37 številka. Trst. v soboto dne 6. februvarija 1904 Tečaj XX)X Izhaja vsak dan •odi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. *.t»m«ne številk« prodajajo po 3 novi. (6 atotink) • Mnogih t-.bakarnah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji Kranju, Man boru. Celovcu. Idriji. Petru. Seiani, Nabrežini. Novemmestu itd. Oclaae ln naročbe sprejema uprava Usta „Edinost", •U;a Moiin psccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. On? ogla-om 16 stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON It*. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 icrcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine s a apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovai« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poJiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —'Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. I a plenarna seja avstrijske delegacije. (Brzojavno poročilo ) DLNAJ ♦>. Delegzcja razpravlja o proračunu vojne mornarice. Po uvodnem govoru poročevalca Pergelta izjavil je del. Kaftan, <'a vojna mornar ca in posebno poveljnik iste uživata simpatij« in naklonjenost njegove s-t ranke. kjer ge bo vršil0 p0BkuBn0 in kiizal na potrebo tesnejšega kontakta med oblast;. Kar se t če topov, izjavil je govor- etre]jaDje z uovjmi to • Natanjčnejše o tem mornarico in vojsko, kar bi se najlažje do-1 mk. (la jekleni topovi popolnoma odgovarjajo ^eglo po s po pol nje nju železniških mrež v ter da izdeluje Škodova tovarna. Ta to-Dalmaciji in na Hrvatskem. Govornik je za- varna dovoljuje mornarični upravi znaten pred vojno. Položaj da je resen ali ni absolutno brezupen. PETROGRAD o. »Novemu Vremenu* se poroča iz Vladivostoks : Po odredili japonskega konzula se je danes po noči vkrcalo na parnike čez tisoč japonskih deklet. Trije parniki z japonskimi rodbinami odpotujejo na Japonsko. Iz Nikolajevskega in iz področja Pousurija je 3. t. m. odpotovalo veliko število japonskih rodbin. PETROGRAD 5. Ruski brzojavni agenturi javljajo iz Port Arturja : Neresnična je vest Reuterjevega hiio-a, ki trdi, da se na mandžureki železnici ne vsprejemajo trgov i n-i ske pošiljatve. Ladije tihooceanske eskadre, ki se nahajajo v Rusiji, so pripravljene za ' službo. Polki tretje vzhodno-azijske strelske brigade so se začeli razvrščevali ©b progi kitajske železnice. V Port-Arturui se nahajajo polki 5. brigade. Semkaj so dospeli novinci, za katerih izurjenje je določen najkrajši čas. Živila se nabavljajo in dela se nadaljujejo z vso naglico. Vojska in mornarica se nahajati v najboljšem stanju. Vse je pripravljeno za vsake slučajnosti. Ali vsejedno se pričakuje potrpežljivo izid pogajanj. Rusko prebivalstvo je mirno. Posamezniki odpotujejo. — Mnogi japonski trgovci prodajajo svoje blago in zapuščajo me6to. Oti, ki so ostali poka-zujejo upravi svoje zaupanje. HABARASK 5. Kljubu mnogoštevilnim vznemirljivim vestem je tukaj vse mirno. Tukajšnje japonsko prebivalstvo je poveljnika tukajšnjega vojaškega okraja, generala Lineviča naprosilo, naj bi v slučaju vojne branil njih interese. — Linevič jim je to obljubil. naznani se pozneje. «io\o jstvom konstatiral. da so se razmere v vojni mornarici pod vodstvom sedanjega načelnika mnogu zboljšale. Naše ladije so sedaj mnogo boljše in odgovarjajo vsem napred- popust. Vsi predmeti za gradnjo ladij se — v kolikor je to mogoče — naročajo v domačih tovarnah. Tudi »Stabilimento tecnico« je v pogodbi z mornarico obvezan, da na- kom tehničnega znanstva. — Priporočal je kupuje Bvoje potrebščine v tuzemstvu, kar pa slednjič intenzivnejšo gojitev ruskega jezika na mornarični akademiji na Reki in skrčenje tlužbovanja od 4 na 3 leta. Deleg. Bennati je govoril o položaju areenfclskih delavcev v Pulju. Zadnjič dovoljeno zvišaaje plače se ni razdelilo na vse razrede v jednakem razmerju. Tudi ni urejeno napredovanje v višje razrede in se ne plačujejo prazniki. Sedanja določila glede m rovin ne odgovarjajo pravičnim zahtevam in bi morala mirovina znašati najmanj 70°/0 zadnje plače. — Govornik je zahteval, naj m rnarična uprava odpomore tem nedostatkom. Deleg. Glockner je obžalovtl, da se epopolnjevanje vojne mornarice ne more vršiti v istej meri, kakor zahteva položaj naše države kakor velesile in varstvo naših trgovinskih interesov. — Govornik se je izjavil pr >ti Biankinijevi zahtevi po znižanju pre- PODLISTEK. Teodora. Povest Hrv:ii-ii »pisal Evrenij kumiri«-. prevel J. Prvi del. I*to je trdila tudi Lucija. Oče ni vedel več, kaj in kako naj jima govori. Ko 80 došli na ladijo, ki je bila ob samem obrežju, sti dtkl.ci pozabiii na zavod. Vse eti razgledovali po krovu ladije in povpraševali mornarje za sto reči. Z obrežja so ljudje vlekli na ladijo velike hlode. Čroi ladtjio drob je bil že napolnjen. Nekateri mornarji so delali v soko ua jadrnikih, mazali vrvi, motali jih, č stili in natezali, da bo vse pripravljeno, čim si zapre krov. Zatem ste gledali deklici druge velike ladije, parnike in ladijce, ki so križale po pristanišči!. Po obedu sti šli z očetom na kraj ter sti žojim obleteli vso tkeko, ker je moral kupiti za ladijo Brg ve koliko stvari, ter se pogovoriti zdaj s tem Položaj v vzhodni Aziji. i Brzojavke.) PORT ARTUR 5. (Reuterjev biro). Ruska mornarica je v sredo odplula, včeraj Be je vrnila, ali ni prišla v pristanišče. LONDON 5. Glasom poročil iz Souela, o, , ... . . ..... se je v Port Arturju vkrcalo 6000 mož ru- olednjic je baron Sptun izjavil, da bi ... ¥ ^ t?- • rr. .i j- , .. . , , - skih čet za ivorejo. — transportne ladije bila vojna uprava nakloniena ustreči marši- ... , . , ... A , . . . ... , spremljajo ruske vojne ladije. rneakuje se, veakakor provzrečnje zvišanje een pri nekaterih predmetih. da se bodo čete izkrcale v Čimulpu in da se napotijo potem po suhem v Soeul. Iz Washingtona doznajejo mnogi listi, da je dobil amerikanski državni departement kakej izraženej želji, a to bi trajno obreme nilo mornarični proračun, kar se ne more zgoditi brez privoljenja obeh vlad. To velja posthco kar se t:če zboljšanja položaja a»*£e- nalskih delavcev. Štiri letna prezenčna služba . J . , , 1,1 . , , , ,r . - 1 obvestilo, da je odšlo sest ruskih krizark 1 je za izvežbanje mornarjev potrebna, v od- Njun6vanga na Korejo. ftkoin.no pa ni treba mornarjem delati po-, KOLON J A o. Petrogradski dopisnik zneje vojaških vaj. Ako se uvede dveletna' ,K6Inische Zeitung< doznaje, da je Rusija vojaška služba v vojski bo temu sledilo tudi • ^ 1 • --i J J pripravna pripoznati one dogovore, ki so jih skrčenje prezenčnega službenega časa pri eklenjle drnge ^^ g Kitajsko pred zaee_ mornaric. Vendar bi to zahtevalo pomnože-1 denjem Mandžurije j 1900, a dogovore, ki nje prezenčnega stanja in bi delalo težave pri j flo aklenjeDi potem> le 9 pr;8tavkomj da ne bi ve ž banj u podčastnikov. ' , .,. , j ,__- . j - j r> -- J r ; bih vsled njih kršeni dogovori med Rusijo Nasproti trditvam deleg. Biaakinija iz-jjn Kitajsko, kakor tudi luski interesi v javil je mornarični poveljnik, da ne more 1 Mandžuriji. Dopisnik ponavlja, da 4. t. m. odgovarjati na politična izvajanja. Jaz sem mmmgggjgg^—n - 1 MasMagM—— trgovcem, zdaj z onim mešetarjein, in z vragom in satanom, kakor je sam govoriL Ko je opravil veliko poslov, odpočil se je v mraku pred neko kavarno, kjer st: njegovi mali dobili eladoleda, o katerem ste se razgovarjali vse popoludne. Zatem so krenili v gledišča, v areno, veliko kolibo, zgrajeno na »Rdečem trgu«. Predstavljali eo neko grozno tragedijo, v kateri je žena v prvem dejanju ubila svojega moža. Redarstvo je zastonj iskalo zločinca. Ko so se členi tajnega redarstva na odru pritoževali eden drugemu, da nikakor ne morejo najti nekih pisem, katera bi odkrila sled za razbojnikom, zaklicala jim je Teodora iz parterja : Pisma so v onem omam !< Arena se je potresla od silnega groheta. Tudi igralci se se glasno nasmejali. Vse je gledalo Dak:Va in njegovi kčeri. — Teodora, kaj si storila ?« — jo je vprašal oče, ves rudeč in povešene glave. — Jaz sem videla, da je ona žena, kije ubila moža, skrila piema v omaro. — ne kažejo še nobena znamenjs, da stojimo — To so videli tudi drugi ljudje, ali t?ga se ne sme povedati. Ona ga ni ubila v resnici, to je samo tako, to je igra, gledališče — je zašepetal kapitan. — Pa zakaj smo prišli semkaj, ko nam lažejo ? — se je čudila Teodora. Ves čas je jako pazljivo poslušala igralce. — Zopet ti velim, da smo v gledališču, a tako je po vsem svetu — jo je poučil njen oče. — Ako bi bila vedela, da nas oni ljudje varajo, ne bi se jih bila strašila. Da, dragi papa, da bi ti vedel, kako sem drhtela radi nesreče one žene ! — je rekla Teodora tako glasno, da so mnogi zaklicali : »Pat ! tiho ! ven! * Dokler se je oče razgovarjal z malo, so igralci nadaljevali svoje delo, a ljudstvo je postalo zopet tiho. Kapitan Dakid ni vedel, kam bi obrnil oči. Lucija je mej tretjim dejanjem sladko zaspala, naslonivši glavo na očetove rame. Silno odobravanje, potresno ploskanje juna- Brzojavne vesti. Tisza Da potovanju. DUNAJ f>. Ministerski predsednik grof Tisza odpotuje danes v Budimpešto, < dkjer se semkaj povrne v nedeljo zvečer, da se udeleži seje v ponedeljek. Zopet afera iieke^a nadvojvode. DUNAJ 5. C. kr. brzojavni korespon-čni b ro dementira vest nekega tukajšnjega lista glede ljubavne afere nekega mlndega nadvojvode s hčerjo nekega ^znanega dunajskega restavraterja. Isti list je trdil, da hoče nadvojvoda poročiti dotično dekle. Neki graški list pa je objavil celo ime obeh ljubimcev. Izgredi h uza rje v v Pozu u u. POŽUN 5. Trditve o uporu vojakov 5. huzarskega polka so neosnovane in ee vsu stvar reducira na izgrede nekaterih pijanih vojakov. Tudi vest, da so vojaki o tem vrgli na tla in nabili nekega podčastnika, je izmišljena. Veliko poneverjenje. DUNAJ 5. {Glej tozadevno notico med »Raznimi vestmi«.) Poneverjenje v društvu za podporo bolnim dijakom tiče se le goto- kinji tragedije, probudilo je Lucijo, da je presenečeno pogledala sestro. lati hip je na odru umirala zastrupljena igralka, a v areni je bila grobna tišina. Ljudje bo poslušali njene zadnje besede, ko jc še zaspana Lucija vprašala sestro povsem glasno : — Teodora, zakaj |so ljudje tako kričali ? — — Pst! t ho ! ven! ven ! — se je zopet ulo od raznih strani. S tretjega mesta, zč galerije, je nekoliko ljudi zaklicalo iz norčije : „Tiho Teodora! Ven Teodora!« Ti zadnji klici so vzbudili vaeobči smeh. Na vso srečo je igralka že ležala mrtva na odru, zagrinjalo pa se je polagoma spuščalo. Kapitan Daki<$ je prijel hčerki za roke in se preril iz gledališča ter se naglo izgubil v neko ulico proti morju. Ves je drhtel. Teodora je plakala radi nesreče, ker so jej klicali naj gre iz gledališča. (Pride še.) vine, katera je bila v blagajni. Društvo razpolaga še sedaj a 630.000 K v vrednostnih papirjih, depozitih in nepremičninah, tako, da obstoj društva ni v nevarnosti. Iz francozke zborniee. PAKIZ 5. Pos!. Lasies je interpeliral glede štrajka poljedelskih delavcev v južnih pokrajinah in je očital socialističnemn časopisju, da je delavce naščuvalo proti podjetnikom. Govornik je pozival lokalne oblasti, naj branijo interese posestnikov. Ipor vojaške stotnije na Francoz k eni. MARZELJ f>. Jedna stotaija f>. genij-r-kega polka, katera se je ponovno pritožila radi nezadostne hrane, je včeraj odrekla pokorščino ni hotela izvrševati službe. 15 kolovodij je zaprtih. Cehi ili vlada. O pklepih, ki jih je storila minolo sredo parlamentariška komisija mladočeškega kluba v državnem zboru, ni nič prodrlo v javnost. C.eni komisije so se morali obvezati s častno bese i", du bodo čuvali najstrožjo tajnost in da ne priobčijo nikomur ničesar o teh sklepih. Kar so določili za javnost je povedal oficijelni komunike. Ta pa je lakoničen, ob seza le par vrstic, s katerimi je povedano, da e v seji parlamentarne komisije predsedovali nje načelnik dr. Pacak, da se je seje udeležil *udi zastopnik agrarcev, da se je razvila večurna debata o političnem položaju in da te rezultat razprave predloži izvršb valnemu odboru mladočeške stranke v Pragi. Ta odbor se sni de bržkone dne 1 t. m. Njegov sestanek bo velike važnosti, ker bo od ukrepov tega sestanka v veliki meri od v;sen bodoči razvoj stvari v notranje politič nem ž vijenju Avstrije. Vzlic dejstvu pa, da je s častno besedo zavarovana stroga tajnost gle le oklepov minole srede, se delajo dunajski listi vendar tako, kakor da ipak nekaj ved«« — namreč vedo, da je v seji parlamen-tariške komisije mladočeškega kluba minole srede »prevladovalo neko nagnenjec za pogajanja z vlado. Nam pa se jako dozdeva, da je tu li tu — kakor navadno pri njih, ki so v zadregi — želja porodila misel. Treba že počakati do seje izvrševalnega odbora v Pragi. Se le onega dne se odloči, da-li ima ostati še nadalje v veljavi sklep, storjen za zadnje državnoebnrsko zasedanje, glasom katerega niso imeii Češki poslanci stopati v nikake dotike z minUterskim predsednikom dr.om Kor-berjem. Od sklepov izvrševalnega odbora v Pragi bo torej odvisno, ali se sploh prično nova jMtgajanja med Čehi in Koerberjevo vlado. kako pa je s škodo za državo, odkar jo dr. Koerber vlada edino le po poveljih nemških politikov ? ! Pustimo na strani, da je parlamentarizem v Avstriji smrtno bolan, da je naš kon-stitucijonalizem postal prazna lupina brez jedra, da so politični odnošaji razdejani, da je vse javno življenje zastrupljeno kakor še nikdar, da so strasti razvnete do najviše stopinje ! Ne govorimo dalje o tem in vprašajmo le, kako si kaj misli g. Koerber o sedanjem stanju državnega gospodarstva ? ! —-Kako kaj sodi on o dejstvu, da se je ravnovesje v državnem gospodarstvu, doseženo in utrjeno po finančnem ministru Dunajevskem z velikimi mukami in žrtvami, za časa vladanja Koerberjevega porušilo, da grozi deficit, da so državne finance razdejane in da je državni kredit v nevarnosti ? ! Da ee gospodu dr.u Koerberju dobro godi, to je gotovo zelo razveseljivo za njih, ki imajo interes ca tem, da ee Koerber ohrani. Za vse druge pa ni tako razveseljivo, kakor se ob Koerberjevem vladanju godi — državi. Sedaj treba le odločiti, kaj je više : ali ohranitev tega ministerstva, ali blaginja države — pa bomo mogli h "tro zaključiti sodbo o sedanji vladi ! Pa dobimo jasnost, kako neizmerno se je ta vlada pregrešila na koristi države s tem, da je se svojo nemško nacijo-nalno politiko potisnila narod češki v obupen boj ne le za ovojo korist in svoje pravo, ampak tudi za svojo — čast ! Koerberju prijazna glasila razbijajo glave — drugih ljudij. Češke glave so, ki neprestano bole prijatelje Koerberjeve. 0'» sedanji politiki češki se dr.u Koer- JCrvatski sabor. V nadaljevanju proračunske razprave dne 4. t. m. je prišel do besede imeniten mož, celebriteta iz vladne stranke, človek, ki bi najraje dal obesiti vse, kar je na Hrvatskem opozicijonalnega. Temu so v raž t vu glasovitega Kovačev i ča proti vsemu, kar ima kaj samozavesti na Hrvatskem je bil primeren tudi ta >govor« njegov. Psoval je hrvatsko opozicijo in se valjal v prahu pred Madjari. Moralna dolžnost da je Hrvatov, da so odkritosrčni prijatelji Madjarom (svojim sovražnikom). Blaginja Hrvatske da je odvisna od blaginje Ogrske. Madjarska zastava da je zakonita na Hrvatskem. Pod madjareko zastavo da je bil osvobojen madjarski kmet. Vsi Hrvatje da bi se morali učiti madjarski. Njega da ne briga, kaj da hoče hrvatski narod, ker narod da je bedast in da hoče vedno to, kar je slabo itd. itd. je dejal ta kovačevič. (»Obzor« piše to ime dosledno z malo začetno črko v znak, koliko spoštovanja je vreden ta — kovačevič )! Čitatelji naj nam (oproste, ako ne črtamo dalje tega govora. Kajti človeku vre Ar , , , . , , . kri po žilah in v lici mu sili rudečiea srama, .Med tem pa gledamo dalje. kako si ....... , __.. 6 , u.J; ^ q ko čuje, kako msultira narod in njegova prava in njegovo minolost človek, ki naj bi bil zastopnik naroda. Čut gnusa obvladuje človeka ob takem prizoru. Za Kovačevi5emje govoril vladni berju tako dobro godi, kakor se še ni nikoli pnBU- dr. Š o b a t. Ton njegovega govora noben, eksceienci pod solocem, ali Čehi da geveda n[ bjl ukf kakor je bil v Kovačeviče-so se zarili v mučno nevzdržljivo pozicijo ! vem gQVOru Sicer pa je alavil grotd Khuena J a da jih boli in žalost , one novinarske pri- ^ vge pretege. L, en izgled naj navedemo, jatelje Koerberjeve, ki ne nosijo nemško-le- da bodo v[m $ifcatelji> na kaki višillj je bila vicarskih našitkov in so torej posebno pri- govornikova argumentacija v proslavo Khue-pravni za zastopanje Koerberjeve politike «*-jQ0V0> Namerna zasluga bivšega bana da je trjevaue, * ne obstoječe nevtralnosti med da na nadškofijski stolici v Zagrebu sedi desno in levo. V pravi tip teb novin se je Hrvat Xo je torej ie veiika mil08t, da imajo razvila »Reich vrehr«, kakor smo mogli že v Zagrebu Hrvata za nadškofa. Kako nizko konstatirati ob raznih prilikah v zadnjih ča- vendar padla ta vladna stranka ! Za vsako s;h. Ta list si tudi v zadnji došli nam ste- 8tvar> ki tvori pravico naroda, ki so jo dolžni vilki razbija glavo — Čehov! Z živo besedo dati narodu, ližejo ti členi »narodne stranke« jim poklada na srce, naj iz dejstva, da je roko tujincu t bila nemška obstrukcija zmagovita, ne skle- ^—. pajo nikar, da mora biti zmagovita tudi češka obstrukcija. Če niso mogli v 4 letih iz- Hrvatske in srbske vesti, siliti padca Koerberjevega. ga ne dosežejo Štefan Radić, ta nadarjeni publicist, po-tudi od-lej. žrtvoval«n delavec za osvobojenje in pov-Koerber da ni v zadregi radi tega, da zdigo naroda hrvatskega, ki je tudi med parlament ne deluje. Če zbornica noče, pa zasnovatelji sedanjega svežega gibanja na £ 14. h >Če! Ta je vedno pri rokah, kadar Hrvatskem, je bil te dni v avdijenci pred treba. — Koerber ni odvisen od zaupa-' cesarjem Franom Josipom. Radič je izročil nja parlamentu in mu torej more biti vse- vladarju prcšajo, da se mu potom milosti eno, ali Čehi obstrnirajo ali ne. Torej, če Kor-! odpuste posledice njegove obsodb« povodom ber m padel doslej, ne pade tudi odslej. Po znanih protisrbskih demonstracij v Zagrebu, tem takem je g. Koerber pri najbolji volji, Posledice so: izguba ustavnih pravic na pet da ostane večen min sterski predsednik v Av- let. Radič je nagovoril cesarja v češkem atriji. Mož je res velik v občudovanju ea- jeziku in mu je tako le razložil svojo prošnjo: mega «be. Le v takem zamaknsnju pred Kakor Hrvat, kakor Slovan, kakor človek, samim saboj je možno, da se ekscelenca nič posebno pa kakor kričan nastopil sem proti ne #p>minja, da na vsem tem je tudi neko- nedavnim žalostnim protiarbskim demonstra-liko interesirana sedanjost in bodočnost — cijam in za slogo hrvatsko srbsko. Način, drŽave. Da je dr.u Koerberju varna seda- kakor sem to storil, označilo je zagrebško njost in bodočnost, to sporočilo nas sicer silno državno pravdniitvo kakor zločin. Sodišče si veseli, ali država je menda tudi nekoliko je osvojilo to kvalifikacijo in me obsodilo zraven na partiji. najprej na G, a potem na 4 mesece težke Pol »žaj Koerberjev je baje izboren i ječe, katero kazen sem tudi pretrpel. Posle- dica tej kazni je izguba ustavnih pravic za pet let. Drznil sem S9 torej zaprositi vaše veličanstvo, da mi v svoji vladarski milosti odpusti to posledico iz teh-le razlogov : Obtožba sama je pripozoala, da me je vodila najplemeniteja namera, ali sredstvo, ki sem je izbral, da je bilo najneprimerneje, izlasti ob tedanjih razmerah. Čin moj je zgolj po-litiski, a posledice so mu vendar take, krtkor da je to navaden zločin. Vse moje prizadevanje gre za tem, da mesto verske in plemenske strasti zavlada ustavna in narodna zavest. Cesar je vsprejel prosajo, rekši v češkem jeziku: Dobro, dobro! Avdijencija je bila pri kraju. Čisti prihod velike zabave v Zagrebu na korist družbe sv. Cirila in Metodija za Istro znaša 5075 K 33 st. Tajnik odbora prireditelja, g. Iv. Vil. Marinčič, je došel navlašč v Opat'jo, da je izročil ravnateljstvu drnžbe ta lepi novoletni dar. Pok. I. Nep. Petranovič v Varaždinu je imenoval glavnim dedičem svojega ogromnega premoženja — ker ni imel ne žene ne otrok — štipendijski zaklad, ki se ima ustanoviti na korist njegove rodbine, oziroma mlade-ničev, pristojnih v mesto Varaždin. Spomnil pa se je tudi raznih varaždinskih narodnih in humanitarnih društev in sploh hrvatskih kulturnih UBtanov. Med obdarovanci je tudi družba sv. Cirila in Metodija za Istro, ki dobi 2000 K. Imetje, ki še preostane ca re-Seni štipendijski zaklad, bo znašalo nad milijon kron. Da si je bil pokojnik že v visoki dobi 87 let, se je vendar veselil, da učaka še dan razvitja zastave »Varaždinskega Sokola«, kateremu je bil poseben dobrotnik in je tudi na svoje stroške naročil zastavo. No, pretekla ga je smrt. Blagoslovljen njegov spomin ! Narod hrvatski ee ga bo spominjal v hvaležnosti. Nedavno smo bili tudi mi posneli po »Narodni Obrani« vest, da misli predsednik hrvatskega sabora, Vašo Gjurgjević, odložiti to čast in se popolnoma umakniti iz političnega življenja. Vladni listi so razburjeno oporekali tej vesti. »Narodna Obrana« pa pri« pominja, da ravno po tej razburjenosti v oporekanju postaja ona vest še le prav verjetna. Tako se daje sklepati pa tudi iz raznih razburjenih pripomb in izjav Gjurgjevic:a v saboru, kakoršnjih sicer ni čuti iz ust nepristranskega, objektivnega predsednika zbornice !! Istemu listu pišejo iz Djakova o nastopnem nevspelem poskusu, ki je velekarakteri-stičen pojav iz političnega življenja v Hrvatski : »Zveza nase vlade z »višo duhovščino« občuti kakor da ni še povsem popolna. Manjka jej še ena moč, brez katere ostaja šepava. Ta moč je biskup Strossmaver. V vroči želji, da svojo zvezo z »višo duhovščino« popolni, obrnila se je vlada do škofa z uradnim pozivom, da tudi on izda svoji duhovščini tako okrožnico, kakoršno je »iz lastne volje in inicijative« po navodilu »neke visoke in spoštovane uradne oBebe« izdal nadškof Posilovic. Kako je škof (Strossmaver) vsprejel ta poziv, to si morete misliti. Škofa nikakor ne zapušča njegova TallayrandBka duhovitost, a na to so menda gospoda pozabili«. »Crvena Hrvatska« piše, kako da Hrvati in Srbi v tem letu, po mnogem času, vzajemno obiskujejo zabave in plese pojedinih društev v Dubrovniku. Srbska društva pošiljajo vabila hrvatskim društvom in pojedincem ; hrvatska društva pa srbskim. Tako se zbirajo Hrvatje in Srbi na prijateljsko to-v a riše vanje. In če je kdo še dvomil na lojalnosti ruske politike v tem konfliktu, dobil je sedaj še zadnji dokaz o tej lojalnosti. — Rusi a vlada je vsebino svojega odgovora poprej doposlala interesiranim vlaatim, nego pa japonski vladi. In celo Rusiji vaikdar sovražna »\eue 1'reie Presse« priznava, da je š!a Rusija v svojem odgovoru do skrajne meje odjenljivosti, in dunajski list pravi, da bi mogla Japonska vsprejeti ruske ponudbe brez vsake škode za svoj ugled. Vlasti, ki če sedaj poznajo ruski odgovor, da proglašajo Japonsko kakor izzivalko te vojne. V T««kio igrajo nevarno igro. Tudi v slučaju zmage, ne dobe več, nego jim Rusija nudi mirnim potom! A v slučaju japonskega poraza?! Vojna na skrajnem Vztoku ? Nekoliko dni sem prihajajo že s skrajnega Vztoka, oziroma jako vznemirljive vesti, ki napravljajo utis, da od dneva do dneva gineva nada v mirno razrešeaje rusko japonskega konflikta. Zadnji odgovor Rusije sicer š« ni izročen japonski vladi, vendar pa trde sporočila, da je vojna neizogibna. Govori se eel6, da je Japonska že pretrgala diplomatične odnošaje z Rusijo. Odkrito moramo priznati, da mi niBmo pričakovali takega izida ozirom na to, da je bilo postopanje Rnsije ves čas tako mirno, dostojanstveno. Rusija se je tenkovestno izogibala vsemu, kar bi moglo nemilo zadati japonsko vlado. Tudi v stvari sami je šla Rusija do skrajne meje popustljivosti. Kon-csdirati je hotela Japonski, kolikor je bilo le možno brez škode za lastni ugled in za svojo s velikimi žrtvami pridobljeno pozicijo 'na skrajnem Vztoku. Dnevne novice. Preselitev odvetnika. Odvetnik dr. Josip Breg a to je prijavil odvetniški zbornici, da se z dnem 30. aprila preseli iz Vodnjana v Pulj. Premeščen j a in imenovanja v sodni stroki. Više deželno sodišče za Primorje je premestilo kancelista Viktorja Mesgetza iz Motovuna na deželno sodišče v Trstu, a kancelista Josipa E ga r t n e r j a iz Poreča na sodišče za trgovino in pomorstvo v Trstu. Imenovalo pa je kancelistom pisarniške asistente Friderika Simona za Motovun, Alojzija S i v i t z a za Poreč in Ivana T o-massicha za Koper. telii za družbo sv. Cirila in Metodija za Istro. Mi smo že omenili na tem mestu, da prirede Cehi v Opatiji koncert na korist družbe sv. Cirila in Metodija za Istro. Danes moremo sporočiti, da je koncert vspel vsestranski v moralnem in — denarnem pogledu. Proizvajanje toeek programa je bilo mojstersko, družba pa dobi lepo svoto 420 K. Hvala milim hratom na tem činu bratske ljubavi! Z dejaasko pomočjo pokažemo najlepše, da naše brat3tvo ni samo prazna beseda. Nočna junaštva pazinskih kulturo-noscev. V noči med 23. in 24. m. m. so v Pazinu zlikovske roke zamazale hrvatski napis na tablah tobakarne E. Kureliea in urarja Jorga. Kristalno stekleno ploščo na tabli lekarne »K sv. C.rilu in Metodiju« pa eo zlikovske roke razbile s kamenom. Storjena škoda znaša nad 50 K. Sina — kulture, ki je izvršil to juaaštvo, so pa že prijeli. Ime mu je Jaccottich in je krčmar. Intelek-tuvelnih provzročiteljev ne prime seveda nihče. Današnji dan ! Kako nefetrpno so ga že pričakale naše tržaške dame. Ša malo in prismeje se nasproti še njegov večer. To bo večer, ko s prireditvijo plesnega venčka pokažejo, kaj je vsega značilo ono šepetajoče medsebojno posvetovanje; ono pol resnobno, pol nasmeškom izražano mnenje! Nocoj pokažejo naše odlične gospe, kako so stremile, da izbornejše izpade zabava, ki razvedri duha, ki istočasno goji v sebi namen — koristiti. Današnji dan l Opravilca, s katerimi te navadno sibkeji spol bavi, ne »gredo danea iz-pod roke — kajti z mislijo letć vedno tja v svojo izbico, predočujoče si, kako bodo izgledale, kako jim bo ona njih skrbno izdelana opremica pristojala. Skrivoma se v duhu povprašujejo, dospejo-Ii s svojimi tihimi željami do svojega oilja. Bodo-li vsaj lepotice med lepoticami, ali cel<5 kraljice med plesalkami. Drevi pojdimo vsi na plesni venček trž. gospi In kako ne bi, saj umemo, da je naše zavedno tržaško ženstvo tako rodoljubno, da ako stremi po kaki stvari, polaga za podlago vedno le narodno korist. Poslednja jih vabi, mika in dovaja do cilja, bodisi da itore kaj, s čimer zamorejo gmotno podpirati, kjer je treba, ali pa iz samega vspod-bujanja, da duševno ogrejejo za lastni rod še one sorojakinje, katerim do sedaj ni še razvnel srca rodoljubni čut. Lepe razmere ' Pišejo nam: Anton li. je bil uložil dne 10. julija 1901. na tuk. mestnem magistratu prošnjo za dosego domovinske pravice. — Magistrat je rtail isto že dne 24. istega meseca in jo odposlal stranki po pošti dne 17. avgusta 1901. B. pa je čakal na dotično rešitev — 2 leti in nad o mesecev in jo je vdobil še le te dni, ko je šel sam na magistrat, vprašat po njej ! Na dotičnem omotu je narejen pravilen naalov — izgleda pa, kakor da bi bil pozneje popravljen ! Pod naslovom je zapisano: »Retour« in na zadnji strani : »Ssoaosciuto sotto »jueato Inđirizzoc (Nepoznan pod tem naslovom)! Kdo je zakrivil ta nered, bi mi prav ra li vedeli. Vsakako pa je neodpustno, da je magistrat držal skoraj 3 leta akte, ne da bi bil poslal enega svojib slug, da se pre-prea o resničnosti postnega odgovora. Starosto >Prvega istrskega Sokola« T Puiju je bil dne 24. t. m. zopet izvoljen •rat Lacko Križ. Na tem zborovanju so tuli o i br.li spremenjena pravila, ki se pred-I ti vladi v potrjen je. Dalmatinski skup v Pulju. Tukajšnji jrs in: list javlja, da je oamestništvo vzelo na zninje pravila novoustanovljenega društva > 1 >jlmatinski skup« v Pulju. »Zora« vstaja! Sleherni okraj tržaške oiuliee ima po eno, dve in ^elo po tri pev-ai;a društva. Tudi naš Sv. Ivan je imelsvoje-ča-ao pevskih društev, katera ho marnikatero z\ ntA narod izgubljeno ovčico, privela nazaj na pravo pot. Zal, da so ta društva, iz raz Ličnih vzrokov propadla, oziroma — le zabasao zaspala. Eno takih društev je na novo oži v. -ua vrdeljska »Zura«, katera priredi jut-: v nedeljo dne 7. t. m. prvo veselico v sv. jem novem življenju. Da ne b^mo delali Jviia~at»om krivice, moramo povedati, da je »Z ra« zarasno zatemnela le vsled pomanj-ianji }>evovodje (prejšnji in eb enem sedanji pevo7odja g. Baretto je bil v vojaški službi). Ker re« tako mnogobrojno obiskana, ka-k r to zartlužijo vrli »Zoraši in Svetoivan-čani sploh. , Iz Openske višave. — Gospod urednic! Presneto je redka vest z Opčin v predel h »Edinosti«. Kaj se hoče! Slabega ne mar.imo raznašati v širni svet, dobrega pa ni d kjer v obilnosti, torej tudi pri nas ne ! To ms':<> pa, kar imamo dobrega, radi delimo z r laim bratom po S. Gregorčič-evem receptu : »Odpri srce, odpri roke«. Torej, gosp. urednik, n^j bom piav -kratek ! V nedeljo, dne 7. t. m. imamo Openci ^vojo domačo veselico, ki nem jo priredi naš »zvtii-ni Zvon«. — Nadejamo se, da bo ta lian veselja za našo vas in tudi za one, katerem je dana prilika. da priteko v našo aredo. — Priteka ali »pr.irijo« s »tramvajsko elektriko«. Ker je program veselice, kakor vsak virugi take vrste, mnogoličen, dobi gotovo v»ak svoj »nekaj«, ki ga privleče v našo vedno bolj imenitno vas. — Ce je ves pro ?r»m nekako po »stari naši navadi in šabloni«, vendar bodeti dve točki nekaka privlačna sila. 1. Igra je tako zabavna, da so jo igrali ce.o na Dunaju v dvornem gledališču, kjer je \ zbujala toliko ftneha, da so se poslušalci kar r.a trebuh tiščali, da ne bi popokali. pa pridite in prepričajte se! 2. Venec slovanskih umetnih in natod-n.u pesmi z godbo je popolnoma nova točka, v kateri se nam pokažejo v svoji pravi krasiti in mtlobi divne hčerke slovenske, hrvatske, češke in ruske glasbe ; tudi oddelke »tržaških orgeljc« z mucko bo slišati. Ker je ob enem — dulcis in fundo — postrežba in pijača po vseh gostilnah na Opč.nah vedno dobra, — v svesti so si Opeaci, da pozdravijo onega dne v svoji sred mnogo bratov in sestra iz Trsta, okolice m b ;žnjega Krasa. Torej na prijateljsko in bratsko snide-a e Vam vsem, veem že naprej »ubranih« *:rua pr.trkava Openski »Zvon«. NB. Kdor ne dobi »Vabila«, naj se d £nr ne »namrdne« ! Saj je vendar glavno »Vabilo« za vsacega rodoljuba oaša »Edi-aišt«! — Kdo bi »e torej za vsako kujal in te kisal ! Kajši naj pride na »kej sladzega« .d »bul* mu buo pr src«. i Italnica pri sv. Jakobu vabi vse svoje cenjene ude in prijatalje plesa na plesni venček, katerega priredi v svojih pro--#: rih danes zvečer ob uri. Vstopnina za £Oipo ie stoiink za gospice f>0 stotink. — Prostori bodo lepo okrašeni ; zabava imenitna. — Mogobrojne udeležbe nadeja se Oitaloiški odbor, /a možko podružnico dražbe Cirila In Metodija v Trstu je daroval g. Krau Toroš mesto venca pok. Mojzesu Kosovel a K. — Srčna hvala ! Blagaj ništvo. Hrvatski akademiki v Ljubljani. V sre I j popoludne so ljubljanske dame prire- dile milim gostom v čast skupen obed v »Narodnem domu«. Na koncertu zvečer se je občinstva kar trlo. Bilo ga je toliko, da niti niš} našli vsi prostora v dvorani. Pred koncertom je gospa dr. Tavčarjeva izročila hrvatskim akademikom diplomo, s katero je akademiČno društvo »Mladost« vsprejeto meti pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metodija. Akademiki pa so izročili gospej dr. Tavčarjevi krasen šopek. Na koncerm se je izlasti odlikoval tamburaški zbor. V četrtek zjutraj je bil prirejen v »Narodnem domu« zajutrek hrvatskim gostom. Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo 7. sveč»na svoj zabavni ve^er v dvorani »Zum Regensburgerhof«, Dunaj, I. SonnenfelsgasHe 2. Vspored večeru je zelo zanimiv, ker po dolgem presledku nastopi mešani pevski zbor. Gostje dobrodošli ! — Ta večer vršilo se bode vpisovanje udov v družbo sv. Mohorja. Zato naj nobeden zaveden Slovenec na Dunaju ne zamudi o tej priliki vpisati ae v našo najimenitnejšo družbo. -Jak. Puk 1, predeednik »Zvezde«. Obrambena zveza tržaških tržnih delavcev vabi vse društvenike na občni zbor. kateri se bo vr.š.l v nedeljo dne 7. fe-bruvarja 1904 ob 11. uri predpoludne v dvorani Mallv (ulica Torrente št. 20) se sledečim dnevnim redom : 1. Predavanje volilnega odbora. 2. Nadomestne volitve za enega predsednika, podpredsednika in tajnika, 3 voditeljt, 4 namestnike in pr* g.edovalce računov. 3. Slučajni predlogi. Društveniki, pridite v obilnem številu, kajti gre se za vaše pravo ! — Na občni zbor :majo pravico tudi zastareli društveniki. Ivan Sega prede. novega volil, odbora. Zavodu sv. Nikolaja v Trstu so darovali : Gospa Josipina Hočevarjeva Krško 40 K, prevzvišeni g. I. Posilovič, nadškof Zagreb 30 K, g. Ant. Belec, župan Št. Vid 20 K, g. dr. Susteršič Ljubljana 10 K, g. dr. Krek Ljubjana 10 K, g. I. Zivan Ljubljana 12 K, g. Cirman Ljubljana 10 K, g. Zakonik Ljubljana 10 K, g. Hočevar Lašče 10 K, g. Leskovec 10 K, g. T. Florian 10 K, g. Rozman župnik Ljubljana 6 K, g. Iv. JebaČin f> K, g. A. F. F. kanonik Ljubljana f> K, g. Jos. Hočevar Rudolfovo 5 K, g. dr. Scbegula 5 K, g. Pavšlar Kranj 5 K, g. Vrhovnik Ljubljana 4 K, g. Zakonik Št. Vid 4 K, g. Pavlič Kostanjevica 4 K. (Pride še.) Toplo kopališee v Opatiji. Ta. za napredek Opatije neobhodno potrebni zavod je dovršen in izročen uporabi. Kopališče nosi ime nadvojvode Ludovika Viktorja, brata našega cesarja. Nadejati se je, da bo Opatija odslej se bolj napredovala, nego pa je doslej. DrugI zvon. Glede onega dramatičnega dogodka, ki se je zvršil v sreno zvečer mej Karolino Lozer in kovačem Hmelakom, o Katerem dogodku smo poročali predvčerajšnjim pod naslovom »Maščevanje varane in zapuščene ženske«, smo slišali včeraj drugi zvon. 1 Zveiali smo, da je stvar vsa drugačna, nego jo je opisala našemu poročevalcu Karolina Lozer. Ni res namreč, da sta te Hmelak in Karolina Lozer spoznala še 1887. I., ampak sta se spe znala še-le leta 1901. na nekem plesu. Njiju razmerje je trajalo le nekoliko mesecev in sicer je Hmelak pient>šil to rac-! merje le vsled Karolinine nadležnosti, le radi tega, ker se je ni mogel rešiti. Se tistega leta je Karolina napravila škandal v neki dtužiui, h kateri je Hmelak zahajal. Za tem mu je pretila, da se bo ubila in da bo ubila tudi njega, če jo zapusti. Grozila mu je tudi na druge načine. Ko ga je tako enkrat vstavila na ulici in mu začela kakor navadno pretiti, je Hmelak izgubil potrpežljivost in jo udaril s palico. Navelieavsi se njeoe nadležnosti jo jecn tožil radi nevarnih pretenj. Ona pa ga je tožila radi težkega telesnega poškodovanja in radi zapeljanja. Ker je bila Karolina noeečd, ko jo je Hmelak udaril s palico, je bil on obsojen radi težkega telesnega poškodovanja in tudi radi zapeljanja. A vsled njegove pritožbe ničnosti, je najviše sodišče razveljavilo to razsodbo ter naložilo tukajšnjemu deželnemu sodišču naj uvede drugo preiskavo. Na drugi razpravi je bil pa Hmelak obsojen ie radi lahkega telesnega poškodovanja, a glede zapeljanja je bil popolnoma oproščen. Ta razsodba pa ni zadovoljila ni njega ni nje ter sta pro3ila oba za obnovitev. Sodišče je ugodilo njiju prošnji ter obnovilo preiskavo a na zopetni razpravi je bil Hmelak zopet oproščen glede zapeljanja ter, kakor prej, obsojen radi lahkega telesnega poškodovanja Hmelak je vedno tajil in taji še, da bi bil kedaj obljubil Karolini, da jo popelje pred oltar. On je vedno in vstrajno trdil, da ako je šel kedaj h Karolini, je storil to vselej proti svoji volji in le vsled njene nadležnosti. Zadnje čaae je Hmelak vedno dobival od Karoline pretilna pisma. Vedno ga je nadlegovala se svojim usiljevanjem in se svojimi pretnjami. Se po noči ga je pričakovala na ulici. Vsled tega neznosnega preganjanja je Hmelak uložil več ovadeb na sodišče priloživši ovadbam tudi pretilna pisma, ki jih je dobival od Karoline. Tudijoa policiji se je pritožil večkrat, ter prosil, da bi ee kaj ukrenilo proti nadležnosti te ženske, ki si je izbrala njega za žitev. Se v torek popoludne je dejal Hmelak, govore z nekim gospodom, da, aKo bi Karolina vedela, tla se ima on poročiti, bi mu got.vo kaj hudega storila in da se je boji. A v sredo zvečer, komaj 24 ur pozneje se je njegova bojazen že uresničila. Toliko torej re3niei na ljubo. Ni pa čudo, če smo predvčerajšnjim v prvem hipu poročali drugače, kajti ntš poročevalec je takoj po dogodku govoril s Karolino Lozer, katera mu je seveda naslikala vso stvar tako, da je stala ena v kolikor mogoče lepši luči. Sicer so pa tudi vsi drugi tukajšnji listi poročali o stvari tako, kakor mi. * * * Glede Hmeiaka se zdravniki v bolnišnici niso še izjavili, da li bo mogoče rešiLi mu oči, ali bo revež oslepel. Dan pred poroko požar. V Radomlju se je dogodilo to žalostno naključje. Mladi posestnik je imel dne 3. t. m. slaviti svojo poroko. Dan pred poroko pa mu je pogorelo gospodarsko poslopje. Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene k a p 1 j i c e sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu Markov trg, najpotrebnejše sredstvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44. Trgovina. Borzna poročila dne "». februvarja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.0« 19.08»/,, angležke lire K :£$.93 do 23.98, London kratek termi® K 239.50—240.15, Francija K 95.15—95.40, Italija K 94.95— 95.20, italijanski bankovci K 95.00—95.20. Nemčija K. 116.85—117.15, nemški bankovci K 11685 117.20, avstrijska ednotna renta K 100.50—100.80, ogrska kronska renta K 99.00- -99.40, italijanska renca Iv 101.60—102.10, kreditne akcije K 665.00—668.00, državne železuice K 665.00—668.00, Lombardi K 84.50—86.50, Lloydove akcije K 730 00 -73S.00. — Srečke: Tisa K 329 ----333 —, Kredit K 463.— do 473.—, Bodenkredit 1880 K 297.--302.—, Bo- denkredit 1889 K 289.-293.—, Turške K 128 — do 130.—. SrbHke 27„ —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : Državni dolg v papirju v srebru Avstrijska renta v zlatu „ r v kronah 4°/0 A vat. investicijska renta 31/,0/,, Ogrska renta v zlatu 4°/0 n „ v kronah 4*/» „ renta 3 Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.62, 5*# italijanska renta 102.17, španski ezterieur 85.92 akcije otomanske banke 578.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 718. Lombardi 89.50 unificirana turška renta 86.15 menjice na London 251.75, avstrijska zlata renta 102 95, ogrska 4°/0 zlata renta 101—, L&nderbank —.—, turške srečke 125.—, parižka banka 11.05, italijanske mTidijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 12.26. Slabotna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg S8.s t. Lombardi 3' ,, srebro 25u 4, Spaaska renta 85.—, italijanska renta 101.1 ., tržni diakont 2T,'„ menjice na Dunaju —.—, dohodki banke 6000, izplačila banke —.— .Mlačna. Tržna poročila 5. februvarja. Bndimpešta. PSenica za april K 7.8»; do 7.87, za oktober od 7 67 do 7.6«. Rž za april K 6.55 do 6.56, za m»j —— do ——. Oves za april K 5.50 do 5.51, za maj k —.— do —.—. Koruza za maj K 5.30 do 5.31, za julij o.41 — 5.42. Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje: alabo. mirno. — Prodaja 12.000 met. st. vzdržano. Druga /ita vzdržano. Vreme : blago. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 44.25 frk, za maj 45.-- frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 35%. za maj 361za septem- ber 37\a,za dec. 38'* vzdržano; kava Rio navadna loco 36—39, navadna reelna 40—42, navadna dobra 43—46. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za februvar 15 65, za marc 15.85, za maj 16.20, za avgust 16.65. za oktober 17.10, za dei-ember 17.10. Mirno. Vreme : Lepo. London. Sladkor iz repe surov 7 , Sh, Java 8.06— Sh. Stanov. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno K 64.— do 65.50, za september K —— do —.—, jan.-avg. 64.25 do 65.75. Uoncassč in Melispile promptno K 67.30 do 67.80. za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boloje dobave, vzdržano, nespremenjeno 5 st. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, rž za marec 15. za marec-junij 15.—, za maj-:ivgust 15. — (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.31). za marec 21.40, za marec-junij 21.65. za niaj-avg. 21.55, (trdno;. — Moka za tekoči mesec 29.50, za marec 29 40, za marec-junij 29.35, za maj-avg. 20.15 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 48.50, za marec 48.50, za maj-avg. 49.25, za sept.-deeember 49.75 (mirno) Špirit za tekoči mesec 43.75 za marec 43.—, za maj-avg. 43.25, za sept.-decemoer 45.75 (mlačno.) — Sladkor surov 88° uso nov 21 —.— 214/4 (mimo), bel za tekoči mesec 24.12' .. za marec 24 25 (mirn .) za maj-avtrust 25.121 ,, za okt.-jan. 26.37' .. rafiniran. 56—5H1 , "l.)ež. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj in predvčerajšnjem je oilo j>ii-peljauili ua tircajšujt trg &k ip^j 102 [>nš!-cev. Kupčija nt biia dobra in se je mulo prodalo po K 100 d j 110. včeraj danes 100.H0 100. HO 100.60 100.55 120..0 120.50 100.60 100.60 93.30 93.35 119.— 119.— 99.10 99.0.) 90.90 90.85 1614.— 1622.— 66*5.— 664.75 239.57 239 571 , 116.92' /, 116.92 lj 23.41 23.41 19.05 19.05 95.15 95.15 11.32 11.32 ! Hermangild Trocca Hnrriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanasti! ploščah za spomenik Najnižje konkurenčne cene. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konknrenc«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. IlUBtrov&n oenik brezplačno ln franka GRL0B0L, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Fastiglie Prendini. Nad 40 leten vspeli. Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter za htevati vedno „Pastiglie Prendini"4 koje se prodajajo v lekarni Prendini in v | vseh boljših lekarnah vsake dežele. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. JOSIPA JAKLIČA restavracija „Alla Stazione" V TRSTU. -= Od danes naprej in vsaki dan dunajski varietee JCutter in joscphy z vsem engii/ovanim osobjeiu. Nastop pevcev, pevk, komikov mizikalnih 1 klovnov, jorigfleure itd. 9V KOSTIMIRAN! DUETI pevani od Francelja in Karola Hutter Mej odmorom : šaljiva godba. Vsak teden se premeni vspored 1 ~ 4 I delavnikih ob 8. uri ob j LdUuicK nedeljch in praznikih ob 7. uri zvečer. Vstopnina tJO ni»vč. Rezervirani prostor 40 novč. } Na obilno udeležbo vabi Karol Hutter Jo«. Jaklič vodja. Zdravje je največje bogatstvo! restavrater. Ure od elektr. plaque zlata. Samo 16 K Kdor želi imeti natančno uro, naj si naroči zaupno pristno sreiifsko remont, aro od 14 karat, plašne zlata, koja ura je bila na zadnji pariški razstavi odlikovana /. največjim darilom. Te ure imajo Ineprekosljiv preei/.ij-Ski tek. katerega jamčimo pismeno za 3 leta. Okrov ure obstoji iz treh odskoči ji vih po-krovcev (savonette* je krasno opremljen, tino vdolben in graviran, mo-'lernejra ozkega facona napravljen z novoiznajdeno pojnAnotna nespremljico amerikansko goldin kovino in vrhu tega še prevlečen potom elektr. s 14 karat, zlato m. Ta ura se nič ne razloči od pristne zlate ki velja 200 K ter so kak"' zlate in edino nadomestilo zlatih ur, ker tlvdrže svojo vrednost. Da se te ure razširijo, -mo ceno mol k it/t in ženskim uram postavili le na K 16.— franko poštnine in tarioe (prej so stale K 3 5.— • K vsaki uri doda se etvij. Krasna moderna verižica za možke ali ženske ob jednem tudi za okoli vratCi) od plaque zlata K 5.—, 8.— in 12.—. Vsako liro. koja ne ugaja, se sprejme nazaj, tedaj nikak rizik. Svetovna znanost naše tvrdke kakor tudi vsak 'lan dohajajoča priznalna pisma in naknadna naročila jamčijo za resničnost tega, kar oznaujamo. Pošiljanje vrši po povzetju ali predplačilu dotičnega zneska. Naročbe imajo pošiljati na sodno protok, tvrdko M. FEITH, Dunaj, VII, Mariahilferstrasse 38. Zaloga švicarske tovarne za ure „Chronos". FILTJALKA BANKA UNION V TRSTU s- j»oča f. vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: k Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po takoj _ 3 ° 0 na •> met»ecev - 31 na 1 leto Napoleone: po 2' 4®<, na 0 mesecev .. 2» na 1 leto b Za giro-conto daje 28 do vsakega zneske izplačuje se^ do 40.000 K a cheque : za veče zneska treba a vizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c> Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplatila in naj se je to zgodi lo katero si bodi uradnih ur. sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za. Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. <1 Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vr+-h svojih zastopnikih. e' Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-airje ter iztirjava uakaznice, menjice in kupone proti dnmerni proviziji. 4 pare čevljev za 5 K Veled ntkuj a (grtmee množine obuvala in ntke koukutzoc mtse prodajam le nekoliko eaea fK> umazani ceni 1 par možkih in 1 par žentkih črn h čevljev za veztti z močni« n š».i.m podplatom, n-daije 1 par moških in 1 ptr žensk h modernih Čevljev. Vei ti 4 par i -o najnovejše m< de ir« čm. gorki in pripravni 7-j zimo ter veljajo le 4- krone. P« šilia le proti pr*d:»l»c lu ^ 11 povzetju A. bKLB. K K A tOV 40 U — Za nsročiu) za do-1 n e dolgost stopalu. Zamena dovoljena ali denhr dj=z j ako ne bi ugpjalo. Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranjo iu zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trgaije po kosteh, nogah in rokbh ter tzlravjo vsak glavobol. Deluiejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublfcžujejo katar, umiiujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav ljanje, čistijo kri in čreva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist. Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko« in trganje v želodcu. Odstranijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti matern'ci in madronu. Te kapljiee ne pmeio manjkati v nr beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se parno v mestni lekarni v Zasrrebu. Naročila naj se naslovi ja : Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44., v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se pošlje po j ovzetju. Manje kot jeden ducat (12 steklenčtc) hp ne pošija. Cena je bledeča Iranko na vsako pošto: 12 steklenic K 4.—, 24 steklenic K 8.—, 36 steklen e K 11.—, 84 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.—. Na razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo pamo imena nekaterh gg., kateri so s posebnim vspebom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Haretinčič, učitelj ; Janko Kišur, kr. nadgozdar ; Štefan Barčič, župnik; Ilija Mamič, opankar ; Zofija Vukelič. šivilja; Josip Seljanovič, kmet itd. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trt 44, v bližini cerkve sv. Marka. prodajalnica izgotovljenih oblek — „Alla Gitta dl Trieste" - tvrdke EDVARD KALASCH « Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDON1" e krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cent h. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. : JJ gr VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce ! ^ kakor tudi blaga za hlače, ki se na- pravijo po meri. ! J/ Avtorizovana krojaču i ca. —™~™T-""''—™~ j Trgovski pomočnik i dober prodajalec v manufakturni stroki, i vešč slovenskega in italijanskega je/.ikii. j se vsprejme s 1. suseem t. 1. Kje pove i unravništvo te na menjice po 6°/0, na zastave po 5x/20/o' Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 po po tu dne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. I 1 ♦ I ♦ I I ♦ ♦ I ♦ s 8 I I I sprejme pisarna dr. Gregorina in dr. Slavika, takoj ali s 1. marcem. Placa po dogovoru. 9 Prva kranjska z vodno silo in turbino delujoča tovarna slolov tvrdke Fr. Svigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, I pri pore ča si. t bčinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in sol, krčmarjem in kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gngalnike itd. itd. po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega leea. poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejšo obširne cenike z nad 80 slikamf, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu. ul. Barriera vecchia št. 4. Priporoča svojo dobrozuano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom. po narovbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti Prave in jedi auželodč. kaplji i sv. Antona Padovanskega. Varstvena znamka). Zdravilna moč teh kapljic re- kosljiva. Te kapljice vredij« udno prebavljenj, ce se jih dva' .1: na dan po jedno žličico popi c. Okrepe pokvarjeni želodec, sto'c. da ^gine v kratkem času omrt;ce iu životna lenost (mrtvo.- t). — Tc kapljice tudi store, da člove kraji je. Cena steklenici 60 vin Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za narooitve in pošiljatoe pa jeclmo le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. poo-teda? Svoji k svojim! Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv- 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne. Svoji k svojim ! < » K X podpirajte družbo Cirila in jftetoda 1 Ostanke združenih tovarn konjskih plašče v seir. blaSčen prodajati jaz za polovico cene. Ponujam debele in tq>e/,ne zimske konjske plašče izvr>tne kakovosti. (i>p!<*. lienc in l»<'hk<> z barvanim robom, ki se jih 'more rabiti tudi kot odejo ter so ]>i se odbijal rentni davek. j Posojila dajejo ne satno članom iu si er na menjice po G % in ua vknjižbe p«> 5°/0 Cradnje vsaki dan od do ll'. ure dopoi. in od do 3. ure popol. raasveu nedelj in praznikov. Hran. y1q£ leta 1902. Kron 1,419.005 Poštno-flian. račun štv. 531315. D LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja v« vrete rent, tastamih pisem, prijorket, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Fromete izdaja k vsakemu žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eekomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. __. —- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl --Izgubi -— V