V UubUanl dne 3. oVtobra 1935
Posamezna Itev. Oin Leto XVIII.
Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knafiova ulica 5
Uredništvo „Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak fetrtek
Narolnlna za tizematro: Četrtletno t Din, polletno II Dta, celoletno S« DIg; z« lao. zemstro razen Amerlbei Četrtletno It Din, polletno M Din, celoletno 48 DtaJ Amerika leti* I dolar. — Balon poitie hranilnice, podružnice f Ljibljani, it 10.711.
<Pr
• v
avicne e ene
Redike so bile Se pred petdesetimi leti trgovine po deželi. V njiiih je kupoval kmet sol, tobak in drugo drobnarijo, medtem ko si je vse druge potrebščine nabavljal na sejmih: kose in sekire od kovača, obutev od čevljarja in platno od tkalca. Potreben denar za te nakupe je istržil na istem sejmu za živino. V slogi so živeli kmetje in obrtniki, ker je vsak priznal drugemu pravično plačilo za njiegov trud.
Pa se je pojavil stroj, ki ga je lahko kupil vsak premožnejši, čeprav manj spreten obrtnik za denar. Stroj mu je delal za več delavcev; glavno pa je, preživljati ga ni bilo treba, ! kadar ni bilo dela. Svojih izdelkov ni takšen praded današnjih tvornic prodajal več naravnost rabnikom, temveč so nastale odnosno so se razširile že obstoječe trgovine, ki so kupovale te izdelke in jih prodajale naprej, ter tako podražile blago. Če je hotel tvorničar stalno zaposliti stroje, je moral dajati trgovcu popust. Tako je mogel trgovec ceneje prodajati kakor obrtnik in je tako imel v rokah oba, proizvajalca in rabnika.
Med svetovno vojno se je začelo zaradi prekinjenega izvoza sirovin, delno pa zaradi negotovosti, kaj bo po vojni z denarjem, veliko povpraševanje po raznem blagu in so pričele naglo rasti cene. Tedaj je država postavila trdme cene, preko katerih ni smel prodajalec brez kazni- Te najvišje dopustne cene so se imenovale maksimalne cene. Res je, da so petič ni kupci plačevali na tihem večje cene, velika večina manj premožnih ljudi pa je bila deležna obilne koristi od teh cen.
Po vojni je prišlo zopet do svobodne trgovine. Medtem ko so znali tvorničarjd in deloma tudi obrtniki po svojih združenih močeh ohraniti donosne cene, je postajala ponudba kmetijskih pridelkov od leta do leta večja in je padala seveda tudi njihova cena. Trgovec je hotel im znal obraniti svoj dobiček neokrnjen, zato pa je tembolj pritisnil na nakupne cene pridelkov. Vzemimo na primer živino! Zlom živinskih cen ne prinaša rabniku (meščanu in delavcu) nikoli toliko dobička, kolikor izgube trpi kmet. Zato so začeli že pred leti nekateri rediki gospodarstveniki priporočati, naj bi država odredila stain« najnižje (minimalne) cene za živino, kar bi dvignilo cene živine pri kmetu na dvakratno višino, medtem ko bd se cene mesu dvignile le za četrtino prejšnje cene. Tako bi krnet spet-začel dihati, uporabnik pa bi ne M hudo prizadet.
Toda takoj so se dvignili budi im glasni protesti proti določitvi minimalnih cen za živino. Pav zanimiva in poučna je, ugotovitev, kdo je bili glavni nasprotnik te zamisli. Piisec teh vrst je govoril o tem vprašanju z visokim in seveda prav dobro plačanim uradnikom velike kmetijske ustanove. Dobesedno mu je ta gospod rekel: »Ne bodi neumen in ne sili z minimalnimi živinskimi cenami, zakaj bi dražje meso plačeval«. Prav nič ni maral gospod
Id je živel od kmeta In bi naj delal za kmeta za vse piJščevo prizadevanje, da mora tudi kmet dobiti pravično plačilo za svoj trud. Se z obrtnikom M ima tudi malo posestvo itn redi dvoje krav je govoril pisec. Seveda je bal tudi ta proti višjim minimalnim cenam, češ: »Meso je vsak dan, prav redko pa prodam kakega teleta.«
Toda ne le ti nestrokovnjaki, tudi naši visoki gospodarstveniki ki se trkajo samozavestno na prsa, da poznajo ustroj gospodarstva, so bili vedno in so še danes proti najnižjim cenam. Vsi kažejo na žitni režim »Prizada«, ki je kupoval pšenico po minimalnih od države postavljenih cenah pri čemer je morala država doplačati tristo milijonov dinarjev razlike. Pri tem pa zamolči jo previdno protivniki minimalnih cen, da je bila krivda za slab uspeh v prvi vrsti v zanikerni in nezmožni upravi »Prizada«, tako da se je zdelo, da vrši svoj posel v sporazumu z pristaši svobodne trgovine. Pomisliti moramo še, da je mnogo milijonov dinarjev ki je država doplačala na pšenične cene vendar dobil kmet kot Skromno nagrado za večletne izgube v vseh panogah kmetijstva. Vse države po svetu žrtvujejo na sličen način milijarde za reševanje kmetijstva, ki je bilo, je in bo rednik in branitelj vseh drugih stanov- Zato morejo gledati vsi ti kmetski preživniiki, da kmet ne propade, že iz lastne koristi.
Če pogledamo pobliže ugovore naših visokih gospodarstvenikov pa vidimo, da njihovi ugovori proti minimalnim cenam v bistvu nikakor ne držijo Glavni njihov ugovor je ta, da bi kmet ne mogel po tem prodati vsega presežka svojih pridelkov po teh minimalnih
cenah, ki bi s tem postale brezpredmetne. Resnica je, da se ravna cena pridelkov aa ia-voz po vsakokratnih svetovnih cenah, gospo dje pa vendar hote, ali nehote zamolči jo, dla je vendar največji kupec v državi sami £n s« tega da prisiliti, da plača pravično svojim dohodkom ustrezajočo ceno tudi za kmetske pridelke, če mora plačevati za diruge potrebščine celo pretirano visoke cene. Mi pa sodiimo, da je pač bolje nekaj kakor nič tudi v tem primeru in da je lažna trditev učenih gospodar« stvenikov, da bi se moral ves presežek pro« dati po minimalnih cenah. Če se proda na primer tiste tričetrtine živine M gre letino v za* kol za domači trg po dvojni današnji ceni, koliko lažje bomo konkurirali z ostalo četrtino na zunanjem trgu in bo imel živinorejec asu-gotovljen obstanek
še ena prav važna okolnost se je pokazala pri našem današnjem razmišljanju. Če pregledujemo cene kmetijskih pridelkov, ter jih primerjamo s cenami industrijskih izdelkov ter drugih življenskih potrebščn, vdmo, da so cene kmetjskh pridelkov v vseh gospodarsko naprednih in urejenih državah (na primer v Nemčiji, Češkoslovaški, Avstriji, Italiji, Franciji in Angliji), znatno višje, kakor pri nas, ostale cene pa so zmatno nižje. Kako je to mogoče pri njih doseči, se bo vprašal naš izkoriščeni kmet, ko so pri nas pri znatno nižjih cenah kmetijskih pridelkov vse diruge potrebščine znatno višje v ceni kakor v tujini To je tako mogoče, da je drugod kmetsld proia-vodinik trdno organiziran iin odločen v svoiih zahtevah, katere podpira tudi država 8 tem, da skrbi za pravično razmerje v cenah. To je življenska zahteva prav tako našega narodnega gospodarstva, ki se mu morajo ukloniti čimprej vse osebne koristi peščice samopaŠ-nežev, ki pri nas predobro živijo in jtm nI prav nič mar če pri tem propada ves narod.
ISezeiž potoaZai zadolženih obrtni lic v
Kakor smo že poročali, je bilo nedavno v Beogradu zborovanje obrtniških zbornic. V smislu sklepov konference obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic, ki se je vršila v Beogradu, so bili narodni poslanci naprošenl, naj ee zavzamejo za ureditev obrtniških vprašanj v smislu rujiih o ve resolucije.
Obrtniki naglašajo v svoji spomenici, da so spričo dosedanjih gospodarskih zaščitnih odredb oni najbolj prizadeti. Denarni zavodi, ki so upniki kmetov, so bili zaščiteni. Položaj industrije se je zbolj-šal spričo karteliranja in zaščitnih carinskih odredb v korist njenih izdelkov, obrtništvo pa je ostalo popolnoma nezaščiteno. Od kmečkih dolžnikov ne more obrtnik izterjati nobene terjatve celo ne v primeru, ko bi dolžnik lahko plača,. Kot vlagatelji pa obrtniki svojih vlog pri denarnih zavodih ne morejo dvigniti, a se tudi ne morejo okoristiti e krediti, kakršne so imeli prej, ker je okrepitev dinarja vsak kredit onemogočila. Da bi bilo zlo še večje, se je s posled« njo uredbo o zaščiti kmetov obrestna mera
za terjatve proti kmečkim dolžnikom znižala na l°/o, tako da se obrtniški upniki Izenačijo z najordinarnejšimi oderuhi. Obrtniki so vselej pravočasno opozarjali merodajne oblasti, da jih je kriza spravila v položaj, iz katerega ni izhoda Zato naj se izda uredba, ki bo slonela na naslednjih načelihf
1.	Obrtnik sme za reguliranje svojih obveznosti, nastalih po 20. aprilu 1932, predlagati plačilno osnovo, ki jo ima odobriti pristojno sodišče, če dotični obrtnik ni pre-zadolžen ter ee obveže v najkasneze 10 letih plačati vse svoje obveznosti in jih do plačila obrestovali po b%. Če pristojno sodišče, ko prouči navedene pogoje, dožene, da je obrtnik, ki zahteva zaščito, prezadolžen, bo otvorilo po uradni dolžnosti izvensodno prisilno poravnavo, če so dolžnikove obveznosti krite najmanj s 40 odstotki. Rok za odplačilo teh obveznosti mora pristojno sodišče določiti na 6 do 10 let, vpoštevajoč pri tem imovinske prilike dolžnika in njegove možnosti odplačila. Obrestna mera se mora tudi v tem primeru določiti na 5%.
2.	Obrtniki dolžniki, ki so istočasno upni-
ki kakemu zaščitenemu zavodu ali kmetu, uživajo glede odplačila svojih dolgov za odgovarjajoči znesek isto zaščito, kaKor jo imajo kmetje, odnosno zaščiteni zavod.
3- Obrtniki, ki so dolžniki napram zaščitenim denarnim zavodom, bodo plačali svoje dolgove prav tako po načelih, po katerih vrši ta zavod likvidacijo svojih obveznosti ne glede na to, ali so istočasni upniki napram kakemu zaščitenemu denarnemu zavodu ali kmetu. Ce pa je obrtnik istočasno dolžnik in upnik napram istemu denarnemu Eavodu, je ta zavod dolžan na zahtevo prizadetega obrtnika izvesti izravnavo medsebojnih terjatev.
4. Za vise dolgove obrtnikov, ki so nastali do 20. aprila 1932, se določi obrestna mera
Ma$ zahtevajo
Prejšnjo nedeljo je bil v 2alcu velik hmeljski tabor, na katerem so hmeljarji po-etavili smernice, ki se jih naj vlada drži, I da se bo v bodoče preprečilo izžemanje našega kmeta po organizirani trgovini, ki je oškodovala v zadnjih letih naše narodno gospodarstvo za stotine milijonov.
Kraljevska vlada se naproša, da čim prej teda zakon o hmelju, kakor je že izdala zakon o vinu. Ta zakon o hmelju naj regulira hmeljske cene in hmeljsko trgovino po naslednjih načelih: 1. Oblastveno naj se določijo vsako leto najnižje cene, ki pa ne emeco biti nižje od cene, ki jo doseže najslabši češki hmelj odnosno ne smejo biti ea več nego 20°/o nižje od eene žateškega hmelja. 2. Da se prepreči stekanje trgovine v rokah nekaj inozemskih komisijonarjev. naj se prepove, da bi inozemski komis>jonar smel zastopati vež nego eno inozemsko tvrdko, ki jo mora oblasti prijaviti in mora vsak čas dovoliti vpogled v svoje poslovne knjige in v korespondenco v svrho kontrole. 3- Po naših trgovskih zastopstvih v inozemstvu naj s« obvestijo vse inozemske t________________. __________________________________
Skrivnost sivih rokavic
i	(Konec)
> Dobro. Mnogo sreče !<
Krag Je vzel klobuk in šel.
Sef je rekel: »Dokler se Krag ne vrne, moramo zasliševanje prekiniti. Sedite za ta Čas«.
Tajnik se je nejevoljno v sedel.
Sef je skrbel za to, da se ni približal va-rijetejski divi in da ni govoril z njo.
Poteklo je več kakor pol ure, preden se je Krag spet pojavil
Sef je takoj spoznal na njegovem obrazu, da se je bilo nekaj zgodilo.
Tajnik je vstal in kazalo je, da je izgubil nekaj svoje samozavesti
Krag je stopil k njemu in zapičil pogled v njegove oči.
»Napravili ete nekaj izvrstnih šahovskih potez«, je rekel, »toda jaz bom zdaj tako postavil figure, da vas bom matiral....«
Nato se je obrnil k šefu in mu izročil podolgovato kuverto.
»Ali veste, kaj je v njej?« je vprašal detektiv tajnika.
>Ne«, je odvrnil ta.
>To je tista mala, modra reč!«
Tedaj je zaslišal krik. Lepa Pella je zakričala Njen obraz je bil mrtvaško bled.
Tajnik se je umaknil za nekaj korakov.
Spletka
Pojav Asbjorna Kraga je oba zločinca zmešal.
Tajnik je spoznal, da se je za trenutek izdal. Toda v naslednjem trenutku se je spet vzravnal, da bi pokazal samozavest.
>Mala modra reč?« je rekel. >Ne razumem, kaj to pomeni«.
»Mislim vrednoto, ki ste jo zastavili oderuhu Jaerventi za neki znesek«.
>0 tem ne vem ničesar«.
na 5 odstotkov, pri čemer eo že vračunani tudi vsri dodatki v obliki provizij in slično.
5.	Dolgovi obrtnikov napram Narodni banki, Državni hipotekami banki, Postni hranilnici, Obrtni banki kraljevine Jugoslavije, obrtnim kreditnim zadrugam in ostalim obrtnikom, k,i so nastali na osnovi obrtniških poslov, se imajo izvzeti iz uredbe o zaščiti obrtnikov.
6.	Za obrtnike se imajo smatrati vse osebe, ki so pooblaščene opravljati kakršnokoli obrt, kakor jo navaja § 23 zakona o obr-tih iz leta 1931 in kakor so navedene v oddelku 4 in 5 istega zakona ter v § 7 pravilnika o postopku pri ustanavljanju udruženj trgovcev in obrtnikov iz leta 1932.
v* f	i« ••
nast hmeifarji
hmeljske firme, da so njih zastopniki pri nas dobrodošli in da 60 jim odprta vrata v svrho nakupovanja naravnost pri produ-centu, kakor je to bilo skozi desetletja pred vojno in nekaj let po vojni. 4. Vsak hmeljar mora biti po zakonu prisiljen, da se včlani v Hmeljarskem društvu, ker bo samo na ta način mogoče uspešno zastopanje hmeljarskih interesov. 5. Oblastva naj takoj pristopijo k ustanovitvi hmeljske prodajne zadruge, preko katere more vsak hmeljar prodati svoje blago in ki bo opravljala tudi potrebno sortiranje in klasificiranje našega hmelja preden pride na trg To je potrebno, ker naš hmeljar polaga premalo važnosti na to, da se spravi na svetovni trg čim enotnejše in lepše blago, ki lahko še poveča sloves našega hmelja 6 Da ee prepreči preko« merno širjenje hmeljskih nasadov, zlasti v krajih, ki nimajo naravnih pogojev za pridelovanje kvalitativnega blaga, zahtevamo, da se hmeljski okoliš znamke »Južnoštajer-ska — Savinjska dolina« rajonira. nadaljnji novi nasadi pa sploh prepovedo. V vseh izvensavinjskih krajih naj se kot hmeljarji priznajo samo tisti, ki rp s hmeljar-
Detektiv je odprl kuverto in vzel iz nje modro listino, opremljeno z dvema rdečima žigoma. Pokazal jo je šefu. Ta je papir pre bral in rekel:
»Zdaj razumem. To je važna državna vrednota izredno velike vrednosti«..
»Res je tako«, je dejal detektiv, »in to ti» stino si je tajnik Strom v neko svrho izposodil iz nrada. seveda s pretvezo, da )o ho le dobro shranil, ker je nevarnost, da sicer izgine. Gospod Strom ie bil že neitaj časa v hudih denarnih škripcih Kolikor sem mogel ugotoviti, je tudi ta dama kriva niegovih denarnih težkoč«
Tajnik je vzrojil.
»To ni res!« ie vzkliknil.) » Vi se ml la-žete v obraz. Res je sicer, da sem si to listino izposodil, b ko je nisem več potreboval, sem jo vrnil«.
»Kdaj ste to storili?«
»Zvečer enaistega neposredno pred potovanjem v Gflsteborg«.
Krag ga je ostro pogledal.
»Kratko nato, ko ste umorili Jatrvena«, je rekel.
»Nesramna, smešna obdolžitev!«
Šef je prekinil to neprijetno izmenjave besed s tem. da je vprašal detektiva:
»Ali imate dokaze za svojo trditev?«
»Nepobitne dokaze«, je odgovoril Krag.
Proti tajniku StrOmu obrnjen je nadaljeval:
»Poprej bom še povedal, kako se je zločin izvšil. Obrazložil bom vso zgodbo od začetka do konca«.
Potem je odgovoril:
»Štirindvajsetega preteklega meseca je bila tajniku Stromn na njegovo prošn;o izročena važna državna listina. Imenujemo jo, kakor je imenuje sam Strom, »malo modro reč«. Dan vem za to tako natančno, ker sem bil pravkar govoril s predstojnikom oddelka. v katerem je Strom nslužben Dan nato, to je petindvajsetega, je dvignil oderuh Ja-
etvom bavijo najmanj 15 let; drugi pa naj se z zakonom prisilijo, da opuste hmeljarstvo.
Končno zahtevajo savinjski hmeljarji, da ee oblastveno dožene, koga zadene krivda za katastrofalne hmeljske cene v lanskem letu in za sramotne nizke cene v letošnjem letu. Krivoi naj se kaznujejo kot škodljivci našega narodnega gospodarstva. V tej stvari je bil soglasno sprejet naslednji predlog:
Glede na to, da je večina hmeljske trgovine koncentrirana v rokah dveh inozemskih komisijonarjev, ki zastopata preko 40 tvrdk in sedaj sama določata cene, in sicer približno za 70% izpod svetovne paritete, predlagajo in zahtevajo hmeljarji, da se ta dva izženeta iz naše države. Istočasno zahtevajo, da se vsi hmeljski trgovci, zlasti pa inozemski, za njihove ogromne zaslužke takoj primerno obdavčijo. Opozoriti je treba, da so krivci za nizke cene tudi v vrstah domačih nakupovaleev, oziroma trgovcev, ki se naj prav tako kaznujejo s tem, da se jim odvzame obrtna pravica za nadaljnje nakupovanje hmelja.
Uredba o uradniških plačah se bo popravila
Minister za gozdove in rudnike Giura Jankovič je v razgovoru s časnikarji o uredbi, s katero so bile uradništvu znižane plače za 7 odstotkov, ponovno poudaril, da je docela napačno tolmačenje, da šolska mladina z izpolnjenim 16. letom starosti izgubi pravico do družinskega dodatka. Minister Jankovič je v tem pogledu izjavil, da otrokom, ki obiskujejo šolo. pripada dodatek do izpolnjenega 23. lete starosti Minister Jankovih je danes ponovno potrdil časnikarjem tudi to, d abo kraljevska vlada v najkrajšem času spremenila uredbo povsod tam, kjer je znižanje nepravično.
erven v svoji banki večji znesek, namreč 50000 kron. Njegovi papirji dokazujejo, da tistega dneva ni imel večjih plačil. Teh pet-desettisoč kron je torej posodil Strfimu in ta mu je zastavil »modro malo reč«, katere vrednost za državo, kar vi, gospod šef, dobro razumete, daleč presega ta znesek. Zviti oderuh se je 6eveda te okolnosti dobro zavedal in ni imel nikakega pomisleka pri teh poslih, zlasti ker je vedel, da ste vi. gospod Strom, iz zelo ugledne rodbine. Razen tega je seveda dobil prav lepe odstotke. Po kakšnih obrestih vam je posodil denar, gospod tajnik?«
Tajnik je posmehljivo skomignil z ramami. Vendar ni mogel čisto skriti, da ga je detektivovo pripovedovanje vročično razburilo.
Krag je nadaljeval:
»No, to ni važno Domnevam, da je Jaerven zaslužil prav lepe obresti. Tajnik in njegova dama pa sta potem preživela nekaj veselih dni. Do desetega. Tedaj pa je tajnik nenadno dobil od svojega šefa naročilo, naj listino vrne. Kaj naj je storil? Najprej je poizkusil dobiti denar. Ko se mu pa to ni po« srečilo, je storil usoden sklep, da bo oderuha umoril. Moram mu priznati, da ni mnogo ljudi, ki bi znali svoj načrt izvšiti tako pretkano in drzno«.
Pri teh besedah se je tajnik posmehljivo priklonil in hotel je nekaj reči.
»Ne prekinite me«, je rekel Krag. »Še dosti zg od a i boste povorili... Tajnik si je izmislil načrt, ki tako zvitega še nisem imel v svoji praksi. Premislil je vse podrobnosti načrta in se je izkušal že naprej za vsako reč kriti... Pouril ie svojo damo o načrtu, in ta je na vse pristala, ker ji pač zmerom manjka denarja... Ne prekinite me! Najprej je poslala divo k staremu izdelovalcu lasulj, da je kupila rdečkasto-plavo lasuLo Take lase je imel oderuh Jnlerven. Nato je napisal listič za oderuha — tisti list, ki smo ga na-
r::-_______* „DOMOVIN\"
Strašna eksplozija v
Pretekli petek zjutraj se je pripetila v premogovniku Rtnju v Srbiji velika katastrofa. Okoli 3.30 zjutraj, ko je bil poslednji posad delavcev tik pred zaključkom svojega dela, je prodrl metan v podzemljske rudarske galerije in povzročil s svojo eksplozijo smrt mnogih ter upostošenje v rovih.
Premogovnik Rtanj se nahaja nekoliko kilometrov daleč od Boljevca ter kopljejo v njem premog že nad 30 let. Lastnika premogovnika sta brata Miinch iz Beograda. Po večletnem izkoriščanju je bil rudnik opremljen z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi ter je v pogledu socijalne zaščite eden izmed prvih, zaradi česar je nesreča še tem straš-nejša, ker se ni mogla pričakovati.
Usodn tretii ooiad
je pričel svoje delo v četrtek ob 10. zvečer. Delo v premogovniku se opravlja neprestano ter je v vsakem posadu po 400 delavcev, ki se po prihodu na delo razdele v mnogoštevilnih rovih v manjše skupine. Premog kopljejo v premogovniku v dveh nadstropjih. Na mestu, kjer se je nenadoma pojavil metan, je bila skupina 58 delavcev z dežurnim nadzornikom Din kom Gačnikom in nadzornikom ven-tilacij Jakobom Oblakom.
V tem delu rudnika bi morali že pred tremi dnevi razstreliti ogromno skalo, vendar pa so to delo odložili na včeraj, ko so delavci izvažali iz rovov premog v njegovi bližini.
Včeraj zjutraj, ko so bili vintilatorji v polnem obratu in so delali neoporečno ter celo z ojačeno brzino, se je nenadoma pojavil slab zrak, ki je bil izkušenim rudarjem
oeomin pred nevarnosflo
Preden pa so mogli delavci pobegniti iz ogroženega rova, jih je oblil z ostrim žvižgom tok hladnega zraka in v njihovih rudarskih svetilkah je dobil plamen modrikasto barvo, kar je bil znak pojava nevarnega metana. Med delavci je nastala panika in vsi so pričeli bežati, vendar pa je bilo že prepozno.
šli zadnjič pri preiskavi. Na lističu je bilo kakor znano zapisano: »Pričakujem vas zvečer v »Peklii«. Prinesite s seboj »malo modro reč«. Pekel je seveda Stromovo samsko stanovanje. Oderuh je šel v past; saj ni mogel slutiti, kaj ga čaka. Tajnik je bil v vsakem oziru previden. Rekel si je, da se mora truplo takoj po umoru odstraniti. Zato je šel popoldne, preden se je sestal z Jaer-včnom, k svojemu znanru. veleposestniku Sandu, si sposodil pri njem pod neko pretvezo voz in konja ter se peljal do svojega stanovanja. Medtem je poslal svojo gospodinjo z nekim naročilom v Sandviken. Zdaj je bil torej sam s svojo varijetejsko divo«.
»Kako je bil zločin izvršen«, je nadaljeval Krag, » si je lahko predstavljati. Najbrž je svoji žrtvi razbil glavo s kladivom in ji potem potisnil med prste rokavico svoie prijateljice — zaradi tega seveda, da bi oblastva speljal na napačno sled. Nato je zavil truplo v svojo preprogo in ga nesel s pomočjo di-V8 na voz. Nato sta se oba odpeljala v opekarno-Ko je bilo truplo odloženo v opekarni — vse to se je zgodilo zvečer v globoki temi — se je odpeljal s spremljevalko in preprogo v najhitrejšem diru domov. Saj je mož v hišici pripovedoval, da je prav kmalu slišal, kako se je njegov voz vračal«.
»Zdaj prihajamo k najzvitejšem dejanju vsega zločina«, je govoril Krag. »Tajnik je ukradel oderuhu klobuk in njegovo pono-šeno staro suknjo. To je storil iz posebnega namena. Pri tem naj bi njegova varietejska diva prevzela glavno vlogo. Ženska se je oblekla v moške hlače, si nataknila na glavo lasuljo, si ogrnila Jaervenovo suknjo in poveznila na glavo njegov širokokrajen klobuk. Tako oblečena .je šla v Jaervenovo stanovanje, kjer je prebila noč. V stanovanje je prišla lahko, ker je bil tajnik oderuhu ukradel ključe. Medte mse je vrnil tajnik z vozom hitro k Sandu, tako hitro, da se je mogel še tistega večera vrniti z vlakom.
št. 40 -. ■ ■ —■ -M
našem premogovniku
Ni še penehal tok svežega zraka, ko se je že pojavil nov tok, silen kakor veter, predznak neizogihne nesreče. Ko je odmevalo kričanje nesrečnih delavcev skozi vse rove, sta naenkrat odjeknila
dva strašna ooka
in začuil se je potres, ki je omajal ves premogovnik. V tem trenutku je švignil velik plamen skozi vse rove in ckna, nastal je nov močnejši potres in svetilke v rokah rudarjev so ugasnile.
V notranjosti premogovnika so nastali trenutki simrti, divji strah in beg iz temnine.
Na površju zemlje, v rudarski koloniji, so družine nesrečnikov v rovih takoj začutile, da pomeni potres katastrofo. Vse je hitelo k izhodom iz premogovnika ter čakalo s strahom nadaljnih trenutkov. Iz posameznih jaškov so kmalu prihiteli prvi rudarji, vsi prestrašeni in s {»slednjimi močmi. Ko je bila že večina rudarjev na prostem so v nekaj trenutkih ugotovili, da manjka okrog 40 'judi, ki so delali na mestu, kjer je eksplodiral metan.
Takoj je bilo odrejeno reševanje. Reševalci so z maskami proti plinu in rudarskimi svetilkami odšli v premogovnik. Že 15 minut po nesreči so bili na mestu, kjer se je odigrala katastrofa. V svoje presenečenje niso mask proti plinom tu več potrebovali, ker je bilo svežega zraka že v zadostni količini. V slabi luči svojih svetilk so našli trupla svojih tovarišev, ki so ležala raztresena po rovih, bilo pa je tudi mnogo ranjenih. Reševanje je bilo otežkočeno zlasti zato, ker je eksplozija prodrla v mnogih rovih opor in so skladi kamenja ter premoga zasuli dohode vanje.
Po enournem reševanju so prinesli na prosto vse ponesrečence. Tedaj so mogli ugoto-v ti, da je izgubilo življenje 12 rudarjev, dočim jih je bilo 24 huje ranjenih. Večinoma so jih prinesli v rudarsko bolnico, hujše ranjene pa poslali v Boljevae. kjer jih je 9 podleglo poškodbam.
Gospodična Bella se je zadržavala še ves dan v Jaervenovem stanovanju, vse prebrskala v njem in vlomila v uajnotrajnejši predal njegove blagajne — zunanja vratca je odprla z Jaervenovim ključem.
S tem je pojasnjeno, zakaj »Jaerven« dvanajstega ni hotel odpreti vrat, nikoga sprejeti in na nobeno vprašanje odgovoriti. Zato je tudi zadensko zakril luknjico v ključavnici, ko je bil eden izmed obiskovalcev tako vsiljiv, da je gledal skozi luknjico v sobo. Šele ko se je zmračilo je dama zapustila stanovanje, še zmerom oblečena v Ja-ervenove stare cunje. Nihče ni tedaj ničesar sumil.
Osemnajstega se je tajnik vrnil in je bil prepričan, da so zabrisane vse sledi. Saj je bil že enajstega zapustil mesto, Jaerven je bil pa dvanajstega navidezno še doma. To je vse«.
Tajnik je med pripovedovanjem zmerom bolj bledel. Vendar se je prej ko slej priza de val obdržati navidezno samozavest.
Šef je bil zelo razburjen.
»Ali lahko vse to dokažete?« je vprašal.
»Da«, je odgovoril Krag, »zakaj našli smo Jaervenovo suknjo in klobuk pri tajniku v njegovi garderobi, a sveženj ključev pri va-rietejski divi«.
»Vse je laž!» je vzkliknil tajnik. »Žrtev sem sramotnega naklepa!«
Šef se je delal, kakor bi ne bil ničesar slišal.
»Bo pač tako, kakor ste nam obrazložili«, je rekel obrnjen proti detektivu. »Sanjo nekaj bi vas rad vprašal«.
»In to je?«
»Kad je ženska iskala v oderuhovi blagajni, ko je bila v njegovem stanovanju?«
»Ali pozabljate pobotnico?« je menil Krag.
»Pobotnico?«
Stran 3	.
Smrtne žrtve
Ponesrečeni rudarji so skoraj vsi oženjeni Smrtne žrtve so iz raznih krajev, vsi pa so bili kvalificirani rudarji.
Pri nesreči so našli smrt izmed Slovencev: Peter Kukec iz Zagorja pri Litiji, Jakob Oblak s Tolstega pri Laškem, Ivan Grošelj iz Št. Lamberta pri Litiji, Karel Zidar iz Mirne na Dolenjskem, Anton Bračič iz Velike Varniee pri Ptuju ter Franc Prašnik iz Vač pri Litiji.
Ranjenci
Izmed slovenskih rudarjev sta bila hujše ranjena YTalentin Kalnik iz Loke pri Celju ter Simon Rojšek iz Konjic, lažje pa Aleksander Grm z Vrhka pri Krškem.
Trupla ponesrečenih rudarjev so prenesli v veliko dvorano zbirališča rudarjev nasproti glavnega vhoda v rudnik. Pokriti s črnim blagom so prižgali nad njihovimi glavami rudarske svetilke ter postavili napise z njihovimi imeni. Skoraj vsa trupla so močno ožgana.
Okoli poslopja in v dvorani zbirališča so se zbrale velike množice rudarjev ter družine ponesrečencev, med njimi matere, žene, se3tre, otroci, ki so obupno objokovali njihovo ter svojo žalostno usodo.
Grozna nesreča, ki se je pripetila zgodaj zjutraj v rtanjskem premogovniku je nastala kljub najstrožji pozornosti strokovnega oso-bja kot posledica tajinstvene podzemeljske moči strašnega plina metana, ki je povzročil velike nesreče že povsod drugod po svetu, pa tudi pri nas nedavno v Kaknju in drugih premogovnikih. .Metan ima strašno razdorno moč. Pri eksploziji ustvarja temperaturo 2.000 stopinj, ki uničuje vsako življenje in opustoši vse v rudnikih.
Zlato beži iz Evrope
Kakor javljajo iz Pariza, je beg zlata lz Evrope v Združene države Severne Amerike vedno večji. Ta beg je v zvezi z nevarnostjo vojne v Evropi. Samo v zadnjih 15 dneh je bilo odposlanega iz Evrope v Ameriko za milijardo frankov zlata.
»Da. Tajnik Strom je moral Jaervenu za
znesek, ki ga je prejel od njega dati temu pobotnico.
Naenkrat so prisotni zaslišali krik.
Varietejska diva se je z obema rokama prijela za prsi in začela omahovati, kakor da bo zdaj zdaj padla v nezavest.
»Vodo!« je šepnila.
Eden izmed stražnikov je prihitel s kozarcem vode, ki ga je s tresočo roko prijela. Krag je nezaupno opazoval njeno početje. Stopil je k njej.
V trenutku, ko je nagnila kozarec, da iz-pije vodo, je detektiv udaril po kozarcu, da je padel na tla in se razbil. Obenem jo je zagrabil za desnico in ji vzel iz rok nekaj, kar je krčevito držala.
Bil je zmečkan papir.
Zravnal ga je in prebral.
»Saj sem si mislil!« je vzkliknil. »Zdaj imamo pobotnico. Hotela jo je pogoltniti«.
Strom je sovražno pogledal divo in zanič-ljivo zamraral:
»Baba!«
Šef je prebral papir. Res, bila je pobotnica tainika Strfima za 50.000 kron. Za ta znesek je tajnik izročil oderuhu v jamstvo državno vrednoto, ki jo je imenoval, »malo modro reč«.
Tajnik je obledel ko mrlič.
»Priznajte«, je dejal Krag, »da ste umorili Jaervena«.
Z zadnjim ostankom samozavesti je stopil tajnik k detektivu in se mu priklonil.
»Da«, je rekel resno, »priznam. Res, bolje ste razpostavili svoje šahovske figure kakor jaz, gospod detektiv«.
Tri tedne kasneje je bil tajnik Strom obsojen na dosmrtno ječo.
Razbojnik Kosanic prijet
Že tri tedne so bili Maribor, okolica In vse obmejno ozemlje v stalnem strahu pred dvema i z-v rakoma človeške družbe, Pajmanom In Ko-tenjcem. Nešteto vlomov, ropov in napadov v udnjem času po vsej okolici in ob meji je karalo na to, da gre za izvežbane roparje in vlomilce, kakor je na primer o tem pričal veliki vlom pri veletrgovcu Schmiedu v Limbušu. Te dni so studeniški orožniki zasledili Pajmana in Kožanjoa, ki pa sta jima takoj pobegnila čez inost v Maribor. Stražniki so streljali za zločincema, toda brez uspeha. Oba »ta pobegnila preko jneje. Z pretkanim skrivanjem pod tovornimi vla-iki se jima je posrečilo, da sta prišla v Gradec In nato &e istega dne vlomila v Wildonu, naslednjo noč pa sta se priklatila zopet v našo državo. Tako »ta se pojavila sedaj nam tej, sedaj na oni strani državne meje. Zasledovanje je bilo tem težje, ker sta oba hajduka grozila ljudem, da se bosta krvavo maščevala, če ju kdo izda. S posebnimi dopisnicami sta grozila tudi policistom In mariborskim novinarjem s smrtjo, če ne bodo neha! z zasledovanjem in poročanjem. Na-
Politični pregled
Zadnji teden se je abesinsko*italijanslc epor tako zaostril, da je pričakovati vsako uro spopad. Generalno tajništvo Društva na* rodov je bilo službeno obveščeno, da je abe* sinsiki cesar Haile Selassie odredil splošno mobilizacijo abesmske vojske. Generalno tajništvo je o tem obvestilo vse člane Dru* žtva narodov. To sporočilo je izzvalo v 2e* revi velrko presenečenje. Čeprav so mobili« zacijo abesinske vojske pričakovali, smatra* jo splošno kot usodno, da se je abesinski ce« sinski cesar odločil za ta korak v sedanjem trenutku, ko še niso bili izgubljeni poslednji ■upi za mirno rešitev spora med Abesinijo in Italijo. Ta dogodek je pospešil delavnost sveta Društva narodov in pričakujejo, da bo sprejel nujne sklepe o odpošiljatvi posebne komisije z letalom v Abesinijo, da bi v po« slednjem trenutku podrobno proučila dejan* ski položaj in skušala odstraniti vojno ne« varnost. Svet Društva narodov bo zaradi nevarnega položaja ostal stalno zbran.
V Ženevi prevladuje vtis, da je vojna med Abesinijo in Italijo neizogibna, zaradi česar
Soteščan:
S/cr!vncst obtfube
Temni oblaki-
Čez gore je prilezla starka zima. Ljudje so ee zaprli v tople hiše; ženske so začele šivati in presti, moški pa popravljati orodje.
Koširjeva Minira si je uredila svoj kolovrat. V podstrešju je imela kupe pražnjega predi-va, ki ga je bilo treba spraviti na vretenc v tanke niti. Oče Košir je sestavljal pri peči leseno pripravo; mož je plete! pozimi vrvi in mreže. Pomagal mu je Majarjev Janez, njegov najbližji sosed. Kadar je Ie količkaj utegnil, je prišel h Koširju, ki je jako čislal pri-kupljivega mladeniča.
Minka je dopolnila šele osemnajsto leto, a je bila po telesu krepko razvita. Glas o njem lepoti je segal daleč naokoli. Celo graščakov tin Konrad se je ustavil, kadar jo je zagledal. Vsaka pot mu je držala skozi Orešje; zmerom je iskal priložnosti, da je izpregovo-ril z njo kako besedico. Ako ni mogel drugega. tedaj ji je po kimal ali zamahnili z belim robcem.
Toda Minka se ga je sramežljivo izogibala. Nikdar ni hrepenela njena mlada duša po Brstič ju, kjer so gospodarili grajski mogotci, trdi in neizprosni do svojih podložnikov. Res je bdi mladi Konrad nekoliko manj ošaben; toda Viljem, njegov oče, si je resno prizadejal, da bi vzgojil svojega sina v istem sovražim duhu. In graščakov trud je uspeval, tako
ša obmejna dežela se bo zato gotovo oddahnil«, ko bo zvedela, da se je danes posrečilo prijeti enega od obeh hajdukov, namreč Franca Ko-šanjca.
Pretekli ponedeljek popoldne se je Kopanje nepričakovano pojavil zopet v Mariboru. Policija in orožnmiki so bili takoj obveščeni o tem in kmalu se je pričel divji lov na zločinca, pri katerem so sodelovali tudi civilisti. V Gregorčičev ulici je Košanjc divje streljal na zasledovalce z dvema samokresoma. Dve krogle sta zadeli 25-letmega sodarskega pomočnika Franca Sladka, stanujočega na Konioski cesti 58, ki se je s prestreljenimi senci takoj zgrudil nezavesten na tla. Prepeljali so gasicer takoj v bolnico.
Med tem so roparja Košanjca stražniki, detektivi in orožniki že tako obkolili da se je končno hočeš nočeš moral udati. Ker je bil ranjen na glavi, so ga najprej obvezali v bolnici, nato pa je bil prepeljan 'na policijo, kjer so ga strogo za-stražili in mu nataknili težke verige.
je pričakovati, da bo svet DN sedaj, ko je iz* črpal vse možnosti za mirno rešitev italijan* sko*abesinskega spora, mogel sklepati samo še o ukrepih ki se naj podvzamejo proti na* padalcu.
Angleški časopis »Evening Standart« poro* ča, da so italijanske čete že prestopile abesin* sko mejo v bližini francoske Somalije in pro* drle 32 km daleč na abesinsko ozemlje. Ita* lijanska vojska je zasedla trikot med verigo
[>Ianin v vzhodni Abesiniji, francosko Soma* ijo in dosedanjo eritrejsko mejo. Francoske oblasti ki so bile o tem takoj obveščene so v skrbeh, da ne bi Italijani pomotoma preko« račili mejo francoske Somalije, odposlale v obmejno ozemlje 50 letal, ki sedaj krožijo nad mejo od morja pa do djibutske želez* niške proge. Poveljnik francoskih somalij* skih čet je odposlal na mejo tudi večji odde* lek Senegalcev pod vodstvom francoskih ofi* cirjev, ki so zasedli mejo v dolžini.40 km.
Splošno sodijo, da nameravajo Italijani prodreti do železniške proge ter jo zasesti tako, da bi se Abesinija odrezala od Djibu« tija. Ta vest angleškega lista, ki so io ob* javili tudi nekateri francoski listi, še ni po* vsem potrjena.
so pripovedovali zatirani tlačani.
V vedenju in občevanju z nežnim spolom so biili že grajski predniki na skrajno slabem glasu. Stari očetje so vedeli dolgo vrsto žalostnih zgodb in kazali s prstom na one ne-srečnice, ki so se dale ujeti v nastavljeno past. In mladi Konrad je bil iste krvi, kakršna se je pretakala po žilah davnih grajskih zapel jivcev •
Koširju je bilo znano, zakaj grajski pleme-nitnik tako rad prihaja v Orešje, ter °e dobri ka celo njemu, preprostemu starcu. Vedel je, zakaj so ga med letom oprostili tlake in v jeseni desetine. Nič mu ni bilo za te grajske dobrote, ni pa se jih tipal odkloniti. Resno se je bal trenutka, ko bo treba vse to vrniti z obrestmi.
Za Min ko se mu ni bilo treba bati. Izbral ji je ženina, najboljšega med domačimi fanti, Majarjevega Janeza, in ves je bW srečen v zavesti, da je izbiral po njenem okusu. Kcšir je stavil vse svo je na de na bodočega zeta. •s Ob misB na Brstič je pa ga je »preletela vselej neka tajna groza. Konrad, ta Deseda mu je grenila tiho zadovoljstvo. Zakaj mu ta domišljavi mladič vsiljuje svojo prijaznost? Ljubše bi mu bilo, ako bi ga očitno preziral.
Tudi Minka se je strinjala z očetom. Bila je čedalje bolj molčeča. Kadar je v duhu pogledala v bodočnost, vselej je videla nad seboj temne oblake. In to jo je begalo im žalo-stilo. Niti Janez je ni mogel razvedriti.
Vsa zamišljena je sedela tisti večer ob kolovratu. Janez pa je bil kakor običajno spet
Zakaj je padla Je vtiče va vlada. Bivši minister dr. Ljudevit A u e r je na nekem
sestanku v Sisku dejal, da Je bila po mar-seilleskem atenntatu sestavljena Jevtičeva vlada zato, da bi zbrala vse nacionalne sile za okrepitev narodnega edinstva, toda g. Jevtič ni bil kos svoji nalogi. Mislil je, da bo lahko nadomestil ugled pokojnega kralja. To mu ni uspelo in mu je mnogo škodo« valo zlasti to, daje kolebal med fašizmom in zadružno državo.
Zahteoe zgrožene opozicije
Danes je bilo tukaj dobro obiskano z bo« rovanje združene opozicije. Poleg drugih sta govorila narodni poslanec dr. Milan Ko* stič in delegat dr. Mačka dr. Sigismund Kaj« kovač, ki je naglašal odločno zahtevo dr. Mačka, naj se sedanja Narodna skupščina razpusti, uveljavi pravičen volilni zakon in razpišejo na njegovi podlagi svobodne vo« litve, pri katerih bi bili izvoljeni pravi na« rodni zastopniki, ki naj bi zadovoljili vse potrebe in želje Srbov, Hrvatov in Sloven* cev. Govoril je tudi bivši narodni poslanec Večeslav Vilder.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA
Na mariborskem sejmu so bile v zadnjem naslednje cene: debeli voli 2.75—3 Din, poldebeli 2.25—2.50, plemenski 2—2.90, biki za klanje 2— 2.50, klavne krave debele 2—2.75, plemenske krave 1.50—2, krave za klob&sarje 1—1.25, mod. zne m breje krave 2.25—2.50 mlada živina 2.50 —2.80, teleta 3—4 Din.
Na mariborskem svinjskem sejmu so bile cene za kilogram žive teže naslednje: peršutarji 4.50 do 4.75, plemene 4 do 4.50. Prasci stari od 6 do 12 tednov so dosegli po 50 do 100 Din.
SADJE
Tržne cene v Ljubljani so bile pretekli teden naslednje: grozdje po 4, slive po 3—4, domače breskve po 4. inozemske 10—16, orehi 8, lušče. ni 12—16, hruške od 2—8, jabolka od 1—5, brusnice po 12 Din kg. Perutninski trg: gosi 30— 35, divji zajci po 25—28 Din.
H M -E> L J" ; <■ i !
Prodanega je že nad */» pridelka. Razvem za naiboljše blago po 28—30 Din je povpraševanje | zlasti tudi za cenejše tretjevrstno blago po 16 1 do 30 Dfti za kg.	a J - • »
prav dobre volje. Kratkočasil je oba, njo in očeta, ter ni odnehal prej, dokler niso zapeli:
»Le predi, dekle, predi, prav lepo nit naredi, da se ne bo krotičila in tud ne tkalcu trgala-* Dr, dr. dr, dr, dr, dr.« .
Mladenka se je zdrznila, še preden so izpeli do konca. Slišala je, da je zunaj pred. hišo nekaj zaropotalo. Tudi Janez je nekaj slišal. Zato je vstal in zagrnil okno, ki' ga navadno niso zakrivali, da bi tako poprej zapazili ogenj, ako bd se nenadno pojavil kje na vasi.
»Meni se ni treba skrivati«, se'je oglasil nekdo pod oknom.
»Robidarjev Janie«, je počepnil Janez svoji zaročenki
Dekletu je obetala noga, s katero je gomila kolovrat. Janžeta je poenala, saj je imel na Bretičju veliko veljavo. Delati mu ni bilo treba drugega, kakor postopati po vaseh in prisluškovati. Kar je izvedel, je še po svoje prekuhal in nesel v graščino. In za svo je uma-zaino delo je Ml Janže imenitno plačan. Gorje mu, kdor se je zameril najetemu ovaduhu in izdajalcu.
»AH naj mu odprem?« je vprašal Jane* očeta, ki se je medtem pomaknil na zapeček.
»Kar odpri«, mu je dovolil. »Sicer bo mislil da imamo kdove kake skrivnosti«.
»Ampak pazi, kaj boš govoril.« Minka je prestavila kobilico na vretenovi peroti in zagnala kolovrat.
SENO
Na mariborskem sen onem trgu se je proda-alo seno po 60 dinarjev za 100 kg.
Sejmi
7.	oktobra: Pišece, Gorenji Logatec, Jesenic« na Gorenjskem, Kranj, Ormož, Slivnica pri Celju, Slovenjgradec, St. Vid pri Stični, Vinica;
8.	oktobra: Begunje pri Cerknici, Rakičan, Horjul, Kamnik, Sv. Helena v Rovtah;
9.	oktobra: Smarjeta, Motnik, Ponikva, Zden-ska vas;
10.	oktobra: Rajhenburg, Vuzenica, Sodražica, Toplice pri Novem mestu;
11.	oktobra: Ljutomer, Radeče pri Zidanem mostu;
12.	oktobra: Poljčane, Semič, Teharje:
13.	oktobra: Kaplja, Kranjska gora
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah: 1 nizozemski goldinar za 29.64—20 78 Din; 1 nemško marko za 17 56—17 70 Din: .1 angl. funt šterling za 214.05—214.07 Din; 1 ameriški dolar za 43.48—43.84 Din; 100 franc. frankov za 388—290 Din; 100 češkoslov. kron za 181—182 Din; 100 italijanskih lir za 357—3C0 Din.
Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliriivgu po 8.50—8.68 Din. Vojna škoda se je kupovala po 357 do 358 Din, a investicijsko posojilo po 78 do 79 Din.
Drobne vesti
= Pšenice ne bomo imeli za izvoz. Naše kmetijsko ministrstvo še ni objavilo končne cenitve letošnjega žitnega pridelka, predvsem pšenice. Po prvotni približni cenitvi je znašal letos pridelek pšenice okrog 18.5 milijona stotov (lani 18.6, predlanskim 36.3), najbrž je bil pridelek Je manjši. Z izvozom pšenice doslej še nismo pričeli in menda v gospodarskem letu 1935-36 sploh ne bomo mogli izvoziti pomembnejših ko-liiin pšenice.
= Ugodna prodaja tobaka. Češkoslovaška tobačna režija je doslej na leto kupila od nas po 3 milijone kg tobaka, in sicer na podlagi obratnih kupčij za dobave češkoslovaške težke in kovinske industrije. Še letos se bodo vršila pogajanja za nadaljnje dobave tobaka v prihodnjem letu. Tudi Nemčija je letos pri nas kupila prvič večjo količino tobaka, in sicer 1.25 milijona kg, prav tako na podlagi obratnihdobav osebnih vagonov za brzovlake. Poleg tega izvažamo tobak
Janiže je stopil v hišo, ograjen v širok plašč Obuit je bil v visoke škornje- Glavo mu je pokrival klobuk s širokimi kraji. »Mrzlo je«, si je pihal v roke. Rekel je, da je bi'1 na Pšeni-šcu, pa se je oglasil med potjo, da bi se kaj pomenili.
Navidezno silno zgovoren in prijazen je prisedel k Min ki, ki je bila pa vsa zamaknjena v kolovrat. »Poglej jo, poglej, kako lepo ti prede,« se ji je slinil. »in kako je molčeča,« je dostavil, ker se dekle zanj ni zmenilo.
Mladenka se je prisiljeno nasmehnila in še hitreje pognala kalovrat.
»Pa kako imaš lepo predivo!« Izpulil ji je bi koddje nekaj kosmilcev ter jiih pritaknil k niti, ki se je na mah odebelila tako, da ni več mogla skozi luknjico na vreteno.
»Nikar mi ne nagajaj!« »Dekle je maralo ustaviti kolovrat in popraviti prejo.
»Ali si jezna?« jo je hotel prijeti za roko.
»Pusti me!« je bila nejevoljna. »Nikar me ne oviraj!«
Jainez je sedel pri peči ter ni rekel nobene besede. Premagoval se je zaradi Mmke. Vedel je, da ga je prišel Robidar dražit in izzivat. Predrzen je, ker dima za seboj graščaka tal njegove biiriče. Morda mu je bilo celo naročeno, naj napravi razprtijo.
Vsiljivec je M čedalje bolj nadležen. Sitnaril je očitno z nekim posebnim namenom. Janez je čutil, da se ne bo mogel več krotiti. Zato se je kratko poslovil-
»Ali Sei greš ?« ga je ustavi Košir, kt ga Je hotel pridržati.
v Poljsko in Francijo, letos pa je šlo tudi nekaj tobaka v Egipt.
= Načrt novega zadružnega zakona. Po izjavi kmetijskega ministra Stankoviča je načrt novega zadružnega zakona že dovršen. S tem zakonom bo ukinjen monopol ene same zadružne zveze na ozemlju Srbije. Za ustanovitev zveze bodo postavljeni mnogi pogoji, med drugim bo moralo biti v vsaki zvezi včlanjenih najmanj 200 zadrug. Uvede se obvezna revizija. Posamezne zveze istočasno ne morejo biti obenem poslovne in revizijske. Članstvo v zvezah postane obvezno. Glavna zadružna zveza dobi novo zada-čo, tako da bo morala kontrolirati tudi poslovno delovainje poedinih zvez. Iz zadrug bo izlo-čenna sleherna političa delavnost. Za zlorabe, ki se bodo ugotovile pri revizijah, bodo predvidene stroge kazni. Kreditno zadružništvo se bo moralo združiti v enotni zvezi.
— Hipotekama posojila. Drž. hipotekama barn-ka. podružnica v Ljubljani, objavlja: V zadnjem času so se obračali na banko interesenti iz okoliških občin Ljubljane s prošnjami za posojila, ki jim pa banka ni mogla ugoditi, ker daje posojila samo na zgradbe in stavbišča v mestih in trgih, odnosno v priznanih letoviščih in zdraviliščih. Ker je sedaj velik del ozemlja sosednih občtnn priključen Ljubljani, je s tem posestnikom na priključenem ozemlju omogočeno, da dobe posojilo pri Drž hipotekami banki. Banka daje za sedaj menično hipotekama posojila na dobo 5 let po 7% obrestni meri. Vsa potrebna pojasnila morejo dobiti interesenti pri podružnici Drž. hipotekarne banke v Ljubljani.
Nad 100 vagonov jabolk se je izvozilo iz obeh mariborskih okrajev v inozemstvo. Zanimanje za jabolka narašča Cena je sedaj od 170 do 2.50 za kanadke pa ponujajo ponekod že 3 Din za kg. Cena jabolkam v celjskem srezu se suče od 2 do 2.60 Din za kg, pričakuje se pa, da bodo cene še poskočile. Cene krompirju na dfhelo so bil P pretekli teden v Ljubljani oi 0 70 do 0.75 Din. kg
Izplačilo pokojnin v oktobru. Uradno se razglaša: Zaradi nove uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev,. ki zahteva ponovno izračunavanje pokojnin, se bo izplačilo pokojnin za mesec oktober nekoliko zakasnilo, čeprav pospesem izdelujejo pla čilne naloge, vendar vsi vpokojenci to pot ne bodo mogli dobiti pokojnine že prvega, kakor doslej. Oktoberske prckojnine se bodo izplačevale postopno, ka-kor bodo plačilni nalogi izdelani, vendar tako, da bodo do 10 oktobra vse pokojnine že izplačane.
»Nekaj mi ni prav,« je rekel odhajaje.
Minka ni rekla iz previdnosti ničesar. Niti lahko noč mu ni voščila.
»Huda si name, huda,« jo je dražil Robidar, ko sta ostala sama.
»Zakaj naj bom huda?« mu je odvrnila komaj slišno.
»Zato. ker je jastreb odgnal golobčka . . .«
Hotela ga je trpko zavrniti, a je požrla besedo.
Janže pa je sitnaril: Ali veš, zakaj jo je popihal? Prav nalašč zaradi mene . . .«
»Pst!« ga je rahlo posvarila. »Kaj pa če Janez posluša . . .«
»Naj posluša. Mar se ga bojim? Ničesar mi ne mere storiti-«
Minka je pritajeno vadihmila. Nad njo so se temnili črni oblaki . . .
»Janez je potuhnjen,« ga je pričel obirati. »Ta človek ima dva obraza . . .«
»Kakor ti,« ga je hotela zavrniti, a se .je pravočasno premislila. Oglasili pa se je oče na zapeoku: »Kaj bi onegaviH — vsakdo ima svoje napake . . .«
Mdinka se je Zbadljivo namuznila.
Robidar je pogledal na peč in rekel, kakor Ali ste tudi vi še na svetu?«
»Kakor vidiš, sem še hrast,« se je pošalil fa suikal med zobmi avoj vivček.
»O vidim, vidim. Nič se vam še ni treba umikati v kot in dajati prostor drugim. Pri vas še ne potrebujete zeta . . .«
.»Kdo se bo ženil zdaj v teh slabih čaisih«, je odbijal starec-
<Poravnajte
naročnine t
Jesen je tu, pridelki so pospravljeni, zato je zdaj čas, da se spomnite na »Domovino« in poravnate one male zneske, ki jih uprava lista terja od Vas za naročnino. Naj ne bo med Va> mi nehvaležneža, ki bi zastonj prebiral list, ki Vas vse leto poučuje in za--bava z berilom in slikami. Tudi list mora živeti. Brez denarja ni papirja, 0 ne barve, stanejo tudi stroji,stane tw ■ di delo. Zato se brez oklevanja poslu= ■ iite položnic, ki ste jih prejeli. Kdor H
I" bi je pa več ne imel, naj piše na upra* P vo lista po drugo. Seveda velja ta opo- 11 min le za one, ki nimajo za letos na- 9 ročnine v redu plačane.
UPRAVA »DOMOVINE«
BH^1
Domače novosti
* Največji manevri v Jugoslaviji so se pričelt te dni pri Brčkem. Borba pojde za prehod preko Save. Voditelj manevrov je general Krstič. Manevrov se udeležujeta tudi francoska majorja Lamotte in Rouilaud. Obvezancem ni nihče sporočil, da so poklicani na manevre in so zato mnogi mislili, da gre za pravo vojno. Vse oblasti so delale brezhibno in nihče ni izostal od vojaškega poziva. Pri tem je prišlo do mnogih zanimivih prizorov. Posebno zanimivo je bilo v vasi Miroševcu, kjer občinskega predstojnika slučaj-nino ni bilo doma. Pravoslavni duhovnik je zato kar saim prevzel nalogo in odprl ovitek z vojaškim pozivom. Ko je iz poziva videl, za kaj gro, je pirevzel poveljstvo nad vasjo v svoje roke in izvršil mobilizacijo na zbirališču. Pri tej po-stousni mobilizaciji »o pokazali kmetje toliko elana in vneme, da je bilo vse opravljeno 24 ur prej, kakor so pričakovali vojaški predstojniki. Zanimivi so bili tudi prizori pri mobilizaciji posameznih ofovezancev. Mobilizacija se je izvršila, v krajih, kjer so ljudje pomešani in prebivajo talko pravoslavni, kakor katoličani in muslimani. Vsi brez izjeme so se navdušeno odzvali pozivu. Sploh so ljudje v teh krajih pokazali izreden ponos in zadoščenje, da gredo v vojake. Za-
»Pa bo še slabše,« je dejal Janže in poudaril: »Slabše, ako bo hodil Majairjev Janez okrog vaše hiše..,«
Oče in hči sta se spogledala in molčala.
Robidar ju je pričel obdelavatl: »Janez ni kdove kaj in dobo boste liihko prešteli Pri Majarju komaj rije jo; delajo im delajo pa ne pridejo nikamor. Čemu vam je treba po-brratai vse od kraja?«
»Kdor izbira, dobi iizbirek,« mu je zasoliia Minka.
»Kaj veš!« ga je vznevoijilo. »Kar oči odpri in poglej okrog sebe...«
»Kam naj pogledam?« se je delala radOi vedlno.
»Kamor hočeš. Pa četudi na Brstičje.. .<
Mladenka ni vedela, kaj naj bi oddgovori-ia. Brž pa si jedomislila in rekla: »Z Brsti-čja ne gledajo v Orešje...«
»Ali meniš, da ne vem? Kdo pa je oni gospod, ki tako rad prijezdi mimo vaše hfie?«
»Zapeljivez,« je odgovorila v mislih na njegovo vprašanje- UstraMa se je, ali nt morda mislila pregilaano, kar je začutila v svojem srcu.
»Minika!« Nadležnik ji je hotel ustaviti kotovrat.. »Ako je Brstič je previsoko, pa m de drugi kraji, kamor Ije miloot iz graščine, In tam amo mi,« se je potrkal na prsi. »Tanea je v sesaoi daleč Kidaj...«
Košir je opazil, da Minka noče ustaviti kolovrata. «1 no, pa ustavi*, jI je namignil. «P» luč ugasnil; čas je že, da gremo počivat.«
iftmivo je, da so mnogi pripeljali ali kupovali
t ve vozove, da jih vzamejo s seboj v vojsk t, ne bi prišli s starimi. Ženske so se moc.no jokale in mnoge matere so spremljale svoje sinode do meje svoje vasi.
*	Znarske v spomin na blagopokojnega kralja Aleksandra I. Poštna direkcija razglaša, da pridejo spominske poštne znamke s sliko vittš-kega kralja Aleksandra I. /edinitelja v promet na dan obleitnice tragiine smrti blagopokojnega kralja 9. oktobra.
Nov udarec za naSe rudarje. V velenjskem rudniku so v zvezi s stavko v celjski cinkarni spet omejili delo. Rudnik Velenje namreč dobavlja mesečno okrog 200 vagonov premoga cinkarni, ki pa je zdaj dobavo do nadaljnjega odpovedala. Velenjski rudarji delajo sedaj le po itri dni na teden.
*	Dravska finančna direkcija v Ljubljani- sprejema pomožnega slugo za težja fizična dela (do-našanje kuriva itd.) v svojstvu dnevničarja-slu-iitelja z mesečno nagrado ca. 700 Din. — S 5 Din kolikovane vloge s prilogami po č 3. urad. ffljlkona je vložiti nri dravski finančni direkciji fk> 10. oktobra 1935.
Tudi banovinskim in oočinskim uslužbencem se znižajo doklade. Minister za notranje zadeve g. dr. Anton Korošec je izdal naredbo o 7. Odstotnem znižanju doklad banovinskim in občinskim uslužbencem.
■fa Pred zakonom o minimalnih mezdah. V mi-pistrstvu socialne politike in narodnega zdravja (je bilo že več konferenc in posvetovanj glede priprave predloga zakona o minimalnih mezdah. (Predlog je v glavnih obrisih že izdelan, in bo po-fflan v pregled vsem zbornicam in ustanovam, ki ee jih tiče. Splošno se utemeljuje uvedbo tega za Kona s tem, da so v naši državi v poslednjih petih letih mezde tako padle, da je treba iz socialnih razlogov nadaljni padec brezpogojno preprečiti. Ponekod so mezde padle za 50 ali celo kar za 75 para na uro. S tem padcem mezd se je silno oslabilo notranje tržišče, zaman je vsaka razdolžitev kmeta, ker se bo moral pet zadolževati pričo dejtva, da ne bo imel komu prodajati vojih pridelkov. Tozadevno je treba brezpogojno zakonito očuvati kupno silo notranjega trga, s čemer se bo šele poživilo vse naše gospodarsko življenje.
•fc Spremembe v mariborskem mestnem svetu. Dosedanji občinski odbor je bil razrešen dolžnosti in imenovan je novi odbor, ki mu načeluje dr. Juvan, za podžupana je bil imenovan bivši po. ritanec Franc 2ebot.
*	Koliko imamo upokojencev. Iz statistike, ki jo objavlja »Penzionerski glasnik« je razvidno, da
je v naši državi 60.402 osebnih in družinskih upokojencev; od tega števila odpada na savska banovino 14.468 upokojencev, na dravsko 9.467, na Beograd 8924, na dunavsko banovino 6093, na zet&ko 4793, na drinsko 4791, na primorsko 4262, na mo-ravsko 3399, na vrbasko 2234 in na vardarsko 1971. Od skupnega števila upokojencev je 37.013 osebnih upokojencev, 22.925 rodbinskih, 440 upokojencev na podlagi državnega priznanja in 24 uradnikov na razpoloženju. Za Vse te upokojence znašajo izdatki 1021 milijonov Din, od tega 740 milijonov na osebne upokojence. Relativno naj več upokojencev je na področju Beograda, Pan-čeva in Zemuna, namreč 31 na 1000 prebivalcev V dravski banovini pride na 1U10 prebivalcev 8 upokojencev, v savski, primorski in zetski po 5, v drinski in dunavski po 3, v moravški in vrbaski po 2 in v vardarski 1.
*	Kako se od križate sitnega človeka, da ne boste veljali za surovega? Kako se vedite, če ste v nerodnem položaju? Kaiko bi se oblekli za krst? Tisoč takih vprašanj zastavi človeku vsakdanje življenje? Vse te repi obravnava višji režiser prof. Jsip Šest v svoji knjigi »Kar po domače«. V njej so prijetno pisani pogovori o vsem, kar imenujemo lepo vedenje. Sami nasveti, ki jih mora človek poznati, da se v družbi ne osmeši. Preberite jih in si jih zapomnite, če hočete veljati za olikanega človeka. Knjiga, ki ima 128 strani in 46 poglavij in je bogato ilustrirana, stane samo 30 dinarjev. Naroča se pri upravi »Žene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10/d.
*	Toča v ljutomerskih - ormoških goricah Pretekli četrtek popoldne je v okolišu Ljut> mer - Ormož - Središče nenadoma udarila silna toča, ki je uničila precej vinogradov, ki so čakali trgatve. V Središču je ledena plast pokrivala tla v višini 3 cm.
*	Strela na Blokah. Prejšnji teden je v Velikih Blokah je strela treščila v hlev Gorjupa Jožefa, ki mu ga je pri priči zažgala, ubila eno najboljših krav, uničila okrog 30 voz sena in ves letošnji pridelek krompirja, ki ga je imel na skednju, da se »spoti« in da bi ga po pregledu dal v klet Zaradi hude sape se je vnemala tudi že streha domače hiše, ki so jo pa rešili.
*	Drava izročila svoje žrtve. Pri Brezju je naplavila Drava truplo okoli 18 letne ženske. Visoka je 164 cm, ima bubi frizuro, kostanjeve lase. plavo obleko, polsvilene nogavice in rdečkast žemoer Kdor bi vedel kaj o utopljeniki. naj javi najbližji orožniški postaji.
*	Na črenšovskem s-jmu so se prodajati b'ki po 1.50 za kg. prvovrstne telice po 3 dinarje za kilogram
»POPULAREN in slaven kot kino — »LJUBLJENEC« in praktičen kot »TU VAR : HUBERTU« so izrazi ki se danes že uporabljajo dnevno v pregovorih. Am< pak pazite na odlično kakovost in pravil« most garancijske znamke. TIVAR « HU* BERTUS « PLAŠČ, za dame, gospode in otroke, edini izdelan iz patentirano impre« gniranega, garantirano nepremočljivega »HUBERTUSSUKNA«: (Jugosl. patent št. 7644/31 —) je le pravilen z privešenim ga> rancijskim listkom ter se prodaja izključno samo v »Tivar * Prodajalnah«. Nujno po» trebno je. da si za nakup Hubertus « Pla« šča dobn) zapomnite imenovano številko patenta. Kakovost Tivar * Hubertus « Plašču damo mi. — Priznanje mu je pa dala široka javnost in vsak, kateri ga je že preizkusil. TIVAR OBLEKE.
*	Ustanovitev Ljctičeve stranke ni dovoljena. Glede prijave politične stranke pod imenom »Jugoslovanski narodni pakret — zbor« je ministrski svet sklenil, da se ustanovitev te stranke ne dovoli, ker niso izpoljeni pogoji § 12 zakona o združenjih, shodih in posvetih.
*	20 dinarski falzifikati so se pojavili zadnje dni v Celju. Kovanci so zelo slabo izdelani ter so upogljivi. Pri previdnosti se jih spozna na -prvi mah. Opozarjamo prebivalstvo, naj bo previdno pri sprejemanju denarja.
*	Huda motociklistova nezgoda. Ob znanem viaduktu ob banovinski cesti proti Sv. Lenartu se je pripetila težja nezgoda 26-letnemu posest-nikovemu sinu Ivanu Ferku s Pesniškega dvora. Na ovinku ga je zaneslo tako nesrečno, da je padel z motorja in da so ga radi poškodb na glavi morali prepeljat iv bolnišnico.
*	Smrt pod vlakom. Na železniški progi pri Ptuju so našli pretekli ponedeljek zgodaj strašno razmesarjeno truplo neke ženske. Preiskava je dognala, da je to 43-letna soproga železničarja Amalija Vrdlovec iz Brega. Ali se je zgodila nesreča, ali pa je šla sama v smrt, se ni moglo ugotoviti. Doznalo se je samo, da je že nekaj let trpela na živčani bolezni in torej ni izključeno, da se je morda v hipni zmedenosti vrgla pod vlak.
*	Avto ga je ubil. Preteklo nedeljo zvečer je vozil tovorni avto tvrdke Pečnik iz Ptuja proti Podlesniku, nasproti pa se mu je pripeljal na kolesu 24-letm delavec Ignac Pulko iz Krapine. Na nepojasnjen način je avto zadel v kolesarja ga vrgel na cesto in ga povozil s prvim kolesom.
Hči je poslušala očeta. Vstala je ter si otr-kala predpasnik, kamor je padlo pezdirje.
»Pa pojdimo.« je rekel Janže, ki je bil takoj pripravljen oditi. »Površno smo se pomenili in upam, da smo se tudi razumeli.«
»Lahko noč, Janže!« ga je odpravil starec, medtem ko sd je hči še vedno otrkavala obleko.
Robidar je odšel poparjen. Minka je za njim zaklenila vrata.
Zunaj je snežilo, a ni bilo posebnega mraza. Noč je bila temna in meglena-
Pridni Oreščam šenlso mislili na počitek. Skoro povsod so še brlele leščerbe ali gorele trske; tu so drfl.ra.li kolovrati, tam ropotale statve; spet drugod so pletli vrvi.
Janže je postajal pod okni in poslušal. Njegova umazana torba, kamor je nabiral novice za graščaka, je bila ta večer še prazna. Va-ščni so se rajši kratkočasili s pripovedkami o roparjih in strahovih kakor z zabava njem na graščaka. Ovaduh je že obupal nad uspehi; videl je, da bo moral lagati.
Tedaj je nekdo na vasi glasno za vriskal. Robidar je planil od okna. Z oreškimi fanti vohun ni rad prišel v dotiko. Znano mu je bilo, da radi rahljajo kosti in delijo zaušnice. Tukaj se mu lahko primeri, da bo videl ponoči solnce.
Vriskanje se je spet ponovilo. Janže, ki je nameraval oditi skozi vas, se je hitro premislil. Ubral jo je po poti za vasjo, kjer ni bilo gazi in ljudje pozimi tam niso radi hodili
Med Orešjem in Brstičjem je ležala ozka dolina, katero je namakal bister potoček. Čezenj je držala ozka brv.
Janže se je ustavil šele v dolini. Poprej se ni upal ozreti nazaj; bal se je. da ga kdo ne zasleduje- Obstal je prav cb brvi in vlekel na ušesa. Toda oglasila se ni nobena stopinja.
Hlod, ki je ležal čez potok, je bil nekoliko nagnjen in pokrit s snegom. Janže je prilezel srečno do sredine, tu pa mu je spodletelo. Zgrabil se je za držalo, ki pa je bilo že trhlo in nalomljeno Rsk! in Robidar se je pogreznil do rame v mrzlo strugo.
Hitro je prikobacal k bregu ter se zgrabil za vejo.Že je bil na vrhu, kjer mu je spet spodletelo. Namočiti se je moral še na drugem koncu, zato se je Dostavil na glavo. Šele po dolgem trudu se mu je posrečilo, da je prišel iz potoka. Ves je bil moker, kar pozimi ni bilo prav prijetno.
Robidarjeva koča je bila vsa raia.^.pana in zanemarjena. Slonela je na vznožju Brsti-čja. Štela je le dva prebivalca. Stara L:za, ki je hodila v graščino krmit svinje, je bila Janžetova nezakonska mati. Najemnino je morala odsluževati s trdim delom.
Janže ni nikdar poznal svojega očeta. Za roditelja so mu podtikali grajskega hlapca, ki pa očetovstva ni hotel priznati. Mati je dobivala za otroka nekaj podpore iz graščine, zato ni smela razkriti pravega očeta-
Doma se je Janže hitro preoblekel. Mati mu je obesila mnkro obleko na drog ob peči„ da bi se naglo posušila. »Kod sd neki hodil?«
je bila radovedna. »Pa te niso naklestili?«
»Mene?« Malopridnik, kateremu nd nihče skrivil lasu. je kar zagrabil to besedo. »Jih že imam,« si je mislil v svoji zlobni duši. Oreščane je imel prav posebno v želodcu. Ma-jarjev Janez se mu je umaknil, ko je Janže stopil v hišo. Minka ga je gledala zaničljivo in Košir mu je skoro pokazal vrata. Nekdo je izzivajoče zaviiskal na vasi — hotel ga je oplašitd. Janže je moral oditi po stranski po-, ti, sicer bi jo bil dobil po grbi. Kdo je kriv, da se je napil iz potoka? Tisti, ki ga je zbegal, ga je pahnil v hladno strugo.
Robidar se je škodoželjno muzal. Domišljija ga je utrdila v prepričanju, da je resnica, kar se je zgodilo. V prsih mu je vrelo maščevanje. Oreščane mora očrniti. Tiste, ki so mu napoti, mora nekam odstraniti. Tako mu bo odprta pot do Koširjeve Minke-
S takimi maščevalnimi naklepi jo je mahnil drugo jutro v graščino.
•2. Ločitev Volar Škorec je b:J na Brstič ju ed^nd, ki je čutiil s preprostim ljudstvom. V graščini je služil najprej za pa.stirja, potem je bil za hlapca in šele na starost so ga povišali v volarja. V dolgih in hudih letih svojega službovanja si ie nabral obilo iskušenj, katere je znal prav medro uporabljati Služil je dvema gospodoma in je zmerom skrivaj rad pomagal tlnčanom.
Robidaija Škorec ni mogel videti, razen kadar je hotel cd nje?a kaj izvedeti. Tedaj ga je že kje prestregel na poti, ali pa mu je
Pri tem mu je kolo zdrobilo kbanjo in je Pulko obležal sredi ceste nezavesten. Šofer je ranjenca takoj naložil na avto in ga odpeljal v ptujsko bolnišnico, kjer pa je kljub takojšnji pomoči umrl.
♦	Železna poroka. Kronika Maritbora in prostrane okolice ne beleži »ličnega družinskega dogodka, kakor so ga te dini praznovali pri Sv. Duhu na Stari gori. Železno poroko sta slavila zakonca Verzela, roditelja uglednega mariborskega gostilničarja Franca Verzela. Njuina skupna starost znaša 184 let. Toda železni ženin in nevesta sta še tako čila, da aba bereta časnike brez naočnikov. Izredni dogodek je bil proslavljen v širokem družinskem krogu.
i( Delavec zadel avto. Pri nedeljski tomboli v Kranju je zadel avto, vreden 45.000 Din, tovarniški delavec Franc Kusterle z Blejske Dobrave, uslužben pri KID.
♦	Belo vrano je ustrelil pri Sv. Juriju ob ščav-nici posestnik Matija Domanjiko. G. Wallner jo bo nagačil in razstavil v svojem zložbenem oknu.
t Smrtno nevarne poškodbe so z^-dli pretepajoči se fantje s kolom orožniku Mihi Ekartu, ko jih je miril pri nekem pretepu v Grabešincih. Orožnikovo stanje je resno. . * Mura povzroča ogromno škodo. V zadnjih letih je neregulirana reka Mura povzročila milijonsko škodo, ker je izpodjedala in odnašala rodovitna zemljišča. Največjo škodo povzroča blizu kotoribskega prevoza. Po večkratni intervenciji občanov Kotoribe je bil določen kredit za regulacijo. Država je dala 140.000 Din, banovina 50.000 Din, občani pa so dali na razpolago delovne moči in precej lesa iz svojih gozdov. Za Izvedbo del so morali nabaviti tudi razne stroje in, ker krediti niso zadostovali, je banska uprava sedaj povečala svojo subvencijo za 25.000 Din Na razdaljo 700 m so dela že dovršena, a se bodo še nadaljevala, dokler bo dopuščalo vreme.
♦	Domačije gorijo. Zgorelo je gospodarsko poslopje s poljskimi pridelki vred posestniku Rechtbauerja v Gornji Savimski dolini pri Maj-šperku. škodo cenijo na 100.000 Din.
[ * Smrt na meji. Obmejna straža je ubila zidarskega mojstra Coljo Jožefa, starega 29 let, in doma iz Gabrovice. Colja je hotel malo pred polnočjo iz Italije čez mejo. Prišel je do cerkve v Novi Oselici, kjerpa ga je opazila naša straža in ga pozvala naj obstoji. Colja pa je hotel kar naprej na našo stran. Graničarji so oddali več strelov in eden izmed njih je pogodil nesrečneža, ki je šel v ostalem kar po kolovozni poti, naravnost v sredino čela. Colja je obležal tik pri no-.-ooselški cerkvi. Zapušča ženo in troje otrok.
♦	Namesto krave zabodel mesarja. Te dni se je pripetila v mariborski mestni klavnici težka nesreča. Neki mariborski mesar je nameraval
prišel Janže sam pripovedat. V poizvedovanju je bil Škorec posebno izurjen.
Tisti dan je bil možak silno nemiren. Komaj je čakal večera. Prej kakor po navadi je opravil svojo živino in ko se je stemnilo, . je zaprl svojo kamrico, ki je bila prizidana govejemu hlevu. Tukaj je bilo njegovo stanovanje.
Škorec jo je ubral proti Orešju. Spremljala ga je debela okrivljena gorjača — edino, kar je podedoval po sVojem očetu, Iti je bil tudi grajski hlapec.
V Orešju so drdrali kolovrati med živahnim pripovedovanjem. Škorec se je namenil tja,kjer je bila zbrana večja družba. In to j je bilo prav pri Majarju, kamor je prišla na prejo malone vsa vaška mladina-
Vstopil je, ko je bila družba najboljše volje. Brž so mu pripravili prostor v kotu, ka-| mor je pocenil, da bi ga kdo ne videl skozi
i okno.
Grajski volar ni rad zahajal v druščino. Kadar je prišel, ga je privedlo posebno opravilo. 0 tem pa niso smeli vedeti na Brstičju. Ljudstvo je držalo skupaj im kadar je bilo treba, tedaj je znalo tudi molčati.
Tisti večer je bil Škorec spet slabe volje. »Sinoči ste napravili neko neumnost,« se je ; ob^gnil nad fanti.
iKskšno ?« so se spogledovali.
j Tis tega Robidarja ste poslali v potok...«
*Mi ga nismo,« so zanikali fantje. »Pravi, da ste ea "i ;n «» je tudi že pritožil. • .<
zaklati kravo. Poleg njega je stal 35-letni mesar Friderik Čeh s Koroške ceste 52 in gledal tovariša pri delu. Toda to je postalo zanj usodno. Ko se je tovariš pripravljal na smrtonosni sunek in že zamahnil, se je krava izvila njemu iz rok in nož je zadel poleg stoječega Čeha v levo roko pod komolcem. Oster nož je Čehu prereza! žile in nesrečnež se je takoj močno krvaveč zgrudil. Bila je nevarnosi. da nesrečnež izkr-vavi. Reševalci so nevarno ranjenega mesarja prepeljali nemudoma v bolnico, kjer so mu zdravniki zašili rano in upajo, da mu bodo rešili življenje.
»Tragična smrt otroka. Dveletni Metod Rozman, sin posestnika iz Kamenja pri Bohinjski Bistrici, se je včeraj doma sukal okrog štedilnika in po otroški nerodnosti je zvrnil nase lonec kropa. Nesrečni otrok je dobil opekline po vsem telesu in je po hudih mukah izdihnil.
+ Strašna smrt neveste. Na cesti med Slovensko Bistrico in Slov. Konjicami je povozil In usmrtil posestnik Mohorko s tovornim avtomobilom 28-letno kmetico Gradišnikovo, vozečo se s parom volov. Avtomobil je treščil z vso silo v vola, ki je obležal na mestu mrtev s polomljenimi nogami, nato pa je vozilo sunilo mlado Gradišnikovo v čelo, da je obležala z ze-vajočo rano in je nekaj trenutkov po nesreči izdihnila. Ponesrečenka je nameravala v kratkem stopiti z ženinom pred oltar.
*	Ura se mu je obesila. Stražnik je pred pošto v Ljubljani te dni prijel nekega človeka, ki je imel za rokavom zataknjeno uro z verižico. Pri zaslišanju je izjavil, da sam ne ve, kako se mu je zataknila ura za rokav, niti ni vedel čigava je. Zanimivo, da bi človek zaradi takega dogodka lahko kmalu veljal za žepnega tatu. Seveda so na policiji radi verjeli njegovi izpovedi in ga izpustili, vendar pa naj se lastnik ure zglasi na policijskem uradu.
*	Z Vstopnicami za razpravo so barantali. Iz Maribora poročajo, da so nekateri obiskovalci zanimive obravnave proti krojaču šušteriču prav na grd način manipulirali z vstopnicami. Oni so jih dobili na sodišču brezplačno, pa so hoteli pri tem mastno zaslužiti. Tako je bilo mnogo radovednežev, ki bi bili na vsak način radi prisostvovali razpravi, pa niso več dobili vstopnic. To so izrabili predrzneži, ki so na hodniku pred vhodom v razpravno dvorano uprizorili pravcato borzo. Tako so zahtevali za brezplačne vstopnice po 50 in celo 100 dinarjev, zanimivo pa je, da se je našlo mnogo takih, ki so vstopnice tudi kupili za take cene.
*	Vrata so ga pobila. Ko je v soboto popoldne nalagal 46 letni strugar Henrik Veber na koroškem kolodvoru v Mariboru na vagon deske, so mu z vagona padla na glavo težka hrastova vrata in ga nevarno poško','>"o,a. Vebra si pripeljali v bolnico.
»Kdo ve, ali ga je res kdo sunil?« je dvomil Janez, ki tega r.i mogel verjeti.
»Sunil ga je menda res ali pa je sam padel,« je razlagal Škorec. »Domov je prišel ves moker.«
»Tedaj je padel sam,« so se smejali fantje. Nas se ga ni nihče dotaknil.«
»Pravi, da ste ga nagnali v dolino. Eden izmed vas ga je dohitel na brvi ter ga pahnil v potok.«
»Ni res! Laže!« so ugovarjali odločno.
Škorec mu je privoščil. »Saj ste mu storili prav, a smradliivec ima zaslombo pri gra-šeaku. Oče ne bo zavrgel svojega sina... Saj vidite, da mu je podoben.«
Družba se je zakrohctala. Da je Janže nezakonski sin graščaka Viljema, o tem se je marsikje šušljalo. Tcda javno niso smeli tega govoriti.
»Kaj nam pa morejo-..« se je oglasil Ma-jarjev Janez. »Robidar naj se ugrizne na peto...«
»Preganjali vas bedo.« je vedel Škorec. »Menda je vse že osnovano...«.
Fantje so umolknil, in prebledeli.
Škorec je nadaljeval prav resno: »Polovili vas bodo in poslali k vojakom. To sem vam prišel povedat.«
Dekleta so ustavile kolovrate in začela jokati. Majar si je na po.či utrnil solzo. Fantje so v duhu izbirali skrivališča, kamor bi 'e umaknili vsaj za nekaj časa.
»Bodite pripravljeni,« je rekel vsem skupaj Škorec. »Molčite pa, kdo vam je povedal.«
*	Vse mu je pogorelo, v vasi Gozd nad Kamnikom, je te dni nastal ogenj, ki bi bil kmalu usoden za celo skupino hiš in gospodarskih poslopij. Goreti je pričelo pri posestniku Antonu Osolniku v hiši št. 6. Gospodar je pustil doma v veži ogenj pod svinjskim kotlom in odšel z ostalimi na njivo kopat krompir. Ogenj pa se je pod kotlom preveč razgorel in se hitro razširil in domači so ga opazili šele, ko je plamen objel streho. Iz hiše so mogli v zadnjem trenotku rešiti samo štiri mesece starega otroka, ki je spal v zibeli. Hiša in v njej vse imetje in premoženje pa je pogorelo. Ogenj je objel tudi poleg hiše stoječa svinjak in kaščo, v kateri so bili vsi letošnji pridelki in ki so vsi pogoreli, tako da posestniku Osolniku ni ostalo prav niti obleka niti hrana za prihodnji dan. Družino posestnika Osolnika je s požarom zadel hud udarec in jo pahnil v največjo bedo in pomanjkanje ravno pred nastopom zime. Osolnik ima 9 otrok v starosti 4 mesece do 12 let in je nujno potreben pomoči. Zavarovan je bil samo za 5000 Din.
•fa Vlomilci. Se ne izsledeni zlikovci so se splazili v mlin Ferda Bratuše v Zg. Sv. Kungoti ter odnesli nekaj vreč koruze, pa tudi posestniku Ivanu Folmajerju v Selnici ob Dravi niso prizanesli. Spravili so se v hlev in odnesli razne obleke in odeje. V Mislinjski dolini pa so vdrli v gostilno Marije Debelakove in ji odnesli gotovine za 1.600 dinarjev. Neznanci so izrabili odsotnost gostilničarke škerlečeve na Poljanah V Studencih ter s ponarejenim ključem vdrli v gostilniške prostore, od koder so odnesli večjo količino cigaret in večjo vsoto denarja, tako da znaša škoda več tisoč dinarjev, škoda še ni ugotovljena. Orožniki so pričeli takoj vlomilce zasledovati.
*	Hišo so mu izropali. V Polegi pri Apačah ima veleposestnik Henrik Fremil iz Murecka v Avstriji v svojem vinogradu letoviško hišico, iz katere se je pravkar izselil. Priliko so izrabili neznanci in vlomili v vilo. Odnesli so vse, kar je bilo v sobah: obleke, perilo, jedilni pribor, slike in so pustili le golo pohištvo, vlom so izvršili najbrže ponoči, ker bi sicer ne mogli toliko spraviti iz hiše, saj so morali naložiti velik voz. Lastniku so napravili več tisoč dinarjev škode. Za vlomilci poizvedujejo orožniki.
*	Napad na ljubezenskega tekmeca. V Vukov-ju sta nedavno noč napadla dva kmečka fanta 18 letnega posestniškega sina Stanka šamca in ga s koli pobila na tla. Napadalca sta že dalje časa gojila do šamca sovraštvo zaradi dekleta. Nič hudega slutečega mladeniča, ki se je pozno vračal domov iz Sv. Marjete ob Pesnici, sta napadalca do nezavesti premlatila in mu zadala mnogo poškodb, šamec se zdravi v -""-'bors-ki bolnišnici.
+ Košajnc in Pajman v Mariboru. Zloglasna vlomilca Franc Košajnc in Jo3ip Pajman sta po-
Novice pa fantje niso vzeli za resnico. »Saj ne bo nič hudega,« so se tolažili. »Kdo bo pa delal tlako, ako pojdemo k vojakom?«
Najbolj potrt je bil Majarjev Janez- Slutil je, da je vsa jeza z Brstičja naperjena zoper njega. Robidarju se je zameril, zato bi se ga rad iznebil. Morda pa ima zadeva še neko drugo ozadje. Konrad hoče imeti prosto pot do Minke...
Skrivaj se je izmuznil iz hiše im odšel zamišljen h Koširju. Obraz mu je bil otožen, kar je Minka hitro zapazila. »Kaj ti je, Janez?« jo je zaskrbelo, ker je bil poprej zmerom dobre volje.
»Žalostne novice!« Mladenič ji ni hotel prikrivati.
Dekle je ustavilo kolovrat.
»Kako je bilo sinoči po mojem odhodu?« je vprašal z drhtečim glasom.
»Primerilo se ni nič nosebnega.« Minka mu je povedala vse natanko. Radovedna 'e bila, čemu vprašuje.
»Zato, ker. •.« ji ni mogel povedati do konca.
Minko je čedalie bolj skrbelo.
»Lovili nas bodo,« je izrekel čez nekaj časa. »S silo nas bodo odvedli k vojakom...
Mladenka je sk^n-''.-! ™ke m vzdihnila bolestno.
»Menda je določeno, k da i na- bodo pobrali. Najprej bodo planili po meni... Jaz sem jim, kakor je videti, prvi kamen ovire...«
stala kljub zasledovanju varnostnih oblasti ve. dno bolj predrzna. Tako sta se sedaj že tako opogumila, da sta prišla na svoje vlomilske podvige celo v mesto. Tako je bila mariborska policija obveščena, da sta skušala zaaledovanca vlomiti v skladišče veletrgovca z železnlno Ra-kuša iz Celja, ki ima svoje skladišče v Mariboru poleg glavnega kolodvora. Ko je šel zjutraj sprevodnik Štefan Mohorko v službo na glavni kolodvor, je zapazil, kako sta skočila preko plota omenjenega skladišča na Aleksandrovi cesti. Mohorko je postal pozoren in se je ustavil. Takrat pa sta se skušala zločinca skriti za plotom ter se tam potuhnila. Toda Mohorko je šel bližje in vlomilca sta se pognala v beg. Izginila sta v Tomšičevem drevoredu. Mohorko, ki je čital v našem listu o podvigih Košajnca in Pajmana, Je takoj zaslutil, da sta begunca zasledovana vlomilca. Zato je takoj o dogodiku obvestil policijo, ki je alarmirala ves svoj aparat. Policijski organi so na kolesih pohiteli na lov za nevarnima vlomilcema. Preiskali so ves park in ulice ob njem, toda Košajnca ln Pajmana niso našli. Najbrž sta se skrila kje na Piramidi, kjer so raasežni vinogradi. Vest o poskušenem vlomu v mestu je meščane zelo razburila in vsi prosijo oblasti, da zasledovanje še bolj pospešijo, saj si niso svesti niti življenja, ker sta Košajnc ln Pajman močno oborožena in hodita vedno z nožem in samokresom v rokah. Doznali smo tudi, da je komandir orožniške postaje v Studencih pri Mariboru preteklo nedeljo videl Košajnca v neki studenški gostilni. Komandir je zločinca takoj spoznal in ga hotel aretirati. Košajnc pa se je besen pognal iz gostilne in se pomešal med množico, tako da orožnik ni mogel streljati za njim, ker bi bila ogrožena življenja ljudi.
+ Brez sledu izginila. 37-letni rudar Pavle Divjak, rojen v Esenu v Nemčiji in pristojen v Št. Pavel pri Preboldu je nedavno izvabil svoji materi Frančiški pri Sv. Magdaleni 3200 Din. ter neznano kam pobegnil. Z njim je šla tudi njegova nečakinja, 18-letna Marija Vodovnikova, rojena pri Sv. Magdaleni ln tja pristojna. Baje sta bila namenjena v Nemčijo.
if Požar. Preteklo soboto okrog 20. se je vnel kozolec posestnika Avgusta Vebra v Dolenji vasi v bližini št. Pavla pri Preboldu. Devet gasilskih > čet je hitelo na pomoč. Gasilcem je uspelo obvarovati sosednja poslopja, ki so bila v veliki nevarnosti, če bi ne bilo gasilcev, bi se bil ogenj katastrofalno razširil ln povzročil milijonsko škodo. Kozolec, v katerem so bili shranjeni poljsiki pridelki in zaloga lesa, je pogorel do tal. škode je okrog 50.000 Din. Pri gašenju so se ponesrečili Štirje gasilci. Gregor Goropevšek, član gasilske čete v Dolenji vasi, je dobil tako hude opekline, da so ga morali prepeljati v celjsko bolnišnico.	«
^ Z iglo si je prebodel srce. Nedavno so našli v Sarajevu mrtvega študenta Pavla Feldbauer-ja, sina uglednega sarajevskega advokata. Feld-bauer si je z dolgo iglo prebodel srce.
*	Dva kilograma težak krompir Je izkopal posestnik g. Alojz Klavz na svoji njivi na Malem Gsovniku pri Turjaku. Letos je pridelal dosti lepega krompirja, ta orjak pa je bil nekaj nenavadnega tudi po obliki. Iz velikega krompirja je izraščenih pet malih kakor roke in noge in ima vsa skupina prav čudno obliko.
*	Vse je priznala. V Vajgnu pri Jarenlni je ukradla s ponarejenimi ključi 38-letna Marija Bruikmajster iz Gačaika, posestnlci Alojziji Lor-bekovl 17.000 dinarjev. Brukmajstrova Je po iz. vršenl tatvini izginila i« zapravljala denar na dalmatinski obali, v Zagrebu in se pojavila naposled v Mariboru, kjer pa jo je sreča zapustila. Pri zasliševanju so našli pri njej od 17.000 dinarjev — celega kovača. Brukmajstrova je od začetka tajila, da bi bila ona tatica, pozneje je pripoznala, da je sicer Lorbekovl ukradla denar, toda ' samo 10.000 dinarjev. Te dni se je Bmiikmajstrova zagovarjala pred malim senatom. Priznala je tatvino v celoti ter je bila obsojena na tri leta robije ter triletno izgubo častnih državljanskih pravic. Brukmajstrova je bila zaradi tatvine že večkrat kaznovana.
*	žalostna smrt je zadela tudi posestnika in mizarskega mojstra Vebra Alojzija, ki ga je poznala vsa Selška dolina. Peljal se je s kolesom ponoči iz Zalega loga domov v Jesenovec. Po nesreči je odleteli s kolesa in se smrtno nevarno potolkel. Sosedje so ga dobili, ko ni bilo v njem nikakih znakov življenja. Poleg drugih poškodb je imel hudo rano na glavi. Uglednega rojaka, starega komaj 26 let, so pokopali ob izredno lepi udeležbi vsega prebivalstva.
*	StraAen konec družinskega očeta. Na mariborskem pokopališču so našli nedavno obešenega na nekem grobu 43-letnaga kontrolorja držav_ ne železnice Ferdinanda liga. Mrtvec je v rokah krčevito držal fotografijo svoje družine. Najbrže je še v zadnjem trenutku obupno mislili na svo-
jo ljubljeno družino. Pokojni ligo je ba zadnji čas vidno potrt, v svetovni vojni je dobil strel v glavo, kar ni ostalo brez posledic ln je ba živčno popolnoma uničen. Zapušča ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok.
* Smrt v gramozni jami. Smrtna nesreča se je pripetila v Žepovcih v gramozni jami posestnika Franca Trobeta. Omenjeni je dovolil posestniku Petru Stayerju, da sme nakopati v njegovi gramozni jami pesek, ki ga bo navozil na občin, sko cesto. Stayer je najel Ivana Ritzingerja in 17-letnega Jožefa Idiča, da bi mu gramoz nakopala. Ritzinger je kopal gramoz skupaj s sinom posestnika Stayerja, Idič pa je nakopani gramoz odvažal v samokolnici. Vozil je mimo navpične, tri metre visoke gramozne stene, ki se je pa v trenutku, ko je zopet peljal mimo, naenkrat vdrla in podsula Idiča. Oba tovariša sta ga začela takoj- odkopavati in sta ga res dobila iz zemlje še živega. Takoj so ga z vozom odpeljali k zdravniku v Apače, toda med potjo je izdihnil. Teža gramoza mu je strla lobanjo in stisnila prsni koš. Nesreča je povzročila v vsem kraju veliko sočutje z ubogo žrtvijo.
*Kmetje so linčali kokošjega tatu. V Stefan-pu v Medmurju so voščani že dolgo časa z vso vnemo zasledovali tatu, ki jim je ukradel okorg 2.000 kokoši in druge perutnine. Mesece in mesece so morali imeti kmetje svojo perutnio ponoči v izbah, ker nobene druge zgradbe pred tatovi niso bile varne. Vaščani so ponoči tudi stražili in šele te dni se jim je posrečilo, da so tatu zalotili pri kraji. V vreči je imel že sedem zadavljenih kur in še utekel bi jim bil, če se ne bi bil zapletel med koruzo na okoliški njivi. Ko pa je pade4, so razjarjeni vaščani tako udrihali z gorjačami po njem, da je bil že mrtev, ko so prispeli orožniki. Okrutnega linoanja se je udeležilo okrog 60 kmetov, ki so jih orožniki sedaj ovadili sodišču.
*	Samomor mladega para. Nedavno sta prišla v vas Dornavo mlad moški in mlada ženska, ki sta vpraševala po neki gostilni, drugi dan proti večeru pa so ju dobili mrtva n* nekem koruznem polju. Pri njih so našli listek z imenoma Medinek in Fras, poleg pa večjo steklenico, ki je dišala po lizolu. Vse kaže, da sta izvršila samomor
+ Janka puszta naprodaj. Pristava Janka puszta, kjer so se vežbali teroristi, je naprodaj ker dosedanji najemnik ni izpolnil svojih obveznosti. Prodajna cena je 65.000 pengov, vendar pa doslej še ni bilo nobenega kupca.
*	Ker je rejenko zabodel z nožem, je bil 63-letni tesar Gašper Zavcer iz Bresternice pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na 20 dmi stogega zapora, pogojno na dve leti.
*	Čebele kradejo. Oni dan so tatovi obiskali čebelnjak g. Bizjaka na Pristavi pri Krškem in mu ga zelo opustošili. Načeli so devet panjev ter pokradli iz osmih po štiri satnike z medom. Tatovi najbrž niso bili vešči opravka s čebelami. Da bi jih čebele ne opikale, so zažveplali panj in tako pomorili vse čebele. Dtrugi dan, ko je gospodar opazil tatvino, je iz panja pometal mrtve čebele in tatvino prijavil oblastem. Tatvina čefcel pa ni edina v Krškem. Pred kratkim so tatovi odnesli na Drnovem dva panja čebel. Pa tudi v Gorici, kjer ima pašo g. Ka.mil, so tatovi ukradli Znidaršičev panj, o katerem ni bilo duha ne sluha. Sodeč po načinu tatvine, morajo biti tatovi ene in iste osebe, ker jim med očividno gre dobro v slasit. Naši marljivi orožniki jih pridno zasledujejo, za nje se zanimajo tudi čebelarji sami.
*	Velika tatvina v Ve\'čah. Ne samo LjoA>lja-na, tudi ljubljanska okolica ni nikali vanna prod podjetnimi tatovi. Nekdo se je splazil v stanovanje Ivane Jelndlkarjeve v Vevčah 64 in ji ia spalnice odnesel <ive hranilni knjižici Ljudske posojilnice na njeno ione z vlogo 27.000 Din in na ime Roze Matjažičeve 7. vlogo 2000 Din. Poleg tega je pobral nekaj zlatnine in 1000 Din gotovine. Knjižici sta sicer vinkulirani, vendar ju bo bat skušal spraviti v promet, kar zdaj, ko cvete prekupčevanje s knjižicami, ne bo težko.
*	Skok v Savo. V Medvodah se j« pognal i mostu v hladne in deroče valove Save j. vzklikom: »Nikdar več! Z Bogom!« Peternelj Josip, posestnik ln član občinske uprave iz Selc nad Skofjo LoJoo. Utopljenca še niso našli.
*	Saharin pod krilom. Studenški orožniki so včeraj v Pekrah aretirali 484etno služkinjo Ma-rijo V., ki je prodajala v mariborski okolici saharin. Pri preiskavi so izvlekli izpod njenega krila 48 škatlic saharina. Aretiranka pravi, da je tihotapsko blago kupila na mariborskem trgu.
*	Krvava obračunavanja. Preužitkar Matija Šamperl je bil z«poslea v svojem vinogradu v Čagoni. Nenadoma so se proti mraku pojavili v vinogradu trije moški, ki so * koli navalili nanj,
ga pobili na tla in premikastili. Prizadejali s» mu hude poškodbe po vsem telesu. Šamperl je ob nastopu napadalcev pričel klicati na pomoč. Ko so se iz daljave slišali koraki bližajočih 6e ljudi, »o jo napadalci odcvrli proti bližnjemu gozdu. Občutno ranjenega Samperla pa so sosedje odpremili domov. — Na cesti sta napadla dva moška hlapca Slavka Samca iz Vukovja. >b-tolkla sta ga s palicama in nekim topim predmetom ter mu prizadejala po glavi in telesu takšne poškodbe, da je Samec obležal nezavesten sredi ceste. — S koli je navalilo nekaj fantov v Nedeljici na spečega Štefana Turnerja, ki je dobil poškodbe po telesu. Ko se je iz spanja prebudil in videl položaj, je pričel klicati na pomoč. Napadalci niso mogli pravočasno pobegniti in so jih Turnerjevi pomagači po dolgotrajnem tepežu pošteno premikastili.
* Požig iz osvete. Pretekli petek zjutraj je začelo goreti gospodarsko poslopje v Damencih, last dr. Vesenjaka iz Ptuja. To poslopje je bilo popreje last Josipa Seršaka. Mož pa je bil preveč zadolžen in bi moralo priti posestvo na boben. Da se izogne sramoti, ga je prepustil s kupno pogodbo dr. Vesenjaku, ki ga je nekoliko popravil in opremil. Iiz osvete pa je v petek ponoči Šešerko gospodarsko poslopje zažgal in ima dr. Vesenjak okrog 70.000 Din škode. Zgorelo je tudi 4 vagone sena in »lame. Šešerko, ki je dejanje priznal, je bil izročenn sodišču.
*	Imetje zažgal in se ustrelil. Na Janževi gori pri Selnici ob Dravi se je pripetil pretresljiv dogodek. Te dni zvečer so planili proti nebu ognjeni zublji iz gospodaskega poslopja in šupe posestnika Ivana Seršena. Strehi obeh poslopij ie zajel plamen istočasno ter je bilo jasno, da jih je nekdo nalašč zažgal. Ko so bili vsi domači in sosedje preplašeni vsled ognja in so skušali gasiti in reševati zdaj to, zdaj ono, so pogrešali domačega gospodarja, 56-letnega Ivana Seršena. Pol ure po izbruhu požara, ki je med tem upe-pelil obe poslopji do tal, pa je odjeknil iz bližnjega gozda nenadomastrel iz puške. Ljudje so domnevali, d aje strel v zvezi z odstranitvijo gospodarja Seršena in s požarom ter so naglo odhiteli v gozd, kjer so našli kakih 150 metrov od domačije truplo pogrešanega. Senšen si ia pognal iz dvocevne puške strel v prsi ter obležal pri priči mrtev. Pokojnik se je pred leti priženil na svojo sedanjo domačijo. Poročil je vdovo z dvema, sedaj že odraslima otrokoma. Zakon ni bil srečen. Včeraj so se pri Seršenovih sprli. V najhujši jezi je planil Seršen iz hiše ter zažgal gospodarsko poslopje in šupo. Povzročil je s tem škode nad 10.000 Din. Ko je videl, da objemajo plameni domačijo in ni nobene rešitve, je obupal, vzel puško ter se v bližnjem gozdu ustrelil.
*	Rdeči petelin v Slovenskih goricah. Plameni so objeli te dni hišo posestnika Ivana Domitra pri Sv. Barbari nad Mariborom. Domačini in so* sedje so hitro reševali živino in pričeli z gašenjem in tudi marljivi gasilci so bili hitro na mestu požara, tako, da se je posrečilo preprečiti pretečo požarno katastrofo. Posestniku Domitru, ki trpi precejšnjo škodo, je zgorela vsa pšenica ter ostali pridelek.
*	Prijet tihotapec. Pri Dravogradu so prijeli stražniki na meji Viljema Benedikoviča iz Pre-grada, ki je tihotapil večjo količino saharna i« vžigalnik kamenčkov. Privedli so ga v Maribo»\ kjer so mu na carinarnici prisodili z spono kazen.
*	Ciganki sta nasedla. S cigani ni dobro če» Sen j zobati: To je izkusil tudi ugleden Jjubljan-skl čevljarski mojster Frannce. Nedavno ga i« obiskala okoli 60-letna ciganka. Lepo je zavijala oči in sladko je pihala mojstru na dušo. Malo po slovensko, pa malo po hrvatsko in gledala ga je tako čudno, da je mojstru kar tesno postajalo pri srcu. In tudi njegovi ženi je bila všeč .nTak« priraza je bita ta cigani", iz rokp je čit«ln tv*-teklost in bodočnost. Da bt jI šlo to lažj« od rok je rekla, naj ji prinesejo vso zlatnino in mojster in žena sta bila res tako lahkoverna. Dala sta ji zlato uro, zlat prstan s kamnom, zlati obesek ln zlato verižico s svetinjico, tri pare uhanov, zlit poročni prstan in na koncu še par čevljev ter dva kovanca po 10 Din, vse skupaj v vrednosti 2500 Din. Cigank« se je namuznila, še
prav iskreno »e Je poslovila In izginila. Mojster jc »tvar prijavil na policiji, češ, da Je ciganka ■jega in ženo hipnotizirala. Zdaj išče ciganko policiji.
*	Velik požar. Pretekli ponedeljek zvečer je i/bruhnil v vasi Krušovec pri Sv. Marjeti ob Pesnici ogenj. Goreti je začelo ▼ dveth gospodarskih poslopjih posestnika Matije Rola. Na pomoč so prehiteli gasilci od Sv. Marjete, Pesnice, Maribora, Sv. Lenarta in Sv. Trojice. Ker je bila voda preveč daleč, je bilo gašenje zelo otežkočeno in iti ofce gospodarski poslopji pogoreli do tal, poleg tega je zgorelo oeem »vinj, eno tele, vsa perutnina, mlatilnica, stiskalnica, vee gospodarilo orodje hi pridelki, tako da znaša škoda eirog 100.000 Din.
*	Obsojen tat. Ljubljanski mali senat je ob-; »odH 50-letnega Franceta Roka iz Podreberja pri
Kamniku zaradi tatvine 1700 Din vrednega kole-M, 1000 Din vrednega usnjatega suknjiča in plavalnih hlačk na Savi ter zaradi prepovedanega povratka v Ljubljano na eno leto In 6 mesecev , robije. Rok }e nepoboljšljiv tat.
*	Nočni požar /e uničil posestniku v Nemški v»i Češanku skedenj, 18 m dolg In 6 m širok,
, dva kozolca, vso krmo, slamoreznico, voz in orodje, dva voza koruze, ki so jo ravno zvečer : zličltali, stari materi Uršuli Rus, ki je trgoval z gombami in zdravilnimi zelišči, pa za 24.000 Din i tega blaga, ki ga je kanila ravno to j*utro z avtom odpeljati v Ljubljano. Na pomoč so prihiteli ga-lilci iz Nemške in Goriče vasi, ki pa kljub požrtvovalnemu delu niso mogli ničesar rešiti, samo da so ogenj, ki se je že prijemal sosednjih poslopij, hvailevredno omejili.
*	Velik požar. Nedavne noči je zažarelo nebo sad vasjo Žamenci, občina Dornava, 10 km od Ptuja. V gospodarskem poslopju odvetnika dr. Alojzija Visenjaka. ie i/.bruhnil požar, ki je zajel celotno nad 50 m dolgo poslopje, ki je zgoreilo do tal. tako da štrli kvišku le zgorelo zidovje. Žrtev požara so tudi vsi poljski pridelki, in sicer 4 vagone sena in slame razno poljsko orodje ter ikoraj nova mlatilnica. Vrlim gasilcem iz Dor-iiave, Muretineev in Ptuja se je po trudapolnem ddu posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. Skoda je precejšnja in znaša okrog 80.000 Din. Kakor so orožniki iz Ptuja ugotovili, je bil požar podtaknjen od zlobne roke. Orožnikom se je posrečilo požigalca izslediti in ga aretirati. Po-iigalca, ki dejanje pod težo dokazov priznava, so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju.
*	Obešenec ob Savi. Nedavno je upokojeni Jelezničar Primož Korošec na malovškem brodil ob Savi našel obešenca. Obvestil je takoj orožnike na Ježici, ki so ugotovili, da je obešenec star okrog 50 let. Kdo je obešenec, tega ni-io mogli ugotoviti, ker niso našli pri njem nobenega osebnega dokumenta. Imel je črne nove čevlje z gumastimi podplati, nekoliko ponošene hlače iz navadnega blaga, zelenkasto suknjo, ponosen telovnik in črn klobuk. Samomorilec ie srednje velikosti. Pri njem so našli žepno uro, tri ključe in dv6 denarnici z enim dinarjem. Prepeljali so ga v mrtvašnico ra pokopališče pri Sv. Juriju v Stožicah.
Iz popotnikove torbe
GASILCI METLIŠKE ŽUPE SO DOBRO PRIPRAVLJENI
Metlika, septembra.
Belokrajinsko gasilstvo se je začelo krepko razvijati šele, ko je bila pred 12 leti ustanovljena samostojna belokrajiinaka gasilska žu-pa, ki pa je bila nekaj let pozneje razdeljena na metliško in črnomeljsko župo. Uspehi so te hitro pokazali. Pred vojno bo bila v Beli krajini le štiri društva (v Metliki, Gradacu, Črnomlju iin na Vinici), medtem ko jih je danes že nad 40.
Metliška župa Šteje zdaj 19 čet, ki imajo dve motorni in 14 ročnih brizgata. Ker v Beli krajini vode povsod primanjkuje, morajo pri vsakem požaru gasilci rabo vode zelo omejiti. Mnogo požarnih nesreč ne bi bilo tako usodnih, 6e bi bilo na razpolago dovolj vode. Čete Bi pomagajo tako, da prirejajo skupne vaje in ob dleževjiu dovajajo vodo v velike kale, da
je imajo ob požaru vsaj nekaj na razpolago. Zairadi velilke suše letos seveda ni bilo mogoče vasi preskrbeti z zadostno količino vode. Metliška župa priredi vsako leto župne vaje. Letos jih je imela v Rosalnicah. Vse potrebne priprave sita izvršila župnl podstarešina in načelnik tehničnega odseka g. Anton Rajimer, gostilničar iiz Metlike, in tajnik tehničnega odseka g. France Span, šolski upravitelj iiz Drašičev. Vaje SO S€ vršile nedavno nedeljo. Od 19 čet se jih je udeležilo 16, medtem ko ao ostale tri bile doma v pripravljenosti. Ob 14- uri omenjeno nedeljo je bal dan alarm za požar, in sicer za domačo rosalniško četo s platjo zvona, za četi v Metliki in Rriževski vasi z metliško sireno, za četi v Gradacu in Dobravcah telefonično, a za ostale po -kurirjih na motorjih. Na določeno mesto, kjer naj bi nastal ogenj, je prispela komisija, ki je med vajo ugotovla, da so gasilci metliške žu-pe odlično pripravljeni za borbo z ognjem. Želeti bi bilo le, da se zgradi v vsaki vasi vsaj ena kapnka. Ker občine same tega ne zmorejo, bi morali priskočiti na pomoč država in banovina.
Poleg drugih moramo zlasti pohvalno omeniti četo iz Križevske vasi, ki je vršila sama-ritamsko službo z res odličnim uspehom. Vaji je prisostvovalo mnogo gledalcev, med njimi tudi sreski načelnik g. Kaki. Pohvalo za uspelo vajo zaslužijo v prvi vrsti same čete in njihovi poveljniki, prav tako pa tudi starešinstvo župe z zaslužnim g. Francetom Weis-som na čelu.
NAŠI NA TUJEM
NAŠI V AMERIKI Družino Perne v Ctlevelandu je zadela težka nesreča. Mati Frančiška Pemetova, rojena Zaje, je padla tako nesrečno po stopnicah, da si je prebila lobanjo. Naslednjega dne je izdihnila. Doma je bila iz Trzina, odkoder je prišla v Ameriko pred 24 leiti. Druga žrtev nesreče je postal Anton Lesjak v Franklinu, ki ga Je smodnik hudo obžgal, da je podlegel opeklinam. Star je bil 61 let, doma iz Krašnje pri Kamniku, od ko. der je prišel v Ameriko pred 30 leti in zapušča ženo in štiri otroke. Pred Štirimi leti se je v bakrenem rudniku v Calometu težko ponesrečil Jože Ucman, star 46 let, doma iz šmihela na Dolenjskem. Težkim poškodbam je podlegel šele zdaj. Med potjo na kliniko je umrl. V Ameriki zapušča ženo in šest otrok, v Clevelandu so umrli Jože Hribar, star 69 let, doma iz Višnje-vrha pri Krškem, od koder je prišel v Ameriko leta 1908, Marija Osredkar, rojena železnik, stara 59 let, rojena v Dolenji vasi, fara Polhov gradeč in BVance Sodnik, star 45 let, doma iz Dvorja pri Cerkljah, odkoder je prišel v Ameriko leta 1910. V Chicagu je umrl Rihard Mladič, star 65 let, iz Žužemberka. V Jolietu je umrl Štefan Smrekar, staj 43 let, doma iz Stične na Dolenjskem, v Girardu, Kansas je umrla po dolgi bolezni Jera Hauser rojena Bragant, doma iz vasi Dol, fara Sv. Marjeta pri Mokronogu, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Tam zapušča moža in pet že odraslih otrok.
BANKA BARUCH
11, Rue Auber, Paria (9°) odpremlj- denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi » Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel-les; Francija: št 1117-94. Parig; Holandija: štev. 1458-66, Ned. Dienst; Luksemburg: št 5967, Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
Iz Buenos Airesa nam pišejo: 5. avgusta je v bolnišnici v Buenos Airesu umrl naš prekmurski rojak Franc Ozmec iz vasi Malinci v Prekmurju. V mili domovini, katero je tako srčno ljubil, zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Pokojni Franc nas je zapustil v najlepši moški dobi
šele 37 let star. Kot veliko naših rojakov je tudi on radi slabih razmer bolehal že več let na želodcu, dokler ni na operaciji podlegel. V Argenr tini je živel 9 let in je bil med izseljenci, radi svojega mirnega značaja jako priljubljen. Bil je zaveden Jugoslovan, kar se ni bal ob nobeni priliki tudi javmo pokazati. Njegovi prijatelji in znanci, so na dan pogreba z veliko udeležbo pokazali, da so ga ljubili, kajti zbralo se jih prav veliko število da se poslove od dragega pokojnika. Počivaj v miru, dragi prijatelj. Domačim pa naše iskreno sožalje.
* Naše izseljenstvo. Izseljenski komisariat v Zagrebu objavlja podatke o našem izselje« vanju v letu 1934. V prekomorske države se je izselilo lani 2907 naših ljudi, predlanskim pa 2212. Iz dravske banovine je šlo 420 iz« seljencev. Med izseljenci je bilo 815 kmetov, 707 kvalificiranih delavcev, 406 nekvalifici« ranih delavcev, 311 pripadnikov svobodnih poklicev in 668 rodbinskih članov. Naših dr« žavljanov je bilo 1805, tujih pa 1002. V Zedi* njene države jih je šlo 1328, v Kanado 543, v Argentino 442, v Avstralijo 152, v Brazilijo 59 in tako naprej. Iz prekomorskih držav se je vrnilo lani 2309 izseljencev, predlanskim pa 3385. V dravsko banovino se jih je vrnilo 232. Največ, in sicer 1064, se jih je vrnilo iz Zedinjenih držav. V evropske države so šli lani iz države 11.004, predlanskim pa 7508. V Francijo jih je šlo od teh 2529, v Turčijo 4123, na Češkoslovaško 1103, v Albanijo 653, v Rumunijo 524. Iz dravske banovine.jih je 2935. Iz evropskih držav se je vrnilo lani 4421 naših izseljencev, predlanskim pa 3895. Naj« več, in sicer 2754, se jih je vrnilo iz Fran* cije. V dravsko banovino se jih je vrnilo 2352. Tako med izseljenci kakor med povrat« niki je največ kmetovalcev.
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Dušeno telečje meso.
Kilo telečjega mesa (pleče ali vratj zre« ži na kose, kakor za golaž. V kozi razbeii mast in prepraži dve drobno zrezani čebu« li in strok česna. Na čebulo stresi meso, premešaj, osoli in pokrito duši toliko časa, da se mesio zapeče. Nato porini s kuhalnico meso na kraj koze, na masti pa zarumeni žlico moke. Ko se je moka zarumenela, do« daj dve žlici paradižnikave mezge, 1 deci« liter belega vina, tri decilitre juhe ali vode in malo popra. Vse skupaj premešaj in do« daj še, v šopek povezano, nekaj vejic ze« lenega peteršilja, lavorjev list in vejico tim« jana. Sedaj pokrito duši dalje, da postane meso mehko. Nato odstrani šopek s peter« šiljem. Ce je sok zelo tnasten, poberi z žli« co mast. Naloži v skledo in daj s pečenimi jajci in dušenim rižem na mizo. Pečena jajs ca. V plitvi krnici razbeii 5—6 žlic olja. Na vroče olje ubij jajce. (Pazi, ker olje ra« do škropi)! Jajce dobro zapeči in ga obrni, da se na obeh plateh lepo rumeno zapeče. Za vsako osebo speci po eno jajce.
Praktični nasveti
Štedilniki, ki imajo pološčene plošče, se dado lepo osnažiti s krpo, namočeno v ter« pentinu. Vse umazane dele moramo dobro odrgniti, nato pa še umiti z milom in toplo vodo in slednjič zbrisati s suho krpo. Enako osnažimo tudi kopalne kadi, umivalnike in sploh vse pološčene predmete.
Da lončene posode ne dobijo zadehlega duha, ako dalje časa stojijo lertbljene, jih moramo, preden jih spravimo, dobro umiti in posušiti ter dati v vsako malo sladkornega prahu. "Sladkor prepreči, da se posoda ne na« vzame slabega duha. sam sladkor pa se zato nič ne skvari in ga lahko porabimo.
Limone ostanejo dalje časa sveže, če jih i položimo v suho žaganje. Sveža limona ne ' da nikdar toliko soka kakor vležana. Zato imej zmerom nekaj limon v zalogi, da se omladijo Tudi limono, preden jo prcrežeš, dobro stlači, kr le tedaj da /es sok od sebe. Z ostanki limon si pa umivaj roke, ker limo« na napravi kožo mehko in belo Tudi zobe umivati tuintam z limono je priporočljivo.
Zdrobljen boraks prežene ščurke, če ga vsako noč dva do tri tedne nasipljemo okoli špranj in lukenj, odnosno ta n, kjer se po* javljajo ščurki.
Trda koža na nogah izgine, če si jih vsak dan natereš z boraksom in umivaš v bora* ksovi raztopini. Ena jedilna žlica boraksa zadostuje za enkratno umivanje. Za čiščenje rok in nohtov je potrebna boraksova razto« pina, v kateri držiš konce prstov nekaj minut.
£fudsQc vseučilisce
PTIČJA OPAZOVALNICA
Jesen prihaja v deželo, hlad postaja vse občutnejši ne samo za človeka, marveč za vse, kar je živega pod nebom in na aemlji. Naših ptic sellik se polašča čedalje hujši nemir, v njih se oglaša nagon, ki jih sili na dolgo pot v toplejše južne kraje. Ivretanje ptic selilk je vedno zanimalo človeka in povsod v kulturnem svetu obstojajo posebni zavodi, katerih naloga je proučevati življenje ptic in zasledovati njih selilna pota.
Tudi pri nas v Ljubljani obstoja taka ustanova »Ornitološki observatorij« in sicer že od leta 1926. Svoj čas so se razviajle posamezne panoge narovoslovja pri nas v danih mejah splošnega slovenskega kultur« nega razvoja. Ornitologija ali ptičeslovje je bila zastopana samo po nekaterih ljubiteljih ptic, zaradi česar ni mogla doseči visoke stopnje razvoja ter uspehov, kakor pri drugih večjih narodih. Takrat še nismo imeli stalnega zavoda, kjer bi se lahko stalno proučeval ptičji poet slovenske zemlje. Leta 1926 pa se je kočno posrečilo nekaterim uvidevnim prirodoslovcem in prija« teljem ptic ustanoviti Ornitološki observatorij. Tedanji prosvetni šef g .dr. Stanko Bevk in zdaj že pokojni finančni nadsvetnik dr. Janko Ponebšek, sta posredovala pri merodajnih oblastih, da se je sprejel proračunski predlog za ustanovitev in vzdrževanje tega zavoda.
Odtlej se dovoljuje ornitološkemu observatoriju v vsakoletnem gržavnem proraču« mi ministrstva prosvete kredit, ki pa je le skromen, žal preskromen, tako da komaj zadostuje za nabavljanje najbolj neobhodnih potrebščin. Zavodu načeljuje in ga upravlja posebe« kuratorij, čigar odbor je sestavljen iz raznih domačih znanstvenikov in strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev. lovc-ev atd. Kuratoriju nočeljuie prosvetni šef v. p. dr. Stanko Bevk. Naloga Or« nivološkega zavoda je znanstveno raziskovanje domačega ptičjega življenja, predvsem ptičje selitve, zlasti z obrocevanjem, pa tudi uogtovitev koristnosti ali škodljivosti domačih ptičev ter tako koristiti raznim panogam narodnega gospodarstva. Zavod spada pod okrilje ljubljanskega vseučilišča, deluje pa popolnoma samostojno in je administrativno podrejen prosvetnemu oddelku banske uprave.
Stalno lovišče in obročevališče je bilo do konca leta 1933 pri Srednjih Jaršah blizu Domžal Pozneje se je lovišče preselilo v Malo vas pri Ježici, zdaj pa se je našel še ugodnejši kraj na našem Barju ob Jurčko-vi poti. Barje z Mestnim logom leži prav v središču ptičjih selilnih potov in pomeni za ptice, kakor za njih opazovalce paradiž.
Ze sedanji uspehi z obročanimi pticami so pokazali, kako potrebna je bila ustanovi« tev tega zavoda, ki je v stalnih stikih z drn« gimi ornitološkimi stanicami v inozemstvu. Daje jim važna poročila o selitvah ptic vseh vrst. Naš zavod je jako uvaževan pri vseh
tujih opazovalnicah, ki so narezane na podatke z našega ozemlja Slovenija je na tako važnem križišču ptičjih selilnih potov, da bi bilo potrebnih čim več navdušenih opazovalcev ptičjega življenja. Našo važno zemljepisno lego bi morali tudi v tem pogledu te« meljito izkoristiti, s čimer bi pripomogli, k vedno novim odkritjem še neznanih skrivnosti ptičje selitve. S tem bi dokazali inozemstvu naš zmisel za znanstveno delo na polju ornitologije, kar bi našlo odmev v mednarodnem ornitološkem svetu Kot rečeno zavod potrebuje in išče prijatelje ptic ter opazovalcev njih življenja v celi banovini. Taki, ki bi bili pripravljeni nesebično sodelovati, naj se javijo na Ornitološki ob« servatorij v Ljubljani pismeno, nakar bodo dobili nadaljna navodila.
Prsni rak e cztirzuSiiu
Pretekli teden je bil v Ljubljani otvorjen zdravniški tečaj o raku, katerega je organiziralo Društvo za proučevanje in zatiranje raka. Danes objavljamo strokovno poročilo primarija kirurškega oddelka državne bolnice v Ljubljani dr. Blumauerja o raku na dojki, ki je pri nas žal precej razširjena bolezen in bo zaradi tega zanimal marsikaterega naših čitateljev in čita^ teljic. Priobčili pa bomo tudi še ostala predavanja o raku.
Rak prsne žleze je eno najbolj pogostih in najbolj nevarnih obolenj tega organa. Stavimo ga na tretje mesto rakastega obolenja človeškega telesa sploh. Največkrat cboli na prsnem raku ženski spol, moški je zastopan z 1—2°/o, vse ostalo odpade na ženske.
Kako nastane ta oblika raka, nam je prej-koslej zavito v temo. Znano nam je, da se vča • sih pojavlja rakovina dojke dedno, vendar statistično dokazano to ni. Dalje vemo, da obolijo bele žene na tej bolezni dvakrat tako pogosto, kot črne — torej obstoja nekaka plemenska dispozicija. V koliko vpliva nosečnost in dojenje na razvoj tega obolenja, ni povsem jasno, vendar pa prevladuje mnenje, da obelijo matere bolj pogosto na karcinomu (raku). Tudi mehanični vplivi na dojki ali pa dolgotrajni vnetljivi procesi niso brez vpliva na rakovine.
Po katerih potih se razširja rakovina na dojki? Najobičajnejši način razširjenja je pač mezgovno ožilje, s katerim je dojka, tako kot njeno okolišje, jako obilno oprem« ljeno. Ker ima to ožilje tudi zvezo v globino s prsno votlino in odtod v nižje dele člove« kove površine, nas ne začudi, da se rakovo obolenje iz dojke lahko razširi malone po vsem telesu. Redkeje se dogaja, da uberejo rakove celice pot po krvnem ožilju, in sicer se naselijo prvotno v najmanjših žilicah, tkzv. kapilarah, odkoder zaidejo v pljuča in odtod jim je odprta pot po vsem telesu zlasti po kosteh.
Kako dolgo iraje rakovo obolenje? V splošnem danes lahko trdimo, tla je življenj« ska doba na prsnem raku obolelih jako raz« lična. Odvisna je predvsem od tega, je li bila nudena operativna pomoč, ali ne. Tako ve« mo, na podlagi dosedanjih opazovanj, da tra« ja življenjska doba tako operiranih nad 18 .let.
V	katerem predelu prsne žleze se naseli rak? Na to vprašanje lahko odgovicrimo, da povsod, vendar pa najpogosteje v gornjem zunanjem predelu in šele nato v spodnjem ter končno v sredini; pogosteje na desni dojki kakor na levi.
V	splošnem se opazuje, da prihajajo žene, obolele na prsnem raku, ponavadi v poznih, da celo večkrat prepoznih stadijih do zdrav> nika. Zakaj? Prvi in morda tudi glavni vz« rok je ta, da tovrstno obolenje v svojih zgodnjih stadijih ponajvečkrat ne povzroča nikakih bolečin; ko se bolečine pojavijo, je bolezen že v najmanj poznem štadiju. Dru« gič je vzrok zanemarjanja tudi dejstvo, ker
j se večkrat pri ženi že za čase mesečne krvavitve pojavlja nabreklost prsne žleze, včasih tudi grčasta oteklina, spremljana t bolečino, tako da ni čudno, če jo slučajno odkrit vozelj v žlezi ne vznem rja in ne že> ne k zdravniku. Tretjič in morda ne prav redko je neumestna sramežljivost, ali pa strah pred resnico in operativnim posegom vzrok, da žena čaka poznega ali celo pre« poznega štadija rakastega razvoja.
Pri vsakem obolenju prsne žleze moramo takoj misliti, ali ne tiči v ozadju morda ra« kasto obolenje ali vsaj njegov začetek. Da se to dožene je nemudoma potrebna stroga preiskava prsne ?'.t/- po zjr.ivnku; kajti staro i?.;u.;eno pri/ > jc, la i-sala znat le• Ijina prsne zleze pri ženi, ki je stara nad štirideset let, kaže na rak.
Pri preiskavi sumljivo obolele dojke ie paziti posebno na to, ali so na njeni kožni površini prav majhne pikičaste udrtnice in gubice, ali ni njena bradavica vdrta in trda in še sumljiva dojka glede na zdravo ne visi previsoko. Tudi je važno ugotoviti, ali je novotvorba v dojki premakljiva na svoji podlagi in ali če je zraščena s pokrivajočo kožo. Ako se to ugotovi, je to vsekakor jako sumljivo na zločesto obolenje. Zaradi sigur« nostvi je v takih primerih potrebna še mi« kroskopska preiskava. Te ugotovitve pa nas ne smejo zadovoljiti, temveč moramo iti še dalje ter se prepričati, če ne obstajajo po« večane tudi v pazdušni in nadključnični vot« lini. bezgavke. Tudi zdrave dojke ne sme« mo pustiti nepreiskane.
Zdravljenje prsnega raka je izključno operativnega značaja! Le v doslednem le« čenju in pri zakasnelih primerih prihaja v po stev zdravljenje z obsevanjem Roentgen« ovih žarkov. Najboljši operativni uspehi so v zgodnjih stadijih obolenja, kjer dosegamo do 15% ozdravljeni.
Iz navedenega sledi, da treba ženo poučiti o nevarnosti vsakega obolenja prsne žleze in zavlačevanja njenega zdravljenja. Treba vedeti, da ie dovolj zgodaj operiran prsni rak ozdravljiv.
PROGRAM RADIA LJUBLJANA
od 6. do 13. oktobra
Nedelja, 6. oktobra: 7.30: Kmetijska posvetovalnica (Ing. Sadar Vinko; 8.30: Čas in poročila:; 8.15: Koncert godbe na pihala »Sora«; 9.00: Versko predavanje; 9.15: Prenos iz franč. cerkve; 10.00: Ura operne glasbe; 11.40: Otroška ura: Pravljace iz stare Indije (g. Danilo); 12.00: Čas, vreme, poročila, obvestila; 12.15: Plošče po željah; 15.00: Koncert kvarteta na pi-dala, vmes plošče; 16.00: Gospodinjski nasveti (Anica Lazarjeva); 16.20: Operetni spevi; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Čas. poročila, program, vreme; 20.15: »Spet trte so rodile« . . .;22.00: Čas, vreme, poročila, spored; 22.15: Sedaj pa po domače (kvartet »Hrntadra«).
Ponedeljek, 7. oktobra: 12.00: Reproduc. vokalni koncert Teodora Saljapina; 12.45: Vreme, porojtla; 13.00: Čas, obvestila; 13.15: Ratetiana •imfon.ija na ploščah št. 6; 14.00: Vreme, borza; 18.00: Zdravniška ura; 18.20: NVagner: Siegfrie-dova idila (na ploščah); 18.40: Kulturna kronika: Beseda o ljudskih odrih (Jože Vombergar); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 30.00: Prenos opere i/. Beograda.
Torek, 8. oktobra: 11.00: Šolska ura: Ob obletnici smrti Viteškega kralja (prof. Grafenauer Fran); 12.00: RusJce cerkqvene pesmi na ploščah; 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Čas, obvestilu-13.15: Narodne pesmi (resne) poje Akademski pevski kvintet; 14.00: Vreme, borza; 18 00: Resno glasbo izvaja kadijski orkester; 18.40: Kraljeva pot iz Marseilla med zastave naših polkov na Oplenac (Vladimir Reigallv); 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacional na ura; 20.00: Prenos orgelskega: konccrta iz stolnice, izvaja prof. Franz Schuschnigg iz Ce« lovca; 21.00: Zborovski pevski koncert »Ljubljane«; 22.00: Čas, vreme, poročila, spored.
Sreda, 9. oktobra: 12.00: Beethoven: Eroioa — »bnfonija (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: čta, obvestila; 13.15: Junaku v spornim! (žalne koračnice in orgije n« ploščah); 14.00- Vreme, borza; 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Komemo-Mtivni koncert; 22.00: Cas, vreme, poročila, ipored.
Četrtek, 10. oktobra: 1200: Verdi : Requiem (plošče); 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Cas, obvestila; 13.15: Verdi : Requiem (plošče); 14.00: Vreme, borza; 18.00: Radijski orkester; 18.40: Kulturna pomoč našim narodnnim manjšinam (dr. Amejc); 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Na jmrt obsojeni! (Ustoličenje — slušna igra); 21.00: Gosposveteki sen; 21.30: Radijski orkester; 22.00: Cas, poročila, spored; 22.15: Koroške penili poje Zbor koroških Slovencev.
Petek, 11. oktobra: 11.00: Šolska ura: Koroški Slovenci (Ureič France); 1200: Reproduoiran koncert resne glasbe; 12.45: Vreme, poročila; 13.00: Cas, obvestila; 13.15: Narodne pesimi • spremljevanjem Radijskega orkestra pojo ga-Neratova, gdč. Nišičeva, gg. Gostič, Janko; 14.00: Vreme, borza; 18.00: O ženski izobrazbi (Pora Vodnikova); 18.20: Jacques libert: Eica-les (Simf. suita na ploščah: 18.40: Delavska ura: Problemi zasebnih nameščencev (Cešnovar Slavko); 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Prenos iz Zagreba; 23.00: Cas, vreme, poročilo, spored; 22.15: Citre solo, g. Mezgolits.
Sobota, 12. oktobra: 12.00: Virtuozi (instrumentalni sol. koncert na ploščah); 12.45: Vreme, poročala; 13.00: Cas obvestila; 13.15: Nekaj naših resnih spevov na ploščah; 14.00: Vreme; 18.00: Delopust (izvaja .Radijski orkester); 18.40: Važna zunanja politična vprašanja (dr. A Kuhar); 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: Nacionalna ura; 20.00: Rezervirano za prenos; 22.00: Cas, vreme, poročila, spored; 22.15: Berlioz : Odlomki iz fantastične simfonije.
ZANIMIVOSTI
Kako raste kruh
E.o je stopil v sivi davnini prvi človek na našo zemljo, je padel na obraz pred silno evetlobo in častil edinega boga Sonce. Oči «o se tudi bale žarkovitega sonca, zato so se usesale v zemljo. Sonce je bilo tajna, zemlja resničnost. Saj je dala človeku vode in sence, sadov in živali v izobilju, da si je tešil glad in odeval telo pred mrazom. Mater je Imenoval človek zemljo in se je tako zamaknil vanjo, da je povsem pozabil na očeta eonc.e.
Ce vprašate kmeta, ki pravkar seje pšenico, odkod bo zrasla, vam bo rekel: >Iz zemlje!« Tako bo tudi marsikateri izobraženec odgovoril na to vprašanje. Pa vendar je to naziranje prav pogrešno Ze davno je dognala znanost, da zrasejo vse sadeži naše »emlje po veliki večini iz zraka, vode in sonca. Kakor je za ljudi resničen izrek: Od zraka ni mogoče živeti, vendar je rastlinam zrak glavna hrana. A ne ves zrak, temveč samo dol niega in sicer prav neznatni del, ki mu pravimo ogljikova kislina ali na kratko COi sinži rastlinam za hrano. V 100 hI zraka je tega plina komaj 2 litra.. Kako pa doženemo, da je pšenično zrno v resnici nastalo iz zraka? Zažgimo 100 kg pšenice, po bomo videli, da nam ostane le 10 kg pepela od vsega stota pšenice. Od teh 10 kg pepela je dobila pšenica iz zemlje le kakšnih 5 kg Poizkusi so pokazali, da dobi rastlina približno polovico svoje gmote v obliki ogljika iz zraka, ostalih 40 odstotkov pa dobi od vo-vode. Vse to pa se izvrši le v zelenem listu tive rastline pod vplivom sončne sile
Sonce je pravi vir vsega življenja. Njegova svetloba daje vsemu svetu toploto in združuje mrtve stvari v živež in rastež vsaki živini: rastlini, živali in človeku. Ko pade prva zarja jutra na zeleno listje, prične obrat najmanjših tovarn — rastlinskih felic. Prav nič niso podobne našim delavni-
cam iz betona in opeke. Pa kako majhne eol Najmanjše dosežejo komaj 15 milijotink milimetra, celo največje, kar smo jih doslej našli, se prave igračke, 25 cm dolge in nekaj milimetrov debele. Ime celica ali Staniča je prav nesrečno izbrano, saj nam vsiljuj napačno predstavo, da so celice stene. Niso pa celice le stene, saj jih mnogo celic niti nima. Celica je vsebina, vidne stene eo le del celice, kakor ni odrt ovčji meh ovca, temveč kar smo iz njega izluščili, in tovarna ni poslopje, temveč stroji in ljudje v njem. Kaj pa je potemtakem celica? Celica je skupek v vodi raztopljenih in razdrobljenih rudninskih snovi, ki eo spojne v živo bitje — živ (protoplazma). Kakor vsako podjetje, ima tudi rastlinska celica ravnatelja — jedro, ki skrbi, da podjetje uspeva in snuje, ko je čas, nove podružnice. Prav kakor je treba za ravnatelja izobraženega človeka, je tudi jedro celice sestavljeno iz žlahtnejših snovi kakor ostala živ. Kaj bi pa počelo ravnateljstvo s še tako dobro urejeno tovarno, če bi ne imelo delavcev, ki strežejo v plavih jopičih strojem. Tudi celica ima polno takih delavcev v zelenih oblekah, ki so razdeljeni v skupinah po vsej celici in jim pravimo klorofilna zrnca Po na« še bi jim rekli zelena zrnca in sestoje iz zelenega klorofila.
Se preden nastane dan, je vse pripravljeno v celici. Voda je na mestu, naprave za precejanje glavne sirovine za rastlinsko hrano zraka, katerim pravimo reže, se odprejo, da bodo srkale iz zraka ogljikovo kislino. Tovarna čaka le na signal, da prične obratovati. Ta signal je jutranja zarja. Sončni žarek pade na zeleni list in prinese pogonsko moč celici. Zeleni delavci se zga» nejo in pričnejo urno razbijati trdno spojeni kisik ogljikove kisline od oglika. Le-t& sproščeni ogljik brzo zvežejo s pripravljeno vodo in sicer tako, da dajo šestim delom ogljika šest delov vode in nastane tako sladkor (C« Hu On), ki ga kupiči rastlina čez dan, kamor ga le more, prav do najtanjših korenin. Kisik, ki odpade pri delu, pa mora takoj iz celic, da ne sili nazaj k ogljiku Ves dan delajo neutrudljivi zeleni delavci brez prestanka prav do mraka. Ko pa leže noč na zemljo, pa iztisne rastlina iz sladkornih zalog vodo in v rastlinah ostane glavna sestavina pšeničnega zrna. škrob. Ko je rastlina do kraja zgrajena in začne cvesti, ie ves tok sladkorja obrnjen v cvet, da preskrbi hrano v obliki škroba za potomce. Iz zemhje vzame rastlina le prav malo snovi, kakor smo že zgoraj rekli, da stvori iz teh prstenin (kalija, apna, fosforja, mag. nezije, kremenca- železa, žvepla) zametek za svoje potomce, ki jih varno položi v obilno zalogo škroba. To ziblko varno odene z rjavo odejo, ki ji pravimo, kadar jo mlinar ele^e s pšeničnega zrna, otrobi.
Ta.ko rase kruh iz zraka, vode in sonca, zastonj, le 5 odstotkov prstenin d6 zemlja, dokler ie spočita prav tako zastoni Ko smo potegnili meje in postavili meinike nr^d njivami, pa mora kmet vračati zemlii kakšne tri odstotke. Ni je cenejše tovarne od rastline, ki da snma skoraj vse sirovine Zastoni bi bil kuh. če bi še kmet podaril svoje delo in polja.
ODKOD SO INDIJANCI
Skoro po vseh državah severno - ameriške Unije sedaj kopljejo, da bi izkopali' ostanke prvotne indijanske kulture. Ameriški znanstveniki bi v glavnem najprej radii ugotovili kulturne vezi med indijanskimi nomadi Severne Amerike med kulturo tako zvanih Pueblov v Arizoni ter med neprimerno višjo kulturo indijanskih držav Srednje in Južn.ne Amerike, Vendar pa vsa ta raziskavanja, katera v prvi vrsti zanimajo Američane. niso tako važna, kakor pa je važna ugotovitev, odod so se Indijanci naselili na ameriško celino Neki kitajski starinoslovec je z vso odločnostjo novdarjal. da ie našel med kulturo indijanskih Majev in pa med srednjeveško kitajsko kulturo velike sorodmosti Iz tega ie z vso odločnostjo sklepal, da so indijanski Maji in z njimi tudi Toltoki in Asteki ter morda tudi pe-ruanski Inke vsekakor vzhodno - azijskega po-
rekla. Kolikor mort znanost danes ugotoviti, so se mongolska ljudstva iz Azije selila v Ameriko po dveh mogočih poteh: ali po severni strani čez Sibirijo, Aleute na Aljasko in severno Kanado, ali pa po južni poti čez otočje Tihega oceana, čez Mikronezijo in Polinezijo v Južno Ameriko.
*
" Umetna svila iz bukovega lesa. Po načelu, da so potrebne za izdelovanje umetnih svilenih vlaken samo najboljše sirovine, so uporabljali doslej v tej Industriji skoraj Izključno samo smrekovtno iz severnih dežel, fiele zadnji čas so kemiki odkrili, da kakovost blaga ni toliko odvisna od kakovosti sirovine, kolikor od vestno, sti izdelovanja vlaken. Poskusi z umetno svilo, ki so jo narediii iz lesovine bukovega lesa, so pokazali, da so vlakna prav tako lepa in trdna kakor da bi bila napravljena lz nordijske smre-kovine. Manjvredni bukov les utegne torej postati sirovina enega najžlahtnejfiih industrijskih proizvodov.
Plug ga je obglavil. Češkega kmeta Karla Koželja iz Zvoneka je zadela te dni strašna nesreča. Koželj je imel doma star železen plug, ki je bil potreben popravila. Zato se je odločil, da pelje plug z volovsko vprego h kovaču v sosednjo vas. Napregel je vola v jarem, živina pa se je med potjo iz neznanega vzroka splašila, plug se je prevrnil in Koželj je tako nesrečno padel, da ga je prijel lemež za vrat in ga vlekel dalje. Ker sta splašena vola bezljala, se ni mogel rešiti pluga, ki ga je na svoji strašni vlaki obglavil. Ko so kmetje na cesti z veliko muko ustavili vola, se je držala Koželjeva glava vratu samo še s tenko kožico. Nesrečni kmet, ki je zaradi plašne živine iztervavel, je bil star komaj 25 let.
Lastovke in varnost hiše. O lastovkah, je mnogo izrekov. Tako pravijo, kdor umori lastovko, povzroči, da nato štiri tedne dežuje. Na Tirolskem pa celo prerokujejo onemu, ki ubije Marijino ptičko, lastovko, da bo vse življenje nesrečen ali da bo treščilo vanj Govorijo tudi, da celo ptice roparice nikdar ne užalijo kake lastovke. Na Vestfalskem je v prejšnjih časih šel gospodar z vso družino lastovkam naproti in jim je slovesno odprl vrata v skedenj. Drugje pa je čuvaj na grajskem stolpu naznanil prihod prve lastovke in župan je javno razglasil, da se je zdaj začela pomlad. Babiionci so dejali, da je lastovka posvečena boginji Istar, in Grki, da jo boginja Alfrodita najbolj ljubi. Lastovka je bila tista ki, je napovedovala ljubezen Kdor prvi zagleda lastovko, bo imel srečo v ljubezni. Cehi pravijo, da se bo omdi, kjer lastovka obletava okno, kmalu poročilo kako dekle, če se komu sanja o lastovkah, pomeni svatbo. Lastovka velja za Marijino ptičko in kjer gnezdijo lastovke, ondi je mir v hiši in tja tudi nikoli ne trešči. Saj pravimo v pesmi: »Lastovke, oj Bog vas sprimi!« Ker pa lastovke tako čudno cvrčijo, menijo ponekod, da se prilizujejo, m pravijo o priliznjenih ljudeh, da cvrčijo kot lastovke. Na jugu pa so si v starem veku drugače razlagali cvrčanje lastovk. Dejali so, da ječijo in tožijo. Tudi Grki so rekali o lastovkah, da tožijo in jadikujejo, zato so lastovke pomenile žalost in nesrečo Ko je kraljica Kleopatra zvedela, da gnezdijo na ladji lastovke, j« koj zaslutila, da bo njena vojska premagana. V Artemidorovih sanjskih bukvah je zapisano, da bo človek kmalu zelo nesrečen, če se mu sanja o lastovkah Bržkone prav zato opozarja Pitagor as, naj preženemo lastovke izpod streh, že izza davnih časov so ljudje mnenja, da so lastovke božji ptiči in so jih uporabljali tudi za zdravilo. Se slavni Aristotel je menil, da ni moči uničiti oči lastovke in dasi bi jih Iztaknili, bi rastle kar dalje Stari zdravniki, na pr. Dioskurides, Celsus. Paulus iz Egine so še v 7. stoletju po Kristisu zdravili bolnike z očmi, možgani, s krvjo in kamni lastovk razne očesne bolezni in pa božjast. še dandanašnji pripisujejo lahkoverni ljudje izredno zdravilno moč baš lastovkam.
Predsodek ribičev, če ribiča na glas vprašate, ali ribe prijemajo, ti bo takoj dejal prst na usta, da se ribe ne bi preplašile Tolikšna obzirnost pa v resnici ni potrebna, ker govorjenje rib prav nič ne moti Ribe namreč niso samo neme, marveč tudi skoraj popolnoma gluhe ali vsaj močno naglušne, če se hočemo po človeško izraziti. Dojemajo namreč samo zvočne valove, ki se prenašajo neposredno po vodi Le prav moini zračni tresljaji se prenašajo na vodo s tolikšno jaikostjo, da jih lahko slišijo ribe. Ribič se lahko kolikor hoče glasino razgovarja med lovom, pa ne bo preplašil rib. Nasprotno pa se bodo ribe takoj razbe.žale, če se le nekoliko stresejo tla od tršega koraka, ker se ti »tresljaji z veliko ia-kostjo razširjajo tudi po vodi.
Najmočnejši mož na svetu. Najmočnejši mož na svetu je baje delavec, zaposlen kot človeški žerjav v moskovski avtomobilski tovarni, ta orjak dvigne igraje 5 meterskih stotov. Piše se Gregor Glikin in razumljivo je splošno zanimanje za njegovo izedno moč. Mož je poskusil seoo že v cirkusih, pa ga je sovjetska vlada sama angažirala, da bi kazal svojo moč po državnih tovarnah, kjer naj bi vzbujal kot najboljši delavec lene tovariše. Glikin ima v potnem listu zapisano, da je po poklicu orjak, človeški žerjav. Zdravniki so mu predpisali posebno, zelo obilno hrano, da mu navadni zemljani kar zavidajo izboren tek. Zavidajo mu pa tudi obilno hrano, saj je niso vsi deležni. Moskovski orjak dobi na mesec 25 kg mesa, 12 kg masla, 10 kg sladkorja, 30 kg rib in 40 mesnih konzerv. Na dan poje 3 kg kruha. Glikin je sin varšavskega obrtnika, star je 37 let, meri samo 1.80 m, pač pa tehta 125 kg. Fizična moč se menda v njegovi rodbini podeduje, kajti njegov 3-letni sin.rvček je tudi že izredno močan, poje pa na mesec nad 100 jajc in 5 kig masla.
X Nazadovanje porodov v Evropi. Neki francoski zdravnik objavlja podatke o na« zadovanju porodov v evropskih državah. Zdravnik pravi, da danes ni več Francija tista dežela, ki je bila pred leti znana kot dežela najbolj nazadujočih porodov. Njeno mesto zavzema zdaj Švedska. Medtem ko pride v Franciji na tisoč prebivalcev 18.07 novorojenca, jih pride na Švedskem na isto število komaj 17.05. Temu dejstvu se je treba tembolj čuditi, ker je Švedska precej bogata dežela z zdravimi ljudmi. Švedi so priznani športniki. Edini razlog nazadovanja porodov na Švedskem bi bil torej ta, da se je prebi« valstvo polenilo in daje prednost življenj* ski udobnosti. Kar se same Francije tiče, je treba povedati, da ne zaostaja glede števila porodov skoro nič za Anglijo. Kmalu za njo
I>011110 SE JE ODREZAL
Oče: »Mihec, tako velik deček, kakor si ti, se vendar ne bo bal spati v temi.«
»Ah očka,« ihti petletni Mihec, »tebi Je lahko govoriti, s teboj spi mamica.«
PRI ZDRAVNIKU
Bolnica: »Gospod doktor, aLi ima/te tudi sovra. žnike?«
Zdravnik: »Samo na onem svetu, gospa.«
Tudi vzrok.
Nameščenca so odpustili, ki takoj hiti k šefu, da bi se pritožil. — »Saj vetndar nisem nič narodi!, gospod šef!« — »No ravno radi tega smo vas odpustili.«
MOLI OGLAS'
GOSPODINJO IŠČE 39 let star ločenec s 15.000 Din premoženja in posestvom 6 ha. Prednost ima ločena udova ali dekle od 28 do 35 let stara. Ponudbe z natančnim dnevom, mesecom in letom rojstva in sliko na upravo Domovine pod štev. 201.
HUBERTUS PLAŠČE nepremočljive, on roške 165 Din, za odrasle 250 Din, v vseh barvah pri A. Presker*ju, Sv. Petra c.	31*6
CERKVENE TAKSE Seznam veljavnih cerkvenih taks (župno* uradnih, poročnih, mašnih, pogrebnih i.t.d.) lahko dobite brezplačno, če se takoj z do* pisnico obrnete do Blaža Kovača v Ljublja« ni. Založba »Indeks«.
pa prideta Belgija in Nemčija. V nemških J^f Q Q g f J Samo D|n deželah je vprašanje naraščaja prav tako
skrb zbujajoče kakor na Francoskem. Pred st 63J19- Cenena- a dobra Shoock-Proof zapestna ura, 25 leti so beležili nemški podatki na tisoč točno regulirana, lep kromiran okrov, zapestnica iz usnja
prebivalcev 35.7 otroka na leto, danes je pa
Številčnica In kazalo osvetljena. (Radium)
Din 98'—
padlo to število že na 20.5.
X Poginili so štirje milijoni ovc. V neki pokrajini v Avstraliji so poginili zaradi po« manjkanja vode v zadnjih štirih mesecih štirje milijoni ovc. Dežja ni bilo preko 18 mesecev in so se posušili vsi potoki in iz« virki. Šele pred dnevi je spet deževalo.
Za smeh in kratek čas 7U
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnin' Zakaj ga Je vzela	prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebrnine.
Neža; »Kako neki si mogla vzeti tega narod- Lastna protokolirana tovarna ur v Š v 1 c •
Mica: »Vzela sem ga, ker sem se čutila tako H^SUTTNER. LJUBLJANA 6.
sama in ker sem tako potrebovala sočutja« Neža: »Zdaj pa res sočustvujem s teboj.«
Pri gledališki blagajni
Oče: »Igra, ki Jo igrajo danea, ni zate, dečiko. Za to si še premajhen.
Sinko: »Pa mi kupi sedež kje spredaj, pap&.«
Poštenjak
Jože: »Ali si oddal najdeno arečko razredne loterije?« Tone: »Seveda, takoj po žrebanju.«
Nesramnost.
»Co mi takoj ne izginete izpred oči, pokličem stražnika, da vas vrže ven!«
»Koliko ml daste, pa grem jaz po njega?«
Vsi pogoji.
Oče: »Vi bi se torej radi poročili z mojo hčerko. Pa imate kake pogoje za napredovanje v službi?«
ženin: »Vsekakor, saj sem sedaj zadnji v pisarni.«
Zahtevajte brez* plačni cenovnikl
C hrom anker ura.slična moderno gravirana D n 36.
Ista ura boljša D.n 60 .
Ista ura
tenka Din 95.>
2 do 5 let garancije.
lata ura bolj tenka, tetoča na 8 kam. . let garancije Din 169.—
Anton Klffman
Maribor, 143
Specijalist za boljše ure.
Budilka z enim zvon. cem	Din 45 —
Ista budilka prima, 5 let garancije Din 60.—
ista budilka z dvema zvoncema prima, 5 let garancije Din 76.—
Podaljšaj si življenje!
Življenje se more podaljšati in bolečine preprečiti, bolezni ozdraviti, slabi okrepiti, bolehni popraviti, nesrečni osrečiti!
KAJ PRINAŠA VSAKA BOLEZEN? Oslabljenje živcev, potrtost, Izgubo dobrih prijateljev ali bližnjih, razočaranost, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih posledic.
ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravniki Imamo pota, ki Te dovedejo do dobrega razpoloženja. TI ožive čud ter vzbude nove nade; to pot nam pa pokaže razprava, ki jo zahteva. dobi takoj in POPOLNOMA BREZPLAČNO! V tej mali priročni knjižici je raztolma-eeno, kako je moči v kratkem času iu brez ovire pri delu ojačati živce in mi 5ice, izboljšati in odpraviti utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov. Zahtevajte lo razpravo, ki vam nudi mnogo ugodnih trenutkov.
Poštno zbiralno mesto: ERNEST PASTERNACK, BERLIN 80. Michaelkirchplatz 13, Abt. 88.
VESELJE
je v vsej rodbini ko prinese poštar paket od tvrdike
TTCOVSH-DOM
mrnccM
TDVAPHA • PFDH A • «1 • OBLEK Celje št. 97.
Da pa lahko naročite po svojem oku* su, zahtevajte takoj najmodernejše vzorce svile, barhenta, delena, tiska* nin in raznih drugih modernih tkanin za ženske, dekliške in otroške obleke, katere prejmete brezplačno. Cene zo* pet zelo znižane, a izbira je velikan* skal — Veliki ilustrirani cenik brez* p lačen!