Leto LXXIIM št* 166 a LlaftOaita, četrtek 17« tiiEJa 1939 Din •ahom vsak dan popoldne tzvzemsi neMjc inpraznfte, ftlnseratido 80pe» vrsf 6 Din 2. do 100 vrst a DinZSD, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji mseraH petit vrsta Din 4.—. dopust po dogovoru, inserotni davek v Jugoslaviji Din 12.—, » inozemstvo Din — ■» pw.n W.«.V VIII • // „Slovenski Narod* velja mesečno 25.— U Rokopisi te ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Bev. 5 leJctom 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska feiefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ut. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 fi Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Borba za oblast v Španiji: Francopemu taboru grozi razkol Odločilna borba med fašistično Falango in monarhisti Od izida te borbe, U za nego tudi zonanie-poHtitSna orientacija —MMPJđ^đ in generali pa za nevtralnost oblike, je odvisna ne Španije — Falangisti so za itattjansko-nemško orientacijo, in sodelovanje z zapadnind velesilami sedanji državni poglavar tn predsednik vlade Parh% 27 folija, br fx Španije prihajajo radnje dni senzacionalne vesti, ki pa so, kakor zatrjujejo dobri poznavalci Španskih razmere, več ali manj pretirane. Vendar pe tudi objektivni in nevtralni opazovalci potrjujejo, da prihajajo vedno bolj do izraza notranjepolitični spori, ki so se pojavili v nacionalističnem španskem taboru že za časa državljanske vojne, ki pa se sedaj 'veno bolj zaostrujejo. Ozadje sporov V ozadju teh sporov so nesoglasja obema glavnima krilima Francovega tabora. Kakor znano, so vprizorili upor leta 1336 generali, oficirski zbor in vojaštva Voditelji tega upora pa takrat se niso imeli nikakega političnega programa. Vezala jih je samo tradicionalna španska konservativnost in monarhizem. Od meščanskih elementov so se upornikom najprvo pridružili najbolj vneti monarhisti, tako zvani karlisti, d oči m so se falangisti, to je stranka, ki jo je ustanovil sin bivšega španskega diktatorja Prima de Rivere, spočetka držali ob strani. Sčasoma pa je vpliv falangistov vse boli naraščal, ker je njihov program najbolj odgovarjal glavnim zaveznikom nacionalistov, to je fašistične Italije in nacistične Nemčije. V zadnji dobi državljanske vojne je postal ta vpliv dominanten in so falangisti tudi po končani državljanski vojni ostali na krmilu. Falangisti pa se s tem niso zadovoljili, nego hočejo uveljaviti svoj program ne samo v notranji, nego tudi v zunanjepolitični orientaciji Španije. Zato imajo dogodki, ki se razvijajo sedaj v Španiji, tudi velik mednarodni pomen, ker bo izid te notranje borbe odločilnega pomena za bodoči mednarodni položaj Španije. Borba za vlado in politično orientacijo Kar se tiče generala Franca samega, si on na vso moč prizadeva, da bi izgladil spore med obema strujama nacionalističnega tabora in v tem duhu postopa pri reševanju konkretnih problemov. Na prvem mestu je v tem pogledu preosnova vlade, Dosedai je bilo predsedstvo države in predsedstvo vlade združeno v eni osebi. General Franco je ob enem »caudillo«, t. j. državni poglavar in predsednik vlade. S tem se je dosedaj spretno izogibal odkritemu sporu med konservativnimi monarhisti in ekstremnim! falangisti. Toda organizacija državne uprave nujno zahteva, da se dosedaj v eni osebi združena vrhovna oblast razdeli in tako se je s tem pojavila ogorčena borba za ministrsko predsedstvo. Kandidat Falange je dosedanji notranji minister Serrano Suner, ki je poprej pripadal katoliški agrarni stranki Gil Roblesa. a je po izbruhu državljanske stranke prestopil rta stran Falange in postal njen voditelj. On in kmetijski minister v sedanji vladi Fernando Cuesti, ki je generalni tajnik Falange, predstavljata v pogledu notranje ureditve države in zunanje politike itali-jansko-nemško orientacijo. Vpliv navar-skih katoličanov in monarhistov. ki se ogrevajo za povratek kralja Alfonza XIII. in njegovega sina, je znatno manjši, čeravno lahko računajo na simpatije in podporo generalitete, ki je zelo nezadovoljna s poskusom Falange, da dobi v svoje roke totalno oblast v državi. Kandidat tega krila za ministrskega predsednika je sedanji zunanji minister general grof Jordana, ki je v zunanji politiki pristaš izrazite nevtralnosti, d očim ie končni cilj Sunera in Falange zveza s totalitarnimi državami, ra- ne samo na skladnosti režima, marveč tudi na izvestnih skupnih zunanjepolitičnih ciljih, ki naj bi uvrstili Španijo v vrsto ekspanzivnih držav. Te programske razlike se oči tuje jo tudi na gospodarskem polju. Falangisti se zavzemajo za čim tesnejše sodelovanje z Italijo in Nemčijo v duhu avtarkije in medsebojne izmenjave blaga, d očim se zagovorniki nevtralnosti zavzemajo v gospodarskem pogledu za sodelovanje z državami, ki imajo svobodno trgovino in zlato valuto. Glede na strahovito opustošenje, ki ga je zapustila po vsej Španiji državljanska vojna, je poleg duhovnega pomirjeni a potrebna predvsem materialna obnova, a to že samo po sebi govori za to, da se Španija v dogledni dobi ne sme spuščati v kake zunanjepolitične avanture in voditi ambiciozne zunanje politike. Nezadovoljstvo Nezadovoljstvo v vrstah generalov, ki se kaze z vsakim dnem bolj jasno, je ne samo da bilo bi pretirano pričakovati, da bi se posledica odpora proti premoči falangistov, marveč tudi posledica osebnega nerazpolo-ženja. General Franco prvotno ni bil določen za voditelja revolucije, marveč je bila ta vloga namenjena generalu San Jurju ali vodja Falange in sedanji notranji mj»s*zn» generalu Moli, ki pa ae je smrtno ponesrečil z letalom med državljansko vojno. General Franco je imel samo nalogo, da organizira upor v španskem Maroku in da vodi prevoz maroških Čet v Španijo. V Andaluziji je igral važno vlogo general Quei-po de Liano, kateremu je sedaj general Franco odvzel poveljstvo armade z motivacijo, da mu je namenjena neka druga važna vloga. Po sestanku, ki ga je imel v Bur-gosu z generalom Francom, je Queipo de Liano novinarjem potrdil, da gre za diplomatsko misijo. Imel bi prevzeti mesto španskega poslanika v Berlinu ali Da v Buenos Airesu. Izgleda, da je sedaj spor med njim in generalom Francom poravnan. Kot poveljnika armadnega zbora v Sevilli pa so ga odstavili zaradi nekega govora, v katerem je ostro kritiziral zadržanje Falange, češ da se sedaj sili v ospredje, kakor da bi bila zmaga njena, a ne zasluga vojske. Ostro je kritiziral tudi zapostavljanje Andaluzije, ker ni v taboru falangistov. Ta govor je v celoti objavil sevillski list »ABC«, zaradi česar je notranji minister Suner prepovedal nadaljnje izhajanje tega lista. Suner je tudi prepovedal vsa zborovanja, ki so jih začeli na debelo prirejati nasprotniki Falange. Med nezadovoljneži sta tudi generala Yague in Solchanga. Za prvega se trdi, da je bil aretiran, a drugi postavljen pod policijsko nadzorstvo skupaj s Oueipo de Lla-nom. Yague je že od nekdaj znan kot nasprotnik Falange. Te dni je bU odstavljen kot poveljnik armadnega zbora in njegov armadnj zbor, sestavljen po večini iz Ma-ročanov, razpuščen in porazdeljen na druge vojne edinice. Velja pa za neomajnega pristaša generala Franca in vztraja na tem, da mora imeti pri bodoči organizaciji države svojo besedo tudi vojska. Odločitev Se ni padla Vsi ti notranji dogodki so skrajno značilni za razmerje v Francovem taboru, to-iz tega izcimila kaka nova državljanska vojna. Kar pa se tiče zunanjepolitične orientacije Španije, je bilo tudi po obisku grofa C Lana mnnpn znakov« ki govore za to, da žeB Španija v morebitnem evropskem konfliktu ostati nevtralna. To je pokazal tudi sprejem maršala Petaina ob priliki njegovega potovanja po Španiji, vrsta špansko-francoskih vojaških manifestacij, izjava generala Arande itd. Četudi ni treba tem pojavom pripisovati pretiranega značaja, kažejo vendarle, da se vodi sedaj v Španiji borba za odločitev v eni ali drugi smeri, med nevtralnostjo tn zvezo s totalitarnimi državami in da odločitev o tem še ni padla Queipo de Liano Buenos Aires, 27. julija. AA. Ha vas Argentinska vlada je dala agreman za imenovanje generala Oueipa de Liana za španskega veleposlanika v Argentini. se sele v Ameriko Bavonne, 27. julija. AA. Ha vas: Nocoj je odpotovalo v Bordeaux 150 baskijskih beguncev, ki se bodo vkrcali na parnik ter odpotovali v Venezuelo. Na drugi strani je 500 beguncev, ki so izrazili željo, vrniti se v Španijo, prestopilo včeraj franco-sko-špansko mejo pri hendejskem mosta. Tudi general Moscardo Pariz, 27. julija, i. Odstavitev generala Queipa de Liana je imela za posledico upor ostalih generalov. Sedaj poročajo, da se je uprl tudi junaški branilec Alcazarja general Moscardo. t- - * . " "t napovedujejo naj odločnejšo borbo fa- langtstom. Kako se bodo ti spori končali, je vsekakor še precej nejasno, a na vsak način je značilno, da general Franco nima zaslombe med narodom, kakor je bilo pričakovati, marveč sedi sedaj takorekoč med dvema stoloma. vodja nezadovoljnih vojaških gov, Id so ga te dni zaprli Amerika odpovedala trg. pogodbo z Japonci S tem hoče vlada izsiliti čimprejšnjo razpravo o nevtralnostnem zakonu, obenem pa poudariti svojo nepopustljivost na Daljnem vzhodu Wa*hington, 27. julija. AA. Ha vas: Vlada Zedinjenih držav je sklenila, odpovedati pogodbo o trgovini in plovbi s Japonska, sklenjeno leta 1911. Ta sklep ameriške vlade je iznenadil vse kroge, Sklep je bil objavljen snoči ob 21.30. Uradnik zunanjega ministrstva, ki Je sporočil ta sklep vlade Zedinjenih držav predstavnikom tiska, je med drugim izjavil: Namen tega sklepa je čimbolje zaščititi ameriške Interese Odpoved trgovinske pogodbe stopi v veljavo v 6 mesecih. Kongresu bo na ta način omogočeno razpravljati v predstojećem zasedanju o vprašanju izvoza sirovin na Japonsko. Ministrstvo za zunanje zadeve je oviro za izvajanje zakona o prepovedi izvoza airovin na Japonsko, vsebovano v nedavni resoluciji senatorja Pittmana. Ameriški minister za zunanje zadeve Hali je prodal tekst odpovedi japonskemu veleposlaniku Kurinusiju. V tekstu se med drugim trdi, da je vlada Zedinjenih držav prišla do prepričanja, da vsebuje pogodba iz leta 1911 gotove določbe, ki jih je treba ponovno proučiti. Z ozirom na to okoliščino ter z ozirotn na potrebo zaščite interesov Zedinjenih držav na osnovi današnjih potreb in današnjega položaja obvešča vlada Zedinjenih držav Japonsko vlado o odpovedi pogodbe. Zopet eksplozije v Londonu London, 27. julija, br. Snoči je d i ral v garderobi na kolodvoru Kingsra* peklenski stroj, ki je bil spravljen v nekem kovčka. Pot ieJesniških uslužbencev je bilo hod* ranjenih. Trije se v bolnišnici bore s smrtjo. Večje število potnikov, ki so se mudili v bližini, je dobilo lažje poškodbe. Atentat Je delo irskih ekstremi stov. Dubim, 27. julija. AA. Reuter: Včeraj so v senatu vprašali predsednika irske vlade De Valero, ali bo vlada objavila svoje stališče glede irske republikanske garde in njenih atentatov v Veliki Britaniji. De Val era je ob tej priliki odgovoril: Položaj naše vlade je čisto jasen, toda se smatra za težek. Mi vidimo obe strani. Vemo, da je storjena napaka s tem, da je bila razcepljena Irska. Na našo nesrečo vlada ni v stanu odstraniti vzroke za atentate v Veliki Britaniji. Ne obstoja nobeno opravičilo za te atentate in irska vlada nima simpatij za atentatorje. Ti atentati delajo irski vladi težke skrbi. London. 27. julija. AA Spodnji dom je sprejel zakonski načrt proti te- »Letalski napad« na Berlin Berlin, 27. julija, i. Včeraj je bil t\a Ber— hn dvakrat izvršen >letalski napad«, enkrat podnevi, drugič ponoči ob 23. Popoldne je pribrnela nad Berlin mogočna eska-dra letal, ki so jih sprejeli i topovskim ognjem. Ob 23. je bil ves Berlin v popolni temi. Le žarometi, ki so metali mogočne snope svetlobe v temno noč, ko so se približala letala, so za hip razsvetljevali nebo. Tudi ponoči je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo. Današnji berlinski listi naglasa jo, da letalski napad na Berlin ni uspel m so se Berlinčani lahkn prepričali, da je mesto popolnoma varno pred zračnimi napodi. Vojvoda Kentskl v Parizu Le Bourget, 27. julija. AA. Ha vas Vojvoda in vojvodinja Kentska sta prispela s letalom v Pariz. Visoka gosta ostaneta v Parizu več dni, nato pa nadaljujeta z tomobilom potovanje po Evropi. SkobUn oboojen Kitajska se ne bo iddoiiila nobeni sili Tudi če]o vsi zapuši za svojo svobodo in Cungking, 27. julija AA. Ha vas: šal Caankajsek Je objavil članek, v rem pravi, da noben bo vplival na odpor kitajske armade, Ako druge države sklepajo sporazum s Japonsko, bo imelo to samo to posledico, da se bo Kitajska še odločneje borna, ter na koncu premagala vse težave. Naša vi Cangkajžefc, je sveta borba države. Mi ae bomo proti Japonski borOl z laminimi Želeli smo, da nas pri- jateljske države podprejo, toda ako te podpore ne bo, se bomo borili sami. Ne bomo priznali nobenih sporazumov tujih aH, ako gre pri tem za kiti se v borbi za svojo vila pred nobeno ovira. Waahingion. 27. julija. AA. Na seji senatnega odbora za zunanje zadeve je izjavil senator Borah, da sta Anglija in Francija kapitulirali pred obljubo, da bodo njuni gospodarski interesi na Kitajskem zaščiteni. Borah je zahteval od vlade, naj obvesti podrobno senat o angleško- Povodnji v šleziji Raiibor, 27. julija, i. Zaradi silnih nalivov je reka Odra včeraj narasla pri Ba-tiboru od 1.35 na 5.32 m in še stalno narašča. Vsej okolici preti katastrofalna po-vodenj. Ves promet v Zgornji Šleziji je prekinjen. Tudi iz severne Moravske poročajo o hudih poplavah. japonskem sporazumu predno odbor za zunanje zadeve pod vzame korake, ki bodo naperjeni proti Japonski. Washington, 27. julija. AA. Havas: Zunanji minister Hull je imel včeraj dolg razgovor s predsednikom Rooseveltom v Beli hiši o splošnem položaju. Ko je odhajal, je odklonil vsako izjavo. Pariz, 27. julija. L Ruski general Skob-lin, ki je lani neznano kam odvedel generala Mullerja, je bil včeraj pred pariško poroto v odsotnosti obsojen na prisilno dosmrtno delo. Nemške pritožbe proti Poljakom Berlin. 27. julija, i. Nemški listi se pritožujejo, da Poljaki zanemarjajo Vislo. Pred vojno je bil tovorni promet po Visli naravnost ogromen, zdaj pa je padel za več kot polovico. V spodnjem delu Visle so se pričele tvoriti velike peščene sipine, ki ovirajo ves promet, tako da imajo parniki po 20 ur zamude. Listi naglašajo. da je bil spodnji del Visle pred vojno, ko je pripadal Prusiji, naravnost vzorno reguliran. Zadnje dni so pričeli listi zopet s poostreno kampanjo proti Poljakom. Nagla-šajo, da so poljske varnostne oblasti začele novo akcijo proti nemškim telovadnim društvom. V torek so se v Katovi ca h v prostorih tamošnjega nemškega telovadnega društva oglasili štirje uradniki in zapečatili prostore češ, da je bilo delovanje te organizacije protizakonito. Dan oopreje se je slično zgodilo v Kraljevi Huti. Aretacija Nemcev se nadaljuje. Sorzna poročila. Curih, 27. julija. Beograd lO.—, Pariz 11.7425, London 20.75. New York 443.1875 Bruselj 75.325 '\Qlan 23.325, Amsterdam 236.95, Bertin '177.80, Praga 15.15, Vai ssj 83.50. Sofija 5.40, Bukarešta 3-2*. Po političnem paktu vojaška pogajanja Optimistična poročila londonskih listov o rasvofn pogajanj v Moskvi 27. julija, br. vsi listi pofofojo zelo saUjučnih pogajanj v Moskvi in sklenitev politič-Angiijo, Francijo in Ru-sedaj pri- tični bo pakta, ki bo izpopolnjeval poli-Listi ie raspravljalo o sestavi vojaške delegacije. Naeeloval S vrhovni poveljnik angleških gil general Ironside, ki ae Je Tudi Jo ie ki bo v kratkem skupno z v Moskvo. Po porsbi lih is Moskvo bo danes popoldne nov sestanek Moioiova s ■■lopniti Anglije In Francije. Vrhovni svet sov jetov Je imet včeraj sejo* na kateri Je Molotoi poročal o dosedanjih nogajsnjih z Anglijo in san. VrhovnTsvet sov jetov Je nJe«^*p!L je predlagal Molotav za sklenitev političnega tat vojataagm pakta s obema ri n Stran 2 »SLOVENSKI NAtOD«,Četrtek, IT. Janja 1939. — -» Stav. 168 Konferenca sadnih izvoznikov v Mariboru Za čim tesnejše sodelovanje trgovcev, Izvoznikov i« kmetovalcev • Maribor, 26. julija E>anes popoldne je bila pri »Meranu« konferenca sadnih izvoznikov, ki jo je sklicalo Združenje sadnih izvoznikov dravske banovine v Mariboru in ki jo je otvo-ril agilni pre na kateri Združenje sadnih eksporterjev ni bilo povabljeno in se je udeležilo Združenje sadnih izvoznikov teh anket po svojem predstavniku šele na opozorilo zbornice za TOI. Na konferencah so razpravljali o spremembi pravilnika o izvozu sadja, ker so bili nekateri Členi tega pravil- nlka nejasni. Sadni eksporterji so na omenjenih konferencah predlagali, da mora, vsakdo, ki se hoče baviti s sadnim izvozom, položiti 10.000 din kavcije in da mora imeti v sadnem izvozu najmanj 3-letno prakso. Zadevni pasus bo vnesen v pravilnik in bo stopil v veljavo prihodnje leto. Na ta način se bo namreč preprečila nesolidnost v sadni trgovini, ker se je po dosedanji praksi lahko bavil s sadno trgovino tudi čevljar, če prijavi sadno trgovino sodišču. Nasa sadna trgovina, zlasti sadni eks-porterji, bodo letos precej obremenjeni, ker se je zvišala taksa za izvoz enega vagona jabolk od 50 na 100 din, ki jih bo moral vsak izvoznik plačati Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Razen tega pa bo moral vsak izvoznik plačati še 50 din od vagona in Sicer banski upravi v Ljubljani. Predsednik g. Srečko Krajne je navzočim obrazložil, da so se predstavniki Združenja sadnih izvoznikov prizadevali, da bi plačevali sadni izvozniki takse kakor v preteklem letu, toda veto sadnih izvoznikov ni bil upoštevan. Zatem je g. Srečko Krajne orisal težave, ki so jih imen sadni izvozniki glede fitopatolo&kega pregleda po komisarjih, določenih od banske uprave. Navzoči so soglasno sklenisi, da bodo sadni izvozniki prostovoljno plačali komisarjem 50 din od vagona, razen tega se uradno določeno takso za pregled. G. S. Krajne je ob tej priliki poudaril, da se je vprašanje komisarjev pri pregledu sadja obravnavalo pri strokovnem odboru za pospeševanje zunanje trgovine ter da so bili vsi Člani omenjenega odbora mnenja, da se konusa rji ne smejo imenovati lz političnih vidikov, ampak da mora biti pri imenovanju komisarjev merodajna edino le strokovna sposobnost. Sadne izvoznike tare letos velika skrb in sicer v zvezi z ušjo San Jose, ki se Je pojavila v nekaterih srezfh. Rotil je navzoče izvoznike in trgovce, .naj ne prevažajo jabolk iz okuženih srezov, sicer se lahko pripeti, da bo prihodnje leto sadni izvoz nemogoč. V tistih srezih, kjer se je pojavila uš San Jose, pa se bodo itak uni-Č5H vsi sadonosniki, da se na ta način prepreči prenos te za sadje, posebno pa za jabolka tako nevarne bolezni. Nato je g, S. Krajne obširno obravnaval izglede za sadni izvoz, ki bo, kakor vse kaze, mogoč letos le v khrinške države. Narodna banka sicer for-atra izvoz v neklirinSke države, toda izvoz v te države ne bo mogoč, in to predvsem zaradi dejstva, ker nudijo na primer Francozi polovico cene, kakor jo na primer dosežejo sadni izvozniki v Nemčiji. Tako je bilo tudi lani, ko je sedel v Ljubljani neki francoski nakupovalec sadja, ki pa ni mogel dobiti niti enega vagona sadja, ker je nudil naravnost smešno ceno. Značilno pa je, da daje Narodna banka iz-voonikom, ki hočejo izvažati v neklirinSke države kredite, dočim izvozniki v klirinške države te ugodnosti niso deležni. Batgm je spregovoril zbornični tajnik g. dr. Ples. Dejal je, da zbornica za TOI budno motri razvoj sadnega izvoza ter interese sadnih izvoznikov. Največje zadoščenje zbornice je uspeh, ki so ga dosegli sadni izvozniki v dravski banovini. Lani mtaistru g.Ivami Moh—Mu 35,516.145 kg jabolk, od tega odpade na dravsko banovino 21 milijonov 172.593 kg, kar dokazuje, da je dravska banovina na prvem »MSJtii glede produkcije jabolk. Izvoz jabolk je prinesel našemu kmetovalcu lepe sneake. Da smo pa Slovenci lahko izvozili tako veliko količino jabolk, gre zasluga pač v prvi vrsti Združenju sadnih izvoznikov v Mariboru ter njegovemu predsedniku g. Srečku Krajncu, ki je s smotrno organizacijo sadnega izvoza omogočil marsikateremu kmetovalcu, da je ugodno vnovčil svoja jabolka. To se je doseglo brez kakršnihkoli subvencij ali olajšav. Rak rana v našem gospodarstvu pa Je postopanje Narodne banke. > - G. dr. Ples je dejal, da bi se moral zakon o Narodni banki revidirati, da bo Narodna banka lahko služila interesom celokupnega našega gospodarstva in ne samo interesom del ničarjev. Narodna banka mora postati last vseh državljanov in ne samo delničarjev. Krediti Narodne banke naj se razdelijo pravično in po potrebi posameznih pokrajin. Letošnja sadna kampanja, oziroma iz, voz se bo vrgn v glavnem pod istimi pogoji kakor lani. Izvoz sadja zahteva oO posameznega izvoznika velik riziko, kar dokazuje dejstvo, da je že marsikateri sadni izvoznik pri sadnem izvozu propadel in postal žrtev sadne trgovine, ki predstavlja izreden riziko. G. dr. Ples je bil za svoja izvajanja deležen krepkega in viharnega odobravanja. Nato ]e g. S. Krajne dejal, da bodo imeli sadni izvozniki tudi letos velike težave In veliko konkurenco. Sadni izvozniki bodo tudi letos navezani le na klirinške države, predvsem na Nemčijo in Češko. Na nemškem trgu pa bodo naši sadni izvozniki čutili veliko konkurenco italijanskega, madžarskega in ru-munskega sadja. Izvoz naših jabolk se bo lahko pričel v smislu zadevne uredbe s 1. avgustom. Zadevne kontingentne liste je Prlzad že dal na razpolago posameznim interesentom, in jih dobijo interesenti iz področja bivše mariborske oblasti pri Združenju sadnih izvoznikov za dravsko banovino v Mariboru. Ob tej priliki je g. S. Krajne rotil sadne izvoznike, naj izvažajo zares le prvovrstno sadje, ker bodo le na ta način pridobila nasa jabolka izven naših meja oni sloves, ki ga po svoji kvaliteti zaslužijo. Nemčija mm je dovolila zaenkrat kontingent 3000 pet sto jabolk za Usoč mari Prizad je is tudi določil osno za nasa jabolka, in sicer 20 mark franco jugosloven-ska meja. Zaradi konkurence drugih držav pa se lahko pripeti, da bo cena jabolk Trirknila na 15 do 14 mark za 100 kg. Da se sloves naših Jabolk v tujini ne kvari, naj sadni izvozniki Izvažajo le kvalitetno blago fa naj raje počakajo nekoMko dni, da bodo jabolka povsem zrela. Glede izvoza v Ceako ostane letos tako, kakor je bilo lani, tako da je izvoz v češko neomejen. Doslej pa se ni rešeno vprašanje, aH veljajo za bivšo Avstrijo Isti predpisi, kakor za staro Nemčijo. To vprašanje se bo sedaj rešilo na zadevni konferenci v Berlinu, ki se je udeleži med drugim dr. Nemec kot zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, Sadni izvozniki bodo tudi letos deležni izvozne premije in sicer bo Prizad izplačal vsakemu izvozniku, ki prodaja jabolka po predpisani ceni. 25 par za kg izvoženih jabolk v tujino. Zadevni predpisi Prizada pa so tako strogi, da je konferenca soglasno sklenila resolucijo, v smislu katere naj st zadevni pravilnik spremeni v toliko, da velja kot rok izvoženih jabolk dan, ko so naša jabolka pasirala mejo. Tudi je konferenca soglasno sklenila, naj ostanejo pogoji v sadni trgovini z Nemčijo isti kakor doslej, to je, da se sadje proda bruto za neto. Nekateri nemški uvozniki zahtevajo namreč od naših izvoznikov, naj jim priznajo odbitek za taro. kar pa je v smislu predpisov Prizada nemogoče, ako noče sadni izvoznik izgubiti premije. Glede teh in drugih vprašanj se je razvila živahna in dolgotrajna debata, v katero so posegli številni navzoči sadni izvozniki. Konferenca je trajala skero 4 ure, nakar je predsednik g. S. Krajne zaključil uspelo zborovanje, na katerem se je sprožila marsikatera pametna pobuda, ki bo v današnji težki dobi koristila vsemu našemu gospodarstvu, zlasti pa obmejnemu sadjarstvu ter sadnemu izvozništvu. Naj bi tudi letošnji sadni izvoz izpolnil nade. s katerimi računa ob priče Uru sadne kampanje naš obubožani obrr.ejn' sadjar ter kmetovalec. Maribor Je počastil spomin generala Maistra Lepa pietetna svečanost ob peti obletnici njegove smrti Maribor, 26. julija Maribor se dobro zaveda, kaj pomeni j zgodovinsko junaštvo generala Maistra za : njegovo usodo ter razvoj. Globoke vezi, ki ■ spajajo Mariborčane, predvsem borce ne. pozabnega narodnega generala, s pokojnikovo vzvišeno osebnostjo, so razodele tudi danes ob peti obletnici smrt genera. la Rudolfa Maistra, ko je nacionalni Maribor strn:l svojo pozornost k pietetni počastitvi njegovega svetlega aponiina. Ob pol 9. dopoldne je bila v frančiškanski cerkvi mate zadušnica. Udeležili so se je polnoštevilno Maistrovi borci, bivajoči v Mariboru. Navzoči pa so bili tudi številni predstavniki nacionalnih društev ter vidni mariborski kulturni ter nacionalni delavci. že pred 17. uro pa so ae zbrali ob Maistrovem provizoričnem grobu na mestnem pokopališču na Pobrežju Maistrovi borci, zavedni mariborski narodnjaki, čestilci pokojnega generala ter Številno narouno za. vedno občinstvo, ki je hotelo prisostvovati počastitvi. Najprej so združeni mariborski pevci odpeli pod vodstvom zborovodje Ipavceve •>qopx~qcKje so moje stazice«, s čimer je bila pie. tetna počastitev zaključena. Ves čas je krožilo nad pokopališčem letalo. Poleg odličnih nacionalnih in kulturnih delavcev sta se udeležila današnje počastitve tudi oba sinova pokojnega generala gg. Hrvoj in Borut Maister. Zastopstvo Zveze Maistrovih borcev je položilo na grob lep venec, razen tega je krasil generalov grob tudi venec svojcev. Maribor je s 13 lepo, dostojno počastitvijo pokazal, da je vreden junaške odlo čitve, s katero je veliki narodni general leta 1918 povezal usodo našega Maribora z Jugoslavijo. Slava spominu generala R. Maistra-Vojanova! Ob mariborskem narodnem festivalu: Razdor med ljudstvom in razumništvom Ljubljana, 27. julija Zdaj, ko j c časopisje začelo opozarjati na veliki narodni festival v Mariboru, se nekateri vprašujejo, kakšen pomen imajo sploh te vrste prireditve in kaj prav za prav pomenijo v narodnem in kulturnem pogledu naši narodni običaji. To se vprašujejo seveda le razumniki, ki so se pri nas odtujili ljudstvu, tako da ne morejo razumeti ne ceniti, kar v narodu še živi kot izražaji njegove prave bitnosti in samonik-losti, ki skratka ne morejo razumeti ljudske duševnosti ter miselnosti. Zato je prav, da se javnost nekoliko bolj seznani s pomenom takšnih festivalov; obrnili smo ae na prof. Fr. Marolta, vodjo Folklornega instituta Glasbene Matice, kot uprizoritelja naših ljudskih običajev na festivalu, da bi lahko prikazali pomen prireditve v pravi luči. Prof. Fr. Marolt je zelo iskren človek, kakršnih v naših razmerah in času ne more biti mnogo. Ne skriva tudi nazorov o našem kulturnem življenju m razumništvu, ki ga nikakor ne precenjuje. Reporter jem, ki so se zbrali v njegovi preprosti sobi na Starem trgu, ni bilo treba mnogo vpraševati Vedel je. kaj imo hoteli vedeti. Morali smo samo naglo zapisovati, kar nam je narekoval. Predvsem bo marsikoga zanimalo, kaj pravi o pomenu prireditve Dejal je, da je mariborski festival razširjena festivalska oblika po ljubljanskih festivalskih poizkusih Folklornega instituta Glasbene Matice — ki je priredil I. 1935 Koroški dan in L 1936 Belokranjski dan s tipičnimi ljudskimi obredi — in po letošnjem črnomaljskem festivalu, ki je združil vse belokranjske skupine. Mariborski festival je poizkusila združitev dveh regionalno različnih slovenskih skupin, belokranjske in štirsko-panonske. Potem je spregovoril o povojnih narodopisnih prizadevanjih in nalogah glede na naše razmere. Predvojno narodopisje jc posvečalo pozornost zgolj zbiranju in urejevanju narodnega blaga pod vidikom in- dividualistične ideologije, v luči pozne romantike. Moderna socialna psihologija pa prodira v duševnost preprostega rodu, proučuje lastnika narodnega blaga in mu po sveča stvarno pazljivost. Povojna kulturna politika je izrabila izsledke modernega narodopisja po naprednejših državah in se posveča preprostemu rodu zaradi njegove obnovitve in regeneracije vsega naroda Posveča mu vso pozornost v obliki social nih uredb pod geslom: Spoznavanje, zaščita in nega ljudstva! Slovenci smo zaostali tudi v tem pogledu ter zanemarili vsa prizadevania; skrajni čas je, da se naše razumništvo orientira v smislu realne narodno politične probude. Zdi se, da bosta našega preprostega človeka modrost in uvera boljša kažipota k resnični narodni renesanci kakor nespamet in nevera našega razumništva. Razumljivo nam je obrazložil tudi pomen in poreklo nekaterih posebno zanimivih narodnih običajev, ki bodo prikazani na festivalu. Predvsem je treba opozoriti na Orače. Prikazala jih bo skupina iz Lan-cove vasi. Orači so kultična ostalina, ki je bila v 10. stoletju živa in je analogija ruskega Uzna (Uzcn). Ugotovljeno je, da so v davnini bile vprežene v plug device. Ko so se okopale, so zaorale okrog vasi brazdo pod vodstvom vaškega očaka. Bilo iih je 12 (a tedaj še ni bilo letnega štetja po 12 mesecih). To je bil pomladni zaščitni kult vasi pred demoni, pred Zimo Morano ter zlom sploh. Pozneje se je ta obred omejil na posamezne domove, tako da Orači zaorjejo brazdo le okrog hiše. Seveda pozneje tudi niso več orali z devicami, temveč le s konji. T« običaj je še živ na Dravskem polju, i Belokranjski Most je pa mistično socialna ostalina. V Mostu so ohranjene posamezne faze, ki kažejo točno analogijo s karpatskimi obredi. To nam kaže najbolj primerjanje obrednih rečenic, n. pr. iz našega Mostu in stare slovaške obredne igre Kralovne. Najbolj zanimivo pa je, da ae je v Mostu ohranila prvotna obredna vsebina kultičnega darovanja (žrtvovanja) prednikom rodu — vojvodam« knezom, ki so morali preko mostu duhov v onostranski svet. Ta obredna prvotna vsebina ae je spojila z novejšimi socialnimi motivi razmerja tlačaaa do gospode. Zato predstavlja v metliškem Mostu pni dvored gospodo, ki brani grad m most, drugi dvored pa naskakujoče kmetice s zahtevo po stari pravdi Od vseh mističnih ostalin po evropskem kontinentu je metliški Most še živa, prvotnemu namenu najbližja po odraslih izvajana, torej najbolje ohranjena ostalina te vrste. Prav tako je analogija ruskega Uzna panonsko-štirski Orači še prozorno ohra- njena kultična ostalina drevesnega češče-nja in mistične zaščite proti demonom Zi-me Morane. Veliki narodi bi • spoštovanjem in ponosom budili spomin na takšne prausedline pristnih izraiajcv svojega rodu. Slovensko razumništvo pa, ki mu je narod prazna fraza, teh znamenitih narodnih ostalin niti ne pozna. Morda bo festivalska prireditev v slovensko skromnem obsegu vendar končno zdramila našo jaro gospodo do smiselnejftega premišljevanja o naši narodni obnovi belimo, da bi te besede prav razumeli vsi, ki se jih tičejo. Izrečene so bile nedvomno v najboljšem namenu. Čeprav ■ primesjo trpkosti Prvenstvo poedincev v lahki atletiki Atletov se ]e prijavilo 69 — Revija naših najboljših atletov Maribori 26. julija MOLAP (medklubak: odbor) 'j* razpisal za 28.. 29. in 30. VII. t. 1. prvenstvo poedincev v lahki atletiki za vse discipline: 100, 200, 400, 800, 1500. 5000, 10.000 m in 110 m zapreke, vse mete, skoke in Štafeto 4x100 m. Za to prvenstvo so prijavili mariborski klubi skupno 69 svojih najboljših atletov, ki bodo v poedinih točkah tekmovali za naslov prvakov poedinca. Tekmovanje bo revija naših najboljših in najbolj marljivih atletov, ki že vse leto pridno trenirajo in se pripravljajo, da bodo javnosti pokazali uspeh svoje vztrajnosti in požrtvovalnosti in že zaradi tega je pričakovati interesantno in močno medsebojno konkurenco. V vrstah nastopajočih najdemo imena, kakor: Hlade, Lončarie, Oroszv, Gujznik. Gregorovič i. dr., ki so doseg-i na prejšnjih meetingih lepe rezultate in je pri. čakovaU, da bo med njimi gotovo nekdo, ki bo skuSal rušiti kak mariborski rekord. Tekmovanje je zaradi obširnega progra. ma razdeljeno na tri dneve in sicer: dne 28. t. m. ob 18.30: tek 5000 in 800 m.. 29. t m. ob 16.: predteki 100 m, met krogle, skok v viSino, predteki 400 m, 100 m, finale, met kladiva, troskok, 400 m finale in zapreke 110 m predteki, 30. t. m. ob 8.30: tek čez zapreke 110 finale, met d.ska, 200 m, pre ;teki. skok ob palici, tek 1500 m, met kopja, finale 200 m, tek 10.000 m, skok v daljino in štafeta 4x100 m. Tekmovanje se vrši na stadionu SK 2e_ lezničarja ob Tržaški cesti. Vljudno vabimo občinstvo, da pride na igrišče v cim večjem številu ter se na ta nac n vsaj deloma oddolži našim atletom, ki zaslužijo vso pozornost naše športne javnosti. A t le. tika je izhodne vsem ostalim sportom ter po načinu borbe najbolj viteški in najpVme- nitejši sport med vsemi ostalimi sport n nii panogami. Mariborske in okoliške novice — Poroke. V zadnjem tednu so se v Mariboru poročili: Ludvik Schreiber, tovarnar, in Liselota Kotik. zasebnica. Gregorčičeva 25; Franc PolenSak, tovarniški delavec. Gradiška, in Julijana Vabič. nape-ljalka. Studenci; Jožef Korošec, tovarniški delavec, in Alojzija Simonič. tkalka, Šturi -onci; Ivan Ferš, mizarski pomočnik, Krčevina, in Zorislava Žibrat, tkalka, Tezno. — šahovsko prvenstvo Maribora. Snoči so bile odigrane prekinjene in preložene partije. Izidi so bili naslednji: Ketis—Lu. kež jun. 1:0, Knehtl—Vidovič 1:0, Ger-žel>—Pesek 1:0. Stanje po 14. kolu je sedaj naslednje: Gerželj 11 (1). Mišura 10 in pol, dr. Kruljc 10, Mohorčič 8 (2), Marvin 7 (1), Lukež sen. 7, Regoršek, Babic 6, Vidovič 5 in pol (2), črtalič 5 in pol (1), šumenjak. Nosan 5, Ketis 4 in pol (2), Lukež jim., Kferl 4 in pol, Knehtl 4 (1) Pesek 3 (2). E>revi se bo priče1© 15. kolo. — Hlapec povzrOčli 150.000 flln ftkode. Poročali smo o požarni katastrofi v Zgornji Gortini pn Muti, ko je ogenj upepelil gospodarsko poslopje posestnika Friderika Janeša, ki ima zaradi tega 150.000 din Škode. Preiskava je dognala, da je povzročil ogenj I91etni hlapec Julij C., ki je spal v skednju. Hlapec je namreč zaspal z gorečo pipo v ustih, ki je padla v seno, ki se je vnelo. Hlapec se je prebudil sele takrat, ko je ml skedenj 2e ves v plamenih. Rešil se Je Sele v zadnjem trenutku. Orož. niki so neprevidnega hlapca ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu. — Fohotnei. Orožniki so ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu 471etnega posestnika Marka F. iz Zimice in sicer zaradi tega. ker je večkrat zlorabil svoji hčerki, od katerih prva je stara 15 let, druga pa 14. let. — Razne novice. Upravnica pošte v Slov. Konjicah Ivanka Krosi je prijavila oblastem, da jI je njen majer Jožef B. ukradel iz gozda drva, vredna 3000 din. — Mihaelu VervegL stanujočemu v Studencih, Kralja Petra ulica 77, je neki zlikovec ukradel lz stanovanja razno perilo In obleke v vrednosti okoli 600 din. — V Mlinski ulici 10 je natakarici Berti Krizovnik izginil is spalnice zlat prstan, vreden 200 čun. — Tovarnarju Hermanu Bergli so neznani tatovi odnesli elektriški material ter s starega avtomobila odmontirali razne predmete. — Hišni posestnik Andrej Bene t, stanujoč v Dravski 10, je na Glavnem trgu tako nesrečno padel s kolesa, da si je prebil nosno kost. Mariborski reševalci so Bene ta odpremili v bolnico. — Na Alek. sandrovi cesti nasproti glavnega koloovera sta trčila motorno kolo, ki ga je vozil trgovski pomočnik Pavel Macun, in kolesar Franc Majhen. Pri karambolu je Majhen dobil manjše poškodbe po nogah, prav tako tudi Josipina Mazera. ki se je peljala na motornem kolesu. — Na križišču Jurčičeve in Vetrlnjske ulice je neki kolesar zavozil v viničarjevo hčerko 171etno Oti-lijo Breg iz Jarenine, ki je obležala z manjšimi poškodbami na rokah. Pri padcu je Bregova razlila vse mleko, ki ga je bilo 15 litrov. — Sresko načelstvo Maribor desni breg, poziva V3e lastnike orožnih listov za nošenje orožja, da čm prej poravnajo banovinsko takso na orožne liste za leto 1939. — žrtev zastrupljen.}a. S Sušaka je bil premeščen v mariborske železniške delavnice 381etni Janez Lasnik. Na poti s Sušaka je v vlaku zaspal. Na neki postaji so vrata vagona zaloputnila in ga poškodovala na nogi. Po prihodu v Maribor se je takoj zatekel v bolnišn'co, kjer pa je danes ponoči umrl na posledicah zastrupi jenja krvi. — Dober plen. Orožniki so aretirali prt Št. Uju v Slov. goricah 221etnega Ivana ITaberška. ki Ima na vesti nešteto tatvin koles v Mar boru in okolici, osumljen pa je tudi vloma v Stokovo trgovino v Kam-nd pri Mariboru. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, telefon 27-01, ter Vaupotova lekarna Dri Mari i i pomagaj na Aleksandrovi, tel. 21-79. — Ostavko na driavno službo ie dala Ana Birgmajer, arhivska uradnica ori mariborski splošni bolnici. — Obmejne novice. V Lutvercih v Apač-ki kotlini bodo otvorili v nedeljo nov gasilski dom. — Mariborsko vreme. Maksimalna tem-npratura 16.7, minimalna 7. Napoveduje se oblačno, vetrovno in hladnejše vreme. — 57 let rveateea, marljivega dela. Ivan Basa. rojen 1 1861 v Konjicah, ie delal 57 le! kot usnjarski nomočnlk Zadnjih 18 let ie bil ranoslen v FraimdovI umlarni. Vseh ^7 let le vr*ll svoje delo z vzorno vestnostjo 5n marlMvnstio Te dni na ie telesno tako oslabel, da le moral pustiti delo. Zvestemu, pridnemu delavcu želimo, da bi bil na stara leta deležen dostojne pokoinine. Delu slava, delu čast in oriznanje. — 60 letnico rojstva slavi te dni vDoko-jeni major g. Albert Zenkovič, lastnik znanega vinotoča v Pivoli pod Pohorjem- Slav-Ijencu tudi naše iskrene čestitke! — Polanci vkup. V nedelio 13. avgusta imajo rojaki iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju skupen izlet v domači krai k Sv. Lovrencu. Odhod iz Maribora z vlakom ob 8.35. Ob 12. skupen obed pri Zdolšku Potem obisk sorodnikov. Naioozneie ob 20. odhod od Sv. Lovrenca na žel. nostajo. — Čudne stanovanjske odpovedi. V zai-njem času imamo v Mariboru Dar značilnih primerov stanovaniskih odpovedi ter odpovedi poslovnih lokalov. V zvezi s tem krožijo po mestu nairazličnejši komentari i. — »Pogreb«. »Del. pol.« poroča v fit. 84 — Pojrreb. »Del. pol. poroča v St. 84 sprevod smo pred kratkim opazovali. Dva možaka sta peljala skozi mesto na navadnem vozičku sirovo krsto. Najpre.i smo mislili, da je prazna, nato pa se ie zvedelo, da sta vozila možakarja občinskega reveža, ki je preminul v tukajšnji ubožni hiši. Ko smo zvedeli za ime dotične^a, smo se spomnili, da ie nek zelo poznan in eksponiran gospod pri zadnjih volitvah vozil vo-liice na volišče z avtomobilom, med niimi tudi tega občinskega reveža, ki ni več mogel iz postelje. Hotel mu ie menda iz same ljubeznivosti do bližnjega pomagati izpolniti državljanske dolžnosti. Seda i po smrti pa so »gare« dobre, si misli ta gospoda, c:ai volilnega glasu nima več. Upamo, da b~>mo doživeli še druse pogrebe.« — Stanovanja za VIII. Mariborski teden. Stranke, ki žele za časa Mariborskega tedna oddati sobe, se orosi i o. da iste prijavijo stanovanjskemu uradu M. T. Putnik — grad do sobote 29. t. m. Objave VIII. Mariborskega tedna Maribor. 26 julija. Največje odkritje in presenečenje bo na letošnjem VIII. Mariborskem tednu za vsakega obiskovalca iz Jugoslavije in tujine veliki Festival slovenskih narodnih običajev dne 5. in 6. avgusta na stadionu SK Železničarja, pri katerem bo sodelovalo pod vrhovnim vodstvom g. F. Marolta iz Ljubljane okoli 200 kmetov in kmetic iz Bele Krajine, Slovenskih goric in Prek-murja v originalnih narodnih nošah z originalno godbo in večinoma že pozabljenimi plesi, obredi, igrokazi itd. Prireditev zbuja povsod tako veliko zanimanje, da se napovedujejo celo posebni vlaki za obisk. Razstave VIII. Mariborskega tedna od 5, do 13. avgusta bodo pokazale vse najvažnejše industrijske panoge Podravja. izdelke vseh vrst obrtnikov, obrambno delo na severovzhodu, tujski promet, gostinstvo, skavtizem, sport, male živali, vezenine, trgovsko blago itd. itd Od 1. do 17. avgusta polovična vožnja na železnicah. Zabavne prireditve VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo presegle vse dosedanje. Prirejali se bodo stalno koncerti, veselo gledališče bo skrbelo za najprisrčnejši smeh, kabaretni nastopi bodo izpolnjevali ostali čas, športne prireditve bodo zanimale staro in mlado, veselič-ni prostor bo pa nudil zabavo od jutra do poznega večera. Za bivanje obiskovalcev Vin. Mariborskega tedna od 5. do 13 avgusta v Mariboru je poskrbljeno tako po vseh hotelih in javnih prenočiščih kakor tudi pri zasebnikih. Vsak obiskovalec bo našel po svoji želji sobo in posteljo po skrajno zmernih cenah. Prav tako ie poskrbljeno za najboljšo prehrano in za izlete v okolico. Na železnicah polovična vožnja! Pekovska stavka v Celju O!le, 27. tulija Na celjskem poglavarstvu je doslej že polovica celjskih pekovskih mojstrov podpisala izjavo, da pristane na podpis kolektivne pogodbe s stavku jočimi pomočniki v smislu zahtev pekovskih pomočnikov, da se povišajo mezde za 5 odstotkov. Malt skupina mojstrov je za podaljšanje stare kolektivne pogodbe, tretja mala skupina pod vodstvom g. Mlakarja pa trdovratno odklanja podpis sleherne kolektivne pogodbe. Ker postaja občinstvo, ki je na strani pekovskih pomočnikov, zaradi postopanja mojstrov že nevoljno, upamo, da bodo pristojni činitelji ukrenili potrebno, da pride čimprej do sporazuma in podpisa kolektivne pogodbe v smislu upravičenih zahtev pomočnikov.