177. številka. Ljubljana, v soboto 4. avgusta. XXVII. leto, 1894.
SLomsKi ima
(shaja ntk dan ■ večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman M avatro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden aesec l gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 80 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni štvo je na Kongresnem trgu št. 12. Opravništvunajse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, esnanila, t. j. vse administrativne stvari.
Važna knjiga.
Te dni je izšla v zalogi c. kr. državne tiskarne na Dunaj i knjiga, katera pomeni izdaten korak naprej v boji za jednakopravnost slovenskega jezika. V mislih imamo nemško-slovensko p r a v n o terminologijo, katero je po naročila društva Pravnik" z izredna unemo in vestnostjo sestavil in uredil c. kr. sodni pristav v Ljubljani, gosp. dr. Janko Babnik. Strokovno oceno te lepe in pomembne knjige, obsezajoče 53 tiskanih pol, objavili bomo na drugem mestu iu tu želimo naglašati le splošni — dejali bi skoro — politični pomen nove terminologije na jedni in pa na drugi strani dolžnosti, katere nalaga to kulturno delo slovenskim, ali pa tudi le slovenski poslujočim pravnikom.
Prvo slovensko pravno terminologijo dobili smo Slovenci že pred 41 leti in to celo s tako vnanjo ureditvijo, katera bi se danes smatrala naj brže za nevarno protidržavno demonstracijo; združena je bila namreč — horribile dictu! — s hr-vatsko-srbsko. No, leta 1853., ko je tudi c. kr. državna tiskarna izdala sad rodoljubnega truda Do-lenec-Cigale-Miklošičevega, izvestnim krogom najbrže še ni bilo tako intenzivno v kri in meso prešla famozna narodno - pravna teorija nemških lažiliberalcev žalostnih prikaznij in zategadelj se nihče ni skandalizira! nad olicijoznim združenjem slovenskega jezika s hrvatsko-srbskim. — Navzlic temu pa ta prva, za tisti čas zares izvrstna terminologija ni nikdar prišla do prave veljave. ,,Nemško liberalstvo" rectius na»ilstvo je bilo namreč že v prvem cvetu zamorilo slovensko uradovanje in v temne zaprašene kote morala se je skrivati knjiga, katera naj bi bila zopet odprla slovenskemu jeziku s sedmerimi pečati zapečatene dveri javnih uradov ; pozneje, ko so se tudi ti pečati jeli tajati ob solncu slovenske odločnosti, pa so bili novejši zakoni žo nadkrilili to prvo slovensko delo ,,de verborum sig-nificatione", ustanovili so bili obilico novih pojmov, jezik je v vseh strokah velikansko napredoval in stara terminologija je — zastarela.
LISTEK.
Prusomorec.
(Francoski spisal Guy de Ha u pas s a nt.)
Soloce je ves mesec jasao svetilo in ogrevalo kmetske ravnice. Zemljo je daleč in Široko pokrivalo bujno zelenje. Na modrojasnem obzorji ni videti ni oblačka.
liše normanskih kmetov so iz daljine podobne malim gozdičem, obrobljene okolu in okolu z visokimi bukvami. Kdor vstopi v hišo, domneva Bi na prvi pogled, da je v velikanskem vrtu. Starodavne jablane, košute in koščene kot kmetje sami, bo v polnem cvetji. Veličajna drevesa, razpostavljena po vrsti na dvoru, bleate v rdeči in beli barvi. Prijetna vonjava cvetočih popkov spaja se z gostim vzdušjem odprtih hlevov in z gnojnim pariščem, na katerem brka jata perutnine.
Baš je poludne. Kmetova obitelj obeduje pod hruško, stoječo pred kuhinjskimi durmi: oče, mati, Četvero otrok, dve dekli in trije hlapci. Nihče ne govori. Vsak sreblje željno vrelo juho. Na to prinese gospodinja skledo zabeljenega krompirja, in vsi sezajo po njem brez vzpodbadanja.
Dekla vsak bip vstaja in hodi v klet, da napolni vre i svežo kapljico.
Z elementarno silo jel je sicer jezik naš prodirati v vse javne urade a jedinstva je jelo nedostajati v pravniški pisavi. Strokovne literature ni bilo, da bi iz nje črpali in tako se je v teku let utaborila če tudi le v malenkostih nekaka negotovost, nekaka nesložnost, ki je pa kolikor toliko le ovirala splošno napredovanje slovenskega urado-vanja. Vsakdo je pač imel svoje gotove izraze za najboljše in najprimerniše, od katerih brez poziva priznane avtoritete ni hotel odjenjati. Točnosti in sigurnosti pravnega prometa sicer te več ali manj malenkostne razlike niso nikakor ovirale, a naši plemeniti Nemci so jo vender brž jeli izkoriščati in urbi et orbi so razglašali, da je slovenski jezik de vse premalo razvit, da bi mogel služiti uradnim jezikom, da za najnavadniše pravniške pojme nimamo jedinstvenih izrazov in kar je takih čenča-vostij več. Nemški uradniki, službujoči v Slovencih in malo vešči še manj pa naklonjeni našemu jeziku, so se seveda po večini z veseljem poprijemali takih praznih izgovorov, ter so skozi vrata in okna iz« tiravali naš jezik. Čudni patroni so pač ti Nemci, ki bi sami brez izposojenih romanskih besedij težko zapisali daljši pravniški stavek in ki potem nepopolnost očitajo jeziku, kateremu že stoletja odrekajo najprimitivnejše pogoje za naravni razvoj. Stradajočemu požreti vsak košček kruha, potem mu pa očitati, da je preslaboten, da bi zamogel sam stati — to je vsa slika in morala nemškega boja zoper nas.
Vsakemu slovenskemu pravniku je bilo jasno, da je vsa tista nepopolnost in negotovost le navidezna, da poseduje naš narod bogat zaklad vseh rekel in izrazov za vse pravniške stroke, iu da je treba le zbirati in zbrati ta narodni zaklad. Glasno in vedno glasneje doneli so vsled tega klici po novi pravni terminologiji — in evo jo pred nami to pre-sijajno svedočbo bogastva in sposobnosti slovenskega jezika! Ponosni smemo biti na to narodno delo in utihniti morajo sedaj vsi zavistni ugovori o jezikovni inferijornosti naši. — As tem delo še ni končano, kajti ne zadostuje, da je ustanovljena
Gospodar, štiridesetletni mož, zagleda se na hip v trto, ki je bila doslej gola in ae po gadje razvijala po hišuem zidovji.
Končno pre ruši molk in pravi: ,Trta pokojnega očeta letos zgodaj poganja, izvestno ne bode letos cvela zaradu u
Ta trta je bila vsajena baš na tem mestu, kjer je bil ustreljen rajni oče.
Zgodilo se je to za vojne 1. 1870. Prusaki so preplavili vso pokrajino. General Faidherbe jim je stal nasproti s svojo armado.
Tedaj so se nastanili višji pruski Častniki na posestvu, o katerem smo že spregovorili. Stari kmet, Peter Milon, ki je bil njega lastnik, vzprejel jih je in nastanil, kakor je mogel, najbolje.
Ves mesec ostal je predvoj Prusakov v selu na poizvedovanji. Francozi so bili od tod oddaljeni kacih 5 milj, in vender noč za nočjo ni bilo po marsikaterem pruskem konjeniku ni duha ni Bluha.
Vselej, ko bo poslali kacega konjenika na stražo in ogled, ni se več vrnil, iu to zlasti tedaj, ko sta bila samo dva ali trije možje vkupe. Zjutraj so jih pa po navadi našli za aelom v globokem jarku tik ceste — mrtve. Blizu njih ležali ao tudi prebodeni njih konji.
Zdelo se je, da ao te umora Btorile vse iste osebe, katerih ni mogel nihče zalotiti. Ves kraj je bil preplašen. Vsak seljak je bil samo vsled ovadbe
in thesi jedinstvenost, treba jo prenesti tudi v prakso, v življenje. Vsakega slovenskega pravnika narodna dolžnost je, da se odslej poslužuje v uradnem poslovanji izključno le pravniških izrazov, sprejetih v našo terminologijo, da v tem pogledu preneha vsak nezdrav separatizem, katerega je rodila v prvi vrsti itak le — sit venia verbo! —■ nebrižnoat. S tem prisilili bomo tudi tiste pravniške kroge v naši domovini, ki se za naš jezik brigajo le v toliko, v kolikor se ga ubraniti ne mogo, da bodo spoznavali našo jedinstveno terminologijo; ako jo bodo pa spoznali, tedaj jo bodo hote ali nehote tudi uporabljali.
V tem leži sedaj sveta narodna dolžnost slovenskih pravnikov in zlasti tudi mladega pravniškega naraščaja, kajti le tedaj, ako bomo vestno vršili to dolžnost, zarnogla bo izvršiti tudi nova knjiga tisto krasno nalogo, katero so jej dali za popotnico njeni ustanovitelji, le tedaj bo obilo narodnega sadu rodil znoj in trud slovenskih rodoljubov, združivših se ob zibeli „Pravnik-oveu terminologije. Tako bodi !
Hrvatska pisma.
K. Zagreb, 28. julija. II.
Lepa je stvar, imeti dolgo in slavno zgodovino, kakor gotovo nič ne škoduje, ako ima kdo celo vrsto viaokorodnih prednikov. A po našem mnenju tudi nasprotno ni baš prevelika nesreča; saj se v praktičnem življenju vpraša, kaj velja sedanji človek, ne pa njegovi Bog \e kdaj že v prah in pepel pre-menjeni praočetje. In ravno tako je tudi za narod sedanjost merodajoejša kot preteklost. Kar je bilo, je prešlo; ako je bilo lepo, ne da se nazaj poklicati ; ako je bilo slabo, ne da se premeniti. In tisti narod stoji na slabih nogah, kateri živi od same preteklosti in zgodovine. No, Madjari so zato veuder nasprotnega mnenja, saj so „aristokratičen" narod. In zato jih zelo boli, da se ne ve v svetu skorej nič posebnega iz madjarske zgodovine. V resnici tudi sami ravno mnogo ne vedo: nekaj sv. Štefana,
ustreljen, žene so pa zapirali; otroke so izpreševali, da izdado, kjer so kaj slišali in videli. Vse zasledovanje je bilo zaman.
Necega jutra našli so v hlevu gospodarja Petra Milona z veliko rano na obrazu, dva konjenika pa zopet ubita blizu tri kilometre od posestva. Jeden je držal še v roki okrvavljeno orožje; izvestno se je bil in branil. Takoj so sklicali vojaški s\6t pod milim nebom, na Milonovem dvoru, in prinesli uo starca. Bil je kacih 68 let star, postave male in suhega obličja; glavo je imel upognjeno in veliki roki njegovi bili sta slični račjim škarjain. Pod brezbarvnimi lasmi, redkimi in volnimi, kot labodje perje, je bilo povsodi videti golo lobanjo. Za vratom na koži, opaljeni od solnca, imel je močne žile, ki so se potezale do čela in zgubljale na senceh. Ves kraj ga je zmatral za lakomca, s katerim se ni nihče rad pečal o tržnih zadevab in malokdo je občeval Ž njim.
Štirje vojaki prived<5 ga pred mizo, katero so postavili iz kuhinje na dvorišče, ter stoje' poleg njega na straži. Polkovnik in drugih pet častnikov sedejo nasproti njemu.
Polkovnik prične obravnavo in izpraSevauje francozki:
„Gospodar Peter Milon, ves čas, odkar smo tii, moremo vas po vsem pohvaliti. Obnašali ste se proti nam ne samo dostojno, temveč i često celo
nekaj Rakoczvja in Košuta — pa smo skoraj gotovi z madjarsko zgodovino. A to ni nikakor vš jč našim „bratom onkraj Drave".
Sedanjost imajo. Naredili so si jo na prav prebrisan način, seveda po tujem, nemškem vzoru. Zakaj si ne bi naredili tudi zgodovine? Zakaj bi ne trdili, da so prinesli njih očetje ža pred tisoč leti kulturo v Panoniju, kjer so živeli takrat baje sami divji, neoraikani narodi? Čd to prav glasno razupi-jejo po svetu, se najde morda vender nekaj plitkih glav, katere bodo tudi to verjele. — To modrovanje ni bilo povsem slabo in kar so si mislili, to so tudi storili. Znanost je morala stopiti v službo prostega šovinizma in tako so učenjaki dekretirali »bisto-rični f*kt", da bode 1. 1896. ravno tisoč let, kar so prišli prvi Madjari v svojo današnjo domovino. Izdali so torej nekoliko »zgodovinskih" knjig, naslikali nekoliko .historičnih11 packarij, in 1896 leta bodo praznovali svoj »Milleaium". Jedna točka v razporedu te slavnoBti bode tudi deželna razstava.
Kakor je današnja madjarska država neresnica, ker je mej Ogerskim in M uljarskim velikanBk razloček, kakor je cela tisočletna zgodovina Madjarov izmišljena, kakor je kultura teb Azijatov abotna, tako bode tudi pri tej slavnosti, na tej razstavi vse zlagano. Povsem naravno je, da bode od prve pa do zadnje črke milenija vse madjarsko, ko bi moralo biti po pravici na razstavi vse poliglotno; zakaj dobro je znano, da žive na Ogerskem razven Madjarov še Slovaki, Kini, Srbi, ogrski Hrvatje in Slovenci, K um um in Nemci. In teh narodov je Um dvakrat več, m go Madjarov. Kar se pa zgodovinske slavnoBti tiče, je pa sploh neumnost, ker \u vsako dete iz prvega gimnazijalnega razreda, da so prihrumeli v Panonijo Huni in Avari, ne pa Madjari. Pečenegi in Kumani, od katerih so naBtali pozneje Madjari, so pa pridivjali šele dve sto let pozneje na Ogereko. Pa naj si bode že kakor hoče; mi ne moremo za-povedati Madjarom, naj ne bodo doma šovinistični in — kar je s šovinizmom vedno v zvezi — neumni. Saj se fanatizem in razum mej seboj izključujeta. A povsem drugača je stvar, kadar se zahteva, naj bi Hrvati pri tej slavnosti sodelovali. Saj vender niso prišli Bkupaj in ob jednem v Evropo, pa saj imajo Hrvati svojo domovino, katera gotovo ni madjarska. Ogerska vlada pa, ki bi rada raz tegnla madjarsko državo čez Karpate na jedni, do Jadranskega morja pa na drugi strani, za to kar nič ne mara, temveč je povabila hrvatsko vlado na sodelovanje pri — ogerski deželni razstavi. In banu „hrvatskomu" je to vš^č; kaj je njemu mar, da je on šef »avtonomne Hrvatske?" On je že zdavnej pozabil, da so bili hrvatski bani nekdaj jednaki ogerskim patatinom. On je pohleven služabnik ogerske vlade; kar si v Pešti mislijo, to on stori še prej ko se zahteva. Povsem umevno je torej, da je saboru v izrednem proračunu predlaga', naj dovoli 100.000 gld. za sodelovanje pri mileniju.
O tej točki unela se je torej jako živahna razprava in govorniki opozicije so povedali, zakaj ne morejo votirati tega zneska.
Prvi je pojasnil stališče opozicije dr. R u ž i 6,
kateri je na podlagi zgodovine in hrvatske pragmatične sankcije dokazal, da so Hrvati povsem samo-stalen narod in da je tudi kraljevina Hrvatska poseben teritorij.   Hrvati so živeli sicer dokaj dolgo
— in žive še danes — v uniji z ogersko kraljevino, a nikdar niso bili del Ogerake, ali pa celo kakove madjarske države. Ako imajo torej Madjari kako narodno slavnost, ne tiče se ta prav nič Hrvatov, gotovo pa ne v tem slučaju, kjer delajo Madjari
■ Hrvatom toliko krivic. Mi nimamo povoda, veseliti se tisočletnice tistega naroda, kateri nas zatira. Poslanec dr. Rutic" dvomi celo, da bodo sploh kdaj mogoči prijateljski od-nošajiizmej Hrvatov in Madjarov.
Župnik J a g i ć je bil v proračunskem odboru sam proti votiranju tega zneska. Oa je namreč ekonom, pa \6 d ibro, da imamo mnogo nujnejših potreb, kot sodelovanje pri madjarskih razstavah, za katero naj izdamo kar 100 000 goldinarjev. A kot pristen Madjaron moral se je udati in v plenumu je govoril h krati za vladno predlogo. Kar je govoril, bilo je silno smešno. Na podlagi neke zgodovinske knjige slovaškega pisatelja Sasineka je trdil, da je bil Arpad Slovan in da bi mi zato morali sodelovati pri razstavi kakor tudi pri historični slavnosti. Ko ga je zbornica slišala govoriti, imela se je saj čemu smejati.
Dr. Frank je dokazoval, da nas hočejo Madjari izrabiti ko piedestal za svojo slavo ter je citiral najbolj kričeče krivice, katere so Madjari Hrvatom povzročili.
Dr. Đ a n j a v Č i ć je že zato [trotiven sodelovanju, ker ni povabil madjarski narod hrvatskega naroda in bi se moglo zgoditi, kakor pravi hrvatska poslovica: .Nepozvanu gostu mjesto za vratima". Zato bi hrvatski sabor o tej stavki niti ne smel razpravljati. A če je stvar že prišla na dnevni red, hoče tudi on pojasniti svoje stališče. Narodi na Ogerakem, — pravi govornik — posebno pa slovanski narodi, gotovo nimajo povoda, slaviti prihod Madjarov v te kraje. Madjarsko pleme se je postavilo kakor klin mej južne in severne Slovane ter je v preteklosti zaprečilo, da bi se Slovani zjedinili v jed on celoto; še danes preči madjarski narod, da se ne morejoSlovani konsolidirati, da celo mej Hrvate zanašajo prepir. Govornik strogo kritikuje znano Munkacsvjevo sliko .Prihod Madjarov", katera je namenjena za novo ogersko zbornico in pravi, da ne morejo Hrvati nikdar sodelovati pri kakovi slavi naroda, kateri Slovane tako nesramno ponižuje.
— Ko smo dobili v najnovejši dobi za našo cerkev nadpastirja iz našega naroda, začeli so Madjari od jeze upiti kakor divjaki, ter so celo na bana hrvatske kraljevine napadali, češ, ou je kriv, da je prišel na nadškof<jvski prestol v Zagrebu „panslavist". Tudi če bi znali Madjari nasproti nam, svojim zaveznikom, drugače postopati, no bi »8 moglo pričakovati, da bodemo mi kakor veja slovanskega naroda  z veseljem   in odkritosrčno
sodelovali pri madjarski slavnosti; Madjari to menda razumijo . . . Tako pa naj Madjari ne mislijo, da ne vidi hrvatski narod, kako se proti njemu postopa in zato ne more govornik votirati tega ogromnega i zneska, katerega bi nam bilo doma zelo potreba.
Dr. Nikola pl. T o m a š i ć , ta' drugi Czern-kovicb našega sabora, je seveda zahtevali* asrj bi bo dalo še več kot 100 000 gld. T o m a s i ć je namreč ved kot Madjaron. Iu ima sicer hrvatsko ime, porojen je na Hrvatskem, govori tudi hrvatski, a v svoji duši je prii-ten Madjar. Žito se pa ni čudit*, da je ta mož imenoval našo opozicijo v e I e i z d a j-niško in nepatriotično. Dr. A m r u s ga je takoj zavrnil, rekoč, da nima opozicija pričakovati nikakoršmh sinekur; za beneficije se borijo le vladini mameluki, opozicija pa nima za Bvoje delovanje nič druzpga, kakor — ječo pa ljubezen naroda. Zato ga ne morejo žaliti Tomaš ć -ve besede, katere se odbijejo od svitlega ščita opozicije in padejo nazaj na tistega, ki jih je izgovoril. — T o m a š i C* ni vedel odgovoriti niti z jedno besedo; pa kaj bi tudi? Saj ve celi svet, zakaj delujejo naši Madjaroni in ve se tudi, da ni na celem svetu druge stranke, katera bi prišla v zbornico na tak način, in katera bi tam tako postopala, kakor hrvatska vladina stranka. Umevno je pa tudi, da je ta stranka zahtevanih 100 000 gold. pohlevno votirala in ako bode grof Hedervarv v ta namen še več zahteval, kar je že obljubil, bodo pa tudi Še več dovolila.
Politični razgled
m »t ran je dežele.
V Ljubljani, 4. avgusta.
„Deutsches Volkablatt** in .%Tagespost"*
Sedaj se je oglasil tudi organ nemško-nacijo-nalnih protisemitov zoper slovenske narodne tirjatve. S tisto u nemo, s katero propoveduje, da je vse Žide pokončati, se zaganja tudi v nas in pravi, da so vsi Nemci jedini in složni v obrambi nemške posesti. Le v tem se razlikuje od židovskih liberalcev, da Kranjske veo ne reklamujo za nemško posest, češ, da je bojni klic »Nemštvo do Adrije" utopija, ker se ne da uresničiti. Pravi, da je naloga Nemcev, ohraniti to kar imajo, Štajersko iu Koroško, ter reaguje na naš sobotni člauek o razmerah pri dež. sodišču v Celovcu in pri višjem dež. sodišču v Gradcu. Naša tirjatev, da bodi podpredsednik tega višjega sodišča zmožen slovenskega jezika, zmatra za opravičeno in pravi, da jo je le preprečiti, če se Kranjska izloči iz Graškega višjesodnega okrožja. Glede naših šolskih tirjatev pravi, da se morajo nemški poslanci iz alpskih dežel postaviti na zgol provincijalno stališče in vladi pri prvem poskusu, ugoditi slovenskim zahtevam, napovedati vojno. — Priznanje, da je naša zahteva, naj bo podpredsednik Graškega višjega sodišča zmožen slovenskega jezika, »deloma" opravičena, je silno raz-togotila prismukiieno Graško „Tagespošto". Očita Dunajskemu listu, da se poganja za Slovence in boječ se, da bi mi to priznanje izkoriščali, povdarja, da je naša tirjatev povsem neopravičena!!
MaroĆelii se organizujejo. Naraščanje umlsdinskega gibanja dela vsem češkim strankam mnogo skrbij in to je menda tudi
Dalje v prilogi. "^Hl
ljubeznivo. Toda danes ate toženi; treba je, da se opravičite, je li ta tužba tudi umestna. Kako in kje so vam bile prizadete te rane v obličji?"
Kmet ne odgovori.
Polkovnik ga zopet vpraša:
»Molčanje vaše svedoči zoper vas, gospodar. Zahtevam, da mi odgovorite, razumete? Veste li, kdo je umoril ona dva konjenika, katera smo danes v jutro našli pod hribom?"
Starec takoj odgovori razločno: »To sem bil jaz!"
Polkovnik molči nekoliko časa, in sipo zre" na ujetnika. Peter Milon bo Še ne gaue, oči pobesi in stoji tu, kakor bi govoril s svojim spovednikom. Jedina okolščina označevala je njegov notranji nemir, namreč, požiral je v jednomer sline, kakor bi imel stisneno grlo.
Obitelj nesrečnikova, sin namreč, sinaha in dva unuka, stali so za njim kacih deset korakov, vsi prestrašeni in prepadeni.
Polkovnik nadaljuje, rekoč:
»Veste li pa tudi, kdo je umoril vohune armade naše, katere smo našli za selom vsako jutro minolega meseca?"
Starec odgovori kakor prvič:
»To Bem bil jazi"
»Ste je umorili vi vse?"
»Da, vse!"
»Vi sam?" »Sam.-
»Povejte mi, kako ste to učinili?"
Z li se, da je starec ginjen, vender neče ob širno pripovedovati. Na to dć:
»To vem sam za-se; učinil sem to, kakor se mi je naključilo.*
Polkovn k ga vpraša iz nova:
»Pozi vi jem vas, da mi poveste vse. Najbolje storite, ako mi naravnost vse priznate, in to takoj. Kaj ste storili najprej?"
Obtoženec 8e nemirno obrne proti svoji obitelji, ki je za njim pazljivo poBluSala. Malo se obotavlja in premišlja; na to se pa brzo odloči in jame pripovedovati.
»Drugi dan po vašem prihodu vračam se b potovanja domov; ura je bila že deseta zvečer. Vi in nekoliko vaših vojakov vzeli ste mi več, nego za 50 tolarjev piče, jedno kravo in dva koStruna. Dejal sem sam pri sebi: kolikrat mi vzemd ti lopovi česa za 20 tolarjev, tolikrat jim bom to lepo poplačal, Vrh tega sem pa imel še druge reči na srcu, in tudi to vam povem. Kmalu ugledam necega vaših vojakov, ki je pušil iz pipe za kozolcem.
Ne obotavljajo se, potegnem koso s klina in Be tibo priplazim do njega, da me še slišal ni. Z jedoim mabljejem odsekam mu glavo kakor klas, še zadihal ni.   Hočete li, izkopljite ga, leži na dnu
luže, ondi ga boste naSli v premogovi vreči, na nogah ima privezano kamenje. Tu mi je šinilo nekaj pametnega v glavo; vzel sem vso njegovo obleko, čepico in škornje ter sem je skril v opekarni mej seno."
Starec umolkne. Častniki se srpo pogledujejo. Ko ga dalje izprašujejo, zvedeli bo še čudne reči.
Jed/a je mož izvršil prvi umor, navdajala ga je jedina misel: „Pobijati Prusake!" Sovražil je vse s tajn'm sovraštvom, toda besno, kakor more sovražiti le neolikani mož, ki je zajedno lakomec in — rodoljub. Pečal se je s čudnim naklepom, kakor je sam pripovedoval. Čakal je samo še nekoliko dnij, da se mu vse posreči. Imel je polno svobodo, da je mogel prihajati in odhajati, kakor mu je bilo ljubo, kajti obnašal se je zmagovalcem nasproti povsem uljudno, postrežljivo in poBlušuo. Ko je videl vsak večer odhajati straže, ostavi torej neko noč svoj dom in se plazi za koojištvora. Da bi mogel načrt svoj bolje izvršiti, učil se je prej v občevanji z vojaki nemški, v kolikor je tega trebal. Prej je pa še hitel v opekarno skrivaj in tu v najgodnejem kotu obleče obleko ubitega Prusaka. Na to je šef na polje in se je plazil poleg ceste mej grmovjem, da se Bkrije ljudem, lik divji lovec
Videč, da je prišel ugodni trenotek, splazi 89 do ceste in skrije mej grmičevje.   Dolgo ni prežsl.
Proti polnoči  čuje  klopot konjskih kopit po trdi
.ojituja)! o.ta/a s 6iv ioiou
Priloga ^Slovenskemu Narodn"
St. 177, dnž 4. avgusta 1894
povod, da ae je v staročeškib krogih sprožila misel, naj bi se stranka zopet oživila in aktivno posegla v javno delovanje. Nekateri listi javljajo, da se v kratkem snidejo Btaročeški voditelji v Mladi Bole-slavi, kako stališče naj zavzame stranka glede sklepov mladočeških državnih in deželn h poslancev. V Btaročeški stranki je mnogo elementov, ki sodijo, da bi na podlagi teb sklepov bilo mogoče neko približanje Starocehov k Mladočehom.
V u a u J c države.
Položaj v Bolgarski,
Dopisnik ruskega lista nNovoe Vremja" je obiskal zaprtega Karavelova in ž njim govoril o političnih namerah njegove stranke. Karavelov je rekel, da je njegov ideal združenje Makedonske, Dobrudže iu Pirotskega okraja z Bolgarsko. Priznal je, da je prijatelj Rusije, neče pa, da bi postala Bolgarska ruska gubernija. Rusija zahteva, naj bi se bolgarska vojska v slučaju vojne borila z rusko vojsko, branila prehode čez Balkan in preprečila koncentracijo turške vojske v Mali Aziji. To more Bolgarska lahko koncendirati, če jej Rusija da zato Dobrudžo in Pirot. Tudi Carigrad bi se lahko razdelil mej Rusijo in Bolgarsko. Rusija neče Bolgarske anektirati, vsaj verjetno to ni, Avstrija pa si hoče zagotoviti pot na Balkan s pridobitvijo Soluna in proti temu se hoče Karavelov z vso silo boriti. Agitacija za sporazumi jenje z Rusijo in za pomiloščenje bolgarskih emigrantov rase vedno bolj, dasi vlada ni ž njo zadovoljna, še manj pa Ko-buržan. „N. Fr. Pr." se v tem oziru javlja, da so konservativci, na čelu jim Stojlov, spravili mnogo ruso-filskih uradnikov s službe, vsled česar so postali pristaši Tončeva in Radoslavova nezadovoljni. Ti uradniki bodo tudi skrbeli, da dobe pristaši Can-kova večino v sobranju, Radoslavov in Tončev pa zahtevata, da je večino mandatov njunim pristašem zagotoviti, če se to ne zgodi, mislita Tončev in Radoslavov še pred volitvami odstopiti. Če bi imela v sobranju rusofilska stranka veČino, bi gotovo sklenila, da je poslati deputacijo v Peterburg, da je pomilostiti emigrante in voliti novic kneza. Ko-buržan bi ne imel upanja, da zmaga pri volitvi. — Tako popisuje situvacijo rečeni list.
Anarhizem v italijanski vojski
Nekateri slučaji umorov v italijanski vojski so obuddi splošno pozornost. V vasi Garessio pri Ko-niju sta bila pri vojaških vajah neki vojak in ueki korporal nevarno ranjena. Dognalo se j«, da sta morala dva druga vojaka nanja ustreliti. V Makoni na otoku Sardiniji je bil ustreljen neki konj. V Kremoni nastanjeui polk beraaglierijev je bil te dni na vajah pri Kasani. Vrnivši se v mesto, ušel je neki vojak v bližnji gozd in ustrelil poročnika in štiri vojake, potem pa samega sebe. Takih slučajev primerilo se je zadnji čas že več. Vojaška uprava sodi, da so to vse storili anarhisti, ki skušajo z razširjanjem anarhističnih spisov pridobiti vojake za anarhizem, kar se jim je deloma že posrečilo. Vojno ministerBtvo je sestavilo posebno komisijo, kateri je preiskat' razmero v vojski.
Caserio obsojen.
Po dvadnevni obravnavi je Lvonsko sodišče obsodilo morilca predsednika Curnota, Caseria Santa, na smrt. Časopisi so priobčevali dolga poročila o tej obravnavi. Iz njih je spoznati, da se Caserio ni kar nič kesal, da je ponosen na svoj čin in da je fanatičen anarhist, ki ima samo jeduo željo, uničiti vse kar živi in obstoji. Njegov zagovornik, odvetnik Anbreuil je dokazoval, da  je Caserio hereditarno
cesti. Vleže si na tla, pritisne uho na zemljo in posluša, je-li jeden konjik ali pa več. Na to se pripravi k činu.
Jabač jaše v divjem diru z vojnimi depešami. Ko je bil od konjika le še kacih deset korakov dalječ, spravi se na cesto in opotekajoč vzdiha: .Hilfel ILlf-.'I" »Pomoč, pomagajte!" Konjik se UBtavi, spozna razoroženega Nemca, in misleč, da je v istini ranjen, stopi raz konja, približa so, in ne sluteč kaj zlega, pripngne se k neznanemu, a takoj je imel meč v prs h. Prekopicoe se, fiu je-denkrat vzdihne in bilo je po njem.
Starec v divji radosti poskoči, odseka pokojnemu glavo in ga pahne v jarek.
Vojakov konj tiho čaka svojega gospodarja. Milon ga zajaše in ga Bpodbode preko polja.
Za uro na to zopet opazi dva konjika, vračajoča bo iz vasi. Naravnost proti njima beži, kličoČ: »Ililfe! Hilfe!" Prusaks, poznavša nemško uniformo, sta ga pustila blizo priti, ker sta mu zaupala. Starec pa bliskovito plane mej nju, jednega poseka s sabljo, druzega pa ustreli z revolverjem. Toda še konjema ni prizanese!, ubil je oba, ker sta bila nemška. Na to se tiho vrne zopet v opekarno ter sleče prusko uniformo. Ko se pa zopet obleče v svojo raztrgano obleko, vleže se v postelj in spi do belega dne.
Po teh dogodkih ni Šel od doma štiri dni, čakaje, da bo konec javni preiskavi.   Peto noč je
paralitičen. Po končani obravnavi se je še Caserio sam zagovarjal in razvil svoj anarhistični program. Kaj je povedal, se Se ne ve.
Dopisi.
Iz J^ogadkega okraja, 2. avgusta. [Izv. dop] (Okrajna učiteljska konferencija v Idriji in glavno zborovanje društva učiteljev in Šolskih prijateljev okraja Logaškega v Žireb.) Dne 30. julija se je vršila v Idriji okrajna učiteljska konferencija po že naznanjenem programu. Učitelji Logaškega okraja so se zbrali Že v predvečer v Idriji, kjer so jim narodni Idrijčani napravili na čast tamburaški koncert s petjem na vrtu g. Župana Didiča. Da ni manjkalo navdušenih napitnic, to se samo ob Bebi umeje. Drugi dan ob 9. uri se je v Idrijskem šolskem poslopju začela konferencija. Ker spada razprava o tej v pedagogični list, ne popisujem je, nego omenim le, da sta bila voljena kot zastopnika v okrajni šolm-i svet gg. Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Dolenjem Logatcu in Peter Repič, nadučitelj na Uncu. — Proti koncu seje nas je počastil s svojo navzočnostjo tudi C- kr. okrajni glavar. — Po seji se je vršil skupni banket pri »črnem orlu". Tu je svirala rudniška godba, ubrano petje se je vrstilo za navdušenimi napitnicarni. Ob tej priliki se je poslavljal od nas gosp. nadzornik prof. Zupančič. Škoda, da mu nova uravnava šolskega nadzorništva na Kranjskem ne dopušča, da bi nam še nadalje bil nadzornik. Toda hvaležen in trajen spomin mu je zagotovljen mej nami! Po banketu h-' je učitelj-Btvo napotilo v jamo; a žal, da tu ni imelo sreče, zakaj stroj je zajel gosp. Mat a j ca, učitelja v Gorenjem Logatcu ter ga hudo poškodoval na glavi. Zdravnik dr. Neto šil pritekel mu je takoj na pomoč ter je po dovršenem delu dal odnesti ranjenca v rudniško bolnico. V jednem tednu — tako nas je zagotavljal gosp. zdravnik — zapustil bode ranjenec lahko bolnico, če se le ne pridruži kuka druga bolezeu. DrugI dan na vse zgodaj smo se večinoma napotili iz Idrije peš v 2<re A prej smo obiskali še Bvojega ranjenega kolego v bolnici ter se od njega poslovili. Težavna in vroča je bila ta hoja do »vrha", kjer smo se ustavili in se malce pokrepčali v gostilnici in kjer nas je čakal voz, da nas popelje v Žire. V Žiteh smo se udeležili sv. maše, a po sv. maši je bilo razkritje nagrobnega spomenika umrlega tovariša Fr. Sc h mi d ta. Po slavnosti se je vršilo zborovanje društva učiteljev in šolskih prijateljev Logaškega okraja. Po izvrstnem in cenenem obedu pri g. Se dej u napotili Brno se peš v Rovte, kjer bo nas čakale Jojtrenice, ki so nas zvečer pripeljale v Logatec. Lepe urice Brno preživeli v prijetni družb«. Ozka bratska vez, ki spaja učiteljstvo Logaškega okraja, mora imponirati vsakemu in veseliti slednjega mladineljuba. Da bi le bilo tudi v prihodnje tako! Vsem oinm pa, ki so na ta ali drugi način pripomogli, da smo se ob omenjenih dneh imeli dobro, bodi iskrena hvala!
pa zopet šel na prežo in je ubil jednakim načinom dva vojaka. In od te ddbe je vedno postopal jednako. Vsako noč se je potikal po poljih, plazil po tajnih krajih in skrivaj ubijal Prusake. Vselej je natiboma šel v opekarno nazaj in skril prusko uniformo.
Konci pove3 še, da je sinoči napadel dva vojaka, toda staknil jo je, — vsekal ga je jeden po obrazu b sabljo. Vender je obe ubil 1 Vrne se zopet v opekarno, sleče uniformo Prusakovo in se preobleče v v&ednjo obleko; toda na povratku domov loti bb ga slabost in z velikim trudom prikrevsa do hleva, kjer je oKtal do jutra.
Oudi so ga našli v krvi na slami.
ZavršivSi svoje pripovedovanje, dvigne glavo in ponosno zre na pruske častnike.
Polkovnik prifrkuje si brke in ga vpraša:
»Hočete še kaj povedati?"
»Ne, saj sem vam povedal vse nadrobno: ubil sem jih osemnajst, ni jednega nisem prezrl."
»Vesto li, da bodete usmrteni?"
»Saj vas nisem prosil milosti!"
»Ste li bili vojak!"
»Da. Bojeval Bem se že davno. Poleg tega ste ubili mojega očeta, ki je bil tudi vojak že za Napoleonove dobe. Nečem vam predbacivati, da ste ubili mlajšega mojega sina minuli mesec v Evreuxu. Za oba sem vam bil dolžan, a poplačal sem vam dolg. Zdaj Brno poravnani."
Častniki zro molče drug na druzega.
Domače stvari.
— Volilni a hod v Črnomlju.) Poslanec prof. Šuklje je včeraj obiskoval svoje Črnomaljske volilce. Pozdravili so ga prijazno, kakor je navada pri takih prilikah, a tiste navdušenosti, o kateri se vedno brzojavlja, kadar stopi Šuklje pred svoje volilce, ni bilo kar nič zapaziti. Tudi Šukljejevo poročilo ni napravilo posebnega utiša; gospodarski del so volilci pazno poslušali, politični pa jim ni ugajal in zato ludi ni obligatni zaupnici nič preveč važnosti pripisovati.
— (Bog me ubrani p r i j a to I j e v ) utegoa vzklikniti poslanec dolenjskih mest prof. Šuklje, ko bode čital sinočno »Neue Freie Presne", ki pravi z zadovoljstvom, da Šuklje v Metliki ni zahteval slovenske nižje gimnazije v Cel j i, nego je zadovoljen, da se ustanovi kjerkoli drugod. Če gospod Šuklje tega ni rekel, kar trdi dobra njegova prijateljica »N. Fr. Pr.u. jej bo gotovo on sam to stvar pojasnil, če pa ,o resnično tako, kakor poroča Dunajska Židinja, če je g. Šuklje res tudi v tem oziru zapustil svoje tovariše, potem bo pa treba ž njim resno obračunati.
— (Postoj i nska Blavnost) Kakor smo že poročali, se bode jutrišnja slavnost v Postojini vršila pri vsakem vremenu. Skupni odhod v jamo bode takoj po dohodu Tržaškega brzovlaka okolu 'll. ure zjutraj. Ob 2. uri je banket v vrtnem salonu g. V i čiča, potem je odhod k ljudski veselici in zvečer sestanek na kolodvorski restavraciji. Ako bi pa vreme bilo neugodno, hode banket ob poludne, ogled Postojinskih jam pa bode ob 3. uri popoludne. V tem slučaji se ljudska veselica vrši z vsemi točkami (telovadbo sokolskih društev, prosta zabava itd.) na prostranem plesišči PoBtojinske jame. Skrb-Ijeno je torej za vse slučaje, da se bode slavnost izvršila sijajno.
— (Na Čast deputaciji čeških Sokolov,) ki je na potu k Postoj nski narodni slavnosti do9pela danes popoludne v Ljubljano, priredi .Sokol" v salonu g. Ferlinca »Pri Zvezdi" danes zvečer ob 8. uri zabaven večer, pri katerem iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo »Ljubljana".
— (Pevsko društvo »Ljubljana**) je včeraj zvečer sklenilo, da se sicer ne more udeležiti izleta v PoBtojino, da pa sodeluje pri zabavnem večeru na čast Češkim gostom, (če le mogoče tudi z mešanim zborom ) V to svrbo vabi vse člane pevce, da se snidejo danes zvečer točno ob 8. uri v društveni sobi.
— (Na čast udeležnikom v o like skupščine Ciril -Metodove družbe) napravi prva Ljubljanska podružnica v ponedeljek dno 6. t. m. na vrtu gostilne gosp. Ferlinca vojaški koncert. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. za osebo.
— (Škofjeloška slavnost) Večina Ljubljančanov pojde jutri k sokolski slavnosti v Postojno. Tinte, ki se te slavne sti ne mislijo udeležiti, opo-
Starec je govoril še dalje, kakor sam tate.
»Devet za mojega očeta, devet za mojega sina; poravnani smo. Nisem pošiljal po vas, da bi se z vami mazal, saj vas še poznam ne! Tudi vem ne od kod ste prišli. Prišli ste k meni, in se obnašate, kakor bi bili doma. »Maščeval sem Be nad drugimi za svojce, in ni mižal". Na to umolkne in sklene roki navskriž, kakor bi se izročal na milost in nemilost.
Prusaki so še dolgo potem šepetaje govorili mej seboj. Nek stotnik, ki je minoli mesec izgubil svojega sina v bitvi, zagovarjal je tega velikodušnega ubožca.
Hkrati ustane polkovnik, pristopi k gospodarju ter d6:
„Čujte, še morete biti rešeni, ako ..."
Toda starec jih več ne posluša, oči Bvoje upre v častnikovo obličje, ki je spadal mej zmagonosne sovražnike, in ko mu vihrajo lasje nad glavo, zgu-banči svojo čelo in obraz, na kojem je imel globoko brazgo, napne prsi ter pljune Prusaku v obličje.
Polkovnik razburjen dvigne roko, in obsojenec mu pljune v drugič v obraz.
Vsi častniki skočijo raz svoje sedeže in počno godrnjati. Hkrati prusomorca postavijo k zidu in ga ustrelć; še pred smrtjo se je usmeval na svojega Btarejšega sina Ivana, na svojo Binaho in dva mala vnuku, ki so stali blizu in strme' zrli vanj.    * *
zarjamo na slavnostno otvoritev električne razsvetljave v Škofji Luki. Tu sicer ne bo tako šumno kakor v Postojni, prijetno in zabavno pa bo gotovo. Kdor torej ne misli iti v Postojno, pojdi v prijazno Škoijo Loko.
— (Gorenjsko okrožje slov. fer. dr. „Sava") napravi jutri v nedeljo 5. pvgu-ita v Škofji Loki v prostorih narodne čitalnice svoje tretje redno zborovanje, z naslednjim vzporedom: a) Poročilo upravnikovo; b) določitev okrožnine; c) predlogi; d) slučajnosti.
— (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: G. Josip Štor v Tržiču 5 kron kot dar nekaterih Tržiških rudo« ljubov. Živeli vrli darovalci in njih nasledniki!
— (Pri občnem zboru Št. Jakobsko-Trnovske podružnice) sv. Cirila in Metoda dne 30. julija je bil zopet izvoljen prejšnji odbor, namreč: g, dr Fran Papež, odvetnik, dež. poslanec. prvome8tnik; g. Andrej Žuinar, Šolski vodja, namestnik; g. Ivan Vrhovnik, mestni župnik, blagajnik; g. Josip Pichler, umir. c. kr. okr. tajnik, zapisnikar: gg. Mavrilij Šarabon, mestni katehtt in Karol Lahainei, mestui kontrolor in hišoi posestnik, namestniku; ui>. Livoslav Belar, umir. šolski vodja in Dragotin Zigar, deželni blagajnik in posestnik, pregHdovalea ručunov.
— (Vandalizem.) Nekateri Nemci v Ljubljani ne zamude nobene prilike, da pokažejo svojo nemško omiko. V sredo zvečer so v Tivolskem parku sekali cvetico in precej drago aloii popolnoma pokončali. Ponosni na ta svoj čin šli so potem v drevored in tam naskočili — tablo, na kateri je zapisano nPot k Švicariji". Z velikim trudom so izruvali dotični kol in ga pustili ležati sredi drevoreda. Hrup in vrišti pa je bil tak, da je vsakdo lahko razločil prijazne glasove — gornje-stajerskega dijalekta.
— (Slovenskega zdravnika želimo.) Piše ee nam iz Vevč: Vsled smrti dra. Preinitscha je iv.ptaznieno mesto hišnega zdravnika v deželni blazuici na Studencu. Pokojni zdravnik je bil vsega spoštovanja vreden mož, ali slovenščino je le za silo lomi in to je prebivalstvo cele okolice zelo čutilo Za vsako stvar smo morali klicati zdravnika iz L ubijane. Prosimo torej slavni odbor, naj pazi na to, da dobi to meato mož, ki bo r e b zmožen slovenskega j etiki (kar je v eminentnem iijt• re-u zavoda sainega) in ki b) prijazen narodnim našim zahtevam.
— (Občinske volitve v Tržiču) De-želna vlada je ugodila pritožbi, pri zadnjih občinskih volitvah propadle klike Tržiških mogotcev, in je volitve razveljavila.
— (Domač umetnik ) V prodajalnici g. Giontinija je razBtavljeua velika s Črno kredo izvedena slika pokojne gospe Murni ko ve v narodni noši. Podoba je prav dobro narejena po fotografiji in kaže lepo nadarjenost nje izvršitelja gosp Otona Rudolfa iz Kamnika, ki zdaj študirana akademiji v Gradcu.
— (Cikorija — agi taci jako Bred
b t v o i Neki Mariborski izdelovatelj cikorije, ki je Bvoie slovensko ime pojiačit v nemško spako „Ger-des", razpušilja avoj izdelek, o čegar vrednosti bi Be lahko reklo to ali ono, po slovenskem Stajerju in sicer v zavojih, ua katerih bo prilepljene podobice rajnega in sedanjega nemškega cesarja, nemškega prestolonaslednika, Bismarcka, Moltkeja itd. Mož najbrž misli, da se bodo štajerski Slovenci, uživaje ta Burogat, nasrkali zajedno pruskega duha. Tega se Bicer ni bati, ker je cikorija preslaba, a da spozna mož svojo zmoto, uaj slovenski trgovci raje kje drugod kupujejo cikorijo.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju meBtne občine Ljubljanske) od 22. do 28. julija. Novorojencev je bilo 20 (=2756°/oo)» umrlih 13 (=19 76%o)» mej njimi so umrli za jetiko 3, za vnetjem sopilmb organov 2, za želodčnim katarom 4, za različnimi boleznimi 4. Mej umrlimi so bili 3 tujci (=23°/,), iz zavodov 8 (==61 6%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za otročico 1, za tifuzom 1.
— (Kmetijska podružnicavNovem mestu) ima v ponedeljek dne 6. t. m. odburovo sejo. Mej druzimi stvarmi se bode razgovarjalo tudi o razstavi prascev, ki jo priredi letošnjo jesen v Novem mestu kmetijska družba kranjska.
— (Vodovod v Kuežaku) so začeli graditi zadnje dni minulega meseca. Dela vodi deželni in-žener g. Fr. Vik.  Za napravo vodovoda so ee do-
volile izdatne državne in deželne podpore, občina pa prispeva z doneskom 750 gld. Nov vodovod bode v gospodarskem in v zdravstvenem oziru velika dobrota za Knežak.
— (Na Graškem vseučilišči) je bilo v minolem šolskem letu na vseh štirih fakultetah pro moviranih za doktorje: 100 pravnikov, 62 medicincev, 5 filozofov, 2 teologa in 1 farmacevt.
— (Za hmeljarje.) Odbor j u Ino-štajerskega hmeljarskega društva v Žalcu nam piše dne 30. julija: Povodom bližajoče Be hmeljske trgatve si dovoljuje društveni odbor, vsled sklepa z dna 14 julija t. I., vbo p. n. hmeljarje opozoriti ua sledeče in prositi, naj bi nasvetovano točno izvršili: Naš hmelj je bil pred leti na dobrem glasu in se je dobro plačal, ker so ga ljudje skrbno obirali. Hmeljski kupčevalci so ga v tem oziru drugim hmeljarjem v vzgled postavljali. V novejšem času pa se je pri trgatvi ali obiranju hmelja ugnezdila neodpustljiva malomarnost, vsled katere je naš hmelj izgubil dobri glas in je cena njigova padala od leta do leta. Če se v poštev jemlje, da je cena skrbno natrganoga hmelja vedno 15 do 20 gld višja od malomarno nabranega, tako bode gotovo vsem hmeljarjem v korist, ako bodo z* to skrbeli, da se bode letošnje nabiranje hmelja izvršilo skrbno in kolikor mogoče snažno. Ako bi se vsi p. n. hmeljarji držili tega dobrega sveta, gotovo bi naš hmelj v kratkem zadobil zopet tisto veljavo, katero je pred leti imel in tudi cena bi um zdatuo poskočila.
— (Stari in novi novci.) Te dni se je odposlalo z Dunaja večje m nož no starih srebrnjakov v tovarno v Bemdorfu, kjer jih bodo pretopili in naredili plošče za kovanje novih srebrnih novcev. S tem se je nekoliko pripravljalnega dela odvzelo Dunajski penezaici, da bode tem hitreje napredovalo kovanje potrebnih novcev.
— (Naše vojno brodovje v Reki.) V torek zvečer je priplulo avstrijsko vojno brodovje v Reko in se usidralo v tamošnjem pristanišči. Oklop-njač je 6 in 2 križarki.
— (Vodovod na Reki.) Tudi na Reki se bode napravil vodovod in se delajo že potrebne priprave ter je mesto dobilo vodopravno koncesijo.
— ( II r v a t s k koncert v Sarajevu.) Nedavno ie priredilo hrvatsko pevsko društvo „Tre-b e v i ć" v Ssrajevu svoj prvi koncert na ljudskem vrtu. Navzočih je bilo tudi več Slovencev in Čehov in nekoliko odličnih mohamedancev. Koncert se je izvršil na splošno zadovoljnost.
— (Za lovce.) Gospode lovce opozarjamo na današnji i n s u r a t puškarja Fr. Novaka (p. d. M i h a c • a ) v Borovljah, ki se nam priporoča kot izboren delavec v svoji stroki, ob jednem pa tudi kot zaveden Siovenec. Naj bi ga torej slovenski lovci podpirali z naročili.
— (Razpisane službe.) Na jednorazred-nici v Planini pri Vipavi mesto učitelja in vodi telja z dohodki IV. plač. rszreda in prostim stanovanjem. — Pri vodstvu c. kr. moške kaznilnice v Ljubljani z dnem 1. septembrom mesto računskega diurnista z dnevno plačo 1 gld. 50 novč. Prošnje na višje državno pravdništvo v Gradcu je oddati do dne 14. t. m. pri vodstvu kaznilnice v Ljubljani. — Pri okr. sodišči v Marbregu mesto pisarja z mesečno plačo 30 gld. Zahteva se znanje nemščine
in	slovenščine. Prošnje istotam.	
	y----* i Slovenci ln Slovenke I ne zfibite družbe sv. Cirila ln Metoda 1	
	-r"- —--^nr	
		
Razne vesti.		
* (Katoliški shod v Brnu in slovanska liturgija.) V konečni seji katoliškega shoda v Brnu je izrekel grof Chotek željo, da bi papež dovolil tudi severnim Slovanom liturgijo v slovanskem jeziku.
* (Kolera v Galiciji.) Zadnje dni minulega meseca je bila kolera izredno huda v Za leicsiki u, kjer je pravo središče epidemije. Pripetilo sa je več fulminantnih slučajev. Mesto je že več tednov cernirano in so skoro vse prodajalnice zaprte. Imovitejši prebivalci so že davno pobegnili, mej ostalimi pa vlada velika beda.
* (Madjarske državne jetnišnice) v Szegedinu in v Vacovu so tako prenapolnjene, da so Be morali obsojeni rumunski ^agitatorji" in apun-tarji utakniti v navadne jetniške celice. Nekoliko obsojenih Rumuncev se bode prevedlo v Arad.
* (Zgorelo mesto.) V guberniji Plok na ruskem Poljakom je zgorelo skoro popolnoma mesto
Zakroczyn. Nad 500 rodbin je brez atrebe. Zgorelo je tudi pet Ijodij.
• (Čudna oporoka.) V Glasgovn na Angleškem je umrl neki zdravnik, zapustivši čudno oporoko. Vse imetje je ostavil svoji ženi, hvaležen jej zato, da mu je ušla te v tretjem mesecu zakona in da ga je od takrat pustila vedno v miru.
Knjlievnosti
— .Ljubljanski Zvon" prinaša v številki za mesec avgust poleg sedmih pesmi j, izmed katerih zlasti imenu emo „Pesem starega pevca* in „Balado o maku", to-Ie vsebino: „V Zali" (spisal dr. Ivan Tavčar) se /a vršu je druga povest, zajeta iz kmetskoga življenja, kakor jo pripoveduje v dovtipni obliki J^mač izpod Skale o svoji ponesrečeni že-nitvi; potem sklepa prof. R. Perušek svojo znan* stveno razpravo o Heroudovih m miambih, za katero mu je izvestno hvaležen vsak prijatelj starogrške književnosti. V psihološko zasnovanem „ Rokopisu" pri* poveduje A Funtek, kako be jedna izmed glavnih oseb njegove povesti, stari urednik Bron zakrivi književne tatvine; potem pa čitamo pričetek potopisa „0 i Drave do Dravinje", katerega je priobčil pr<f. Cilenšek v onem prijetnem zlogu, ki ne opi« bujo samo" poti, nego je tudi poln zanimljivih znanstvenih reminiscencij. Nadalje priobčuje Pavlina Pa j-kova dve poglavji svoje prikupno pisane „Obljube", prof Ivan Vrbovec pa je zopet posegel v našo domačo zgodovino in popularno opisal, kako so prišli leta 1809 po Francozih Avstrijanci v Ljubljano. Spis je osnovan iz večine ua podatkih, katere je čislani zgodovinar z*jel iz mestnega arhiva Ljubljanskega. Dr. J a Mantuani sklepa potopis ,Tri dni ob Spievi", ki nam je do dobra in od vseh stranij pojasnil življenje Lužiških Srbov; prof dr. S. Šubic opisuje bistvo in izredno važnost novega evropskega mednarodnega časa; prof. S. Rut ar, ki je nedavno v .Ljublj. Zvonu0 »črtal Rim, lotil se je sedaj opisovanja Aten, in b cer najprej stenskih zgradeb; Janko Kersnik pa nadaljuje pod naslovom „Očetov greh" usodno tragedijo, katere razvitek z zanimanjem zasledujejo vsi mnogoštevilni prijatelji tega prljubljenega novelista. Končno še prof. J Stritar v članku „Nekaj o naši umetnosti" opozarja slovensko občinstvo in slovenske mecene na kiparja A. Gangla ter poroča o njega najnovejšem delu, ki bode skoro v Ljubljani razstavljeno na ogled. — „L'stek" prinaša raznotera poročila iz peresa prof. M Cilenška, K. Hoflmeiatra, prof R. Peruška i. dr.
— Hartmannov hrvatski kondukter. Iz4el je tega kondukterja sešitek za mesec avgust. Cena 20 kr. _
Brzojavlio.
Beljak 4. avgusta. Vsled nekih dogodb v tukajšnjem frančiškanskem samostanu je občinski svet vzprejel resolucijo, s katero naroča mestni policiji, naj pazi, da noben otrok ne stopi v samostan, zahteva, naj se frančiškanom prepove poučevanje veronauka v ljudskih šolah, in izjavlja, da bode z vsemi silami deloval na to, da so frančiškani iz Beljaka odpravijo.
Milan 4. avgusta. V Bellinzoni v Švici se je zbralo 170 italijanskih anarhistov, da utečejo deportaciji. Policija jih skrbno nadzoruje.
Pariz 4. avgusta. Sodišče je obsodilo Kornelija Herza radi prevar na škodo barona Reinacha in panamske družbe na 5 let zapora in 3000 frankov globe.
Lyon 4. avgusta. Sodišče je zabranilo, razglasiti Caseriov zagovor. Porotniki so Ca-seria jednoglasno spoznali krivim. Ko se mu je naznanila obsodba na smrt je vzkliknil: „Viva V auarchia". Sodišče je določilo, da se ima Caserio na javnem mestu giljotinirati. Zagovornik je oglasil pritožbo ničnosti.
Lyon 4. avgusta. Gaserio, pozvan danes, naj podpiše ničnostno pritožbo, je to odločno odklonil in se nikakor ni dal pregovoriti.
London 4. avgusta. Angleška vlada je povabila evropske države na vkupno postopanje v varstvo evropskih interesov v Korejski, ki so vsled vojne mej Kitajsko in Japonsko v nevarnosti. Francija se je že izrekla za ta predlog.
London 4. avgusta. Kitajski cesar je izdal oklic, v katerem ponavlja, da se svojim pravicam do Korejske ni odrekel in neče odreči. Zajedno je ukazal podkralju Lihung Changu, naj vse japonske ladje ulovi in uniči.
Bratce Sokolji
V nedeljo dne 5. avgusta 1.1. ustanovila se bode nova po8to)anka •loveiiNlteft« Solcolslva v Po-Hfojliif. Čast in dolžuoat naša vezeta nas, da kumujemo temu najmlajšemu Sokolu, ki se bode dvignil v sredini zavedne Notranjske, da skrbi ne samo za izvežbanje telesnih sil, temveč tudi visoko drži prapor sokolske ideje in čuva interese našega naroda. Udeležite se, bratje, polnoštevllno, da budemo častno zastopani pri tej narodni slavnosti, katere se bodo udeležili tudi bratje 8 severa In juga.
Bser Notranjske, alavnozunna Postojinska Jama, blestela boch v polni kraBoti, dana je torej ugodna prilika, občudovati njene naravne čudovitosti.
Vozne cene s posebnim C liskim vlakom, s katerim s« \ozi tudi nafte društvo, so za člane, kateri se udeleže v društveni opravi, nasie<iuje: 1. razred 4 gld. 80 kr., II razred 3 gld. 40 kr,
III. razred 2 gld 40 kr. Zbirališče naše je na južnem kolodvoru ob url zjutraj. — Odhod vlaka točno ob 7. uri. V nadi, da bodete bratje Sokoli uvsževali pomen te slavnosti, s katero je spojeno tudi praznovanje itllletnice jPostoJInske Čitalnice in ker se Vam nudi prilika, občudovati krasote naše Notranjske, vabi vsb k najobilneiši udeležbi z bratskim pozdravom — JSim idar!
©cVfoor „SolEola,".
Slovenci!
Vabimo Vas k veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda! ki bo v torek dne 7. avgusta v Novem mestu. Odhod iz Ljubljane ob 6 07 zjutraj, Prihod v Ljubljano ob polunoči.
Iz uradnega lista.
Izvršilne ali eksekutivne dražbe; Frana K r a -šovca posestvo v Smerjah, (v drugič), dne 20. avgusta v Ilirski Bistrici.
Jožtf- Mlakar'a posestva v Igi vsb>, cenjena 9915 g d 50 kr., (reusumando), dne 22. avgusta in 24. septembra v Ložu.
Martina Kosmača zemljiška v Igi  vasi, 00 njena 762 gld., dne 22. avgusta in 26. septembra v Ložu.
Martina Gornika posestvo v Gabru, cenjeno 3886 gld, dne 23. avgusta in 22. septembra v Metliki.
Franceta Debelaka zemljišče, cenjeno 2733 gld, dne 23. avgusta in 20 septembra v Škofu Loki.
Jožeta B r e g a r j a posestvo v Završah, cenjeno 1/20 gld , dne 24 avgusta in 28. septembra v Radečah.
Janeza Čeha zemljišče v Lukovku, cenjeno 650 gld., dne 24. avgusta in 24 septembra v Trebniem.
Urše Sever (kot oskrbnice mladoletnih pet otrok Severjevih) posestva v Knzarjab, cenjena 7415 gld 250, 520, 770, 975, 2000 in 50 gld., dne 25. avgusta in 26. septembra v L,ubijam.
Martina Belciana posestvo v Klopčib, (v drugič) dne 25 avgusta na Brdu.
Janeza Škofa posestvo v Dolenji vasi, cenjeno 2286 gld., dne 27. avgusta in 27. septembra v Cerknici.
Antona Hervatina posestvo v Jablanicah, cenjeno 800 gld., (ressumando), dne 27. avgusta V Ilirski Bistrici.
Ivana Slavca posestvo v Knežaku, cenjeno 1470 gld., (reasumando), dne 27. avgusta v Ilirski Bistrici.
Erarične cestne zgradbe: 1) Preložitev Karlovske državne ceste na progi od Dolenje Težke vode do Zajčjega mej kilom. */* do */d v Novomeškem okraji (odštevši odkupnino za zemljišče) v skupnem znesku 38082 gld., od katerih se za I. 1894 izplača delež 9782 gld. 2) Preložitev Podkorenske državne ceste čez Goboveo mej kilom. °/3-r-22 do B/4 -H 167 zn. v Kranjskem okraji (odštevši odkupnino za zemljišče) v Bkupnem znesku 39.020 gld., od katerih Be za 1. 1894. izplača delež 15 880 gld. Ofertna obravnava je dne 25. avgusta ob 10. uri zjutraj, do katerega dne je poslati ponudbe deželni vladi v Ljubljani.
Umrli so v     uhlja nI:
2. avgusta: Franc MoreUa, klufiavnicar, 30 let, Poljanski nasip St. 50.
3. avgusta: Antonija Vindišar, davkarjeva hči, 6 let, Kravja dolina St. 2. — Jožef Mizolli, pivovar, 62 let, Kožno ulice št. 5,
Meteorologično poročilo.
i
Čas opazovanja
7. zjutraj 2. popof. 9.zvečer
Stanje barometra v mm.
733 9 u. 7324 oi■, 782'3 m.
Temperatura
16 0° C 29 4« C 21-4" C
Vetrovi
Nebo
si. svz. si. zab. si. zab.
jasno jasno d. jas.
Mokrica v mm.
0-001
Srednja temperatura 22-3°, za 2-5° nad normalom
98	gld. 45 kr.	
98	■	45 ,
L22	■	45 „
97	*	70 ,
121	■	50 „
96	n	■
1013	fT	
363	s	75 ,
124	■	55 „
61	•	02«/, .
12	■	20 i
9		»o „
41	»	55 „
		89 „
IDvLna^slrsL borza
dnć 4. avgusta t. 1.
Skupni državni dolg v srebru    . .
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4 • 0 .   , .
Ogerska zlata renta 4 1, .... Ogerska kronska renta 4°/0 • ■ • avntro-opersko bančne delnice
NemSki drž. bunkovci za 100 murk
10 mark..........
20 frankov.........
Italijunski bankovci......
C. kr. cekini . . ......
SLAVNOSTI
katera se vrši o priliki
otvorjenja električne razsvetljave
v Škofji I*oki
v nedeljo dne «5. avgusta t.1.
Vzpored:
1. Ob 3. uri popoludne Itoiicert vojaške godbe slavnega pelpolka vkralj Belgijcev st. 27 na vrtu g. V. Sušnika na Stcmarjih.
2. Ob polu16. uri popoludne favna tombola v korist Škofjeloške prostovoljne požarne hrambe na glavnem trgu, pri kateri svira tudi vojaška godba. Dobitki:
2 terne     po 10 frankov v zlata, 1 kvartln      20       ,,      ,, „ 1 cink vin      30       „ „ Prva   tombola 100 frankov v zlatu, Draga      „        50      „      „ „ Tablice so dobivajo po 16 kr. do 5. avgusta opolu* dne pri gg : J. N. Koceli, Fran Dolenc, C. Pecber, Fran Sušnik, v vel ki trafiki in na dan tombol.• tudi pri odboru.
3. Slovesno blagoslovljenje električne naprave po preč. gosp. mestnemu župniku Ivanu Tomažiču ob 8. uri zvečer na glavnem trgu in otvorjenje električne razsvetljave.
4. Ob polu 9. uri zvečer „Mirozov z bakljado in ognjemet".
5. Po mirozovu godba in ples na Stemarjib.
Vstopnina h koncertu popoludne je 20 kr. za osebo, isto tako zvečer k godbi in plesu.
Odbor preskrbel je p©B©"te>iiI -stIslIs,
ki odhaja ob 12. uri 45 minut iz Škofjeloške postaje v Ljubljano.
K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
(831-3) slavnostni odbor.
Iščejo se nujno:
kulinrlcii bm restuvraeljo, lahko samostalno nicalo; več ileklel za vtako tlelo, tudi sačetulee: mezdni slana; ueenet! in blšut hlapec. —  Priporoča, »e
nekoliko »nužnih, veščih, mlajših in starejših, priprostih in boljših kuharic. — lsee se tudi malo stanovanje v pritličji ali pa v I. nadstropji v ■reolloJ mesta ca Jaku nitrati stranko.
Posredovalnica      FLUX, na Bregu št. 6.
Kcnifiifi ponudba.
24 let star, samski gostilničar in trgovec v najlepšem kraji Kranjske, iSč> v namen poročitve znanja z gospodično ali vdovo, ki ni čez 40 let stara, pa bodi ekonomična in imej 5000 gld. gotovine, ki hi se zavarovala. Resni odzivi, opremljeni se sliko, pošljejo naj se pod: (828—1)
.Vekedomoljub   poste reat. Izubijana.
C. tr. alavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenit.
Izvod iz voznega reda
"velia.-v-n.eera. od 1. Jii3a.11 m 1894.
Nastopno omenjeni prihajali! in mi h aj al ni Ćatl ornaOenl so v *r«ttnJfi*rropšk*m čnau. Srednjeevropski ćm je k rajnemu čmn t Izubijani ca 9 minuti naprej.
Odkod la LJubljana (jni. kol.).
Ob 19. uri O min. po nori osebni vUk t Trbii, Pontabel, lieljak, Celovec, Kranaenafeato, Ljubno, ƻa Sel a tnal t Aimaco, Iachl, Gmun-den, Solnograd, Iiend-Gaatein, Zeli u Jezeru, Inomoat, Brogeuz, Curlb, Oeneva, Parts, Htojr, Lino, Badejerioe, PlaenJ, Marijino va.ro, Bgort Karlovo Tara, Franoore  vara, Prago, Lipaijo, Dunaj via Amatotten.
Ob 0. uri 7 tnfm. »Jutml metani Tlak t Noto meato, Kočerjo.
Ob 7. uri lO min. zjutraj osebni vlak t Trbli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzonsfeite, Ljubno, Dunaj, <:ea Selathal v Auiaee, Iiohl, Omunden, Solnograd, Lend Oastein, Dunaj via Amatotten.
Oh 11. url 41 min. ilopoiiulnm metani Tlak t Noto mesto, Kočevja.
Ob 11. uri BO min. Oopuludnm osoi.nl vlak t Trbia, PunUbel, Beljak, Golovec, Franzenafoate, T.jubno, Solzthal, Duuaj.
Ob 4. uri 14 min. popoludn* oaebnl vlak v Trbli, Beljak, Oeloveo. Framenafoste, Ljubno, čoa Selzthal v Solnograd, l.i-n ■ i '. . ■. n. Zeli na jezeru, tnomoat, Bregulo, Ourlh, Oenevo, Paria, Stojrr, Lino, Omunden, Iaohl, Bndejevioe, Plnenj, Marijine varo, Bf^er, Krv ve vara, Karlove vare, Prago, Ijlpako, Dunaj via Amitatten.
Ob O. uri 30 min. tvr^r mešani vlak v Novo mesto, Kočevje.
Prihod v LJubljano (juž. kol.).
Ob a. uri 83 min. rjutntl osebni vlak ■ Dunaja via Amatetten, Lip. Bije, Prage, Krancovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, l'1/.nja, Budojcvio, Solnograda, Llnoa, stovra, Omundena, Iaohla, Aus-aoea, Pariza, Ooneve, Curllia, llragonza, luomosta, /••11» na jezeru, Lend-Uaatoina, Ljubnega, Oelovoa, Beljaka, Pranzenifeete, Trbiia.
Ob S. url O tntn. tjutrnj meianl vlak iz Novega mesta, KoOevJa.
Ob 11. uri St7 min. tiopoiuttn« oaebnt Tlak a Dunaja via Amitetten, l.i].sij«, Prago, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plznja, Budojevlo, Sotuograila, Linoa, Stejra, Pariza, Oeneva, Ouriha, Hregnioo, Inomoata, /.ella na jezeru, Leod-Oastelna, Ljubnega^ Celovca, Lienaa, Poutabla, Trbiia.
Oh 1H. uri 46 min. pojtoluttne meaaul vlak 1* Novega mesta, Kočevja,
Ob 4. url IS min. popoludne e>aobui vlak a Dunaja, LJubuega, Si-litlula, Beljaka, Celovca, Vranzensfeate, Pontabla, Trbiia.
Ob S. url 34 min. tvrčer meaaul vlak Iz Novoga Mesta, Kočevja.
Ob U. url iti min. zvr.-r oiebni vlak s Dunaja prulco Amstettena ia Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia.
Odhod U LJubljane (dr*., kol.)
Ob   7. Mri V3 min. tjutraj       v Kamnik. „    9,  „   OS    „    popoludne „ „ „     0.   n   SO     „     mverer » n
,, IO.   ,,   lO    n    *veoer ,,       ,,     (slednji vlak le ob nodeljab
iu praznikih.)
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   n url SO min. mjutrnj       la Kamnika. „   11.   „   ia    „    dopoludne  „ „
„     6.    „    HO     ,,      »PfrW- ,,
največja in naj premožnejša zavarovalna družba na svetu
zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in
da se po preteku te dobe vrne 8ft do OO odNtotkov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ves nabrani dobiček, s čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli '10 0 obrestnih
obreslij. (159—13)
Glavna reprezentanca v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani Primož Hudovernik
Kolodvorske ulioe št. 18.
(4-175)
(slednji vlak lo ob nedelji in praznikih.)
V najem se prevznnie
prodajalnica na deželi
z vso opravo. (818—3) Ponudbe vzprejema upravnišivu ,Slov. Naroda".
Prijazna prazna soba
odda  se  takoj   samskemu gospodu, gospej ali gospodični.
Več pove iz prijaznosti  upravnifitvo ^Slovenskega Naroda". (827—5»)
Iziir-joiie^f ji
sedlarskega pomočnika
vz|tr«>|uif l»»K«»i pod u^oiliiiini pogoji Liilcti I-«.'-lUurold) sedlar v Dolrujeui I.obalni. 82rj—2)
Hiša št. 3
tt 2Clj-u.6eLTrxiI£eLrelEil2. uilicala.
Hf im proste rok« p t nila najceneje. Inta je v sredini mesta ln prikladna za vsako manjđo oortnijo. — Povpraša naj se v pouioenl i»la«ujui. ZidovMlte nI Ive st. S,
1. nadstrojije. (7H5—2)
brzojavna in postna oipraviteljica
ht> vzprejme z duem 1. septembroui t. I. pri e. kr. pošti v Postojlul. — Poaudbe uuj se poSljejo v Pobtojino (840—1)
Koneipijent
8loven8čiue  in oemSčine zmožen, vzprejme se od 1. septembra v mojo pisarno.
J3r. Kadaj
(830—2) c. kr. notar v Mariboru.
lini ekstrakt za uho
Oi....._________ ]>elc-ii. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let t»« torltete, ker odpravi vsako neprirojeno mlulioMi, uklanja takoj slab posluh, ušesni lok in vsako ušesno bolezen; dobiva se proti dopo&il« jatvi gld. 1-70 v vsej Avstro-Ogerski Iran-koranu po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni npri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomnya, v lekarni gosp. A nt. Ktigla in v mestni lekarni v Zagreb it; nadalje pri Za-netti-ju v Trstu t Jožefu Cristof olotti-ju v CJo-rlcl; na Ounajl pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu St. 8, i» pri lekarju Twerdy-ja, Mariahilferstrasso 10G. — Pristno blago se dobiva smno m steklenicah z utisnenim napisom:   c.   in  kr. sekund.
i stlntvulk «lr. Sijiek ua l>unujl.
(1101 -22)
Tovarniška maloga V
šivalnih strojev in» 1033 velocipedov 43 { IVAN JAX •
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 13. —M Ceniki zastonj ln poštnino prosto. H>
Čisto prešičevo mast kilo po 64 kr., razsekano z^seko kilo po 54 kr., domače na pol suhe
klobaso po 9 kr. (806-3) poiilja proti poštnem ti povzetju
Janko E. Sire v Kranju.
Tozni listi t Se?. Ameriko
(G—31) pri
nizozemsko-ameriški parobrodni družbi.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 7
DUNAJ.
Vsak dan odprava z Dunaja.
!'<> jilfill lllt /llHtoilj.
Najboljše vodilo sveta!
Fernolendt
voščilo za čevlje.
Coa. kralj.
dež. priv.
tovarna utem. I. 1835
na Dunaj i.
To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdržuje iisiife trpežno.
== Povsod v zalogi. (801-68) Zuruiii ponarejati j naj s»> pazi natanko na moje iuu>
MF~ St. Fernolendt. ~im
Za naravno usnje svetle boje (Uaturledcr) izborno mazilo (creme).
Hiša
(od nekdaj gostilna), z velikim hlevnm, prostra nim obzidanim dvoriščem in vrte m v Črnomlju |e na prodaj.   Pogoji so ugodui. — Več pove Fr. «V listin, trgovec v Metliki. (821—2)
ji vo za zobe
je
I. Trnkoczy-jeYa ustna voda
aromatična, upliva okrepcujoce, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz nst neprijetni  duh. Jedna velika steklenica 50 kr.
II. Trnkoczy-je¥ zobni prašek
splošno
okrepcujoce
h 30 kr.
ter
priljubljen,   upliva jako ohranjuje zobe svetlo-bele. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja (505—14)
Ubalti pl. Trnk6cxy
lekar
v JLjubijani zraven rotovža.
Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo.
Isce soproge
lastnik neke dobro obiskovane   gostilne na l
deželi.  Ista mora imeti poleg dote 1000 do l
2000 gld. v gotovini  veselja za poslove v ?
gostilnici in biti vešča v kuharstvu ter ne čez 5
28 let stara. (829) 1
Pismo, ako mogoče s fotografijo, pošljejo 1
naj se pod „Nr. 3U poste restante, Ljubljana. f
Slavnemu občinstvu nazuanjam, da imam na
prođa|
(817—3)
prostorno zemljišče
kakih 8 oral, najboljša zemlja, na kateri bi se lahko tovarna napravila, po primeroma nizki ceni. Kdor hi hotel to zemljišče kupiti, izvoli naj se oglasiti pri Hittljl KI bar le u, posestniku in gostilničarju v Trnovem (pri Ilirski Bistrici) št. 107.
Zobni zdravnik
D£ ROMAN JACOBI
ustavlja po najnovejši in najboljil uietoill
umetne zobe in zobovja.
Plombira ln Izdlra zobe brez
liolcčlll. (186-18) Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ljubljana, Stari trg št. 4.
2 zlati, 13 srebrnih svetinj.
9 častnih diplom in priznanlc.
Kvvizdina restitucijska tekočina.
0. in kr. priv. voda za čišćenje konj. Cena steklenici a. v. gld. I.-IO.
Rabi se že 80 let v dvorskih lcon|u£iilc»li, v večjih hlevln tako pri vojaki kot pri civilu, da se konji utrjujejo preti velikimi Ntrapacaiul in pot»le) ojHčijo, pri IspnliuenJI, lainaknenjl, otrpneloall kit itd. ter osposobljuje konja, da zamore prav isvratuo dirkati. ',21."t—7)
Pazi naj io blagovoljno na var-ilvouo znamko in zahteva naj se izrecno K \v i i 'i i u ■■<■ restitucijska tekočina.
Glavna zaloga:
Fran Ivan Kwizda,
c. in kr. av.tro-ogorski in kr. rutnunski  dvorski saloinik,
okrožna lekarna Korneuburg prt Dunajl.
Dobiva so pristna v vseh
lekarnah in droguorijali avstro-ogorsko države.
Štev. 5J5 ni. 5. sv.
(833—2)
Razpis ponudbinske razprave.
Podpisani c. kr. mestni Šolski avet razpisuje vnovič pismeno ponud-binsko razpravo za oddajo in dobavo zidarskih, kamnoseških in krovskih del ter za dobavo kamenin pri gradbi nove dvorazredne ljudske šole na Ljubljanskem barju
na, 20. dan meseca avgusta letos
ob 11. uri dopoludne.
Dotični načrti, proračuni mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki so rasgnietri v pisarni mestnega stavhinskega urada za navadnih uradnih ur vsakemu na vpogled.
V ponudbah nastavi ponudnik s številkami in besedami jednotne cene in na njih podstavi proračunjene skupne zneske^ ter oddaj te ponudbe zapečatene in opremljene s 5% vadijem v gotovini ali vrednostnih papirjih do določenega roka pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Na pouudhe, ki bi došle prekasno, in na take, ki bi se ne skladale popolnoma z navedenimi pogoji, se ne bode oziralo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
1. dan avgusta 1894.
ji i
B M
i
-«*>  Tjrete.ra.OTrljeaa.0  leta.  1B5S.  ^ |g
&   Fran Kaiser
puškar v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
orožja za lov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce.
Specijalitete (803—2)
v po meni  izdelanih   olcta^r-osnili   i>u£l<nli  in pttdax4oa.il.
%0T Popravki se Izvršujejo v moji delavnlol. "Wm •ZSZ%>:^£\ Odlikovano: Gradeo, Trat, Zagreb, Gorloa. fcss£}sr
i 1
I i
I
T 1
Prej J. Getaa.
Fran Čuden
Prej Geba.
-jh urar hš-v IJuhlJaiiK Calavnl trg »t. 9&S
(Podružnica v Trbovljah)
priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščin svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov     (i2o- 9>
in vseh v to stroko spadajočih stvarij po na|-
ulajlh cenah. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročiia se hitro izvršujejo po poŠti.
Ceniki so vedno na razpolaganje zastonj in franko.
Varstvena znamka.
novo izumljeni
prekomorski prašek
(premljlran z najvišjimi častnimi nagradami) ugoiiamja ščurke, mol|e, stenice, bolhe, žoharfe, muhe, mravlje, presičke, ptičje prilee, sploh vse žuželke
g Bkoro čeznaravno hitrostjo in sigurnostjo, tako da od zalege uarcesovin ne
ostano niti sledi\.
Tovarna in razpošiljalnica: (757—3) T- ANDEL, drogerija „pri črnem psu", v Pragi, Husova ulica št. 1».
Pristni praSek se dobiva v LJubljani pri gospodu Albinu Blioar-Jl, trgovcu, Dunajska cesta 5t. 9, in pri firmi Stupica & Mal, Marijo Terezije cesta št. 1; v Kamniku pri gospodu Jo«. Močniku, lekarnarju.
sTeili lak 2a ila
je brez duha, se hitro suši Iti dolgo traja.
1 Zaradi teb praktičnih laatnoztlj in jednostuvnega rabljcnja se poBobuo priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe so v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — TJzorol lakiranja in navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri FRAN OHRISTOPH,
Ivana Luokmann-a  naslednika:    izumitelj in jedini izdelovateli pristnega AlltOlIll Stn.Clll-ll* svetlega laka za tla, PRAHA & BEKOLIN.
ki«
9 Dob m Zvana I
i Al>
Št. 17.592
C. kr. za mesto delegirano okrajno sodišče v Ljubljani odredi za javno dražbo v zapuščino dne 29. julija 1894 umrlega (liH. Pavla JPrei-itlt*4*lill. hišnega zdravnika v blaznici na Studencu, spadajočih premičnin narok na
9. avgusta 1894. I.f dopoludne ob 9. uri
v zapustnikovem stanovanju na Studencu« Pri tem naroku se bodo premičnine proti gotovemu plačilu prodajale ter jih mora kupec takoj stran spraviti.
Prodajale se bodo razun lllšlic opriivc. obleke lil perila« posebno tudi ineilicln^ke knjige« glaaovli'« Konj« vec voz 1« t« d«
C. kr. za mesto deleg. okrajno sodišče v Ljubljani
dne 2. avgusta 1894. (839)
V Postojinski jami
priredi se
dnć 15. avgusta 1.1. ob 3. uri popoludne
običajna veselica
z električno razsvetljavo
kakor o Binkoštih vsacega leta.
Vstopnina za osebo 1 goldinar. <814-2>
035" Otroci ispod 10 let so vstopnine prosti. '~3tJJ
6^ooo>0»-n»»ttd»*»»6>p^
puškar
v H-Jnl>lj«.iii
(738- a)
Židovske ulice št. 3
priporoča svojo bogato zalogo
vseh vrst orožja in lovskih potrebščin
kakor tudi puške ln samokrese lastnega izdelka.
SJBJT*- Vsa v njegovo stroko spadajoča dela se izvršujejo točno in po najnižji ceni. fjssj
ITajboljsa
se nalagajo glavnice
če bo kupujejo
4°|o založnice gališkega zemljiško« kreditnega društva.
Iste donu saj o
dobička, več ko 4 odstotke
tor uživajo pravo
pupilarne varnosti.
se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene,
se lahko vlože kot kavcija
in kot vojaika ienltna kavolja; razen tega je vsakih ICO *ld. založnic za-varovauib po hipotekami vrednosti 253 gld. 33 kr.
Založnico h u dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri
<j. o. s&a^stssi-jtt
banka in menjalnica v Ljubljani.      (5B8—19)
Važne 2a sletaarno
(11-16)
gospodinjo in mater!
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
se čedalje bolj skazuje kot naj izbornoj Si, jedini naravi primerni zdravi in ob jeducui v Bvoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi.  Priporoča bo izrecno od visokih znan-stvenih in zdravniških avtoritet iti ho predpisuje ženskam, otrokom in takim, ki imajo želodčno  ali živčno bolezen, kot najboljši nadomestek bobuve kave. Opreznost pri kupovanja ! Zahtevajte in jemljite samo bele originalne zavoje Dobiva z imenom _ V. kllosjr.
»• povNo.i.  ftsjjp 3E2Ia.tlixeixiex, 2&kri»jc»rjei
i
♦
I
i
l
! ■
i i
i
i
♦ ♦
L
Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik
lsr.a,rm.n.©selc xr Xjjia"bl3a.nl, Farne ulice št. © filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru
priporoča se za izvrševanje
cerkvenih umetnih kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljev, prlinio, obhajllnih miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna
stavbena kaiiiiiONCšlia tlela
kakor tudi za izdelovanje ploič iz viakovrftnega marmorja za pohištvo.
Ima tudi bogato zalogo
Spinr r^eigraaoldr^Ui. spoxxiexiil20Tr
iz raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonidnih
obrisih po Jako niski oeal. i)Sjr~ Oekrbuje napravo kompletnih druiblnikih rakev in vsakako
popravljanje. (i0-31)
----Obrit«, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled. i
■♦^Bsi»«isi^esBsee^S9««ssi»«OBiBm>«a»«BBS»^BSieeniee3S#eBii
l
*>
->
l
♦ ♦
l
♦
i
i
e ♦
I
♦ ♦
I
4»
4»
I
♦ ♦
I
♦ ♦
I
Vinogradnik.
Išče se ■ ■■'Milnih. vliios;rtliliilU. po narodnosti Hrvat ali Slovenec, s popolno teoretiško. strokovno izobrazbo in mnogoletno prakso.
Posebno s« zahteva, da je kompetent popolnoma ve.šč kletarstva, dalje gojenja amerikanske trte in sadjereje, ker bode imel samostalno upravljati ne samo z velikimi vinogradi, nego tudi s kleti in sadnimi vrti.
Ob jednem se išče tuđi jeden
PSJT naclvlnlčare "ijUl
ki je zvršil kako vinogradarsko šolo in ima mnogoletno prakso v vsaki stroki vinogradarstva.
Nastop obeh sluieb že
dne 1. septembra 1894. leta
Ponudbe s pogoji pošiljaj
centralni upravi „Vlastelinstva. Kutjeva"
(328—1)
Zagre^ Visoka ulica 18.
ar i jaee 1 j ski SSss**
O-
prirejeno v lekarni „k angelju varuhu'4
^^TT v 14ronifi*i>.ii ( Jlorava)
staroizkuieuo in poznato zdravilo, ki oživlja innkcije želodca in ga krepi, če je prebava motena.
Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom.
bjbj Cena steklenici 40 kr., veiiki steklenici 70 kr.ssi
Navedeni so tudi sestavni deli.
JHarijaceljske kapljice xa želodec
dobivajo se pristno v I.|nl»ljuni i lekarna Piccoli, lekarna Swoboda; v 1'oNtojiiil: lekarna Fr. Rsiccarcic 1; v tfkofjl Loki: lekarna Karol Fahiani; v Radovljici t lekarna Aleksander Roblek; v Rutlolfovem: lekarna Dom. Kiz/.oli; v l*eiierl>nchti: lekarna V. Favr; v Kamniku* lekarna J. Močnik; v < 'ruoiulju: lekarna
Ivali Blažek. (1168—28)
r .j	
	■c     - . C;"
	l f-ov«,.;
	[mM
4" va	
bcUuuui«! ke.
C. Mšrattff.
L Luser-jev obliž za turiste.
Gotovo in hitro upli- v^V^* vajoče sredstvo proti j&S
Dobiva se v lok ar- ^*«n
£5$
Veliko priznalnih piBem je na ogled v
glavni rarposiljalnici;
L. Schwenk-a lekarna
(40- 31) Meidllng-Danaj.
Pristen sairo, čo imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi
kurjim, očesom, luljeni na pod
plutih, petah m ^^.<^3 drugim trdim^rjSS? .
Eraskani ^^V*^ i ože.     S^tfgb v*
in zavrne vse manj vredne ponaredbe
Pristen  v   I. jubljitiii t
Jo*. Mayr, J. Šwoboda, U. pl.Trnkčczy,G.Ficcoli,L. Orečel; v Rudolfovoui S. pl. Sladovič, F. IJaika; v Kamniku J Močnik; v Celovei A. Eg^er, W. Thurnivvnld, J. Birnba-ober; v Brezah A. Aich-ingerj v Trgu (na Koroškem) C. Meuner; v Beljaku F. Scholz, Dr. K. Ktimpf; v CHoriel G. 11. 1'ontoni: v Wolfa-A. Huth; v Kra-nli K Savni In v Kad* u«nl C. E. Andrien; v Idriji JoBip Warto; v lln«iovl|loi A Koblek; v Oeltt J. Knpferscbmid.
Izboren ukus dobi vsaka juha, ce ne jej prilije nekoliko kapelj M.K«i-|*Te aabele «» Juho.   Pr-»ne ori «1»« Ine ateklenlce -c polu* j ▼.eto trKowiiutIa a »pe-cerljakltn, • kolouijalulni blagom In m delikateaa.ul po najalajl  e«nl. - Takta, o priporočljiva ... .zvrstoa a* Hitre napravo adrave, tečne in  mastne juhe je
M»KKl-|evu. meama nenca v pusicah po 8 tn f> kr.
HORS CONCOURS na svetovni razstavi v Parizu 1889.   ČLAN RAZSTAVNE POROTE za podeljenje cen.
Dobiva so v LfjuoIli.nl pri: A. Stacul-u, J. Buazolini-ju, Jeglič-u & Leahovicu, Petru Laaanik-u, Karolu C. Uolzor-ju, Jan. E. Wutseherja nasledn.ku: Viktorju Schiffer-ju, Ivan«
Fabian-u, U. L. Wenzel-u (v filijalkah v idraviliaeu na Bledu in v Domžalah), v G. Piccoli-jevi lekarni in pn Rudolfu Kirbiach-u. (01.0)
Lekarna „Pri orlu", Svobode naslednik
v Ljubljani, Preširnov trg
priporoča
svoje specijalitete za poletno dobo:
Za okrepčanje:
Prlalno frftneosko
ilJ«, originalna polnitev, • 40 in 80 kr., vnanja in notranja uporabljivo. l»nn>«l«ke kapljice B(.|«iUčni krč»proik«lono domačo ireditvo « ietudec, ki ae priporoča claiti za dobo ■adja kot domač« areilatvo in s. poturalce, uteiujo boloati in j« jako krepilno, & 10 kr., dranajatorica 1 gld.
Obvezila
»tal  p r © i ao "V najceneje.
«1
(836—1) I
Dr. E. Šlajmer
odpotuje
od 7. avgusta na 4 tedne.
(842—1)
Odlični zvedenci
vseh dežel bo na zdravilstve-nih razatavah. v Londonu, 'Parizu in Genevu kot razso-jevalci izloženih preparatov
tinkturo za želodec
lekarja
O. Piooollja v LJubljani
s rastno diplomo in zlato svetinjo odlikovali. Te odločajoče odlike so najboljše aprirevalo že od nekdaj znanega dijetetičnega srodstva, katero krepča ia zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. — To tinkturo za želodec razpošilja izdelovateli O. Ploooli v Ljubljani proti povzetju zne«ka. xal>oj po 12 stekl. za 1 gld. 86 kr.; po 55 stekl, za 5 gld. 26 kr. (zaboj tehta 5 ksr.).
1'ostnino plača vedno naročnik. (5s»-lo)
4,.-ta
Ziilitovajfe samo
1 I
a,*.
ker je to najhitreje in najsi/turneje delujoče sredstvo,
m knicrini nc ugonobiJo mrĆcMl vmke vrate«
Kaj pac govori bolj razločno za njega nedoseženo moč in dobro kakovost, nego uspeh ogromnega r az II rj e D j a, valed katerega nobeno drugo sredstvo ue eksistuje, katerega razpečava no bi bila po oni ,,Zaoh«rllna" nadkriliona vsaj dvanajst in dvanajstkrat.
Zahtevajte pa vselej zapečateno steklenico in samo tako, ki nosi ime ftZadierl".  Vhc drugo je ničvredna imitacija.
Steklenice stanejo: 16, 30, 60 kr., 1 gld., 2 gld.; Štedilnik Zacherlina 30 kr.
Dobiva ae v nastopnih prndajaltiic«h: V I.JubkjHul: Anton Krttper, Anton Stacul, J. Klaitur, .Jeglič & Leskovic, Peter Laasnik, Ivan 1'erdan 11. L. VVencel, F.an Trdina, Ivan Pabijan, Karol Kuringur, Mihael Kantner, Joaip Kordin, M. l.avrič, Alojzij I.enček, Karol IMa-nin.M-k, Viktor ScliiiVer, M. E. Suppau, Schusatiigg & Webor, J. Spoljarič, Ivan Jebačin, lekarna Trnkuc/.v, Anton Jecminek, Jer. U. it«, A. Sarabou.
l*uHto)lua: Anton Ditrich.
G. Pikel. „ Fran Kogej.
nk«f|n Loka: Uedvika F.tbiani. 1'olhov gr*»«lec: Ana Lebun.
Koriionti. : Velike 1..1MČ4' : Krilni:
1» » ur: Hrib: Idrija:
Fran Verbič. Ford. IL Duganoc. K. Engelsberger. Fran ZeSSOT. Antou KI no. Fr. Kovne. Fran Kos.
Kranj :
Lož:
Koatuujevlca: i.i ti ju:
Mokronog:
n
Hoprivntk; Mirna:
F. Dolenc.
K. Šavnik. lekarna
pri sv. Trojici. Fran Kovač. Aloij/.ij Gatsch. Lebingor & liorg-
i.iitiin. Anton Majcen. Sbil & lVtrovič. Mat. VVuctiHe. Josip Schuller.
(391-10)
«««<:««<♦»>»
Franc Novak P. d. Mihac
puškar v Borovljah (Perlach) na Koroškem
priporoča svojo veliko lu uiuogovratuo tutlogo
rfi vjn i li jpuštk
izdelanih po najuove|fteui »Istemu, in raznih. lo-vadclls. po-treTošiirs. ter izvršuje vsakojalra popra.-vLja.nja. točno in po najnižji ceni. — Za izbornost bi m k m ae jamči. — V«e moje puike so (1) prej dobro preakusene, predno ae odpoiljojo naročnikom. (813)
BjaV" Ceniki ae na aahtevamje gtt»iitja\fa hre*plavmo. ~~%tajj
Otvoritev kopališča.
Podpisanec si usojam slavnemu p. n. občinstvu naznanjati, da sem odprl poleg svojega mlina v DolVllJoiil l>0|xta(eii iz izsekanega kamena izdelano • -w ^
Odprto je vsak dan in sicer za gospode od 7.—11. ure dopoludne in od 5. ure popolndne dalje; za dame od 11. ure dopoludne do 5. ure po-poludne. — Vstopnina brez perila 10 kr., s perilom 15 in 20 kr. — Vstopnice dobivajo se v moji prodajalnici. — Za mnogobrojni obisk se priporoča
Tomo Tollazzi.
Dolenji Logatec, dne 26. julija 1894.
(820-3)
m A y> ro/ti u;       g»v> <5&°)
E. SCHMARDA
priporoča p. n. potujočemu občinstvu svojo oblastveno koncesijon irano
potovalno pisarno
s koncesijo (835—1)
ssa preelsr"VDcva,rj.J© voznih, le strt za tour in retour, v abonnementu in za daljša potovanja na okolo, za prirejanje zabavnih, romarskih in drugih posebnih vlakov, za informacije potnikom Kit lit- lit Kit iiiOKeiitMivo po železnici in morji.
IfcST Pisarna:
v Ljubljani. Šelenburgove ulice štev. 6.
V Zvezdi
V Zvezdi
■v lil^i „^Caitice Slovenske4
Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov, srajc za gospode, nogovic, robcev.
v katere se črke najhitreje zaznamujejo,
po zelo nizki ceni. *^5Q
(745
V>oor^>rw)OMO»
Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.