§
(P
goučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, ctnarja !
IZHAJA vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
CENA za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto.
N A K 0 NINO in loznanila sprejema upravništvo v Gorici, na Placuti št. 12.
R 0 K <i P) S E sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija št. 7.
Vitez Josip dr. Tonkli.
Narod, ki svojih zaslužnih mož no časti, jih vreden ni 1
Naš list je priporočil volivcem iz kmečkih občili, da naj naprosijo vitezi Jos. dr. Tonklija, da bi zopet sprejel častno naročilo slovenskega naroda na Goriškem. Danes pa hočemo povedati volilcem razloge, katere smo imeli za ta nasvet.
1. Vitez Tonkli je bil veliko let poslanec in zastopnik goriških Slovencev v deželnem in državnem zboru. Svojo nalogo je častno reševal, kar pričajo njegovi uspehi v slov. politiki, spoštovanje drugih slovenskih poslancev do njega, častna občanstva v več občinah, mnoge zaupnice na shodih, soglasna volitev v državni zbor 1885
i.	t. d. D.r Tonklija je bila politiku poklic, kateremu se je posvetil iu veliko žrtvoval.
L. 1891. je ljudstvo s precejšnjo večino izbralo v državni zbor dr. A. Gregorčiča, ki je bil do tedaj desna roka vitezu Tonkliju v domači goriški politiki.
Mi ne bomo tu razkrivali starih ran, le dejanje bodi omenjeno. — Mnogim je bilo tedaj težko odločiti se'za enega ali druzega, kei sta nam bila oba pohelina, oba moža vredna časti in zaupanja. Menimo torej, da pišemo resnico, če rečemo: ako bi bilo našo ljudstvo imelo 1. 181) 1. dva mandata na razpolaganje, bi bilo izvolilo oba moža in sam ;lr. Gregorčič bi bil takrat s tem zadovoljen.
Prišlo je I. 189(5, ko smo vdobili poleg mandata kmečkih občin še mandat pete kurije. Vprašamo : zakaj ni ljudstvo takrat izvolilo viteza Tonklija poleg dr. Gregorčiča ? Zgodilo se je to vsled nesrečnega nesporazumljenja, katero je dr. Tonkliju nakopalo veliko sramoto pred vsem svetom, da ni smel nihče niti misliti nanj ne pri volitvi v državni, ne pri volitvi v deželni zbor 1. 1897 Tonkli je bil politično pokopan in na grob so mu navalili kamen sramote in zaničevanja.
Vsled prepira mej poslanci in Gabrščekom je pa prišlo na dan in je priznano od „Sočeu in „Gorice“, da vitez Tonkli ni storil nič nečastnega. da ni storil nikomur krivice, tla je bila
LIS T 1'] K
Mane, tekel fares/
tu
„Križaj, križaj ga!
Grozno se je razlegal pred Pilatovo hišo krik. Od farizejev nahujskano ljudstvo zahteva kri. Čegavo kri ? Kri Jezusa nazarenskega, ki je povsodi dobrote delil in s čudeži dokazal svoje Božje poslanstvo.
„lvaj je hudega storil ?“ — povprašuje sodnik. Roke si umije rekoč: „Jaz ne najdem krivde na njem". A ljudstvo ne vpraša po razlogih, strast hoče imeti svojo žrtev, zato se glasi: „Križaj ira!“ O, nesrečno ljudstvo, kaj se vzdiguješ proti Gospodu? Ne \\š, da kličeš samo selii nesrečo? A strast se za to ue zniein. Sliši se klic: „Nje-gova kii pridi na nas iu naše otroke!“
Dosegli so, kar so hoteli. Na križ so Ga pribili. Še umirajočemu se rogajo, dočim mu solnce in zemlja, 'grobovi in tempel dajejo spričevanje.
V	grob so ga zapečatili. Toda grob se je odprl in Gospod je listal zmagonusno. Apostole love in zapirajo. Kristjane preganjajo iu more. A vse zastonj! „(’e je delo človeško, bo samo razpadlo, če je pa Božje, je zastonj ves upor.*1
Njihovo preganjanje ni imelo zaželjenega uspeha. Kaj, še več!
Glej, prikazala se je zopet osodepolna roka, in zapisala je v zgodovino grozepolne besede: mane, tekel, fares!
....Bilo je leta 7<> po Kr. Nehroj judovskega ljudstva je zbranega v Jeruzalemu, saj se
ona grda stvar, katero so mu očitali, na celem izmišljena in da so ga torej obrekli in zasramovali pred vsem svetom — po krivici.
Mi pa pravilno : krivico je treba poravnati in vrniti čast možu, ki je časti vreden.
2. Z vitezom Tonklijem je bila premagana in osramočena cela stranka, ki je ž njim držala, veliko duhovnikov, županov iu drugih spoštovanih mož. Mi sim.' bili tudi med njimi iu povemo naj naravnost, da smo takrat pretrpeli veliko ponižanje. Zdaj se je pokazalo, da smo trpeli — po veliki krivici. Gre se torej ne samo za čast viteza Tonklija ampak tudi za čast cele stranke.
3. Povdarit.i hočemo, da se gre posebe še za čast čč. duhovSčine. V' prvi vrsti za čast tistih duhovnikov, ki so bili ž njim in so ga priporočali iu teli je veliko v mestu iu na deželi. Bili smo vsem v posmeh, zahtevati torej smemo, da se nam vrne čašt. — V drugi vrsti se gre pa tudi za čast tistih, ki so vsled nesporazumljenja — v dobri veri sicer in v dobrem prepričanju — delali s „Sočo“ vred vitezu Tonkliju iu njegovim krivico. Zdaj smo vsi na čistem, ker sti ,,Soča“ in „Gorica“ povedali, da se je delala res krivica.
4	Gri! se tudi za mir v deželi. 01 leta 1889. ni več pravega miru pri nas; zadnji dve leti je bilo sicer neko premirje, ali prepir je kmalu z nora vzbuknil Zdaj na. ko je očito, da so I. 1895. le po krivici ponižali celo stranko Tonkli-jevo, ne bo nikoli več ne med duhovniki ne med posvetnimi pravega miru iu zaupanja, ako se krivica ne poravna in vrne čast zasramovanim rodoljubom. Pred vsem je torej treba iztrebiti ta kamen izpodtike in podreti zid nevolje in jeze, ki loči brate vže od 1. 1‘ 89. Potem je upanje, da se duhovi zopet pomirijo in združijo.
5. Poleg tega je <e pomisliti, da zdaj sploh nimamo druzega moža. Žalostno ali resnično! Vsleil vednih napadov ua zaslužne može, se mladina plaho umika politiki in se bo še bolj, ako bodo tako grdo ravnali z zaslužnimi možmi. — Povedali smo vže zadnjič, da g. dr. Stanič ni za ta posel vže vsled svojega nesrečnega značaja. Ur. Stanič bi sebi in stvari le škodil. Zato prav stori, da odstopi sam in kolegijalno podpira dr. Tonklija. — G, prof. Berbuč je vže sam odsto-
obliaja velikonočni praznik. Kar obkolijo mesto sovražniki. Prišli so Rimljani in obdali mesi o z nasipi. Živeža ji* kmalu zmanjkalo. V mestu je zavladala strašanska lakota. Miši iu podgane su prebivalcem najboljša jed! Matere jemljejo otrokom iz ust grižljej« jedi, celo svoje dojenčke koljejo iu pripravljajo sebi v živež. V eni sami noč" je v mestu pomrlo lakote 85.000 ljudi. K lakoti se je kuga pridružila. Orez 600.000 mrličev so vrgli črez mestno zidovje. Na tisoče so se vrgli obupno sami v roke sovražnikom.
Slednjič je mesto padlo. Rimljani so je do tal razrušili. Kamen na kamnu ni ostal, celo krasni tempelj je moral pogoreti. Prav piše Jožef Flavij : „Nobeno mesto ni toliko trpelo, ker od začetka ni najti rodu, ki bi se tako pogreznil v pregrehe. “
Vsi so prišli v roke Rimljanom. Silno mnogo Judov so prodali v suženstvo. In, — čuden slu čaj ! — za vsako glavo so dobili po 30 srebrnikov. Maščevalo se je, da so za 30 srebrnikov prodali Odrešenik'.
Okoli milijon Izraelcev so pa Rimci na križ pribili. Križ pri križu ob razvalinah Jeruzalema! Strašno!... Ali se ue sliši tu uresničen klic: ,. Njegova kri pridi na nas/“
A reklo se je še več : Njegova kri pridi na nas — in na naše otroke! Do pičice seje morala izpolniti njihova želja. Le poglej dandanes Izraelove otroke! Kako so razkropljeni povsod!
Edin narod, ki je tako razdeljen in razkropljen brez domovine, brez oltaija, brez kralja!
Bogatini judovski »o večkiat hoteli zbrati zgubljene ovce. da sestavijo svoje kraljestvo. A zastonj, denar tu ne odločuj«.
pil — dne 9. t. m., — ali prisilili so ga, da je zopet sprejel kandidaturo. Toda ljudi ni mogoče siliti, ako nočejo. Najbolji dokaz so sami odborniki „Slogr.“ kateri delajo za dr. Tonklija, ker jih pogojni 'klep odliora ne veže.
Gre se torej za čast cele stare stranke, gre se tudi za ča^f mlade stranke, gre se za mir v deželi, gre se za korist, cele dežele.
Kaj pa govorijo proti vitezu Tonkliju?
Pravijo, da je. star iu bolan (reumatičen). Gotovo ni več mlad. ali v našem državnem in deželnem zboru je veliko starejših mož ko je vit,. Tonkli, ki so od vseli spoštovani poslanci. Ali ni star tudi vitez Pa j er ? Toda komu pade v glavo radi tega odrekati mu sposobnost ? V državnem zboru imamo Slovenci več mladih mož, ki so zelo delavni; ali star. izkušen iu takten politik jim bo ravno prav prišel. To vemo od naših državnih poslancev samih, ki bodo viteza Tonklija veseli.
Na izrecno vprašanje nam je vitez Tonkli tudi zagotovil, da hoče r politiki delovali z Jr. Gregorčičem iskreno in brc rsakegn kovanim ali zvijače. Dr. Gregorčič se ima t rej vseh bolj bati ko vit. Tonklija.
Zatorej kličemo volilcem. Naši bodoči državni poslanec bodi : vite/, Jos. dr. Tonkli!
POLITIČNI PREGLED.
Koalicijsko ministerstvo. Naloga, katero je prevzel pl. Korber, da sestavi novo minister-stvo, postaja od dne do dne težavnejša. Korber je mislil v začetku, da izpolni svojo nalogo, ako sebtavi novo uradniško ministerstvo pod novim imenom. Poklical je kar grofa Goessa in barona Heina v svoje ministerstvo. A mož je s tem korakom izgubil zaupanje Cehov in Poljakov. Ni mu bilo mogoče najti parlamentarnih mož teh narodnosti, kateri bi bili pripravljeni, njemu na ljubo lip 1 i vsi ti na svoje sorojake. Zaradi tega je hotel pa sestaviti s cela uradniško miuisteistvo. A. ker je bil naš vladar temu prot i ven, moral je zopet začeti pogajanja z raznimi parlamentarnimi strankami. Med tem se je grof Goess odpovedal ponujeni novi minister.ski časti; in zdaj ni več i/.klu-
Biti morajo nam in poznim narodom priče Hosjiodove obsodbe: mane, tekel, fares!
Pilat.
še predno je Bog nad vsem izraelskim ljudstvom zavihtel meč svoje pravičnosti, je kaznoval posameznike, ki so se nad Njegovim S.uoni in Njegovo mlado cerkvijo pregrešili.
rilat, rimski poveljnik v G < lile ji, udal se je krvoločnim željam farizejev. Jezusa je obsodil prot’ svojemu prepričanju, saj ni našel krivd« na Njem.
Dolgo časa se je loanil krivice. Poskusil je več sredstev, da bi se na lep način od križ iI Xa-zarejca. Poslal gaje k „ Herodu, ki je bil takrat tudi v Jeruzalemu, — a pripeljali so ga k njemu zopet nazaj
Dal ga je zasmehovati, nevsinil eno bičati, a razkačenemu ljudstvu ni bilo dovolj. Se le, ko se je zaslišalo vpitje : „Če tega izpustiš, nisi prijatelj cesarjev !“ — se je Pilat prestrašil in se ud;:! krivici. Milost pri cesarju zgubiti, zameriti se vsemu judovskemu ljudstvu, je bilo deželnemu oblastniku preveč. Napuh se je u/.budil v srcu, častilakoninost ga je zaslepila, da je podpisal smrtno sodbo Zveličarju
... A kazen za ta zločin je kmalu sledila. Padel je v nemilost pri cesarju. .. zato, ker se je te poprej tako bal. 1’rognali .10 ga v (Talijo, in tu si je v obupu lam vzel življenje, pač v kazen /ato. ker je Gospoda krivično usmrtil. Le žalosten zaničljiv spomin je pustil za sabo v zgodovini!
(Dalje prih.)
čeno, da s« Kiirberju moidit posreči, sestavili koalicijsko ministerstvo.
V	delegacijah je govoril slovenski poslanec Ferjančič o ra/.iuerah na Primorskem. Posebno se je, pritoževal o vladi, katera podpira Italijane, katerim je edina želja odtrgati Primorsko od Avstrije in združiti našo deželo /. Italijo. Teni trditvam je ugovarjal ('anibon, kateri se je drznil imenovati primorske Italijane naj večje prijatelje Avstrije. Cehi in Poljaki so se vnovič pritoževali o Nemčiji, katera ima od trozveze neizmerne koristi in noče privoščiti ničesar svoji zaveznici Avstriji.
Poslanci pri cesarju. Po oliedu, katerega daje vsako leto cesar odličnim članom delegacije, je liil sprejet v avdijenco poslanec Sfraiiskv. Cesar se mn je pritoževal o ostrili napadih čeških delegatov na vlado, posebno radi znanih „zde“ — klicov. Cesar se je izrazil, da zahteva odločno od reservistov, da se morajo oglašati z nemškim rhier“ in ne „zde“ ali ,,tukaj11. Nevstrašeni Stran • skv je temu ugovarjal, češ, da ne po/.na postave, katera bi kaj takega zapovedala. A cesar je odgovoril, da noče imeti v armadi drugega jezika razen nemškega, drugače razglasi za celo armado izjemno stanje, ker ne pozna šale v vojaških zadevah. Nato je siedil pogovor o potrebi sprave med Nemci in Cehi. — Po drugem običajnem obedu je sprejel cesar češkega poslanca Začekil, s katerim se je pogovarjal o potrebi sprave Čehov z Nemci. Zarek se je izrazil, da želučeski narod ravno tako, kakor cesar sam, spravo. A nikdar, je prist tvil, se ne bo odpovedal češki narod svojim pravičnim zahtevani. Ta pogovora sta velik' važnosti, ker sta razjasnila cesarju stališče pravice, ua katerem stojimo zatiram Slovani. Želimo le. da bi izgled dveh nevstrašenih čeških poslancev posnemali poslanci jugoslovanov. Čas je, da bi prišel stok našega zatiranega ljudstva na uho našemu pravičnemu vladarju.
Poslanec Schonerer. voditelj nemško-pru-ske stranke v Avstriji, je prestopil k protestan lizmu. No, Luter sam se bo veselil na onem svetu tega vernega človeka!!
Anglija in Nemčija sta si v zadnjem času hudo v laseh. Ker so Angleži v južni Afriki nesrečni, bi radi v Evropi kaj začeli. V Evropi ne bi bilo treba Angležem se b iti nobene pozamezne 1 velevlasti, ker bi bila vojska na morju in tam ni nobena država Angležem kos. Izzivali so naj- ! prej Francoze, a brez vspeha. Francija ni storila j nobenega koraka. Zato so se Angleži lotili Nemčije. kat im a jr manj potrpežljiva Ustavljali so v ' južni A triki nemške trgovske ladije s trditvijo, da vozijo slreljivo za Bure. Ko niso našli ničesar sumljivega, so izpustili zopet ladije. Nemčija je bila užaljena in se je nad Angleži maščevala. Prepovedala je skratka vsem nemškim tovarnam izdelovali streljivo za Angiiže. To je, razkač lo Angleže, kateri so znova začeli zaplenjati nemške lad je. \ i iako do-dednjo izzivanje mora Nemčija odguvoi iti. a ne more Angležem do živega. Nemški cesar skuša zdaj prigovarjati Francoze, naj podpišejo ž njim protest /.oper angleško vlado. Vse, kaže, da je zdaj evropski mir v veliki nevarnosti.
Egipčansko uptašanje Angleška vlada je napilila Avstrijo in Italijo, da zasedeta skupilo Egipt in .ponudila obema di žavama veliko denarno odškodnino. Avstrija je odklonila angleško ponudbo. Prav lako! Angleži naj si iščejo drugih tovarišev za svoja roparska podjetja. Italija pa bo skoraj gotovo sprejela ponudbo Anglije. Italijani so i*<.sIaIi vojake iz Piemonta k morju, ki čakajo vsako uro povelja, d.i o (rinejo Mi kličemo Italijan m : ,,Srečno pot ! Pozdravite vrlega Meiielika, kateri vam je pred leti razbil črepine.
Ruski car je poslal svojemu vojnemu mi-ji isti u grotu .Mura vie vit jako laskovo pismo Zali-va I n je se mu za previdna in srečna podjetja, posebno za pridobitev Po rt Artlmra. To pristanišče v Kitajskem morju bo v kraikem najvažnejše celega sveta, ker tam konča sib rska železnica.
Vojska v južni Afriki. Angleško vojno ministerstvo noče priznali, da seje uda 1 Lady • smitli Billom in da je Bnller v drugič poražen. Naravno je, il.i angleška vlada noče priznati naenkrat celega poraza. Zato slika nova Bullerjeva podjetja, dn pi ipra vi ljudstvo za novo hudo vwst. Gotovo je, da se Bnljerjii nič dobro ne godi. Angleška armada šteje le '20.000 mož in ima v hrbtu, to je y Estcourtu, 20.000 Burov. Ravno toliko Burov je pred Angleži v Colensu. Buri »o v za Injih dneii pridrli skoraj do morja. Ta vest je piisilila Angleže da pošljejo velik del svoje nioi rice v Atriko, da brani vsaj pristanišča in morje llnrov Na zapadni strani bojišča je znorel angleški general Metthuen vsled jeze in žalosti, ker ni mogel priti posadki mesta Kimberley na pom k';. \ Kaplandn se bojujejo Buri le še z ostanki angleških armad, katere, se skušajo po porazih pri Stormbergu in Colesbergu združiti.
Na Filipinah so vstaši napadli pri San ilatteu amerikaiiski polk in ga skoraj uničili. Morda se bo godilo Amerikanom na Filipinah ravno tako, kakor Angležem v južni Afriki.
n orisi.
Iz hribov. Slavno uredništvo! Slovenci imamo le malo poslancev, za to pa moramo dobro premisliti, koga pošljemo v državni zbor. Iz tega ozira sem z veseljem pozdravil Vaš članek, v k tereni poživljate, da izvolimo dr. Jožefa Ton* klija Dr. Tonkli je doma iz hribov, posestnik na Vipavskem, torej dobro pozna razmere cele dežele, vsled tega pri njeni odpade pomislek „krajevnega domoljubja". V dveh dobah pokazal se je izurjenega parlamentarca, ki je užival pri svojih tovariših toliko ugleda, da so ga izvolili predsednikom zelo važnega pravnega odseka in mu izročali prav težavna poročila. Tak ugled je novincu le težko pridobiti in le ugledni poslanci morejo za svoje voli len kaj doseči. Dr. Tonkli torej daleč preseza prof. Berbuča, kterega priporoča „Slogin“ odbor. Berbuč se do sedaj kot politik še ni pokazal, pač pa je v prvih vrstah domačega prepira, ki je v korist le Lahom in priprostemu ljudstvu v veliko pohujšanje. Xa eni struni so sami lažnjivci, na d nuji sami topovi. „Sve.t se sin rja in verjame obema“ pravi Stritar v „dro1>ižu“. Prof. Berbuč je pa tudi uže v letih in bi se le težko privadil parlamentarnim odnoša-jem. Prijatel mi je pravil o izreku blagega pok. poslancu Raiča, da ko bi bil on vedel, kako težavna je naloga za svoje voli'ce v resnici skrbečega poslanca, bi na svoja stara leta ne bil vzpre-jel poslanstva, ker se ne more več dovolj vglobiti v parlamentarno življenje. Gospod Berbuč je nadalje profesor, torej odvisen mož. Da vlada .s profesorji ne razume šale. pokazala je prof. Spin-čir.n: mi pa potrebujemo neodvisnega moža vselej, posebno pa v sedanjih razmerah.
Mirno pretresajmo zmožnosti kandidatov, po zmožnostih izbirajmo, ne glede na stranko in .osebe in volitev ne bo težka
Iz vipavske doline. — Državne ceste v slovenskem delu naše dežele niso ravno uzorne, cesta iz Gorice mimo Panovca v Ajdovščino pa res dela sramoto cesarstvu in naši deželi. Kranjski Vipavci nas pomilujejo radi naše ceste, ter nas porogljivo poprašujejo: „Pej, kej niste tudi vi v Avstr .ji, kakor mi, ker imate tako slabo cesarsko cesto; ali ste morda že pod Italijo ?“ O, ko bi bili pod Italijo, tedaj bi vsaj glede cesi bili na boljšem, kakor smo ! Prah, ki ga je treba povživati na pivavski cesti ob suhem vremenu, se že še požira, vsaj se ga lahko iz-plakne iz grla v kaki gostilni, s katerimi je ta cesla posebno oblagodarjeiia. Gorje pa popotniku ob deževju; v nevarnosti je, da ne obtiči v blatu ali vsaj ne izgubi obutve.
Blagor mu, kedor zmore koles. Ubogi kmet mora pa le po starem ceptati po blatu. Če mu voda in blato silita v črevije, tedaj že morebiti prekolne to preklicano grdo cesto, drugače pa mirno sopiha ter se tolaži z resnico, da so občinske poli in steze vendarle še slabejše in „pej sej enkrai so bile še cesarske ceste hujše kakor so zdaj". Gospodje uradniki, ki bi lahko kaj pripomogli, da se cesta zboljša, se Je ob lepem vremenu na k' lesu sem pripeljejo, če pa so prisiljeni v kakem vremenu iti na komisijo, tedaj se globoko zavijejo v kočijo, da gotovo ne vidijo v kako revnem stanu je cesarska cesca, mehke zmeti mestne kočije pa jih lepo zibljejo čez razdrapano cesto. Cestni mojster pa švigne vsake kvalre enkrat na kolesu ob najlepšem vremenu do Ajdovščina in nazaj, drugače pa varuje na c. k. okr. glavarstvu uradnijo stavbenega oddelka. da ni ravno prazna ob uradnih urah.
Pripoveduje se, da je c. k. namestnik obiskal tudi uradnijo stavb, oddelka na glavarstvu. Tu nii najde ilruzega kakor cestnega mojstra. Julo ste vi ?“ „Cestni mojster". „Cestni mojster, pa tu za mizo sedite; marš na cesto !“ Namestnik je ob svojem uradnem potovanju skoz vipavsko dolino pripoznal slabo stanje cesarske ceste, ter obljubil, da bo že skrbel, da se bo veča svota odločila za posipanje. Pa kaj pomaga posipanje, če jo cestna podlaga slaba, še iz srednjega veka.
Iz starega veka gotovo ni, ker takrat so bile ceste zelo dobro podložene.
Ob cesti iz Sela do Ajdovščine na mnogih krajih uiti jarkov ni več, tako, da ob deževnem vremenu voda niti nima kam odtekati; če pa j« le količkaj plohe, tedaj je treba vodo bresti.
Vipavci čakamo železnico, pa še navadne pripravne ceste nam ne privoščijo. Res da obilen proinst s težkimi vozi pokvari cesto, pa ravno zato jo je treba tembolj popravljati. Če je cesta že zdaj tako slaba, ko trije mitničarji pobirajo cestni davek, kako zanemarjena pa še le bo, ko odpravijo mitnice!
Našemu bodočemu zastopniku v drž. zboru zelo priporočamo, naj se kedaj prikaže v vip. dolino, da se sam prepriča o opravičenih željah ljudstva tudi glede ceste in železnice. Kdo bo naš poslanec še ne vemo. Kar na slepo pa ne bomo nobenega volili, ampak le če se izjavi, da hoče kot odločen katoličan delovati za blagor slovenskih kmetov tia Goriškem. Neveren liberalec, kakoršuega nam ponuja v poslanca stranka
„Soče“, nikakor ne more biti zastopnik vernih Slovencev. Kdor tar ega voli, pomaga grob kopati kmetskemu stanu. Liberalni advokat, dr. Stanič da bi imel srce za kmeta V ! rlVga ne verjamejo niti njegovi rojaki v Batah !
IV 0 V I C K.
Volitve, volitve! Ivo bodo čitatelji dobili v roke pričujoči list, bodo že večinoma vse občine izvolile svoje može, ki pridejo dne ‘29 t. m. volit državnega poslanca. Volitve so zelo važna zadeva, zato je potrebno, da vsak volilec mirno pa te-meljito premisli, kdo bi bil najsposobuiši poslanec. Nihče naj se ne da slediti! Vsakdo naj voli strogo [io svoji vesti !
Naši časopisi uganjajo z volitvami cele komedije. In vendar so volitve med vsemi javnimi deli najbolj vestna, stvar. Od volitev je odvisen duševni in materijalni blagor narodov!
Volče. Pišejo nam: Tukaj so bili izvoljeni štirje volilni možje, vsi zanesljivi za vit. Jos. dr. Tonklija. Geslo jim je: Po krivici zasramova-liemu možu pravično zadoščenje!
Iz Solkana: Vsi volilni možje proti dr. Staniču.
Iz llilienberga nam pišejo: Pri nas smo se močno razveselili, da vitez 'Tonkli sprejme mandat v državni zbor. Vitez Tonkli je naš častni občan in upamo, da bo zopet naš zastopnik v državnem zboru.
Iz Trnovega smo poizvedeli: Mi smo zato, da naj „Sloga“ rehabilitira vitezu Tonkliju.
S Krasa imamo deloma ugodna poročila o prvotni volit vi, deloma ie zmagala „Sočina“ stranka. — Ravno to v**|ji o Kanalskem. Priporočamo č. duhovščini in sploh vs**ni razumnikom, da podučijo ljudi o Staniču'. Sl \ ar je resna, dasi nismo v začetku niti mogli nuditi, da se bo ta mož . . upal stopiti pred slovenske volilce.
Zdaj slišimo, da izda v kratkem na volilce oklic. Stavimo pa, da bo v tem oklicu mahal po klerikalai nadvladi, katere ni, ter povdarjal potrebo sv. vere, katero je sam - žal — izgubil 1 Pozor!
Iz (»or. Trebuše. Z božičnimi prazniki je izginil sneg, kateri je nam zaprl polovico lanskih „zornic“ ; no, veselili smo se že, da je konec najhujše in najtrše zime ! Ali glej ga, spaka, danes je vnovič začel sikati skozi vrata, okna, vsako špranjo... V peči gori ves dan, a malo pomaga; —
uh, kako zebe v noge, pa še bolj v roke  In
pravijo, da pride jutra g. komisar h volitvam volilnih mož, ki pojdejo pot.«ni na boj za novega drž. poslanca; ali bo hud ta boj ? Dvohoj (Stanič
— Berbuč) je prepovedan, kaj pa troboj (Tonkli
— Stanič — Berbuč?!)
V	Črničah so izvoljeni 4 možje proti prof. Brbuču, v Gojačab tudi proti, v 6empa.su za. Upamo, da dobi dr. vit. Tonkli večino !
Poslanci a la Wolf. Kdo ne ve. da poslanci a la Wolf so bol) primerni za kaznilnice ali — če nočemo biti hudobni — norišnice kakor pa za državni zbor? In vendar zahteva „Soča“ št. 4 t. 1., da mora biti naš bodoči državni poslanec a la \Volf! Našemu listu nasproti kliče: Kaj hočete krščanskih mož v državni zbor, saj ne molijo pred sejami rožnega venca.
Tem besedam hočemo dati stvaren odgovor. Recimo, da je državnih poslancev okroglo 420. Vsaki državni poslanec vleče 20 kron na dan v dobi, ko je, poslanska zbornica odprta, kar je poprečno G mesecev v letu. Vsi poslanci skupaj potegnejo na dan 8400 kron, na mesec 252.000 kron, v G mesecih 1.312.000 kron. Ves ta denar pa je popolnoma zavržen, dokler bodo v državnem zboru poslanci a la \Vo'f! Že dve leli ne more državni zbor radi lega niti več, delovati ! Prašamo tedaj, ali bi ne bilo prav, ko bi poslanci resnično molili pred sejami sv. rožni venec? (V bi nič ne storili, bi vsaj la nožni venec ostal ! Sicer pa bi vsak poslanec za 20 kron zmolil leliko 20 rožnih vencev na dan, tako bi vsi poslanci skupaj zmolili ua leto 1.312.000 rožnih vencev. S tem bi bil naš presvetli cesar gotovo bolj vesel, kakor pa z njih kričanjem, ropotanjem, trombetanjem, pretepanjem in dvobojevanjeni. Avstrijski narodje bi imeli od tega veliko korist, ker molitev oblake prodira. Zdaj pa nimamo od državnega zbora nič in zopet nič !
Imeno vanje. Preč. g. Ivan Marek esun, do-sedaj kurat v Zagradu, je imenovan župnikom v Joaniz-u. — C. kr. deželni sodni svetnik Jos Milovčic na okrožni sodniji v Gorici je imenovan višjim svetnikom nt istem mestu. — Učitelj Jos. Pich v Kopru je imenovan provizoričnim šolskim nadzornikom za šolsko okrožje v Gradišču.
Istrski deželni in državni poslanec Bartoli je odložil deželni mandat, ker je istersko politično društvo obsodilo delovanje svojih zastopnikov v državnem zboru. Državnega mandata ni odložil, ker se je bal, da bi zdaj v V. kuriji ne zmagal več "talijan. ampak Hrvat.
Tržaški župan Dompieri je prišel v veliko nemilost pri tržaških vsemogočnih Židovih. rPiccolo“ ga napada kot „kierikalca“. Dompieri
]>;i je vrnil list. Prerokujejo, da so mu kol županu dnevi šlel.i. D mipieri se je zlasti v zadnjem času pokazal odločnega moža, ki se ne hoji kii-vonosih hujskačev!
Lega Nazionale Dne 7. i. m. je imel ti žaski oddelek lega društva ohčni zhor, na katerem se je pokazal med druStveniki razkol. Pri valitvi enega odbornika je sedaj vladajoča klika propala. Odborov kandidat je lobi 1 113 glasov, nasprotni kandidat pa I28. l’o zelo holi Piccola, ki pravi, da je Lega Nazionale „re,ra slehernega Italijana", ki mora Liti nad strankami !
Šolske razmere v Istri. C. kr. namestnik grof Goiiss je pred kratkim obiskal v Istri tudi lirvatski kraj Kaštel. Stopil je pri tej priliki v šolo, kjer je našel izmed 1 20 upisanili učencev le 53. Učitelj je bil trd Italijan, ki ni znal drugega nego italijanski. Namestnik pa je prašni učence, koliko jih doma govori lirvatski? Ustalo jih je izmed 53 celili Ki. In vendar imajo samo italijansko šolo !
C! kr. namestništvo v Trstu naznanja, da je c. kr. domobransko ministerstvo v sporazumu s c. in kr. državnim vojaškim ministerstvom določilo, da bodo morali hišni gospodarji, pri katerih so o prehodu vojaki nastanjeni, dajati vojakom, od oficirskega namestnika do prostaka, predpisano kosilo in sicer v Trstu zn 49 v„ drugod pa :a 4* c.
Višji vojaški poveljnik, Succovatv, je prišel dne 12 t. m. v Gorico pregledat goriško vojaško posadko.
Drcžnica. Dne Uh t. m. se odpre tukaj nov poštni urad. Zvezo bo imel vsak dan s poštnim uradom v Kobaridu.
Pečine. V nekterih krajih naših hribov, tudi v celili vaseh, nimamo ni studencev, ni vodnjakov. (Je tudi nekteri naši prijatelji trdijo, da imamo dosti dobre studenčnice; — imamo le revne „šterne‘4 za par litrov vode. Dežja ni bilo celo minolo jesen, tako, da ni bilo v začetku meseca decembia 1899. kapljice vode po šlernnh. 2 km. daleč so morali ljudje nositi na hrbtu težko vodo za se in živino. Pa zmanjkala je kmalu povsod in bilo se je res bati velike stiske. — da bo treba hoditi po vodo ce.lo v Idrijco, kakor seje menda že zgodilo. Blagorodni g. glavar je obljubil podpirati nas, da napravimo zadostne vodnjake — ali Šterne. — kar je res neobhodno potrebno. — Zdaj razumete, zakaj je vzel sneg tako kmalu slovo od nas, — da ga danes ni več. Kuhati smo morali sneg. Po vseh hišah na Pi apetnem pri št. V. Gori in Pečinah ,]e bilo polno dela s kuhanjem snega. Pa kaka je taka voda ? Diši po dimu, zato živina ne mara zanjo. Konj je še pokusi ne. In ta vojska je trajala cel mesec do 29. decembra, ko je nam ljubi Bog poslal dež.
S sv. Gore nam poročajo: V letu 1899. je bilo v našem svetišču nad 44.000 obhojancev in 200 duhovnikov, ki so tukaj maševali.
Iz Kanala poročajo, da so 9 t. m. po noči neznani ljudje odkopali grob, ke>' so mislili, da je bil v njem pod rakvijo skrivoma pokopan nek Križnič, kovač iz Deskel, ki je minulo poletje izginil Tako je. Lila namreč govorica. Našli niso nič. Sodnija zasleduje zdaj neznane zločince. ki so brez dovoljenja odprli grob.
Vinska klavzula. Leta 1902 se Mm ob' navijala pogodba Avstrije z Italijo. Postavo glede uvaževanja italijanskih vin v našo državo bo treba na vsak način odpraviti. Da se pa to doseže, treba zato pripraviti avstrijsko vlado. Naš svet, — kakor smo že zadnjič pisali, — je, da začenjajo vse prizadete občine uztrajno prositi in trkati. Prošnjo, katero naj pošljejo vse po tej klavzuli prizadete občine na ministerstvo, naj napravijo prilično tako-le.
Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo !
Iz uradne statistike zunanje trgovine av-strijsko-ogerskega čelnega »kolišča, ki jo izdaje to visoko ministerstvo. jo razvidno, kako silnojse radi postave z dne 10 avg. 1892 ter l.dec. 1892 množi uvažanje italijanskih vin v avstrijsko oger-sko državo. V celi dobi, odkar je obveljala ta postava do konca I. 1898 je Italija zvozila na Avstrijsko 7.0(17.349 metr. stotov svojih vin, kar znaša 74.011.835 gl. Uvažanje se vsako leto bolj množi. Nasprotno pa se iz Avstrijskega ne izvaža v Italijo prav nič. Avstrijsko-ogrska vino-reja nikakor ne more tekmovati z italijansko, ker je v Italiji obdelovanje skoraj brez stroškov in se na trtah niso še pokazale bolezni, kakor v Avstriji. Dosledno prihajajo italijanska vina v Avstrijo po tako nizkih cenah, da s colnino vred ne dosezajo 10 gl. hekto. Pri vsej nizki ceni, so pa ta vina zelo močna, ker grozdje v južnih italijanskih deželah bolj zori. Iz tega je razvidno, kako nevarno konkurenco delajo ta vina z našimi domačimi pridelki. Cela naša država se poplavlja s temi, deloma pristnimi, deloma ponarejenim it, — vini. Naravno je, daje radi tega vsa trgovina z domačimi avstrijskimi vini popolno obtičala. Avstrijski posestniki, ki imajo neznosne stroške za obdelovanje, za obnavljanju vinogradov na ameriških podlagah, za neprestano borbo proti trtni uši in raznim trtnim boleznim, ne morejo več prodajati svojih vin in dosledno tudi ne davkov plačevati. Veliko posestev mora radi tega neizogibno propasti,
Po IpDano županstvo prosi, naj hi visoko ministerstvo blagovolilo uvaže.vati navedene razloge davkoplačevalcev in naj hi svo| n pl i v uporabilo na to. da se. o lpravi, ozirmni predrugači loli škodljiva vinska kltvzula.
V	. .	. dne . . . 19'10.
Podpis župana in starašin
Zakaj ni 1. IDOG prestopno leto? Malokdo je opazil, da letos ni prestopno leto. kar je sicer vsako četrto leto. Stvar pa je la. Naše časovno štetje je nastalo iz rimskega. Kralj Kuma Pom pili j je uvedel lunino leto z 12 meseci: 355 dnevi. Od časa do časa so dostavili še 13. nies<*r. kot, prestopni, da so uravnali čas po sebičnem obhodu (navideznem). A steni so zašli v pogreške. Zato je Julij Cezar I. 40 pred Kr. popravil koledar,
—	ki se po ujem julijanski koledar imenuje. Leto je razdelil na 3G5, vsako četrto leto je imelo pa 366 dni, torej en dan več.
Š tem računanjem je nastala nova pomota. Leto namreč je čas, v katerem obhodi naša zemlja pot okoli sobica. A to se zgodi v 365 dnevih,
5	urah, 48 minutah in 48 sekundah. V štirih letih torej nikakor ne znaša pomota celih 24 ur ali‘en dan, ampak manj, in sicer se s prestopnimi dnevi ušteje skoro V« ure preveč.
Če se pusti pogrešek nepopravljen, se nabere v 4di) letih pomote za 3 dni in nekaj ur. Tako se je zgodilo, da so bili I. 1582 po Kr. za celih 10 ilnij za solnčnim časom.
To pomoto je ukazal popraviti papež Gregor XIII. S pismom z dne ”.a 1582 je zapovedal, naj v mesecu oktobru onega leta ko j po 10. oktobru pišejo 21. oktober. Tako se je pri nas poravnala zmota. Pravoslavni Rusi so še pri sta rem, in so sedaj za nami 13 dnij.
Da bi se v bodočem ne ponovila več napaka, odredil je hkrati Gregor XIII. naj v 6o(J letih izpadejo 3 prestopni dnevi. i<er znaša pomota v 400 letih 3 dni.
Radi tega je izpadel prestopni dan 1. lino in 1800 in takisto tudi b-r■»- 1900.
Našemu popravljenemu koledarju pravimo po papežu Gregorju XIII. irregorjanski koledar.
Trinajsti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so v omenjeno svrlio naslednje občine : Kastav 200 K. Turjak 30 K, Dovje 40 K, Videm-Dobrepolje 40 K. Radeče pri Kranjskej gori 30 K, Trnovo pri Gorici 40 K, Sv. Gregor pri Ribnici 40 K.
Komen. G. nadučitelj Leban nam poroča z ozirom na .Slovenski Narod*1 v tamkajšnem bralnem društvu: .Resje, daje naše „Bralno društvo v svoji seji dne 21. dec. 1899. m l. naročilo „Slov. Narod za leto 1900, a to se ni zgodilo prvič pod mojim piedsedništvom, ampak tudi prejšnja leta, ko jaz nisem še bil predsednik. Že 18 let je naše „Bralno društvo*4 naročnik tega lista. To se je zgodilo tudi takrat, ko ie bil duhovnik predsednik ..Bralnega drušua*4. ‘)
Naročii se je „Slov. Narod*4 po skoraj soglasnem sklepu, samo eden ud ni bil za ta list in meni — kot predsedniku — ni t rebulo glasovati, ker je bila že večina odločila. —
Sicer povdarjam, da čitam „Slov. Narod", ker se poganja za napredek našega šolstva in za zboljšanje, slabega gmotnega stanja učiteljstva »)
Ni res pa da je naše „ Bral no društvo*4 izključilo „Gorico44 in »Primorski List44, kajti na ta dva lista ni bilo nikdar naročeno naše .Bralno društvo44.
'I „Slovenski narod pač ni bil takrat to, kar jo zdaj, nam roč: prava kuga za slovensko ljudstvo. Le bi pa tudi res liilo, kur pravite, nam s tein nič no »strežete, ker mi vsakega odločno obsojamo, kdor podpira to umazano cunjo.
’) Prav jo, da se poganjate za napredek šolstva in za zboljšanje gmotnega stanja učiteljstva. Toda kakili sredstev se poslužujte? Ali morda namen opravduje slaba sredstva ? Kakor Vi govorili so tudi drugi učitelji na občnem zboru ,,/.avoze“ v Gorici. To je očitna zmota !
Dopis g. nadučitelju Medveščekil prinesemo prihodnjič. Že danes pa povemo, da nas je ta dopis v marsičem zadovoljil. Nam ni za osebe, ampak le za stvar!
„Šolski Dom." Izžrebane številke so se nam doposlale, ko je bil zadnji list že dostikan. Danes pa je prekasuo ! Drugi listi so to prinesli že pred dvema tednoma !________________________
Socijalne drobtinice.
Zadruge in konsunina društva. Povedali smo o tem v zadnjem listu svoje mnenje. Rekli smo, da sta gg. Gabršček in dr. Tuma v tem oziru na krivi poti. Veseli nas, da so z nami enih misli tudi gospodje, ki izdajajo v Celju gospodarski list: Zadruga. V zadnji številki smo v svoje zadoščenje čitali:
..Konzumna društva imajo na Slovenskem tudi nekaj nasprotnikov med trgovci in gostilničarji. Radi tega gledajo ti, ker jim ona konkurenco delajo, da ta društva svojega delokroga ne prekoračijo. To se n. pr. tedaj zgodi, ako se pečajo z obrtom, za katerega je treba koncesije, n. pr. za vino in žgaujetoč. Ta pozornost na konzumne zadruge je že tako velika, da smo lani celo v zmernih „Novicah*4 čitali, naj bi upravna
oblast, (politična gosp >sk D L* z idruge razpustil i. Toda časnik j" tožil, da tega vlada ne more storiti, dokler te zadruge radi takega pre-topka niso bile sodnijsko kaznovane. Konzumna društva naj bodo torej previdna: kajti »na so povsodi potrebne naprave, kjer je trgovstvo in gostilni-čarstvo v rokah naših narodnih nasprotnikov. Na Goriškem so pa skoro kar vse. stranke in osebe zoper konzumna društva, osobito je časopis „Soča44 prinesla oster članek zoper te zadruge. Te nazore bi mi odobravali, ako je oiid: trgovstvo skozi in skozi v narodnih rokah, kar pa žalibog še ni. Poglavitna misel tega članka je : ,.1’rav iz naravnih razlogov m'ramo najpopiej izreči, da je nesrečno in pogubno ono stremljenje, ki hoče kar odstraniti vsako trgovino, češ, da je nemoralno tako posredovanje m»d producentom in konzuinenloin. Iz tega torej sledi, da moramo zavreči narodu našemu škodljivo in celo nevarno stremljenje, ki hoče, naj bi se konstt-mentje. (z drugo besedo vse maše ljudstvo razen trgovcev) združevali v zadruge, ki bodo same posredovale me l producenti in kou/umenti. to se pravi: mi Slovenci na Goriškem moramo biti načelni nasprotniki vsakim konzumnim in vsem takim gospodarskim društvom, ki morejo kakorkoli škodovati trgovini To je coiiditio sine qua non za splošni blagor v deželi.44
Tako hudo pa ni. Ako se ustanovi kje konzumno društvo, je to toliko, kakor bi se en trgovec več ustanovil. Ako je društvo v dobrih rokah, predstavlja dobrega trgovca, ako je v slabih, predstavlja slabega trgovca in bode kmalu razpadlo.44
G. Gabršček in dr. Tuma sta tedaj propala na vsej črti! Ž njima simpatizujejo k večemu še kranjski Narodovci, kater« je pa strast že tako daleč speljala, da bi tudi domovino prodali, ako bi mogli zmagati proti Slovenčevi stranki !
Naša društva.
Občili zbor društva ., Šolski dom'1, bo v četrtek I. februvarija 1900 ob 11. uri predpoldne v pritlični dvorani ..Šolskega Doma14.
GoriSka ljudska posojilnica naznanja, da bodo odslej razen nedelj in praznikov uradne ure za upkičevaiije in izplačevanje tudi popoldne in sicei od 2—3 ur.
Rili en berg. Naša zavaiovalnica za govejo živino jo storila korak naprej. Blngajništvo je sprejel obče spoštovani g. nadučitelj A. Poniž. Radi tega je tudi ljudstvo dobilo do društva veče veselje in zanimanje. ITejšni blagajnik, g. AL Ličen, ki je tudi užival splošno zaupanje, se je preselil v Gorico.
Kamnje. Dne 14 t. m. je bil v Kamnjah osnovnim shod hranilnice in posojilnice za kamenj-sko* župnisko občino, ki obsega županije Kamnje, Skrilje in Vrtovin.
Občili zbor „Nnše straže*4 je bil v nedeljo v Trstu. V „Slovanski čitalnici44 se je zbralo 60 mož iz raznih krajev največ iz Ljubljane (med njimi poslanca Rovk in Žitnik, župan Hribar, dr. Krisper, dr. Ušeniinik). Iz Istre je prišel posl. Spinčit iz Gorice zastopnika , Prim. Lista in „$očeu, iz Trsta j# bilo navzočih lepo število članov. Dr. Krisper podpredsednik je došle zborovavee pozdravil in pojasnil namen društva. Našo stražo ste ustanovili dve misli: slovenska celokupnost in gospodarska organizacija našega naroda. Za zgled naj nam bodo Nemci, ki so bili gospodarski davno prej združeni in organizovani ko politično.
— Gospodarstvo je podlaga narodnosti, ker, če bo narod gospodarski hiral, bo tudi narodnost pešala.
Tajnik dr. Brejc je prebral svoje obširno poročilo o postanku društva in o delovanju v prvem letu. Društvo je potrebnim bratom ob meji delilo podpore in posojila, ali še več je storilo v prid naše narodnosti, ker je posredovalo slovenskim obrtnikom in delavcem delo in zaslužek. — Treba bo še veliko dela, predno se društvo udomači, zlasti bo še treba pravila premeuiti. da bo „Naša straža44 orgauizovana po sodnih okrajih in da bo nje vodstvo bolj priprosto. —
Društvo je obče slovensko, ni strankarsko in odbor se bo trudil, da prepriča kranjsko liberalno stranko o njega potrebi in dobrih namenih. Govornik upada „Naša straža41 ni mrtvorojeno dete. ampak da bo čvrsto uspevala.
G. stolni vikar L. Smolnikar je poročal o dohodkih in troskih. Dohodkov je bilo do 31 julija) 67*20 K. 46 v., stroškov 2592.18., od 1. avg. do 10. jan. t. 1. je še došlo 933.94 K. in potrosilo se 1011 K.
Zborovavci so poročila odobrili in izrekli zahvalo odboru. — Za pregledovalce računov so bili izvoljeni : dr. Žitnik, V. Ilolz, I. Rohnnun.
— Poslanec Spiniič je vprašal, kako daleč so vže pogajanja, da hi pristopila k društvu tudi liberalna kranjska stranka. Dr. Krisper odgovarja, da so pogajanja pričeta. Govorili so še kratko dr. Pretnar iu dr. Janežič. Zborovanje je bilo mirno in tudi precej hladno, prehladno za društvo s takim delokrogom in programom.
Odbor bo moral čvrsto delati, da se društvo udomači med občinstvom.
II. Primorsko vojaško v<*11*i*h 11 sko drušl 1
Vd ■/.-,[ liorico in l■ radiško pod Najvišjim |>;>- j k rovi11'Ijsi Auin N i m ki'. A post oNkega \ eli- , ril ust vu ceiarja i' ra lica ii ■*/.•• 1 a I. vabi k ulične mu j rednemu zboru v nedeljo ^ janitvarja 1900 ob 11 uri d1 ■"oludiie v prostorih gostilne „Pnzlaiem , jelenu1’ v Gorici, ozka ulica št. Dnevni red : I j 01 vorite\ zboroval.ja. 'J «'ita;,.j.* in odobritev zapisnika zadnjega občnega zb..ra .!. I oro< ilo o društvenemu napredovanju in poslovanju, -i. r.uilo dinatvenejra blagajnika. Drugi nasveti iu predlogi. 0. Dopolnitev društvenega predat oj-ništva.
V	Gorici, dne S. januvarja 1‘JOO.
Društveni predsednik : A JALOBL.
Zveza slovenskih in istersko hrvatskili županov. Na shodi; slovenskih in istersko - hrvat-skili županov dne 17. avgusta 1898. bi.o je sklenjeno, da se ustanovi .Zveza slovenskih in istersko — hrvatskili županov11. — 0. kr. deželno predsedstvo kranjsko je post tot discrimina re-rum z odlokom št. 5105 pr. z dne 20. oktobra m. 1. odobrilo pravila za to zvezo.
Da bode novo društvo, čegar ustanovitev se je na shodu županov tako navdušeno pozdravila, zamoglo začeti svoje poslovanje, treba jo, da mu pristopijo člani. Kakor je iz pravil vidno, morejo biti člani: župani, po Ižupani iz občinski svetniki slovenske in hrvatske narodnosti.
Kdor torej le teli pristopi društvu, — iu vsaj od slovenskih in hrvatskili županov pričakujemo. da store to vsi, — oglasi naj se pri podpisanemu županu, kateremu naj ob jednem naznani, kedaj bi po njegovem mnenji najbolje kazalo sklicati ustanovni občni zbor.
Iv. Ilribur, župan.
Za kratek čas.*)
Vkradeni konj : Gospodarju je bil semanji dan konj vkraden: pozvedovanj« je ostalo brez-vspešno. Noč na to se gospodarju zdi v spanju, da sliši konjsko rezgetanje pred hlevom : vstane, gre gledat in veselo iznenadjen spozna konja. Ali iznenadjenje postane še veče, ko ga vidi vpreženega v voz, na vozu pa dva pijana človeka v trdem spanju. Vkradeni konj je brez vodnika zavil proti znanemu domu in pripeljal seboj tudi tatova.
3Iejsel)ojna kontrola. Pisar, (gledaje skozi okno): „Sedaj gledam že tretjo uro tega zidarja, pa se še ni ganil z delom, ta »lenuhrad bi vedel, čemu ga ljudje plačujejo."
Zidar (za se): „Zdaj me gleda ta pisar že tretjo uro in še ni namočil peresa: rad bi vedel, čemu imajo tega lenuhu."
Slučaj. Morse, iznajditelj telegrafa in Bel, iznajditelj tolefona. sta oba imela gluhonemi ženi. Odtod tudi najbrž njihova slava, zakaj dokaz sta nam, koliko more mož storiti, ako — je okoli njega vse tiho.
Turist kmetu: ,Slišal sem, daje kaj lepo z vaših hribov gledati, kako solnce vsliaja ; „ke-daj vsliaja tukaj solnce ?“ Kmet : „Zjutraj.“
a) Gospoda pisatelju prosimo, da t>i Ufts celo leto zalagal ;. izvrstnimi kratkofosnicnnii.
Odgovorni urednik in izdajatelj : I. Bajt.
Lastnik: Konsorcij ,,1’riiiiftriikegii Listu1*.
Tiska: Hilarijunska tiskarim.
Posamezne številke , 1'riniursk'ga Lista“ se dobivajo v tobakarnali v šolskili in nunskih ulicah po 5 kr. ali lo vin.
SJv/15
Čebelno voščene sveče pod garancijo 3000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,
sveiar.
Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici.
SJ55515
5l2i£l5
SjwiSl[3lwiS
si2iiia
dVTOH F«T<
klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako
SOll .lit'
'.'.•'V •/5-'vvw -.'3Av '•><.> /.{SV	'' S\--.gsw
Čevfžt■ -.5W'A 1*1
4>/	v—‘'H	^
} I«t
^ pekovski mojster na Kornu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, f tudi najlinejega, za nove maše in godove,
1 kolače za birmo in poroke itd. i	Vsa	naročila izvršuje točno iu na-
X tančno po želji gospodov naročnikov. — X Priporoča se za uje svojim rojakom v ^ mestu in na deželi uajuljudneje.
latu f iliili
Vrtna ulica 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča
i
pristna bela in črna vina iz vipavskih furlanskih,
briških, dalmatinskih in is ters k i h vinogradov.
r i /.J< 3
,v ' f A'	’
c sriSrc a	ar<wi
Novoporočenci pozor
!
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske fr monarhije v sodih od 56 itrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Anton Obidič, I
čevljar
v Semeniški ulici št. 4 fMl v Gorici,
priporoča s«
za raznovrstna naročila po meri §|| ra gospe in gospode.
IX® Naročila se i i v r š u j t j o h i t ro M®
štejem .->i v časi naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Vetturini. glavni uiiod v gosposki ulici.
A.nton Breščak
v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V	zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne iu posetne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Pontenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane iu ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovareu. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave z /imami iu platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tildi izven Gorice po železnici in parobrudih.
i
m	Priporoča	dalje	tudi	svojo,	zalogo
Priporočava svojo
prodaialnico jestvin.
V	zalogi imava tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, gorušice (ijenf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin
trgovca v Seminiški ulici at, 1
v hiši, kjer je „Trgovsko-obrtno-zadruga“.
Anton Kuštrin
v g*osposki ulici št. 23, v hiši g\ dr. Lisjaka,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: kavo: Santos, Saudomingo, Java, Cejlon, Portoriku in druge — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkor razne vrste.
—	Moko številko 0, 1, 2, 3, 4, 5. — Več vrst rajža. — Slilisveče prve in druge vrste, namieč po */„ kila in od 1 funta.
Razpošilja blago na vse kraje. — Cena primerna. -- Postrežba točna.
<§r v a slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
prej t*. Da i*l>o GOHICA — pred nadškofijo št. 9. — (»OKITA
 ->~4-
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga uajboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga najboljega koioškega askalon in	brescian	jekla.	—
Zaloga Portland in roman cementa -	Cesar ni v	zalogi,	priskrbi	se
nemudoma.
Kupujeta staro /elezo in kovine	po najvišji	ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma	in vestno!