m. štBĐURa. v torek 10. decembra 1918. II. leto, ,Slovenski Narod* v$?Ja po $Q$ti* zr kraje bivše Avs.ro-Ogrske. za Nemčijo: Celo leto skupa; naprej. . K 50 ped leta čttrt len iia mesce . 25 — , 13 — . 4 50 ceio ?eto nnprej . ... K 55 — za Amejvko in vse dru^e dežele: celo leto naprej . . . . K 60* — Vprašujem glede Lnseratov se naj prilogi za odgovor dopisni'.'! ali znamka. Đpffivništve (spodaj, pritličje, levo), u na f lova ulica »t. 3, t^lolou mL 85. Izhaja csaii dan svečar. Izvzemal neiel.e la praznili a fnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 54 wm Širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 vin. Poslano (enak prostor) 30 vin, parte in zahvale (enak prostor) 20 vinarjev. Pri večjih insercijah po dogovoru. Nr.vi naročniki naj pošljejo naročnino vedno £$f~ po nakaznici. "igE-'S Na samo pismene naročbe brez puslatve denarja se ae moremo aikakor ozirati .Narodnu tiskarna14 telefon 41. 85. .Slovenski Narod" velja ¥ L}ubi;aui t dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej pol leta . K 48— - 24 — četrt leta na mesec naprej . K 12 . 4 Posamezna številka veSJa 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nevračajo. Uredništvo: Unallova ulica Š-. 5 (v I. nadstr. levo), telefon st. 34. Ite za srečo mile domovine! Predsednik Narodne vlade SHS, Pogačnik, je prejel dne 8. decembra nastopno brzojavko v slovenskem jeziku: u Globoko ginien sem prejel povodom proglasitve ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v edinstveno državo pod žezlom mojega prevzvišenega očeta Petra Vaš, v imenu ljubljanske vlade mi poslani pozdrav iz Slovenije, katere težko ožalošcenje tudi meni prizadeva največjo in prvo vladarsko skrb. Narod in vlada hočemo storiti vse, da se naša svobodna demokratična Jugoslavija /edini v mejah, v katerih naj se združijo vsi bratje našega milega jezika. Naš troimeni narod je izvršil veliko delo ujedinjenja. Zmagal je v težkih bojih s krasnimi uspehi. Trdno sem uverjen, da se tudi ta poslednja borba završi častno tem bolj, ker gre za uresničenje idealov, katere je v tako vzneseni obliki človeštvu proglasil predsednik Wilson in katere so priznali naši plemeniti zavezniki. Prosim Vas, gospod predsednik, da v imenu mojega prevzvišenega očeta kralja Petra in v mojem imenu sporočite vsem vrlim in junaškim Slovencem naš kraljevski pozdrav. Sporočite jim mojo trdno sveto voljo, da skupaj z njimi storimo vse za dobrobit in srečo naše mile domovine. — Aleksander.« MINISTRSKI PREDSEDNIK NARODNEMU VECU. Be?grarJ, 9. deccittOia. (Li. K. u.? Oancs opoldne se je vrnil v Belgrad ministrski predsednik Pašie. Narodnemu Veću v Zagrebu |e poslal naslednjo brzojavko: Prosim N. V., da sprejme nai-iskrenejše čestitke k najsijajnejšernu činu našega troimenskega naroda k proglašenju eđmstva s kraljevino Srbijo in Orno goro. k ustanovitvi točne, neodvisne kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki bo v najkrajšem času dokazala, da je dostojen tovariš in zaveznik velikih narodov, ki ravno ustvarjajo novo dobo miru in kulture. Naš troimenski narod se je neprestane? boril in stremil, da bi dobil svobodo in neodvisnost in sedaj je v zvezi z ostalimi narodi, ki so si tudi usvojili principe pravice, svobode in neodvisnosti vseh narodov, izvojeval sebi in celemu svetu pravico samoodločbe za svoje bodoče živlienjc. Globoka hvala in slava vsem. ki so delali na tem, da se ndejstve naši narodni ideali. Ministrski predsednik in zunanji minister Pašič. UDANOSTNE IZJAVE. Belgrad, 9. decembra. (Li k. tt.) V zadnjih dneh prihajaio številne pozdravne izjave od prebivalstva v Bosni in Hercegovini brez razlike vere srbski vladi. Med njimi «c tudi mnOgo pozdravov iz vrst mahomedanskega in hrvatskega prebivalstva v Bosni. SEDMI SRBSKI POLK V ZAGREBU. Zagreb. 0. decembra (Li- k. u.) Snoči je dopel v Zagreb 7. srbski peš-po!k. Srbski bataljon, ki je bil dosedai v Zagrebu, odide v Kraljevico pri Reki. Krali Peter kronani predsednik repuNl&e. Ameriški žurnalist Marchal je imel preteklo leto razgovor s kraljem Petrom, ki mu je rekel med drugim: »Večji del svojega življenja sem prebil v republiki. Najlepši spomini moje mladosti me vežejo na one dni. ko sem se v francoski vojski boril proti Nemčiji. Takrat sem se jaz boril za Francoze proti Prusom, a danes se bori Francoska proti Nemcem zame in za moj narod. Borba je to, v kateri se voj-sktiiejo svobodni narodi proti nesvo-bodnim. Ker sem skoro vse svoje življenje preživel v republiki, sem srečen, da nisem ničesar drugega, nego kronani predsednik republike. To predsedništvo mi je mnogo dražje od krone. Ponosen sem, da sem v istem smislu kralj, kakor angleški kralj Georges, da sem kralj svobodnega naroda. V vsi Evropi sem edini kralj, ki ga je izbral in izvolil narod. Ko sem zasedel srbski prestol, sta Srbijo tiščali ob tla dve avtokratski državi: Avstro - Odrska in Turčija. Čudim se naravnost, da je ta mala država kljub silnemu pritisku mogla očuvati svoje demokratske ideale, Kot kralj sem smatral za svojo edino dolžnost, da bom izraz želja mojega naroda in njegove vlad e. Ti ideali mojega naroda so se osredotočevali v želu. da bi Srbin živel svobodno v svoji domovini in da ga nih će ne moti v njegovem svobodnem razvoju. Naša prva želja je bila mir. N a s a druga želja je izboljšati u s o d o onih bratov nase krvi, ki so tako dolgo trpeli v turškem r o b s t v u in m o r a-1 i prenašati n a s i 1 s t v a avstrijskega režima. Kot srbski kralj želim edino to, da vidim v e s narod, kateremu pripadam, Srbe, Hrvate in Slovence osvobojene od njihovih zatira 1-c e v, s r e č ne in ujedinjene v eni držav L« Kraljevski dom hiura-gjorgjemčev. Kralj Peter /. Karagjorgjevič je bil rojen dne 11. julija 1844. leta kot sin kneza Aleksandra in kneginje P erzi de Karagjorgjevič. Obiskoval je licej Saint Barbe v Ženevi v svobodni Švici, vojno šolo v Saint Cyru in do leta 1867. generalštabno šolo v Parizu. Ko ie t^. ;~u„,j,„iia nemško - francoska vojna, je mladi princ stupu kui prostovoljec v francosko vojsko in se boril proti Nemcem. Bojeval se je s takšno hrabrostjo, da je bil odlikovan z redom častne legije. Ko je leta 1875. izbruhnila vstaja krščanske raje proti Turkom v Bosni, se je princ Peter postavil na čelo večje čete, ki se je napotila v Bosno, da tam na strani uboge raje nadaljuje borbo proti Ulitemu Turčinu. Junaška dela, ki jih je tu izvršil princ pod imenom »Petra Mrkonjiča«, so zapisana z zlatimi črkami v poveš t niči bosanskih vstaj. Vstaja žal ni imela uspeha in princ Peter je moral s svojo hrabro četo bežati preko meje. Leta 1883. se je princ Peter Karagjorgjevič oženil s Iičerko takratnega črnogorskega kneza Nikole s prince zinjo Zor ko Ljubico. Iz tega zakona so izšli trije otroci: jnincezinja Jelena, rojena na Reki leta 1884., sedaj poročena z velikim knezom Ivanom Kon-) štantinovičem, kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju leta 1887., in kraljevič Al e k s a n d e r, sedanji regent, rojen na Cetinju leta 1889. Kralj Peter ima brata kneza Arzenija Karagjorgjeviča, ki se je poročil s kneginjo Auroro l)e-midovo, njiju sin je knez Pavle, rojen leta 1803., Arzetvj Karagjorgjevič živt v Rusiji in se je s svojim velikim junaštvom odlikoval zlasti v rusko - japonski vojni. — Princ Peter Karagjorgjevič. sedanji kralj, je od leta 1895. — soproga kneginja Zorka mu je umrla leta 1890. — živel kot privatnik v Ženevi. Ko pa so Srbi leta 1903. odstranili tiranskega kralja Aleksandra in kraljico Drago, ga je narodna skupščina soglasno izbrala in izvolila za kralja. Izvolitev mu je sporočilo posebno odposlanstvo, ki ga je tudi spremljalo na potu v Belgrad. Kralj Peter je dne 25. junija 1903. leta prisegel na ustavo. Dne 20. oktobra 1904 ie bil v Bclgradn svečano kronan za srbskega kralia. K svečanosti kronanja so biV, povabljeni tudi Slovenci. Kakor vemo iz najzanesljivejšega vira. ie bila to izrecna kraljeva želja, naj se povabijo na k r o-nunske svečanosti tu d i S l o-v en c i. Temu vabilu so se Slovenci odzvali v velikem številu. Takrat se je priredita tudi prva jugoslovanska umetniška razstava, takrat se je tudi vršilo prvo zborovanje jugoslovanske akade-mične mladine in krali Peter je takrat svrcicl v posebni avdijenci prve Slovence. Čim ie zasedla kraljevska hiša Karaviorgicvičev srbski nrestol. je tudi nastalo intenzivno jugoslovansko gibanic. k: ga ie nodniral sam krali In vse n tegove vlade. S kakim ^ uspehom, to ie pokarala svetovna voina. to so pokazati dogodki, iz katerih se je rodila svoboda, ki jo sedaj uživamo. Kubo ftitl SrMjn kmetske koristi. I Iz razgovora s srbskim politikom.) Poljedelec je v Srbiji milienec. Srbija je kmetska zemlja. Mi vsi smo rojeni v kmečki hiši. Ni se torej čuditi, da se posveča največja pažnja blagostanju kmetskega stanu. On je temelj naše države. Na plečah našega kmeta počiva vse. Država se je trudila, ua bi dala kmetu močna in čvrsta pleča, in hvala Bogu, ta trud ni bil brezuspešen. Naš kmet je zdrav v popolnem zinislu besede. A da je zdrav, za to so se pobrigali že prvi ustanovitelji srbske države. Takoj potem, ko so se morali Turki umakniti iz Srbije, so Že pri nas rešili agrarno vprašanje. To vprašanje ie bilo rešeno povsem temeljito. Vsa turška Veleposestva je odkupila država in jih razdelila med kmetsko prebivalstvo, priznavajoč mu obenem, da odkupno ceno plačuje v primerno dolgih obrokih. Po turški vojni leta 1877 in 1678 smo dobili v svoje roke nove pokrajine okiog Niša, Leskovca, Vranje In Pirota. Tudi tU je narod zdihoval pod težkim jarmom turških veleposestnikov. Brez odlaganja smo tudi tu rešili agrarno vprašanje. Veleposestniki so dobili novce in odšli v Carigrad, kmet pa je dobil zemljo, ki jo je potem polagoma plačeval. Kar so ostali kmetje še dolžni za ta zemljišča, jim je poklonila država kot darilo neposredno pred balkansko vojno in to po sklepu narodne skupščine. Sedaj ni v Srbiji niti jednega veleposestva in niti jednega kmeta, ki bi me. izvirajoče iz te agrarne reforme. To agrarno vprašanje je hotela Srbija rešiti tudi v Macedoniji. Toda v tem poslu jo je zatekla svetovna voina ter preprečila že započeto delo. V obče smemo trditi, da je politično gospodarsko geslo kraljevine Srbije tole: Zemlja naj pripada kmetu! Na ta svoj demokratsko - gospodarski princip smo Srbi upravičeno ponosni in izvajamo ga povsodi do skrajnih posledic, kjerkoli zaplapola naša zastsva. In dasi bi bilo to, kar je učinila Srbija, že zadostno, da se ž njim proslavi vsaka demokracija, Srbiji to vendar še ni zadostovalo. Ona je krepko stopala naprej po začrtani poti. Fevdalnega gospodarja ni bilo. Kmet je postal svoboden in lastnik one grude, ki jo kvasi s svojim znojem. Toda potreba je bilo ustvariti jamstvo, da bi kmet tudi v bodoče ostal svoboden in neodvisen in da mu njegovega imetja ne odvzemo kakšni oderuški zavodi ali druge človeške pijavke. Da bi se to doseglo, ie srbska narodna skupščina sprejela dva vele važna zakona: Prvi zakon, s katerim se seljaku zabranjuje podpisovati meniice in drugi zakon, s katerim se kmetu zagotavlja minimalna posest. Ta minimalna posest, ki obsega 6 oralov — oral ;e enak 1600 kvadratnih sežnjev — hišo. poljedelsko orodje, dva vola ali konja, kravo s teletom, nekoliko svinj in ovac. hrano za rodbino in živino za leto dni, to je imovina, katere kmet ne more zapraviti, niti se mu ne sme prodati na račun njegovih upnikov. Ta omejitev v razpolaganju z lastnim premoženjem je jedina omejitev svobode, na katero je obsojen srbski kmet. Ta uredba si sicer ne strinja z nauki, ki proglašajo popolno svobodo v razpolaganju s privatnim premoženjem, strinja pa se prav dobro s praktično gospodarsko politiko, ki jo vodimo v Srbiji. Temu dejstvu se i m am o z a -h v a l je v a t i, skrbi, ki jih nji in d al j n i zavarovani š e v i z m u. Da bi pa kmet mogel dobiti cenen kredit na podlagi onega, kar ima preko že omenjene minimalne posesti ali kakor to naš narod lepo pravi preko »ra-glavice«, je država osnovala veliko hi-potekarno banko pod imenom »Uprava fondova« Iz te banke dobivajo kmetje hipotekama posojila proti malim obre-stim in amortizaciji za 22 in pol leta. Za manjša posojila so ustanovljene zemljoradničke zadruge (poljedelske zadn-ge), ki uživajo velike privilegije v našem zakonodajstvu. Te zadruge so jako razširjene, imajo velike uspehe in se nahajajo popolnoma v kmečkih rokah. da nimamo onih imajo naši b 1 i ž -sosedi. Tako smo tudi proti boli- Ne bo odveč, ako vam očrtani še jedno našo napravo, ki nemara ne obstoji nikjer drugje na svetu. To je naprava »občinskih košev«. Po zakonu o občinskih koših mora vsak kmet od svojega žita dati svoji občini za njen koš, kolikor mu občina predpiše. Čim ie ta koš poln. se smatra to žito kot občinska rezerva in kot takšna se deli siromakom v slučaju potrebe in pomanjkanja. V vseh vojnah, ki jih je imela Srbija, ie pokazala ta naprava naravnost čudežne uspehe. Končno še pripomnim tole: Tudi v kriminalnem za-koiiodaist', u v Srbiji se kaže stremljenje, da se ščiti srbske seljake. Zakon tt. pr. (Moča, da se morajo poravnati škode, izvršene na kmetskih posestvih n. pr. vsled požiga, vslcd opustošenja, iz občinskih blagajn, ako te škode ne more plačati krivec ali pa, ako se ta krivec ni mogel izslediti. Italijani prestopili denar-bacijsko črto? Iz Zaplane pri Vrhniki, % decembra: Včeraj ob 11. dopoldne je prišla v Zaplane iz Petkovca 40 mož broječa italijanska četa s strojnico. Nameravali so zajeti moške v cerkvi, ker so mislili, da je sveta maša. Ljudi ni bilo več v cerkvi. Nastanili sd se pri krčmarju Mesecu. Fantje in možje - vojaki so ubežali. Prejšnja demarkacijska črta je bila Logatec, Petko-vec Vrh. Včeraj so prekoračili Italijani to črto in zasedli Zaplane. ki leži3km od d e m a j kacijske črte. so Italijani popisali živino in seno. rekvirirali še niso, pač pa pobirajo vojaško blago nekdanje avstrijske armade, konje, vozove itd. ITALIJANSKA NASILSTVA. Lošinj, 9. decembra. (Li. k. u.) V Ćumski so zahtevali Italijani od župnika Fugošiča, naj uvede v cerkev mesto staroslovenskega latinski obred pri mašah, italijanske pridige in molitve. Ker se župnik ni hotel temu povelju pokoriti, so mu zapovedali, kraj zapustiti, sicer ga bodo internirali. Mali Lošinj, 9. decembra. (Lj. k. u.) Pred dnevi je priplula semkaj francoska torpedovka A. R.. ki jo je hrvatsko pre-bivastvo navdušeno pozdravilo. Francoski poveljnik je obiskal hrvatsko čitalnico, ki je priredila pozdravni večer, izročili so mu obširno spomenico o do-g( dkm na (toku, odkar so ga zasedli Italijani. Zaradi tega so Italijani pustili zapreti hrvatsko čitalnico in strogo prepovedali vsako zbira nje. Internirali so kaplana Tinina Piziniča, učiteljico Viko in popa Pavačiča. Kot vzrok internacije so navedli, da so vsi trije inteligentni, brez nujnega opravila in zato nevarni. Odvedli so vse tri s tor-pedovko v Pulj. Iz Češke. Monakovo. 8. decembra. (Lj. kor. urad.) Z oziroin na vesti, da namerava češko - slovaška republika bavarsko ozemlje začasno zasesti ali si je trajno prisvojiti, kakor tudi z ozirom na vesti o izgredih Čeških posadk na Nemškem Ces kem. javlia uradna sKorrespondenz Hofmannc: freska vlada nikakor ne misli na to. da bi se polastila bavarskega ozemlja, ker bi na ta način le povečala narodnostne težkoče. Tudi začasne zasedbe ne namerava. Ako bi morda majhni češki oddelki prekoračili mejo. bodo iako i odpozvani. Kakor smo mogli ugotoviti, vlada popoln mir in red tudi v onih delih Nemške Češke, ki so zasedeni po Cehih. Med Cehi in nemškim prebivalstvom se vrsi živahna izmena živil z drugimi potrebščinami. Prajra. 8. decembra. (Li. kor. ur.) :>Narodni Listv« poročajo, da so čeho-slovaške čete včeraj zasedle mesto Vrehlabi (Hohenelbe). Mir in red se nista kalila. Prajra. 8. decembra. (Li. kor. ur.) : Narodni Listv< poročajo iz Ogrskega Gradišča: Včeraj se ie pri vodji tukai-šniejra okrajnega glavarstva zglasilo odposlanstvo vojaštva na Moravskem Slovaškem in je izročilo na vlado Češko - slovaške republike naslovljeno spomenico, ki pravi med drugim:^ >Kot zvesti sinovi češkega naroda in Češkoslovaške republike zahtevamo, da se ozemlje, na katerem bivajo Slovaki nekdanie Moravske, združi v slovaško veliko županijo Velehrad z davnim sedežem v Kvjovu (Gava), da se na ta način popravi krivica, ki .-•» in Madžari in Nemci pred tisoč leti storili slovaškemu narodu. Praga. 9. decembra. (IJtth. kor. urad.) Kakor poroča Pondcfnik«. je cm&vsH opat Alban Schachleitner včeraj zjutraj poizkusil s svojim slugo pobegniti iz samostana. Vstopil ie v vlak, ki vozi ob S. uri 12 minut v Linec. Vzlic temu, da je bil civilno oblečen, ca je spoznala dama. ki je o tem obvestila kolodvorsko stražo. Kijub ugovoru so ga aretirali. Praga. °. decembra. (Ljub. kor. ur:id.) Včeraj je bil v Prani shod zaupnikov čelto-socijalistične stranke. V treh resolucijah, sprejetih na shodu, so zahtevali, naj se razpuste občinska in okrajna zastopstva in naj se nadomeste z upravnimi komisijami na podlagi paritetnega zastopstva vseh političnih strattk. X druni resoluciji so zahtevali med drugim nacionaliziranje velepo-sestev, železnic, rudnikov, zdravilnih vrelcev, zasedbo premogovnega ozemlja severne Češke ter karviuna, udeležbo uradnikov in nastavljencev pri upravi in pri razdelitvi dobička obratov in zavodov. Dve resoluciji zahtevata socializacijo cerkve ter ločitev cerkve in šole, oziroma politično in socijalno enakopravnost žensk. Praga, 9. decembra. Predsednik Ma-saryk pride v Prago 16. ali 17. t. m. Za njegov prihod se vrše velike priprave. Ob prihodu bodo navzoči vsi slovanski zastopniki novih držav na teritoriju bivše Avstro-Ogrske. Praga, 9. decembra. Opat latDOStana Ktnaus v Pragi pater Schachleitner, rodom Nemec iz rajna, proti kateremu je bila uvedena preiskava radi veleizdaje in špijono-že, je iz Prage pobegnil. Odpeljal se je z VVilsonovega kolodvora, preoblečen kot civilist. Imel je pri sebi tudi svojega slugo. Med potjo ga je pa v železniškem vozu spoznala neka dama, nakar so ga na kolodvoru v Benešovu aretirali. Njegovega slugo so prijeli šele v Taboru ob meji. Podvrgli so patra Schachleitnerja telesni vizi-taciji, ker se pa pri njem ni ničesar našlo, so mu dovolili nadaljevanje potovanja v LJunaj, ¥i hl,cenmcav"o«..vJ — r.. čela v Pragi pogajanja med zastopniki češke republike in dunajsko vlado. Pri teh pogajanjih se bodo obravnavala v prvi vrsti gospodarska vprašanja ter vprašanja glede ureditve mej. Pri pogajanjih je navzoč tudi poslanik Tusar, ki je izjavil: * Vsled zasedanja Slovaške smo dobili v svoje roke tudi železniško omrežje kakiti 300 kilometrov. Sedaj rabimo železniški materijal, telefonske priprave in avtomobile. Ker ravno avtomobilov v Pragi ni, in jih stoji na Dunaju v rotundi več sto, zahtevamo, da se ta materijal pravično razdeli. Ententa z lazdehi-vijo vojnega materijala v bivši Avstro-Ogrski ni zadovoljna, ker se je pri razdelitvi postopalo enostransko, tako, da si je Nemška Avstrija obdržala večji del, zato bi bilo popolnoma umestno, če se del avtomobilov odstopi Češki«. - Proti večeru so bile po Pragi razširjene vesti, da se je dosegel med pogajajoeimi deli sporazum, kar pa ne odgovarja resnici, marveč se pogajanja še vrše. Doseglo se je le to, da ie Češka obljubila, priskočiti I-unaju na pomoč z 2700 tonami premoga dnevna. Opava, 9. decembra. (LJ. k. u. K. B.) 7. t. m. je petdeset mož broječa čehoslova-Četa zasedla železniško postajo Vitkov, p )stajo Lichkov in občino Lichkov v okraju Kraiikvh. IVsadka je energično rekvirirala živila. 3. t. m. je zasedlo 20 čehoslova-ških vojakov okrajno sodišče in davčni urad v Silpergu. Pri sodišču stoje češkoslovaški voiaki in hranijo nemškim sodnim uradnikom vstop v uradne prostore. Praga. 9. decembra. (Lj. k. u. K. B.) Kakor je izvedel ^Prager Tagblatt« iz dobro poučenega vira, emavski opat ni zapustil samostana ne po skrivnih izhodih, ki jih sploh ni v samostanu, niti drugod. Opat Alban Schachleitner je šel na VVilsonov kolodvor, da se odpelje v Line. Kakor poroča -češke liovtK so opata odvedli na okrajno glavarstvo v Benešov, kjer ^o ga po zaslišanju zopet izpustili. Iz Madžanlie. Budimpešta, 9. decembra. (Ljub. kor. urad.) Tiskovni urad vojnega ministrstva priobčuje nastopno poročilo o tujih če-tah na Ogrskem: Čehi: Med Devinorn (Devenv) in Sredo (Szered) so določili s Čehi provi-zorično demarkacijsko črto. Proti Nitri prodirajoče čete češke stoje na črti Recserryi-Fldcske. Romuni: Romunske čete so tudi severno od Mezo - Banda orekoračile demarkacijsko črto in so dospele s prvim oddelkom do Mezo - Madaras. Zasedli so tudi Bistrico v veliki županiji Bistrica - Nasodu. Hrvatje in Slovenci: Krdela, ki so prodrla preko Radgone, so se umaknila za jugoslovansko mejo. Srbi: Položaj se ni izpre-menil. Budimpešta, 9. decembra. Vsled padanja cen živilom je sklenil urad za prehrano, da uredi stalne cene živilom po gostilnah in kavarnah. Nove cene živilom bodo za 50*/o nižie od dosedanjih. Budimr>ešta, 9. decembra. Iz političnih krogov prihaja vest, da bo odrska vlada te dni izpraznila mesta Požun, Komarno in Košice. 16 Stran 2. SLOVENSKI NAROD" dne 10. decembra 1918. 293. štev. Budimpešta, 9. decembra. Trdnjavo Komarno bodo opustili, utrdbe podrli ter porabili materijal za zgradbo hiš v Budimpešti. Budimpešta, 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Ogrski kor. urad poroča: Ogrska vlada smatra dosedanjo izpraznitev severne Ogrske le kot provizorno. Umaknile so se samo čete, ki smo jih poslali proti čeho-slovakom; vsi vojaški kadri in zavodi ostanejo na svojem mestu in se njih poslovanje nadaljuje. Budimpešta, 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Ogrski kor. urad poroča: Friderik Habsburški je izročil ogrskemu vojnemu ministrstvu 500.000 kron s prošnjo, da uporabijo ta znesek za vojake, vračajoče se v domovino. Od teh je določenih 50.000 kron za vračajoče se v Požtm. Budimpešta, 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Kakor poroča »Pester Lloyd* se potrjuje, da sta bila brat prvega nadškofa Csernocha, veleposestnik Štefan Cscrnoch in njegova žena v Szakalozi umorjena in oropana. Zločin so baje izvršili Čehi, ki so umorjenega črtili zaradi njegovega madjar-skega mišljenja. Iz Avstrije. Inomost, 9. decembra. (Ljub. kor. ur.) Po listu i Innsbrucker Nachrichten« poročajo privatne vesti, da sta podala bivši državni poslanec in sedanji italijanski senator dr. Conci in tridentski knezoškot dr. Lndrici italijanski vladi vlogo, kjer priporočata, da se nemška južna Tirolska ne priklopi ozemlju kraljevine, ker to ne bi bilo v interesu Italije. Dunaj, 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Pogajanja, ki naj bi se bila vršila v nedeljo, 8. t. m. v Krumlavu z zastopniki čehoslova-ške države, so izostala, ker vkljub obljubi ni bilo nobenega češkega zastopnika. Dunaj, 9. decembra.. (L.j. k. u. — K. B.) Vesti, ki se v zadnjem času širijo po dunajskih listih, da so se odnošaji med Nemško Avstrijo in Cehoslovaško državo poslabšali, in ki celo trdijo, da je pričakovati pretr-ganje stikov in odpotovanje poslanika Tu-sarja z Dunaja, so popolnoma neosnovane. Pogajanja med obema državama so se v poslednji dobi celo ugodno razvila. O stvarni demobilizaciji in likvidaciji se je razpravljalo v zadnji seji državnega sveta in je bi-io mogoče odstraniti zapreke, ki so ovirale rešitev tega vprašanja. Dunaj, 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Vodja mednarodnega komiteja Rdečega križa, Ferriere, je izjavil poročevalcem, da je njegov vtis po obisku otroških in drugih bolnic na Dunaju skrajno neugoden. Pomanjkanje hrane in premoga upliva kar najhuje na bolnike. Kar je videl ta dva dneva na Dunaju bede, ki se je zadnje dni še izdatno povečala, presega vse. kar je pričakoval. 2e kot človek, še veliko bolj pa kot zastopnik največje človekoljubne organizacije sveta, ženevskega Rdečega križa, hoče na pristojnem mestu zastaviti ves svoj vpliv, da se te razmere čim preje odpravijo, tako glede živil, kakor glede premoga. Iz tlemffle. Poincare v Metzu. /vgenče riavas "poroča: Predsednik Poincare je dospel semkaj s spremstvom. V mestni hiši so bili govori, v katerih se je izražala radost, da se je združila Alzacija-Lorena s Francijo. Jutri odpotuje predsednik v Strassburg. ★ BeroHn, 8. decembra. (Ljub. kor. ur.) »Berliner Zeitung am Mittag« poroča, da je vojvodska dvojica bnmšviška pobegnila, ker so zasedli grad Blankenburg. Tudi v Karlsraheju dvojica ni mogla ostati. Po večdnevnem bivanju pri znancih v Augs-burgu ostane sedaj v Grnundnu. Carin, 9. decembra. Listi poročajo, da namerava francoska vlada na mirovni konferenci predlagati, da se postavi Nemčijo pod kontrolo, da ne bo imela prilike se pripravljati na novo vojno. Postavijo naj se komisarji v municijskih tovarnah in v ladjedelnicah. Berlin. 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Nekateri francoski listi mislijo sedaj o preskrbovanju osrednjih držav z živili drugače. Dočim so odvračali do sedaj vsako preskrbovanje, izjavlja sedaj >oroča: V razgovoru z zastopnikom lista >Associaded Presst ie Balfour dejal: Po mojem raneniu ie najvažnejše vprašanje, ki ca bo obravnavala mirovna, konferenca, vprašanje zveze narodov, ki ie brezpogojno potrebna, ako nai voina ima vse tiste dobre posledice, ki iih želimo. Zveza narodov mora biti nekaj več nego pome- ? eek za preprečevanje voien. Ne verja- J Kem. da bi svetu bila demokracija tem- fi boli zagotovljena, čim več bo demokrat- 3 skih držav. Ne smemo misliti, da bo 3 onemogočena vsaka krivica, ako se ij ustvarijo take razmere. Tudi sosedno ! demokracije moraio začeti vojno, ako i se v niih razpaserivaliteta. Zveza naro- * dov ie potrebna, da nadzira in brzda zločinsko častihlepje velikih avtokra-cij in da odvrača lahkomiselne dežele od prenagljenih vojen. Zveza narodov bo kurator mani razvitih dežel. — Na vprašanje, ali bo Rusija na konferenci zastopana, ie Balfour odgovoril: Težko je definirati, kai je Rusija. Z boljše-viško vlado nimamo nikakršnih zvez. Menim, da se ruske razmere uredo na konferenci. ★ Pariz, 8. decembra. (Ljub. kor. urad.) Kakor poročajo listi, se v Londonu med francoskim ministrom za prehrano, trgovi-skim ministrom in ameriškim kontrolorjem za živila, Hooverjem, vrše važna posvetovanja glede prehrane. Bern, S. decembra. (Ljub. kor. urad.) Kakor poročajo ameriški listi iz New Yor-ka, je izjavil predstojnik urada za domovinsko pravico, da smejo Nemci, Avstrijci in Madžari, ki so prejeli svojo drugo domovnico in morejo dokazati, da so se te--kom vojne obnašali proti Zedinjenim državam povsem lojalno, položiti končno prisego, nakar postanejo ameriški državljani. Amsterdam, 8. decembra. (Ljub. kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Predsednik W ilson je sporočil Baruchu in Devisonu, predsednikoma vojnega industrijskega sveta ter Rdečega kri/.a, naj bosta pripravljena, sodelovati pri evropejski mirovni delegaciji. Dunaj, 9. decembra. V dunajskem ar-zenalu so pričeli z odpuščanjem delavcev. Dosedaj je bilo odpuščenih 1000 delavcev, v soboto pa so odpustili vse delavke in poleg tega še 3600 moških. Dunaj. 9. decembra. V prostorih, kjer je bila pred vojno adrijska razstava, so med vojno nastanili vojake, ki so poslopja tako poškodovali, da so prireditelji te razstave sedaj vložili proti vojaškemu erarju tožbo na odškodnino v znesku enega milijona kron. Dunaj, 9. decembra. Vodja finančnega ministrstva dr. Kuh je odstopil. Dunaj, 9. decembra. »Abend« poroča, da se je uvedla stroga preiskava proti ge-neralobrstu Terstjanskemu, generalu kava-lerije v Budimpešti, radi poneverjenja več miiijonov kron, ki jih je, kljub temu, da so bila erarična last, spravi! k sebi na dom ter jih hotel porabiti zase. V Olomucu so ga prijeli ukrajinski častniki, ki so ž njim v tej zadevi napravili protokol. Cela afera je vzbudila v merodujnih krogih veliko zanimanje. Berolin, 9. decembra. (Ljub. kor. ur.) Po vesti iz Amsterdama, je rekel lord Hal-dane: Mobilizirali smo v ponedeljek dne 3. avgusta 19H, ob 11. uri, to je 3b ur pred napovedjo vojne. Nekoliko ur po napoved-bi vojne je bil ekspedicijski voj onostran Kanala, ne da bi o tem kdo kaj vedel. List > Berliner Neueste Nachrichten« pripominja temu: Ta pozna priznava bivšega angleškega vojnega ministra pripušča sodbo, katere okoliščine da so povzročile svetovno vojno. Angiija je že mobilizirala, ko se je angleški poslanik v Berlinu sir Goschen še pogajal z državnim kanclerjem voa Beth-mann - Kolhvegom. Dunaj, 9. decembra. - Deutschcs Volks-blatt- poroča, da se namerava uvesti proti celi vrsti bivših vojaških funkcijonariev vojaškega poveljstva na Dunaju preiskavo, ker so goljufali skozi tri leta vojne tako cije in zaradi tega, da so na nedopusten način zadrževali enoletne prostovoljce od fronte. Kiev. 9. decembra. (Lj. k. u. — K. B.) Kijevskaja Mysl< niše: Minister za zunanje stvari je sklenil, da bo ukrajinska vlada vlada protestirala zoper zasedbo Lvova in Przcmvsla po Poljakih. Protestiralo se bo tudi zoper navzočnost poljskih čet na holni-skem ozemlju. Poljska vlada naj odpokliče svoje čete iz teh okrajev. Politične vesti. = Nadškof dr. Josip Stadler umrl. V nedeljo je umrl v Sarajevu v visoki starosti vrhbosanski škof dr. Josip Stadler. Pokojni Škot je igral v političnem življenju veliko vlo^o. Bil je radikalnohrvatskega mišljenja in od nekdaj v tesni zvezi s čisto hrvatsko stranko prava. Kot hrvaški ekskluzivist je vodil v Bosni politiko, ki ga je spravljala v neprestane konflikte s Srbi. Njegovo glasilo je bil v Sarajevu izhajajoči »Hrvatski Dnevnik«. Ko se je leta 1917 pričelo ojačeno jugoslovansko gibanje v vseh naših pokrajinah, se je tudi Stadler s svojo stranko približal temu pokretu, in zdelo se je, da bo Stadler postal steber jugoslovanske misli v Bosni in Hercegovini. Vplivi od zgoraj, katerim se Stadler. slaboten starec v 80 letih, ni mogel več upirati, pa so povzročili, da je nenadoma s svojim glasilom krenil na stara pota ter izročil uredništvo svojega lista c. in kr. nad-poročniku, znanemu Frankovcu dr. Pi-larju. Nenadni preokret v niegovern mišljenju je povzročil, da mu je pokazalo hrbet mnogo njegovih preje brezpogojnih pristašev. Njegov preje ne-< mejen vpliv med hrvatskim življem je padal od dne do dne in danes, ko je za-tisnil oči. je bil Stadler že politični vodja brez ovac, brez pristašev. = Potrpeti! Nekaterim našim ljudem sedaj ni slajšega, kakor udrihati čez našo vlado. Vsem razmeram, v katerih sedaj živimo in v katere nas je stari režim dovedel, je kriva prav edino vlada! Naš človek je menda mislil, da preneha naša mizerija s tistim treriot-kom, ko se postavijo naši voditelji na čelo uprave in ker seveda staro zlo ne more na mah biti prav dodobrega uničeno, ker ne vidijo na lastne oči čudežev in ne slišijo na lastna ušesa angeij-skega petja, zato je vse zanič, kar smo si Slovenci postavili, odkar smo osvobojeni. Nihče ne sluti, kaj se to pravi, zgraditi temelj novi mladi državi v času. ko je še ves ostali svet razburkan. Noč in dan je treba intenzivno delati, da pridemo vsaj iz najtežavnejšega pričetka. Pri tem pa ie pomisliti, da ni opraviti le z šablonskjmi rešitvami te ali one stvari, temveč da je največkrat odbijati zunanje vplive in odvračati od našega naroda skrite nakane, o katerih se le malokomu sanja. To sliko dobimo pri vseh poverieni-štvih našega naroda. In če v teh časih ko smo zaenkrat še odrezani od širjega sveta pri nas n. pr. kake malenkostne stvari ni hitro pri rokah, če zmanjka našemu človeku recimo droži za peko kruha ali soli, pa ti je naš človek hitro z sodbo in obsodbo gotov. Saj se bo od merodajne strani gotovo i v bodoče vse storilo, da pridemo vsem nedostatkom hitro v okom in niti najmanjšega dvoma ni, da bi se to v doglednem času ne moglo doseči. Sedaj pa poglejmo, kako je v sosednji nemški deželi. Tam so se vsedli lepo v gorka gnezda, prevzeli so upeljani, preskušeni aparat z \semi pripomočki in vse bi naj šlo po mislih navadnega človeka kar lepo gladko. A ravno narobe je, vse se ruši in pada, ker merouajni faktorji menda niti za najvažnejše potrebščine niso znali ali ne morejo poskrbeti. Trajalo bo Še dolgo, p redno pridejo i tam do spoznanja, da oni brez nas ne morejo izhajati in da se bo treba z nami še po-blizjc pomeniti ter popustiti od stare osabnosti. Zato pa kličemo našim ljudem: Nekoliko potrpežljivosti! = Italija za avtonomijo Reke. Te dni je dospel ua Reko nekdanji njeni poslanec Zanella. V »Lilharmoniki« je imel govor, v katerem je med drugim rekel, da dobro pozna dr. Trumbtča in da je bil ž njim v Rimu in na Kriu. Opominjal je Rečane, naj žive v sporazumu s slovanskim prebivalstvom v mestu, potem povdarjal da je bil dobro informiran o razmerah na Reki, nikdar ni sovražil ne Hrvatov, ne Madžarov, ampak sovražil je Avstrijo. Italijani si moraio že sedaj pridobiti prijateljstvo Hrvatov in ž njimi živeti v mini. Kosmopolitično mesto Reka mora to storiti, ker sicer vsa svoboda, vse dela ne bo dalo zaže-ljenega sadu. On se je zavzel z vso silo pri italijanskem kralju in ministru Or-landu za avtonomijo Reke in oba sta obljubila vso pomoč. Značilno je. da italijanski reški listi ne prinašajo o tem govoru nikakega poročila. Lekcije Radiću v Pragi. Stjepan Radič, ki je v zadnjem času |el rovariti proti narodnemu in državnemu jedinstvu, ie odpotoval v Prago menda zaradi tega, ker so mu doma postala tla prevroča. V Pragi pa se nadeia, da Jbo mogel Še nadalje ribariti v kalnem. Cehi ga niso sprejeli tako kakor je on pričakoval, in povedali so mu tudi, zakaj ga sprejemajo z največjo rezervo. Zato S€ je skušaj Radič v posebni izjavi, pri-občeni v »Narodnih Listih«, oprati pred Češko javnostjo, češ da ni sodeloval pri znani vojaški zaroti. »Narodni Listy« so to izjavo sicer priobčili, dodali pa ji pripombo, da ne morejo odobravati taktike Stjepana Radića v sedanjem času. še manj pa njegovo nastopanje, naperjeno proti narodnemu in državnemu jedinstvu. Jugoslovansko akademično društvo »Omladina« v Pragi je poslalo češkim listom poziv, v katerem se zahteva, naj sc Radić takoj umakne iz javnega življenja v Hrvatski. sebni izvestitelj »Secola« Luciano Ma-grini poroča svojemu listu, da je imel v Zagrebu razgovor s podpredsednikom Narodnega vijeća Svetozarom Pri-bičevičem, ki mu je med drugim rekel, da bodo Srbi reformirali svoj koledar ter sprejeli gregorjansko štet-j e. Verjetno je tudi, da uvedo v svojo književnost mesto cirilice latinico. = Narodno ujedinjenje na vsej črti. V Zadru so imeli Hrvati doslej svojo čitalnico in svojega Sokola, takisto tudi Srbi. Odbor srbske čitalnice je nasvetovai hrvatski, da bi se obe čitalnici združili v eno jugoslovansko. Isti predlog je bil stavljen tudi glede Sokola. Predlogi so bili sprejeti in sedaj imajo Hrvati in Srbi v Zadru mesto dveh čitalnic in mesto dveh Sokolov 1 skupno jugoslovanske čitalnico in en skupni jugoslovanski Sokol. = Niti ena vasica! Kakor smo že poročali, je prispel ministrski predsednik v petek v Dubrovnik, kjer so mu priredili slavnostni sprejem. V imenu dubrovniške občine ga je pozdravil dr. Pero Cingrija, v imenu srbskih čet pa poveljnik Mundžič, kateri je zlasti prosil Pašića, naj porabi vso svojo diplomatsko spretnost, da se rešijo vsi deli jugoslovanskega naroda tujega jarma. Na pozdrave je odgovoril Pašič z daljšim govorom, v katerem je s posebnim poudarkom naglašal to - le: Ako bomo složni in edini, Vas lahko zagotavljam, da ne bo ostala niti ena jugoslovanska vasica v tujih rokah! iz seje Nerodne vlade SHS v Ljubljani z dne 6. decembra 1918. Zastopnik čehoslovaške republike Julij Husa poroča, da poleti dne 8. decembra ob 8. uri zjutraj orvi letalec iz Ljubljane v Prago. Tako je ustanovljena začasna zračna pošta med Ljubljano in Prago. NV ukazuje, da je 1. december vsakega leta narodni praznik v^proslavo zje-dinjenja naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev. Letos se ta praznik praznuje zaradi prometnih ovir 14. in 15. decembra. Podrobnosti glede proslave so že objavili listi. NV naroča tudi, naj se adresa NV na prestolonaslednika in prestolonaslednikov odgovor z dne 1. decembra 1918 razširi potom lepakov po vsem območju Nar. vlade SHS v Ljubljani. Dne 9. decembra se prično v Ljubljani razgovori z zastopniki Nemške Avstrije. Razprav se bodo udeleževali poverjeniki (odnosno njih namestniki), v katerih re-sort spadajo zadeve, ki se želijo o njih Nemci dogovoriti. K sejam se povabita komisar Nar. vlade za Koroško S m o d e i in zastopnik čehoslovaške republike Husa. Vsebina dogovora pride nato v razpravo in sklepanje v plenarni seji Nar. vlade. Nar. vlada je razpravljala obširno o političnem in vojašk. položaju na Koroškem, zlasti v Celovcu. Zadeva bo tvorila predmet razgovora z zastopniki Nemške Avstrije. Na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju se je sporočilo jugoslovanskim dijakom, da morajo zavod zapustiti s 4. januarjem 1919. Tudi z drugih visokih Šol v Nemški Avstriji prihajajo slična poročila. Zadeva se bo istotako rešila potom dogovora z zastopniki Nemške Avstrije. Poverjeništvo za socijalno skrb je izdelalo načrt naredbe o pravici občin, poseči v slučaju velike potrebe po stanovanjih. Načrt se z malimi izpremembami odobri. Po izrecnem pooblastilu celokupne vlade izda poverjeništvo za socijalno skrb naredbo, da se mora izprazniti na Bledu gotovo število stanovanj za železniške uslužbence. Izvršitev se poveri postajena-čelništvu v Ljubljani, glavni kolodvor. Hitri konec vojne je povzročil pomanjkanje dela v nekaterih obratih, ki so izdelovali vojno blago. V Tržiču so se izdelovale papirnate in celulozne tkanine. Ker ljudstvo takega blaga ne mara kupovati, samote tvrdka nadaljevati obrat le v slučaju, če se država zaveže, da poskrbi za razpečavanje izdelkov; to bi se dalo izvesti na ta način, da država ne dovoli, izdelovati v prehodnji dobi podlogo pri obleki iz drugega blaga kakor iz papirnatega. Nar. vlada ne prevzame nikakega jamstva za razpečavanje papirnatega blaga; brezposelni delavci dobe podpore. Žebliarji v Kropi so delali doslej za vojaške dobave. Naroči se jim, naj izdelujejo žeblj2 za železnice in drugo blago za zaloge, da ne nastane brezposelnost. Če se izkaže, da se blago ni moglo prodati po cenah, ki bi krile nabavne stroške, plača diferenco država. Vojaški obrati se bodo po možnosti razpustili in javna dela, Kateri so vršili doslej, oddajala domačini obrtnikom. Poverjeništvo za javna dela bo skušalo dobiti obrtnike, ki bi prevzeli izdelavo in popravljanje prot*ez invalidom, nakar bi se opustila delavnica za proteze na obrtni šoli v Ljubljani Nekatere tvrdke so nakupile po naročilu avstro - ogrske voiaške uprave več živil in drugega blaga, deloma no visokih cenah, ki jim je sedaj ostalo vsled nenadnega konca voiske, in prosijo za izvozno dovoljenje nekaterih živil. Da se prepreči pomanjkanje živil, ki bi utegnilo nastati vsled morebitnih prometnih težkoč, se zaenkrat izvoz ne dovoli. Odstavi se stavbni nadsvetnik pri agrarnih operacijah Hugo K 8 n i g. Deželni veterinarski referent vladni svetnik Ivan M u n d a se na lastno prošnjo upokoji. Ravnatelj deželnega mesta za klavno živino Avgust B n k o v i c se določi za začasnega vodio uoravnega urada nri ooverieništva za kmetiistvo. InSnekcijska komisarja I. r-i/roda inženirja Anton $ i v i c in Ar.dref O d lasek ^e imenujeta za višja gozdarska komisarja. Razglas! Mnrcfine vMe. Poziv poverjenika za mornarico za nameščanje naših mornariev. Poverjeništvo za trgovino in industrijo opozarja na bledeči poziv poverjenika, za mornarico za nameščanje naših mornarjev. Radi znane na-ilnosti Italijanov ie bilo prisiljeno veliko naših mornarjev, ki so opravljali šiiri in pol leta svoio težko službo v nrid tui- ......ti« w. nruuvv'P ITI HtLSB pristanišča. Večina niih ie sodni brez sredstev in kruha in navezani so na pomoč domovino. Med niimi ie veliko število strokovno in tehnično izobraženih (strojevodij, kurjače c. elektrotehnikov, radio - telegrafskega in brzojavnega o s o bj a . k a n c1 i s t o v. računovodij itd.). Da ti liudie. posebno oženjeni bivši podčastniki, dobe kolikor prej mogoče stalni zaslužek, se poživlja vsa jugoslovanska veleposest in industrija, kakor tudi vsa trgovska in obrtna podjetja, da nri nameš.aniu delavskih sil upoštevajo zgoraj imenovane. V slučaju potrebe nai sc obrneio na poverjenika za mornarico fGaieva ulica 30, Zagreb) in nai navedejo, kakšnega strokovnega osebja pot robu jejo in za kakšno delo. Obenem nai navedejo pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni sprejeli jih v službo. Razglas glede konj Do klasifikacije od vojaških obla-stev nakupljenih koni. katera so izvrši v naikraišeni času. se prepoveduje vsakoršna prodaja teh koni. Istotako je strogo zabranjen \ 3ak izvoz teh koni iz posameznih občin v druge občino. Prestopki tega razglasa se bodo strogo ka znova li. Za točno izpolnitev teb predpisov so odgovorna tudi županstva, orožni-ške postajo pa pazifo, da se izvrše. — Poverjenik za narodno brambo; Dr. Liovro Pogačnik. Dnevne vesti. — Pogajauia v Ljubljani Včeraj dopoldne so se v Ljubljani pod predsedstvom poverjenika za trgovino in veleobrt dr. Karla Trilleria začela pogajanja mod zastopniki Narodne vlado PHS v Ljubljani ter zastooniki dunajske vlado Noniško-avstriiske republike, štajerske in koroške začasne vlade. Narodno vlado SHS v Ljubljani zastopajo poverjeniki dr. Janko Breic (notranje stvari), dr. Lovro Pogačnik (narodna obrambni, ing. Vladimir Remec (javna dola in obrt), dr. Karel Triller (industrija in trgovina) ter poročevalec v ljubljanskem uradu za, prehodno gospodarstvo Gbričnik. Slovensko Koroško zastopajo komisar Narodne vlade »SHS za Koroško Franc Sniodej. celovški odvetnik dr. J. Miiller ter celovški veleobrtnik Janko Tavčar. Nase vojaške sile reprezentiralo major Lavrič pl. Zaplas, podpolkovnik Rikurd skobec ter nadnoročnik Kren. česko-sfovar ška republika ie na konferenci zastopana po svoiom vojaškem pooblaščencu stotniku Juliju Husi. Dunajsko vlado zastopajo pooblaščenec nemško-avstrijskega zunanjesra urada pri Narodni vladi SHS v Ljubljani dr. Josip Fa-sching. generalni konzul Aleksander pl. Glinther od nemško-avstrijskega zunanjega urada, sekciiski svetnik Rudolf pl. Horrak od nemško-avstrijskega prehranjevalnega urada, višji svetnik državnih železnic ing. E. Eizinger od nemško-avstrijskega prometnega urada ter železniški komisar dr. Rudolf Scheidl od istega urada. Nemško Koroško zastopaio predsednik deželne skupščine, beljaški odvetnik dr. Rihard StrobI, podpredsednik deželne skupščine Julij Lukas. pooblaščenec vojaškega poveliništva za Koroško podpolkovnik Rudolf \Vuuggo, člani koroške deželne skupščine Gustav Axmann, dr. Josip Pflanzl ter dr. Franc Reinprechi, nadalje deželni svetnik Vincenc Schu-mv ter celovški odvetnik dr. I. baron Reinlein. Štajersko zastopaio: Glavarjev namestnik profesor dr. Anton Rin-telen, poslanec Muierske deželne skupščine Henrik VVastian. pooblaščeni zastopnik nemško-avstrijskega urada za javna dela ter gospodarski komisar za Štajersko dr. Viktor \\utte. pooblaščence štajerske deželne vlade in gospodarski komisar za Štajersko dr. Arnold Eister in pa načelnik dobrobitnega odbora okrajnega glavarstva Radgone, zastopnik okrajev Opniea in Radgona ter podžupan v Radgoni dr. Franc Kain-niker. — V otvoritveni seji so nu razgovor prišla narodnostna in upra\ na vprašanja Koroške. Danes ob desetih dopoldne se je začela druga konieren-ca. 0 razpravah bomo poročali. — Občinski odbor v Borovnici je v svoji zadnji seii, dno 1. decembra 191& -oglasno sklenil, da se prvoboritelja v*. Jugoslavijo dr. Anton K o r oš e a izvoli za častnega občana tukajšne občine. — Shoda J. I). S. v Šmarju in (iro-supliem. V nedeljo. 8. t. m. vršila sta se dva dobro obiskana shoda jugoslovanske demokratske stranke v Smurju in Grosupljem. Dr. Kleoec in dr. Lah sta podrobno opisala naš današnji položaj in strankin program, ter so bile'na obeti shodih sprejete enoglasno resolucije, ki pozdravljajo niedinienje s Srbiio in Crno goro in zahtevajo takojšen umik Italijanov z našega ozemlia. — O hrabroMnih svetinjah avstro-ogrske monarhije.. Slovenska voi;. uprava ie začela izplačevati pristojbine za hrabrostne svetinje, priboriene f avstro-ogrski armadi. Ta naredba gotovo ni umestna, ker mora žaliti narodnostni čut vsakega zavednega Slovana. Vsak spomin na te svetinje, ki so se podeljevale kot priznanje za h r a b-r o s t v borbi za suženjstvo slovanskih narodov, bi morale izginiti med nami. Noben zaveden Slovenec ne more spreieti teh pristojbin! Nai se te nagrade v drugi obliki obrneio in porabijo v korist vojakov. — 1'čitelii - častniki se vabiio na sestanek, ki se vrši v sredo 11. t. m. ob S. zvečer v hoielu Tratnik na Sv. Petra cesti. — Dijaki - voiaki! Na zelo važen sestanek se vabiio oni dijaki - voiaki. ki so absolvirali 7. gimnazijski, odnoe-po (i. realčni razred in bi v normalnih rszmerab maturirali koncem tekočega šolskega leta. Sestanek se vrši v Narodni kavarni v četrtek dne 12. t. m. ob !j~4. zvečer. — Abiturijentima i akademičarima Slovencima i Jugoslavenima. Nepregledni kompleksi naših šuma izloženi su prooadauju. ier nemamo ni izdaleka onoliko stručno izobraženih šumara, koliko ie potrebno za ekonomsku upravu i-tih. Da doskočimo ovomu zlu, apeliramo na svu braću abiturijente i aka-d 'Uticane Slovence i Jugoslave. da se v sto većem broju na šumarsku akademiju v Zagrebu, na koioj će za četirigo-dišnjega študija steći onu stručnu spremu, koja im jo nužna za niihovo buduće i lijepo zvanje L'pisi na šumarsku akademiji traju iznimno ove školske godine do i), siječnja 1919. Nadam se. da će ovaj naš poziv naići i:a doličan odziv. — Izjavo duš. delavcev podpisuje tudi nadiičiteli Fr. Zupančič v Št. Ru-porru. •— Lradni li>t Narodne vlade SHS v Ljubljani. Izšli sta 19. in "JO. številka. — trađaiška menza. Vsi dosedaj kot udeleženci priglašeni se pozivaj da se zagotovo osebno z glas i ic v restavraciji pri Auru. Wolfova ulica, v četrtek dne 12. t. m. med G. do 9. uro zvečer. Kavcijo 30 K. ki se ob izstopu vrne. ie takrat položiti. Tam se podajo tudi potrebna pojasnila. Menza se otvori v nedelio. 15. t. m. — Ivan Zemliič t. Dne 8. t. m. je umrl, kakor smo že poročali, v deželni bolnici g. Iv. Zemliič. mestni stavh-ni nadoficijai. rojen leta 1876. v Ptujski cesti na Štajerskem. Po dovršenih študijah višje obrtne šole v Gradcu jo vstopil v mestno službo leta 1896. Svoje intenzivno delovanje ie pričel v potresni stavbni dobi. Z njemu prirojeno vestnostjo in natančnostjo je deloval kot stavbni vodia pri nekaterih večjih ta v nih zgradbah, tako n. pr.: pri Narodnem domu na Bloiweisovi cesti ter pri poslopju meščanska imovine v Stritarjevi uliti. Nadalie je bil dodeljen stavbnemu vodstvu zgradbe palačo Mestne hranilnice v Prešernovi ulici. — Sodeloval pa je še pri večjem številu privatnik zgradb. V visokih stavbah ie bil veščak. V zadniih letih bil je od strani mestne občine dodeljen stavbnemu vodstva za zazidavo obrežij Ljubljanice. Tudi tukai ie bil Žemljic močna in zanesljiva opora stavbnega vodstva in se ga bode pri nadaljevanju obrežnih zazidav težko pogrešalo. Pokojnik' pa ie bil tudi vnet Sokol, kar priča njegovo nad VSC požrtvovalno sodelovanje pri predpripravah za nameravani Sokolski slet leta 1914. Izdeloval je načrte za telovadni prostor. V privatnem življenju ie bil Zemliič mirna in dobra duša, vsakemu na uslugo. Bodi mu ohranien med znanci, posebno pa še med njegovimi stanovskimi tovariši prijazen spomin. — Agneza Zupanova t. Umrla io včeraj zjutraj po daljšem bolehauui obče znana mestna učiteljica gdč. Agneza Zupanova, sestra g. monsig-norja Tomo Zupana. Pokojnica io službovala prva leta na Bledu, od 1. 1887. pa na mestni slov. dekliški Srazrednici v Ljubljani. Ravno danes bi bila imela obhajati lOletnico svojega službovanja, a io ie prehitela smrt. Bila je usposobljena za pouk na meščanskih šolah, toda žal. ni doživela tozadevnega preustroja ljubljanskih šol, ki je bil zasnovan še v Levčevi nadzornižki dobi. Gdč. Zupanova je bila strokovnjakinja v pouku slovenščine, zemlienisia in zgodovine, prava narodna učiteljica, ki je govorila vzorno slovenščino. N^to-pala je vselej ^ odkrito po svojem prepričanju, zato ie bilo njeno mnenje dragoceno za našo mladino. — Bodi ji ohranjen trajen hvaležen spomin! Naj počiva v miru v zemlji jugoslovanskil 292. stev. .šLOVtNSKl NAKUU" dne 10. decembra 1918. Strmi 3. — Kai je z nabiralniki D. C. M.? Na stotine nabiralnikov ima naša šolska družba po vseh slov. deželah, a le neznatno število teh ie delavnih. Prosimo vse rodoljube, ki imaio v oskrbi nabiralnike, nai se pobrieaio za nje. da pridejo zopet na svoje odlično mesto, da se pravočasno izpraznijo, a zbrani zneski nai se pošljejo glavni družbi. Prosimo pa se posebno podružnične odbore, zaupnike in vse prijate ne in prijateljice družbe, naj se prepričajo v svojem okolišu, kai ie z nabiralniki. \ko so pokvarjeni ali brez ključev, nai jih bližnji ključar popravi, ozir. odpre ali pa se naj vrnejo glavni družbi, da jih odpre, ozir. da popraviti. Pomisliti je treba, da ie v nabiralnikiu marsikje še drobiž, ki pride sicer ob veljavo, dočim se danes povsod nujno potrebuje. . . — Vojake, ki so se vrnili iz ruskega vjetništva. prosim, da bi mi sporočili ako kai vedo o mojem sinu Ivanu Jeršetu. četovodji pri 5. stotniji, 17. pešpolka. Njegov zadnji naslov je bil Moncija - Kargola, Selo. \ askresenska. Šmoienovka. Orenburška — gubernija Rusija. Stroške vrnem Josip Jerše, jetniški paznik. Ivino »Ideal«. Danes v torek, 10. decembra se predvaja še enkrat krasna danska drama »Onkraj ograie^. ker ie za danes v sporedu navedeni film izostal vsled sedai obstoječih prometnih težkoč. Jutri v sredo velika sen z; a drama: »E. škrlatastorde-(•a črka«, filmski roman v 5 delih, sestavila in vprizorlla Emerih Hanns in Konrad "VVieder. Interpreta glavnih vlog Marta N o v e 11 v in W e r n e r K r a u s. Predstave od 4. ure dalje, zadnja točno ob 549. zvečer. Kino »Ideale. Slovensko tajništvo Narodnega vječa v Zagreba išče strojepisko, veščo slovenske in nemške stenografiie. Po-goii zelo ugodni. Zglasiti se ie pri Narodnem svetu v Frančiškanski ulici. Nahrbtnik ie izginil na južnem kolodvoru v Ljublani iz garderobe nekemu begunen iz Istre v Času od 5. do 7. t. m. Vrednosti ie notri za več tisoč kron. Begunec je s težavo odnesel dol svojih reči in prinesel v Ljubljano. Strašen bi bil udarec, ako vse to izgubi. Kdor ie dobil nahrbtnik po pomoti, naj ga odda nemudoma na kolodvoru, kjer ga ie dobil, oziroma nai sporoči našemu upravništvu. kie bi se dobil nahrbtnik. Dobi dobro nagrado Ukradeni sta bili dve kobili, srednje teški, obe fuksi, ena ima dolg rep in dolgo grivo, druga siva. kratek rep in kratko grivo. Kobila z doigo grivo in repom ima na zadnij desni nogi bulo in kobila s kratkim repom in grivo ima na sprednjih nogah št. 57. 103. Obe imata bele lise na čelu. Nagrada 200 K. kdor jih dobi. Sporoči naj se Avgustu Kooitar. Krašnja 48. p. Lukovica. Pogrešata se 2 lepi ročni torbici, ona iz vijoličastega krokodilskega usnja z belo zapono, druga precei velika srebrna. Kdor mi jih vrne. dobi zelo dobro nagrado v živiiih ali denarju. Naslov pove upravni št vo ^Slovenskega Naroda«. Izgubila se ie med progo Trzin, ijubljana drž. kolodvor črna listnica z precejšno vsoto denarja in legitimacijo od II. voj. odseka v Ljubljani, glaseče se na ime uraoorščak Franjo Gor- lanc iz Ljubljane. Listnica nai se blagovoli z vsebino izročiti pri mobilnem železniškem skladišču v Spod. Šiški Inekdanje Kozlerjevo kegljišče) proti primerni nagradi. Na Slavce vem koncertu v hotelu unionu dne 8. t. m. se ie izgubila črna boa s svileno pentljo. Pošten najditelj nai io proti nagradi odda v ZatU ki ulici (nasproti šole sv. Jakoba) št. l./l. levo. Društvene vesti. — Odborova seja Slovenske Matice 28. novembra 1918, Gospod predsednik se v toplih besedah spominia pokojnega odbornika Valentina Zima. — Leta 1914. je zaplenila cenzura Podlim-barskega roman >Gospodin Franjo«. Matičin knjigovez gospod Ivan Bonae je izročil takrat policiji nekaj izvodov, drugo pa z vednostjo tedanjega vodstva zazidal. Kupcem so zdaj ti ijvodi na razpolago po 14 K. Malica izda ročen slovar s slovensko - hrvatskim in hrvatsko - slovenskim delom. — V zapisniku se zabeleži priznanje kamniškemu poverjeniku gospodu Antonu Slatnar-tu, ki je nabral za tekoče leto 1500 K. članarine in ustanovnine. — Matiea se je obrnila glede zemlievida slovenskih pokrajin na vojaški geografski zavod na Dunaju, ki ga izdeluje. >kr)»ela bo, da zemljevid tak. kot ie. čimpreje izide. — Odbor reši še nekai drugih vprašanj, tieočih se večinoma kniig za 19A9. leio. — Redni občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice- se vrši v sredo, 11. t. m. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Maticec z obi-čajnim dnevnim redom Vsi samostojni člani se vabiio, da se ga zaradi važnih zadev gotovo udeleže. — Odbor. — »Glasbena Matica . V sredo, dne 11. t. m. ob S. uri zvečer se vrši občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice« v pevski dvorani z obira inim dnevnim redom. Pridite polnoštevilno 1 — Odbor. — Društvo slov. geometru v. poživlja nujno vse slovenske absolvirane geodete, da javijo svoje naslove društvu slov. geometrov v Ljubljani, Vodnikov trg Št. 5/II. — Akademično društvo slovenskih veterinarjev priredi v petek 13. t. m. ob 2. uri popoldne v Prešernovi sobi pri > Novem svetu« sestanek radi važnih stanovskih pogovorov, exnuurikulicije iz dunajske visoke šole in vseh s tem združenih težkoč. V interesu vsakega je, da se sestanka gotovo udeleži. — Društvo zasehnih uradnikov in uradnic v Ljubiiani poživlja vse one člane, ki so čevlie naročili in jih še niso dobili, da se tekom treh dni zglase v društveni pisarni. Poljanska vesta 3 in odvzamejo čevlie. Razdelitev se bode vršila v sredo, če'r tek in petek in sicer popoldne od 1. do 3. in zvečer od 6. do 7. Kdor v tem roku ne pride po čevlje, se nanj ne bo več oziralo. — Slovensko zidarsko in tesarske društvo v Ljubljani vabi vse redne in podporne člane, kakor tudi vse druge na sestanek, ki se vrši v četrtek, to ie 12. t. m. ob 5. popoldan, v društvenih prostorih na Sv. Petra cesti št. 5. — Slovensko lovsko društvo. Odborova seia se vrši v četrtek 12. t. m. ob 6. uri zvečer v pisarni predsednika dr. Lovrenčiča. — Tajništvo. — Smuški šport. Vsi prijatelji siou- škega športa se vabiio na sestanek, ki bode v petek. 13. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji >Zlatorog<. Narodno gledališče. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob >$o\ se ponovi ljudska igra >Deseti brat< za >B< abonement. — V sredo zvečer ob 348. opera >Prodana nevesta« za >C« abonement. — V četrtek, dne 12. t. m. >Deseti brate za abonement >A«. Najnovejša poročila. SESTAVA SKUPNEGA MINIS TRSTVA. Belgrad, 10. decembra. Konference radi sestave centralnega ministrstva so se že pričele Doslej se še niso pojavile nobene težkoče. Nadejati sc je, da bo centralna vlada imenovana naj-kasnje koncem tega ali začetkom drugega tedna. Socijalna demokracija in dogodki v Zagrebu. Zagreb. 10. decembra. Socijalno demokratska stranka ie priredila zborovanje, na katerem je govoril njen voditelj Viljem B u k š e g. Govoril ie o znanih dogodkih v Zagrebu in preciziral stališče njegove stranke napram tem dogodkom. Govoril je mirao. trezno in modro. Naglašal ie. da so mornarji in narodna straža izpolnili svoja dolžnost, dočim so bili voiaki, ki so iz/.vaii dogodke na Jelačičevem trgu. oiiani in (»•I raznih tujih elementov nahuiskani. Treba je razumeli logiko primitivnega vojaka, ki ie bil \ zgoien v mržnji uroti srbom. Ta mržnja ie bila v zadnjem Času vsled velikih dogodkov nekoliko uspavana. Treba te bilo le male pobude od zunaj, da ie zopet vzplamtela. Zato je bilo potreba le malega truda, da so razni temni elementi zopet vzbudili to raspoloženje v vojaku in ie porabili v svoje nečedne namene. Reklo se ie. da gre za republiko. Toda 90% onih Hudi. ki BO sa republiko, so za to državno obliko samo. ker se je proglasilo ujedinjen le - Srbijo pod dinastijo Kara-gjorgjevič. Ti življi bi ne bili za republiko, ako bi bila na krmilu nove države na primer dinastija Habsburžanov. Bukšeg je končno zahteval razne nujne reforme ter se izjavil pred vsem za svobodo tiska, besede in za združevanje ter nastopil z vso ostrostjo proti Frankovcem in raznim drugim avstrofil-skim strujam. Iz č'eške Marijanske Lažne v čeških rokah. Praga. 10. decembra. Češke čete so zasedle Marijanske Lažne in vzpostavile tam češke oblasti. Nemški župan te vložil proti okupaciji protest. Praga. 10. decembra. Nemško poštno ravnateljstvo v Ustih je premestilo Si i »j sedež na Dunaj. Praga. 10. decembra. Ministrstvo za narodno obrano ie prepovedalo vojakom vsako organizacijo in vsako politično prireditev. S tem je na Češkem orepovedano snovati vojaške svete. Praga. 10. decembra. Prihod predsednika češko-slovaške republike dr. Masarvka v Prago se proslavi s tem, da bo v območju Velike Prage dotični dan počivalo vse delo. Bern. 10. decembra. Predsednik čeho-slovaške republike se je napram časnikarjem izrazil, da bo po svojem povratku v Prago izdal posebno poslanico na narodno skroniaždenje o čeho-slovaški politiki v prošlosti in bodočnosti. Treba bo predvsem sestaviti diplomatske odnošaie s sosednimi državami. Vprašanje državne oblike so bo. kakor vse kaže. naiboljo rešilo s tem, da se pridrži republika. Zmaga entente bi ne bila popolna, ako bi Rusija ne postala zopet iaka in velika država. Anglija zahteva izročitev Viljema. Basel. 10. decembra. >Morning-post-t iavlia: Angle-ka vlada je sklenila, zahtevati izročitev bivšega cesarja Vilicma. prestolonaslednika Friderika Viljema. Hindeuhurga. Luden-dorffa in Falkciihevna. Samomorilni poskus Viljema. Eiipske, 10. decembra. >Leipziger Taerblatt« javlja iz Haaga: Bivši cesar V i 1 jem ie poskusil izvršiti samomor. Krogla pa ni zadela niega. marveč nekega v bližini stoječega služabnika. Kriza v nemški vladi. Berolin. 10. decembra. V okrilju vlade ie izbruhnila nova kriza. Lieb-kneehtova stranka zahteva. nai bi se garda, ki se te dni vrne iz boiišča. razorožila. Ker pa ie garda verna vladi, se večina ministrstva upira tez zahtevi. Govori se. da namerava Scheidemann i/.-topiti iz vlade in da je iziavii. da reve ostati deli v vladi, ki sedi na sodu smodnika. Odprava verskega pouka. Hamburg. 10. decembra. Dne 1. januarja 1919 se odora v i v vseh hambur-škib ljudskih in srednjih šolah ter drugih učnih zavodih pouk veronauka in služba božja. Zavezniki zasedejo Berolin. Ženeva. 10. decembra. Zavezniške vlade so sklenile, da zasedeio Berolin. Zavezniške čete ostaneio v Bero-linu. dokler ne bo podpisan mir. Ogrožen promet v Švici. Bern, 10. decembra^ Radi nedosta-jania premoga =*e tudi Švica nahaja v nevarnosti, da bo morala ustaviti ves železniški promet. Književnost. — Jugoslovanski skladni koledar ie v vseh trgovinah, pisarnah, gostilnah in drugih javnih lokalih neobhodno potreben. Koledar ie opremljen s slikama sv. Cirila in Metoda, in ima obilo narodnih okraskov, ki jih je risal naš slikar Gaspari. Opozarjamo, da je naklada zelo maihna in utegne biti kmalu razprodan. Kdor ga še nima naj si ga omisli takoj. Koledar bo ob enem služil kot primerna prispodoba nove dobe. tudi v družinskih sobah. Tipografsko prekaša tuie izdelke in nosi pristno narodno lice. Stane G K 80 v in se dobi v Katoliški knjigarni v Ljubljani. Prosimo, da se združi več intero-sentov v eno naročilo, ker je poštnina zelo draga. — »Veliki Kalendar«. Ker je razpečavanje »Veliko«: Kalendara« Književnega Juga, katerega je izdal odbor SHS žena za sirote za leto 1919. v polnem teku, se p. n. občinstvo tem potom opozarja, da si istega čim preje nabavi ali direktno, ali pa potom tukajšnjega poverjenika g. Sladonje, uradnika Ljubljanske kreditne banke, kateri sprejema naročila do 15. decembra. Z ozi-rom na humanitarno svrho, kateri je koledar namenjen, kakor tudi z ozirom na bogato vsebino, se nabavo istega kar najtop-kfc priporoča. Posamezna številka stane 4 krone. _ Aprovizačija7 -h Krušne komisije bodo uradovale v četrtek, dne IZ in v petek, dne 13. t. m. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za maščobo. -f Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da sc zanesljivo udeleže seje. ki Se VTŠl v sredo, dne 11. t. in. ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici. Aleso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami 13 prejmejo goveje meso v sredo, dne 11. t. m. in v četi tek. dne 12. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v sredo, dne 11. t. m. popoldne od 1. do pol 2. štev, 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. stev. 401 do 000. ';d pol a do 3. štev. 601 do 800, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200. od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400. od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. V četrtek, dne 12. t. m. dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1601 do I800t od 8. do pol 9. štev.1801 do 2000. od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. 4- Inozemsko meso. Mestna apro-vizacija ljubljanska bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 11. t. m. od 7. do 9. ure zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. 4- Speh za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo špeh v sredo, dne 11. t. m. in v četrtek, dne 12. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Pulil se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: v sredo, dne 11. t m. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 160, od 9. do 10. Stev. 161 do 320. od 10. do 11. štev. 321 do 480, popoldne od 2. do 3. štev. 481 do 640, od 3. do 4. štev. 641 do 800, od 4. do 5. štev. 801 do 960. V četrtek, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 961 do 1120, od 9. do 10. štev. 1121 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 30 dkj* Špeha. kilogram stane 30 kron. ~r ivisiv žitnu; £zx t t , oKmju oiranke Iv. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir pri Jakopiču na Alirju v sredo, dne 11. t. m. Določen ie tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 300. od 9. do 10. štev. 301 do 600. od 10. do 11. štev. 601 do 900, popoldne od 2. do 3. štev. 901 do 1200. od 3. do 4. štev. i201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kilograma kislega zeMa. Kilo-giarn stane 1 K 50 vin. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. t Tomo Zupan, Nj. Sv tajni komornik, in Katarina Zupanova tužnim srcem naznanjava, da je najina ljuba sestra, gospica gneza Zupanova učiteljica na šentjukopski ženski osmererazrednici v Ljubljani, — v ponedeljek, 9 t. m. ob 8. zjutraj, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, 66 let stara, v Bogu zaspala. Pi greb se vrši iz Goiupove ulice št. 4 v rodbinsko grobnico pri sv. Krištofu sredo, 11 t. m., ob 3eh popoludne. Drago poko;nico priporočava njenim številnim koieginjarn, njenim mnogim učenkam, sorodnikom, piijatel em in znancem v molitev in v blag spominj. Naj v miru peciva! Ljubljana, 10. decembra 1918. 7391 Sest o posebnega obvestila. Podpisana javljam v svojem, kakor tudi v imenu bratov in sester, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je moj iskrcnoljubljeni sin, oziroma brat, svak, nečak in stric v starosti 15 let, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, dne 5. decembra 1918 v Sevnici ob Savi preminil. Priporoča se v blag spomin! ZAHVALA. Ob prezgodnjem grobu našega dragega sina, brata Adolfa Klan čari a izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, osobito gg. duhovnikom, bratom, članom šentpc-terskega Orla, Šentpeterskemu prosvetnemu društvu, Društvu kat. rokodelskih pomočnikov, posebno njegovemu pevskemu zboru za sočutno petje, kakor tudi tovarišem in tovarišicam za krasen venec in zadnje spremstvo in končno vsem udeležencem. Težka je naša bol! Or. Pavel Avramović je zopet začel redao ordinirati od 10,—12. are dop in od 2.-4. popoldne. Ob nedeljah ia prazai&h samo ilopoldne. — Ljubljana, Stari trg štev. 30. Ljubljana, dne 9. decembra 1918. Žalujoči ostali. Zahvala. Presrčno se zahvaljujem, po ebno velecenjeni obitelji g. L. Smole, velečastitim duhovnikom in vsem drugim, ki so povodom bolezni in smrti mojega iskrenoljubljenega sina Jelene na mojo tolažbo Izkazali toliko sočutja in s tem pokazali, da je bil pokojnik priljubljen in spoštovan. Križe, dne 7. grudna 1918. 7348 Marija Jelencova. otel-rest&vrent, kavarna s približno 40 sobami za tuice, z opravo, kopalno sobo, ledenico, avtogaražo, dvema vrtoma, zeljadnim vrtom v lepem letoviSCu Jugostavije, z dobro prihodnostjo, so proda. Naslov pove upravniStvo »Slovensk Naroda«. /293 Zahvala. S Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi našega ljubljenega cčeta, gospoda Fran Bučarja u rež. mojstra Jut. žel. v pokol o, vsem, Ki ste ga spremili na zadnji poti in vsem cenj. darovalcem krasnih vencev in šopkov, najsrčnejša izkrcna hvala! Osobita zahvala si. .Političnemu društvu za Vodmat" za poklonjeni venec in vso naklonjenost blagopokojne mu v življenju In ob smrti. Ljubljana, dne 9. grudna 1918. Žalajoči ostali. iS Zahvala. Povodom prebridke izgube naše nepozabne soproge ozir. mamice, hčere, sestre, tete in svakinje, gospe Marije Mohorčič roj. Kobler soproga davčnega upravitelja v p> izrekamo najsrčnejšo zahvalo za vse dokaze globokega sočutja in za darovane cvetke in vence. Posebno pa se še zahvaljujemo slavnemu pevskemu zboru .Glasbene matice" za ginljivo petje in vsem, ki so spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Lf ubijao a, dne 8. grudna 1918. 7337 Žalujoči ostali. iA usnjnte in luđi z lesenimi podplati ima v večji msož!~! v zalog' i Sitar. Ljis. Gradišče 10. vl]ndco naznanja, da se Je povrnil od vojakov in prevzel osebno vodstvo svoje pisarne v Črnomlju. €<££¥§!§ najfcoilše hahovosti se zopet dobč po dnevnih cenah, v zalogi tovarne čevljev etsr Kozina & ti. v Ljubljani (na Bregu). Pismena naročila se vsled sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. 7164 C6B Stran 4. .SLOVENSKI NAROD', dne lO. decembra 1918 293 Ste. Efimflriifna katera bi p°maga*a v UMjIllUIlilll, govmi se takoj sprejme dh tvrdki: Br. N ovako vic. Stari trg štev. 6. Ljubljana. 7342 NanrntH in elegantna kočija, napol na|l2UU0J Jc knra, in sicer z navadnimi in gumo; vimi kolesi. Poize se v Jeranovi ulici št 13. 7364 ttarn uinn od 56 ,itrov nflPrei j'c HlfllU ilIlU prodaj po ugodnih cenah. Dostavlja se tudi na dem. J. Jelenič. Stara pot štev. I. 73S8 IflJiDlf knlotoll ali Uočiica za 1 koma Lflllcn nUlCicIj nov ali dobro ohrarjer. se kupi. Ponudbe na tovarno za pap»r v Radečah pri Zidanem mostu. 7388 Kap! se nsnjat soKnjič. %JL*\ upravništvo .Slov. Nar „100 7384". v. na pod šifro 7384 •bij skoro nove, se prodajo ali zame-unlj njaj • za velike. BIefweisova cesta 7. Tam se tudi nioda nekaj oblek m plaščev za dečke okoli 14 let 7373 Meblovano sobo na stranka brez otrok za takoj Ponudbe pod Šifro ,.J. V. 5 7374" ra upr. *S1. Nar«. 7374 Motorno kolo. g£Si bno drlujoče se proda. 1. Rozman, Florjanska ul. štev. 24. 7376 puSko. Ign. Marinič, Sredina Štev. 11. Ljubljana. 73 9 iS stanovanje i^PS? S!irž otrok za takoj aH 1. januar 1919. Cenj. ponudbe pod šifro „Januar 7355" na npr. »Slov. N.iroda«. 7355 Par ležkib konj tšg&J&z 7365 Dve fini damski obleki T^r1, Kdo pove uprav. .Slov. Naroda*. 7057 Strnu ^arn za ra^umc° za ni-razr* RlUll slov. ljudske šoie. — Odda nai se pri upr »Slov. Nar. 7344 7 35 mejo v Holzapfiovi ulici štev. 5 Ihmrl/n bnln <1obro ohranjeno, želim UfiVlanU RUIJ, kupiti ali zamenjati za mast. Kdo, pove upravništvo »Siove ■■-skega Naroda« 736 ^ Za tri in pol ko Morja s'^ v Gradišču, št. 3. v slaščičarni zraven pekarne Schrev. 7341 Soiejme se ženska sšTlErJ* p posni hrani in primerni plači. Naslov pove unr. *Slov. Nar.« 7354 Meblovano sooo s kubinjo otrok. Pismene ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „Kuhinja 7216.«* 7216 nova aileška oprema. za majhnega pony:a se proda ali zamenja za dobro ohranjeno sedlo (~ričo) Ponudbe pod ..Oprena za ponyja 7382'1 na upr »Slov. Nar. 7382 Dnnniiim sl'vovk°i tropmovec, prin-rUlIUulIil jevec, rum in komak. tudi s se proda ICO kom. dobro ohranjenih hrastovih sodov. Viljem Spitzer, Ljubljana, Kolizej. 7381 Itor-realec. 'Lr't06jZ( itema-ipisno ge ometnjo za 6 razred realke se išče. Ponudbe rod šifro „Instruktor 27 7379" na upr. »Slov. Nar.« 7379 7aniflnfl lir okupacijskega in Lulllollu lli pravega italijanskega denarja) ter rrodajo avstr. vojnega posojila posr.-dujc Zavarovalna agentura. Ljubljana, Mestni trg 25. I. nalstr. nasproti magistrata. Uradne ure od 3 —5 pop. pridna In zanesljiva z 1, večlttno trgovsko prakso išče pnmerne službe v kaki trgovini al; pisarni. Nastopila bi rada že s 1. januarjem 19 9 Cen., ponudbe na upr .SI. Nar.' pod šifro „31. dec. 7.183". Razprodaja popolnoma novih gramofonskih plošč, ki Igrajo bre^ igle in imajo naraven glas proti onim z iglo igrajoči ta. Plošče so svetovnoznane franc. tvrdke .Pathe*. Naslov pri upravn ,Slov. Naroda". 7377 IC Uli 1L U i UUidlUiUllJu ! strokovnjak za kovinske tn železne izdelke, z večletno prakso v nemški inđustnji, išče službe ali nastopa v kakšno ustanovitev primernega podjetja. Naslov pove •upravništvo »Slov. Naroda«. 7353 2 damski kolesi, dni in kopirni svinčniki, krtače /.a ribanje, tobačni nadomestek, trakovi za čevje, zob a pasta, toaletna ogledalca pipe itd. se prodajo daleč pod nakupno ceno. — Kolizej, pritličje 16 v Ljubljani. 7.147 Trgovski sotrodoik V1S lezninske stroke, ter deželnih pridelkov išče mtsta, najraje kje na deželi, a tudi v mestu. Nastopi lahko taKoj ali pozneje! — Cenj. dopisi na Ivana Ušeničnik, Žabjavas — Poljane nad Škofio Loko. 7297 Korespondenca, n^al'^oits^ je v mestu popolnoma tuja. žeii v svrho poznejše ženitve korespondirati samo z 30 ali čez letnimi gospodi, najraje s tehniki ali gozdarji. Dopisi na upravništvo »Slov. Naroda« pod imeno n .Andulka 7356*. 7356 Mnnl/til/ant na kakem večiem P°se" pldullnUllI stvu želi vstopiti gosp. s 24. leti z višjo šolsko izobrazbo (ma-šinsko stavstvo) vešč v govoru in pisavi slovenskega in nemškega jezika z lepo hitro pisavo in splošno naobrazbo. Ponudbe se prosijo na upravo Slovenskega Naroda pod kmet. praktikant 7268. nrj.|.j dobro situiran mladenič, želi lD IS 1111 znanja v svrho poznejše ženitve s premožno gospodično, tudi vdova brez otrok ni izključena. Prednost imajo tiste s trgovino ali gostilno. Le resne ponudbe s sliko do 20. 1. m na upra\n. .Slov. Naroda' pod .Božič 1918." 7375. Anonimno gre v koš. IhlMIliln V taborišču »Strniš če* pri UlUdllliU. Ptuju se takoj sprejmejo sledeči tehnično iz vežbani rokodelci: 2 strojnika (mašinista), 3 elektromonterji, 1 monter za vodovodne naprave, 4 kurjači (za lokomobile), 2 strojna ključavničarja, 2 stavbna ključavničarja. Interen tj e se naj zglasijo osebno ali. pa pismeno pri .Stavbnem oddelku taborišča Strniščc pri Ptuju« (Štajersko). Izkazati se morajo s primernimi spričevali in službeno knjižico. 7368 MaflElovoO državnih trtnic v ij« Eršlinu in v Novem mestu se odda s 1. marcem 1919. Pogoji: teUsno zdravje, osebna neoporeklji-vost in primerna strokovna izobrazba. Prošnje je vložiti pri SHS vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Novem mestu najpozneie do 10. januarja 1^19. Dosedanji službeni prejemki so znašali letnih 13'-0 K s 100o/o draginjsko dok>ado in se bodo po dogovoru na novo uredili. 7390 Diltniln za trgovinu hrvatskih vma i i UIIIIHu raki)e traži Andrija Golubić, trgovina vina na veliko Zagreb. Jurišiceva ul štev. 10. 72-18 Pališ! ievliev t'"„*:.* obleke za dečka 4 let se proda. Na- siov pove upr. .Slov Nar.* 7386 Krasna ročna dela ŠJtSi^ pove upr. »Slov. Nar.« 73*5 lUflirhilri Harf I ^3S gospodična ncllillulll flulij! Adele iz Trsta. Nt- slov v trgovini v Metelkovi ulici štev. I. Ljubljana." 7333 Penija se išEe "j! Dobro ohranjene sanke M£ek'& nudbe na Gonanv, Ruperčvrh, pošta Novo mesto. 7369 \lfn za takoj ali pozneje v em Če mogoče z gostilno v pro i etne n kraju. Pismene ponudbe pod .Pekarija44 poštno ležeče Medvode, Gorenjsko. 7222 7'1 R 11 tmi/ 'ahkega bencina dam 1 kg Lil 0 1111U V čiste masti, na željo plačam v denarju. Zamenjani osebno v Ljubljani. Naslov pod .Bencin* poštno ležeče Krško. 7253 Bffl tn hlvTlib obenem vrtnar za me-lU SB Lliifllll, sec januar. Poleg hiane in stanovanja plača po doe?-voru. — A Sušnik, Zaloška cesta, Ljubljana. 7343 I ftbrd za moderno trgovino ako mo-LunUl eoče v sreiin mesta se išče za takoj ali za 1. januar. Ponud>e pod šifro , J. V. 5 7370" na upravništvo »SI Naroda« 7370 !hn hlinri cri koniih. vajena za ho Uld UldUld sto in poljedelstvo 60 do 700 kron, 1 dekla, mlada, za živino in poljedelstvo, 4 O do 500 kron letne p'ače, hrano in stanovanje, se takoj sprejmejo pri C. Murschitz, Laški trg. frhl nniftfl 50 K nagrade dobi srbski t)lUi. {JUHI ! vojak, ki je doma v okro-gu Timočkim, selu Lepena, Opština Valevac. Prosi se, n3j se pismeno oglasi tudi lahko v srbski pisavi, pn G. Sofiji Indest, pešta Loka pri Žasmu. 7362 Samostojna kuharica, l»a tudi drugn dela ali hišna, ki zna nekoliko Š rlCIllJu, dobi lahko delo v trgovini Pavel Magdič. 7269 Oprava za jedilno sobo, %™,s:h;,i da. Ambrožev trg Št. 7, L nad. 7294 llfOlUa v trS('vino z meš-nlm blagom, lIlcllLfl sprejme takoj Rudolf Dergan. t.guvec, Laški trg, Štajersko 73 '5 lifOnr* s primerno šolsko izobrazbo, ULlIIICI najraje z dežele, sprejne trgovina A nt m Vodenik. Petrovce pri Cel|u. 7324 ^llhsrira se sPreJrae Prot dobri plači in ilUllflltlO hrani. Kje, pove upr. .Slov. Naroda*. 7320 I ahok bnlo'oli koč,ica- LflMcIt nUlKicfj, gik la manjšega konja se kopi. Ponudbe pod . Dobro ohranjen 727444 na upravo .Slov. Naroda«. Snramatai-ta»dln.eke°.Diei!e se pro^a na Dunajski cesti št. 6, v trgovini slaščic. 7296 Peiroleiski plinovi kuhalnik.J'"::;;,,. njjen ali nov, ku;>im takoj. Ponudbe na hotel Wilson, Sv. Petra cesta 5, sooa 1 7306 7jl krnnrD I *^r°im v^orci za moška Lu ! \ ] U j 0 L C ! oblačila v naravni velikosti se dobijo pri A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7, L nadstr. 7322 ChMinfflinira *e rabljena, dobro ohra-iid!l!UlailtLd. njena, se kupi. Ponudbe pod Franc Meden, Begunje pri Cerknici, Notranjsko. 7321 ID IrilnfnniiD50 žitnih vrt^»10 kg lli uy (lUlUlUUljC špage in 1 vrv, 40 m dolga, se ceno proda. — Naslov pri upravništvo .Slov. Naroda". 7304 50 kg modre galice ^ daj. — Kje, pove upravništvo .Slov. Naroda". 7299 Sprejme se konjski nlapeuTm Dobra hra-sta- novanje pri Ivanu Lapajne, žganjarua v Vod matu. 7263 Kdo proda ali posodi piani Ako rabi! pohištvo. Terezije cesti šu 13, (Kolizej). 6991 HfOnlfA se sPre,me v trgovino z me-Ulcllnd šanim blagom. Ivan Slavlnec. Sinannu pri Litiji 7241 iflfl bfltflU raznega srebrnega jedd-*IUU RujUV nega or«jd,a je po nizki ceat na prodaj. Po zve se rri zlatarji g Zupancu, VVolfova ul. št. 6 7134 Vet delavcev tesarjev „sr)e" tesanje lesa. Plača dobra Ivan Srebo-tnjak. Sv. Jurij ob Taboru pri Celju. Zimska suknja, ^^^st^ podlogo, in elegantna salonska mizica k kor tudt nov ročni vo^ičtk ciza) se proda. Poljanska cesta št. 21 11. 7242 Iifanega ledn Er&sšllt oelo ah na drobno Razpošilja in na /sa vprašanj* odgovarja Josip Halužan Kiiževci (Hrvatska). 687.^ ioentna (»Sssrsis^ otrok ter vsestransko naobražena, se sprejme v trgovsko hišo kot opora gospodinje. — Naslov iz prijaznosti v upravništvo .Slov. Naroda" 7264 Notarski kandidat tifi^offiz vežoan v spornih in izvršilnih zade vah, želi preineniti mes*o. Nastop lahko takoj Ponudbe pod »Notarski kan-dibat 7237** na upravništvo .Slovenskega zaroda." 72^7 Personalni oddelek II. vojnega okrožja sedaj v Kazini II. nadstr. Kongresni trg. uraduje za strauke (dopustnice, izkaznice, potni listi, odpustnice itd.) vsak dan &a se OUtlUVu UlVu dobijo na drobno in na vagone pri Antonu Reschitz, trgovina z lesom, Ljubljana, Dvorski trg št. VIL 6801 Milnim