PoStninii plačana v gotovini. Leto XIV., štev. 185 Ljubljana, četrtek 10. avgusta 1933 Cena 2.— Din (Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 fi" pribor. Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. NOVI CILJI IN NOVA POTA ITALIJANSKE POLITIKE Nemški imperializem je prisilil Mussolinija, da spremeni svojo taktiko — Ozadje in vzroki neprestanih konferenc v Rimu Incidenti okrog In okrog Ni je zlepa stvari, ki bi mogla sedanjo mednarodno politično situacijo pokazati v bolj jarki luči, nego je intervencija velesil v Berlinu z vsem, kar .ie z njo v posredni ali neposredni zvezi. To je kot fotografija sodobne situacije in razporeditve sil na evropskem kontinentu. slika, ki moremo biti. kakor je treba takoj naglasiti, z njo kar zadovoljni. Pred vsem mislimo tu na obnovljeni nemški nacionalizem in šovinizem, kakor ga predstavlja hitlerjevski režim. Neštetokrat se je že naglasilo, da je popolnoma podoben onemu izpred vojne dobe, samo da je še bolj izdelan, še bolj nadut in domišljav, pa tudi še bolj brutalen. To so lastnosti, ki tirajo neizbežno do konfliktov ne le na eni, marveč na vseh možnih frontah, v not:'.'i.nji in vnanji politiki. Konflikte res imamo že na raznih straneh, nekatere še v neofieielnem področju, druge že globlje segajoče. Z Dansko se pripravlja afeia zaradi hitler.jev-skega rovarjenja v severnem Šiezviku, ki ga je Nemčija po 1. 1918. izgubila na osnovi plebiscita. V Posaarju se zbira gradivo za spor večjega stila, saj je tu za hitlerje^sko vmešavanje situacija pripravna kakor nalašč. Kmalu nastopi tu doba, ko se bo morala dežela s plebiscitom izjaviti, ali se želi za naprej povrniti k Nemčiji ali pa pristopiti k Franciji. Kakšno bo razpoloženje prebivalstva? Ali bodo tamkajšnji komunisti, pa socialni demokrati glasovali za podreditev pod kljukasti križ, kljub temu da se v Nemčiji preganja levi in desni marksizem s toliko brutalnostjo, kakor ne še zlepa kje? Ali bodo pripadniki rdeče fronte zatajili svoje načelne in strankarske politične nagibe v korist nacionalnim ter glasovali za Nemčijo kljub temu, da s tem zapišejo smrti svojo politično bodočnost? In kaj bodo storili drugi politični krogi, ki niso hitlerjevski, n. pr. katoliški krogi, pristaši centruma? Ali se bo pri njih vseh pokazal isti pojav kakor v Avstriji, kjer je kar čez noč vstala tako rekoč vsa dežela zoper priključek k Nemčiji. Seveda pa .je odločitev v Posaarju težja, zakaj tamkaj dežela nima možnosti, da ostane, odnosno posta-.e samostojna, marveč more izbirati samo med Nemčijo in Francijo. V vsakem primeru pa bo moral hitlerizem napeti vse sile, da pridobi prebivalstvo za sebe in da si tu ne nakoplje hude krivde, ne zagreši velikega nacionalnega poraza. Spričo tega je pričakovati, da se bo hi-tlerjevska propaganda v deželi še silno ojačila in dovedla nedvoumno še do marsikaterega konflikta z upravno komisiio v Posaarju. Pričele so se že prve afere s Francijo zaradi hitlerjevskega vmešavanja v Al-zaciji, kjer so agenti iz Nemčije organizirali štrajk v Strasbourgu in v zvezi z njim krvave nemire. Toda Franciji tu ne bo težko napraviti reda. Bolj interesant-na je stvar s politične strani; v Alzaciji so se za tamkajšnji avtonomizem ogreli zlasti ljudje iz katoliškega političnega tabora in pa komunisti, ki po svoji tradiciji podpirajo vsakršno akcijo, ki ima namen, da oslabi nekomunistično urejeno državo. Oba ta dva tabora pač ne bosta imela več smisla za to, delati skupno z emisarji onega režima, ki je stri njiju politične organizacije. V kolikor je avtonomizem dobival podporo z nemške strani Rena, se mora stvar kmalu razčistiti; trajno sodelovanje med temi tremi političnimi faktorji, ki so bili vsekakor poglavitna osnova alzaškega avtonomizma, te za nadalje nemogoče. Ker pa ni pričakovati, da bi hitlerjevstvo hotelo tu odnehati, marveč se zdi nasprotno, da bo skušalo v alzaški avtonomizem dodati še čim več bojevitosti in nestrpnosti, je treba pričakovati, da bodo postajale afere še številnejše in večje. Ali da bi avtonomizem pri tem rasel, je zelo malo verjetno. Napram Švici ima šovinistična Nemčija že od nekdaj očitke, ker ji je dežela premalo nacionalna; da hitlerjevci v tem pogledu niso blažji, je samo ob sebi um-ljivo. Sedaj so pričeli v Nemčiji nastopati tudi proti onim Švicarjem, n. pr. univerzitetnim profesorjem, ki niso hoteli zatajiti svojega demokratičnega prepričanja. To je imelo za posledico ogorčenje v Švici, saj se je končno obrnil per hitlerjevske metode celo oni švicarski tisk, ki je bil doslej v tem pogledu neverjetno rezerviran. Da je hitlerjevska vnanja politika ravno v Avstriji dovedla do največjega konflikta, je zelo umljivo, saj so se ravno v Avstriji najbolj navduševali za An-schluss, uradno in drugače. Hitlerjevska Nemčija pa hoče v svoji fatalni trmi prepričati sebe in svet, da je afera z Avstrijo njena notranja zadeva, a ravno to jo je dovedlo do nasprotja z besedili mednarodnih pogodb in pa z interesi od-očujočih držav v Evropi. Pri tei priliki se je na naravnost presenetljiv način pokazalo, da je res domala v?a Evropa zo-oer združitev Nemčije in Avstrije, kar je z našega stališča gotovo eden najbolj Pariz, 9. avgusta, r. Dogodki zadnjih dni, zlasti pa stališče, ki ga je zavzela Italija v zvezi z demaršo velesil v Berlin i, so dali znova povod političnim in diplomatskim krogom za razmotrivanje tako zvanega srednjeevropskega problema, ki je v zadnji dobi skoraj že stalno na dnevnem redu in ki stopa v zvezi z avstrijsko - nemškim sporom vedno bolj v ospredje. Vedno bolj postaja namreeč jasno, da dejansko pri tem sporu ne gre toliko za Avstrijo samo, kakor za celotni problem Podunavia- O tem pričajo cesti poseti avstrijskih, madžarskih, pa tudi nemških politikov v Rimu, za to *ovori živahna akcija rimske diplomacije in to dokazujejo tudi konture bližajočega se pre-okreta v italijanski zunanji politiki. Znana so dolgoletna prizadevanja rimske diplomacije za prestiž Italije v Srednji Evropi in na Balkanu. Njena dosedanja borba je veljala v prvi vrsti zmanjševanju vpliva Male antante, ki pa se ni dal preprečiti in ki zavzema po svojih uspešnih akcijah vedno vidnejše mesto v evropski mednarodni politiki. Rivaliteta med Francijo in Italijo je silila slednjo, da si išče čim boli zanesljivih zaveznikov baš v tem del i Evrope in to je tudi v slavnem narekovalo prijateljsko politiko Italije do Nemčije. S prihodom Hitlerja na oblast pa se je za Italijo položaj dokaj spremenil in to v marsikaterem pogledu za Italijo neugodno. Hitlerjevska ofenziva na Avstrijo je namreč pokazala, da Nemčija ne misli prepustiti Podunavja italijanski sferi, marveč da ima Hitlerjev režim tudi v tem pogledu jasno začrtane cilje. Hitler na Brennerju bi bil Mussoliniju najmanj dobrodošel gost, zato se je Mussolini odločil za Avstrijo. Direktnemu nastopj oroti Nemčiji se ie Mussolini izognil e prijateljsko intervencijo v Berlinu in tako preorečil, da bi se odnošaji med Rimom in Berlinom poostrili. Za italijansko politiko je bilo pri tem velike važ- Pariz, 9. avgusta, g. Zaradi odgovora Nemčije na francosko-angleško demaršo povzročeno razburjenje se je nekoliko poleglo. Iz tega sklepajo, da nastopajo francoski in angleški krogi v avstrijskem vprašanju v popolnem sporazumu in da čakajo na nadaljnje stališče Nemčije, preden bodo odredili nove skupne ukrepe. Tudi listi kažejo manj pesimizma kakor včeraj. Do-znavajo namreč, da pravi odgovor francoskemu in britanskemu poslaniku ni bila suha odklonitev, kakor jo razglaša \Volff in katere izzivalni značaj je ves tisk tako razburil. \Volffov komunike je zgolj interpretacija v svrhe notranje politike. Nemška vlada je že nekaj dni prej na prijateljski nasvet italijanske vlade dala Mus-solinijevemu zastopniku razumeti, da si bo prizadevala, da v bodoče prepreči ponovitev inkriminiranih incidentov. London, 9. avgusta. AA. Reuter poroča: Angleško časopisje izraža veselje spričo zagotovil, ki jih je dala nemška vlada, da bo preprečila propagando proti avstrijski vladi z letali in po radiju. Navzlic temu pa bo treba počakati, ali bo nemška vlada ta svoja zagotovila tudi izpolnila. Incidenti z Avstrijo so naravnost preizkušnji kamen bodočih odnošajev Nemčije z drugimi državami. Listi naglašajo, da je treba v primeru, da Nemčija ne bo pripustila prijateljske intervencije, računati s tem. da bodo nadaljnji koraki teh vlad manj prijateljski. Listi so mnenja, da je treba nemške napade na avstrijsko suverenost za vsako ceno prekiniti. Rimska pojasnila Rim, 9. avgusta. AA. V odgovornih r.m-skih krogih takole pojasnjujejo nedavno intervencijo v Berlinu o avstro-nemškem razmerju: Ko je Papen prišel meseca julija v Rim, ga je Mussolini v dolgem razgovoru opozoril na celoten evropski položaj in na nujno potrebo zboljšanja me 1 Avstrijo m Nemčijo. Papen je takrat odgovoril, da bo o tem poročal Hitlerju. To razveseljivih dogodkov iz politične sodobnosti. V nasprotju z dosedaj navedenimi področji moremo opaziti, da je napram slovanskemu sosedstvu hitlerjevska akcija previdnejša, dejansko bolj rezervirana, aasi je v teoretičnem območju tako silno ofenzivna. Na češkoslovaški in na poljski strani ni bilo, odkar je Hitler na vladi, nič več konfliktov kakor poprej in celo v napetosti med Gdanskom in Poljsko je nemška stran v zadnjih mesecih pokazala več zmernosti, nego je bilo mogoče pričakovati. Mala Litva s svojo klajpedsko fronto je tako v kotu, da se o njenih zadevah komaj kraj čuje, dasi ne sme ostati neomenjeno, da ima tudi ona z nemškim restavracijskim šovinizmom obilo opravka. Hitlerjevski imperializem dela z velikim bobnom in truščem. Ravno s tem pa je ob pravem času svet opozoril nase in ga nehote prisilil, da se temeljito pripravi na obrambo. nosti dejstvo, da sedanja mednarodna politična situacija v mnogočem govori proti italijanskim ciljem in da bi se Nemčija na račun Italije mogla na vse zadnje sporazumeti tudi s Francijo, kar bi pomenilo uopol-110 izpodrezanje rimskega vpliva v Srednji Evropi. Da se temu izoine. je italijanska diplomacija v zadnji dobi dokaj spremenila svojo taktiko v odnošajih do Francije in njenih zaveznikov. V zadnjem času se v diplomatskih krogih mnogo razpravlja o razgovorih za zbližanje med Italijo in Francijo ter o sporednih posajanjih med Itali'o in Malo antanto, ki naj dovede do znosnejših odnošajev zlasti med Italijo in Jugoslavijo. To je tudi eden izmed glavnih vzrokov, da se ie Italija odre!;la vsaj začasno agitaciji za revizijo mirovnih pogodb. Ta preokret v italijanski zunanji politiki pa je izzval komplikacije na drugi strani. Revizionistična kampanja, ki jo je vodila vsa zadnja leta sem baš rimska diplomacija. je bila ena glavnih vezi. ki je dr lžila Italiio in njene zaveznike, to je Avstrijo, Madžarsko. Bolgarijo in v nemali meri tudi Nemčijo. Opustitev zahteve po reviziji mirovnih pogodb bi pomenila za Italijo skoraj isto toliko kakor prelom s srednjeevropskimi zavezniki- Madžarski revizionizem ie dobil po trenutni mednarodni konstelaciji najhujši udarec. Vladajoči razred na Madžarskem. to so madžarski magnati, ji> zašel v nevarnost, da izgubi svojo oporo v inozemstvu, ki edina nui omogoča sedanji i diktatorski način vladanja Ce bi postalo na Madžarskem jasno, da je reviziia za do-gledno dobo izključena, da je bilo sklicevanje na oporo Italije, pa tudi Anglije, samo prevara in da se svetovna politika prav nič ne suče okrog revizije trianonske mirovne pogodbe, bi sedanjemu madžarskem i režimu kmalu odklenkalo. To. kar bi cledi-lo. bi bilo pripravljeno za vse prej, kakor se je zgodilo. Razgovori so se potem med zastopniki obeh držav nadaljevali. •Imtli so vedno prijateljski značaj. Nemška vlada je preteklo soboto zagotovila italijanskemu poslaniku, da bo preprečila nadaljnjo propagando po radiju in letalske vpade. Kar se pa tiče terorističnih de;anj, jih nemška vlada sicer obžaluje, vendar odklanja odgovornost zanje. Nemška v!a. da priznava potrebo, da se napravi vsem incidentom konec. Odmev v ženevi Ženeva, 9. avgusta, r. V ženevskih krogih je arogantni odgovor Nemčije na demaršo velesil, ki je bila izvršena 4ako previdno, vljudno in prijateljsko, zelo presenetil. Zaradi tega menijo, da se bo komaj dalo preprečiti intervencijo Društva narodov, ki bi v sedanji mednarodni situaciji predstavljala najtežjo preizkušnjo za ženevsko institucijo. Zato se vdajajo nadi, da bo prijateljsko posredovanje Italije v Berlinu pri-jxmioglo k oniiljenii nastale napetosti ter da bosta tudi Anglija in Italija počakali, da se bo videlo, kako bo Nemčija postopala dalje. Pod roko dana zagotovila nemške vlade, da bo preprečila nadaljnje sovražno propagando proti Avstriji, upravičujejo upanje, da ne bo prišlo do intervencije Društva narodov- Podpis trgovinske pogodbe z Avstrijo Dunaj, 9. avgusta AA. Danes opoldne sta avstrijski zvezni kancelar dr. Doll-fuss in jugoslovenski poslanik na Dunaju Gjorgje Nastasijevic v prisotnosti pooblaščenega ministra Wiesnerja podpisala dopolnilno trgovinsko pogodbo med avstrijsko republiko in kraljevino Jugoslavijo. Na željo obeh vlad bo ta pogodba čim prej stopila v veljavo v obliki provizori-ja do običajne formalne ratifikacije, nato pa postane pogodba definitivna. Ministri na Bledu Bled, 9. avgusta r. Dopoldne je prispel semkaj zunanji minister g. Bogoljub J e v-t i č. Na Bledu ostane kakih 10 dni na počitnicah. Včeraj sta prispela na Bled minister dr. Kramer in prosvetni minister dr. Stankovič. Slednji se je vrni! danes v Beograd, minister dr. Kramer pa odpotuje z Bleda jutri. Z ministrom dr. St»T>kovičem se je vrnil danes v Beograd tudi kmetijski minister dr. Tomašič. ki sa je mudil na Bledu od nedelje. Iz šolske službe Beograd, 9. avgusta p. Z odlokom ministrstva prosvete sta premeščena Erjavec Franc, učitelj v Mostah pri Ljubljani, v Vučitrn na Kosovem polju, in Križman Josip, učitelj v Zgornji Ponikvi, k Sv. Juriju p^d Kumom. V V. položaino skupino so napredovali naslednji učitelji: Anton Kuhar v Tifbovljah. Janko Časi v ži*ah. Antoniia Ktlan v Trbovliah, Josipina Vogrinec pri SV. Antonu v Slovenskih gorica pa za priprego rimski diplomaciji. Vse bolj, kakor gospodarski problemi, je baš ta okol-nost povod za čet?te in številne o ost: te Gombosa in njegovih zaupnikov v Rimu. Ohranitev sedanjega režima na Madžarskem je življenjskega interesa za rimsko politiko. V tej zvezi je dodeljena Avstriji še prav Posebna naloga. Ce se s posredovanjem Mussolinija posreči združiti Madžarsko in Avstrijo v gospodarsko celoto, bi bila s tem dosežena dva važna uspeha. Odstranjena bi bila nevarnost priključitve Avstrije k Nemčiji, na drugi strani pa bi se na ta način Madžarski omogočilo, da pride iz sedanje izolacije. Italija je za to ceno pripravljena na dokajšnje koncesija Mali antanti, pa t/udi Franciji, upoštevajoč, da bi se na ta način njon vpliv v Srednji Evropi vsekakor okrepil. Sedanji avstrijski režim je tem načrtom rimske diplomacije naklonjen in tudi skorajšnji poset avstrijskega kancelarja, ki bo v kratkem na povabilo Mussolinija potoval v Rim, bo v prvi vrsti služil temu cilju. Dollfussu je v sedanji borbi s Hitlerjem podpora Mussolinija neobhodno potrebna in italijanska diplomacija smatra, da 'oo postal Dollfuss uporabno orožje V zvezi s tem pa razkrivajo v tukajšnjih diplomatskih krogih tudi še razne druee zanimive in značilne zakulisne zadeve. Takozvana ^gospodarska* pogajanja, ki se vrše v zadnjem času med Madžarsko in Avstrijo, odnosno Italiio ter Madžarsko in Avstrijo, zasledujejo povsem i diruge cilje, ki niso nič v zvezi z gospodarskim sodelovanjem, že hirtenberška afera in mnoge druge stične afere na Madžarskem so razkrile, da Italija skrivaj pridno oborožuje svoje srednjeevropske zaveznike. Tako tudi ta xgospodir-ska« pogajanja zasledujejo oboroževalne cilje, ki naj bi se dosegli pod krinko gospodarstva. Pri avstrijsko-.madžarskih trgovinskih pogajanjih je šlo v prvi vrsti za izvoz lesa na Madžarsko, za kar bi r-e morala Avstrija obvezati, da bo dobavljala iz Madžarske umetna gnojila. Ta umetna gnojila se izdelujejo v tovarni v P?tu. kjer je madžarska vlada nedavno dogri-dila veliko tovarno za amonijak. Prav zn prav sta tam dve podjetji: podjetje A vodijo ravnatelji Komercialne banke, m-^1 katerimi sta tudi dva generala, podjetje B pa predstavlja posebno delniško družbo, ki jo je ustanovila madžarska viada in v čije upravnem svetu so izključno zanesljivi ljudje, višji državni uradniki m višji oficirji. Te tovarne so najstrožje zh stražene. V neznatni množini se izdeluje v njih umetno gnojilo, v glavnem pa «r> producirajo eksplozivne snovi 'a artilj^-rijsko municijo in bombe. Podj -rje je nesorazmerno velikega obsega. Da bi se moglo tudi v mirni dobi v polni meri izkoriščati, se je morala madžarska vlad1? odločiti 7.a izdelovanje umetnih gnojil in tu naj bi nastopila Avstrija kot. glavni odjimalec, da bi Madžarska, če se miroljubna revizija; ne posreči, bila primerno pripravljena. Poznavanje vseh teh okoliščin je tudi glavni povod, da italijanska akcija za ^esnejiše gospodarsko zbližanje podonavskih držav, ki ju slika fašistični tisk kot edino rešitev Srednje Evrope, pri ostalili državah ni naletela na oni odziv, kakor so ea v Rimu pričakovali. Zakulisne igre rimske diplomacije nujno narekujejo opreznost. Dollšussova pot v Rim Dunaj. 9. avgusta, r. »Neue Freie Pres-se; piše o skorajšnjem posetu kancelarja dr. Dollfussa v Rimu in pravi med drugim: Povabilo zveznega kancelarja dr. Dollfussa e strani italijanskega min istrskega predsednika Mussolinija v Rim je v tesni zvezi z Mussolinijevimi načrti o reorganizaciji Srednje Evrope, z načr". ki so dobili po nedavnem posetu madžarskega ministtskega predsednika konkretne oblike. Italijanski načrt je v glavnem zasnovan na gospodarskem zbližan.!': med Avstrijo in Madžarsko. Istočasno se nadaljujejo v Rimu gospodarska posaiania z Madžarsko. Ker se bo o priliki Dollfus. sovega poseta razmotrivalo tudi nemško vprašanje, je pripisati temu obisku .r. DoEfussa v Rimu največjo politično važnost. šlo bo v prvi vrsti za vprašanje, kako usmeriti avstrijski in madžarski iz*"z namesto preko Hamburga preko Trsta. Zakulisni umik Nemčije Aroganten odgovor Je bil namenjen same nemški javnosti, za kulisami pa je Hitler popolnoma kapituliral Poostritev spora na Ameriški ultimat kubanskemu predsedniku — Amerika grszi 2 oboroženo intervencijo •s kubanskim zunanjim ministrom fer-rarom. ki se vrne jutri iz VVasfcjngio-•na. Kubanska vlada, ki je solidarna s Havana, 9. avgusta. AA. Ameriški tposianik Welles je izročil Machadu •spomenico ultimativnega značaja. V njej USA izjavlja, da bo morala intervenirati, če se bodo poboji nadaljevali. •Machado je odgovoril, da bo na silo odgovoril s siio. Ameriški pritisk ima očividno namen prisiliti Machada k odstopu, Mahado pa to odločno odklanja, Newyork, 9. avgusta, č. Ameriški ailtimatum, s katerim je vlada Zedinjenih držav pozvala predsednika Kube 'Machada, naj poda ostavko, je izzval •zelo dramatične momente med Macha-•dom in ameriškim poslanikom Wel!e-•som. Ameriški poslanik je predsedniku 'republike zagrozil, da bo Amerika intervenirala z oboroženo silo, če se v •Kubi ne vzpostavi red in mir. Machado •bi moral po ameriški zahtevi odpotovati vsaj na dopust za nedoločen čas. ■Predsednik republike pa je dal ameriškemu poslaniku nedoločen odgovor. Zahteval je 24 ur časa, da se posvetuje predsednikom republike, je objavila maniiest, v katerem protestira proti neupravičenemu vmešavanju Zedinjenih •držav v kubanske notranje zadeve ter poudarja, da bo kubansko ljudstvo pograbilo za orožje, če bi kdo grozil njegovi nezavisnosti. Vlada je pripravila za kubanski kongres predlog, po katerem bo dobila pooblastiia, naprositi juž-tio-ameriške države za intervencijo v VVashingtonu. London, 9. avgusta. AA. Iz Havane poročajo: Položaj je še zmerom silno kritičen. Pri nekem nočnem spopadu z revolucionarji so ubili dva stražnika, dva druga pa ranili. Tudi iz notranjosti dežele poročajo o krvavih vstajah. Splošno prevladuje vtis, da bo odklonilni odgovor, ki ga ie dal Machado AVellesu, le še povečal revolucijsko nevarnost, ki je latentna na vsej Kubi. Itlerjeva vojna napovei emu V njem vidi Hitler glavne nosilce odpora proti svojemu režimu in mu napoveduje brezobziren boj Berlin, 9. avgusta, d. Wiirttemberška vlada je izdala proglas pod naslovom »Proti javnim in skritim sovražnikom države«, v katerem napoveduje brezobzirno borb« zlasti liberalnim krogom. Proglas prav med drugim, da so opazovanja v zadnji dobi pokazala, da izvira resen odpor nro-t> narodno socialistični vladi mnogo bolj iz liberalnih, poprei demokratskih in tako zvan;h nacioraln;h krogov. kakor oa z marksistične ali komun;st;čne strpni. Ti m-n<»di na narodno socialistični režim zaslužijo tem ostre išo obsodbo, ker so nosilci te borbe v nasoro+iu z marksisti in komunist' visoko izobraženi Hudie. ki bi pač megli mnogo orei uvideti zločinstvo svoie-ga početja. Zato bo vlada proti tem krogom nastopila še mnogo boli brezobr;rno in brutalno, kakor pa «» dosedoi proti gim sovražnikom nemškega naroda. Kot primer omalovaževani narodno socialističnega rež'"ma navaja proglas preziran'e izdanih stavbnih nreoovedi. ki ie dovedlo do a*-etaci;e raznih oseb. ki pripada ?o meščanskim krogom. Te osebe ne bodo sojene zaradi p-estonka upravni nredpi«ov. marveč zaradi upora tn sabotaže zoper avtoriteto narodno režima Vsafc narorln' soo?a'!ef. H bi interveniral 7Q ta're aretiran'*'*, bo iVkl"T?pn i? stranke in zaradi norJpi^^n ia r»rr»H',»'*'vn'b ele-montov 7anrf. V 7v<"' s fpm nn^nria oblast, da je prišlo tudi v orjJanizaci ;i bo-ievn'kov in v ra^nib oficir*'rib ndruženiih ''o HododVov. zaradi Irafprib bo^o v najkrajšem času izdani primerni ukrepi. V političnih krogih so izzvali ti ukrepi narodno socialističnega režima veliko pozornost in jih tolmačijo kot izraz bojazni pred naraščajočim odporom proti hitlerje-vemu režimu. Režimski krogi so odločeni z brutalno silo zatreti vsak odpor in vedno bolj sc kaže, da premaguje tako v vladi, kakor v stranki radikalno krilo. Hitlerjev testament Praga, 9. avgusta č »Social-deniokrat« poroča, da je Hitler na poslednjem sestanku z voditelji narodno socialistične stranke v Bfrchtesgadenu izročil svojim političnim sodelavcem pismo, ki vsebuje njegove določbe glede nasledstva v vodstvu stranke, če bi on umrl ali postal žrtev kakega atentata. Praga: Gradec 3 :2 (2 :1) Gradec. 9. avgusta- d. V včerajšnji nočni tekmi je nogometna reprezentanca Prag" razila reprezentanco Gradca s 3 : 2. V 5 min. je Junek dosegel vodstvo za Prago in Kocič je v 21 min. postavil na 2 : 0. V 2* min. je Gaber z enajstmetrovko znižal sco;< na 2 : 1. V 15. min. je Kocič realizira enajstmetrovko, toda že v 24. min. je Tomas-oostavil končni rezultat 3 : 2. 4000 glelal-cev. Pravilnik o agrarni reformi Beograd. 9. avgusta p. ^Službene Novi-ne« obiavlia o pravilnik o Izvršitvi zakona o likvidaciji agrarne reforme v severnih pokra jinah. Madžari so hoteli nalagati Društvo narodov Predrzna in izzivajoča propaganda madžarskih im-perialistov — Madžarska gospodarsko komaj životari, za hujskanje proti Mali antanti pa razmetava neštete milijone Bratislava, 7. avguste. Jte Lahko se reče, da ni zlepa v kaki drugi ^Hržavi najti tako dosledne in nekolebajo-če osnovne politične linije, kakor v Madžarski. Od usodnega konca svetovne vojne, ki je zrušil umetno ustvarjeno madžarsko državo in odvzel veljavo fikciji ozemlja krone sv. Štefana, pa do današnjih dni obvlada vso madžarsko politiko le ena glavna misel: revizija trianonske mirovne pogodbe in obnova Vel'ke Madžarske, kakršna je bila za časa habsburške monarhije. V tem prizadevanju so si edine vse stranke in zato vlada v madžarski politiki kontinuiteta od prevrata dalje, tako da nobena zamenjava vodilnih oseb ne pomenja spremembe političnega kurza. Vsa ostala politična in gospodarska vprašanja so podrejena glavnemu političnemu ciliu in morajo stopiti v ozadje, kadar zahteva ves iavni interes za sebe madžarski revizionizem. Revizionistienemu ciliu mora služiti vse. kar država premore v organizatornem, gospodarskem in finančnem pogledu. Naravno je, da se madžarska politika v cbilni meri bavi s propagando revizioniz-ma in popularizacijo teze, da se je zgodila madžarskemu narodu krivica, ki jo je treba popraviti, ne le zaradi Madžarov samih, temveč predvsem v interesu trajnega m;ru, kateremu bi bila obnovljena Velika Madžarska kot nekaka vodilna sila Srednje Evrope najzanesljivejša opora. Svojo politično propagando vrši Madžarska doma in v inozemstvu in ni niti izbirčna v etični in moralni kvaliteti sredstev, niti ne jemlje ozira na malo ugodne domače finance in na bedno stanje lastnega gospodarstva. Vsote, ki jih trosi mala Madžarska v propagandne svrhe, gredo v naravnost pravljične številke in menda ni države v Evropi, kamor ne bi skušal prodreti pengo, iščoč protiuslug v smeri »Ju-stice for Hungarv«. Domača propaganda zahteva razmeroma še najmanj gmotnih žrtev, ako ne štejemo semkaj izdatkov za militaristično vzgojo in za vzdržavanje ilegalnih oboroženih organizacij. Da je šolstvo v službi revizioni-stične ideje, je znano in končno razumljivo. akoravno se vrši »popravljanje« zgodovine in geografije v takih merah, kakor bi bile drugod neverjetne. Šola še danes prišteva slovaške, rumunske, jugosloven-ske in nemške pokrajine, ki so postale sestavni deli nasledstvenih držav, k teritoriju krone sv. Štefana. Javna predavanja, publicistično delo vseh vrst, zlasti pa tudi grafična produkcija — slike, razglednice. zemljevidi — dopolnjujejo šolsko vzgojo med narodom v imperialistični in šovinistični smeri. O tej notranji propagandi se je že mnogo pisalo in ni treba na tem mestu ponavljati podrobnosti. Veliko več pozornosti zasluži madžarska inozemska propaganda. Madžarski -politiki niso izbirčni v sredstvih in se poslužujejo vseh možnosti, od katerih si obetajo količka i uspeha. V svo jo službo so znali vpreči Rothermerjeve sanje o madžarski kroni ravno tako, kakor prizadevanje Habsburžanov za povrnitev njihove dina-stiie na prestol. Kakor kažejo dogodki zadnjega časa. kraljevsko vprašanje prihaja za madžarsko politiko bolj v poštev kot sredstvo politične propagande, kakor pa kot resna legtimistična. državnopravna akcija. Gombos ie v parlamentu odkrito izjavil, da zanj habsburško vprašanje ni aktualno, ker si od njega ne obeta nobene koristi za revizijo mirovnih pogodb. V Budimpešti obstoji posebna oficielna propagandna centrala, ki razpolaga z ogromnimi sredstvi in sme tako rekoč ne- omejeno računati z dotacijami iz državnih blagajn. Niti iz te centrale se spletajo v vseh nasledstvenih državah in segajo na zapad in v velike evropske centre. Zveze te propagandne centrale z jugoslovenskimi emigranti in s subverzivnimi stremljenji v Jugoslaviji so bile že opetovano razkrinkane. V zadnjem času pa so zlasti pridobila na intenziteti prizadevanja madžarske politike napram Češkoslovaški. Posebno se to opaža, odkar zavzema mesto madžarskega poslanika v Pragi mož, ki velja kot poseben zaupnik Gombosa. Madžarske opozicijske stranke v ČSR so si ustanovile nedavno narodni svet kot svojo centralno organizacijo, kar se pripisuje pobudi madžarskega poslanika. Govori se pa tudi o njegovih stikih s slovaškimi av-tonomisti, katerih zveze z Budimpešto so bile odkrite že v svoječasnem procesu proti poslancu Tuki. Eden izmed glavnih propagatorjev za priključitev Slovaške k Madžarski pa je znani renegat Jehlicska, ki živi, odkar je bil izgnan iz Poljske, v nekem dunajskem samostanu. Jehliczka je po svojih moralnih in etičnih kvalitetah nekaj podobnega, kakor jugoslovenski izdajalec Perčečevega kova, deležen pa je velike naklonjenosti madžarske propagandne centrale in Gom-boševe vlade. Mož prejema zelo visoko stalno plačo in ima na razpolago velike vsote za tiskovno in osebno agitacijo. Seveda uživa tudi vso podporo madžarskega diplomatskega aparata. Zadnje dni je vzbudila mnogo prahu njegova ženevska akcija. S pomočjo oficielnih madžarskih zastopnikov se mu je posrečilo doseči sprejem v tajništvu Društva narodov, pri katerem je izdajal sebe in svoje tovariše za deputacijo Slovakov iz Češkoslovaške. S to mistifikacijo je dosegel, da je mogel funkcionarju Društva narodov izročiti memorandum, s katerim zahteva »slovaška manjšina« zopetno združitev z madžarsko državo. Mož je bil pravočasno razkrinkan in njegova akcija je padla v vodo, toda nastala je vendar zmeda v mednarodnem tisku. Jehlicskova avantura pa je imela vendar to dobro posledico, da so postali uradi Društva narodov bolj oprezni in da so izdali strožje ukrepe, ki zabranjujejo nepoklicanim pristop in vsiljevanje propagandnih publikacij. Zanimiva je ugotovitev teh uradov, da Jehlicskov slučaj ni bil prvi in da so že pred njim madžarski agenti skušali vtihotapiti pri Društvu narodov spomenice in letake, naperjene proti Jugoslaviji in Češkoslovaški ter izhajajoče iz istega madžarskega vira. Razumljivo je, da je baš Ženeva ona točka, kjer se koncentrira madžarsko propagandno delo. Toda tudi Francija, Belgija in Anglija sta predmet velike madžarske pozornosti in javna tajnost je, da je ma-džadski pengo pri mnogih tiskovnih podjetjih zapadnih držav stalen gost. Prav posebno pa velja to za fašistični italijanski tisk, ki misli, da s pristopnostjo za madžarske vplive opravlja še patriotsko delo, ker si domišljuje, da podminira tla pri fašizmu osovraženi Mali antanti. Danes je sicer seriozna evropska javnost že precej dobro informirana o pravi vrednosti madžarskih informacij in ne naseda več preprozomim intrigam. Kljub temu pa imajo države Male antante mnogo povoda, da kontrolirajo podzemeljske struje, ki vodijo iz Budimpešte na evropski zapad. Mednarodno javno mnenje igra v političnem življenju preveliko vlogo, da bi se smela sovražna propaganda podcenjevati, ako se ji že ne stopi nasproti z lastno akcijo. Problemi Srednje Evrope Zanimive izjave pariškega poslanika dr. Spalajkovi-ča — Preokret v italijanski politiki napram Jugoslaviji — Borba za gospodarsko nadoblast med Italijo in Nemčijo Pariški dopisnik zagre-bških »Novosti« g. Krešimir Kovačič je imel razgovor z našim iposlarOko-m v Parizu g. dr. Spalajikovičem o pomena! rimskega pakta v zvez.i z dogodki zadnje dobe ter z vestmi, da je Mussoli-Ti-t;čne ideologije. Položaj Ita'i;e na Jadranskem moriu. dvnie njenih glavnih pristanišč — Trst ;n Reka — kakor tudi potrebe njene gospodarske ekspanzivnosti vodijo do zaključka, da Je eden izmed bodočih glavnih ciljev Italije ta, da se kar najbolj •zbliža s podainavskimi državami in da pomorsko trgovino Srednje in večjega dela balkanske Evrope dobi v svoje roke. Za Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško lahko Trst in Reka .predstavljata pljuča enako, kakor predstavlja Dalmacija pljuča za Jugoslavijo. Nemčija na drugi strani te.ži za tem, da si z izvedbo priključitve Avstrije 4crčj pot za svojo gospodarsko nadvlado v Srednji in južno vzhodni Evropi. V tem bodočem poiiti6no-gospoda,rskem prerivanju bo vloga Male antante, a posebej vloga Jugoslavije usodne važnosti.« Predavanje ministra Mohoriča Ljubljanski klub je naprosil narodnega poslanca in našega delegata na londonski gospodarski konferenci g. Ivana Mohoriča. da je njegovim članom in povabljenim gostom predaval o svojih pogledih na gospodarski položaj po neuspehu londonske konference. Kako veliko zanimanje vlada za ta važni problem in kako velik ugled uživa predavatelj, o tem je najlepše pričaia izredno številna udeležba najodličnejših predstavnikov našega gospodanskega in sploh javnega življenja. Udeleženci se niso zbrali le iz Ljubljane, marveč eo prišli tudi iz drugih slovenskih krajev. Vsi so z napeto pozornostjo poslušali izvajanja g. Mohoriča in se mu zahvalili z dolgotrajnimi prisrčnimi ovacijami. Obširen izvleček iz sijajnega predavanja objavlja ^Slovenski Narod«, na kar vse interesente še posebej opozarjamo. Dve dopolnitvi zakona o zaščiti kmetov Beograd. 9. avgusta, p. Na osnovi čl. 6 zakona o zaščiti kmetov je ministrski svet na predlog ministra pravde predpisal uredbo o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti kmetov, ki se glasi: Čl. 1.: Od predpisov člena 1. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932 se iz-vzamejo oni kmečki dolgovi, ki izvirajo iz nakupa poljedelskih posestev, ako je cena ali večji del cene dogovorjen v določeni količini poljedelskih proizvodov ali da se te količine izplačajo v naturi ali pa v denarju po dnevni ceni domače produkt-ne borze. Za oni del cene, ki se ima izplačati v gotovini, veljajo še nadalje predpisi člena 1 zakona o zaščiti kmetov. Odredbe tega člena ne veljajo za agrarne interesente. Člen 2.: Predpisi 1. odstavka člena 1. se uporabijo samo, v kolikor dohodki dolžnika omogočajo tako izplačilo brez škode za vzdrževanje dolžnika in njegove rodbine in za plačilo javnih dajatev. O tem razsoja sodišče po svobodni oceni na zahtevo upnika, ako upnik misli, da v sorazmerju z dohodki dolžnika mora dobiti več kakor pa mu dolžnik nudi. Upnik mora svojo zahtevo podkrepiti z dokazi. Beograd, 9. avgusta. AA. Na podlagi čl. 6 zakona o podaljšanju veljave zakona o zaščiti kmeta in uveljavitvi posameznih predpisov zakona o izvršitvi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932 in na predlog pravosodnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o izpremembi čl. 12 uredbe o posredovalnem postopku. Čl. 1. V prvem odstavku čl. 12 uredbe o posredovalnem postopku z dne 4. jan. 1933 pridejo namestu besed »V roku 90 dni« besede »V roku 9 mesecev«. Čl. 2. Če se zaradi poteka roka iz čl. 1 uredbe o izpremembi uredbe o posredovalnem postopku z dne 12. aprila 1933 posredovalni postopek po službeni dolžnosti ustavi, se ta ustavitev razveljavi in dolžnik pride v isto stanje, v katerem je bil pred potekom tega roka. Med tem dovoljene izvršitve in zavarovanja se ustavijo prav tako tudi postopek za otvoritev stečaja in prisilne poravnave. Čl. 3. Ta uredba dobi obvezno moč. ko se razglasi v »Službenih novinah«. Gasilska svečanost v Gornjem gradu V nedeljo 6. t. m. je Gasilsuo društvo v Gornjem gradu proslavilo 50 letnico obstoja. Ceneč važnost tega društva se je mestece odelo v praznično obleko: vse hiše so bile v zastavah in zelenju, ob vhodu v mesto in na mostu pa sta bila postavljena slavoloka s primernimi napisi. V soboto zvečer je bila baklada z godbo, mestece pa je bilo svečano razsvetljeno. Gasilska godba je obenem priredila podoknico edinemu še živečemu društvenemu ustanovitelju g Francetu Spendetu. V nedeljo ob 9. je bil sprejem zunanijih gostov, nakar so se gasilci v sprevodu napotili v cerkev, kjer je domači župnik opravil zadušnico za umrle društvenike. Ob 15. se je vršila na prostranem sokol-skem telovadišču jubilejna svečanost, ki so se je udeležila poleg domačih gasilcev številna bratska gasilna društva, Sokol in mitiogobrojtno občinstvo. Prvi je stopil na krasno okrašeni oder starešina domačega društva g. Ferdo Rifelj, ki je v lepo zasnovanem govoru podal zgodovino gor. n.jegrac'SKega gasilnega društva in orisal njegov razvoj. V imenu mestne občine je jubilanta in goste pozdravil župan g. Fra-njo Mermal, nakar je narodni poslanec g. Rasto Pustoslemšek v daljšem govoril čestital društvu k 50-letnici, poudarjajoč ,v svojih izdajanjih veliko važnost gasilstva za narod in državo in iznašajoč željo, na.j bi gasilstvo ne bilo samo nosilec človekoljubja, marveč tudi nosilec in oznanje-valec domovinske ljubezni. V imenu mo-zirske trške občine in kot banovinski svetnik je društvu čestita! g. Matija Go-ričar, v imenu banske uprave pa sreski načelnik g. I. Kandrič. V imenu Jugoslovanske gasilske zveze je govoril podsta-rešina g. I. Vengušt. Temperamentno je orisal idealno delovanje gasilstva in izrazil željo, naij bi v gasilske vrste vstopili, vsi ki ljubijo svojo domačijo, in Ki jim je blagor ljudstva pri srou. V imenu garnjegrajskih gosna sta po končanih govorih pripeli na dTuštveni prapor krasen svilen trak gospe Franja Tro-bejeva in Josipina Zipkinova, nakar je podstarešina g. Vengušt izročil v lepem govoru g. Fr. špendetu diplomo, s katero ga društvo kot edinega še živečega svojega urtanovnika imenuje za svojega častnega člana S tem je bil službeni del proslave končan, pripomniti je treba, da so slavnosti prisostvovali župani vseh občin gornjegrajskega sreza. Kr. banska tkalnica preprog Pritiske banovine v Sarajeva &Wčite razstavo sarajevskih preprog razstavlja dne 10. in 11. t. m. v osnovni Soli na Jesenicah Sprejemamo naročila na 24mesečno odplačevanje brez naplačila Narodna manifestacija konjiškega sreza Velika shoda ministra Ivana Puclja v Vitanju in Konjicah — ManiSestacijski sprejem v Konjicah Konjice, 8. avgusta. Za nedeljo. 6. t. m. sta bila napovedana velika shoda JNS v Vitanju in v Konjicah. Za oba shoda je vladalo v vsem srezu izredno veliko zanimanje. V Vitanju se je pričel shod takoj po rani maši na prostoru pred Hofbauerjevo hišo. kjer je bil postavljen z zelenjem in s cvetlicami okrašeni govorniški oder. v ozadju pa z državnimi trobojnicami okin-čana slika našega kralja. Zbralo se je preko 500 ljudi, po veliki večini možje, in ves prostor je bil napolnjen. Zborovanje je vodil podpredsednik sreske organi43mi J frepfcunf - - zt; ELIDA Creme de chaaue heure Pogled na del množice, ki je v nedeljo prihitela v Konjice, da čuje poročila o gospodarskem in političnem delu za napredek Jugoslavije Elektrifikacija Notranjske Rakek, 9. avgusta. Delo na fgradbi daljnovoda Vrhnika-Cerknioa »e bliža koncu. V teku prihod njega tedna bo zagorela žirovska. sedaj ba-novinska elektrika tudi že na Rakeku vn v Cerknici. S tem bo prva, važna etapa elektrifikacije Notranjske izvršena. Želeti pa je, da bi se vod čimprej potegnil še do Starega trga in Sv. Vida, s Čimer bi bila vsa Notranjska preskrbljena z električno energijo. Šele tako bo dana možnost večjega razmaha in napredka, predvsem v tuj-sko-prometnem pogledu. Vsa dela iz.7-šu-jejo KDE same, v lastni režiji, pod vodstvom g. inž. Frasa in ravnatelja KDE g. inž. Miklavca. Slavnostne otvoritve na Rakeku se bo udeležil tudi ban dr. Drago Marušič. Minister Ivan Pucelj na govorniški tribuni v Konjicah Elitni kino Malica _Telefon 2124_ Samo Se danes poje Lawrence Tibbett najslavnejši baritonist Metropolitan opere v New Yorku v vele-filmu: »Kubanska ljubavna pesem44 Originalno rumbo pleše in poje: LUPE VBLEZ Kot dopolnilo: Najnovejši »Para-mountov zvočni tednik« Danes ob 4., %8. in %10. zvečer Kljub premieri znižane letne cene! Zaklad kopljejo... Trbovlje, 9. avgusta. V Trbovlje je prišel star gospod s svojim spremljevalcem, da poiščeta neki zaklad, ki je zakopan pod jablano na posestvu g. Stroja v Urhovčevi loki. Stari gospod se piše Leopold Levin, je bivši avstrijski oficir, po rodu Poljak, ki pa živi sedaj na Dunaju. Gospod Levin išče s svojo čarobno palčico (»Wiinschelrute«) razne podzemske zaklade in je baje odkril v Jugoslaviji že nekaj petrolejskih pc'j in v bližini Celja že tudi skladišča soli. Da je prišel g. Levin v Trbovlje, je dal povod članek, ki je baje izšel pred letom v dunajskih časopisih, v katerem se trdi, da je v Trbovljah zakopan zaklad, ki so ga nekoč zakopali neki vlomilci. Ko je prišel v Trbovlje, mu je njegova palčica pokazala v Urhovčevo loko. Najel je delavce, ki so začeli kopati pod neko staro jablano. G. Levin trdi z gotovostjo, da je tam zakopan zlat in srebrn zaklad, ki pa lahko datira še iz najstarejših časov, ko so živeli v naših krajih še Kelti in Rimljani. Izkopali so že nad 2 m globoko iamo, a do »zaklada« še niso prišli. Izkopavanje se nadaljuje. Seveda se zbirajo na kraju kopanja cele gruče ljudi, ki z raznimi opazkami zasledujejo kopanje m s nestrpnostjo čakajo, kdaj udarijo krsmp» na zlato in srebro. je govoril o svojem delu, o novih iznajdbah, ki bodo po njegovem mnenju zrevolu-cionirale svet. Preteklo leto je dr. Tesla izjavil da raziskuje nov vir energije, zda 1 pa «e je osredotočil na raziskavanja molekularne fizike. Njeeova zadnja iznajdba bo omogočila izdelavo izredno izboljšanih kovin "iznajdba se tiče vseh kovin, prav posebno pa jekla. Pravi, da bo po njegovi metodi izdelano jeklo še enkrat tako trdo, kor sedanje, tako da bi mogli n- pr. s polovico sedanje količine zgraditi stavbo v velikosti Empire State Buildinga (ene največjih stavb svpta). . Po mnenju dr. Tesle je sedanja atomska teorija vsa napačna, produkt modernih znanstvenikov, ki jih dr. Tesla ne čisla posebno »Znanstveniki od Franklina do Mor-sea so jasno mislili in tudi niso postavljali zmotnih teorij. Današnji učenjaki pa meo iasni temveč globoki misleci. Človek mora imeti zdravo pamet, da misli jasno, globoko pa lahko misli tudi norec. Današnji znanstveniki so nadomestili eksperimente z matematiko in blodijo skozi same enačbe, dokler ne zgrade matematične stavbe, ki nima nikakršnih odnosov z resničnostjo. Metafiziki so. ne pa znanstveniki.« Ostali razgovor je pristno ameriški: gre za vprašanje kako živi stari učenjak, da je dosegel pri polni duševni in telesni čilosti toliko 9tarost. Posnemamo iz tega dela razgovora samo to-le: Dr. Tesla kljub svoji visoki starosti misli, da je življenje še pred njim. Njegov način življenja je asketski. Čaja in kave ne zauživa nikoli, ker ju smatra za hud strup. Sploh je zelo malo in spi še manj. Spanje se mu zdi samo navada, nastala zato, ker smo zaradi rotacije zemlje nekaj ur dnevno v temi- Učenjak upa, da bo dosegel starost 140—150 let. Anna Wambrechtsamer umrla. V Gradcu je umrla nemška pisateljica Anna Wam-brechtsamer, ki je spisala velik roman iz zgodovine celjskih grofov »Heute Grafen von Cilli und nimmermehr«. Roman še izhaja v »Tagesposti«. vendar je avtorica še doživela knjižno izdajo. V svojih spisih je očitno kazala ljubezen do naše zemlje, na kateri se je sama rodila. Študija o Dragotinu Ketteju. V 7. in 8. številki v Beograda izhajajočega »Časopisa za antropoeofijo in umetnost« z naslovom »Upoznaj sebe« je izšla študija dr- Stanislava Župiča »Poezija Dragutina Kettea«. Pisec visoko ceni Kettejeve pesmi in pravi takoj v uvodu: »Danes, ko varuhi lepe književnosti tako smelo zatrjujejo, da se je lirična pesem preživela, bi zares bilo T 8«; .poročnik korvete Dimitrij Omersa na kr. t)rotili ^Jadran-*;; porotnik korvete Franc Mišjak na kr. brodu »Ko-bac«; poročnik korvete Pavel Planinšek pa na kr. torpiljarki »T 5«. Nadzornik delavnice avto-komande IV. armijske oblasti Josip Golob je napredoval v S. položaj, no skupino, ženitev je odobrena: poročniku Heribertu Vidmarju z gdč. Dušanko Gjuričevo, hčerko pravoslavnega duhovnika v Melincih; art. poročniku Gašperju Ivanoviču z gdč. Marico Marahovo, hčerko posestnika v Novi vasi pri Ptuju; peh. poročniku Antonu Avguštmoviču z gdč. Antonijo Kajzerjevo, hčerko upokojenca v Studencih, ter zrakoplovnemu kapetanu Ljudevitu Kosu z gdč. Marijo Avramovo, hčerko industrijca iz Jaroslava na Poljskem. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ Natečaj za uradniške pripravnike sodne stroke. Ministrstvo vojske in mornarice sprejme pet kandidatov za uradniške pripravnike v 8. položajni skupini za sodno stroko. Sprejeti kandidati bodo eno leto prakticirali pri sodnih institucijah, potem pa bodo imenovani za sodo.3 oficirje kot poročniki. Interesente opozarjamo na raztgilas v 25. številki Vojnega lista. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v &4. letošnji številki: Pravilnik o opravljanju izipita za posluževalce parnih motorjev in fcotlov&kih naprav; pravilnik o dajanj« podjpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke; iz-prememlbe v odločbi o središčih za občasni pregiled meril; pravilnik za banovm-sko preizikuševališče za tekstilno Industrijo pri tekstilni šoli v Kranju ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. ♦ Dravinjska podružnica SPD v Konjicah priredi pri koči na Pesku na Pohorju na praznik 15. t. m. V. pohorski tabor, zdnužen s planinskim rajanjem. Otb 10. bo sv. maša na prostem pred kočo, nato prosta zabava ob zivokih celokupne godbe »Dravinje« iz Konjic. Za dobro postrežbo, jedačo in pijačo je poskrbljeno. Na predvečer kres na Rogli. Prijatelji planinske zabave se vabijo! + Maturantje državnega učiteljišča v Ljubljeni iz I. 1908. proslavimo petin-dvajsetletnico mature v sredo 16. avgusta v Ljubljani po sporedu, Ki sem ga poslal vsem tovarišem. Skupno kosilo bo ob 13. v kmečki sobi pri SLamiču. Kdor zaradi pomanjkljivega naslova ni prejel vabila in sporeda, naj se obrne na tov. Anitona Uirbaaičiča pri prosvetnem oddelku v Ljubljani. Na veselo svidenje! Lajovic Alibic. * Kuharski tečaj za služkinje priredi 2}veaa gospodinjskih pomočnic v ILhibljani pod okriljem prehranjevalnega odseka »Atene* v prostorih šolske kuhinje. Tečaj bo celodneven in je namenjen zilasti kuharicam in gospodinjskim pomočnicam, ki za ta tečaj lahko izrabijo svoj dopust. Tečajnice bodo preskrbljene s celodnevno prehrano, prenočišče pa bodo imele v zavetišču za pomočnice. Pričetek tečaja je 16. t. m., .traja pa deset dni. Voditeljica tečaja je strokovna gospodinjska učiteljica gfdč. Albina Traven. Podajal se bo nauk o kuhanju, serviranju, garairanju, lepem vedenju pri mizi, prirejale poučne ekiskunzije i. t. d. Prijave sprejema in natančna pismena ali ustmena pojasnila daje Zveza gospodinjskih pomočnic v Ljubljani, šelenburgova ulica 7AI (hiša Jadransko - podunaviske banike). ♦ Novi grobovi. V ljubljanski botaici je ipo daljšem bolehanju umrl g. Ignac P e r-havc, višji davčni upravitelj v p. Pogreb bo jutri ob 17. — Nadalje je umrl v bolnici ugledni posestnik g. Janez žerjav iz Rateč, ustanovitelj in prvi načelnik ondotne Vnovčevalnice za živino. Smrt ga je pokosila v najlepši starosti let. Prepeljali so ga v domači kraj, kjer bo danes pogreb. — Izpred bolniške Med neštetimi ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale reliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem nndnoro. mrtvašnice bodo danes ob 17. spremili k večnemu počitku tudi gospo Marijo K 1 e- menčevo, vdovo žel. strojevodje. _ V Podgori pa je umrla gospa Marija G o_ 1 j a r j e v a. Dosegla je 88 let. Pogreb ho jutri ob 9. v Št. Vid nad Ljubljano. _ Pokojnim' blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Prodaja lesa. Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34 prodaja potom pismene ofertalne licitacije dne 25. t. m. ob 9. dopoldne ca 1400 m3 iglastega lesa, ca 250 m3 bukovine za hlode iz razlaščenega dela gozdov veleposestva Turjak. Natančni pogoji se dobe pri gornji upravi in pri gozdarju v Krvavi peči. ♦ Bogat ribolov. Po vesteh s Sušaka so tamkajšnji ribiči nalovili v zadnjih dneh dva in pol vagona tunov, med njimi mnogo lepih ekisemplarov, ki so tehtni do 200 kilogramov. Večina tunov je b;'.o prodanih v Trst. ♦ Nesreča motociklista. Ko se je peljal sin uglednega trboveljskega posestnika in krojača Karel Me d vešče* poslovno od Sevnice proti Krškem, je v precej hudem tempu naletel na voznike, ki seveda niso vozil po predpisani strani. Videč neizogibni karambol je poskušai Me d vešče,k odvrniti večjo nesrečo s tem, da je z vso silo zavrl vozilo, ki se je pa prevrnilo tako. da je prišel vozač pod ije.£;a m.si zlom?! nogo ter se tudi drugače precej poškodoval. ♦ Umrl je na svoj rostni dan. V Toplicah pri Zagorju je včeraj umrl g. Lovro T u r k, posestnik, gostilničar in rudniški upokojenec, star 64 let. Pred pol letom je moral leči in pred mesecem se je moral zateči v bolnico. V tores so ga v brezupnem stanju pripeljali nazaj iz Ljubljane, ponoči ob 2. se je še poslovil od svojcev, nato pa mirno izdihnil. Bil je ugleden mož, zibole] je zaradi pridnosti, sodeloval je v občinski upravi, šolskem svetu in raznih društvih, zlasti pri Sokolu, ki m.u je bil svoj čas zastavonoša. Usoda je hotela, da je umrl baš na svoj rojstni dan in leži za svoj god na mrtvaškem odru. Pogreb bo jutri ob 17. Blag mu spomin, (žalujočim naše sožalje! + Afera čudnih kupčij z zlatom v Va-raždinu še ni zaključena. Zobotehnik žiga Lepter, ki so ga zaprli, ker so ga tožili liferanti zdatnikov, ker jih ni plačal, je še vedno zaprt m je še vedno nedognano, kam je dal toliko zlata, ki ga je dobival od raznih liferantov v »Miki starinskih zlatnikov. Oblasti so se zanimale najbolj za to, da bi izsledile tihotapske vezi med zaprtim Lapterjem in inozemskimi prekupčevalci zlata. Te preiskave še niso končane, osumljeni zobotehnik pa je zaradi neuspehov gotovo postal pogumen in je sedaj vložil pritožbo proti svojemu preiskovalnemu zaporu. Ponujal je tudi kavcijo, da bi se lahko proti obtožnici branil na prositem. Vse njegove pritožbe in prošnje pa so bile zavrnjene v vseh instancah in se vodi še nadalje preiskava v tej zamotani aferi. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos, Reich. Iz Ljubljane u— Akcijski odbor za počastitev spomina septembrskih žrtev. V našem včeraj, šnjem poročilu o sestanku v sejni dvorani mestnega magistrata, ki so se udeiežila skoraj vsa naša vidnejša narodna in kulturna društva, je med navajanjem številnih zastopstev pomotoma izostalo ime matice naših narodnih prosvetnih društev, Zveze kulturnih društev, ki jo je na sestanku zastopal ravnatelj Akademskega kolegija g. prof. Jeran. u_ Avstrijski konzulat nam sporoča, da bo za »splošne katoliške dneve« na Dunaju od 7. do 13. septemibra dovoljena na avstrijskih zveznih železnicah znižana vožnja (od 50% do vključno 75«/0). Podrobnosti o znižani vožnji se izvedo pri »Putniktu« v Ljubljani in Mariboru, kj9r se tudi dobe vozni listki. u— Ljubljanska strelska družina vabi članstvo na poslovilni večer svojega predsednika g. generala Popoviča v petek 11. t. m. ob 18. v restavraciji štrukelj. Točno! u_ Društvo Tabor. Drevi članski sestanek. Razgovor o nedeljskem nastopu v Škofji Loki. u_ Turistovskl klub »Skala« se je pre- selil iz dosedanjih prostorov začasno v suterensko dvorano hotela »Metropol«. u_ Zeleni in rdeči se srečajo na zelenem polju. Policijski stražniki in organi mestnega dohodarstvenega urada niso hoteli zaostajati za novinarji in častniki. Tudi oni se bodo poizkusili v nogometu. Hočejo pa dati drug drugemu pravi kon-tra; odločili so se za povsem resno igro. Prihodnji teden začne moštvo rdečih in zelenih trenirati. Tekma pa je določena za 26. t. m. ob 20.30 na igrišču Ilirije, ki jim bo preskrbela tudi drese. Tudi zeleni in rdeči so namenili čisti dobiček rudarjem v tifooveljskih revirjih. Kis za vlaganje sočivja priznano dober v drogeriji KANC, nebotičnik in Židovska ulica u— Pevsko društvo Krakovo • Trnovo priredi svojo vsakoletno veselico 13. t. m. na vrtu gostilne Slovša, Kolezijska ul. 19. Godba, ples, krasni dobitki in druga presenečenja. Prijatelji društva, iskreno vabljeni. u_ Biser ljubljanske okolice in priznana izletna točka vseh onih, ki znajo ceniti lepo prirodo, je gotovo Dolsko pri Ljubljani. Vsa pota tja so lepa in zanimiva, ker vodijo po lepih senožetih. livadah in po prijetni senci. Najbolj priporočljiva pa je pot z vlakom do Laz, da je obiskovalec deležen prevoza preko Save s starim brodom. -Idilična vas ob vznožju zelenih hribov bo nudila v nedeljo 13. t. m. še posebno mero veselja in zabave. GasiLsko društvo bo namreč priredilo na velikem dvorišču pod košatimi kostanji in na velikem sadnem vrtu slovitega posestva in gostilne pri »Medivedu« svojo običajno letno prireditev. Pevci in godbeniki bodo neumorni in tudi raznih drugih zabav ne bo manjkalo. Glede preskrbe jedi in pijače pa bodo Medvedovi skušali še prekositi svoj, itak že dovolj razširjeni najboljši sloves. Na razpolago bodo tudi izborna topla jedila. Izlet v prijetno Dolsko bo v nedeljo 13. t. m. še posebno mikaven. četrtek Tovarna Jugo-Lutz peči Ljubljana, Šiška u— Vročina. Pasji dnevi, ko navadno •nastopi huda poletna vročina, trajajo od sv. Jakoba tja do sv. Jerneja, dober mesec dni. Izdatnejši dež je padel 23. julija, nato se je pojavil vročinski val. Julija je bilo prav vroče 29., ko je bilo -f 31.S C, naslednji dan je bil kratek naliv. Avgusta v splošnem še ni bilo pravega dežja, le par kapljic je padlo 1. avgusta, nato pa beleži onubrograf neprestano ravno linijo, kar znači, da ni bilo padavin. Od 1. avgusta se temperatura polagoma stopnjuje. V ponedeljek je dosegla 31 C, v torek že 32.5 C, a včeraj popoldne 33 C. Postalo je silno soparno in vse kaže, da se bližamo hujši nevihti. Lani ni bila vročina ta_ ko huda, še le 17. avgusta smo dosegli 33 C, pač pa je bila hujša predlanskim, ko je meteorološki zavod že 6. avgusta zabeležil najvišjo temperaturo 34 C, nato pa je vročina začela ponehavati. Leto 1930. pa je bilo zmerno vroče; maksimum se je v pasjih dneh gibal od 22 do 29 C. u_ Oprostilna sodba. Franc Poljane, posestnik in čevljar iz Sebenja, je bil pred leti župan občine Križe. Nasprotniki so vložili proti njemu več ovadb na sresko načelstvo, bansko upravo in sodišče. Izvršena je bila revizija njegovega poslovanja in naposled je državni tožilec dvignil proti njemu obtožo-red obsega 8 točk, med temi 6 skladb g. Interbergerja. e— Bonbončkov dan bo priredila 3. septembra dopoldne ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. e— V pravoslavni cerkvi v Celju bo v torek 15. t. m. izpoved in obhajilo pravoslavnega svečeništva arhierejskega na-mestništva zagrebškega, v zvezi s tem bo v ponedeljek ob 9. bdenije v cerkvi sv. Save, v torek ob 6. zjutraj pa jutrenje in ob 7. liturgija in obhajilo celotnega svečeništva. Med liturgijo.bo pel cerkveni pevski zbor iz Maribora. ............. _____ _ Dr. Steinfelser Franc ne ordinira do preklica. u— Na Sušak in Crikvenico vozi odprt luksuzni avtomobil 14. t. m. ob 4. zjutraj iz Ljubljane, povratek pa bo 15. t. m. ponori. Cena vožnje tja in nazaj 260 Din. Prijave s 100 Din kavcije sprejema tvrd_ ka Goreč v palači Kreditne banike. Smer vožnje 19., 20. in 21. t. m. bo Sušak - Ori-kvenica - Plitvička jezera in nazaj preko Karlovca za ceno 360 Din. Prijave istotam. Avtobusno podjetje J. Goričan. u— Naval davkoplačevalcev. Zadnje dneve je opažati velik naval davkoplačevalcev na davčno upravo za mesto. Hite plačevat davike, za katere je tekla rube-žen in je bila za prihodnje dni že razpisana dražba premičnin. Mestni magistrat je prejel od davčne uprave tako kopo razglasov, da jih ni mogel vseh nabiti na mestni deski. Ti objavljajo, da se bodo vršile mnoge dražbe od 10. do 14. t. m. Zanub-ljeni so bili avtomobili, pisalni stroji, vo. zovi, konji, pohištvo in dragocenosti. V 45 razglasih je navedenih do 900 imen davkoplačevalcev in nekateri poznavalci davčnih razmer pravijo, da gre za okoli 2 milijona davčnih zaostankov. V večini pa ne pride do prodaje zarubljenih pred metov, ker ljudje pač zadnje dni poravnajo davke. MODNI ATELJE VIE1RA i NEBOTIČNIK VI ne dela do 1. septembra 1.1. u_ Dve Žrtvi kole«. Na Starem trgu se je ponesrečila 23-letna šivilja Ivanka Mencejeva iz Cerkvene ulice. Padla je s kolesa in si zlomila levico ter dobila tudi notranje poškodbe. Na Trojanah je padel s kolesa delavec Jan Wata z Dunaja, ki se je peljal na kolesu iz Avstrije sKozi našo državo v Trst. Zlomil si je desno nogo, nevarno se je pa tudi pobil na glavi. Oba sita v ljubljanski bolnici. e— Avtomobilska nesreča pri Rimskih toplicah. Ko se je peljal celjski avtoizvo-šček g. Franc Ramskugler ml. v torek zvečer z avtomobilom z Zidanega mosta \ Celje, je na nekem klancu med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami srečal neki zagrebški osebni avtomobil. Ker g. Ramskugler na klancu ni mogel takoj ustaviti avtomobila, je krenil na desno stran ceste, pri tem pa je vozilo zdrknilo čez cestni rob, padlo v jarek in se trikrat preobrnilo. Karoserija se je razbila, g. Ramskugler pa je dobil k sreči le lažje poškodbe na glavi in rokah. Ponesrečenca je pripeljal v Celje avtoizvošček g. Pristovšek, poškodovani avtomobil pa je privlekel v Celje avtome-hanik g. Ožek. G. Ramskugler je v domači oskrbi. e— Nesreče in napad. V torek se je ponesrečil 351etni Franc Košir, hlapec pri g. Stanku Golograncu na Blagovni pri st. Juriju ob juž. železnici. V hlevu ga je brcnil konj in mu zlomil desnico. Ko je šel 371etni dninar Martin Kožar v šedini pri Dramljah te dni po lestvi na skedenj, je lestvo izpodneslo. Kožar je padel na tla in si občutno poškodoval ramo. — v ponedeljek so fantje v neki gostilni na Dobrni napadli 231etnega posestnikovega sina Rv^ dolfa Jakoba iz Zavrha z noži in kamenjem. Jakob je dobil občutne poškodbe na glavi. Poškodovanci so v celjski bolnišnici. e— Na dnu. Policija posveča že dalje časa veliko pozornost raznim ženskam, ki so na sumu, da se bavijo s tajno prostitucijo. V zadnjem času je aretirala deset žensk, ki so vse okužene. Nekatere so oddali v ljubljansko, nekatere pa v mariborsko bolnišnico. Iz Maribora a— MaTio Šimenc poje zopet v Maribor« Drevi ob 20.30 bo v okviru »Mariborskega tedina «na Rotovžkein trgu koncert opernih arii in pesmi. Pel bo naš priljubljeni Mario Šimenc naslednje pesmi: Vilhar: »Kam«, Vilhar: »Ukaz'«, Geirbič: »Poidem na prejo«. Pavčič: »Pred durmi«, Hatze: »Serenada«, Verdi: Arija iz ocere »Moč usode«, Bizet: Arija iz opere »Carmem«, Puccini: Arija iz opere »Dekle divjega zapada«, Wagner: Pripovedka o Gralu iz opere »Lohengrin« in VerdL: Stretta iz opera »Trubadur«. Pri klavirju ga bo spremljal kapelnik ljubljanske opere Anton Neiffat Prediprodaia vstopnic je Dri dnevni gledališki blagajni. a— Umesten ukrep uprave »Mariborskega tedna«. Predvčerajšnjim so se morali vsi mnogoštevilni krošnjarji, kj so imeli razstavljeno svoie pestro blago v drevoredu na Aleksandrovi cesti ob pivovarni Union, na odredbo uprave »Mariborskega tedna« preseliti na prostor v Prešernovi Muholovec AEROXON polovi vse muhe! če mnogo posname//^ 7ore/ zahtevajte izrecno Aeroxon" u-lici. Ta ukrep je bil zelo umesten, ker je bil prve dni velikih prireditev prehod po širokem hodniku ob Aleksandrovi cesti res nemogoč. a— Prva ponovitev Kreftovih »Celjskih grofov« na Rotovžkem trgu bo v petek 11. t. m. ob 20.,30 uri Ker je za to ponovitev že sedaj veliko zanimanje, nai si vsak nabavi vstopnico že v predprodaj-i pri dnevni gledališki blagajni. Zunanji gostje si vstopnice lahko naroče z dopisnico, ozir. t&lefonično na številko 23-83. a— Zveza Maistrovih borcev v .Mariboru opozarja ponovno vse tovariše, ki so služili pod poveljstvom generala Maistra, da bo ustanovna občni zbor zve'ze v nedeljo 13. t m. ob 10. dopoldine v mali dvorani Narodnega doma. Dokazilo o službovanju je prinesti s seiboj. a— Ob priliki »Mariborskega tedna se obvešča občinstvo, da bodo orivnice /n dam-siki frizerski saloni v nedeljo 13. t. m. vse dopoldne odprti, na prazn'k 15. t. m. pa bodo odprti kakor običajno. Trgovine pa bodo odprte na praznik 15. t. m. dopoldne. — V soboto po-poldne in v nedeljo ves dan bo na vojaškem strelišču na Radvanju veiiko lovsko streljanje. Za zmagovalce v posameznih kategorijah so določena krasna darila. a— Znižana vstopnina za zaibavišče »Mariborskega tedna«. Uprava »Mariborskega tedna« je z včerajšnjim dnem znižala vstopnino na veserHčni prostor v Prešernovi ulici po 19. uri od 3 na 2 Din za osebo. Obenem se obvešča občinstvo, da imajo otroci v spremstvu staršev prost vstop. a— S krog k) mu Je končal življenje. Predvčerajšnjim popoMne so bili mariborski reševalci telefonično poMicani v Hoš-nico pri Po^jčanah. kjer je nekdo v prepiru ustrelil s samokresom 261etnega posestnikovega sina Leopolda Skerbiša iz Hošnice. Nezavestnega ranjenca so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa že ponoči umrl. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v ®/o- 5-smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo, dne 9. avgusta 1933. Ljubljana, 7, 763.9, lS.4, 79, mirno, t, —, _; 13, 761.9, 30.0, 43, E2, 2, —. Maribor 7, 761.7, 20.0, 70, mirno, 7, —, — Za-greib, 7, 762.0, 20.0, 80. ESE1, 1, —, —. Beograd 7, 762.0, 20.0, 70, mirno, 3. —, — Sarajevo 7, 761.8, 18.0, 60, mirno, 0, —, — Skopilje 7, 763.0, 19.0, 60, Si, 0, —, Split 7, 761.6. 24.0, 60, NE2, 0, —. Kum.bor 7, 761.0, 21.0, 70, mirno, 0, —, — Rab 7. 761.8, 26.0, 30, NE1, 0, Temperatura: Ljubljana —• 17.0; 32.2, __Maribor 28.0, 18.0. Zagreb 32.0, 19.0. Beograd i29.0, 17.0. Sarajevo 28.0, 9.0. Škofije 29.0, 12.0. Split 32.0, 20.0. Kumbor _, is.0. Rab —, 23.0. Sonce vrzhaja ob 4.53. zahaja ob 19.17. Luna vzhaja ob 20.46, zahaja ob 9.8. Pristopajte k »Jadranski straži"! pikaterega pesnika učiti poetičnoeti. In ker je tudi za prozaične ljudi našega najproza-ičnejšega faea posebno koristno, da se bavijo z nečim, kar jim utegne storiti življenje malce bolj poetično, bo njim takisto v prid, če pojdejo ob tej priliki na izlet v neprehodno in neznano deželo. Pravi pesnik pa bo tem bolj vesel, ker se bo saznanil z enim izmed svojih duhov, ki eo danes že nenavadno redki.« V nadaljnjem avtor razpenja nekatere znafilnejše Kettejeve pe-6mi in kaže na izvirnih primerih njihovo lepoto, dovtipnost in duhovnost. Z izleta v deželo Kettejeve poezije se dr. Župič vrača p šopki mieli o Kettejevi idejnoeti in sklepa: »Vse to daje celo čez mero povod, da naj pred nami blešči pojav Dragotina Keite-|a — lik velikega, a premalo razumevane-ga in proučavanega človeka našega naroda.« Zbrane spise Silvija S. Kranjčeviea, enega največjih pesnikov na vsem Slovanskem jugu, bo izdala zagrebška založba »Minerva« v redakciji prof. dr. Branimira Livadi 6 a. Dr. Livadič je 'uredil pred leti :zišlo ebirko Kranjčevičevih izbranih pesmi (izda-fa Matica Hrvatska) in napisal obsežen uvod, ki kaže, da je eden najboljših poznavalcev Kranjčeviča. Zbrani spisi v njegovi redakciji bodo nedvomno dostojna počastitev Kranjčevidevega spomina in res zaključna izdaja njegovega celotnega dela. Dr. Livadič je minule dni zbiral v Sarajevu, kjer ;e S. Š. Kranjčevič živel in umrl, arhivsko gradivo za izpopolnitev njegovega življenjepisa. Beograjsko gledališče v prejšnji sezoni. Avgustov zvezek »Srpskega književnega glasnika« je priobčil pregled delovanja beograjskega gledališča v sezoni 1932./33, Tu je med drugim ugotovljeno, da je dalo beograjsko gledališče v desetih mesecih 398 predstav, izmed teh 223 dramskih, 128 opernih in 25 baletnih, razen dveh vse pod isto streho. V drami je bilo 17 premier, v operi 6- Važen problem beograjskega gledališča je nezadosten prostor, ker ima na razpolago samo eno gledališko poslopje. Med dramskimi premierami so bile najpomembnejše: »Volpone« (Johnson), »Cezar in Kleopatrac (Shaw), »Faust« (Goethe) in »Učene žene« (Moli^re). Med domačimi premierami sta bila dva Nušičeva komada (»Mister Dolar« in »Beograd nekad i sad«), dalje so uprizorili Begovičevo »Ameriško jahto v splitski luki« in Kulundžičevo »Mašino - savesU. Mihajlovičeva dramatizacija Stankovičeve ga romana »Nečista krv« je sicer uspela pri občinstvu, vendar književnih krogov ni zadovoljila. — Zanimiva je statistika o številu predstav. Domače avtorje so igrali 159 krat, medtem ko je za tuje ostalo samo 64 večerov. Med domačimi je prvi Nušič, ki je imel 45 predstav. Trije domači avtorji: Nušič. Stankovič (13) in Begovič (13) so imeli več predstav kakor vsi tuji avtorji skupaj. Vzlic temu ie g. Nušič podpisal protest zoper zapostavljanje domačih avtorjev v beograjski drami... V operi so bile premiere Pucciniievega »Dekleta z zapada«, Strausso-vega »Netopirja«. Hatzejeve opere »Adel in Mara«, Giordanove »Fedore« in ob koncu sezone Čerepnjinovega »Vanjka ključarja« in Mozartove »Otmice iz Saraja«. V baletu so bile tri novosti: Hrističeva »Ohridska legenda«, Bajerova »Vila lutk« in P. Klenana »Cvetje maie Ider. Opera je gostovala v Novem Sadu in Subotici, balet v Subotici in v Atenah. — Finančni položaj kažejo naslednje številke: dohodki predstav 3 milijone 178.707 Din, občinska podpora 140.000 Din, banovinski prispevek 110.000 Din in državna subvencija 6.974.359 Din. Celoten budžet znaša 11,087.317 Din; deset milijonov gre za osebne izdatke, ostalo za stvarne. L. 1920./21. je znašal budžet pet milijonov, 1. 1925./26. je dosegel petnajst in pol milijona, sedaj pa je znižan na enajst milijonov. Novi upravnik beograjskega Narodnega gledališča o dolžnostih gledališča do domačih avtorjev. V razgovoru s sotnidnikom »Politike« je izjavil pravkar imenovani upravnik beograjskega Narodnega gledališča Dragoslav 11 i č k vprašanju domače dramatske proizvodnje: Vsekakor smatram, da mora biti beograjsko gledališče poglavitni činitelj pri ustvarjanju domače dramatske literature. Gledališče bodi odprto vsem pisateljem, katerih spisi imajo umetniško in odrsko vrednost, da, mora jih celo bodriti k ustvarjanju. Zategadelj nameravam še letos obnoviti dramatski natečaj z nairado za najboljšo domačo dramo Repertoar francoskih in nemških gledališč obstoji v treh četrtinah iz domačih avtorjev. Ali smo še zelo daleč od tega. foda: zakaj ne bi krenili na to pot, da se bomo lahko nekega dne J ponašali s svojimi stvaritvami?! | Iz naše mladinske književnosti. V založbi Učiteljske knjigarne je izšla knjižica Adama M i 1 k o v i č a »Pravljica iz gozda«. Pisec je dal fantaziji mladega bralca obilo naše, Maksim Gaspari pa je njegovo pravljico učinkovito ilustriral. Knjižico priporočamo! O Dobrovskem in češkem preporodu je izdala Filozofska fakulteta v Bratislavi studijo Jaroslava Ludvikovskega »Dobrovskčho klasicka humanita«. 0 poljski književnosti 19. stoletja je izšla v pariškem Institut d'etudes slaves knjiga Bronislawa Chtebowskega »La litterature polonaise aj XIXe si^cle«. Bolgarski list o Ljubljani. V zofijskem dnevniku »Mir« so izhajali podlistki inž Borisa K. Stoilova s skupnim naslovom: Iz Jugoslavije. »Obisk bolgarskih inženjerjev«. V zadnjem podlistku opisuje 'avtor poset Ljubljane in Bleda. V Ljubljani ga ie posebno zanimala arhitektura in pravi, da nove. monumentalne palače zapuščajo prav dober vtisk. »Poleg hiš v starih stilih vidimo nove palače. Tako je bil v Ljubljani zgrajen prvi nebotičnik v Jugoslaviji...«, no, temu avtor pripisuje več nadstropij, kakor iih ima v resnici, vendar to ne moti: vsekako je noln hvale za njegovo najmodernejšo tehniško ureditev in za krasni razgled iz kavarne. Omenja tudi ljubljanski velesejem in obeta o njem poseben člmek »Vse kaže, da se Ljubljana trudi, kako bi privabila v mesio čim veg obiskovalcev, zato ima poleg velesejma kot privlačno točko še dojbro opero in dramo.« Obširneje opisu« je inž. Stoilov tudi Bled in Bohinjsko jezero in poveličuje »rodovitna polja in lepo urejene vask, ki so jih bolgarski gostje videli med potjo in ki so jih prepričali o vi-> soki kulturni stopnji našega ljudstva. Na Bledu so sofijski inženjerji občudovali podjetnost svojega znanca iz Sofije g. Kende. ki je tudi v Bolgariji organiziral nekoliko hotelov. Članek inž. Stoiiova priča, da je prva večja skupina bolgarskih intelektualcev, ki je po vojni obiskala naše kraje, odnesla ugodne vtieke. Gerhard Hauptmann je spisal novo dramo z naslovom »Die goldene Harfe«. Lanski igrokaz »Solnčni zaton« ni torej bil dramat-ska labodja pesem tega sedemdesetletnika. »Gleiehschaltung« tndi pri enciklopedijah^ Kakor beležijo češki listi, je minister Gob-bels odredil, da se ustavi nadaljnje prodajanje znane Maverjeve enciklopedije, ki je pravkar izšla v novi izdaji. Izdajatelj je dobil naročilo, da pripravi novo izdajo, ki bG uvaževala kulturna načela hitlerjevstva. Max Reinliardt. največji srednjeevropski režiser, ki je moral zapustiti Nemčijo, dobiva z vseh strani bleščeče ponudbe. Kakor vse kaže. se bo odločil za Ameriko. čitajte tedensko revijo IN SVET Gospodarstvo Velika konferenca gospodarskih organizacij "V Zbornici za trgovino in industrijo v Zagrebu se je vršjla v torek konferenca gospodarskih zbornic in najpomembnejših gospodarskih organizacij države. Naloga konference je bila, da se gospodarstveniki porazgovore o najnovejših problemih našega gospodarstva in na pod-lagi doseženih sklepov potem posredujejo na pristojnih mestiih. Konferenca je bila tajna in niso bili nanjo priipuščeni novinarji, kar se je v časopisju komentiralo zelo ostro. Ljubljansko Zbornico za TOI je zastopal na konferenci njen glavni tajnik, minister n. r. g. Ivan Moborič. Ottvoril je konferenco predsednik zagrebške Zbornice za trgovino in industrijo g. dr. Milan Vrbanič. ki je po pozdravu obrazložil namen tega sestanka. Tak sestanek gospodarstvenikov iz vse države je potreben spričo važnih gospodarskih vprašanj, katerih rešitev je nujno potrebna. S konferenco v Londonu smo doživeli razočaranje. V bodoče mo-ga stanja mogle strokovno .izvesti, in tudi zato, ker Se je v oraksJ f>okazažo, da zastopniki obstoječih gospodarskih msiHucLj nimajo dovoli avtoritete, da b{ mogli uveljavljati Sklepe svojih ustanov. O nadaljnjem poteku feonlerenoe bomo poročali. število insolvenc v letošnjem juliju manjše kakor v lanskem Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. julija letos naslednjo statistiko (številke v oklepajih se nanašajo na isto dobo preteklega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 6 (6), v savski 6 (10), v vrbaski — (1), v primorski 1 (7), v drinski 4 (3), v zetski — (3), v dunavski 3 (9). v moravski 1 (5), v vardarski — (13), Beograd, Zemun, Pan-čevo 2 (2). Otvorjene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 1 (16), v savski 2 (46), v vrbaski 1 (7), v primorski 1 (11), v drinski — (22), v zetski — (2), v dunavski 3 (10), v moravski 1 (2), v vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo - (5). Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bilo društvu javljenih: v dravski banovini 7, v savski 56, v vrbaski 5, v primorski 2, v drinski 13, v zetski 1, v dunavski 5, v moravski 3, v vardarski 2, Beograd. Zemun, Pančevo 3. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 4 (9), v savski 9 (8), v vrbaski — (2), v primorski 1 (1), v drinski 4 (2), v zetski —" (1), v dunavski 4 (19), v moravski 2 (3), v vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo (3). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (20), v savski 8 (25), v vrbaski — (5), v primorski 2 (7), v drinski 1 (7), v zetski 2 (1), v dunavski 6 (24), v moravski 1 (1), v vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (1). Kakor nam te številke kažejo, je zabe-ežil letošnji julij znatno manjše število onkurzov in prisilnih poravnav, kakor inski. S tem seveda še ni rečeno, da se je položaj dejansko izboljšal, nego je to predvsem znamenje, da je gospodarska stiska slabiče hitro pobrala, medtem ko se ji močni krepko upirajo. Znamenja ugodne kupčije s hmeljem Žalec, 9. avgusta. Stanje hmeljske rastline je prav ugodno. Obilni cvetni nastavek prehaja naglo v kobule in je dober in zdrav pridelek zagotovljen. Kakor v dobrih letih se je pojavilo že zdaj več kupcev, drugi pa so napovedali za prihodnji teden svoj prihod. Nekateri kupci že tipljejo za blagom in ponujajo 45 do 50 Din za kg. Kljub lepi podpori posojila Privilegirane agrarne banke 700.000 Din se bo moral marsikdo še zadnji trenutek odločiti za prodajo vnaprej. Obiranje in sušenje letošnjega pridelka bo stalo okrog 5 milijonov Din, ki jih danes ne morejo dobiti hmeljarji od nikoder, saj ne morejo dvignti niti svojih morebitnih prihrankov iz hranilnic. Kakor čujemo, »o si izposodili nekateri manjši denarni zavodi od bank po nekaj stotisoč Din na kratek rok po ugodni obrestni meri 8 odst. Gospodarske vesti Napredek Poštne hranilnice. Promet naše Poštne hranilnice v letošnjem juliju je bil naslednji: Pristopili so 4904 vlagatelji, tako da jih je bilo ob koncu julija 242.381. Vsota vlog je zrasla za 13.23 milijona in je znašala na koncu julija 500.83 milijona Din. V čekovnem prometu je bilo otvorjenih mnogo novih računov, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah skupno 22.696 čekovnih računov. Promet po teh računih v juliju je znašal 5065.20 milijona Din. Od tega je bilo izvršeno s prenosom brez rabe gotovine 49.62 odst. Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo ob koncu julija 901.75 milijona Din. Skupna vsota vlog je dosegla torej ob koncu julija 1402.58 milijtma dinarjev. — Cene vinu se dvigajo tudi v drugih pokrajinah države. Spričo dejstva, da letos ne bo obilna vinska letina in da najbrže tudi kakovost ne bo ustrezala lanskih kakovosti, so se začele, kakor smo že poročali, cene vinu v dravski banovini krepiti. Podoben pa je položaj tudi v drugih vinorodnih krajih države. V Sremu računajo, da bo pridelek vina letos znašal komaj polovico lanske letine. Zato so se tam vsa vina podražila. Boljša vina v Sremu se plačujejo zdaj po 500 Din, slabša pa po 300 do 400 Din za hI. Cene vinom so precej poskočile tudi v Banatu. — Jugoslovensko-italijanska železniška tarifa. Glavno ravnateljstvo državnih železnic objavlja, da se namerava glede na jugoslovensko lokalno tarifo izdelati nova jugoslovensko-italijanska zvezna tarifa za prevažanje blaga. — Kliring s Češkoslovaško. Zemska banka v Pragi je do 4. t. m. izplačala do številke 15.482 terjatve češkoslovaških upnikov iz kliringa z Jugoslavijo. Predujmi so dani do številke 21.600. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2312.63 — 2323-99, Berlin 1:362-36 — 1372.16, Bruselj 799.68 do 803.62, Curih 1108.35 — 1113.85, London 189.19 — 190.79. Newyork ček 4186.05 do 4214-31, Pariz 224.35 — 225.47. Praga 169.73 do 170.59, Trst 300.68 — 303.08. Zagreb Amsterdam 2312.63 — 2323.99. Berlin 1362.36 — 1373.16, Bruseli 790.68 do 803.62, London 189.19—190.79, Milan 300.68 do 303.08, Newyork kabel 4208-05—4236.31, ček 4186.05 — 4214.31. Pariz 224.35-225.47, Praga 169.73 — 170-59, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.24, London 17.115, New-york 380, Bruselj 72.15, Milan 27.15, Madrid 43.25, Amsterdam 208.65, Berlin 123-20, Dunaj 72.70 (58.75), Stockholm 88.25, Oslo 86.50, Kobenhavn 76.40, Praga 15.31, Varšava 57.75, Atene 2-96, Carigrad 2.50, Bukarešte 3.08. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu-) Beograd 11.54, London 30.17. Milan 47-71, Ne^Tork 668.13, Pariz 35.61. Praga 25.56, Curih 175.56, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 227 den-, TU investicijsko 50 den-, 8®/o Blair 35 den., 7*/o Blair 33 den-, 4% agrarne 27 den., 6% begluške 36 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 225.50 do 227.50, za oktober 227.50 blago, za december 226.50 do 227.50, 7 odst. investicijsko 50 do 53.50, 4 odst. agrarne 27 denar, 7 odst. Blair 33.50 do 34, 8 odst. Blair 35 do 37, 6 odst. begluške 36 do 37.35: bančne vrednote: PAB 221 do 225; industrijske vrednote: Sečerana Osijek 170 blago, Trbovlje 100 do 125, Isis 20 blago, Impex 50 denar. Beograd. Vojna škoda promptna 229.50 in 228 zaklj., za avgust 229 zaklj., 7% investicijsko 51 — 53. 40« iz stare pšenice po 430 — 435, banatska po 440 — 445. + Novosadska blagovna borza f9. t. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 56 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, saed-njebaška in gornjebanatska 114 — 116; baška, okolica Sombor 112 — 114; gornjebaška in baška potiska 117 — 119; sremska V U3 I** ^ I VE A V^nW CREME * OLJE Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA! Naglo boste zagoreli in opasnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar sc ne solnčite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. NIVEA KREMA učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, ▼ hladnih dneh pa varuje NIVEA OLJE pred premočnim ohlajen jem. NTVEA se ne da nadomestiti niti ponarediti, ker vsebuje, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože, Eucerit. NIVEA je poceni: krema Din 3.50, 6.—, 12.— in 25.—. _ Nova tvornica kvasa v Mengšu v obratu. Župan g. Kane v Mengšu je poleg svoje že obstoječe tvornice za parkete otvoril tvornico za kvas. Komisija banske uprave, ki je pregledala stavbo, jo je odobrila in se pohvalno izrazila o njeni vzorni in higienski ureditvi. Nova tvornica bo prinesla tudi Mengšanom zaslužek. Tvornica kvasa je izven kartela in je pričela že obratovati. — Iz Zedinjenih držav v zadnjem času pobegli kapital cenijo newyorški finančniki na okroglo 500 milijonov dolarjev. Nagel povratek te vsote v primeru stabilizacije dolarja lahko ustvari resen problem za nadzorovanje deviznega trga. __ Oddaja tlakovanja ceste v okrožju vojašnice kralja Petra v Zagrebu bo po ofertni licitaciji 21. t. m. pri inženjerskem oddelku komande savske divizijske oblasti v Zagrebu. _ Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 100 pil za žage. 2. hidroplan-ska komanda v Divuljah sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave elektromate-riala. Dne 26. septembra bo pri upravi policije v Zagrebu licitacija glede dobave 350 uniform. _ Dobava bolniškega in sanitetnega materiala bo po ofertnih licitacijah pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu, in sicer: 15. t. m. glede dobave 3000 metrov žične mreže za okna, 100 umivalnikov, 100 loncev za jedila, 1500 emajliranih krožnikov; 17. avgusta glede dobave 10.000 kg vate, 100.000 metrov hidrofilne tkanine, 1000 obvezil; 19. t. m. glede dobave 1000 metrov gumiranega platna in 50 kg guta-perče; 22. t. m. glede dobave Taznih zdravil in olj; 24. t. m. glede dobave raznih desinfekcijskih sredstev; 26. t. m. pa glede dobave kartonskih škatel, papirja za zavijanje. papina za praške, motvoza in papirnatih vrečic. Borze 9. avgusta. Na ljubljanski borzi (premija 28.50%) so devizni tečaji ostali v pretežni večini neizipremenijeni. Le Berlin in Newvork sta popustila, a Praga se je za malenkost okrepila. — Avstrijski šiling v privatme.m kliringu se je v Ljubljani trgoval po 8.<55 do 8.70, v Zagrebu se je zaključil po 8.4950, a v Beogradu po 8.50. Grški boni so notirali v Zagrebu 34 denar m v Beogradu 29.50 blago. Na zagrebškem efektnem tršišču je Vojna škoda malo niže notirala. Zaključevala se je za kaso no 228.50 in 225. Drugih zaključkov ni bilo. in slavonska 110 — 112.50 (vsa nova, 78 kg težka in 2 odstotka primesi). Turščica: baška, sremska in baška okolica Sombor 65 do j 67; slavonska 68 — 70; baška bela 69—71; j banateka 64 — 66; baška, ladja Sava in Be-I gej 70 — 72; baška. ladja Dunav in Tisa 71 — 73. Ječmen: baški in sremski novi, 64/65 kg 56 — 58. 0ves: baški in sremski novi 64 — 66. Moka: baška in banatska nova, »Og« in »Ogg« 220 240; »2« 200—220; >5« 180—200; >6« 150 — 170; »7« 110 do 120; >8« 55 — 60; sremska in slavonska nova, »Og« in »Ogg« 215 — 230; »2« 195 do 210; >5« 175 — 190; >6« 145 — 160; >7« 110 — 120; »8« 55 — 60. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 45 — 47.50; ba-natski v jutastih vrečah 42-50 — 45. + Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica: za oktober 8-92 — 8.93, za marc 8.96 — 8.98. Rž: za december 6.18 — 6.20. Turščica: za marc 6.89 — 6.90, za avgust 7-60 — 7.65, za september 7.65 — 7.70, za maj 8.20 — 8.22. ŽIVINA. + Mariborski sejem za živino ln svinje (8. t. m). Dogon 15 konj, 18 bikov, 196 volov, 305 krav in 12 telet, skupaj 546 glav. Od teh je bilo prodanih 315 glav, med njimi 12 za izvoz v Kalijo. Cene za kg žive teže so bile naslednje: voli debeli 3.75 do 4, poldebeli 2.50 do 3.50, voli za rejo 3 do 3.50, biki za Mande 3 do 4, krave za klanje debele 2.70 do 4. plemenske 1.75 do 2.50, klobasarice 1-50 do 2, molznice in breje krave 3 do 3.50, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 5.50 Din. Cene mesa so bile naslednje: volovsko meso 8 do 12, meso bikov, krav in telic 5 do 7, telečje meso I. Zoper vročino sv&sfe perilo Nič ne osveži bolj kakor sveže perilo, kadar je vročina. Seveda — mora biti zares sveže, čisto in mora propuščati zrak. Zato ga moramo prati z dobrim milom, ki se da do čistega izplakniti iz perila in ne zadela vlaken. Šele tedaj je perilo res čisto ia zadosti luk-njičasto za vroče poletne dni. GAZELA TERPENTINOVO MILO GTJ 9-55 ^eper/lo čisto IN ZRA 10 do 14, II. 6 do 8, sveža svinjina 10 do 16 Din. — Na zadnji sejem za svinje je bik) pripeljanih 270, prodanih pa 136 rilcev. Cene so bita naslednje: prasci 5 do 6 tecfnov stari 110 do 150, 7 do 9 tednov 300 do 250, 3 do 4 meseoev 300 do 350, 5 do 7 mesecev 400 do 550, 8 do 10 mesecev 650 do 680 in enoletni 690 do 750 dinarjev. Kidogram žive teže 7 do 8 Din, mrtve teže 10.50 do 11 D ji. Pred praznikom sinjske Alke Viteške igre bo letos gotovo posetHo mnogo gledalcev Split, 9. avgusta. Po stari tradiciji bo seveda tudi letos staro dalmatinsko mesto Sinj proslavilo obletnico in spomin zmage nad Turki pred 218 leti. Proslave se bodo začele 15. t. m. na Marijin praznik, ko bo v Sinju velik sejem in bodo tja romali prebivalci iz vse zagorsle in primorske Dalmacije. Na ta praznik t>o izvajala tudi Alka svoje staro-divne viteške igre. Alka izvaja vsako let") svoie turnirje po zanimivem starodavnem načinu. Člani društva Alke v tradicionalni noši, oboroženi z dolgimi kopji, v galopu na konju tekmujejo, kdo bo s kopjem odbil in na kopje nataknil železen prstan — »alko«, ki visi visoko na vrvi, ki je razpeta preko cegte med dvema stebroma. Prireditev se imenuje tudi »čoja«, ker dobi zmagovalec po starodavnem običaju za nagrado tri metre rdeče tkanine — čohe ali čoje. Poleg tega dpbi še bogato nagrado iz blagajne Nj. Vel. kralia. Pravi praznik Alke je 16. t. m. in je zgodaj zjutraj na starem Sinju alkarska svata maša. Dopoldne vabijo potem alkarji k svoji prireditvi zastopnike oblasti in razna društva. Tekma za čojo pa je popoldne ob veliki udeležbi naroda. Zanimiva je zgodovina tega viteškega društva: Ko je vsa srednja Evropa trpela zaradi turških navalov, je bila zlasti sinjska krajina torišč« krvavih borb. Sinj je bil tedaj oddaljen komai 18 km od bosenske meje in od nevarnih sovražnikov. Vsi Siniani so bili pod orožjem, kakor pravi narodna pesem: »Puška, šarka i otac i maika. nož i puška, bratac i sestrica.« Siniski četniki so prodrli večkrat do Livna, Sinj pa je bil za turško vojsko zelo važna točka, kajti, če bi ga osvojili, bi lahko prodrli v srednio Dalmacijo in do morja. Sinjska trdnjava, ki ji dandanes pravijo »grad«, je bila zelo močna in so jo Turki večkrat brezuspešno naskakovali. Ko je 1. 1715. Serasker-Meh-med paša s silno vojsko od 80.000 mož začel s pohodom, da bi si osvoiil Dalmaciio, je udaril najprej na Sinj. Sedem dni in noči je njegova vojska napadala sinisko trdnjavo, hrabri branilci pa so po vrsti odbijali vse navale. Turški poraz je bil tolik, da so sinjski junaki na svojih brzih konjičih podili bežeče Turke do reke Ce-tine. To je bilo baš na praznik 15. avgusta. Ta sinjska zmaga je opevana v mnogih narodnih pesmih in Kačič-Miošič ie poveličeval sinjsko junaštvo: »Sinju grade, zlatni buzdovane, Sinju grade, gnijezdo Sokolovo!« V večen spomin te velike zmage je bilo osnovano društvo Alka. Ohranilo je vse svoje običaje, svoja starinska oblačila in orožje ter sploh vse, kar imajo druga zgodovinska društva samo še v muzejih. Društvo Alka pa je bilo tudi vedno strogo nacionalno in so mu avstrijski oblastniki takoj v začetku vojne pobrali vse orož;e in tudi pozaprli mnoge odlične člaie. V svobodni domovini se je vršila prva p-i-reditev Alke 1. 1919. na rojstni dan N«. Vel. kralja Petra, 12. julija. Tedanji regent Aleksander je prvemu zmagovilou Alke v svebodni domovini g. Grabovcj daroval zlato uro s kraljevskim grbom in imenom. Od 1. 1919. naprej pa se vršijo prireditve Alke v zgodovinskih dneh i5. in 16. avgusta. Alka je nastopila 1. 1922. tudi v Beogradu na dan poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra. Letos, ko je Dalmacija tako obilno posečena, si tudi vrli Sinjani obetajo rekorden poset. Sokol Sokol v škofji Loki je Imel v nedeljo popoldne na letnem telovadišču javni nastop s primerno razporejenim sporedom. Nastopili so vsi društveni oddelki s prostimi vajami, na orodju in tekmami. Sodeloval je tudi 1. planinski polk, ki je izvajal proste vaje z dolgimi palicami. Nastop je obsegal celih 11 tečk, ki jih je sprejelo občinstvo z živahnim odobravanjem, posebne pohvale so bili deležni vojaki in devetorica članov, ki je prikazala Murnikov »Turški marš, in ženske naraščajnice. V splošnem je bil telovadni nastop skrbno pripravljen, čeprav se ne moremo znebiti vtisa, da so polagali ženski oddelki na precizno izvedbo več pozornosti nego moški, ki so delali sicer vaje lepo, a vendar ne tako, kakor bi se lahko želelo. Nastop je trajal nekaj manj kot dve uri, posetili so ga poleg domačih predstavnikov javnega življenja mnogi odlični gostje; lepa je bila tudi udeležba ostalega občinstva, ki se je zgrnilo po končani telovadbi v vseh prostorih Sokolskega doma, kjer se je razvila ob zvokih godbe Sokola I. iz Ljubljane neprisiljena zabava. Sokolski nastop v Radomljah, že v naši torkovi številki smo pohvalno omenili požrtvovalno delavnost radomeljskega Sokola, ki si v tem poletju gradi mon umen talno zgradbo novega sokolskega doma. V nedeljo popoldne je imel radomeljski Sokol dobro uspel javni nastop, katerega se je udeležilo veliko število Sokolov od okoliških bratskih društev, korporativno pa je prišel kamniški Sokol. Nastopi vseh oddelkov so bili lepo izvedeai, največ odobravanja pa so žele vzorno izvajane proste vaje članic in pa orodna telovadba članov. Po nastopu je imel 3tarosta brat dr. Ivo Potokar lep nagovor, v katerem je izrazil upanje, da bo radomeljski Sokol prihodnje leto že lahko sprejel svoje goste pod lastno streho novega doma. Telovadni nastop je posetilo toliko sokolstvu naklonjenega občinstva kot že davno ne. Zdravo! Nacionalni šahovski turnir Sombor, 8. avgusta. 6. kolo turnirja v Somboru je prineslo važen preokret. Schreiber, ki je vodil vse dosedaj, je izgubil proti Petroviču. Igral je kot črni francosko obrambo, toda ker je izbegaval znane, a solidne variante, mu je nasprotnik sijajno izkoristil slabosti na kraljevem krilu in z elegantno žrtvijo figure odločil partijo v svojo korist. Na drugi strani pa je Milan Vidmar ml. v damskem gambitu proti inž. \Veissu z lepo žrtvijo konja dovedel nasprotnikovega kralja v matno mrežo, kar mu je prineslo važno zmago. Tako je sedaj dospel Vidmar Milan ml. sam v vodstvo. Kulžinski Dimitrij ni kot beli v damskem gambitu proti Herbatinu prav dobro obranil Cambridge-springs variante in zaradi tega kmalu zašel v izgubljeno pozicijo. Najhitreje je končal Broder z Žukom; žrtvoval je damo za stolpa in dve lahki figuri, kar potem seveda ni bilo težko dobiti, zlasti ker je imel še prostega kmeta. Avirovič je proti Grenčarskemu hotel na vsak način dobiti, z riskantnim napadom na kraljevem krilu ni dosegel ničesar. pač pa je pri tem izgubil kvaliteto in s tem tudi partijo. Rajkovič je prišel, čeprav beli, v slabšo pozicijo s Totom, v zadregi je nekorektno žrtvoval stolp in seveda izgubil. Carev je Vukoviču odnesel že v otvoritvi damo za trdnjavo, vendar je pozneje tako neprevidno igral, da sta mu dva nasprotnikova kmeta prinesla poraz. Gabrovšek je z Graber jem igral Col-lejevo varianto in to zelo ostro, žrtvoval za napad najprej kmeta, pozneje še figuro 1? ,e ,v. matnem napadu dobil. Nikolaj Kulžinski je proti Šubariču v korektno igranem damskem gambitu rešil partijo na remis Stanje po 6. kolu: Milan Vidmar ml. 5. Schreiber, Petrovič 4 in pol, Tot, Kulžinski Nikolaj 4, Broder, Gabrovšek, Rajkovič 3 in pol, Vukovič, ing. Weiss 3. Grenčarski 2 in pol, Kulžinski Dimitrij 2 (1). Herbatin, Graber, Carev 2, Šubarič 1 in pol. 2uk pol (1). Iz življenja In sveta štorklje na potovanju Originalen eksperiment Ob Baltskem morju leži svetovno znana opazovalna postaja za ptice Rossiten. Nikjer na svetu bi ne našli morda ugodnejše točke za takšno opazovalno postajo, kajti tu je presečišče za neštevilne proge, ki jih ubirajo ptice ob času svojih selitev. Po neki previdni cenitvi preleti to točko vsako leto v jeseni najmanj 700.000 operjenih letalcev. Posebno pozornost obrača opazovalnica v Rossitenu štorkljam in baš letos se je odločila za nov, zanimiv eksperiment s temi dolgokljunkami. Po neki domnevi se obračajo štorklje, ki pridejo na svet vzhodno od Labe, na svojem jesenskem poleču preko Ealkana proti jugu, štorklje, ki so se izvalile zapadno od Labe, pa se usmerijo proti španski. Rossitenski raziskovalci hočejo dognati, kako je s to stvarjo in so v to svrho prenesli 160 letošnjih štorkelj z vzhodne strani Labe na zapadno stran. Videti hočejo, da-h bodo sledile prirojenemu nagonu in se obrnile proti Balkanu, ali pa jih bo pritegnila zapadna selitvena proga. Mlade štorklje bodo seveda zaznamovane z običajnim obročkom in kdor najde takšno obročkano ptico, stori znanosti veliko uslugo, če obvesti s primernimi podatki opazovalno postajo ali KaKšnega strokovnjaka. Sicer je pa v zvezi s štorkljami še marsikatera SKrivnost, ki je znanost doslej š« ni popolnoma razgonetila. Staro, ukoreninjeno ljudsko mnenje je n. pr., da ostavijo štorklje vsako leto točno 21. avgusta svoje evropsko gnezdo. To naziranje spada seveda med bajke, kajti tudi pri štorkljah je čas odleta odvisen od vremenskih prilik. A. vsekako se selijo v teku avgusta in ni verjetno, da bi vztrajale do septembra. Kar se tiče trajanja njihovega poleta, pravijo dosedanja opazovanja, da dospejo iz severne Nemčije v južno Afriko prilično v 10 do 12 tednih. Letijo samo podnevi in zložno. Sploh se brzina ptičjih poletov zelo pretirava. Trditve, da je povprečna brzina ptic na selilnih poletih 250 do 300 km na uro, je zmotna. V resnici znaša komaj 30 do 50 kilometrov na uro. štorklje letijo bržkone s kakšnimi 40 kilometri. Samo v izrednin okoliščinah gre brzina na 150 do 200 km, a v tem primeru le za kratek čas. »Leteča sladokusca44 na cilju Rossi in Codos sta dokazala, da nista samo prvovrstna sladkosnedeža, ampak tudi izvrstna letalca Francoska letalca Codos in Rossi, ki sta prošlo soboto startala v Newyorku k nepretrganemu poletu na dolgo progo, sta, kakor smo že poročali, srečno prispela na cilj nagrado do konca leta, kajti navada je, da se nagrada izplača šele vsako leto 31. decembra, ko je doprinešen dokaz, da ni rekorderjev nihče prekosil. Rossi in Codos s svojim letalom »Joseph Le Brix« in pristala pri Zofr el Riaku ob vroožju Antilibanona. Od Amerike do Sirije sta rabila 55 ur in 25 minut in sta praletela 9463 kilometrov proge ter prekosila dosedanji tovrstni rekord Angležev Gayforda in Nicholletsa za dobrih 900 km. Letela sta g povprečno brzino 170 km na uro. Najbolj preseneča dejstvo, da sta Codos in Rossi tako dolgo izhajala z zalogo bencina. Letalo Bleriotovega tipa sta nalašč za ta namen preuredila. Namestu več bencinskih tankov, sta dala napraviti en sam tank, ki pa je bil ogromnih dimenzij in je vseboval 2000 litrov goriva. Nič manj obilno kakor z bencinom sta se založila tudi s krepko hrano, da sta lahko vztrajala na utrudljivi vožnji. V Franciji je izzvala vest, da sta priborila rekord za dolge proge dva francoska letalca, nepopisno radost. Francoski listi slavijo zmagovita rekorderja in jima čestitajo. da sta si pridobila nagrado letalskega ministrstva v znesku 1 milijon frankov. Codos in Rossi bosta morala počakati na ženi Codosa in Rossija zasledujeta let svojih mož nad pariškim letališčem Koruza dozori v 10 dneh LUbeški profesor dr. Spangenberg, ki že dolgo eksperimentira z raznimi semeni za pospešenje rasti, je demonstriral pred angleškimi strokovnjaki za poljedelstvo svojo posebno metodo za rast koruze. Koruza, ki je, kakor krompir neobhodno potrebni del človeške in živalske hrane, se lahko goji v zrakotesno zaprtih prostorih, kjer namakajo tla s kemičnimi raztopinami. V desetih dneh napravi takšna koruza razvoj, ki ga rabi koruza na polju dva meseca. Podnebje ne vpliva čisto nič na rast v takšnih umetnih gnojiščih, kjer je mogoče pridelati v enem letu 36 koruznih letin. 450.000 drž. uradnikov na Poljskem Osrednji statistični urad v VarSavi Je ugotovil, da Ima Poljska 450.000 državnih uradnikov, med njimi 147.000 železničarjev. Sterilizacija ljudi v »tretjem carstvu" za Ukrepi hitlerjevske vlade _ »izboljšanje plemena« s prisilno sterilizacijo fizično ali duševno manjvrednih poedincev so že stopili v veljavo. V Berlinu in drugod so mladoporočenci ali tisti, ki se mislijo poročiti. dolžni predstaviti se v določenih znanstvenih zavodih, kjer jih preiščejo v vseh ozirih, da-li so sposobni doprinesti svoj delež k izboljšanju nemškega rodu. Na sliki vidimo mladega pacienta, ki mu pravkar preiskujejo lobanjo. Aparat bo pokazal stopnjo njegove razboritosti ali pa duševno manjvrednost. Ideja sama na sebi ni slaba, slabo bo le hitlerjevsko izvajanje te ideje, kajti vladajoči sistem je že dovoljkrat izjavil svoje prepričanje, da je plemensko nezdravo vse, kar ne spada k »čisti« germanski rasi in kar ne trobi v njegov politični rog. PRESELILI SMO SE na Aleksandrovo cesto štev. 7 Velika zaloga oblek za gospode in blaga v poljubnih množinah DRAGO SCHWAB LJUBLJANA Šminka pod hitlerjev skim režimom Nacionalno socialistični tiskovni urad poroča: »Nemška žena bodi spet tip germanske žene in matere in nemško dekle naj se na to čast pripravi, da jo bo vredna nositi. Lutka, ki stopa našminkana in pobarvana po svetu in se zdi sama sebi bog ve kako lepa in zanimiva, nima več pravice, da bi se izdajala za nemško ženo. Na tej podlagi je bilo šlezkim odgovornim činiteljem naročeno, naj uvedejo pri nacionalno socialističnih shodih in prireditvah natančno kontrolo in naj našminkanim »ženskam« zabranijo dostop. Kdor se barva, zatajuje svojo naravno vnanjost, svoj izvor, svoje pleme. Mlada Nemčija pa je ponosna na svoje pleme! Zato našminkane damice ne spadajo v narodno socialistično fronto! Upamo, da bo ta odredba imela skorajšen uspeh. To je potrebno, da se nemške žene zavarujejo pred zamenjavo.« Prav. Ampak kako slabe vnanje znake mora imeti ta proslula germanska rasa in kako brljave morajo biti oči njenih nadzornikov, če zadostuje že malo rdečila na ustnice, mfllo pudra na nos in malo saj na obrvi, da je noben vrag ne spozna več... Kitajski gost na angleških manevrih Katoliški duhovnik poveličuje Hitlerja Na zborovanju narodnih socialistov v Wurzburgu je govoril tudi član stranke župnik dr. J. Klein, ki je izjavil med drugim; »Hitlerjevo božansko poslanstvo se mi je že davno razodelo. Hitler sliči Devici Orleanski, ki so jo škofje pred pet sto leti prekleli, pozneje pa so jo proglasili za svetnico!« Neprodani avtomobil Angleški avtomobilski časopis »The Green Badge« prinaša naslednjo mično in resnično zgodbico iz avtomobilskega sveta: Neki častnik je prišel iz Amerike v Anglijo na dopust in si je za svoje izlete kupil že rabljen avtomobil, za katerega je plačal kakšnih 8000 Din naše veljave. Ko se je začel njegov dopust približevati kraju, je začel misliti na to, kako bi se izne-bil vozila, da bi ga ne bilo treba peljati s seboj v Ameriko, kar stane mnogo denarja. Iskal je kupca, a ga ni mogel najti. Zadnji dan svojega bivanja je naložil dopustnik na avtomobil svojo prtljago in se peljal v pristanišče. Na pomolu je osta-vil voz, sam pa se je vkrcal na ladjo. Ker pa je pozabil na avtomobilu tablico, na podlagi katere so oblasti ugotovile lastnika avtomobila, je kmalu po svojem prihodu v Ameriko prejel obvestilo, da je dolžan plačati kazen, ker se ni pokoril cestno policijskim predpisom. Obsodili so ga na 5 funtov globe. Pri nadaljnjem čitaniu obvestila pa se je od srca nasmejal. Pismo ga je namreč obveščalo, da so policijske oblasti bile primorane prodati avtomobil. Iztržile so zanj kakih 15.000 Din naše veljave in so odbile znesek za kazen, za ostanek pa so priložile ček, ki se lahko vnovči pri banki. To se je smejal 'Američan, ko je videl, da je na ta način prejel več, kakor je plačal za vozilo. In je sklenil, da bo tudi prihodnjič ravnal tako v dobri veri, da mu bo usoda vsaj tako naklonjena kakor sedaj. Znani kitajski maršal čangsueliang, branilec Severne Kitajske proti Japoncem, se mudi na Angleškem, kjer se je udeležil kot gost manevrov angleške vojske Spanje v vročih nočeh Kdor ne more spati, naj preizkusi naslednje nasvete Nevrasteniki in nespečniki se ne boje ničesar bolj kakor poletja in vročih noči. Kdor spada med omenjene nesrečnike, naj si pomaga z naslednjimi triki, ki mu bodo pomagali tudi v vročih nočeh. Navadno človek v zmerno hladni sobi kmalu in hitro zaspi. Poleti pa ni vsem dano, da bi mogli stanovati v hladnih prostorih, ki jih tudi ni mogoče ohladiti, kakor često priporočajo higieniki. Vročina pa izključuje spanje v prvi vrsti zaradi tega, ker žene kri v glavo Treba je poskrbeti, da preusmerimo kri iz glave v ude, pred vsem v noge. Zato je v vročih nočeh priporočljiva hladna kopel za noge. Za to kopel vzamemo najprej mlačno vodo, kate- Kolonija za človeško pleme Angleški evgenik prof. W. Armstrong objavlja načrt za evgenično kolonijo, ki jo namerava ustanoviti na ravnini med Serra do Mar in reko Parsano. V koloniji bodo smeli živeti samo izbrani primerki človeške rase. Pokrajina ima zmerno podnebje, v njej so za začetek naseljeni nemški in italijanski kolonisti, katerim bo pridružil prof. Armstrong še angleške naseljence. Vsak priseljenec se mora podvreči strogi preiskavi o telesnih zmožnostih in vsak član mora imeti dobre oči, dober sluh, zdrava pljuča in zdiavo srce, poleg tega pa tudi normalno proporcioniran život. V začetku se sprejemajo v to evgenično kolonijo samo poljedelci, pozneje pridejo na vrsto tudi obrtniki. Za novo Wagnerjevo gledališče v Bayreuthu Društvo prijateljev Riharda Wagnerja v Bayreuthu je spremenilo pravila v tem smislu, da postane njegov član samo oseba arijskega porekla. Ista organizacija proučuje načrt novega gledališča za Wagner-jeve svečanosti, ki naj bi stalo v bližini sedanjega gledališča ter bi bilo opremljeno z najnovejšimi tehničnimi pripomočki. K stroškom za to poslopje bo prispevala deloma država, deloma pa naj bi se krili stroški iz loterije, katere srečke se bodo prodajale po vsem svetu. Skrivnostna smrt lepe Ceylonke Družabna drama v Parizu — Policaja zaslišala sina znanega tvorničarja dišav Cotyja, ljubimca pokojne Ceylonke Pred nekaj dnevi so pariški listi objavili vest, da se je v nekem pariškem hotelu ustrelila štiri in dvajset let stara elegantna in imovita Angležinja, prijateljica znanega tvorničarja dišav Cotvja. Zaradi tega so prišli k Cotv ju poizvedovat najrazličnejši reporterji. Stari lisjak pa je na vsa vprašanja trdovratno molčal in ni hotel izdati niti najmanjše podrobnosti o dogodku. Dorothy Wright Zdaj pa je doživel Pariz v tej zadevi pravcato senzacijo. Dognano je namreč, da ne stoji v središču te afere tvorničar Cotv, impak njegov sin Roland. Mladi Cotv je dolgo zamolčeval prave okoliščine tragedije, menda zaradi tega, ker je ože-njen. Stari Cotv pa je kot spreten mož, ki išče povsod priložnosti za reklamo, drage volje zgrabil ponudeno priliko, da so njegovo ime imenovali vsi francoski dnevniki. Toda v nekaj dneh se je položaj razčistil in reklamni trik je prišel na dan, mladega Cotyja pa je zaslišala policija. Izpovedal je naslednje: »Pred kakšnimi sedmimi meseci sem se na francoski Rivieri seznanil z mlado Ceylonko miss Dorothy Wright. Zaljubil sem se vanjo. Postala mi je prijateljica in se je z menoj preselila v Pariz, kjer se je nastanila v hotelu v ulici de la Tour. Na dan samomora sem se tudi jaz pripeljal v Pariz. Stanoval sem v nekem hotelu na Champs Elysees. Večer sem prebil v veseljaški družbi in šele ob 5. uri zjutraj sem prišel v spremstvu nekega prijatelja domov. Tedai sem naletel v predsobi stanovanja na miss Dorothv Wright. To me je zelo presenetilo. Ljubica je planila proti meni z besedami: »Torej si le prišel. Čakala sem te!«- Navzočnost lepe Cevlonke mi je bila tem mani pri jetna, ker je bil z menoj prijatelj, ki ni ničesar vedel o te i ljubezni. Povedal sem to prijateljici. ki je začela nato vpiti: »A tako? Torej te že dolgočasim? Rad bi me vrgel skozi vrata in prelomil z mano? Vedi. da te' žel ii ne bom ustregla!« Tako je kričala vedno glasneje, da je naposled razburila še mene. Začela sva se prepirati. Povedal sem ji, da nima pravice delati mi očitkov, kaiti ni res. da varam jaz nio, ampak nasprotno, dobro vem, da ona vara mene. Sredi naihrupnejšeg* prepira sem odšel v kopalnico. Hotel sem se umiti, tedaj pa sem zaslišal sumljiv šum in sem planil nazaj v stanova-nie. Tam sem videl, kako ie Dorothv neka i skrila v rokav. Prijel sem io za roko, toda ona se mi je iztrgala in mi razparala sraico. Nato se ie bliskoma okrenila in tedai ie počil v nieni roki s trd. Prestrelila si je lobanio in obležala mrtva.« Tako je izpovedal Cotvjev sin Policija je vzela njegovo izjavo na zapisnik in mu sporočila, da bo raziskovala dalje. Detektivi pa so izvohali, da se je morala drama odigrati nekoliko drugače. Ni si namreč mogoče predstavljati, da bi Dorothv Wright sama segla po morilnem orožju, ko ie bila. kakor so povedale njene prijateljice. ves dan razigrano vesela. Tudi mati Cevlonke. ki je na obvestilo o smrti svoie hčere prihitela iz Rruslja v Pariz, je povedala, da ie mladi Cotv zelo slabo ravnal z nieno hčerjo in da je gotovo on zakrivil njeno smrt. Pariška javnost naneto čaka. kakšna razkritja bodo še sledila v tej aferi. ri prilivamo polagoma mrzle vode. Ta ko pel naj traja deset minut. Praksa kaže, da je skoraj vedno uspešna. Kdor pa hoče še bolj pospešiti dobro spanje, naj ne zaključi z nožno kopeljo, ampak naj položi roke do lakti v mrzlo vodo. črim globlje ležijo roke v hladni vodi, tem boljši je učinek kopelji. procedura traja, kakor v prvem primeru, deset minut. Pripomniti velja končno, da bi morali nervozni ljudje, ki težko zaspijo, paziti tudi na to, kaj in kdaj jedo, preden ležejo k počitku, želodca si nikakor ne smejo pre-obremenjevati. Najmanj tri ure pred spanjem naj ne povžijejo ničesar, kajti polni želodec odganja spanje. Posebno pa si ie treba zapomniti, da ne bi smeli nespečniki vživati nobenega alkohola. S tem naravnost ubijajo svojo živčno krepčino. Kogar pred spanjem žeja, naj popije čašo hladne citronade, ki jo priporočajo higieniki kot sredstvo za dobro spanje. Kdor pa ima le količkaj dobre volje, si bo znal tudi sicer pomagati sam KARIKATURA DRŽAVLJANSKA VOJNA NA IRSKEM? Dva nasprotnika De Valera Cosgrave ANEKDOTA Karel Zuckmayer, avtor »Veselega vinograda« se je nekoč pogajal na berlinski Friedrichstrasse z nekim filmskim produ« centom glede filmskega rokopisa ter je možu dopovedoval, kako si predstavlja to stvar. »Ne,« mu je čez čas segel v besedo filmski veljak, »tako ne gre. To vem kot strokovnjak boljše od vas. Končno morate vedeti, da delujem že šestnajst let v tej stroki.« »Saj ravno za to gre,« je pripomnil Zuckmayer, »da na to pozabljate.« VSAK DAN ENA »Tonček, bodi tako dober !n poduhaj ribo, če je sveža... jaz sem tako pre-hlajena!« (»Fassing Showc| Nacionalna misel se vedno bolj utrjuje Kakor vsako nedeljo se je tudi preteklo :de'jo 6. t. m. vršila po raznih krajih nedeljo 0. t. m. vršila po raznih krajih dravske banovine cela vrsta političnih in drugih prireditev večjega ali manjšega oblega, vse pa s ciljem, poglobiti ljubezen :n delo do naroda in države ter edino odrešilno misel jugoslovenske skupnosti. O mnogih teh prireditev smo že poročali, o krasni nacionalni manifestaciji nekdaj tako reakcionarnega in narodno mlačnega konjiškega sreza poročamo na 2. strani današnje številke, v naslednjem pa objavljamo še troje poročil, ki smo jih do včeraj prejeli. Lepa kmečka prireditev v skocjanu pri Turjaku Škocjan, 7. avgusta. Društvo kmetskih fantov in deklet v •Skocjanu pri Turjaku je skupno s krajevno organizacijo JNS priredilo v nedeljo politično zborovanje, ki mu je sledila tekma žanjic. Udeležba prebivalstva je bila zelo velika. Prisotna sta bila tudi narodna poslanca gg. Albin Koman in Milan Mravlje, srcsko organizacijo JNS za ljubljansko okolico pa je zastopal tajnik g. Borštnik. Goste je sprejel prireditveni odbor s tov. Lundrom na čelu in jih v sprevodu z gydbo spremil na prireditveni prostor. Zborovanje je otvoril tov. Lunder, predsednik Društva kmetskih fantov in deklet v Skocjanu, in v lepem govoru pozdravil vse navzoče. Med velikimi ovacijami kraljevski dvojici je prebral pismi dvornega maršala ta, v katerih se Nj. Vel. kralj in kraljica zahvaljujeta za vabilo na tekmo žanjic in želita prireditvi najlepšega uspeha. Nj. Vel. kraljica je za najboljšo žanji-to darovala tudi krasno zapestno uro. Zborovanje so pismeno pozdravili minister dr. Kramcr, ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, ljubljanski župan dr. Puc, župnik Barle in drugi. Za predsednikom Lundrom je govoril v imenu k. o. JNS šolski upravitelj g. Zupane, ki je poudarjal slogo in skupno delo obeh organizacij za boljšo bodočnost. Toplo pozdravljen je g. poslanec Mravlje v temperamentnem govoru bičal delo tistih, ki bi morali sejati ljubezen med narod, pa sejejo le mržnjo in razdor. Zborovalci so mu glasno pritrjevali. Sreski tajnik JNS g. Borštnik je pozdravil zborovalce v imenu sreske orga-rrzacije in želel obema organizacijama sedaj za tem, da se osnujejo prav povsod krajevne organizacije, delovanje onih, ki že obstoje, pa da ee kolikor mogoče krepko poživi. D?lo prav razveseljivo napreduje. 20. avgusta se bosta vršila dva ustanovna občna zbora. Za Javorje in Poljane se bo ustanovila samostojna organizacija dopoldne, še istega dne pa se bo vršil tudi ustanovni občni zbor JNS za občino Zminec. Teden dni poznej? bo velika manifestacija dr žavne misli v obmejni Sorici, kjer bo velik shod, zraven pa se ustanovi nova postojanka JNS. Do s?daj je organiziranih že čez 1000 volilcev. Sr?ski pododbor ima polne roke dela, ker je v stalnih stikih z našimi političnimi predstavniki, ter se zavzema na drugi strani z najresnejšo voljo pomagali svojim somišljenikom v njih brigah in težavah. Prav tako skrb posveča težnjam občin in okraja kot celote. Sreski pododbor vodi starološki župan g. Anton Hafner, ki inu je desna roka tajnik JNS g- Ivo B^rčič. V širšem odborj je nad 20 najuglednejših predstavnikov vsega območja. Politični pokrit v loškem območju je po Vsem navedenem prav zadovoljiv in 6topa tudi naš človek, kljub gospodarsko nad vse hudim časom. v vrste najkrepkejse politične tvorbe JNS. MEDKLUBSKE KOLESARSKE DIRKE Kolesarskega in motociklističnega društva »SAVE« se s sodelovanjem društva »SOČE« vršijo v nedeljo, 13* t. m. ob 1$. uri na dirkališču 2SK Hermesa v Šiški. Dobiček paviljonov je namenjen brezposelnim rudarskim družinam. Sodeluje godba Vič—Glince. 8611 ŠPORT Mednarodni table tenis turnir na Bledu SK Ilirija je priredila od 5. do 7. t. m. na Bledu v kazini Parkhotela prvi mednarodni table-tenis turnir v Jugoslaviji. Na turnirju je sodelovalo 76 tekmovalcev in tekmovalk. Od teh je bila večina Jugo-slovenov iz Sombora, Zagreba, Beograda in Ljubljane. Tekmovalo je tudi lepo število inozemcev, od teh 7 Avstrijcev, 2 Nemca, 4 Cehi, 2 Madžara in i Francoz. V singlu gospodov je tekmovalo 24 tekmovalcev, od katerih se je v izločilnih kolih posebno odlikoval simpatični Dunajčan Bruck, ki je moral kloniti Weissbacherju, dalje 2iža in Ceh Wertheimer. v finale so se plasiral Ilirijan Weissbacher, Sombor-čan Haksner, Herenežan Nemec in Weiler od Makabija. Razlika med temi odličnimi tekmovalci ni bila velika. Odločala je samo turnirska rutina, ki je prinesla Heksnerju lepo zasluženo zmago, prehodni pokal SK Ilirije ter dragoceno darilo g. bana dr. Draga Maru-šiča. Drugo mesto je zasedel Wei_ler, tretje Weissbacher in četrto pa Nemec. Najlepša v tej disciplini je bila igra Heksner - Weissbacher, v kateri je zmagal Heksner po težki borbi z rezultatom 21:19, 21:13, 11;21, 21:18. Tekmovanje single dam se je vršilo po sistemu na točke. Takoj v začetku se je opazila velika nadmoč naše državne prvakinje Dečmanove in odlične Dunajčanke Schweigerjeve. Presenetila je mala Maksi-movičeva iz Sombora, kateri je uspelo premagati rutinirano Cimpermanovo po težki borbi v 5 setih. Ob koncu tekmovanja sta imeli Dečmanova in Schweigerjeva enako število točk. Partija, ki sta jo nato tekmovalki odigrali, je bila ena najbolj napetih od vsega turnirja. Schweigerjeva je takoj prišla na vodstvo in ga obdržala ves prvi set. V drugem setu je pričela Dečmanova osvajati poene s svojimi odličnimi drivi, vendar pa je uspelo Schwerlngerjevi potegniti rezultat na 20:14 v svojo korist. Mislilo se je že na prvi poraz naše drž. prvakinje. Toda Dečmanova je ostala mirna ter izenačila na 20:20 ter nato slavila zmago nad deprimirano Schweigerjevo. V mixed -doublu sta se odlikovala v finalu para Heksner - Maksimovičeva, ki sta po težki borbi premagala par Nagy - Ger-žiničeva , in Wenssbacher - Dečmanova, ki sta premagala par Briick - Schweiger. V finalu je sigurno zmagala dvojica Weissba-cher - Dečmanova in si osvojila prvo mesto. V disciplini double gospodov je tekmovalo 13 parov. Prvo mesto sta odnesla Heksner in Weller, ki sta zmagala nad Gradžin-skim in drž. prvakom Maksimovičem. V skupini nevenficiranih je bila udeležba najmočneje a. Startalo je 32 tekmovalcev. po nekoliko manj zanimivem tekmovanju v predkolih so se plasirali v semi-finale Maksimovič II., Medak. Putnik in Rosenberg. V damski skupini je zmagala Schweiger-jeva, druga Maksimovičeva in tretja Sprin-gerjeva. Finalnim partijam, ki so se odigrale v ponedeljek popoldne, so prisostvovali med drugimi tudi gg. zastopnik bana sreski načelnik dr. Vrečar, blejski župan Vovk, predsednik SK Ilirije inž. Bloudek in član uprave dr. Brce. Po končanem tekmovanju se je dr. Brce v imenu Ilirije v lepem govoru zahvalil številnim tekmovalcem za udeležbo in darovalcem, ki so s pravim razumevanjem prirediteljem pomagali do moralnega uspeha. Drž. prvak v table-tenisu g. Stevan .Maksimovič se je prijavil za SK Ilirijo ter bo na letošnjem državnem prvenstvu že zastopal barve SK Ilirije. Nedeljske tekme v nacionalni ligi Prihodnjo nedeljo se nadaljuje tekmovanje za nogometno prvenstvo v nacionalni ligi, in sicer z naslednjimi tekmami: Beograd: BASK : Primorje. sodnik g. Kap Cnamestnik g. Rakič). Split: Hajduk : Vojvodina g. Fabris. Osijek: Slavi ja (O) : Gradjanski g. D. Petkovič (g. Ames). Zagreb: Hašk : Jugoslavija g. Podup-skv. Kakor javljajo službene objave, so bili gornji sodniki določeni po sporazumu med klubL SK Jugoslavija (Zagreb) : SK Celje. V nedeljo ob 17.30 se bo pričela na Gla-ziji v Celju prijateljska nogometna tekma med Jugoslavijo iz Zagreba in Celjem. Moštvo Celja se bo moralo zelo potruditi, če bo hotelo proti dobri enajstorici zagrebške Jugoslavije doseči časten rezultat. Ob 16. se bo pričela predtekma med rezervama Celja in Olimpa. Iz LNP. Danes ob 19.30 seja k. o. v nebotičniku. Na isto se ponovno vabijo M. Sagadin (Korotan), Prešern Stane (Hermes) ter Z. Urbančič (Reka), vsi ob 19.45. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri MO LNP v Trbovljah: Delegirajo se: k prijateljski tekmi Hrastnik : Rudar 13. t. m. ob 16.30 na igrišču Hrastnika p. s. s. g. Lunder Dušan, k prijateljski tekmi Svoboda (Zagorje) : Dobrna v Zagorju 13. t. m. ob 16.30 na igrišču Zagorja s. s. g. Marin Lud\vig, k prijateljski tekmi Sloga (Zagorje) : Rudar (Hrastnik) v Zagorju 15. t. m. ob 16. na igrišču Sloge p. s. s. g. Božič Adalbert. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek I. skupine v klubski sobi v kavarni Evropi. TSK Slovan. Drevi ob 20.30 pri »Sokolu« seja upravnega odbora. SK Jadran. Danes ob 20. strogo obvezen članski sestanek prvega in rezervnega moštva pri »Sokliču«. S seboj naj prinese vsak po eno sliko za legitimacijo. V nedeljo zjutraj s Hermesom trening tekma, popoldne pa prijateljska v Domžalah. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Na Sušak in v Crikvenico bo vozil ociprti luksuzni avto 14. t. m. ob pol 4. zjutraj. Povratek 15. t. m. ponoči. Smer vožnje bo 19., 20. in 21. t. m. Sušak-Cri-kvenica, Plitvička jezera ter nazaj preko Karlovca in Novega mesta. Prijave udeležencev sprejema avtomobilsko podjetje J. Goričan. ★ LJUBNO NA GORENSKEM. Tukajšnje Prostovoljno gasilno društvo praznuje v nedeljo 13. t. m. 30 letnico svojega društvenega obstoja. Društvo hoče to proslavo prirediti v čim večjem obsegu, ker bo v nedeljo zlet gorenjskega gasilstva v Ljubno in se vsa okoliška gasilna društva udeležijo tega slavja korporativno; bo pa ta dan tudi cerkveno žegnanje in se bo vsa vas odela v praznično lice, mlado in staro pa bo v narodnih nošah pokazalo svoje simpatije do gasilcev ter se udeležilo njih proslave. Za zabavo bo igrala godba gasilnega društva iz Šenčurja. Ker te dni društvo razpošilja lepake na vsa društva in prijatelje gasilcev, vabimo tudi tem potom vse, ki simpatizirajo z nami, da se te prireditve udeleže ter tako moralno in gmotno podpro naše požrtvovalno društvo. Spored proslave bo še objavljen. LJUTOMER. Prostovoljno gasilno društvo priredi na praznik dne o. septembra veliko letno tombolo na Glavnem trgu v Ljutomeru. Lepi in dragoceni dobitki bodo razstavljeni v kratkem v različnih izložbah. ROGAŠKA SLATINA. Tukajšnje sokolsko društvo bo predvajalo velik 100 odst. zvočni film »Vsesokolski zlet v Pragi 1. 1932« v petek 11. t. m. ob 20.30 v letnem zdraviliškem kinu, na kar opozarjamo članstvo (udeležba obvezna) in prijatelje Sokola. V nedeljo 13. t. m. ima Sokol svoj običajni srečolov ter vabimo občinstvo, da se posluži kupovanja srečk a 2 Din. Čisti dobiček je v prid gradnji Sokolskega doma. RUŠE še niso doživete pri svojih dosedanjih predstavah takega navala na letno gledališče kakor pri premieri novo dra-matiziranih Jurčičevih »Rokovnjačev«. Čeprav so Rušani razširili terase in pomnožili sedeže, je zmanjkalo prostora. Predstavi je prisostvovalo nad 1000 oseb, kar je za podeželje že lepo število. Med mnogim' uglednimi gosti smo opazili tudi gg. sreskega načelnika Makaria. poslanca Kreiči>ia. okrajnega šolskega nadzornika Senkoviča, glavnga urednika Reharja. pri-jatlja Rušanov notarja Ašiča, baritonista Nar. dnvadla v Pragi Sopeckega itd. Vsi so se o predstavi izražali pohvalno. Ker pa je še mnogo takih, kL niso mogli prisostvovati predstavi, »o se SokoM odločili, da igro.ponove v nedeljo 13. t. m. ob 16. Radie Četrtek. 10. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Pložče. — 12.46: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 19: Radio-orkester: plesna ura. _ 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Slovanska literatura. — 20-30: Orgelski koncert. — 21.15: Pevski koncert gosp. Gostiča. vmes napoved časa in dnevne vesti. — 22: Radio-orkester. — 22.30: Radio jazz. Petek, 11. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas. plošče, borza. — 19: Radio - orkester. — 19.30: O boleznih pri kuncih. — 20: Slike iz narave- — 20.30: Prenos iz Beograda, vmes čas in dnevne vesti. — 22.30: Plošče. BEOGRAD 17-55: Plošče. — 19: Narodne pesmi. — 20: Plošče. — 20.30: Koncert pevskega zbora. — 22: Saksofonski koncert. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20-30: Koncertni večer iz Beograda. — 22.40: Plesna '/od-ba. — PRAGA 20.50: Prenos iz Brna. — 21.25: Vokalen koncert. — BRNO 20-50: Violinska sonata. — 21-25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Solističen koncert. — 18.35: Pevski koncert. — 19.05: Plošče. — 20: Simfoničen koncert. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Kmečki plesi, plošče. — 12: Koncert- — 15.45: Operne fantazije na ploščah. — 17.15: Klavirska predvajanja. — 19: Dunajski simfoniki. — 21: Arije. — 22.15: Večerni koncert. — BERLIN 20.40: Muzikalni Baedeker: Potovanje po Italiji. — 21.40: Sodobna glasba. — 22: Plesna godba. — KČNIGSBERG '20.10: Pevski koncert, sopran. — 23: Plesna muzika- — M0HLACKER 20.20: Šimfo.iičen koncert. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17-30: Promenad ni koncert. — 18.45: Plošče. — 21.45: Orkestralen koncert. — 23.15: Lahka godba. _ RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.15: Koncert. — 21-15: Operni večer iz Turina. VODICE NAD LJUBLJANo..... deljo 20. t m. se bo ob 3. popoldne vršila otvoritev strelišča strelske družine in nagradno tekmovanje. Vabimo vse bratske družine in ostalo občinstvo, da se te prireditve udeleži. ST. VID NAD LJUBLJANO. Dne 7. avgusta se je vršil v St. Vidu zelo dobro obiskan obrtniški sestanek. Na njem so se razmotrivale sedanje težavne gospodarske razmere. Sklenjeno je bilo ustanoviti podružnico Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Št. Vidu pri Ljubljani ter so bili izvoljeni v pripravljalni odbor naslednji gg. mojstri: Poličar. Zavodnik. Vrhovec, Doležal, Gregorin, Križnar. Medved, Zaletel, Kregar, Stepan-čič, Zalaznik in Šenk. Odbor si je nade? nalogo zbrati v to društvo vse obrtnike iz St. Vida in okolice, da bodo skupno nastopali za svoje stanovske interese. Opozorilo Vsem ra znašal cem neresničnih vesti zaradi Izvozne zadruge jugoslovenskih vin v Mariboru, ki so naperjene proti meni, sporočam, da bom vsakeera sodnijsko zasledoval. Maribor, dne 8. avgusta 1933. Inž. Rado Sturm. Čitajie tedensko revijo ^ŽlVf JFNJF !N SVFT« Mestno načelstve mariborsko. štev. 11.1091869-1933. Razpis licitacije. Maribor, 5. VIII. 1933* Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo in montažo vodovodne in sanitarne opreme pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. avgusta 1983 ob 11. uri dopoldne v sobi St. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu nap ravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam, soba št. 4. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za kompletno dobavo in montažo Din 99.224.20. Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932. Službene Novine br. 70-XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. MESTNO NAČELSTVO MARIBORSKO. 8663 Mestni načelnik: Dr. Lipold, s. r. -WMMlfttf4tattMMttMtar.lt PAMRIKIETOIE \v %v DESCICE hrastove in bukove dobavlja in polaga najceneje JOS. R. PUH LJubljana, Gradaška ul. 22. Zahtevajte ponudbe! I ■ ■ I : JESENSKI LIPSKI SEJEM 1933 M Začetek dne 27. avgusta Vsa pojasnila daje ing. TOENNIES, LJUBLJANA Dvorakova nlica štev. 3 II. — Telefon štev. 27—62. ali ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova br. 33. NA NEMŠKIH DRŽAV. ŽELEZNICAH 33^% POPUSTA NA VOZNI CENI 8530 LJUDSKI SAMOPOMOČI v Mariboru se za izplačano podporo po smrti mojega očeta g. Franca Perko najiskreneje zahvaljujem in to, posebno v današnjih težkih časih tako važno ustanovo toplo priporočam. Tržič, dne 10. avgusta 1933. 8666 FRANČIŠKA ZIBLER. t V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, oče, brat, bratranec, stric in svak, gospod IGNAC PERHAVG viš. davčni upr. v p. v sredo, dne 9. avgusta 1933 po dolgi mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano zatisnil oči. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 11. avgusta 1933 ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Ljnbljana, dne 9. avgusta 1933. 8664 žalujoča rodbina Perhavc. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je preminila po dolgi bolezni naša ljuba mama, stara mama, gospa Marija {KCemcnc vdova strojevodje drž. žel. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 10. avgusta ob 17. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, dne 9. avgusta 1933. 8665 GUSTI, ANA, FRANCI, ALEKSANDER in ŠTEFI, otroci, in ostalo sorodstvo. * INSERIRAJTE V »JUTRU" Umrla je danes Boguvdana po delapolnem življenju v starosti 88 let na$a draga in nepozabna mati, stara mati, gospa Matija %oljar roj. Homan Bodi mir in pokoj njeni duši. Pogreb nepozabne pokojnice bo 11. t. m. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti Podgora št. 35 na farno pokopališče v št. Vidu nad Ljubljano. 8661 žalujoči ostali. James OIIver Cnrwooo.i »Sopotnik — Slovenija«. 53347-5 Provizij, potnika \ edenega v proda,ji kranj-i-k h klobas. sprejmem ta-*oj za mesto Ljubljano in ".koli« o. Nnc.1 »v v oglas, odd e k u »Jutra«. 23486-5 Službo dobi Vsak« be*eda 50 par: za d!»»F>i«» na^kiva afi u Iifro n 8 Dia. (1) V stalno službo t^-e jimero 1 natezovalca (Zvlkerja) iti 1 ta šivanj« podplatov (Durchneher). — Iran Premera, Kranj. 23412-1 Dve natakarici p'ač.i'no z nekaj kavcije tn donašn"ko sprejmem. — B:M m-o^ai« inteligentni ;n sii-eMi t stroki, izobraže-n: — za skupen prevzem točilnice in pnitiklio. Samo resne pismene ponud be e sliko poslati na hotel Lav, Vukovar. 23407-1 Gospodično i znanjem nemščine, fai k- je že b:'a pri otrocih. p,n-»:mem k dvema otrokoma v s'a-osti enega n 1-eh let. Ponudbe s preči si »pričeval in sliko na: ta-idio-Tberma Laško. šoto št. 44. 23352-1 Stalno službo Sobi moški, ki vloži prof! varni vk,n.«iž.bi 25—50.000 D n. Ponudbe na oglosm odd^ck »Jutra« pod šifro »MS«. 23320J Strojnika It1 j-e ve«? brušenja listov. MveTtiem tak-oj. Prednost :,ma.V> tmkj. ki imajo so-f»tiki izpit. Sprejmem tudi Bosance s konjički za no zašila, tako da ni bilo ničesar videti. Im vse to brez stroja, kar z roko. Ali ni bila pridma in spretna? Nu, gospod Kozamurnik se je -cmalu potolažil, in čez teden dmi se je ču-ni zdravega kakor riba v vodi. Ogiasi trg. inačaja po 1 Din beseda; za da janje naslova aH sa šifro S Din. — Ogiasd socialnega livarja vea ka beseda 50 par; »a dajanje naslova ali ia šifno p« 3 Din. (6) Otroški voziček eleganten, ugodno prodam. Stavba ob Tyrše-vl cesti nasproti Sokola III, nadstropje II.. desno. 23223-6 Poljske tračnice W mm visoke, (va 400 m poceni naprodaj. Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra« 28385-6 Pristen Holandec krasen. dobro ohranjen, k.j predstavlja družinsko seetfo, ugodno proda Ti-zlan. Sv. Petra cesta 4. 235H4 6 Otroški voziček dobro ohrani-en naprodaj oa Sv. Petra cesti 14/7. 23510-6 Ia gašeno apno več m3 proda t.vrdka Brata Božič. Ljubljena. Vegova ulica 8. 23409-6 m M KB Vsaka beeeda 1 Diin; Za dajanj« naslov« »Ji za iifro pa 5 Din. (101 Dvoton. Chevrolet dobro ohranjen, z dobro pneumat-iko. plačanimi taksami in zavarovalnino proda Simon Pire, Podnart. 23356-10 Avto B. M. W. 4 sedežni »Chabriolet«, 8000 km vožen, Fiat 503. odprt, 4 sedežni. Chevrolet, odprt, 4 sedežni, v zelo dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. — Na ogled v garaži Sttjplca, Slomškova ul. S. 23160-10 U* Ogla« trg. značaja po 1 Din beseda; z* dajanj« naslova aii «a šifro a Dni. — Oglasi •«>c.ialn<.'ga značaja vsa ka beseda 50 par: ca dajanje na-slova ali za šifro pa 3 Din. (7) Oljstate sode 5.»et<> in v dobrem stanju kuvuj« P. šetina. Rail^fe 229:77 Vsaka beseda 50 par. t« 4aj«)»i;e naslova ali ta lifr« pa S Din. C2: z notna Zobotehnik -et.no prakso. po-p"4 _____»a samostojen, bi s* rad izuril v porcelan, stroki, veled česar išče mesto v boljši praksi, po mog^č-nosti v Ljubljani, ali v blitini iste. Cenjene po nudbe i navedb" plače na o/la-s. oddelek »Jutra« pod »Š: ~ ^..irlinv 8S«. 51-3 Samostojen elektrikar ki bi opravljal tudi drug« dela, išče službo. Ponudbe na og'asai oddeh.k Jutra poi »IMavec«. 23443 ? Vzgojiteljico i znanjem nemščine, zmožno poučevati otroke z« šolo ali oskrbovati dojenčka, izurjeno sobarico :n druge hišne delavke priporoča g05pod:n;am posredovalnica v Selenburgovi ulici 7/1. 23530 2 Absolventinja trg. akademije resna, s perfeiktnim zna njem nemščine, išče primerno poidne.vno z« posle tije. Cenj. ponudbe pod »StecKi-grafija« na oglasni oddelek »jutra«. 23473-2 Brivslki pomočnik sprejme izpomoganje ob sobotah in nede.jah. Naslov pove oglasni odd°lek »Jutra«. 23394-2 Kmečki fant 92 let. star, pošten in zanesljiv, ki se dobro razume na vsa kmečka dela in sadjerejo, ter n« sodar-Bka. kolarska, kovaška in druga dela, posebno pri kmečk-em orodju — išče »kirabo. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Samouk«. 23504-2 Kmečki fant vainn vsakega dela, išče kakršnokoli službo. X»-clnv pove oglasni oddelek ■»Jutra«. 235' dne. Event. bi šla tudi ia služkln-io. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23531-2 Kot šofer ali spremljevalec k avtomobilu iščem primerno sl'už>bo. Nasic <■ pove oglasni oddelek Jutra. 28538-? Gospodična trgovsko naobražena, želi mesto v kaki trafiki, de-likate«i ali Kaj sličnega. Naslov: Fili.pinn Markovič, Ponikva 00 južni železn;c: 23535-2 Kapital Vsaka beseda 1 Dtn. za iajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. f!61 150.000 Din posojila 'šče-m proti vknjižbi no prvo mesto n3 posestvo v Ljubljani. Sprejnii-m tudi knjižico Ljudske posojilnice za popolno vredn-ost. Ponud-be oglas, oddelek »Ju.tra« ^od šifro »150.000« 2S46S-16 Družabnlco » kapitalom 6000 Din — srednje starosti, tudi vdovo, iščem za gostilno. — Cenitev ni izključena. Po nud'be na og'asni oddelek »Jutra« pod »Din 6<>00«. 23513-16 100.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na h:sno posestvo v LjnMja-n.i. P'mudbe na oglasni "ddelok »Jutra« pod šifro »September 22«. 23531-16 Oseba ki pošlji hišni pocestnici in trgovki 10.f«V> Din /.« kratik'0 dobo. dobi hrano in stanovanje zastonj ter nekaj obreeti, ali službo v trgo-vini. Ponudbe na ogl. odde'1^5 »Jutra« po šifro • Dobra služba«. 23476-16 9! 221 ■ ■uUSMHBHBHBJPV 38 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 0 Din. (20) Novo hišo oddam Poizve «e: Nove Jarše St. 54. 23493 20 Hišo z vrtom v trgu, prodam ali zame ojam z enakovredno v me-Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Ugodna prilike«. 23506 20 Enodružinsiko hišo (vilo) z vrtom kup:m. Ponudbe na og^la.sni oddelek »Jutra« pod »Dom 55«. 23512-20 Vogalno parcelo t dvoriščnimi poslopji, v fentru mesta prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23502-20 Enonadstropno vilo dvostanovanjsko, z vsem komfortom. v s-olčni legi. iigodno prodam v Šiški, Cerne-tova 32. 23533-20 Vrednote tnvseda 1 Din: ia dajanje naslova al: u S^fr^ na S Din. '951 Vsakovrstno zlato kupuje po oajnš.ib fr»ria B CERNE - juvelir Ljubljaoa, Woltova ulica 3 Vsaka b«s*da 1 Din: ia lajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (12) Lepo spalnico po ugodni ceni. tudi t.a obroke proda Mat. Rnku-ša. mizarstvo, Zg. Po',aktiva pri Pragerskfin. 23528-12 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (17) Veliko tranzit, klet z dv.gal-om. primern-o z« vinsko trgovino, odaam v najem I. Lnpajne, Mi^ste. /Aloika &esta štev. 22. 22851-17 Bmmm Vsaka Otjjeda 1 Dui: ia dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (33) Koroške brusnice (Preiš-elheeren) prvovrstne, dnevn-o sveže, dobro pako vane razpošilja od 5 naprej po peršti ali brzo-vozno Zwhne.r Henrik, tr-govtsc, Libeliče, Koroška. 22555-»' Vjaka 1 Din: za dajani« naslov« aH za šifro pa 5 Din. (19) Lokal za gostilno ali vinotoč ali pa že vpeljano gostilno na prometnem kraju LJubljane vzamem v najem z oktobrom ali pa pozneje, event. tudi takoj. Na željo nudim primerno kavcijo. Lokal bo prišel v pridne, strokovnjaške roke. — Ponudbe na ogl. odde-Ipk »Jutra« pod šifro: »V obojestransko korist«. 23157-19 Lokal rb Gosipooveiski reHi St. 12 takoi oddam. Vp-ašvti v l. nadstr. 2307U-19 Lokal oh Oospo.5vetsk: cesti 12 takoj oddam. Vpraša ti v I. nadstropji!. 23W0-19 Lokal oddam na Tvrševi (Dunai ^ki) c-esti 36. , 23509-19 Gostiluo oddam takoj ali pozneje na račun natakarici proti kavciji. Naslov v offlas. oddeku »Jutra«. 23511-19 Delavnico ali skladišče oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem odde'fcu »Jutra«. ~ 23498 19 Lokal wj 100 m! velik, z elc-k-tričn podeželske prodaja ali daje v najem zelo ugodno Posredovalnica v Mariboru, Frančiškanska ulic« 2il. 23481 19 Pekarno moderno urejeno, na prometni točiki blizu farne cerkve takoj prodam. Le resni kupci naj pošljejo pomudbe na og'as. oddelek »Jutra« pud šifro »Pekarna 25«. 23480-19 Dijaške gobe Vsaka beseda 50 p&rj za dajanj« naslov« aH za šifro S Din. (22) Za dijaka starega 14 let. iščem stanovanje v dobri hiši, z nemško konverzac-ijo. Ponudbe n« nasiov: Maks Fock, Kranj. 23441 22 2 mlajša dijaka sprejmem n« hra no in stanovanje. Naslov pove oglasni oddeiek »J-utra«. 234&1-22 Stanovanja Vsaka beoeda 50 par; z« dajanj« naslov« aH za šifro 3 Din. (21-«) Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin (za 1 osebo) iščt-m s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni odlelek »Jutra« pod šifro »Snažna gospodična«. 23100-21'» Dvosob. stanovanje v mestu išče dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Suh-o«. 23485 21/a Sobo s kuh-njo l?č"m za 2 mirni ot^ebi. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod značko »Skromne«. 23532-21,« Vsaka beseda 1 Din; z« dajanje naslova ali u iifro r»a 6 Din. (31) Pristopajte k Društvu stAnovanj. na .eoinikov. G«ijev« ulica — Nebotičnik m. 373 21 Mirno stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23229-2J Stanovanje sobe in kuhinje, v pod-pritličen vMe takoj oddam mirn-i stra.^lti brez otrok. Vprašati v Rutarjevi ulici U. 4/a. 2^24-21 S tiri sob. stanovanie nVokopritl^o. s kopalnico. plin« ;n pritiklinami oddam s 1. novembrom. Pojasnila v šubičevi nJiei št. 3/1. 2:3484-21 Komfortno stanovanje 2 sob. kopa'n;ce in priti-k'"n oddam v Bolga-ski □lici 28. 23195-21 Šiirisob. stanovanje s kopalnico in pritiklina mi. v oentru e 1. novem br^m na razpoiago. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno in solnčno«. 23508-21 Stanovanje sobe in kuhinje, zračno o obrtniško hi šo ali večj;m posestvom na prometnem kra:u. — Cenj. ponudbe s sliko na podružn;oo »Jutra« v Ma riboni pod šifro »Tajnost zajamčena« 23505 25 Vsaka beseda 1 Din: •a dajanj« naslov« ali •a šifro pa 5 Din. (31) Martin Munda Kam naj pošljem najdeno ferijalk-o? Miiica Jenko, Litija. 23174-31 Vsaka beseda t Din: za dajanj« naslova aii iifre pa 5 Din. (34) Slečno v smutku % Celja prosim o sezname-n-i pod »Z-prevodaj«. 23479-24 »Značaj« Dvi?niite pismo v oglas, oddelku »Juva«. 23639 ^ Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (27) Grlica je ušla Najditelja pros.m. da jo vrne na Sv. Petra nasipu St. 17/11. 23464-27 Zajce različnih bol'š:.,i vrstf. , jHtc-eni proda'.« rad: selltv Na sl-ov: Janševe ui:«'a 1? Ljubljana VII. 2S54C-2 Zelio e Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« aB za šifro pa 5 Di.n. (26) Izvanrc-dna prilika! Klavir dunajske tvrdke za 4600 Din nap- daj v Cer-l?veni ulici 21, Trata 13. 23016-26 Vsaka beseda 50 pa-r: ia dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (26) Zlato ovratno verižico z ? obeskoma f-m iagubiia v nedeljo zvečer. Najditelja prosim, da j'0 proti nagrad! "dOa v oglasnem oddelku .T-it-n 23467-28 INSEKIKAJTE V »JUTRU« SIIKO PECI čudovtt-o poceni in dobre iz brona, ne iz pločevine, za kurjenja z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodjanska livnica d d. j Novi Sad ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja osebno in pis- jg|| meno, ki smo jih prejeli ob smrti našega nepozabnega P|| moža, ateka, sina, brata, svaka, zeta in strica, gospoda jg£$ poštnega uradnika se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Turšiču za tolažbo v bolezni, čč. duhovščini, gg. upravnikom pošte I. in II. Maribor, zastopniku dravske direkcije pošte g. Pičmanu za ganljiv nagrobni govor kakor tudi g. Kovačiču za poslovilne besede, komandantu mesta za izkazano zadnjo čast, pevskemu društvu poštnih uslužbencev in godbi ter vsem tovarišem in prijateljem za obilno spremstvo na zadnji poti in darovano cvetje. 8667 Žalujoče rodbine: Koler, Leglša, Ileršič in TuSek. Preminil je po kratki mučni bolezni naš ljubljeni soprog, oče, brat in ded, gospod Lovro Tiirk posestnik, gostilničar in rudn. upokojenec v Toplicah K večnemu počitku ga spremimo v petek 11. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Zagorje. Zagorje, dne 9. avgusta 1933. Žalujoči ostali. m Tem potom javljamo žalostno vest, da je naš zaslužni ustanovitelj in prvi načelnik, gospod V Žerjav Jauez posestnik v Ratečah štev. 76 dne 8. avgusta t. 1. po kratki in mučni bolezni v starosti 39 let v javni bolnici v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo 10. t. m. na farno pokopališče v Ratečah. časten mu spomin! Rateče-Planica, dne 9. avgusta 1933. Vnovčevalnica za živino r. z. z o. z. Rateče-Planica. 866S Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za aonzorcij »Jutra« Adoll Kibmkar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja iTranc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vaj » Ljubljani j /