GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LJETO XXII. KAMNIK, 24. JANUARJA1983 Občinska skupščina mora postati tuđi konferenca delegacij za republiško skupščino V torek, 11. januarja 1983, je bil v Kamniku regijski posvet za občine Kamnik, Domžale in Liti- jo o nadaljnjem razvoju delegat- skega sistema in delegatskih odnosov. Sklicala ga je skupščina naše republike. Na njem so sode- lovali predsedniki skupščin ob- čin, predsedniki zborov skupščin občin, sekretarji skupščin občin in predsedniki občinskih in me- dobčinskih konferenc SZDL ter predsedniki občinskih in medob- činskih svetov zveze sindikatov. Sodelovalo je tuđi več predstav- nikov republiške skupščine cen- tralnega komiteja ZKS, republi- ške konference SZDL in Zveze sindikatov Slovenije. Posvet je vodil predsednik zbora združe- nega dela republiške skupščine Martin Mlinar. Na dopoldanskem delu posve- ta je tekla beseda o delegatskem sistemu, delegatskih odnosih ta- ko v temeljnih delegacijah, ka- kor tuđi v občinskih skupščinah in v skupščini Socialistične repu- blike Slovenije, Iz uvodne bese- de Martina Mlinarja in razprave je moč povzeti, da so bili v raz- voju delegatskega sistema in de- legatskih odnosov doseženi zelo dobri uspehi. Srečujemo pa se Se vedno z nekaterimi slabostmi, ki jih bo treba odpraviti. Med njimi kaže omeniti ugotovitev, da se zbori ' skupščin še nišo dovolj uveljavili glede na njihove ustav- ne in statutarne pristojnosti. Se več, tuđi skupščine občin se nišo dovolj uveljavile kot najvišji or- gan oblasti in organ družbenega samoupravljanja, ki bi bil sposo- ben sproti razreševati najpo- membnejša vprašanja politike na posameznih področjih družbene- ga življenja in dela. To se kaže v tem, da še vedno o pomembnej- ših družbenih vprašanjih prihaja do odločanja mimo skupščin, v izvršnih in upravnih organih ali ćelo v neformalnih koordinacijah in v forumskih oblikah delovanja nekaterih institucij. Posledica ta- Kih odnosov je formalno potrje- vanje že »sprejetih« odločitev, oblikovanih zunaj delegatskih struktur. Prav zaradi tega ne mo- rejo pri odločanju v večji meri priti do izraza specifične potrebe in interesi delovnih ljudi in obča- nov. Res je, da je premajhna ak- tivnost delegatov in delegacij v skupščinah ustvarila objektivne možnosti za krepitev vloge izvrš- nih svetov in upravnih organov in so ti kdaj pa kdaj mogli tuđi s svojim delom iti preko z ustavo določenih pooblastil. Posebno je bilo*izpostavljeno dclo zborov občinske skupščine glede na nji- hovo enakopravnost. Največkrat zbori većino zadev obravnavajo enakopravno. To prakso bo po- trebno temeljito proučiti in se ji izogriiti, saj tako zahtevajo že ustava in statuti. Zadeve in odlo- čitve s področja ekonomskih odnosov morajo, denimo, imeti posebno in specifične) težo v zbo- ru združenega dela in podobno. Posebna pozornost je bila na- menjena delovanju občinskih skupščin kot konferenc delegacij za republiško skupščino. t) V Komendi je lani zaživelo tuđi dclo potrošniškega sveta. Da bi vsaj nekoliko omiffli težave v preskrbi v zadnjih mesedh nu'nu- lega leta, so pripraviš poseben sestanek z vsemi, kišo odgovorni za preskrbo na tem območju. Se- stanik je prinesel nekaj rezulta- tov, smj se je po njem izboljšala preskrba z osnovnimi žirili. Po- trošniški svet je tuđi reševal teža- ve pri razdeljevanju kave. Nare- dili so seznam gospodinjstev in delili po njem, tako da so kavo enakomemo in pravično razde- lili. Razpravljalci so bili mnenja, da pomembnejše zadeve, ki jih ima na dnevnem redu republiška skupščina, že obravnavajo prej občinske skupščine, vendar je te- ga še vse premalo. Vse preveč je namreč primerov, ko skupine de- legatov za republiško skupščino same obravnavajo vse gradivo za seje republiške skupščine in se do njih tuđi samostojno oprede- ljujejo. To seveda ni sprejemlji- vo, zlasti ne za pomembnejše od- ločitve v republiški skupščini, za katere je potrebna širša razprava v delegacijah temeljnih delegat- skih sredin. To pa bo takrat, ko bo občin- ska skupščina take zadeve dajala na dnevni red svojih sej. Res je, da je bilo v zadnjem času zaradi zaoštrenih ekonomskih in druž- benih odnosov vse preveč prime- rov, da je bilo premalo časa za obravnavo posameznih gradiv. Ražen tega pa ni bilo zadostne programske usklajenosti dela ob- činskih skupščin in republiške skupščine. Prav zaradi tega je bi- lo na posvetu rečeno, da je zdaj še vedno pravi trenutek za uskla- jevanje programov. Na posvetu je stekla beseda še o drugih težavah delegatskega si- stema in delegatskih odnosov. Med njimi kaže omeniti preobre- menjenost skupščin z zadevami, ki bi jih brez škode za delegatske odnose lahko prenesli na izvršil- na ali delovna telesa skupščine. Tako bi skupščine lažje namenile več časa in naporov obravnavi pomembnejših zadev iz svoje pristojnosti. Tuđi to je potrebno storiti že pri programiranju dela skupščine. Govora je bilo še o gradivih, ki še vedno nišo dovolj dobra za delegatsko odločanje, saj so največkrat preobsežna in brez ustreznih povzetkov ter brez alternativnih rešitev, dalje o delu delegacij, ki so pogosto prepu- ščene samim sebi in v njihovom delu ne sodclujejo vsi tišti, ki bi z dobrimi informacijami delegat- skega okolja lahko doprinesli k boljšim odločitvam delegacij itd. Skratka, posvet je zajel zelo šte- vilna vprašanja in probleme de- legatskih odnosov in je tako po- menil velik prispevek k njihove- mu nadaljnjemu razvoju. V popoldanskem delu so se udeleženci seznanili z delegatski- mi odnosi v delovni organizaciji Menina in v krajevni skupnosti Komenda. Po organizacijski, poslovni in samoupravni predstavitvi Meni- ne je Martin Mlinar čestita! ob 30-letnici delovne organizacije in nadaljeval: »Videl sem že več to- varn lesne industrije in lahko re- čem, da je Menina ena izmed najbolj urejenih, kar sem jih vi- del do sedaj. Ne vem, kako uspe- vate obdržati red v tovarni, da je vse na svojem mestu. Človek do- bi prijeten občutek, ko ugotovi, da ima organizacija dela v tej delovni organizaciji svojo tehno- loško logiko in racionalnost. Razveseljiva so vaša razmišljanja Umri je dr. Vladimir Bakarić V nedeljo, 16. januarja, se je po đolgi bolezni kon- čala življenjska pot Vladi- mira Bakarića, podpredse- dnika predsedstva SFRJ in člana predsedstva CKZKJ. Izguba revolucionar/a, vo- jaka, misleca, humanista, teoretika in praktika, veli- kega soustvarjalca naše preteklosti in sedanjosti, je prizadela vso Jugoslavijo. Toliko bolj, ker je imel dr. Bakarić toliko dobrih člo- veških lastnosti - bilje širo- ko razgledan, blag, skro- men, človeški -daše je bilo mogoče od njega nenehno učiti insepo njem tuđi zgle- dovati. o čimbojši izkoriščenosti kotlov- nice in izkoriščanja lestnih od- padkov. Zlasti so zanimivi relie- fi.ki jih izdelujete iz žagovine. Imam občutek, da je vaša proiz- vodnja moderna in upam, da ni- mate več kompleksa manjvre- dnosti, ker delate krste. Izdelava krst je produkt, kot je produkt izdelava stolov, miz in drugih le- snih izdelkov. Razveseljivi so tuđi rezultati gospodarjenja delovne organiza- cije, saj so nadpoprečni v primer- javi z rezultati v vaši panogi, pa tuđi v primerjavi z drugimi.« V nadat je van ju razgovora se je Martin Mlinar zanimal za pro- gram razvoja delovne organizaci- je do leta 1985. Poudaril je, da je sicer usmeritev v izvoz in skrb za preskrbo domaćega trga pravil- na, vendar je nujno, če se za to ponujajo možnosti, tuđi poveća- nje proizvodnje, kljub težnjam, da bi z modernizacijo prešli na eno izmeno, da bi še povećali izvoz. Iz sedanjih gospodarskih težav v Jugoslaviji se lahko iz- kopljemo samo tako, da borno povećali izvoz, zlasti na področ- ja, ki so dohodkovno zanimiva. Zato je na eni strani treba biti pažljiv, da ne zanemarjamo do- maćega trga, ker se potem poja- vijo novi proizvajalci, ki hočejo to izkoristiti, na drugi strani pa moramo posvetiti tuđi več pozor- nosti izvozu. Ko je govorit o delegatskem si- stemu, je med drugim dejal, da bo delegatski sistem v svojem smislu in vsebini zaživel in se razvijal še bolj, kolikor bolj se bo razvijalo samoupravljanje zno- traj OZD. Gre za vprašanja, ki se stalno pojavljajo, da temeljne delegacije v temeljnih organiza- cijah in skupnostih še zdaleč ni- majo takega statusa, kot ga ima- jo samoupravni organi v OZD. Za delo samoupravnih organov v OZD (pripravo materialov, razprav itd.) skrbi razvejana ar- mada ljudi v strokovnih službah, medtem ko za delo delegacij ni takšnega zanimanja. Če delega- cijam ne borno nudili strokovne pomoći, bo v bistvu delegatski sistem obstal na stopnji razvoja, ko ne bo ne otrok, ne mladinec, kaj sele zrel človek. »Većina delegacij v krajevni skupnosti dobro dela. Redno se sestajajo, aktivne so v zboru kra- jevnih skupnosti občinske skup- ščine. Njihova največja slabost pa je še vedno premajhna pove- zanost z neposredno delegatsko bazo, s krajani. Da bo delegatski sistem v prihodnje bolj učinkovit in uspešnejši, bo ravno na tem področju v prihodnje potrebno največ narediti.« Tako je izzvenela osrednja mi- sel na posvetu o delegatskem si- stemu v krajevni skupnosti Ko- menda, ki ga je organizirala slo- venska skupščina v sodelovanju z RK SZDL in republiškim svetom ZSS. V teh dneh je bilo po Slove- niji več podobnih posvetov v kra- jevnih skupnostih in delovnih or- ganizacijah, ki naj bi skupaj po- kazali, kaj bo v prihodnje treba storiti, da bi odpravili znane sla- bosti v delovanju delegatskega sistema. Posvet v Komendi je pokazal, da delegatski sistem v krajevni skupnosti sicer uspešno deluje, hkrati pa je odkril številne teža- ve, s katerimi se pri delu srečuje- jo delegati in razjasnit, katera so (Nadaljevanje na 2. strani) Pogovor o Magatskem sistemu v krajevni skupnosti Komenda Kadarkoli komentatorji in vsi drugi poznavala medna- .rodnega dogajanja ocenjuje- jo ali tehtajo trenutni politič- ni položaj, se pogostokrat za- tekajo k takoimenovanim »vremenoslovskim« izrazom. Tako sedaj menijo, da se sve- tovna politika trenutno pre- mika iz obdobja globoke za- mrznitve do nekakšnega poli- tičnega »tališča«. Kaj naj zbujajoče to, da se dialog o svetovnem političnem polo- žaju še vedno giblje v »vo- dah« obeh velesil. Zdi se na- mreč, da so za vse druge re- zervirani le stranski sedeži, kar lahko pomeni le to, da predstavljajo zavezniki v'blo- kih samo tisto silo, ki odloču- joče vendarle ne more vpliva- ti na strateško razmerje sil. Morda je tak pogled na sve- ja tuđi znotraj Varšavskega pakta ali morda ceh v sami SZ, toda kot običajno o teh stvareh ni pravih informacij, čeprav stroga monolitnost tu- đi ni več glavna značiInost te- ga vojaškega združenja. Prav zaradi teh notranjih razmerij, ki jih običajni di- plomatski jezik izraza le v različnih besednih odtenkih, je težko pričakovati, da se bo Stranski sedeži za za veznike pravžaprav takšno izrazo- slovje pomeni? Vprašanje ne more dobiti preprostega od- govora, jasno pa je, da v se- danjem razmerju političnih, vojaških in gospodarskih sil ni mogoče pričakovati velikih in presenečujočih sprememb. Toda bolj kot odstotnost obetajoče politične rešitve sedanjih nasprotij med blo- koma in velesilama, je skrb tovno politično doga janje res preveč podcenjevalen, toda temu se preprosto ni mogoče izogniti. Kako bi si sicer razlagali, recimo, razne po- skuse zahodnih zaveznikov, da bi vendarle kolikor toliko omilile napetost med SZ in Združenimi državami Ameri- ke, pa se tam za vse teposku- se skoraj ne zmenijo? Nekaj podobnega se verjetno doga- to svetovno politično tališče kaj kmalu pokazalo tuđi nav- zven. Če je mogoče odnos med velesilo in njenimi za- vezniki res skrčiti le na odnos med tistimi. ki sedijo v pnih vrstah in onimi. ki so jim na voljo le stranski sedeži, po- tem bo odjuga v strateško po- litičnih razmerah zelo dolgo- trajen proces. J. KOVAČIČ ŠT.2 KAMNIŠKI OBČAN / 24. JANUAR JA 1983 Deiovna »kupina repubtiške skupšćine, ki jo je vodil predsednik zbora združenega dola Martin Mlinar, na Ogled proizvodnje v Menini pogovoru v Mctuni (Nadaljevanj? s 1. strani) tista področja, kjer bo moral de- legatski sistem sele položiti zre- lostni izpit. Prcdstavniki krajev- ne skupnosti in člani delegacij so še posebej opozorili, da šepa predvsem opvezava med delega- cijami in krajani. Že več let razmišljajo, da bi organizirali va- ške odbore, kjer bi bil stik s kraj- ni neposrednejši, pa je zaenkrat ostalo le pri ideji. Tu čakajo od- govorne naloge predvsem kra- jevno organizacijo socialistične zveze, kajti v Komendi menijo, da je ravno izpeljava vaških od- borov prvi pogoj za boljše delo delegacij. Zelo živahna je bila razprava o delovanju delegacije za vzgojo in izobraževanje - navezala se je na težave komendske osnovne sole, ki bo morala jeseni v štirih učilni- cah stisniti kar devet oddelkov. Od tod razumljivo tuđi želja kra- janov, da bi soli dozidali prizi- dek. Krajevna delegacija je vpra- šanje, kaj bo s prizidkom, posta- vila na seji občinske skupščine (kot delegatsko vprašanje), in si- cer pred tremi meseci. Do sedaj niti občinska skupnost za vzgojo in izobraževanje niti občinska skupština ništa posredovali no- benega odgovora. V razpravi so poudariii, da tako ravnanje pov- zroča nejevoljo med krajani, predvsem pa pri ijudeh rahlja zaupanje v delegatski sistem. Delegacija za vzgojo in izobra- ževanje se srečuje še z nekateri- mi diugimi težavami. Delegati težko sledijo poteku skupščin- skih sej, saj je strokovna raven ponavadi previsoka. V takih razpravah delegati ne morejo in ne znajo sodelovati, saj so pro- blemi in področja obdelani na preveč zamotan način, namesto da bi jib v gradivu predstavili jasno in preprosto. Na področju šolstva je sploh premalo ustrez nih utemeljenih (seveda razum- ljivih) programov, ki bi hkrati ponujali razlićne možnosti in opredelitve. Nasploh so bile delegacije lani v zboru krajevnih skupnosti ob- činske skupščine precej aktivne. Zadnjih nekaj mesecev so posta- vile kar osem delegatskih vpra- šanj. Manj zadovoljni so Ko- mendčani z odgovori nanje. Ti so sicer večinoma tzčrpni, vendar je treba nanje vse predolgo ćakati. Še nekaj manjših težav ravno ta- ko bremeni delegacije. Na pri- mer: gradivo prihaja resda pra- vočasno, a je ponavadi na dnev- nem redu prcveč točk in delega- cija le stežka vse podrohneje obravnava. Ponavadi bolj teme- ljito spregovorijo o tistih, ki za- devajo Komcndo. Kako kakovostna je priprava delegacije pred. zasedanjem skupščine, je odvisno tuđi od te- ga, kolikokrat in v kakšnem ob- segu se utegnejo sestati. Većina delegatov je kmetov in delavcev, tako da so pogosto na polju ali v službi. Delavce še dodatno ovira spremenjen delovni čas, še pose- ški obćan. Za delegate je posebej zanimiva delegatska priloga, ki je dobro sestavljena in dovolj infor- mativna. Tuđi vsakdodrug, ki ga zanimajo posamezne zadeve ali pa dogodki na občinski ravni nasploh, lahko i/. Kamniškega občana in njegove delegatske priloge veliko izve - seveda, če ju je le pripravljen prebrati. Znova se je pokazalo, da je eden od najbolj perečih proble- mov (pa ne le v Komendi) v kra- jevni skupnosli njeno financira- nje. V Komendi so imeli tako Kakšna naj bo hišna samouprava • Menina je novembra lan/ praznovafa 30-letmc<> obstoja; ta- krutni predsednik KZ Laže je okrog sebe tbral pet mizarjev, ki so prinesli s seboj vsa potrebna osnovna sredstva, vključno z naročiti. Proizvodnja je bila namenjena predvsem za pokrivanje potreb zapo- stavljene in opustošene Tuhinjske doline. Leto potneje je vodstvo prevzef Franc Hribar-Lovro, ki je vodil »ovamo 16 let, vse do odhoda v pokoj. Lahko si le predstavljamo, kakšna je bila želja po ustvarjanju za holjšo prihodnost, tuđi i. združevanjem lastnih sredstev za družbene potrebe. Kolesje razvoja je hUo hitrejše, ko so pod novim vodstvom pričeli fcupovafi strojno opremo in še posebej, ko so se v krizi leta 1962 odlo&li w proizvodnjo kist. To je bil velik in odločujoč korak v ozfco .vpecializucijo. Dntedanje obrtno podjetje »JVIKNI7VA« .se je preime- novalo v »MENINA« TOVARJVA POGREBNE OPREME. Vtesnjenost, zastarelost, neustrezni prostori in vedno večje pov- praševanje po pogrebni opremi so zahtevali selitev iz mestnega središča v nove delovne prostore v Šmarco. Ni šio brez križ, odrekanj in žrtev, vendar so zdržafi tuđi v teikih časih preizkušnje. Postali so organizacija, ki tehnološko optimalno ustreza obsegu proizvodnje in omogoča nadaljnji razvoj. Proizvodni program, ki je na evropskem nivoju, je rezultat tega razvoja. Ni pretirano, če rečemo, daje Menina ena redkih tovarn doma in v sve««, k/ lahko ponudi tako obsežen asortiman, kvaliteto in količino. Proizvodni program in tehnologija, ki so jo razvili, je delo vsch; prednost je totikšna, da ne morejo nikogar posnemati. Idej je še veliko, pripravljao več studij, ki bodo pokazale upravičenost in vrstni red vlaganj v osnovna sredstva. V Menini se zavedajo težav, v katerih živimo in delamo, vedo pa tuđi, da nišo nepremagljive. Kor dobri gospodarji hočejo prispevati svoj delei pri ozdravitvi ceiofnega jugoslovanskega gospodarstva. bej ker jim urico na dan vzame vožnja do delovnega mesta. Kako potekajo povratne infor- macije z zasedanj skupščinskih zborov in sisov nazaj do krajevne skupnosti? Razpravljalci so bili tu zelo kritični in so povedali, da delegat, ki je bil na zadnji seji, le redko poroča delegatski bazi, kaj se je tam pravzaprav dogajalo in kaj se je zgodilo z njihovimi predlogi, pripombami ipd. O. vsem tem izvejo največ sele iz ' zapisnika. Vrzel v pretoku infor- macij dobro zapolnjuje Kamni- lani na razpolago 1,4 milijona di- narjev, kar je občutno premalo, če bi hoteli uresničiti samo neka- tere (in še to skromne) želje. Brez prispevka krajanov in nji- hovega prostovoljnega dela kra- jevna skupnost ne bi mogla živeti in delati. Naj dodamo na koncu še mi- sel, ki jo je izrekel eden od ude- ležencev posveta: delegatski si- stem deluje dobro in uspešno le, če uspe tuđi navzven, to je med ljudmi, in če le-ti neposredno ob- čutijo njegove rezultate. Zakon o slanovanjskem go- spodarstvu je na področje uprav- ljanja stanovanjskih hiš v druž- beni lastnini prinesel vrsto novo- sti. Bistvena novost glede na do- seđanjo stanovanjsko zakonoda- jo je v tem, da so dolžne vse dru/beno pravne »sebe, ki so sta- novanja zgradile ali jih kako dru- gače pridobile, celoten stano- vanjski fond prenesti v gospodar- jenje skupnostim stanovalcev, pri čemer pa seveda obdržijo razpolagalno pravico na teh sta- novanjih. Da bi skupnosti stanovalcev to svojo funkcijo lahko opravjale se morajo najprej samoupravno or- ganizirati in izvoliti ustrezne or- gane. Za gcsp(xlarjcnje s stano- vanji pa bodo skupnosti stano- valcev razpolagale z delom sta- narin, kar bo predstavljalo glav- no materialno osnovo za uspešno opravljanje te njihove funkcije. Stanovanjske skupnosti so bile po določbi 144. člena cijirangga zakona dolžne v enem letu po uveljavitvi zakona prenesti v go- spodarjenje skupnostim stano- valcev vsa stanovanja in stano- vanjske hiše v družbeni lastnini, s katerimi so gospodarile doslej. Enoletni rok od uveljavitve za- kona se je iztekel 27. januarja 1982. leta, torej pred letom dni. Kljub enoletni zamudi pa je bilo v občini Kamnik ustanovljenih le polovica od predviđenih 191 skupnosti stanovalcev, kar pred- stavlja osnovno oviro za spre- membo temeljnih odnosov na področju gospodarjenja s stano- vanjskimi hišami v družbeni last- nini. Kljub temu, da zakon predvi- deva vrsto subjektov, ki naj bi pripomogli k dosledni realizaciji novih odnosov na stanovanjskem področju lahko ugotovimo, da vsi nišo v celoti opravili naložene jim naloge. V primeru, da orga- nov hišne samoupravne skupno- sti stanovalcev ni bilo mogoče pravočasno ustanoviti, so bile stanovanjske skupnosti dolžne z lastno pobudo ali na predlog ustreznega organa krajevne skupnosti dolžne prenesti na or- ganizacijo združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila pri gospođarjenju s sta- novanjskimi hišami, da v imenu hišnega sveta in v breme sredstev za upravljanje stanovanjske hiše opravlja nujne naloge hišnega sveta. Ker stanovanjska skupnost ni sprejela takšnih ukrepov, bi tak ukrep moral z odločbo spre- jeti občinski upravni organ, ki tega prav tako ni storil. V občini torej prenos gospo- darjenja s stanovanji v družbeni lastnini na stanovalce same ne poteka zađovoljivn. Ohranjanje gospodarjenja s stanovanjskim fondom v okviru stanovanjske skupnosti nima več niti pravne osnove, samo gospodarjenjc s te- mi stanovanji po pooblaščeni or- ganizaciji brez akta ustreznega organa o prevzemu teh dolžnosti pa ima iahko za posledico nepo- trebne zaplete s to organizacijo oz. nastanek občutnejše škode na stanovanjskih hišah v družbeni lastnini. Gospodariti pa je tuđi s stanovanji v družbeni lastnini po- trebno. Da bi takšno stanje v občini čim prej presegli je nujno, da ponovno oživi politična aktivnost krajevnih konferenc SZDL in or- ganov krajevnih skupnosti za ta- kojšno ustanovitev vseh manjka- jočih skupnosti stanovalcev, ka- kor tuđi aktivnost delegatov v skupščini samoupravne stano- vanjske skupnosti, kar bo sele omogočilo vspostavitev hišne sa- mouprave in prenos obveznosti in pravic na stanovalce. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Janez Novak Med ponosnimi smreka mi so živi spornim' Proslave v Rudniku so se tuđi letos udeležili mnogi nekdanji borci, mladina in predstavniki družbenopolitičnih organizacij obeh občin, Kamnika in Domžal. Proslavo je letos priredila in organizirala občina Domžale, največji delež pa je prispevala KS Radomlje. Rajko Hafner je navzoče popeljal v strašne januarske dni, v leto 1945, ko so 6. januarja na pragu svobode Nemci v vaši Rudnik odkrili jiolgo iskani bunker. Partizani iz tega bunkerja, ki nišo hoteli živi v roke Nemcem, so si sami prerezali življenj- sko nit. Ostale partizane so Nemci skoraj gole, v najhujšem mrazu, peljali skozi vas Rudnik. Le nekaterim partizanom je uspelo pobegniti, vse ostale je pokončala nemška zver. Slavnostni govor na proslavi je imela Jelka Snoj, bivša predsednica OO ZSMS Radomlje. V borcih je vzbudila zaupa- nje do mladine, saj je s svojim govorom dokazala, da mladi oživljamo tradicije NOB. Kratek kulturni program je pripra- vila osnovna šola Radomlje. Nastopili so posamezni recitatorji in mladinski pevski zbor radomeljske sole. Besede, namenjene padlim borcem, so donele visoko v zraku, nato pa tonile v okoliških gozdovih. Na dan proslave je partizanska vas Rudnik zaživela in se razgibala v vsej svoji podobi. Spomin na tište strašne dni še živi. V sebi ga nosijo prebivalci te vaši in visoke ponosne smreke. VANJA KLADNIK ODVSEPOVSOD • Bodo stanarine res višje? LJUBLJANA - Sedanje ekonomske težave so povzročile, da se bo v Ljubljani precej skrčil program graditve stanovanj, saj naj bi do leta 1985 /.gradili 15 tisoč stanovanj, po spremenjenem srednjeroč- nem nacrtu pa le nekaj več kot 10 tisoč. Tako naj bi letos zgradili le 2196 stanovanj, hkiati pa naj bi s povisanimi stanarinami premostili nekatere probleme na tem področju. Prav zato sedaj načrtujejo, da naj bi se s 1. marcem stanarine v Ljubljani povećale za 34,8 odstotka. To je seveda sele predlog, ki pa bi ga morali uresničiti, če bi hoteli uresničiti tisto, kar je zapisano v letošnji mestni resoluciji. • Premajhna proizvodnja umetoih gnoja BEOGRAD - Jugoslovansko kmetijstvo potrebuje za spomladan- sko setev na približno 4,5 milijona hektarjih nekaj več kot 1,94 milijona ton različnih vrst umetnih gnojil, kar je za tretjino več kot lani. Jasno pa je, da domaća industrija tuđi ob povsem redni proiz- vodnji ne bo zmogla zadostiti tem potrebam in bo zato primanjko- valo približno 162 tisoč ton umetnih gnojil. • Dovolj deviz za »deficitame« izdelke? BEOGRAD - Zvezni izvršni svet je izoblikoval predlog dogovora o zagotavljanju in uporabi deviz za prioritetni uvoz nekaterih najpo- membnejših izdelkov v letu 1983. S tem dogovorom je predviđeno, da naj bi proizvajalcem zdravil, pralnih praškov, nekaterih vrst reprodukcijskoga materiala in živil ostalo približno 75 odstotkov njihovih deviz. Te devize naj bi porabili zgoij namensko, hkrati pa bi se morali zavedati, da bo domaći trg s temi proizvodi dobro preskrb- ljen. • Jugoslovanski in slovrasld primanjldjaj se je zmanjšal OUBLJANA - Lani je Jugoslavija uvozila za 558,79 milijarde dinarjev blaga, kar je za osem odstotkov manj, kot je uvozila leta 1981. Hkrati je lani izvozila za 429,76 milijarde dinarjev ali za odstotek već kot leto poprej, ugotavlja slovenski zavod za statistiko. Po teh številkah je moč ugotoviti, je bil jugoslovanski primanjkljaj za 28,5 odstotka nižji, kot je bil predlani. Zanimivi so tuđi tovrstni podatki za Slovenijo: ta je lani uvozila za 90,26 milijarde dinarjev, kar je za sedem odstotkov manj kot leta 1981, izvozila pa je za 85,42 milijarde dinarjev ali za tri odstotke več kot leta 1981. Slovenski zunanjetrgovinski primanjkljaj je bil torej lani v primerjavi z letom 1981 nižji kar za 67,7 odstotka. • Nekateri čez mejo tuđi brez pologa KOPER - Na območjih koprske, sežanske in novogoriške carinar- nice je od 18. oktobra (torej od uvedbe ukrepov ZIS) šio čez mejo v Italijo nekaj več kot 411 tisoč Jugoslovanov. Približno 75 odstotkov jih je prestopilo mejo z maloobmejnimi prepustnicami, 65 tisoč jih je imelo potrdilo o začasnem delu v tujini, 4,73 odstotka jih je plaćalo depozit, 3,8 odstoka potnikov pa je šio čez mejo službeno. Naj omenimo tuđi to, da je šio na območju vseh treh carinarnic čez mejo tuđi 207 jugoslovanskih državljanov, ki nišo hoteli plaćati depozita. Cariniki jim tega nišo niti preprečili, vsi ti pa bodo morali k sodniku za prekrške, kar pomeni, da bodo morali po vsej verjetnosti plačati kazen in še depozit. 2 KAMNIŠKI OBČAN / 24. JANUAR JA 1983 S seje predsedstva OK SZDL NAKRATKO V okviru vkljucevanja v skup- ne napore celotne družbe za ure- sničevanje ciljev in nalog eko- nomske stabilizacije si je sociali- stična zveza kot najsuša družbe- nopolitična organizacija in fronta organiziranih socialističnih sil na programski seji zacrtala nekatere konkretne naloge in aktivnosti. Z njimi ho prek razvejenih oblik svojega delovanja, ki jih bo obencm še razvijala, uveljavljala pogojc za neposredno ustvarjal- no angažiranje vsakega delovne- ga človeka in občana pri obvla- dovanju zaoštrenih razmer dela in življenja v njegovem temelj- nem in širšem okolju, kar je eno temeljnih /agotovil za učinkovi- tejše ra/.reševanje problemov in (Klprtih vprašanj na samouprav- nih osnovah. eno od osrednjih vprašanj je nedvomno /agotavljanje osnov- ne preskrbe. zato je predsedstvo namenilo osrednjo pozornost sa- moupravnemu organiziranju po- trošnikov v krajevnih skupnostih in oblikovanju občinske konfe- rence potrošnikov. Čeprav so bili sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih oblikovani že prej, pa so se začeli aktivno vključevati v razreševanje problematike pre- skrbe sele v novembru, v času nakupovalne mrzlice. Kljub pre- cejšnjim problemom, s katerimi so se tedaj srečevali, so odigrali pozitivno vlogo in ugodno vpli- vali na organiziranje preskrbe. Glede na svojo vlogo in naloge pa se bodo morali vkljućiti v pri- /adevanja za zagotavljanje nor- malne preskrbe in pravično po- razdelitev osnovnih življenjskih proizvodov že prej, predno zara- di pretiranih nakupov prihaja do pomanjkanja. Ustvariti si bodo morali pregled nad potrošniki in njihovimi specifičnimi potrebami in se pravočasno dogovarjati z nosilci preskrbe za poli in načine, da bodo vsakemu občanu pravič- no zagotovljeni osnovni življenj- ski izdelki, odvisno od količine blaga. Delo potrošniških svetov v krajevnih skupnostih bo na ob- činski ravni usklajevala in koor- dinirala občinska konferenca svetov potrošnikov. Predsedstvo je na seji razprav- Ijalo tuđi o razrescvanju vpra- šanj, ki se pojavijajo na področju zdravstvenega varstva v občini. Ker terja ta problematika zaradi svoje širine in zahtevnosti po- globljeno in širšo razpravo, bo- mo o zdravstvenem varstvu razpravljali na problemski kon- ferenei, ki naj bi pripravila tuđi i/hodišča in rešitve za razreševa- nje (Hlprlih vprašanj. Če ocenjujemo, kakšna je bila lani preslaba r kamniški občini, lahko mirno rečemo, da je bila - kljub sterilnim težavam - dobra. Nekaterih proizvodov je resda manjkalo, toda ni jih bilo dobiti po vsej Sloveniji. Še reč! Za Kamnik velja, da je bilo moč kupiti nekatere izdelke tuđi takrat, ko jih drugje ni bilo in so na kupce čakale prazne police. Zapišemo lahko, da je trgovsko podjetje Kočna, ki je nosilec preskrbe v občini, uspešno premagoralo težave zaradi pomanjkanja posameznih vrst blaga. Kako bo s preskrbo letos, prcdvsem s preskr- bo z osnovnimi živili in pralnimi praški - torej tistimi proizvodi, ki jih je lani najbolj primanj- kovalo? V Kočni so se na le ošnjc leto še pose- činah rxxlo namreč za oljc, moko in pralnc pruske pripravili šc posebne tržne rezerve, ki bodo zadostovalc za 15-dncvno preskrbo na območju kamniške občinc. Tako rezervo slad- korja 7.c imajo in ga ob morebitnem pomanjka- nju lahko takoj dostavijo Irgovinam. Lani so bili v Kočni uspešni tuđi pri prodaji premoga. Skupaj so ga potrošnikom dostavili 6.500 ton in tako 72-odstotno izpolnili zastav- Ijcni nacrt (ob znanih težavah s premogom grc za izredno visok procent, ki so ga dosegli Ic v redkih občinah). Prodali so še 3.400 kubikov drv, imajo pa jih še na zalogi. Večina Kamniča- novje tako dobila potrebno kurjavo za letošnjo zimo. Manj lukenj v preskrbi bej skrbno pripravili. Konkretno povećano: za- loženost trgovin z najbolj potrebnimi živili bo razmeroma dobra tuđi letos, saj jih bodo poslali na trg se za približno 5 odstotkov več kot lani. Naj dodamo, da so le-teh že lani prodali nekoli- ko več kot so načrtovali - pomanjkanja (in z njimi nezaupanje kupčev) so povzročila tuđi večje nakupe. V Kočni so većino samoupravnih sporazumov s trgovskimi, prehrambenimi in drugimi organi- zacijami o dobavi blaga že sklenili. In to za večje količine kot lani. Vse sporazume bodo zaključili do sredine februarja. Novost bodo letos tuđi dodatne rezerve živil. Ob že dogovorjenih koli- Za prihodnjo kurilno sezono nameravajo za- gotoviti približno 9.000 ton premoga. Prodaj ali ga bodo enakomerno čez vse leto. Zatopriporo- čajo občanom, da z nakupi ne čakajo do novem- bra ali ćelo decembra, temveč da ga kupijo že spomladi. Potrošnja in nakupi letos ne bodo omejeni s posebnimi ukrepi (boni ali kuponi). Vprifneru, da bo na trgu kakšne vrste blaga primanjkovalo, bodo nadzor nad razdelitvijo prevzeli potrošni- ški sveti. Le tako bo namreč mogoče zagotoviti pravilno razdelitev medobčani ingospodinjstvi. B. PLEŠEC Predsedstvo je obravnavalo tuđi program dela občinske skupščine v letu 1983. Ne more- mo mirno mimo ugotovitve, da pri oblikovanju programa dela s svoj i mi predlogi in pobudami ni- šo sodelovale ne krajevne skup- nosti in ne organizacije združe- nega dela, kot da je delo občin- ske skupščine stvar upravnih or- ganov, strokovnih služb in včasih mogoče tuđi družbenopolitičnih organizacij. Tako občinska skup- šcina ne more postati mesto, kjer bi razreševali probleme, ki se po- javljajo v združenom delu ali krajevnih skupnostih v občini, ampak postaja mesto, kjer dele- gati sprejemajo odlokc in potrju- jejo odloćitve strokovnih služb, čeprav so tuđi te lahko kvalitetne in dobro pripravljene. Ker v letošnjem letu potoka 40. rojstno leto socialistične Ju- goslavije je predsedstvo govorilo tuđi o programu proslav in prirc- ditev v letošnjem letu. Osrednja proslava bo ob dnevu republike, 40-lclnica rojstva nove Jugosla- vije pa bo vtkana v programih drugih prireditev in proslav če/. vse leto. Seveda pa nas to ne sme zave- sti v proslavljanje preko celega leta, saj borno ta jubilej, pomem- ben za vse narode in narodnosti Jugoslavije najbolje proslavili z učinkovitim uresničevanjem na- log, ki jih pred nas vse postavlja- jo aktualne gospodarske in poli- tične razmere. JOŽE ZAGORC Plan izvoza v letu 1983 Po prvih podatkih SISEOT načrtujejo kamniške delovne orga- nizacije letos kar za 25% večji izvoz glede na leto 1982, medtem ko je v resoluciji za leto 1983 predviđen 19% večji izvoz. Največji izvoz blaga v letošnjem letu načrtujejo v Stolu in šcer za 291 milijonov din. Znatno povećanje izvoza blaga načrtujejo tuđi v Alpremu, saj pričakujejo, da se bo izvoz od 183 tisoč din v letu 1982 poveća! na 47,132 milijonov din. Oskrbljenost s surovinami n repromaferiaE Većina DO se še nadalje srečuje s problemi pri nabavi rezerv- nih delov. Velike težave imajo v Titanovem tozdu livarna z nabavo koksa, saj je dobava zelo neredna, medtem ko ima Alprem težave pri nabavi žice. Rudnik kaolina in industrija pohištva Stol pa z zagotavljanjem zadostnih koban kurUnega olja. Fizični obseg proizvodnje Po prvih podatkih, ki smo jih dobili pri delovnih organizacijah ocenjujemo, da je bil fizični obseg proizvodnje v letu 1982 za 103,9 indeksnih točk višji kot v letu 1981. Zelo ugodne rezultate rizične proizvodnje so v letu 1982 dosegle predvsem naslednje delovne-organizacije: Rudnik kao- lina, Tovarna kovinskih izdelkov Titan, Tekstilna tovarna Svila- nit, Tovarna Usnja Utok in živilska industrija Eta. Oskrbljenost s ptinom V letu 1982 so kamniške prodajalne plina, ki jih oskrbuje DO Energetika, TOZD Butan plin prcjele 3,5% već plina v jcklcn- kah za gospodinjstva, kot v letu 1981. Prodajalne plina so bile oskrbljcne na osnovi prodanih kolićin v pretek lem letu, zato je bila najboljša oskrba s plinom v Mostah. V občini Kamnik je bil plin v prosti prodaji že od 10. 12. 1982 dalje. Po izjavah predstavnikov TDZD Butan plin je za prve mesece Ictošnjcga leta zagotovljena nemotena oskrba s plinom. Železniški posta jališa O problemih neuvršcenosti Občinska konferenca zveze komunistov Kamnik je pred Mižajoco se konf erenco neu- vrštenih držav v New Delhiju pripravila zanimiv razgovor o aktualnih problemih neuvr- šcenosti. Pogovor, ki je bil 18. januarja, je vodil in pri- pravil uvod Jože Šircelj, novi- nar Dela. V KS Šmarca je urejeno novo železniško postajališče, vlak pa se bo predvidoma začel ustavljati na tem postajališču v začetku februarja. Pripravlja pa se tuđi lokacija za novo železniško posta- jališče na Grabnu (Fužine) v Kamniku. KOMITE ZA DRUŽBENO EKONOMSKI RAZVOJ Vabilo na razstave Kulturni center Kamnik obvešča, da so od 1. januarja 1983 stalne muzejske zbirke na gradu Zaprice in galerijska zbirka Mina Maleš na Titovem trgu 20, odprte v torek in četrtek od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Na gradu Zaprice si lahko ogledate naslednje stalne razstave: razstavo fotografij in dokumentov o predvojnem delavskem gibanju in NOB na Kamniškem, razstavo o tehnologiji in razvoju upognje- nega pohištva ter razstavo o zbiralcu starin in mentorju slovenskih umetnikov, Josipu Nikolaju Sadnikarju. V galeriji je na ogled razstava Mladostna doba slovenskega slikarja in grafika Mihe Ma- leša, ki te dni praznuje 80. življenjski jubilej. Nadalje opozarjamo obiskovalce knjižnice na spremenjen urnik izposoje. Knjižnica je za oblikovalce odprta v ponedeljek in sredo od 9. do 19. ure, v torek, četrtek in petek pa od 9. do 15. ure. ŽTO - TOZD ZA PROMET LJUBLJANA LJUBLJANA, Trg OF 7 VABI K SODELOVANJU - kandidate, ki so odslužili vojaški rok in imajo zaključenih najmanj 7 razredov osnovne sole in nišo starejši od 35 let za usposobitev za premikače - kretnike. S kandidati sklenemo delovno razmerje in jih usmerimo v trimesečno šolanje. Po uspešno končanem šolanju je vsem zagotovljeno delo premikača ali kretnika. - kandidate, ki so končali štiriletno srednjo solo za sprejem v enoletno prometno solo. Kandidati sklenejo delovno razmerje in po uspešno končanem šolanju je vsem zagotovljena zaposlitev na delih in nalogah vlakovnega odpravnika. - učence, ki končujejo osemletko vabimo, da se vključijo v usmerjeno izobraževanje za železniške pokliče v Železniški srednješolski center v Ljubljani. V šolskem letu 1983/84 bo v Ljubljani tuđi oddelek prometno transportne usmeritve (sprevodnik, skladiščnik, vlakovodja, prometno transportni tehnik, transportni komercialist), zato jih še posebej vabimo, da se odločijo za izobraževanje na železnici. Vsak učenec, ki bo sprejet v železniško solo, dobi kadrovsko stipendijo. Po končanem šolanju ima vsak zagotovljeno delo na železnici. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7/I. (na železniški postaji Ljubljana) ali na železniških postajah, kjer dobijo vse potrebne informacije. Nujno je še hitrejše usklajevanje prometa Ob uvedbi ukrepov za go- spodarnejšo porabo pogonske- ga goriva (uvedba bencinskih bonov) se je Železniško gospo- darstvo dokaj hitro odzvalo z uvedbo dodatnih potniških vla- kov na progi Kamnik-Ljub- Ijana. Kako na mestu je bila ta po- teza, kaže sedanja zasedenost vlakov, ki so zlasti ob konicah napolnjeni do zadnjega kotič- ka. Tuđi v ostalih delih dneva je potnikov v obe smeri vedno dovolj. Ob tem pa na val na av- tobuse Integrala ni nič manjši. Skratka, potniki med Kamni- kom in Ljubljano ter obratno so se v veliki većini preusmerili od posamičnih avtomobilskih prevo/.ov na javni potniški pro- met. Potrebno bo seveda še mar- sikaj storiti, da bi zagotovili družbeno ćimbolj gospodaren in udoben prevoz, zlasti vsako- dnevnih potnikov, delavcev, di- jakov in studentov. Če smo končno ugotovili, da ima v primestnem potniškem prometu bodočnost železniški prevoz, dopolnjen z avtobu- snim, ki naj pripelje potnike do železniških postaj, potem bo morala biti železnica bolj proz- na v prilagajanju tem usmeri- tvam. Naj v zvezi s tem opozorim samo na tri vprašanja, ki bi jih bilo treba hitreje oz. bolje ure- diti, kot so doslej; vozni red, prodaja vozovnic, cena. Vozni red bi moral bolj upoštevati vpeljan nov začetek in konec delovnega časa v velikem delu organizacij združenega dela (od 8. do 16. ure). Vlak pelje iz Kamnika v Ljubljano vsako uro od petih zjutraj do osmih zvečer, ni pa nobenega vlaka med 6.19 in 8.00 uro, torej okrog 7.00 ure, ki bi pripeljal v Ljubljano malo pred 8.00 uro. podobno je ob povratku. Zakaj ne bi en vlak imel odhod iz Ljubljane ob 16 .20-16.30, ne da morajo delavci, ki zaključi jo svoje delo ob 16.00 uri, ćakati na vlak do 17.00 ure, ali pa se drenjati na prepolnem avtobu- su. Zaradi tako neprilagojene- ga voznega reda izgubijo delav- ci na dan najmanj uro in pol več časa za prihod in odhod z dela, kot bi bilo treba. Posebno vprašanje je proda- ja vozovnic, ki v sedanji obliki prodaja po trgovinah in bife- jih) ne ustreza potrebam, zlasti ne priložnostnih potnikov, ki bi želeli potovati z vlakom. Zakaj ne bi bilo mogoče takim potni- kom omogočiti nakup vozovni- ce na vlaku, ne pa jih kaznovati z 200 din kazni. Nakup meseč- ne vozovnice pa bi moral biti spodbujan z določenim popu- stom in podobno. Kljub vsem analizam in oce- nam strokovnjakov, da je pre- voz po železnici gospodarnejši oz. da so stroški na enega pre- peljanega potnika manjši kot pri avtobusnem prevozu, pa nam železnica spet dokazuje nasprotno. Dd 20. decembra lani se je cena vozovnice na relaciji Kamnik-Ljubljana po- višala od 18 na 21 din, rnedtem ko je Integral sele pred nekaj dnevi povišal svojo tarifo na 20 din. Torej bo v bodoče potnik, ki se je »preusmeril« na vlak, plačeval okrog 50 din na mesec več, kot tišti, ki potuje z Inte- gralom. Prav bi bilo, da bi dele- gati v skupnosti za železniški in luški promet zahtevali pojasni- lo za tako politiko cen. F.S. Avtobusna postaja končana do aprila Od ponedeljka, 17. januarja. naprej vozijo z ljubljanske avto- busne^ postaje proti Kamniku tri- je novi avtobusi na dan. Novi odhodi proti Kamniku so ob 18.15, 19.30 in 21.45. Zadnji je namenjen predvsem prevozu de- lavcev iz domžalskih in menge- ških delovnih organizacij v smeri Kamnika. Pri tem se najbrž marsikdo sprašuje, kdaj bodo ti in vsi drugi avtobusi zapeljali in ustavil na novem kamniškem avtobusnem postajališču. To bi moralo biti (vsaj po danih obljubah) konča- no ob koncu lanskega leta. No, dela so se zavlekla. Nekoliko jih je oviral mraz, saj je bilo treba veliko materiala navoziti in pn- merno utrditi. Izvajalec - SGP Graditelj se je obvezal, da do- konča postajališče do aprila, končna cena objekta pa kljub ka- snitvi ostaja nespremenjena. 3 KAMNIŠKI OBČAN / 24. JANUARJA 1983 Težave pri organiziranju SKG Kakšen je položaj v Stanovanjsko- komunalnem gospodar- stvu več kot šest mesecev potem, ko so zanj sprejeli ukrep družbenega varstva? Naštejmo najprej nekaj dejstev. Prvo: začasni kolektivni poslovodni organ je uspel urediti nekatere samoupravne akte, ki jih SKG ni imel - še vedno pa je vprašljiv statut delovne organizacije. Drugo: konec decembra so se delavci SKG z referendumom odločili, da se po novem organizirajo po tozdih (opredelili so se za tri tozde: projektivni biro, stanovanjsko-komunalno gospodarstvo in inženiring). Tretje: o novi, predlagani organiziranosti SKG so kritično spregovorili na zadnji seji občinskega izvršnega sveta. Na izvršnem svetu so se pogovarjali predvsem o tem, kaj pomeni nova organiziranost na tozde in kakšne so njene pre- dnosti oziroma pomanjkljivosti. Pri tem so se člani IS strinjali, da s takim organiziranjem ne soglašajo. Svoje mnenje so podkrepili s tem, da nova organiziranost ne zagotavlja ločeva- nja med dejavnostjo splošnega družbenega pomena (stano- vanjsko in komunalno dejavnostjo) in dejavnostjo, ki si doho- dek pridobiva na trgu (projektivo). Menili so, da bi morala nova (oziroma bodoča) organiziranost SKG zagotoviti ravno to - to je jasno razmejiti med svobodno menjavo dela in tržnimi odnosi. Slišati je bilo tuđi, da bi tako razmejitev najlažje dobiti z organiziranjem dveh samostojnih dclovnih organizacij. Z nerešenim vprašanjem organiziranosti ostaja odprto tuđi vprašanje statuta SKG. V njem je namrcč potrebno natančno opredeliti, kaj je glavna dejavnost delovne organizacije. Hkrati s tem se ob razpravah o SKG vseskozi i/.postavlja tuđi problem kamniške projektivne dcjavnosti, saj se sedaj po- dvaja, kljub temu, da dela ni za vse dovolj. Zato najbrž ni smotrno, da ostaja projektiva še naprcj razdrobljena, da vleče vsakdo na svojo stran, ko pa so težave skupne. B. P. Zmanjševanje kadrovskih štipendij je slaba naložba Stipendiranje naj bi kot ena temeljnih oblik načrtnega izvaja- nja kadrovske politike zagotovilo izenačitev materialnih možnosti /a šolanje v skladu s potrebami združenega dela. KADROVSKE STIPENDIJE izplačujejo delovne organizacije iz sredstev izobraževanja. Evi- denca o strukuturi kadrovskih štipendij v preteklem letu je bila pri nosilcih razvoja občine sle- deča: Glede na števiio zaposlenih v mesecu decembru 1982 imajo največ kadrovskih štipendistov TITAN (1554 zaposlenih, 65 šti- pendistov), KIK (848 zaposle- nih, 28 štipendistov), ZARJA (185 zaposlenih, IO štipendi- stov), GRADITELJ (407 zapo- slenih, 15 štipendistov), AL- PREM (352 zaposlenih, 13 šti- pendistov), STOL (1498 zapo- slenih, 30 štipendistov), UTOK (701 zaposlenih, 24 štipendi- stov). Nekatere delovne organi- zacije (STOL, KIK, GRADI- TELJ, RUDNIK KAOLINA) v preteklem letu torej nišo uspele podeliti 92 kadrovskih štipendij, ki so bile većina razpisane za III. in IV. stopnjo zahtevnosti izo- braževanja v lesarski, kemijski, gradbeni in rudarski usmeritvi. Še vedno ni dovolj odziva med mladino za te pokliče. Eden od vzrokov je gotovo tuđi spol. Fantje se dovolj uspešno vklju- čujejo v kovinarske in elektro pokliče, dekleta pa se v te pano- ge ne vključujejo. Tuđi v prihod- njem letu ni pričakovati bistve- nih premikov, ker je v generaciji 1983 le 177 fantov od 392 osmo- šolcev; problem bo ustrezno vključiti 215 dcklet. Veljalo bi proučiti delovne pogoje v defici- tarnih poklicih. Velik pomen ima tuđi vrednotenje teh poklicev. Razmerje v kadrovskih štipendi- jah je 43:27 v korist proizvodnih poklicev. Naj bol j pogoste so v nasldenjih usmeritvah: kovin- sko-predelovalna, lesarska, ke- mijska, gradbeništvo, elektrote- hniško. Koficient štipendij na 100 zaposlenih v občini znaša 2,32, kar je malo v primerjavi s povprečjem SR Slovenije, ki je 3,75. Razmišljati bi morali pred- vsem v tistih delovnih organizaci- jah naše občine, ki zmanjšujejo ali sploh opuščajo kadrovsko sti- pendiranje na račun kadrov iz letnega priliva in fluktuacije de- lavcev. Z razpisanimi štipendijami OZD vplivajo na odloči ve mla- dih pri vključevanju v izobraže- vanje in delo. Primerjava razpisov štipendij iz preteklih let kaže, da je največ potreb po šti- pendistih ozkega in širokega pro- fila, zaostruje pa se pri stipendi- ranju in zaposlovanju absolven- tov srednjih, višjih in visokih šol. Rast štipendij na II. in III. stop- nji /ahtevnosti srednjega usmer- Občane obveščamo, da smo odprli kemično čistil- nico in krpalnico, v kateri poleg čišćenja opravljamo še zamenjavo zadrg in tra- kov, daljšanje in krajšanje oblačil, popravilo srajc in druga drobna popravila. Sprejemnica je odprta vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 18. ure, v sobo- to pa od 8. do 11. ure. MARIJA ANDIČ, Ru- dnička 1, Kamnik (poleg samopostrežne trgovine na Bakovniku). Opravljam elektroinštalatije novih gradenj in adaptacije starih stavb. JOŽE SVER, Zikova 3, Kamnik. Različna mnenja zahtevajo analizo, ne pa diskvalifikacijo V najem vzamem lokal v cen- tru Kamnika. Ponudbe na uredništvo Kamniskega ob- cana, Tomšiceva 2, Kamnik. Gradbeno elektro omarico in CIN 35% prodam. Telefon 831-362. Neko* je Miroslav Krleža za- pisal: »Boj s peresom sodi med največja junaštva«. Svojo misel o junaštvu pisane besede je takole razložil: »Pisatelj piše in zapiše vse, kar ima povedati, če ima kaj povedati!« Novinarsko pisanje ni umet- nost, je pa sposobnost opisova- nja vsakdanjosti. Za to opisovanje novinarji uporabljajo različne novinarske zvrsti: informacijske, interakcij- ske, interpretativne, ekspresivne in fotopublicistične. V Kamniškem občanu (20. de- cembra 1982) sem objavila gloso (interpretativna novinarska zvrst) z naslovom »Enakost pred zakonom«. V naslednji, prvi le- tošnji številki Kamniškega obča- na pa je bil objavljen ogorčen odgovor ha to gloso. V prispevku z naslovom »Zakaj na tak na- čin?« avtorica članka očita moje- mu prispevku zmerjanje vsev- prek, nemoralnost tega kvazino- vinarskega pisanja in nepoznava- nje novinarske etike. Enega bi- stvenih clementov članka pa je bralka zanemarila. Namreč to, da sta bili besedi »trebušniki« in »velmožje« v narekovanjih, da se tam (in v glosah nasploh) ne govori o konkretnih osebah, in da jih zato novinar lahko poime- nuje tuđi XY, da je imel članek satirično noto, ki naj bi poudarila nek družbeni problem in vzbudi- la pozornost javnosti (Saj jo očit- no tuđi je, le da so nekateri videli bistvo prispevka v zmerjanju de- belih ljudi, ki navadno največ store za družbo!). Na rokopisu je bilo nad naslo- vom »Enakost pred zakonom« tuđi pripis GLOSA. In kaj je to? Kratek, jeđrnat komentar z ele- menti satire, jedkosti, polemične kritike, zbadljivosti. Povod za gloso je novica, dogodek, za ka- terega ni nujno, da je pomem- ben, bistven. (Znameniti češki novinar E. E. Kisch je nekoč za- pisal: »Nič ni bolj senzacionalne- ga od časa, v katerem živimo!«) Glosa gre zavestno v drugo smer kot komentar. Biča družbo, jo smeši, poudarja njene negativne tendence, ideje, pomanjkljivosti. Smeši osebnosti, ki stoje za temi dejanji (in ki nišo imenovane). Gre za resnične dogodke, ne gre za humor. Zato je to novinarska zvrst. Glosa zaoštri polemiko, ne izvabi le smeha, ampak tuđi gre- nak priokus. Vse to torej sodi v časopis, ki je sredstvo javnega obveščanja. Dolgo časa se že lomijo kopja o novinarski etiki, v obravnavi je .nov kodeks novinarstva. Vendar, o tem naj razpravljajo pristojni za to področje! Z moje strani samo še nekaj o publicistiki in publicistih, kot strokovno rečejo novinarjem. Pisanje je avantura in težak posel, tako kot je branje soavtor- stvo teksta, ker ga vsak človek bere po svoje, in zaradi svoje individualnosti in različnosti vidi v njem nekaj drugega kot drugi. Tako je pri spoznavanju, razmiš- ljanju in pisanju. Dober novinar piše zato, da ljudi tema zamika, jih obvesti. Nikoli jih ne srne pu- stiti brezbrižne. »Vedno je upanje, če imaš vo- ljo, da se boriš!« (Clark Gable) Talent se kaže v volji in želji, da bi drugače videl svet. Vedno ma- lo manj konformno kot drugi. Latinskoameriški pregovor pravi: »Kdor ni revolucionar pri dvajsetih, nima srca, in kdor ni reakcionar pri tridesetih, nima pameti.« ROMANA GRČAR Obogatimo prve korake potrošniškega sveta Potrošniški svet Zaprice se je prvič predstavil javnosti ob deli- tvi bonov za plin. Imenovale so ga družbenopoliticne organizaci- je s tega področja. Ko se je po daljšein času spet pojavil v trgo- vinah pralni prašek, se je potroš- niški svet povezal z Marketom na Kranjski cesti. Ob tej priliki sta Market in potrošniški svet sklenila začasni sporazum, po katerem bo Mar- ket ob takih prilikah oddvojil 10 odstotkov prejetih količin za sta- re in oslabele občane. Tako jim je omogočil, da pridejo tuđi oni do deficitarnih artiklov, ki jih lahko dobijo še en dan po tem, ko jih v trgovini že zmanjka. Po- trošniški svet je posredoval trgo- vini spisek občanov, ki bi po mnenju sveta prišli v poštev za posebno delitev. Menil je, da spadajo na ta spisek vsi tišti ob- čani, ki živijo sami ali pa v dvoje, če sta oba člana gospodinjstva s ara preko 65 let. Prav tako naj bi imel mesto na spisku občan, ki je starejši od 70 let, a živi v dru- žinski skupnosti - gospodinjstvu, ki šteje prek 5 članov, ker ima taka družina po mnenju sveta pravico d vodstvom profesorice Marijane Mreela. Kot glasl>ena voditeljica je bila z njimi tovari- šiea Jelka Srebrie. Vodja, tovari- šiea Mreela, je pozdravila vse prisotne v imenu RK in v imenu sole: prišli so, prinašajoči našim stanovalcem za praznik sonce in radost s pesmijo in deklamaeija- mi, obenem s prelepim šopkom in dvoma skulplurieama, izdol- kom solo. Bili smo presenećeni, ,šo bolj pa ob programu, domisel- no in i. občutkom izbranom za to priliko, iz proznih odlomkov in poezije ter anekdot iz vojnoga časa in partizanskoga življenja so nam priredili pravo predstavo. Ob zaključku so nastopajoči predali za praznik še voščilo s posniškimi besedami, naj rastejo mostovi iz naših sre v vsa srca in naj se pno ti mostovi v svetove ljube/ni! MARIJA I.AVRK"' (Ne)varne stopi nje pod Grintavcem- Nad nosili ponesrećenca smo stegnili roke in si na drugi no- voletni dan voščili srečno novo leto. Prej se tega ni nihčc spo- mnil. Poškodovanega Romana je odpeljal rešilni avk>, reševal- [ Dopisujte \v Kamniškl občan »Pod Grintavcem se je zgo- dila gorska nesreća. Planinec je moćno poškodovan in potrebu- je pomoć. Poklićite gorske re- ševalce.« Tako je drugega ja- nuarja neki planinec obvesrii postajo milice v Kamniku. Mi- ličniki so zaćeli obveščati reše- valce. Brneli so telefoni in hi.šni zvonci v stanovanjih reševal- cev. Veliko jih je bilo še v hri- bih, nekateri so se že vračali, drugi so odhajali. Začela se je reševalna akcija. Letošnji novoletni prazniki so bili res lepi, zato ni čudno, da je već planincev zamikalo videti in doživeti gore v snegu, soncu in temni modrini nad vr- hovi, kjer je veter odnašal še zadnje ostanke pršića in brusil strma snežišća. Prav ta pa so bila v teh dneh precej nevarna in hoja po njih je bila varna le za opremljene in izkušene pla- nince. Sonce je bilo že nizko nad Kalškim grebenom, ko se je osemnajstlctni planinec Dušan vzpenjal po strmem snežišču proti Malim vrateom nad Ko- krškim sedlom. Hodil je sam. Snežišče je bilo zmrznjeno in hoja precej zahtevna in nevar- na. Tuđi klože so za neizkušene nevarne pasti. V rokah je držal cepin in previdno izbiral varno stopinjo. Nenadoma je ni bilo već. Zdrsnil je... Zlomi! se mu je cepin in z ničemer se ni imel ustavljati. Nihče ga ni videl, nihće ga ne bi slišal, če bi klical na pomoć. Med drsenjem čez kopni sklani rob je dobil hude poškodbe in izgubil zavest. Ko se je prebudil, je komaj dojel, kaj se je z njim zgodilo. Za svojo rešitev je moral storiti vse sam. Pihal je veter in zeblo ga je. Proč mora od tod, to je dobro vedel, toda bolečine od poškodb so bile vse hujše. Sku- ša] se je dvigniti, toda kako. Bolel ga je hrbet, leva roka je bila zlomljena. Razmišljanju je moralo slediti de janje, saj do koče na Kokrškem sedlu ni ta- ko daleč. Hodil je poćasi in previdno. Zanj je bila to krep- ka preizkušnja volje in moči. V koči je utrujenost premagala vso njegovo moć in obležal je ■ na pogradu zimske sobe. Potre- boval je hitro pomoć.. Njegov prijatelj in drugi pla- ninci so takoj obvestili gorske reševalce. Helikopter RSNZ je še pred sončnim zahodom pristal pred kočo na Kokrškem sedlu. To je bila najboljša pomoć za poško- dovanega Dušana, ki ni imel izkušenj za hojo po strmih zmrznjenih snežiščih. Izkušnja je dragocena, če se ne zgodi najhujše. Med pristankom heiikopter- ja so planinci obvestili pilota, da je maloprej pod kočo zdrsel še en planinec in leži tristo me- trov nižje z zlomljeno stegnje- nico. Pomoć helikopterja brez gorskih reševalcev ni bila mo- goča. Ovira je bila tuđi žičnica in prvi ponesrečenec je moral priti čim prej v bolnico. Helikopter je s ponesrečen- cem odletel proti Kamniku in pilot je med letom obvestil po- stajo milice o drugi nesreći. Za- čeli so se zbirati novi reševalci, med tem pa je helikopter v Ka- mniku odložil prvega ponesre- čenca in odnesel nazaj na Ko- krško sedlo dva reševalca, ki sta se takoj spustila do pone- srećenca. Već helikopter ni mogel napraviti. Mračilo se je. Okrog sedme ure zvečer je bila većina reševalcev z opremo na hrbtih že pri ponesrečencu, dvajsetletnemu Romanu. Mo- rali smo hiteti, ker je že več ko dve uri ležal na snegu in zeblo ga je. Čeprav je imel zlomljeno stegnenico je moško prenašal hude bolečine. Čakala ga je dve uri dolga nošnja v gorskih nosilih in garanje reševalcev, ki so ga po temi in slabi poti nosili v dolino. »Spodrsnilo mi je takoj pod kočo na Kokrškem sedlu,« je začel pripovedovati Roman. »V rokah sem imel samo smučarske palice, dereze pa v nahrbtniku. Drsel sem z veliko hitrostjo po zmrznjenem sneži- šču. Večkrat sem udaril ob zmrznjene kepe snega in ne vem, kdaj sem zlomil nogo. Ustavil sem se po naključju v napihanem pršiću. Samo da ni bilo še kaj hujšega,« je končal Roman. Reševalci smo z nosili v ro- kah in prižganimi bakljami hi- teli proti Kpncu. Kljub mrazu se je iz mož cedil znoj, za poći- tek ni bilo časa. Tuđi zaklel je kdo, od udarca, napetosti, na- pora. To je garaško delo. Po radio zvezi smo prejeli obvestilo, da je rešilni avto že v Koncu. Za trenutek smo poćili. ci pa smo s še enim zadošče- njem in upanjem, da smo po- magali človeku, odšli iz Konca proti Domu v Bistrici. CENE GRILJC Perutnina Zalog Komisija za delovna razmerja TO2D Reja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge 1. PRODAJA MESA, JAJC IN STRANSKIH PRODUKTOV v prodajalni Perutninske farme Duplica Pogoji: - KV prodajalka - 1 leto delovnih izkušenj v stroki 2. VZDRŽEVANJE IN IZDELAVA OPREME IZ LESA na Perutninski farmi Duplica Pogoji: - KV mizar - 1 leto delovnih izkušenj - tečaj iz varstva pri delu Ponudbe na objavljena dela in naloge sprejema Ka- drovska služba Perutnine Zalog. Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana Polje. Rok za sprejemanje po- nudb je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo. ___7 Skupina kamniških planincev na obisku v Ložu in na Travni gori. Ustanavljanje planinskih skupin na šolah Vzgajanje mlađega rodu je dolžnost vseh dejavnikov, ki jim je pri srcu naša prihodnost in na- predek. Med te oblike vzgoje spada tuđi planinslvo. Oktobra lani je »Kamniški ob- čan« pisal o ustanavljanju pla- ninskih skupin, o njihovom po- mcnu in vplivanju na zdrav raz- voj mladoga rodu. Pri nas v ka- mniški občini formalno obstajata le dve skupini; prva na osnovni soli v Stra- njah, ki je številčno in kadrovsko zelo močna in druga, ki je bila sele pred ne- davnim ustanovljena v Izobraže- valnem centru Rudolfa Maistra, je številčno šibkejša in si še utira svojo pot, pa je kljub temu že smelo zaorala prve brazde, med- tem, ko na vseh ostalih šolah še ni bistvenega premika. Nekoliko so se stvari pričele ugodno razvi- jati na podružriični soli v Meki- njah in Nevljah, medtem ko za ostale sole planinsko društvo ni- ma podatkov. Planinsko društvo Kamnik prosi osnovno solo Toma Brejca, osnovno solo Frana Albrehta in osnovno solo Komenda, da v ok- viru učnega programa, zlasti v dejavnosti telesne kulture, čim prej uresničijo te naloge, saj pla- ninstvo tuđi spada v redni obseg društvenih dćjavnosti na soli. Mladinski odsek in odsek za informiranje in propagando Pla- ninskega društva Kamnik, pa tu- đi drugi dejavnikk, so pripravlje- ni v polni meri sodelovati pri for- miranju planinskih skupin, jim dajati pomoć, po potrebi organi- zirati planinsko solo za varno ho- jo po gorah, da bi s tem dali polno spodbudo tištim družbe- nim delavcem, ki jim je skrb za vzgojo mladine najvažnejša. V jubilejnem letu 1983 - 90 LETNICA PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK - naj bi bilo pomembno torišče dela na vseh šolah predvsem dobra orga- nizacija planinskih skupin in nji- hovo vkljućevanje v aktivnosti planinskega društva. Vsa priza- devanja morajo težiti k dobrim vzgojnim metodam in oblikova- nju osebnosti mlađega človeka, k čemer planinstvo lahko mnogo prispeva. O rezultatih te naloge bo pla- ninsko društvo bralce ponovno seznanjalo v naslednjih mesecih, marca in aprila in poročalo o uspehih, ki so že doseženi, hkrati pa tuđi o težavah, ki spremljajo ta hotenja. S skupnimi prizadevanji šol in planinskega društva se lahko na- dejamo, da bo v bližnji priho- dnosti položaj v mnogočem dru- gačen. Od dobrih mentorjev iz vrst šolnikov v vsaki planinski skupini pa je "uspeh dela že v dobršni meri zagotovljen. STANE SIMŠIC Tekmovanja mladih Letošnje tekmovanje za pokal občinske organizacije mladih, ki ga kot vsako leto doslej organizi- ra komisija za šport in prireditve, se bo prieelo nekoliko prej, kot je bilo do sedajv navadi. Odločili smo se namreč, da med prvotnih osem diKciplin vključinio še tek- movanje v veleslalomu in keglja- nju. Prvo tekmovanje bi moralo bi- ti v veleslalomu že 15. januarja 1983, vendar je zaradi neugo- dnih vremenskih razmer žal od- padlo in je prestavljeno na ka- snejši čas. Tako bo letošnja otvoritvena tekma za pokal OK ZSMS v keg- ljanju, ki bo 30. 1. 1983 na keg- ljišču Planinka. Ženske bodo pri- čele s tekmovanjem ob 8. uri, moški pa takoj za njimi. To tekT mo organizira OK ZSMS, zadnji rok prijav pa je pol ure pred pričetkom tekmovanja. Ženska ekipa šteje dve tekmovaiki, mo- ška pa štiri tekmovalce. Tekmuje se ekipno, vsaka OO ZSMS pa lahko prijavi neomejeno število ekip. Razporeditev tekmovanj z da- tumi in posameznimi OO ZSMS, -ki sq organizatorji tekmovanj: tekmovanje datum organizator (00) 1. kegljanje 30. 1. 1983 OK ZSMS 2. šah 12. 2. 1983 Titan 3. namizni tenis 26. 2. 1983 ZUIM 4. streljanje 12. 3. 1983 Stol in KIK 5. kros 26. 3. 1983 ' Mekinje 6. košarka 2. in 3. 4. 1983 ŠCRM 7. odbojka 16. in 17. 4. 1983 ŠCRM 8. rokomet 30. 4. in 8. 5. Center 9. nogomet 14. in 15. 5. Nevlje Tekmovanje v veleslalomu bo, ko bo dovolj snega. Na vsaki tek- mi bodo najboljše tri ekipe pre- jele diplome, vsako tekmovanje pa se tuđi točkuje in sicer: prvou- vršceni 10 točk, drugouvrščeni 8 točk, tretjeuvršćeni 6 točk, četr- touvrščeni 4 točke, petouvrščeni 3 točke, šestouvrščeni 2 točki; vse ostale sodelujoče ekipa pa prejmejo po 1 točko za sodelova- nje. Ob koncu tekmovanja borno najuspešnejšim ekipam v skup- nih seštevkih podelili diplome in pokale. : Branilci naslova lanskega tek- movanja so: pri moških OO ZSMS Duplica; pri ženskih OO ZSMS Center in skupno OO ZSMS Center. In kdo bo najboljši letos Vidimo se torej 30. 1. 1983 na prvi tekmi za pokal OK ZSMS Kamnik v kegljanju KOMISIJA ZA ŠPORT IN PRIREDITVE PRI OK ZSMS KAMNIK Devetdeset let planinskega društva 19. julija 1983 bo minilo 90 let, ko je bilo ustanovljena podružnica Slovenskega planin- skega društva v Kamniku. Že večkrat je »Kamniški občan« pisal o jubi- lejnem letu Planinskega društva Kamnik. Ob raznih prilikah je bil predstavljen tuđi delni program načrtovanih aktivnpsti društva v tem jubilejnem letu; danes vas želimo seznaniti z dokumentom, ki konkretno dokazuje rojstvo Planinskega društva Kamnik. Pred skoraj 90. leti so Kamničani prejeli okrožnico, s katero so jih vabili na občni zbor Kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva: VRLI GOSPODJE NARODNJAK! RADI NUJNEGA VAŽNEGA POGOVORA PROŠENI IN VABUENI STE, DA SE DA- NES DNE 19. 7. 9.1 NA VEČER OB 1/2 Suri GOTOVI SNIDESTE V GOSTILNI PRI GOSP. KENDA. DA VAM JE NARODNOST PRVA STVAR SEM OBVERJEN; NADEJAM SE PA RADI TEGA TUĐI Z GOTOVOSTJO. DA SE DANAŠNJEGA VEČERA POLNO- STEVILNO UDELEŽISTE. TUĐI ROJAKI. KI BI SE RADI NUJNO- STIMORDA NE BILI OSEBNO VABILI. SO DOBRODOŠLI. KAMNIK DNE 19. 7. 1X93 JOSOP MOČNIK Kakor je razvidno, letos mineva 90-letnica za planistvo na Kamniškem tako pomembnega do- godka. Gotovo je za tedanji čas predstavljala ustanovitev PLANINSKEGA DRUŠTVA zelo plemenito gesto boja za ohranitev slovenske narodnosti spričo vedno večjega pritiska za po- tujčevanje. Ta akt pomeni brez dvoma tuđi politično akcijo, ki je vlivala poguma tedanjim prizadevnim narodnjakom, da so vztrajali in tuđi uspeli v boju za krepitev in uveljavljanje slovenstva tuđi na drugih področjih. Kamnik je znan širši slovenski in jugoslovan- ski skupnosti tuđi z delovanjem'na kulturnem in drugih področjih. V tem času so bile družbene spremembe na gospodarskem in kulturnem po- dročju posledica odločnega boja naprednih So- vencev- Kamničanov. Že lani smo praznovali dve pomembni oblet- nici: 100-letnico prvega moškega pevskega društva LIRA iz Kamnika in 100-letnico gasil- skega društva Kamnik. Tesno povezano z raz- vojem teh in drugih prizadevanj je prišlo tuđi do ustanovitve PLANINSKEGA DRUŠTVA KA- MNIK 19. jilija 1893 leta. Poslanstvo planinskega društva iz tedanjc do- be narekuje naloge tuđi sedanjim planincem, da še naprej krepijo Ijubezen dojjora in plemeniti- jo tovarištvo, ki vlada med planinci in da vzgaja- jo mladino v zdrave, klene in napredne člane naše dru/beno skupnosti. Stane Simšič Slikano 1894. leta v Kamniški Bistrici. Na sliki je tuđi prvi predsednik društva Josip Moćnik. INTEGRAL DO LPP TOZD Delavnice, b. o. oglasa prosta dela in naloge ZA OBRAT KAMNIK 2 CISTILKI VOZIL (izmensko delo) Ppgoji: NK delavka Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: SOZD Integral, ka- drovski oddelek, Celovška 166, Ljubljana Lokostrelci so se preselili v dvorane Trimske značke Lani je planinsko društvo Ka- mnik, kakor že nekaj let doslej, pripravilo štiri planinske trimske pohode. Obljubljeno je bilo, da bo vsakdo, ki se bo udeležil petih takih pohodov, dobil posebno značko. Planinsko društvo je to svojo obljubo izpolnilo, zato va- bimo vse, ki so se doslej, torej lani in v prejšnjih letih, udeležili petih pohodov in to lahko doka- žejo z žigi, naj se oglasijo. Na planinsko društvo Kamnik naj do 16. februarja pošljejo ali pa pri- nesejo kartončke z žigi in dodajo ime, priimek in naslov. Rok je omejen zato, da bo PD Kamnik iahko pravočasno pripravilo značke in diplome, ki bodo pode- ljene na občnem zboru planin- skega društva sredi marca. BOJČ Kamniški občan OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Zimsko sezono tekmovanj so lokostrelci začeli na odprtem pr- venstvu konce decembra v Mari- boru. Tekmovali so v disciplini FITA 25 metrov v športni hali in mariborskem sejmišču. Kamniški lokostrelci so dosegli nekaj odličnih uvrstitev v posa- mični in ekipni konkurenci. Lo- kostrelci z merilnimi napravami (prosti slog) so tekmovali na re- publiškem prvenstvu, lokostrelci brez merilnih naprav (instinktiv- ni slog) pa so tekmovali na odpr- tem prvenstvu mesta Maribor. V prostem slogu je ekipa LK Ka- mnik osvojila 3. tnesto v Sloveni- ji, nastopili so Janez Kraševec, Dušan Orehek in Mile Desnica. V konkurenci posameznikov v prostem slogu je postal mladinski republiški prvak Drago Desnica in tako svojim uspehom v letu 1982 dodal še eno dragoceno lo- voriko. Zelo dobro sta se v član- ski konkurenci uvrstila tuđi Du- šan Orehek in Janez Kraševec, ki sta osvojila 4. in 5. mesto v repu- bliki, medtem ko se je Mile De- snica uvrstil na 17. mesto. V instinktivnem slogu je Du- šan Letnar v članski konkurenci zasedel odlično 3. mesto, Vojc Colnar pa 4. mesto. Čeprav sta Niko Župan in Boris Jemec ne- koliko razočarala, sta se vseeno uvrstila na 5. oziroma 7. mesto, kar je vsekakor uspeh. V mladin- ski konkurenci je zmagal Emil Andrejka, ki mu je bila to zadnja tekma med mladinci, saj se seli v člansko konkurenco v prostem slogu. Lep uspeh je tokrat dose- ge 1 Mitja Dolinšek, ki je osvojil 3. mesto med mladinci instink* tivno. Tekmovalci LK Kamnik, ki so sodelovali na tem turnirju, so takšen uspeh pričakovali, čeprav bi z malo već sreče lahko dosegli še boljše rezultate. Nedvomno ima velik delež pri uspehu trener kluba Franc Vengust in ne na- zadnje tuđi občinski ZTKO in SITKS, ki sta klubu omogičili vsakodnevni trening v športni dvorani. Šestega februarja bo v športni dvorani lokostrelsko tekmovanje za jugoslovanski pokal, na kate- rem bodo nastopali najboljši ju- goslovanski lokostrelci v discipli- ni FITA 25 metrov. Vabimo vas na to zanimivo tekmovanje. DO KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovor- na urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mi- hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - tzhaja dvakrat mesečno - Naslov uredniš- tva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči ra- čun pri OK SZDL 50140- 678-57039 - Kamniški ob- čan - Rokopisov in foto- grafij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.