»č. Po povratku beguncev in demobilizirancev bo pa nedvomno naraslo njihovo srtevilo nad en milijon. Po velikih belgijskih mestih je vsak peti odrasli prebivalec brez dela. 1 Neza{K>sleni se morajo omejiti do skrajnosti, t<»da na-eiji skušnjo tudi zaposlenim Belgijoetn vsiliti gladovne racije. Belgija je V pogledu živil navezana na uvoz, zaradi o-kupacije je (pa uvoz nemogoč. Nekaj si ic nega je na Holandskein. Holan-dska je imela velike rezervne zaloge živil, ki jih je pa nemško vojaštvo deloma porabilo, deloma poslalo v Nemčijo. Ilolandska vlada j«' lansko ipoletje naročila ogromne množine mesnih konserv, da bi jih proti majhni odškodnini razdelila med revnejše sloje in nezaposlene. Na-eiji so vse te konserve zaplenili. Pred okupacijo je Holands'ka'uvažala knno za svojo živino, z okupacijo je bil pa uvoz odrezan. Nemci so vsledtega zapovedali poklati g vejo živil,o, toda meso ni bilo 'porabljeno za domače prebivalstvo, pač ga je Nemčija "kupila". 1 Tembolje pa zna nemška okupacijska armada skrtx-ti zase. Nemški generali plenijo Belgijo in Holamisko. Blaga ne plačujejo z nemškimi markami, franki ali goldinarji, pač !pa / za dolinicami M nemške kreditne blagajne*'. Nezaposlenost narašča tudi na Norveškem. Norveškim ribičem so j*"brali naciji čolne, kmetom pa vprežno živino. Od eksporta odvisne industrije 'morajo odpuščati delavce, tovar-l'C ne dobivajo za obratovanje dovolj premoga in surovin. Na povelje "upravnega sveta za zasedeno norveško ozemlje" jc bila vsem tovarniškim delavcem znižana plača. V zasedenem ozemlju so 'bile nizpuščene vse delavs'kc organizacije. Vsako strokovno-unijsko gibanje je i>od najstrožjo kaznijo iprapovedano. Dosti delavskih voditeljev čaka v ječah svoje temne usode. OBVEZNA VOJAŠKA SLUŽBA Z Roosoveltovim podpisom je bila dne 16. septembra uzakonjena predloga glede obvezne vojaške službe. Postava se tiče šestnajst in jx>1 milijona moških, starih od 21 do 35 let. Ker je za vsakoletno vežbanje določenih le 900 tisoč mož in iiar je tr ba računati z gotovim odstotkom prostovoljcev, bodo—povprečno računano—vzeli izmed vsakih enoindvajsetih le enega. Doti-enrka bo določil žreb. Kot dan registracije je določil predsednik 16. oktober. Tisti dan bo praznik. Vsi, ki se jih tiče »postava, se bodo morali registrirati. Pri registraciji in delili, ki so v zvezi ž njo, .bo — večinoma brezplačno in prostovoljno—zaposlenih nad dva milijona državljanov. Ko bo enkrat zadeva v teku, bo padlo njihovo število na dvestotisoč. Vse kaže, da se bo v doglednem času tudi Amerika iz-nebila problema nezaposlenosti, kot *e je to zgodilo po raznih evrops'kih deželah ,pred vojno. Ameriško go.fpodarstvo se bo silno razmahnilo. Industrija bo dobila ogromna naročila. Samo za vojaška taborišča in orožje bo treba potrositi nad dva tisoč milijonov dolarjev. Koliko uniform, čevljev in perila bodo morale izdelovati tovarne, ne oziraje se -na municijo in druge potrebščine. Gospodarstvo se bo »povzpelo s p°mocjo vladnih naročil. Vlada si bo morala potrefoen denar izposoditi. Nekega dne bo pa moral davkoplačevalec-pokriti s povečanimi davščinami vse to izdatke. Postava vsebuje tudi točko glede "konoškripcije industrije". Te odredbe senat ni hotel odobriti, proti nji je bil »pa tudi Willkie in žnjim vred vsi vodilni republikanci, toda konferenčni odbori so se slednjič sporazumeli glede nje in sedaj je (postava. Ako se vlada s kakšno tovarno ne more sporazumeti glede naročil, ima vlada pravico proti gotovi odškodnini zapleniti tovarno. To bo dobra šola za tiste industrijalce, ki so nameravali z oderuškimi cenami skubiti vlado, ali so pa vladna naročila sploh zavračali, ker se jim je od angleške vlade obetal večji dobitek, v Moric in Izak. Pred okrajnim sodiščem v Bsdki se je moral zagovarjati novopazarski trgovec Moric Papo, ker se je pregrešil zoper uredim o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Moric ima svojo podružnico v Raski. ki jo vodi njegov brat Izak. Ves zadnji čas pa kupci niso mogli dobili v tej trgovini niti kaplje petroleja. Ko -o pristojni organi pregledali Mori-čevo jn Lzakovo skladišče, >o našli več ko sto kant petroleja, s katerimi Rta Moric in Izak čakala, da jir izpred aid a po čini večji ceni na račun siromašnega naroda. Moric je bil obsoii n na 5000 din denarne kazni in pa na mesec dni zapora brezpogojno. Otrokova smrt pod sodom. Nedaleč od Bistre na Hrvatskem r-e je zgodila naslednja nesreča: Kn*et Jakob Poturi-ca iz vasi Jakovija v bistriški občini se je vračal iz svojega vinograda v Pušči Bistri z dvema »sosedoma in z 11 -letnim sinom Slavkom. Na vozu je bi! sod s tremi hektolitri vina. Noči ca, ki je držala lestvo, je nenadno popu-stila. I^e-tva je padla z voza obenem s Slav-kom in očetom Jakobom. T*isti trenutek se je z voza zvalil za njimi tudi poln sod. ki je treščil na Slavka, da je siromak po nekaj minutah izdihnil v naročju svojega oče?a. Zaradi izkoriščanja sezonskih delavcev so v Novem Sadu prijeli Milju-tina ('uro ki je imel pisarno za kupčijo z nepremičninami. Kakor beležijo beograjski listi, je bil Mil jut in <'ura prijet na o-vadbo javne l>orzo dela, ker je sjoljufal sezonske delavce na ta IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh krltiiniu časih je vsakemu fitatelju dnevnih vesti potreben to priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnliji ceni. — Naročite a ie danes! Velikost 9H x 14)4 inčev 48 velikih strani; 32 barvanlh semljevldoT tujih držav In 9 zemljevidov Zdr. drŽav ln za sta f vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- zna^enih; Zanimivi svetovni dogodki. NsjnovejSi zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1J NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- SKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po 3 oz. po 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom ln ko ga izpolnite in po&ljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: • GLAS NARODA " SI« WEST 18th B1KMJLT NI W I0BK, N. X. način, d*a se jim je predstavljal kot mož z različnimi vplivnimi zvezami, ki bo delavcem rzposloval dovoljenje za odhod na sezonsko delo v Nemčijo. Kolikor so doslej ugotovili, je na ta naein dobil od kakih 20 družin okrog 20,000 din. Preiskava se nadaljuje. Skrit zaklad umorjenega. Te dni je v okolici Gline blizu varijeli. 70.000 ljudi se je naučilo pisati in brati v treh letih. Xa seji prosvetne sekcije Hr-va^koga kulturnega društva "Napredka" v Sarajevu je poročal prof. Martinovič, da se je letos naučilo čitati in pisati v Bosni in Heneegovini 30,000 od rasi ili ljudi. Ob koncu letošnje sezone je položilo izpit o-krog 6000 učencev. V treh letih se je v Bosni in Hercegovini naučilo pisati okrog 70 tisoč ljndi. T,etos so razdelili med ljudi 28,000 abecednikov in 12.000 raounic. Pol vasi zasleduje mladega pokvarjenca. V vasi StruŠčiu blizu Siska se jo dogodila žaloigra v družini Ivana Gjurana, ki je na delu v Nemčiji. V hiši živi mati z ,21 -letnim sinom Stjepanom in 19-letnim sinom Ivanom. Mati je prosila svojega očeta, 77-Ier-nepa Stjepana Totlia, da se je proselil v njeno hišo, dokler se ne povrne mož iz Nemčije. Starejši sin Stjepan je prizadeval materi silne skrtbi, ker je že zgodaj zašel na kriva pota. Po cele noči je izostajal od doma, popival in kvartal ter je postal pravi tip vaškega pos+opaca. Nitoee v vasi ga ni mogel trpeti, ker je bil poleg tega še domišljav in se je z vsakim hitro skregal. Mlajši brat pa je bil priden in je rad pomagal materi pri gospodarstvu. Zato ga starejši fbrat ni mogel trpeti in VOJNA V SREDOZEMLJU Vojna v Sredozemlju je bila večinoma omejena na boje v zraku. Italjanski letalci so bombarirali petrolejske tanke v Hajfi v Palestini. Ravno tako so tudi napadli Aleksandri-jo ter so tudi obstreljevali nek angleški konvoj v Rdečem morju ter razna železniška križišča in ceste v Egiptu. V Hajfi je bilo ubiti 39 A-rabcev in največ v neki moše- T kstss SQ V^ftU savetje. STRAHOTE VOJNE Času primerna knjiga Spisala Berta pl. Suttner ! 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Peter Zgaga N A.J DALJŠA POT Prejšnji teden je reporter i pan in še nekateri drugi, ki velikega newyorskega dnevni-1,so pa po slovesu od nje kmalu Lr 11 C-^i ■! tf* P «« «. n A t —_ A 1 * - J* " I A * 1 • « | _ , ameriškem vesolj- ka ustavil na cesti pet ljudi in! jih vprašal, katera pot v njihovem življenju je bila najdaljša. Pešpot, seveda. Vsak je drugače govoril. Vsi so ob tej ali oni priložnosti prehodili milje in milje brez pravšnega počitka. Ob čitanju tistih Odgovorov sem se »ponmil ne kilove, kako utonili v stvu. — Kdo bi ob poldveb ponoči čakal kar in se cincal v Brooklyn! — sem mislil. — Tri. štiri vožnje do Bronx parka in nazaj, pa bo beli dan. V zadnjem vagonu ni bilo žive duše. Kondukrforju sem dal kvoder in mu naročil, na j je sklenil, d'a bo ž njim obračunal. Te dni okrog 11. zvečer je prišel Stjepan domov, Ivan, utrujen od dela, je že od 9. naprej spal. Stjepan je prišel k Ivanovi postelji in ga je zbudil. Začel mu je očitati, da je pokvaril njegovo puško, Ivan ga je prosil, naj niiiuje, da bo mogel spati, ker je utrujen. Ko ie Ivan videl, da nič ne pomaga, je vstal in hotel iti v sosednjo sobo. kjer je spal stari oče. Ta trenutek pa je izkoristil Stjepan. in ustrelil Ivana, ki se je zgrudil na t!a. Stari oče se je medtem prebudil, vzel palico in šel proti Stjepanu. V tem se je zbudila t um H mati, ki je klicala sosede na pomoč proti surovcmfu sinu. Stjepan je z opeko udaril starega očeta po glavi in nato skočil skozi okno ter po-begnil v noč. Ko so va-ščani čuli, kaj se je zgodilo, so zasledovali Stjepana, pa ga do jutra niso mogli izsledi* i. Ivan je dobil-polno svinčenega zrnja v.prsi in bo težko okreval. Tudi stari oče je precej hudo ranjen na glavi. Stjepana sedaj iščejo orožniki. Kača se mu je o vila okrog vratu. Kmet Mustafa Halilovič iz Suvara pri Baranah -e je na poti v Roža j utrudil. Da se odpočije, je sedel v senco ob studencu in kmalu zadremal. V* fnu je začutil, da se mu ovija nekaj hladnega okrog vratu. Ko se je zbudil, je na svoje grozovito presenečenje opazil, da se mu je kača dVakrat ovi-la okrog vratu in ga čvrsto stiskala. Kakor jdblaznel je začel vpiti na pomoč in tekati po livadi, dokler ?e ni od razburjenja in izčrpanosti zgrudil nezavesten. Ko se je spet osvestil, se mu je kača že odvila in odpadla s telesa. Mustafa na je bil že dolgo ves iz uma. neki kmet, ki jo prišel mimo, ga je zhrihtal. in pra spremil v Roža j. dolge, toda strašno težavne j mc ob sedmih zbudi. In je za-poti, ki sem jo prehodil nekega 'drdralo proti severu. Skuhal nedeljskega jutra pred nekako i sem zaspati pa ni šlo, naj sem petindvajsetimi leti. Lj še tako prizadeval in mižal. Mladi smo bili takrat in!Na '54' ti sta vstt>Pil" ščanske šole ter je jokaje priznala, da so je igrala s samokresom in je nehote ustrelila svojega prijatelja. Nekatera znamenja pa kažejo, d'a je bil mladenič ustreljen v majhnem prepiru. Nesrečnik je še kazal znake življenja in so ga prepeljali v bol-nišieo. kjer pa je izdihnil. Uvedena jo preiskava. DARILNE POŠILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO DIN.---$ 2.25 DIN,---9 4.2« DIN.---$ 6.— DIN.---$ 9.75 DIN.---$19.— DIN.---$37.— V DINARJIH v lirah 100 LIR---$ 5.80 200 LIB---$11.2» 300 LIR---$16.65 500 LIR —--$27^0 1000 LIR---$54.— 2000 LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE OBbER, za kar je treba posebej plačati Tried razmer t Evropi nI mogoče T Jugoslavijo In Italijo nakazati denarja v DOLARJIH. temveC samo ▼ dinarjih oz: lirah. Isto velja tudi sa vse drage evropske driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. i: t rOTNllKl OBDILIK » t: 216 West 18th Street, New York Mene >e je lot i 1«> čudno ugodje. Se nikdar prej in nikdar pozneje nisem sanjal tako lepih sanj. Vse—z eno besedo vse—je bilo moje: denar, dekleta, palače, sijaj, časi, slava. Samo zaželeti mi je bilo trf«by, pa je bilo vse pred menoj, v^e v f^bsegu mojih rok. Iznena-da pa krik, in sem se zrušil v vsakdanjost. Konduktor je zahreščal: — "Bronx Park!" Planil sem k\ išku ter skozi vrata na platformo. Z vsemi pljuči sem nekajkrat zajel »veži zr*k. Žejalo me je, strahovito žejalo. Precej dobro sem presodil: — Zdaj mora biti |H>ltreh. Mogoče imajo še kje odprto! Sel sem s postaje na cesto. Takrat okolica Bronx Parka ni -bila še tako zazidana in prometna kakor danes. Štant za fraiikfurtarjc in limonado je bil že zaprt. Onkraj ceste »o v salonu ugašali luči. Potrkal sem, in usmiljeni bartender mi je odprl. .— Kozarec piva, — ipravini, — ne enega, dva, tri, deset! X at oči vrček in ga jK>sta\i predme. Sežem v žojj—nič. V* drugi žep—praznina. V notranji žep suknje—vse prazno. V žepu -|K>leg ure sem imel vedno kvoder <4za vsak slučaj." Pa ni bilo ne kvodra ne ure. Bartender me nestrpno opazuje, nato pa pravi: — Le iz-pij! Ampak prej bi moral povedati, da nimaš denarja. No, I »a se mi je že malo zdelo. So bili že pred teboj trije taki tiči tukaj. Kar iapij in good night! Obstal sem na cesti pod milim in mrzlim januarskim ne-bom. New York je dolg približno dvajset milj, toda tisti, ki ga je prehodil od enega do dru-gej^a konea, ne bo verjel tej trditvi. Neizmerno daljši je, in čim dalje greš, tem dalje se t: odpira. —Kakšen gros se bo pa že dobil, — se potolažim in se začnem otipavati. Pa nič in n-ič —do —do fnnenta me je obral, kdorkoli je bil že. Ljudje, ki se s takim delom bavijo, so ne-prekosljivi mojstri. Baje imajo v New Yorkn posebno šolo zanje. Šolarju pri veže učitelj na vsak prst zvonček. Ko se nauči seči v žep, ne da bi za-cingljaJo, je potrjen in dobi diiplomo. Kdaj in kako so bili mene obrali, še danes ne morem pojmi ti. Pa naj bo že kakor liočc. Menda je bilo ob treh zjutraj, ko sem nastopil v svojem življenju najdaljšo in najtežav-nejšo pot. Več o tem pa v jutrišnji številki. . i Ui-----■ - -- -i " i i "O j n jtlmmti "GLAS NAHOD A" — New York Monday, September 23, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 MTHA.IL ZOSČENKO: Ranocelnik JGotovo ste opazili ljudje božji, da ima sodišče največ o-pravka z zdravniki. Ta je recimo z umazanimi rokami operiral bolnika, drugi je med1 operacijo izgubil očala v črevesju, pa jih ni mogel najti, tretji je neprevidno odrezal nekaj neki neizkušeni dami. To je strašna nevednost, ka j takega se v Evropi ne dogaja. Tn zato je trefaa •take zdravnike strogo kajznovati. Tenia zakaj vlačijo po sodišču ranocelnika Jegori-ča? Seveda. visoke izobrazbe nima, pa tudi nobena posobna krivda ga ne teži. ♦Zgoflilo se je takole: Zbolel je muižik Rjavov po imenu, ko-čijaž po poklieu, star 37 let. politično neopredeljen. Mužik je bil dober, vsa čast mu, čeprav ni bil član komfunistične stranke. No in nekoga dne je obolel. /te'odec je imel napet in težko je dihal. Deval >i je na /ežlodee steklenico z vročo votlo, pa ni nič pomagalo. Silno se je ustrašil. Naročil je svojn ženi, naj nemudoma pokliče najboljšega ravnika — speei-jalista. Zona je sklenila roke, zdelo se ji je škoda denarja toda prepirati se z bolnim možem se ni upala. Poklicala je zdravnika. Prišel je mož visoke postavi in vicoke izobrazbe Vorobej rek po imenu, }>o>litično neopredeljen. Otipal je želodec in dejal: **Neumnosti, za to vendar ni bilo treba klicati specialista. Bolnik se je nekoliko preobje-del. Dajte mu klistir in skuhajte mlu kuro. oznal in tudi jaz jih nočem poznati. Kure naj je mednarodna Uuržu-azija." Mučil so je mužik do večera. Zvečer jo pa naročil ženi, naj f>okliče slovečegn Jesroriča iz Male Obte. Težkega srca je ži*t~vovala žena prihranke, toda zdravnika je poklicala. A Jegorič se je obotavljal. "'("V ste poklieali specialista, — je dejal. — ni t roba meni hoditi k vam. Jaz nimam niti visoko šole in pisati ne znam dobro. < 'emu bi po nejjotreb-nem bodi I tja in nazaj." ♦Obotavljal o]nikiu ni otij>al. 4'Zunanji zelode'C s tem nima ničesar opraviti," je dejal, "otipavati notranji želodec pa nima smisla, s tem bolezni ne bomo odpravili. Vprašal je, kttj j*' predpisal bolniku njegov piedhodnik. Trpko se je na-simihuil in naročil bolniku naj napiše na listek naslednje be--ede: 4'Sem zdrav in moj pokojni oče je tudi zdrav. V imenu Očeta in SKetega duha!" Tn ta listek naj bi bol ink po-go'tnil. "Oh." je pomislil mužik, "pismenost je svetloba, nepismenost pa tema. Prigovarjala mi je mmirel prositi, da bi napisali to na listek namesto mene." '"Rad bi storil to." je oe zna. Prišel je in dogovorili so so glede cene. Zaliti val je svinčnik, sam je prinesel papir in jel pisati. ITrajalo je dobro uro, morda tudi dve, ves se je potil, toda napisal je Vse: '"•Senu zdrav in moj pokojni oče jo tudi zdrav v imenu Očeta in Svetega duha. — And-ron." Podpisani li>t je izročil nfu-žiku. Ta ga je požiral in požiral, dokler ga ni končno požrl. Ji goric se je ta čas od v>eh prisrčno poslovil in odšel. Prod odhodom jih jo opozoril da za uspeh no jamči, ker izreka ni napisal sam bolnik. fMužik so „je pa razveselil, celt) najedel se .je, toda ponoči jc vendarle umrl. e čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tn-nel je ona najzanimivejših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spis D Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega 269 strani. V tem HI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, aa njegovem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama. Cena $1.50 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa .roman na vso moč živahen in zanimiv. Naročite pri: Glas Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. "GLAS NAHOD A" — New York Monday, September 23, 1940 V S T A N O V L J E N L. 1893 V METEZU hm —: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. :— Uogat je, proet — in gre si naprtit žen>ko — žensko, kakršna 7e Tina! Saj ne rečem, je že bila, dokler je bila — zelo zaljubljen sem bil nekoč vanjo, a potem, take, kakršna je zdaj — Bog me varuj — in prav dobro je prišlo vse to z Gornikom. In jaz sem tvoboden na vse štiri kraje in pojdern — pojdem — nemara res v Ameriko. Ali tudi ne; — ali pojdem in se vrnem; ali — kakor bo, pa bo. Zaradi Vande mi je malo *itno, saj jo imam pravzaprav rad. Vendar že vidim Tinino kri v njej in opažam poglede, ki mi niso dobrohoteči. Nič ne mara zame. In kako bi! Ko vem, da ji Tina kvasi o meni tako in tako in Vandi nisem v njenih očeh, kar bi moral biti. — ne bom se cmeril imam še preveč življenske sile »v sebi. ►Salobarda, kdor vzdihuje ali se bije v takih slučajih! Nak, mene bi bilo škoda za vse tako početje. Hej — ves svet — ves mli jc odprt !" .Nehote je pomtknil klobuk na zatilnik in globoko zavzdihnil in se s širokim pogledom raagledal po me^tu. Večji in večji je bil vrvež krog njega in od morja sem je zaslišal žvižg siren in se je spomnil tujih krajev. "Vse bom še ob-redel, vsepovsod me bo do*?ti; za zakon pa nisem rojen in ni->em bil in ne bom za spone, za skrbi." Počasi je šel po pomolu in njegov pogled je objel vso Širno p!an zelenega morja. Galdbi so se zibaje zaganjali v breznnejne vode in njih iskreča se belina se je svetlikala kakor srebrna luč. Tone je postajal in šel ispet dalje, a potem se je okrenil in se napotil spet iv mesto. "Kam bi zdaj!'* se je doniislil. "K Bizjakovim pojdem, lepo je pri njih in gospa PoKli ane bo gotovo vesela," je sklenil in kmalu vstopil v starinsko hišo. ki ji je bilo videti, da stoji za vse večne čase in >e ne zmeni za ves *vet. Modro je gledala na >iroko, mrko in resno cento, ki se ji je poznala le skrb ?a bogastvo, za dei.ar in trgovino. Tu ni bilo izložb, onih kričečih, ponujajcč:h >e. A' resni mogočnosti je bila cesta \šeč »anto sebi, kakor bi vedela, koliko bogastva je okrog nje. Tu in tam je široko gledal napis raznih tvrdk in znanih imen: težki vozovi ?o stali pred hišami ali se zibaje in škripaje počasi mikali proti morju in kolodvoru. Mogočna vseoblant denarja in t rez noga stoletja starega dela je polnila vso cesto. Zamolklo je zazvonil zvonec pri vratih in služkinja je odvedla Toneta v salon, kjer so se v pohištvu, slikah in zavesah mešali okusi in neokusi v>eh časov in se gnetli slogi vseh zadnjih dtsetletij. Ze so se ooditc kakor ctoma." Tone se je zahvalil in se pogreznil v ogromen naslonjač. Poldi pa je sedla na zofo, ponudila cigarete in tudi sama segla po njih. 1 "Poslavljam so, gospa." je pričel Tono in bil nenadoma prepričan o resničnosti svojih besed. "Poslavljate Pa kam hočete zdaj na na jesen?" • "V Ameriko." ".Moj Bog, ali fo norčujete? Je resnica?" {Poldi je poskočila in plosknila z rokami. "Pa kaj je napotilo k temni ;n — Tina, kaj bo ona?" je hitela v sapi dalje in sedla tik Toneta. "Tina? Ah, to sem zapodil." 1 "Gospod Mlak'ir, proim vas, spravljate me v največjo radovednost! Govorite, govorite, kaj ise je pripetilo, kaj je vendar?" "In kaj menite, da bom mirno gledal vso to stvar z Gornikom?" z i j i "Ah!" , . 4 * • ' j *"Saj \am ie gotovo znano i niso sami imeli brodo-vja, zato so sorožit-veni tehniki, zidanju trdnjav in strategiji so jako narasli. V debelih bukvah tedanjo dobo najdemo različne tehniške fantazije, ki dandanes niso kar nič več tako fantastične, na pri- ___,__, - , . .mer; načrte bojnih vozrl. ki -o pred >mrt.io obljubil, ko se ie . , , . , . ti -c -j -rr polni topovskih cevi, ki molno mudil na Francoskem. Ker so . ' He Anglosasi upirali, da bi ga priznali za kralja, se je pripeljal na otok s 60.000 vojščaki in se izkrcal pri Hastingsu. 18.! j iz vozov. ceJo načrte vozov, ki jo niili pogonska sila — to so bili konji — skrita v notranjosti: to je bil pač srednjeveški tank. . oktobra 1066 jo prema sni Vi ljem' domačinsko vojsko v silno| Med drugimi kon.-trukcijami krvavi bitki, v kateri je padel prodrle šele mnogo ka- tudi kralj TTarold. Viljem je zasledimo topove z za- zavladal na ta način nad otočjem. Ponesrečen Napoleonov poskus. Pretek a so stoletja, no da bi se kdo z oboroženo silo lotil angleškega otočja. Obe srednje vejški pomorski velesili. Spa ni- dešnjim polnilom; metalce opnija, zažigalne boinfl)<», potapljaške zvonove za pionirje; prve težke strojne puške, nazva-tio mrtvaške raglje — skratka, bilo jo mnogo novotarij in tehniški duh je bil vsepovsod izredno niz tri ban. Novo oborožitvena tehnika ie bila tudi ' ja in Hoalndija ^ta bili preje j taktično izražena; pojavila se potolčeni, preden sta mogli pri-1 je strokovna četa. Jezdeci so ti v bližino angleškega otočja, kot novost dobili puško. Na- Anglija si jo zgradila veliko vojno brodovje za varstvo svojega otočja in svoje morske posesti. Sele v Napoleonovih časih je nastopila znova nevar- stalo je prvo moderno topni-fJtvo, lahko in težko bojno topništvo, medtem ko so spočetka topove uporabljali samo kot obrambo za trdnjave. "Debe- nost za Anglijo, da se bodoča Bertha" srednjega veka je Francozi skušali izkrcati na o-U^tala 80 stotov in je bilo za- tokili. Položaj prod dobrimi 100 leti je bil približno takšen kot danes. Kakor sedaj Nemčija, tako je tedaj Napoleonova njo in za V-o opremo potrebnih 72 konj. V 30-Tetni vojni je švedski kralj Gustav Adolf spravil na bojno poljane izred- Francija obvladala skoraj VSO|UO novost: topove za pehoto. Evropo. Francoski premoči v To ,G hiIi lahki ^^ M go Evropi pa je tedaj zoper-stavljala Anglija, kakor so zo-perstavlja sedaj nemški premoči v Evropi. Napoleon je v Angliji zrl svojega glavnega nasprotnika. Že v E|giptu se je zaman trudil, da bi Anglijo nmrtno zadel. Ko je videl, da po tem indirekinem potu ne moro Angliji do živega, so je odločil, da jo napade na njenem lastnem otočju. Napoleon je pripravil 70,000 mož. . ■Jvota 1803 je francoska vojska imela vse leto na flandrij-ski obali prave vaje v izkrca-vanju. Napoleon je imel namen prepeljati svojo vojsko na Angleško v dolgih, temnih in meiglenih zimskih nočeh. Ker pa je imel slabšo mornarico kakor Angleži, je hotel prevoz izpeljati s trgovteko mornarico. iDa bi Angleže prevaril, pa je hotel nastopiti z vojno mornarico nekje drugod. Mislil jo, da se bo mogel izkrcati v naj-boljšerrt primeru v nekaj urah, v najslabšem pa vsaj v 14 dneh. Sredi januarja leta 1804 je zbral v Boulogneu 70,000 mož, ki jih je nameraval povesti na Anigleško po isti poti, po kateri so nekoč šli Normani. Izkazalo pa se je, da so pristaniške naprave premajhne za tako bile njihove cevi prevlečene z usnjem. Njegovi vojaki ho imeli tudi prvo lahke muškete — puške. V 17. stoletju se je pojavilo važno tehniško taktično vprašanje: ali se naj še obdržijo čete s sulicami poleg strelcev? A'i je treba •suličarje odpraviti! To vprašanje je dobilo svoj odgovor, ko so krog leta 1680 iznašli bajonet. Druga, navidezno postranska iznajdba, pa je iniiela še večje posledice: to so'bile papirnate patrone. Dotlej je bilo treba namreč zmeraj prej vzeti Hmiodnik iz mošnje, treba ga je bilo izmeriti in ga nato stresti v cev. K temu je treba dodati še tretjo "iznajdbo": pruski "dril,, — način izvežbanja čet. Sole zdaj je bilo mogoče pospešiti hitrost in natančnost streljanja. Zdaj je pehota lahko vsako minuto po štirikrat ustrelila, seveda kett salvo na povelje in ne da bi pomerili. Pri tem eo streljali v oddelkih. Ker je sesto-jal bataljon iz osmih peloto-nov, je nastal pri dobrem iz-veižbaniu način streljanja, ki je sličil streljanju s strojnicami. Ko je poslednji oddelek nehal streljati, je začel iftreljati spet prvi. ki je bil medtem že napolnil svoje puške. Tako je CIGANKA Povest if nila«li- risanki, ki 8t iz do-ma«Yga življenja. cena 75c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAX CANKAR Najboljši slovenski priimveJn'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prijioveduje marsikaj zanimivega iz svoji-ga življeuja. cena 75 c. NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIFAVICZ Pisatelj popisuj« sijajno zniiigo {•oljskega kralju Jana Sohieske-ga nad Turki pri Hotinu iu s tem osvobojen je Poljske. S to zmaco je bila končana turška sil«, p««I katero so toliko trjteli tudi slovenski kraji. cena $ I.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREOELJ Poznani sl^censki pi^telj jsipi-suje čudovit svet m«*d žarkostjo južnega solnea iu senco bladae •everue noči. cena SI.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naš najl>oljši pripo~ vedainl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman Je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ 1.— ROKOVNJACI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przrrwa-Tetmajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovcu (Jronitovskem. cena 75c SAMOSTANSKI LOVEC Spisal L. Canphofer. Gariirhofrrja pri&l« rajo med najboljše sodobne pisatelje. — Samostanski lovne Jo najbolj niojstersko njegovo dela cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev in ' pravzaprav oče pravilne slovenščine v t'-m svojm romanu živo in zanimivo jtopisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAYORNIK Pisatelj v knjigi |»ove isto, kot jwive naslov: srečal se je z ljudmi. mrd katerimi so nekateri mrtvi, drugi š«> žiti. Njihova usoda je bila zanimiva, pri n«-ka-tsameznib. cena $1.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON Zl PAXflf Najboljši in še živeči slovanski |«-snik jtotlaja s to zhirko Zojiet nekaj iliuotvoror. Pesmi so jsjsvečene njegovi ženi Ani. cena $1.— V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Do) le. Zelo zanimiv roman, čfgar fb-janje M' <|ogajH v Kt;iptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &OKEI Poznani slovenski pl-atelj nam v tej knjigi ixxlnja zeli« zanimive [Mxliitkp o wn-jib doživljajih v Rogaški Slatini. cena $1. ZNANCI Spisal RADO MI RMK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne zna^ije t »t knjigo sum označuje kot "Povesti iu orisi." _cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in {»osebno r gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Rene Itazin. „ Francoski roman zelo na* l