ČETRTEK, 29. APRIL 2010 / ŠTEVILKA 857, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA • ISOLA / bsfefrjjgp É
Pittonijeva 9 05/6419614
L*j >; n i|
Drevored l.maja 4 041827 039
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. St 040 410 743
(3 ssmobil
lko	P/^\/oi nol/ai lonona
Računovodstvo ASEK
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) asekOsiol.net

Kje se je izgubila dodana vrednost
Dodana vrednostjo razlika med proizvodnjo v osnovnih cenah in vmesno potrošnjo v kupčevih cenah, Je razlika med vrednostjo proizvedenega blaga in storitev in vrednostjo inputov, ki so bili pri tej proizvodnji potrošeni v proizvodnem procesu.
Zborovska
Lepo je v naši domovini biti mlad, v deželi, kjer ljudje so brat in brat, in toplo sonce, ki nas greje in morje, ki poživlja kri.
Lepo je v noli domovini za ene tri. Za tistega, ki je popil vse pivo, za tistega, ki je pozidal njivo, za tistega, kijezagonil vse od turizma do bencina in za njegovega mecena, ki je dobro poskrbel za sina.
„ Še sreča, da nas toplo sonce greje, ~ in morje nam poživlja kri,
•g	sicer bi peli že kosirji
■S in bi travo jedli kakor tiste dni, W ko so se Tomosovci razjezili j in so v Mehanu vodstvo napodili. ■g Takrat bili smo, junak do junaka, ! in ne kot danes, ko bojimo se navadnega oblaka.
Lepo je v naši domovini biti mlad, če druge znaš grdo zajebat, sebe pa imaš neskončno rad. Zapojmo pesem si veselo, naj se razlega prek sveta: Lepo je v naši domovini biti le če nisi, čisto i; riti.
(Mef) Tako pravi ekonomska teorija. Dodana vrednost je pač tisto, kar smo zaslužili, a ne le tako, da smo nekaj poceni kupili in potem to drago naprej prodali.
Takšna dodana vrednost je bolj malo vredna, razen za tistega, ki mu je kaj takšnega uspelo, vendar dodana vrednost v ekonomski teoriji ni vrednost, ki bi komu škodovala. Če kmet kupi semenski krompir, zorje njivo, ga posadi, pognoji, pošprica, opleje, izkoplje in proda na trgu je dodana vrednost očitna. Dodana vrednost je imela domovanje v tovarnah, v obrtnih delavnicah, na njivah in v vinogradih, tudi na terasah hotelov in v storitvenih dejavnostih, celo v šolah bi jo lahko našli.
Skratka, dodana vredost je povsod tam, kjer iz nečesa nastane nekaj realno več vrednega. Iz cvekarja odličnjak, iz besed knjiga, iz bolezni zdravje, iz kolovoza hitra cesta... Tukaj pa nisem več tako prepričan, da je hitrejši prihod iz kraja A v kraj B res dodana vrednost. Tako kot nisem prepričan, da so dodana vrednost socialna pomoč, ki jo ta mesec prejema 55 tisoč naših državljanov. In, zanimivo, hkrati imamo pri nas 80 tisoč tujcev, ki delajo tam, kjer nam ne diši. In to prav tam, kjer se skriva največ dodane vrednosti.
A kaj, ko so jo gradbinci skrili v zidove in zdaj čakajo, da jo banke še malo oplemenitijo, preden nam jo prodajo. In mi jo bomo kupili.

ŽIVEL 1. MAJ, PRAZNIK DELA!

s
Avto Centei Jereb. Izola www.a-jereb.si
@ BANKA KOPER
komunala
izda -isola
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
iMziT'h (24UR) tel.:041/ 650 375
to: Pri
Dogajalnik
Proslava ob dnevu upora
Občina Izola je na predvečer državnega praznika, dneva upora proti okupatorju, organizirala občinsko proslavo v izolskem parku Pietro Coppo.
Slavnostni govornik prireditve, župan dr. Tomislav Klokočovnik je poudaril, da je tokratni praznik namenjen počastitvi slovenskega odporništva in protifašističnega boja, obenem pa poudaril, da so bili del odpora in samoobrambe tudi Izolanke in Izolani.
Veličino narodno-osvobodilnega boja se v Izoli dodatno spominjamo z obeleževanjem občinskega praznika v mesecu juliju v čast odporniški akciji Izolanov, ki so se v tistem času odločili, da stopijo med partizane.
Župan je ob koncu poudaril, da se danes spominjamo poguma slovenskih partizanov, ki so se za upor odločili v prvi vrsti iz iskrenega domoljubja in vere v boljšo in pravičnejšo prihodnost. Kulturni del programa je zaznamoval Moški pevski zbor Izola, Pihalni orkester Izola ter Marjetka Popovski in Franc Plahuta.


Marsikateri sprehajalec je v sredo, ob prvih jutranjih urah, kar nekoliko začudeno spogledoval proti tovornjaku in kopaču, ki sta se “lotila” betonske plošče na Svetilniku. Tiste betonske plošče, na katerih so bila nameščena že več let neuporabljena ogrodja za slačilnice. Še s časov, ko brisača ni bila dovolj, da bi skrila to, za kar danes marsikdo drago plača, da bi pokazal.
Kot so nam povedali na Občini, bodo namesto betonske plošče posadili travo, makadamsko pot pa pretlakovali. Ob tem bodo še zamenjali obstoječe lesene klopce s takšnimi, ki jih danes lahko vidimo po večjem delu Izole, poskrbeli pa bodo tudi, da v primeru hujšega deževja blato ne bi teklo na pot, kot se je to zadnja leta dogajalo. Dela bo opravilo izolsko podjetje Marvas d.o.o., neuradno pa naj bi trajala kakšen mesec in pol, kar pomeni, da se bodo (predvidoma) končala ob že globokem začetku sezone.
Na vprašanje, kako to, da teh del ne opravlja izolska Komunala, ki sicer upravlja s plažo na svetilniku, je podžupan Darko Grad odgovoril, da se niso prijavili na razpis in da se bodo morali navaditi na to, da občinska dela niso vnaprej oddana javnemu podjetju. To, ali gre za dela, ki so v skladu z zmagovalnim projektom iz javnega natečaja pa bo treba še preveriti.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi.
Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
DESTRUKCIJA IN KONSTRUKCIJA
Dva, vsaj zame, velika dogodka, trajata že nekaj dni in bosta še trajala, zato je prav, da kaj povem o tem.
Ljubljana je postala svetovna prestolnica knjige, kar ne pomeni, da je knjiga postala bolj cenjena, ker je že dolgo podcenjena. Kar vprašajte pisatelje, ki jih pišejo. Ker ne mogu (pre)živeti s pisanjem se spreminjajo v uradnike in aparatčike in od tega živijo. Pišejo pa po službi, ali na letnem dopustu, ali ponoči. Ali po naročilu. Na Tromo-stovju sem gledal in poslušal kako igralec Drame, Andrej Nahtigal predstavlja pisatelja (drugače znanega sodnika Vrhovnega sodišča v pokoju) Vasilija Poliča in njegovo najnovejšo knjigo Krvava katana. Potem pa Vaško Polič predstavlja Andreja Nahtigala, ki bo bral iz njegove knjige. In oba se režita kot pečena mačkona pred zbranimi ljubitelji knjige - dvema sprehajalcema s cucki, tremi starimi mamicami s cekerji in skupino japonskih turistov, ki fotografirajo kot obsedeni.
Na drugi strani so bile stojnice in tam se je šopirila velika Titova skulptura izrezljana iz vezane plošče v naravni velikosti in napovedovala novo knjigo z revolucionarnimi odkritji o njegovem življenju, njegovem misteriju in misterijih okrog njega. Nič novega in nič neznanega. Vse je ostalo pri naštevanju kolikokrat je bil (in s katero) poročen in tako naprej, niti besedice o tem kaj je naredil in kdo so bili njegovi prijatelji in sodelavci s katerim je to vse naredil in kaj je predstavljal v svetu in kaj je v svetu in za svet predstavljala država katere predsednik je bil. Edino, kar je res je dejstvo, da Tito po svoji smrti še nikoli ni bil tako živ. Vsak se spotika ob njega.
S tem je povezan drugi dogodek, ki mu tudi ni videti konca. Gre za obeleževanje dogodkov, ki se jih nekateri danes odrekajo, ali jih negirajo, ali jih enostavno želijo predstaviti kot nekaj neprimernega. Tu so namreč prazniki delavske in antifašistične borbe, ki so neizogibno povezani s prej omenjenim predsednikom in z ljudmi okrog njega in z njim. In z nami.
Človeku je usojeno, da mora nenehno izbirati, vsaj tako se zdi odkar živimo v demokraciji. Že od tega, kakšen kruh bo jedel, čeprav je to limitirano z osebnimi željami, denarjem in s tem, ali je trgovina odprta ali ne, pa do tega, kakšno vlado bo imel. Takšno vlado, ki bo odločala kdaj in kako bo trgovina odprta. In ga tega istega občana prepričujejo, da je on gospodar, da on izbira, da on voli. Pa poglejte kaj imajo od tega Američani z Obamo, Italijani z Berlusconijem, Angleži z Brownom, Grki z gospodarskim kolapsom, da o Islandcih in naših nesposobnežih ne govorim. Vsi ki so doslej prišli do oblasti, neglede na to, koliko časa so se tam obdržali, so pokazali absolutni deficit izkušenj vladanja in upravljanja.
Ker demokracije ne sestavljajo samo neodvisne veje oblasti in parlamentarna demokracija, ampak tudi kompetentnost za opravljanje del in nalog ki so jim jih naložili volivci. In ker tega ni, so uspešno začeli s socialno destrukcijo, uvajanjem konfliktne teorije namesto kooperativnosti in kreacije, namesto iskanja harmoničnega modela modernizacije, razvoja, inovativnosti.
Za kakšne spremembe pa so - za spremembe družbe ali za spremembe znotraj družbe? Za kaj so, in proti čemu so? In kako to nameravajo narediti. Kako mislijo sploh upravljati in kako razumejo vladanje? Za vse to je potrebno znanje, a tega znanja nimajo, vsaj kar se tiče nas in naše najbližje soseščine, kjer (tudi v parlamentu) prevladuje negacija sposobnosti tistih drugih, ki niso na oblasti, in model napredovanja s pomočjo oviranja.
Živimo čas devetnajstega in ne enaindvajsetega stoletja, čeprav smo že bili v dvajesetem.
Občinski svet
Lahko se zadolžimo še za petkrat več
Ob predstavitvi predloga rebalansa proračuna za leto 2010 je odgovorni občinski finančnik razkril, da je zadolženost Občine Izola daleč pod zakonskimi omejitvami, Kljub temu velikih zadolžitev ne bo.
Izolski občinski svetniki bodo na 17. redni seji, ki bo v četrtek 6. maja, spet obravnavali 17 točk dnevnega reda. Najpomembnejša bo seveda obravnava predloga rebalansa proračuna za leto 2010, seveda pa bo zanimivo tudi ob sprejemanju Odloka o ustanovitvi Centra za kulturo, šport in turizem, ki nima prav velike podpore svetniških klubov.
Za 3,7 milijona manj prihodkov
Odlok o spremembi proračuna Občine Izola za leto 2010 je bil sprejet na 13. redni seji Občinskega sveta Občine Izola dne 5. novembra 2009. Prihodki in odhodki sprejetega proračuna so takrat znašali: Prihodki: 30.892.265 EUR / Odhodki: 30.860.586 EUR. Predlog rebalansa proračuna Občine Izola za leto 2010 temelji na ugotovitvah o spremenjenih gospodarskih gibanjih glede na izhodišča, ki so bila podlaga za sprejetje proračuna, po domače rečeno: občina nima toliko prihodkov, zato mora zmanjšati tudi odhodke.
V rebalansu proračuna občine Izola je tako po novem predvidenih 27,2 mio EUR prihodkov in 29,1 mio EUR odhodkov V primerjavi s sprejetim proračunom so prihodki nižji za 3,7 mio EUR oziroma 12%, odhodki pa za 1,8 mio EUR oziroma 5,8%.
Največje odstopanje realizacije glede na plan se je pojavilo pri kapitalskih prihodkih in prihodkih od komunalnih prispevkov, kar je predvsem posledica spremenjenih gospodarskih gibanj oziroma recesije.
Občinske službe in občinsko vodstvo so se tako odrekli večjim prodajam in večjim naložbam ter ostajajo pri tistih investicijah, ki so takorekoč neizogibne. Ob razpravi na kolegiju občinskega sveta je bilo slišati tudi pripombo, da bi občina lahko v tem obdobju, ko je nepremičninski trg najbolj v škripcih, izkoristila priložnost in odkupila nekatera območja, ki so zdaj v lasti gradbincev ali bankirjev.
S tem v zvezi je bilo slišati tudi zanimiv izračun vodje urada za finance, ki je povedal, da Občina Izola še zdaleč ni zadolžena toliko, kot bi po zakonodaji lahko bila. Pravzaprav bi se, glede na višino letnih anuitet, ki jih določa zakon, lahko zadolžila še petkrat toliko, vendar bi morala biti odločitev o dodatnem zadolževanju vsekakor zelo tehtna in premišljena.
Prostorska stiska vrtcev in knjižnice
Problematika je sicer znana, manj znane pa so možnosti reševanja.
V poročilu, ki ga bodo obravnavali svetniki piše, da se v Občini Izola zavedajo nastajajoče prostorske stiske v vrtcih in da so pridobljeni ustrezni demografski podatki, izdelana bo demografska študija ter pripravljena strokovna presoja bodočih trendov gibanja prebivalstva. V občinski upravi bodo na podlagi analize dejanskega stanja vpisanih otrok po 1. 9. 2010 pripravili tudi konkretne predloge za rešitev prostorske stiske v izolskih vrtcih. Občina ima v tem trenutku možnost dograditve dodatnih igralnic v območju enote Školjka, z zagotovitvijo nadomestnih stanovanj v območju enote Školjka pa bi pridobili dodatne prostorske zmogljivosti v nadomestnem stanovanjskem objektu (hiši in nadomestnem hišniškem stanovanju) Možne pa so tudi nekatere druge rešitve prostorske problematike (poleg novogradnje novih vrtcev v mestu in v izolskem zaledju tudi možnost odpiranja manjših enot vrtca na ustreznih novih lokacijah v pritličjih večstanovanjskih objektov v območjih stanovanjske pozidave.
Glede narodnostne Osnovne šole Dante Alighieri in narodnostnega vrtca L’Aquilone je bila podana pobuda o ustrezni rekonstrukciji in adaptaciji šolskega objekta, ki bi omogočala pridobitev 4-ih novih igralnic in 4-ih novih razredov devetletke. Na ta način bi bila problematika prostorske stiske v narodnostnem vrtcu tudi dolgoročno odpravljena.
V zvezi z zagotavljanjem ustreznih prostorskih pogojev za razvoj knjižničarstva je možnih več rešitev, nekatere pa so povezane tudi z odpravo prostorske stiske na področju predšolske vzgoje. Kot ena od možnih rešitev se nakazuje zagotovitev ustreznih normativno potrebnih nadomestnih prostorov za potrebe mestne knjižnice na drugi ustrezni lokaciji in ponovna preureditev prostorov knjižnice na sedanji lokaciji za potrebe vrtca v Livadah. Prostorsko bi bilo Mestno knjižnico umestiti na prejšnjo lokacijo v nadomestnem objektu sedanjega kulturnega doma, možne pa so tudi druge rešitve, vključno z novogradnjo.
IZLET V ARBORETUM
Člane Društva invalidov Izola vljudno vabimo na pohod - izlet v ARBORETUM VOLČJI POTOK dne 15. maja 2010.
Prijave že zbiramo na sedežu društva od srede 21.4.2010 .
Vida Orbanič, podpredsednica
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefančič s.p.
MOB 040/ 624 - 225 mob : 041/ 703 - 927 !S
Reaktor
Nova paradigma Izole
Izola je eno izmed mnogih slovenskih mest, ki se zaradi pomanjkanja vizije nahajajo pred pomembnimi razvojnimi odločitvami. Težave, ki taka mesta pestijo, so tako strukturne, kakor tudi kulturne narave. Jasno je, da Izola že dolgo ni več mesto ribičev in kmetov, žal pa zadnje čase tudi ne industrijsko mesto, kakor tudi ne mesto obrtnikov. Izola je smo še zakotno, zaspano, obalno, apartmajsko-turistično mestece, namenjeno »vikendašem« in večinoma enodnevnim gostom. Je mesto občanov, ki so naveličani take občinske politike, ki je usmerjena samo v uveljavljanje lastne moči in interesov.
Da, in mnogi Izdani se tega dobro zavedamo. Zal pa nima nihče dovolj poguma, da bi priznal, da se je dosedanji razvoj Izole pokazal za napačnega in da vsako vztrajanje na obstoječih razvojnih smernicah pomeni za Izolo samo še nadaljnjo poglabljanje krize, zato je potreben povsem nov koncept razvoja.
No, mogoče pa tako stanje komu ustreza. Verjamem, da si občinski funkcionarji želijo razvoja Izole v smeri masovnega turizma in povečevanja števila stanovanj. Razlog za to je povsem racionalen, saj se občinski proračun polni s turistično takso, nadomestilom za stavbno zemljišče, raznimi koncesijami in, kar je najpomembneje z delom dohodnine občanov, ki imajo stalno prebivališče v Izoli. Pri slednjem pa je najbolj zaželeno, da se v Izolo priseljujejo premožnejši starejši Slovenci brez otrok, saj tako občina nima stroškov z varstvom in šolanjem otrok. Prav tako je potrebno priznati, da občina Izola trenutno razpada na vseh področjih (bivalnem, socialnem, zaposlitvenem in administrativnem).
Ali si Izdani in Izolanke tako stanje v Izoli res zaslužimo? Očitno da, saj si drugače ne morem tolmačiti glasovanja v Občinskem svetu, kjer svetniki z lahkoto sprejemajo za razvoj Izole tako škodljive odločitve. V posmeh vsemu pa naročajo še izdelavo raznih vizij, strategij, in projektov, za katere se je že v naprej vedelo, da razen visoko plačanih honorarjev iz take moke ne bo kruha.
Če Izola želi iz krize, potrebuje poleg novega vodstva tudi jasno in uresničljivo vizijo sprejeto s konsenzom vseh političnih strank. Oblikovati je potrebno povsem nov koncept sistematičnega in uravnoteženega razvoja, tako v mestu, kot na podeželju. Mestu, kot tudi njenim prebivalcem, je potrebno podati konkretne in uresničljive rešitve ki dajejo Izoli in Izolanom možnost, da v svojem mestu živijo kakovostno življenje. Čas je že, da se tudi v Izoli prične z razvojem, modernizacijo, socialno inkluzijo in bojem proti zmeraj večji revščini.
mag. Radivoj Nardin Občinski odbor, SDS Izola
Občina želi prekiniti leasing pogodbe
To so, med drugim, v odgovorih direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve, izvedeli člani sveta zavoda, Iz centra so prejšnji teden plačali prve subvencije izolskim društvom.
Svet Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve je na svoji zadnji seji obravnaval tudi program dela zavoda in ob tem so člani vodstvu zavoda postavili nekaj konkretnih vprašanj na katera doslej niso dobili ustreznih odgovorov. Tokrat so jih dobili in gotovo so zanimivi tudi za bralce Mandrača.
Leasing pogodbe
Kakšne so v resnici Leasing pogodbe, ki jih je sklenil ali jih le plačuje Center je vprašal Drago Mislej - Mef
Na podlagi 3. odstavka 4. člena pogodbe je CKSP Izola pravočasno (decembra 2009) zahteval od firme Gorica Leasing prekinitev pogodb (2 obroka pred koncem) za poslovni najem kegljišča. Zadeva trenutno še ni zaključena saj vsaka pogodbena stranka interpretira 3. odstavek 4. člena pogodbe po svoje. Zato smo prosili za mnenje odvetnika Aleksija Možino, ki zastopa Občino Izola tudi v drugih pravnih zadevah. Glede na njegov odgovor vodstvo predlaga, da se še skušajo dogovoriti, potem pa bodo s tožbo zahtevali izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis naše lastnine v zemljiško knjigo. Dne 15. aprila 2010 so tudi zahtevali prekinitev dveh pogodb za pomične tribune v dvorani Livade.
Neizterljive obveznosti?
Na vprašanje Branka Pišlarja, koliko neizterljivih oziroma morebiti odpisanih obveznosti ima Center je direktor Boris Požar odgovoril, da odpisanih obveznosti v letu 2009 ni bilo. Ocenjujejo pa, da so težko izterljivi dolžniki naslednji: SC BONIF1KA - 17.839,37 EUR (2008), KUD ERATO - 9.378,48 EUR (2008, 2009), PLESNI KLUB FREDI Ljubljana - 3.169,32 EUR (2008), ŽENSKI ODBOJKARSKI KLUB -2.244,43 EUR (2008), KLUB MALEGA NOGOMETA - 1.675,22 EUR (2006), ODBOJKARSKA ZVEZA SLOVENIJE - 306,07 EUR (2008), SPORTNG DRUŠTVO MAESTRAL - 275,28 EUR (2008)
Ogrevanje kulturnega doma Igor Piantoni pa je na vprašanje, kako je s kurjavo v Kulturnem domu dobil takšen odgovor. Ogrevanje v Kulturnem domu Izola je urejeno preko Zdravstvenega doma Izola. Regulacija segrevanja je zastarela. Zahtevek za prenovo je bil podan na Občino oz. na Urad za družbene dejavnosti že ieta 2005, vendar je zadevna investicija odpadla, saj so že takrat potekali razgovori o gradnji novega Kulturnega doma v Izoli. Leta 2009 so bili sanirani le ventili v razdelilni postaji in na radiatorjih. Strošek kurjave plačuje Občina Izola direktno za Zdravstveni dom, vrtec, OŠ Vojke Šmuc in Kulturni dom Izola	D.M.
Ponovno ponujamo
20 minut brezplačne nege obraza
V sredo 5. maja med 16. in 19. uro bo z nami v Reviti svetovalka in specialistka za kozmetiko obraza izdelkov Dr. Hauschka. Na razpolago vam bo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami. Naročenim strankam bo strokovno pregledala kožo, svetovala najustreznejši način za njeno čiščenje, zaščito in kozmetiko ter opravila tudi mini nego obraza.
Če želite svojih 20 minut, se čimprej oglasite pri nas ali pa nas pokličite in si rezervirajte termin.
Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.30 ______________sreda: 8.30 -12.30 in 16 -19 sobota: 8.30 -12.30
Prva istrska pokrajinska razstava
Humanistično društvo Histria finalizira projekt »Prva istrska pokrajinska razstava - 100 let« s katerim obeležuje stoletnico prve razstave, ki je imela namen v okviru habsburške monarhije predstaviti širši javnosti umetnostno bogastvo Istre ter vse nove dosežke človeške ustvarjalnosti v tem prostoru. V Kopru so 1. maja 1910 slovesno odprli vsestransko razstavo, ki je bila odprta vse do konca oktobra. Organizirana je bila po modelu svetovnih razstav in predstavljala prepleteni kulturni, zgodovinski in gospodarski razvoj Istre od prazgodovine do 20. stoletja. Razdeljena je bila v sedem i-y^«yrM<-r-i * , sekcij: Kmetijstvo, Indù- y^ciQ
strija, Pomorstvo (z akva- '~|T|i i ìi^f^tlr’Tiiiirij'fci ~’’J -.7? rijem). Šolstvo, Umetnost
-	znanost - literatura, Kopališke ustanove - zdravilišča - športna letovišča.
Samostojne korporacije in zdravstvene ustanove.
Društvo Histria se vključuje v prireditve ob stoletnici z organizacijo:
-	transkripcije in muziciranja skladbe »Concordia e progresso. Marcia trionfale sinfonica« (premierna izvedba: Pihalni orkester Koper, sobota L maj 2010 ob
11.00	na Trgu Brolo v Kopru);
-	fotografske razstave in
izdajo kataloga (otvoritev: sobota L maj 2010 ob
12.00	na sedežu Skupnosti Italijanov »Santorio Santorio« v Kopru). V sodelovanju z Italijansko unijo - Ljudsko univerzo v Trstu. Sodelujejo Povijesni muzej Istre, Pula in Etnografski muzej Istre, Pazin. Posojevalec gradiva: Mestni muzeji za zgodovino in umetnost Trst;
-	kratkega dokumentarnega filma (predpremierni ogled, sobota L maj 2010 ob 12,00 na sedežu Skupnosti Italijanov »Santorio Santorio« v Kopru). V sodelovanju in s produkcijo Italijanskega središča »Carlo Combi«;
-	strokovno vodeni ogledi mesta (v sodelovanju z Mestno občino Koper) in razna predavanja.
PRIMAi
ESPOSIZIONE provinciale o Istriana
con sezioni Internazionali i
Oddaja prodajnih mest
Obvestilo
Obveščamo vas, da bo v petek 30.04.2010 v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Izola objavljen Javni razpis za oddajo prodajnih mest za leto 2010 v najem. Razpisna dokumentacija bo od petka dne 30.04.2010 dosegljiva na spletni strani Občine Izola in v vložišču Občine Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola.
Avviso
Vi informiamo che venerdì’, 30 aprile 2010, sulla Gazzetta Ufficiale della RS e sul sito web del Comune di Isola, uscirà’ il Pubblico concorso all’assegnazione in affitto dei punti vendita per l’anno 2010. A decorrere dalla sopraccitata data, la documentazione riferita al bando sara’ disponibile sul sito web comunale e all’Ufficio protocollo del Comune di Isola, Riva del Sole 8, Isola.
Popravek
Karmen Pavlič se je po vodenju Urada za okolje in prostor pripravljala na specializacijo s področja prava
»V članku z naslovom »Vsaj kadrovikov imamo dovolj« je avtor prispevka navedel netočne podatke o javni uslužbenki Karmen Pavlič, ki je med leti 2007 in 2009 vodila Urad za okolje in prostor Občine Izola ter nadalje, po navedbah avtorja, delovno mesto zapustila, ker »so se ji začele dogajati napake in odločila se je za dokončanje študija prava«. Omenjena uslužbenka je skladno s sklenjenim pisnim sporazumom z županom Občine Izola koristila odobren študijski dopust za pripravo na specializacijo s področja pravnih ved. Študij prava je sicer zaključila leta 2004, kar je bil jasno tudi predpogoj za sprejem na delovno mesto v Občini Izola istega leta. Z objavo popravka želimo poudariti, da je Karmen Pavlič, univ. dipl. pravnica, svoje minulo in današnje delo opravlja(la) z zakonsko zahtevano izobrazbo in znanji, ki se od javnega uslužbenca na tem mestu zahtevajo.«
Popravek objavljamo skladno s 26. in 27. členom Zakona o medijih in na zahtevek Občine Izola.
Zaposlovanje
Vseh 74 zaposlenih izolske občine
Nekateri občinski uradniki niso bili zadovoljni z našim zapisom o kadrovanju v izolski občini. Nič čudnega, saj nekateri pravijo, da je dober uradnik enak dobremu nogmetnemu sodniku. Manj ko je opazen • boljši je. Preveč neznank pa tudi dobro in zato smo prosili za informacijo javnega značaja o tem, kdo je kje zaposlen v izolski občini.
V letošnjem letu bo izolska občinska uprava samo za plače porabila nekaj več kot 2 milijona 300 tisoč Eurov, karv povprečju pomeni nekaj več kot 2.500 Eurov mesečno na vsakega zaposlenega. Seveda, povprečje nič ne pomeni, razen tega, da za delovanje občinske uprave, skupaj s plačami, porabimo malo več kot 10 odstotkov rebalansira-nega proračuna za leto 2010.
Iz predloga proračuna je razvidno, da se znesek denarja za plače v primerjavi z lanskim letom ne povečuje, za delovanje občinske uprave pa ga je celo nekoliko manj. Še zanimivost: Za službena potovanj občinske uprave je rezerviranih vsega 3 tisoč Eurov. Pred leti je bilo tega bistveno več.
Zdaj pa poglejmo, kdo predstavlja to našo Občino Izola.
Funkcionarji
Župan
dr. Tomislav Klokočovnik Podžupani
•	Darko Grad( poklicno)
•	Bojan Zadel ( poklicno)
•	Silvano Sau ( nepoklicno)
Notranji revizor
•	Zdenka Štanta Direktor
•	Mag. Roman Cvetko
Kabinet župana
•	Monika Sečnik, svetovalka župana (kadrovsko poslovanje)
•	Blaž Maljevac- stiki z javnostmi
•	Jadranka Micič- tajništvo župana
Urad za splošne zadeve, finance in računovodstvo
Oddelek za finance in računovodstvo
Peter Zovko- vodja
•	Dragica Vrkič- finančnik VII.
•	Luciana Črnac- finančnik VI
•	Mladenka Kovač- Finančnik V
•	Bilja Stankovič- računovodja
•	Tanja Cergol- računovodstvo
•	Dolores Golob - računovodstvo
•	Branka Stanko- računovodstvo
•	Mirjam Mlekuž- knjigovodja
Služba za občinski svet in splošne zadeve

Vesna Rebec- vodja
•	Nataša Kitič- prevajalka
•	Desire Kralj- koordinator V
•	Eleonora Paliska- referent
•	Sandra Ferrari- referent
•	Irena Prodan - javna naročila
•	Štefanija Rajčič - Sedlarevič- kadrovsko poslovanje
•	Alen Grbec - informacijski sistem
•	Branimir Kopše - pravna služba
•	Franko Tul - vzdrževalec
•	Elvio Krampf - receptor
Urad za okolje in prostor
Barbara Miklavc - vodja
•	Nives Čebron- tajništvo
Oddelek za urbanizem
•	Vončina Dušan- sistemski administrator
•	Marko Erzetič- programer (geodet)
•	Maja Marinšek- urbanizem in prostorski akti
•	Vladka Gojak- lokacijske naloge in komunalna oprema
•	Boris Stupar- razvoj komunalne infrastrukture
•	Špela Guštin- pripravnica (geograf)
•	Barbara Tavčar- pripravnica (arhitekt)
Oddelek za nepremičnine
•	Patricija Močibob- vodja
•	Karmen Pavlič- premoženjske zadeve občine
•	Kristina Povalec- nepremičninsko poslovanje občine
•	Tanja Adamič-stanovanjske zadeve, poslovni prostori
•	Aleksandra Venišnik-nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
•	Tamara Grbavac - nepremičninsko poslovanje občine
•	Črt Krnel- nepremičninsko poslovanje občine
Urad za gospodarske javne službe, gospodarstvo, turizem in promet
•	Irena Grdina- svetovalka za gospodarstvo
•	Jože Černelič- svetovalec za gospodarstvo in razvojne projekte
•	Marino Kleva- KS Korte
•	Patricija Oblak- KS Staro mestno jedro, Haliaetum
•	Edvard Dečman- vodja parkirišč-nikov
•	Roger Mikulin- parkirišča
•	Mošo Angelovski- parkirišča
•	Drago Mišmaš- parkirišča
Urad za družbene dejavnosti
Igor Skok - vodja
•	Dragiša Šumanski- gradbeni nadzornik ( komunala)
•	Aleš Peško - svetovalec za promet
•	Katja Rakar- gospodarske javne službe in promet
•	Jasna Tošič- strokovni sodelavec (razvojni projekti, subvencije..)
•	Željko Kerezovič- koordinator ( občinske takse..)
•	Rado Gomezelj- strokovni sodelavec (investicije)
•	Irena Zavrtanik- svetovalka za turizem in razvojne projekte
Miran Žlogar - vodja
•	Zdenka Bolje- socialno varstvo
•	Berta Babič- kultura, šport in dejavnost mladih
•	Sonja Troha- predšolska vzgoja
•	Klara Giassi- izobraževanje in zdravstvo
Občinski inšpektorat
n
Almin Huremovič - v.d.vodje inšpektorata
•	Bogdan Prodan- inšpektor ( začasno)
•	Danila Švoligoj- administracija inšpektorata
•	Denis Udovič- redar
•	Sašo Jurcam redar
•	Denis Kovač-redar
•	Marja Ličen- redar-pripravnik
•	Renaldo Kolatahi- redar-pripravnik
•	Dušan Hribar- redar-pripravnik
wjll Uk
MG$KPN~
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parka vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij,	^
verben, daliet,	\ pfn
enoletnic....



Praznik dela
V Linburgii 1.(00 v Bolgariji 100 Eur plače
Maj se začne z delavskim praznikom, nadaljuje pa z obletnicami v spomin na konec druge svetovne vojne, vmes se zgodi še Tito, po vaseh pa organizirajo Majenco. Toda, vsi prazniki niso veselice
Tam, kjer jim ni ostalo veliko dela in še manj denarja se praznikov ne veselijo prav posebej. Med tistimi, manj veseljaško razpoloženimi so gotovo klasični fizični delavci, delavci za tekočim trakom, proletarci.
Okrog 100 tisoč nezaposlenih v Sloveniji je seveda podatek, ki lahko skrbi, podatek o 655 nezaposlenih v občini Izola pa ni nič manj zaskrbljujoč. Posebej če upoštevamo, da se bo to število po prvomajskih praznikih po vsej verjetnosti samo še dvignilo, saj na Izolskem Zavodu za zaposlovanje pričakujejo, da se bodo nezaposlenim pridružili še nekateri delavci z Delamarisa.
V	sredo je obalna sindikalna organizacija KS 90 praznovala dvajset let delovanja. Ob tej priložnosti so organizirali slavnostno sejo, na kateri so se zbrali tako obalni sindikalisti, kot tudi predstavniki sindikalnih organizacij Furlanije Julijske Krajine in Hrvaške Istre in Kvarnera, kot tudi nekateri vidnejši predstavniki slovenskega političnega prostor in predsednik gospodarske zbornice Slovenije.
V	kapitalizmu ni sloge
Po seji je generalni sekretar sindikalne organizacije Peter Majcen povedal, da so na seji predvsem “obujali spomine na prehojeno pot, ob tem pa smo se tudi pritoževali na položaj delavca kot posledico tega neoliberalnega kapitala. Kapital je podrejen ozkim interesom ozkih skupin, ki jim za delavca ni ravno veliko mar in mu tako ostanejo samo še sindikati.” Majcen pravi, da je res, da tudi na njihovo delo pogosto padajo kritike, a da bi bilo brez njih še toliko huje.
Zastopali bomo delavce Istrabenza
Izrazil je tudi veliko nezadovoljstvo s tem, kar se dogaja s podjetji, ki so bila še do nedavnega paradni konji regije, med njimi pa je seveda tudi Istrabenz. “Spremljamo Istrabenz in njegove hčerinske družbe in zahtevamo, da se ne bi posegalo v delovna mesta. Pričakujemo, da bodo našli tudi krivce in da bo lastnina prišla v roke tistim, ki bodo vedeli, kaj z njo početi, predvsem pa da bodo delali za vse in ne samo za posameznike." Majcen je še povedal, da je to tudi čas za popravni izpit za Slovensko politiko, sicer bo počasi nekaj počilo, ker so ljudje že vsega tega siti. “Mi se ne bomo umikali odgovornosti in tudi v bodoče bomo zastopali interese delavcev.
Podporo so nam izkazali tudi sindakalisti iz Italije in Hrvaške, kjer je stanje menda še slabše, kot pri nas. S skupnimi močmi prebijamo meje in delamo skupni prostor. ”
Majcen je še dodal, da je na obali za sindikalno organizacijo veliko dela, zaveda pa se, da trenutno ni kapitala, ki bi lahko ustvarjal nova delovna mesta. Tudi zato je vedno več ljudi na njihovih vratih, ki prosi pomoč, tako materialno, kot tudi pravno. Predvsem okoli slednje pa se poskušajo še dodatno okrepiti. Ravno v sredo so javnosti predstavili novega, mladega pravnika Marka Blatnika, do konca leta pa bodo svojo pravno službo menda okrepili še z enim. “Prilagoditi se moramo trenutnim trendom. Minili so časi piknikov, rožic in dedkov mrazov. V trenutni krizi je na preizkušnji predvsem kapital. Krepi se zavest, da je potrebno prebiti ta individualizem in se organizirati. ”
Prvi maj v Sloveniji
Praznik dela je v Sloveniji, kot državni praznik, uzakonjen od leta 1948. Praznovanje so običajno začele godbe na pihala, ki so igrale delavske budnice, nato pa so se delavci podali na kakšen hrib ali v gozd, kjer so praznovali svoj praznik ob hrani in pijači. Pohodniki so nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. Običaj, ki se je ohranil vse do danes, praznujemo s kurjenjem kresov na predvečer praznika ter s proslavo na dan praznika.
Tistih slovenskih delavcev, ki bodo lahko s ponosom praznovali svoj praznik dela, je, po podatkih Zavoda za zaposlovanje, vedno manj. Marca letos je bilo namreč na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 100.000 brezposle-nih oseb, kar je približno 35.000 več kot v enakem obdobju leto poprej.
Delovno aktivnih prebivalcev, ki so delali s krajšim delovnim časom je bilo največ poleti 2009, in
sicer 117.000. Zaradi predvidenega zakona o malem delu so v negotovosti tudi študentje. Leta 2009 je v povprečju delalo preko študentskih servisov 38.000 oseb, največ jih je bilo seveda poleti, v povprečju pa so tisti, ki so delali preko študenske napotnice, opravili dobrih 24 ur na teden, kar je za skoraj polovico več, kot predvideva osnutek Zakona o malem delu.
Z večjim zanosom si bodo prvega maja v gumbnico zataknili nagelj in pripeli značko tisti, ki so obdržali delo. Leta 2009 je bilo v Sloveniji po podatkih Ankete o delovni sili v povprečju 981.000 delovno aktivnih prebivalcev, ki so v običajnem tednu delali nekaj manj kot 40 ur. Zaposlene osebe so leta 2009 v povprečju prejele 930 EUR neto plače na mesec, kar je za 30 EUR več kot leta 2008.
Tuji delavci
Veliko prahu so letos dvignile razmere, v katerih delajo in živijo tujci, ki so na začasnem delu v Sloveniji. Decembra 2009 je imelo v Sloveniji veljavno delovno dovoljenje nekaj manj kot 80.000 tujcev, od tega jih je bila večina z območja nekdanje Jugoslavije. Po podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva je med vsemi delovno aktivnimi prebivalci približno 8 % tujcev. Ob koncu leta 2009 jih je bilo dobrih 60.000, njihovo število pa se je znižalo v primerjavi s predhodnim letom, ko je v Sloveniji delalo slabih 70.000 tujcev.
V začetku leta 2010 je bilo približno 16.000 oseb, ki so prejele minimalno plačo; znašala je slabih 600 EUR bruto. Glede na države članice EU je Slovenija po višini minimalne plače v sredini: najvišjo minimalno plačo so v drugi polovici 2009 imeli zaposleni v Luksemburgu (nekaj več kot
1.600 EUR bruto), najnižja pa je bila v Bolgariji (nekaj več kot 100 EUR bruto).
Marca 2010 je bilo v Sloveniji skoraj
55.000	prejemnikov denarne socialne pomoči v vredosti 230 EUR. V zadnjem letu je njihovo število naraslo za 10.000. Leta 2009 je bilo po podatkih ZPIZ-a v Sloveniji približno 550.000 upokojencev.
Sicer pa smo imeli v Sloveniji največ nezaposlenih dve leti po osamosvojitvi. Takrat je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih
129.000	brezposlenih oseb, kar je pomenilo 14,4-odstotno stopnjo brezposelnosti. Najmanj brezposelnih oseb je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih septembra 2008, ko je njihovo število padlo pod 60.000.
Irena Svetin ZSRS in Ajoša M.
Ponovljeno vprašanje: Kdo bo poskrbel za protipoplavne vreče ?
Prispevajmo za prehrambene pakete
V Sloveniji znamo denti z ljudmi, ki imajo manj. Med nami je kar 138.000 družin in posameznikov, ki potrebujejo našo pomoč. Rdečemu križu Slovenije je v lanskem letu uspelo z zbranimi sredstvi v višini 564.630 kupiti in razdeliti 32.947 prehranskih paketov, družinam in posameznikom iz socialno šibkih sredin. Kljub temu in zaradi zaostrenih socialnih razmer ugotavljamo, da potrebe po tovrstni pomoči naraščajo.
Zato v okviru letošnje akcije, ki smo jo začeli 19. aprila, s sloganom »Lepo je deliti«, zbiramo sredstva za dodatne prehranske pakete. Prepričani smo, da bomo skupaj z vami tudi letos uspešni. Zato vas vabimo, da po najboljših močeh podprete akcijo Rdečega križa Slovenije »Lepo je deliti« in namenite vašo solidarnost ljudem v stiski.
Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na TRR: 03100-1111112208, referenca 00-937037 ali pa pošljete SMS s ključno besedo »SKUPAJ« na 1919. Že s prispevkom 15 EUR boste omogočili nakup enega prehranskega paketa!
Vnaprej hvala za dobrosrčnost v imenu vseh, s katerimi boste delili.
Več informacij o akciji lahko najdete na www.rks.si/skupaj
OZ RK IZOLA

Spomini na delavce
Prvi maj, “mai piu’”, pravi Cebo
Verjetno bi marsikdo zmajal z glavo, če bi ga vprašali, ali pozna ribiča po imenu Bogdan Čebohin. Pač, nekateri ne potrebujejo tako uradnih birokratskih nazivov, kot so priimki, pa imena, da bi jih poznali po svetu, Recimo, čisto dovolj bi bilo, če kogarkoli, ki je kadarkoli stopil na ribiško barko vprašate, če pozna Čebota. Verjetno bi se spomnil na kak brodet.
Prvi maj se bliža. Pripravljajo se roštilji, nakupujejo se čevapčiči, polnijo se hladilne torbe, iz omar se vlečejo kratki rokavi in pripravljajo se kresovi. Prvi maj je na Obali glavni, a vprašanje je, če v 21. stoletju sploh še vemo, kaj praznujemo. To velja predvsem za mlajše generacije. Predstavniki starejših pa se danes še kako dobro spomnijo, za kaj se pravzaprav tega dne gre.
Med njimi je tudi Bogdan Čebohin, v mestu z nasmehom poznan kot Čebo, ki je ..proletarski" staž zapustil pred nekaj meseci, ko se je upokojil. Pred tem pa je bil kar 35 let ribič. Pa ne le navaden ribič. Bil je ribič s kuhavnico v roki, saj je na barkah v prvi vrsti skrbel za želodec ostalih sodelavcev, kar pa ne pomeni, da je preostanek dneva sedel križem rok, sicer mu morje ne bi pustilo v spomin na stare čase revmo in bolečine v sklepih.
-	Koliko je minilo odkar si se prvič vkrcal na ribiško ladjo?
-	Koliko je že od tega. Vkrcal sem se leta 1976 ali morda 1977, pred tem pa sem najprej tri leta delal v eni od izolskih ribarnic, kjer sem se tudi naučil, kaj so to ribe. Pred tem sem morda poznal sardele, sardone, kakšnega kalamara in skušo. A nerodno je, če „pešiven-dolo“ pozna na svojem področju manj, od povprečnega domačina. Tako sem moral hitro spoznati ta svet in se tudi hitro naučiti čimveč dobrih receptov, saj ravno v temu je skrivnost tega poklica. Ljudje pridejo kupiti ribo zato, da jo bodo pojedli, in boljši je recept, bolj bodo zadovoljni. In posledično, se bodo v ribarnico tudi vrnili.
-	Potem pa si se odločil za življenje na morju.
-	Takrat je bilo kar težko priti na barko. Moral si imeti „veze“ ali kaj podobnega. Sam sem imel srečo.
ker me je nek možakar na vsak način hotel imeti na barki kot kuharja, kar tudi sem po izobrazbi, a mi to ne pomeni mnogo. Šele ko kuhaš za malo število ljudi pride do izraza okus, in kuhati je potrebno s srcem. No, kakorkoli, uspelo mi je priti na barko in to je bilo najpomembnejše. Od takrat pa z nje takorekoč nisem stopil več.
-	Bil si ribič za časa treh družbenih sistemov. Verjetno se je marsikaj v tem času spremenilo.
-	Zelo dosti. Za časa stare republike sploh vedeli nismo, da obstaja kakšna državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Jadran je bil naš in prepluli smo ga po dolgem in počez. Kamor je šla riba, tam smo šli mi. Spustili smo se tudi do Mljeta pri Dubrovniku. Takrat sem ugotovil, da uloviti ribo je še najmanjši problem. Večji problem je najti način, da ta riba ostane sveža nekaj dni. To je prava umetnost. No, res je tudi, da smo ribo izkrcali tam, kjer smo pač v tistem trenutku bili.
-	Si vedel, da te kot ribiča čaka delo na terenu?
-	Vedel si, kaj te čaka, vedel pa si tudi, da boš nekaj od tega dobil. Takrat smo imeli ribiči tudi beni-fikacijo. Pač, potrpeti je bilo treba nekaj let.
-	Potem pa je prišla neodvisnost.
-	In naše območje se je hudo skrčilo. Vse je postalo bolj težavno, riba pride do nas dvakrat na leto, ko se hladi, pa se vrača na jug, kamor pa mi ne moremo, oziroma ne smemo. Ulov slovenskih ribičev tako zadostuje za povpraševanje po sveži ribi, vsekakor pa ne za industrijo. Ta jo mora uvažati s Hrvaške, kjer pa je imajo tako ali tako preveč.
-	Spremenile pa se niso le navade. Spremenil se je tudi status ribiča.
-	In to kako. Včasih se je splačalo biti ribič, tako zaradi plače, kot tudi zaradi benifikacije. A to je preteklost. Ribiči se danes borijo za preživetje, delati pa morajo v dosti težjih pogojih kot ostali. Vedeti morate, da je delo ribiča drugačno. Na barki nismo imeli vikendov, kaj šele prostega časa. Na barki se je delalo, in vesel si bil, ko si dobil kakšen prost dan, četudi v ponedeljek. Da o tem, kako je to delo naporno za telo niti ne govorimo. Vsa tista voda, pa veter in seveda fizično delo telo kar sesujejo. Še danes me vse boli, da o revmi niti ne govorim. Ko sem bil mlad sem bil seveda velik „frajer“, kot tudi vsi ostali. Bili smo tudi pozimi v kratkih rokavih in tako naprej. Posledice pa nosim še danes (smeh).
-	Te je hudo oškodovalo to, da je država umaknila benifikacijo?
-	Mene osebno ne, saj sem takrat, ko je to prišlo v veljavo, oddelal že več kot 25 let. A za tiste, ki jim je do teh 25 let manjkalo le po nekaj mesecev, pa je bila prava katastrofa. Kar naenkrat je to, kar so do tedaj oddelali, izgubilo veliko vrednosti. In to ni prav.
-Povedal pa si, da si prišel na ribiško ladjo kot kuhar.
-	Ja, bil sem kuhar, a to ne pomeni, da nisem delal tako, kot vsi ostali. Kuhinja je bila le en del celodnevnih opravkov. Bil sem, recimo, eden najhitrejših pri prebiranju ribe. S tem, da sem vmes še skakal v kuhinjo in mešal karkoli sem pač pripravljal. Spominjam se, kako je kapetan znorel na mlade ribiče, ko je videl, da prebirajo ribe počasneje od mene, ki bi takrat moral biti tudi na bolniški (smeh).
-	Sklepam, da je menu ribičev predvsem riba??
-	Niti ne. Ko so bili na barki domačini, vsekakor. A pogosto smo imeli tudi veliko kontinentalcev, predvsem Štajercev, ti pa so hoteli samo meso, meso in meso. In meso so tudi dobili. Hrana je pomemben dejavnik pri dobrem razpoloženju človeka. Če je bila hrana dobra, je toliko lažje delati.
-	Kako pa so se kontinentalci znašli pri delu na ribiških barkah?
-	Na začetku je bilo seveda nekoliko težje, a delali so dobro. To znanje pa so tudi prenesli po svetu, in marsikje še danes lovijo „po izolsko", tudi na zahodni obali Afrike. Mirno lahko povem, da je bilo med tistimi najboljšimi, s katerimi sem delal na barki, tudi nekaj Štajercev.
-	Omenil si, da na barki ni bilo nedelje. Kaj pa prvi maj?
-	Prvi maj je bil seveda praznik. Takrat ni nikomur padlo na pamet, da bi delal. Je praznik dela in bojim se, da počasi izgublja ta velik pomen, ki ga je imel včasih. Sam bi rad videl sredi trga en velik kotel, v katerem se kuha pravi partizanski golaž. To bi bilo nekaj. Sicer pa itak vem, da bi se končalo tako, kot na večini ribiških praznikov, ko sem moral sam seči po predpasniku in se lotiti kuhanja. In to na naš praznik! (smeh)
-	Glede na to, kaj ti je ribištvo pustilo na plečih, in da se je življenje ribiča tako spremenilo, bi se danes, če bi imel dvajset let, ponovno odločil za ta poklic?
-	Seveda. Brez razmisleka. Morje je morje. Je pa tudi res, da bi se raje odpravil nekam na sever. V Severnem morju bi lahko delal kakšnih deset let in v tem času nabral dovolj denarja, da bi si priskrbel stanovanje. Tako bi vsaj vedel, zakaj me vse tako boli. Za mlade je danes skoraj nemogoče priti do česarkoli.
-
Najboljši nogomet se igra na hribu
Nogomet
MNZ Koper
18. krog, 25.04.2010
MNK Izola : Tabor Sežana 2:2
(0:0)
Izola, 23.04.2010, gledalcev 50 MNK Izola: Mustafic Hamid, Juriševič Anton, Mikac Gregor, Maletič Pero, Maršič Matija, Džajič Sean (Tokalič Ulja 46’), Lulič Razim, Barišič Bojan (Ze-mljak Matej 73’), Davidovič David (Gerič Elmin 46’), Milič Boris, Jačimovič Sebastijan (Dedič Elvis 46’)
Strelci: 1:0 - Juriševič Anton (56’), 1:1 - Karimovič Mario (68’), 1:2 - Šabič Haris (83’), 2:2 - Gerič Elmin (84’)
II.	Bistrica:Korte Avtoplus 2:4 (0:4)
II. Bistrica, 24.04.2010, gledalcev 50
Korte Avtoplus: Sirotič Elvis (Boškin Tadej 46’), Čatič Al en, Rihter Andrej, Čamdžič Admir, Kleva David, Deigiusto Valter, Dobrin Mitja (Tonejc Damjan 70’), Breč Boštjan, Kapun Tine (Pucer Aleš 46’), Pahor Rok (Ma-likovič Niki 54’), Peroša Matej
Strelci: 0:1 - Čamdžič Admir (25’, llm), 0:2 - Čamdžič Admir (37’), 0:3 - Peroša Matej (4T), 0:4 - Kapun Tine (44’), 1:4 - Lazarevič Doša (48’), 2:4 - Lazarevič Doša (53’)
Korte AvtopIus:MNK Izola 4:0
(2:0)
Malija, 27.04.2010, gledalcev 150
Korte Avtoplus: Sirotič Elvis (Boškin Tadej 89’), Čatič Alen, Rihter Andrej, Čamdžič Admir, Pucer Aleš (Tonejc Damjan 46’), Deigiusto Valter, Dobrin Mitja (Baltič Denis 77’), Breč Boštjan, Kapun Tine (Memič Aldin 66’), Pahor Rok (Bauer Borut 77’), Peroša Matej
MNK Izola: Mustafič Hamid, Gerič Elmin (Davidovič David 46’), Mikac Gregor, Maletič Pero, Muminovič Elvis, Džajič Sean, Lulič Razim (Juriševič Anton 46’), Božič Rok (Zemljak Matej 65’), Stojadinovič Milojica, Milič Boris (Jačimovič Sebastijan 77’), Dedič Elvis (Barišič Bojan 65’)
Strelci: 1:0 - Breč Boštjan (7’), 2:0 - Čamdžič Admir (13’), 3:0 - Kapun Tine (6T), 4:0 - Tonejc Damjan (75’)
Rdeči kartoni: Stojadinovič Milojica (25’), Maletič Pero (34’)
Lestvica:
Korte Avtoplus 42, Portorož Piran 40 (tekma manj), Ilirska Bistrica 37, MNK Izola 36, Tabor Sežana (tekma manj) 32...
Rokomet
1. A DRL-ženske
Izola - Celje Celjske mesnine 27:37 (16:12)
Tekma s Celjem ni odločala o ničemer, zato so domačinke zaigrale povsem neobremenjeno. Začetek je bil obetaven in po vodstvu z 11:3 je kazalo je, da se bodo Izolanke od svojih navijačev poslovile z zmago. Vendar so
proti koncu prvega dela naredile preveč tehničnih napak in dopustile gostjam, da so se jih precej približale. V nadaljevanju so nepričakovano povsem popustile. Tekmice so ponujeno priložnost izkoristile, prevzele pobudo in sprva prišle do preobrata srečanja. Ob slabi igri Izole v obrambi so Celjanke zlasti s protinapadi prišle do končne zmage, ki sicer ni spremenila razvrstitve na končni lestvici. BV
Pa se je zgodilo. Celjani so v 30. krogu 1A moške lige prvič izgubili. Poraz so doživeli na gostovanju v Velenju, kjer so domači zmagali 34:32. Celjanom je dobro kazalo do 50. minute, ko so še vodili 29:26. V zadnjih desetih minutah so napravili preveč napak in zato tudi izgubili. Veliko težkih obtožb so Celjani namenili sodnikoma, napovedali pa so tudi pritožbo zaradi kršitve rokometnih pravil. Tako se je ponovno pojavilo nekaj upanja, da je boj za prvaka še odprt. Tudi ekipi Cimosa je uspel mali podvig. Saj so na gostovanju v Trebnjem po hudem boju premagali Trimo z golom razlike (27:26). Točkovno so se izenačili z ekipo Gorenja in bodo skupaj čakali na novi spodrsljaj Celjanov. Osebno mislim, da prav veliko možnosti ne obstaja, vendar pa so zadnja kola vedno nepredvidljiva. Ekipa Slovana še edina zastopa Slovenijo v rokometni Evropi. Tokrat so gostovali na Portugalskem pri ekipi Sportinga, Neuspešno gostovanje, poraz 23:28 pa bodo skušali nadoknaditi na nedeljski domači tekmi. Verjamem, da bodo Slovanovci dali vse od sebe in tako zaigrali v finalu tekmovanja.
1. B. DRL - moški
Istrabenz plini Izola - Sviš Pekarna Grosuplje 34:28 (18:12)
Izolani so dosegli pomembno zmago v boju za obstanek v ligi, s katero ostajajo v pomladnem delu doma še vedno neporaženi. Uresničujejo tudi dogovor o krepitvi obrambne linije, kar se jim je tudi tokrat obrestovalo z novim uspehom. Zmaga se jim je tokrat spričo dobrega nastopa nasmihala že po prvem polčasu, prednost pa so uspeli ohranjati tudi v nadaljevanju vse do konca dvoboja. Med strelce so se vpisali Jakob Vukovič in Elvin Čosič (po 6), Matej Kleva (5), Tomaž Ponikvar in Kristjan Jurič (po 4), Dean Dolenc (3), Klemen Cencič (2) in Rok Gomezelj, Matej Gregorčič, Ivan Markovič ter Mitja Lukežič (po 1).
S tem uspehom so se naši fantje povzpeli na deveto mesto. Zadnja tekma sezone bo 8. maja 2010, ko bodo gostovali pri predzadnje uvrščeni ekipi Radeče -MIK Celje.
Namizni tenis
Erik Pavlin prvi na DP
Prejšjo soboto je v Logatcu potekalo 19. državno prvenstvo RS za mlajše kadete in mlajše kadetinje.
Pri dečkih se je v posameznih kategorijah najbolje odrezal Erik Pavlin z uvrstitvijo med osem najboljših. V četrtfinalu je 0:3 izgubil proti prvemu nosilcu turnirja Tomu Sfiligoju
Tudi v 1A ženski ligi je vse znano. Tri kola pred koncem prvenstva so Krimovke po zmagi nad Žalcem tudi teoretično prvakinje. V spodnjem delu lestvice se pozicije tudi po končanem razigravanju niso spremenile. Po zadnjih dveh zmagah Izolank smo vsi pričakovali, da bodo premagale tudi ekipo Celja. In res so zelo dobro odigrale prvi polčas, celo vratarki Sandri je uspelo doseči zadetek preko celega igrišča. Kaj so »doživele« v slačilnici med odmorom ostaja skrivnost. V nadaljevanju je sledil razpad sistema in posledično tudi visok poraz. Seveda pa poraz ni pokvaril zaključnega veselja ob končani sezoni. Tudi izjave in napovedi za nivo sezono so zelo optimistične, Izolanke naj bi ponovno prišle bliže vrhu ženskega rokometa.
B ligašem ostaja še zadnje kolo v sezoni 09/10. Izolani so po sobotni zmagi nad SVIŠ-om tudi teoretično ostali v ligi. Tudi tokrat so bili veliko bolj prepričljivi v prvem delu tekme. Zelo zbrano so odigrali v obrambi, v napadu pa so sigurno zadevali. Tudi njim se je moralo kaj »zgoditi« med odmorom, saj jim je v drugem delu uspelo stvari tudi zaplesti. Gostje so zaigrali bolj agresivno in se Izolanom približali na dva gola zaostanka. Naši so goste le nekako umirili in vpisali prepotrebno zmago. V zadnjem kolu bodo gostovali v Radečah in če jim uspe ponoviti dobro igro s katero so zmagali v Celju bo uspeh zelo blizu. V ostalih srečanjih bi se morali rezultati tekem zelo »pokriti«, da bi prišlo do morebitnih zapletov.

Al	M	’ \r'	f TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! d,	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
iz ljubljanske Olimpije. Jakob Hodžič je za uvrstitev med 16 najboljših tesno 2:3 izgubil proti Kristjanu Hrenu iz novomeške Krke.Na glavni turnir se je uspelo uvrstiti tudi Mateju Germeku. Tudi on je dosegel uvrstitev med 32 najboljših. Za uvrstitev med 16 najboljših ga je 3:0 premagal Žiga Hornik iz Mute.
Pri mlajših kadetinjah smo dosegli dve uvrstitvi med prvih 16. Nežka Kocjančič je za uvrstitev med osem izgubila 0:3 proti Tamari Pavčnik iz Hrastnika, ki je bila tudi prva nosilka turnirja. Katrina Sterchi pa je ravno tako izgubila 0:3 proti kasnejši finalistki Zali Veronik iz Radelj ob Dravi za uvrstitev med osem najboljših.
V	igri dvojic sta Erik Pavlin in Lo-gatčan Deni Kožul postala državna prvaka. V finalu sta v zelo tesni in razburljivi tekmi premagala 3:2 Toma Sfiligoja iz Olimpije in Črta Urbančiča iz Preserja. Dober rezultat sta dosegla še Peter Novel in Matej Germek z uvrstitvijo med 16 najboljših. Pri dekletih sta se Katrina Sterchi in Nežka Kocjančič uvrstili med osem najboljših. Za uvrstitev med štiri sta 0:3 izgubile proti kasnejšim zmagovalkam Niki in Zali Veronik iz Radelj ob Dravi.
Na koncu lahko povemo, da so naši tekmovalci in tekmovalke odigrali skladno s pričakovanji ali celo nekoliko nad. Smo pa tokrat zares imeli zelo nenaklonjen žreb.
Kadetinje tretje na Državnem prvenstvu
V	soboto in nedeljo je v Novem Mestu potekalo ekipno finale RS za kadete in kadetinje. Na prvenstvu je nastopilo osem najboljših ekip, ki so si pravico nastopa izborile na predhodnih kvalifikacijskih turnirjih. Naše kadetinje so tokrat povsem zasluženo osvojile tretje mesto, za prvouvrščeno ekipo Logatca in dru-gouvrščenimo Radljami ob Dravi. V dvoboju za tretje mesto so bile boljše od ekipe Iskre Avtoelektrike iz Vrtojbe. Premagale so jih z izidom 5:3.
Rezultati posameznih dvobojev:
ArrigonkMaribor 5:1 ArrigonkLogatec 2:5 ArrigonkMuta 5:1 Arrigoni:Radlje2:5 Arrigonidskra Avtoelektrika 5:3 Na prvenstvu so letos nastopili tudi kadeti, ki so že z samo uvrstitvijo na turnir prijetno presenetili. V tekmi za sedmo mesto jim je v zelo tesnem in enakovrednem dvoboju uspelo premagati ekipo Preserja z 5:4. Vsekakor pa je bil turnir za naše tekmovalce predvsem dobra izkušnja, saj so se imeli možnost pomeriti z najboljšimi ekipami v državi. Rezultati posameznih dvobojev: ArrigonkMurska Sobota 3:5 ArrigonkKrka Novo Mesto 2:5 ArrigonkPreserje 5:4 ArrigonLMuta 1:5 ArrigonkOlimpija Ljubljana 2:5
Za kadetinje so na prvenstvu nastopile Urška Čokelj, Maja Milenkov-ski in Katrina Sterchi. Za kadete pa Erik Pavlin, Andrej in Matej Germek.
Jadranje
Jadralcem nagajal veter
Tokratni regatni vikend je bil v znamenju vetrovnih ekstremov. V soboto so tekmovalci upali na dovolj vetra, da bi regato sploh lahko izpeljali, nedeljska pa je bila zaradi premočnega vetra predčasno zaključena. Prvi sobotni plov se je začel v blagem dežju in vetriču, ki ni obetal razburljivega jadranja. Justinteni, štartalo jih je šest, so tokrat nastopili v nekoliko spremenjeni zasedbi: Limonca ni nastopila; sodelovanje je prekinila ekipa JK Elijev ogenj in JK Zivaana, ki je doslej jadrala na Lucy in the sky. Na Lucy in the sky se je iz Rossola prestavil Marjan Kočila s svojo ekipo. Jadrnica Rosso Scorpio pa je odslej v rokah Krumpakovega Scorpio Sailing Teama, ki je pod vodstvom izolskega krmarja Maurizia Benčiča soboto regato dobil, v napeti nedeljski pa po poškodbi na bumu jadral le z genovo in vmes celo nekajkrat povedel. Do delne spremembe ekipe je prišlo tudi na Targetu 10 Baloh Sailing Teama, ki je z veščimi fanti bumba match race ekipe v soboto zaključil kot drugi, v nedeljo pa z zmago prevzel vodstvo tudi v začasni skupni razvrstitvi. Sobotni regatni dan so po štirih odpeljanih plovih najbolje zaključili zmagovalci Rosso Scorpio s krmarjem Benčičem, Target 10 z Žigo Tra-tenškom na drugem mestu in Blue Sardina s Semikom Marucljem na tretjem. Zmagovalka nedeljske regate, ki se je zaključila s skrajšanim tretjim plovom, je ekipa jadrnice Target 10, drugouvrščeno Pilo je krmaril Peter Bratuša, tretjeuvrščene-ga Petra R pa Aleš Smokvina.
V	soboto se na startu Seascapov zaradi bolezni v posadki Zverce in zaradi tehničnih težav na barki Boat of the Year pojavile samo tri jadrnice: Mojca 13 v zasedbi - krmar Luka Ba-ebler, Igor Požar in Tomaž Vernik, jadrnico Beli je tokrat krmaril Ratko Stibrič, z njim na krovu pa sta bila še Nina Popovič in Jernej Lenič ter Crvenkapa z Jakico Jesih, Markom Pihlarjem in Mitjo Nevečnym. V nedeljo se jim je na četrtem Seascapu pridružil še Alen Trčelj s sestrama Evo in Ivo Hawlina. Na žalost je močna burja, ki je pihala celo z re-fuli do 28 vozlov in je med tekmovalce vnesla kar nekaj adrenalina, že pred koncem prvega piova terjala zlomljen bum na Mojci 13, tako da je dotlej v skupni razvrstitvi vodeča ekipa Luke Baeblerja tokrat ostala praznih rok, ostale ekipe pa brez zelo resnega konkurenta.
V	soboto so si tri navzoče ekipe razdelile mesta takole: na prvo se je uvrstila Crvenkapa z Jakico Jesih, ki je za tretji plov predala krmilo
olimpijcu Mitji Nevečnyju, na drugo Mojca 13 z Luko Baeblerjem in na tretje Beli z Ratkom Štibričem. V nedeljo se je po predčasno zaključenem tretjem plovu, ki je Crvenkapi prinesel odstop zaradi prestopa na štartu, na prvo mesto uvrstil Beli, na drugo Crvenkapa in na tretje mesto ekipa Alena Trčelja Boat of the Year.
Letošnji Jix in Seascape Cup postaja iz regate v regato bolj zanimiv in napet. V ekipe se vključuje vse več novih dobrih jadralcev, tudi med lanskimi udeleženci je čutiti velik napredek, tako da je že v začetku letošnje sezone jasno, da pokal že prerašča zgolj rekreativno vikend regatiranje in postaja resen športni dogodek, k čemur v veliki meri doprinese tudi korektno sojenje in težnja k spoštovanju pravil. Zagotovo pa tudi nadvse prijetna, odlično organizirana in dobro obiskana sobotna večerna druženja!
Naslednji dve Jix & Seascape Cup regati bosta zadnji vikend v maju v Portorožu.
Regata v Hyeresu polna pričakovanj
Po več kot letu in pol ter olimpijskih igrah v Pekingu bo regata v Hyeresu, ki se z uvodnimi piovi začne v soboto, prvo pomembnejše tekmovanje za Vasilija Žbogarja (finn), Gašperja Vinčca (finn), posadki Tidd-Dolinšek in Mikulin-Prinčič (470) ter žensko posadko Mrak-Černe (470).
Vasilij Žbogar se je na regatno polje želel vrniti že v lanski sezoni, a mu je načrte prekrižala poškodba kolena. Po uspešni rehabilitaciji je nadaljeval s treningi, hitro je napredoval, a ponovno ga je ustavila poškodba, tokrat trebušne prepone, ki jo je staknil na treningih konec lanskega leta. Trimesečna rehabilitacija mu je vzela veliko moči, a najuspešnejši slovenski jadralec se ni vdal. Po vrnitvi na vodo in splitski regati sredi marca, ki jo je končal na petem mestu, je začel sodelovati s trenerjem Bojanom Vrščajem in nekdanjim jadralcem v razredu finn Karlom Kuretom in napredek je bil hitro viden. »Veliko delamo tako na vodi kot na kopnem, oba mi veliko pomagata. Karlo ima iz razreda finn bogate izkušnje in številne uspehe, med drugim četrto mesto z olimpijskih iger v Atenah in z nasveti mi res ogromno pomaga. Na treningih veliko pozornosti namenjamo tehniki jadranja, pa tudi pripravi opreme, testiranju jader,« je zadovoljen
Vasilij Žbogar, ki je na morju pred Hyeresom že opravil prve treninge: »Bolj kot samim treningom smo se posvetili nastavitvi opreme, imam tudi nov jambor Pata, pa tudi novo jadro Victory za močnejši veter.« Žbogar si za regato v Hyeresu ni zadal posebnih ciljev: »V letošnji sezoni si želim predvsem nabrati čim več izkušenj v razredu finn, se tehnično čim bolje izpopolniti, izbrati pravo opremo, več pa potem pričakujem od prihodnje sezone, v kateri pa bodo cilji veliko višji. Mi gremo korak za korakom, ničesar ne želimo prepustiti naključju, upam le, da mi bo zdravje dovoljevalo, da bom lahko tudi v razredu finn dokazal kaj znam, česa sem sposoben.«
Za regato v Hyeresu (24. 4. - 30.
4.	2010) še ni znano ali bo štela za točke svetovnega pokala ali ne, saj zaradi težav v letalskem prometu veliko jadralcev še ni pripotovalo na prizorišče.________________________
Izola v športu
Nostalgija ali zgodovina?
Še nekaj dni je do predstavitve DVD-ja, ki ga je Walter Pohlen pripravil za Društvo “Isola Nostra” iz Trsta in ki ga je imenoval Izola, zemlja, ki je bila italijanska, zemlja šampionov. Srečanje, ki ga organizira Italijanska skupnost “Dante Alighieri” iz Izole v tesnem sodelovanju z društvom “Isola Nostra” iz Trsta, se bo zgodilo v Izoli, 29- aprila 2010, z začetkom ob 18.00 uri v veliki dvorani Palače Manzioli.
Na hrbtni strani DVD-ja je zapisan sledeče besedilo:
Izolski športni ep
Niti v Istri, kot tudi v Italiji še ni bilo mesteca velikosti Naše Izole (okoli 8000 prebivalcev pred eksodusom), ki bi se lahko pohvalilo s tako prestižnimi lovorikami. Izolski športniki so domov prinašali Olimpijske, Svetovne, Evropske in Italijanske naslove, n disciplinah, s katerimi so se ukvarjali pred, med in po eksodusom: veslanje, boks, plavanje, nogomet, kolesarstvo, gimnastika, atletika, košarka, jadranje, smučanje, baseball... Celotna zbirka športne zgodovine našega mesteca je zbrana na dveh DVD-jih v dolžini 128 minut. Na srečanju bomo predvajali krajšo obnovo, kakšnih 45 minut odličnega izdelka Walterja Pohlena.
Skupno bomo podoživljali pomembne trenutke naših športnih someščanov, in z njimi bomo delili veselje in emocije. Vabljeni!
Člane Društva invalidov Izola vljudno vabimo na pohod - izlet v ARBORETUM VOLČJI POTOK dne 15.5.2010. Odhod avtobusa ob 8 uri na običajnih postajah.
Prijave že zbiramo na sedežu društva od srede 21.4.2010 . Vabljeni!
Vida Orbanič, podpredsednica
Kulturno o kulturi
Srečko Gombač je spet letel
22, aprila, ob Dnevih knjige, je Mestna knjižnica Izola dala besedo izolskemu vsestranskemu ustvarjalcu Srečku Gombaču, ki je ob tej priložnosti predstavil svojo najnovejšo knjigo »Tekmovanje za Scneiderjev pokal ali kako je človek postal hiter«..
Uradno ime tekmovanja za Sch-neiderjev pokal se je v francoščini glasilo »Coupé d’Aviation Maritime Jacques Schneider”.
Ustanovitelj dirke je bil Francoz Jacques Schneider, finančnik, ljubitelj letal in balonov, ki je zmagovalcu, pilotu civilnega oz. nevojaškega letala, ponudil nagrado 1.000-ih frankov. Nadaljnja vzpodbuda je bila, da v kolikor bi kateri od zmagovalcev slavil zmago na treh zaporednih tekmovanjih, bi pokal ostal njegov in bi pri tem prejel še 75.000 frankov. Vsaka nadaljnja dirka je bila organizirana v državi nosilki naslova in je potekala pod nadzorom Mednarodne letalske zveze. Vsak klub je lahko sodeloval s tremi ekipami in z ravno tako rezervnimi ekipami.
73 km/h
Prvo tekmovanje za Pokal Schneider je bilo organizirano 16. aprila 1913 v Monaku. Zmagalo je francosko letalo Deperdussin s povprečno hitrostjo okoli 73 km/h. Naslednje leto so zmago slavili Britanci z letalom Sopwith tabloid, ji je doseglo povprečno hitrost 139 km/h. Po prvi svetovni vojni je bila dirka ponovno organizirana leta 1919 v angleškem Bournemo-uthu. Zmaga je tokrat pripadala italijanski ekipi. Leta 1920 in leta 1921 je tako tekmovanje potekalo v Benetkah, pokal je obakrat ostal v rokah domačinov. Leta 1922 se je tekmovanje nadaljevalo v Neaplju, in sicer s francosko, italijansko in angleško udeležbo. Slednji so pokal tudi osvojili. Leta 1923 je zmago prevzel Američan, ki je po zaslugi novega vodno hlajenega motorja, ki ga je zasnoval Glenn Curtiss, osvojil zavidljiv uspeh. Leta 1924 je bila dirka odpovedana. Američani so upravičeno smatrali, da nihče od nasprotnikov ne bo mogel dokončati svojih strojev pravočasno. Leta 1925 je tekmovanje potekalo v bližini Baltimora. Zmagali so ponovno Američani s hidroplanom Curtiss R3C-2, ki ga je pilotiral izjemni pilot Jimmy Doolittle, ki je pozneje postal eden od najbolj znanih letalcev: bil je prvi, ki je opravil instrumentalni let - »na slepo« brez vidljivosti.
V 2. svetovni vojni (aprila 1942) je Jimmy Doolittle vodil znameniti t.i. Doolittle Raid oz. bombni napad na Tokio, kot povračilo za napad, ki so ga Američani utrpeli na Pearl Harbor 7 decembra 1941. Leta 1926 je v Norfolku zmago slavil italijanski Macchi M39 s povprečno hitrostjo 394 km/h.
453 km/h
Leta 1927 so Benetkah ponovno prevzele gostovanje, na katerem so zmago prevzeli Britanci s svojim Supermarine S.5. Povprečne hitrosti so dosegale hitrost 453,25 in 439,41 km/h. Ob teh dosežkih je bilo nato sklenjeno, da bodo dirke potekale na vsaki dve leti, da bi konkurentom omogočili več časa za pripravo ustreznih motorjev in ostale opreme. Leta 1929 je letalo Supermarine doseglo ponovno zmago zahvaljujoč se novemu motorju Rolls-Roycea, ki je letalu omogočilo, da je doseglo povprečno hitrostjo 526 km/h. Leta 1931 se je britanska vlada umaknila od financiranja, vendar so z zasebno donacijo 1.000.000-ih angleških funtov, ki jih je velikodušno doni-rala Lady Lucy Houston, tekmovanje vendarle uspeli pripraviti. Ponovno je zmagalo letalo Supermarine. Drugih konkurentov pravzaprav ni bilo, kajti ne Italijani ne Francozi ne Nemci niso pripravili svojih motorjev pravočasno.
606 km/h
Britanci so osvojil nov svetovni hitrostni rekord z 606 km/h.
Brez knjige ne morejo zaspati
Na svetovni dan knjige, 23. aprila 2010 smo v Mestni knjižnici Izola že četrto leto nagradili NAJ BRALCE minulega leta po izboru knjižničark izolske knjižnice.
Zahvalo za ljubezen do branja in knjižno nagrado je med odraslimi prejela Marija Krstič, dolgoletna bralka in obiskovalka knjižnice, ljubiteljica poezije in slikarstva. Naziv naj bralke je prejela Saman-ta Delič, ki brez knjige ne zaspi. Naj bralna družina pa je družina Povšič Ružič - Nana, Ema, Mija, Marija, Darko. Starši in babica ljubezen do branja uspešno prenašajo na najmlajši, Emo in Mijo. Čestitke vsem!
Ob svetovni prestolnici knjige
S svetovnim dnem knjige smo se tudi v Izoli vključili v enoletni projekt, Knjige za vsakogar, ki bogati program Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige 2010. Obiskovalcem bodo vse leto na voljo kakovostne knjige, ki bodo postopoma izhajale v okviru seznama 21-ih naslovov domačih in tujih avtorjev. Vsaka knjiga v okviru tega projekta ima ceno 3 . Trenutno so na voljo trije naslovi, in sicer: Boris Pahor: Zalivi, Svetlana Makarovič: Deseta hči in Slavoj Žižek: Začeti od začetka.
Vabimo vas, da se nam pridružite v tem bralnem potovanju. Ker se približuje tudi začetek projekta Primorci beremo 2010, ki se bo tako kot vsako leto, tudi letos začel 9. junija z branjem leposlovnih del slovenskih avtorjev, vas že sedaj vabimo na vsa čarobna potovanja s knjigo.
Marina Hrs
Zanimivo je, da je ta dirka privabila vsaj pol milijona gledalcev, ki so navdušeni spremljali tekmovanje. S tremi zaporednimi zmagami je Schneiderjev pokal dokončno pripadel Veliki Britaniji. Pokal danes hranijo skupaj z zmagovalnim letalom v londonskem naravoslovnem muzeju.
Razvoj letal, ki niso sodelovala na tekmovanju se je kljub vsemu nadaljeval: italijanski Macchi-Ca-stoldi MC72, ki se tekmovanja ni udeležil zaradi težav z motorjem, je 23. oktobra 1934 ob Gardskem jezeru osvojil svetovni hitrostni rekord 709,202 km/h: ta dosežek za letala tega ranga (z vodno batnim motorjem) še danes ostaja neosvojen in nepremagan. Tekmovanje za Schneiderjev pokal je pripomoglo pri napredku na področju novih letalskih tehnologij, zlasti kar se tiče področji aerodinamike in razvoja motorjev. Najboljši rezultati so se pokazali pri letalih, ki so igrala odločilno vlogo v drugi svetovni vojni (npr. Supermarine Spitfire, P-51 Mustang in MC202 Macchi).
Ksenija Orel
Ekonomijada v Sarajevu
Minulo konec tedna je v Sarajevu potekala tradicionalna študentska olimpijada - Ekonomijada 2010, ki je privabila več kot 500 mladih. Drugo leto zapored so se je udeležili tudi študenti in študentke Fakultete za management Koper Univerze na Primorskem in dosegli izvrstne uvrstitve.
Ekonomijada v Sarajevu je družabni in športni dogodek, ki je namenjen študentom ekonomskih in poslovnih fakultet iz držav nekdanje Jugoslavije. Glavno mesto Bosne in Hercegovine tako postane za nekaj dni osrednji prostor druženja niladih iz jugovzhodne Evrope. Študentski svet UP FM se je drugo leto zapored organizirano odpravil v Sarajevo. Nogometaši so prišli do polfinala, košarkarji in odbojkarice pa so osvojili pokal za 3. mesto.
Celotni dogodek je trajal od 15. do 18. aprila 2010, dogajanje pa se je zaključilo z velikim koncertom skupine Parni Valjak.
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 29. april 2010
Kino Odeon
18.00	Zelena cona (Green Zone)
20.30	Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story) LIFFe po LIFFu
Petek, SO.april 2010
Kino Odeon
18.00	Zelena cona (Green Zone)
20.30	Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story) LIFFe po LIFFu
Sobota, 1. maj 2010
Kino Odeon
18.30	Zelena cona (Green Zone)
21.00	Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story) LIFFe po LIFFu
Nedeua, 2. maj 2010
Kino Odeon
18.30	Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story) LIFFe po LIFFu
21.00	Zelena cona (Green Zone)
Ponedeljek, 3. maj 2010
Kino Odeon
18.30	Kapitalizem: Ljubezenska zgodba (Capitalism: A Love Story) LIFFe po LIFFu
21.00	Zelena cona (Green Zone)
Torek, 4. maj 2010
Kino Odeon
Ob 18.30 Zelena cona (Green Zone) Ob 21.00 Krvava grofica—LIFFe po LIFFu
Sreda, S.maj 2010
Kino Odeon
Ob 19.00 Želvino osupljivo potovanje Režija: Nick Stringer Scenarij: Melarne Finn
Dramatizirani dokumentarec o osupljivi oceanski odisejadi z osupljivimi posnetki podvodnega sveta, želvo v glavni vlogi in vsemi sestavinami epske drame: akcijo, prekinitvijo in neusahljivim upanjem.
Želvino osupljivo potovanje je zgodba o mali, komaj izleženi želvi, vrste glava-ta kareta, ki potuje po sled[ svojih prednikov na enem od najbolj neverjetnih popotovanj v svetu narave. Želvino potovanje se začenja na floridski plaži, kjer se kareta izvali in se poda na pot svojega življenja. Velika je komaj za otroško dlan, njen oklep je mehek in brez vsakega obrambnega mehanizma. Mala želva najprej zaplava v topel zalivski tok, ki jo odpelje v Sargaško morje. Tu si vzame zanjo kratek, a vseeno več let trajajoč postanek. Nekega dne se odpravi dalje, pot jo vodi naprej na sever, vse do spodnjih robov Arktike. Počasi, a vztrajno nadaljuje potovanje. Nazadnje obkroži Atlantski ocean, se spusti ob zahodni evropski obali vse do Afrike in nato s tokom ob ekvatorju priplava spet nazaj na obalo, kjer se je bila izlegla.
Film meseca
Ob 21.00 Krvava grofica—LIFFe po LIFFu Režija: Juiie Delpy
Igrajo: Juiie Delpy, Daniel Briihl, William Hurt, Anamaria Marinca, Sebastian Blomberg, Charly Htibner, Anna Maria Miihe Madžarska na začetku 17. stoletja. Grofica Elizabeta Bathory velja za najmogočnejšo žensko v državi. Je lepa, pametna in neuklonljiva. Ko po moževi smrti spozna veliko mlajšega plemiča Ištvana, se vanj na smrt zaljubi. Toda njuna zaljubljenost ne traja dolgo. Ištva-nov oče grof Turzo prisili sina, da prekine ljubezensko zvezo, in sklene uničiti Elizabeto, da bi se polastil njenega premoženja. Podli načrt uspe. Elizabeta je prepričana, da jo je njen mladi ljubimec zapustil zaradi starosti, in zaslepljena od hrepenenja in žalosti začne bloditi, da jo bo kri devic ohranjala mlado in lepo. V grad pripeljejo na stotine deklet, ki pa jih nikoli več ne vidijo. Elizabeta postaja vedno bolj obsedena. Ko spozna, da je bila žrtev politične zarote, ki jo je skoval oče njenega ljubimca, je že prepozno.
»Od nekdaj sem imela rada pravljice - kot otrok in tudi danes kot odrasla ženska. Še zlasti so mi všeč temne plati pravljic in bajk. Pri srcu so mi junaki, kot so zlobna kraljica v Sneguljčici in kiklopi v Odiseji. Ti zlovešči liki me privlačijo. Nekako ima grofica Bathory, ki je resnično živela, te določene pravljične, resnično navdušujoče prvine. Ko pogledaš globlje, v njeni zgodbi najdeš snov za tragedijo. Vseeno, če je bila blazna serijska morilka ali, če pogledamo resnici v oči, po nedolžnem obtožena žrtev predstavnikov aristokracije, še vedno gre za tragedijo.« (Juhe Delpy)
galerija INSULA SMREKARJEVA20IZOLA,tel.05/ 641 5303
Vabimo vas na otvoritev razstave
RAFFELE BARTOLI
ki bo v četrtek, 29. aprila 2010 ob 19. uri
v Galeriji Insula v Izoli.
Galerija Alga / Kristanov trg 1
razstava RCzKcl ARNUŠ
»UTRINKI IZ BELE KRAJINE«
Cerkev sv. Jakoba na Šaredu
Vabimo vas na ogled razstave slik SONJE POVHE
Razstava bo odprta do nedelje, 9.5.2010. Ogledi bodo možni ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. uro.
Galerija Meduza Koper
Darja Miklaužič, Osabosa
Tekstilni design
Odprtje v ponedeljek, 3. maja 2010 ob 19. uri (na ogled do 14. maja 2010)
Mestna knjižnica Izola
•	Sreda, 5. maj 2010 ob 19:00 Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predstavitev temeljev Zdravilske znanosti Barbare Brennan. S predstavitvijo Zdravilske znanosti Barbare Brennan bomo odkrivali razširjeni pogled na življenje in se prepričali, da smo več kot le fizična telesa. Naše telo je energijsko polje, na katerega lahko tudi sami vplivamo.
Srečanje in pogovor bosta vodili zdravilka in rolfistka Irena Der-žek Čuber, prva slovenska diplomiranka (leta 2002) na mednarodni šoli za zdravilce Barbare Brennan v ZDA ter Vijolica Bo-žič-Možina, diplomiranka iste šole v Evropi leta 2007. Za vse, ki morda poznate knjigi dr. Barbare Brennan “Moč zdravilnih rok” in “Prebujajoča svetloba” in vas delo te izjemne znanstvenice, duhovne učiteljice in terapevtke zanima, bo to priložnost, da pobližje spoznate Temelje njene Zdravilne znanosti oz. da se seznanite z vsem, kar vas zanima okrog šole BBHS ali okrog delavnice, ki bo 8. in 9. maja v Strunjanu. Vstop je prost.
•	RAZSTAVE V MESECU MAJU
Na steni ustvarjalnosti v mesecu maju svoja dela razstavljala akademska slikarka Martina Žerjal. V vitrinah ustvarjalnosti na ogled različni ročno izdelani predmeti Tatjane Prodan iz Kopra ter razstava Klobukov, ki so nastali v spretnih rokah varovank in varovancev Varstveno delovnega centra iz Kopra.
•	PRAVLJIČNE URE Mestna knjižnica Izola sporoča, da se pravljične ure nadaljujejo oktobra.
•	FRANCOŠČINA ZA OTROKE vsak četrtek od 15:30 do 16:15 Mestna knjižnica Izola vabi osnovnošolske otroke na tečaj francoskega jezika. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove, vas bo naučila knjižničarka Spela Pahor.
•	SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE vabi vsak dan med 9. in 18:30 Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
•	BORZA ZNANJA IZOLA
Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: telit.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Vesti s hriba--------
Poznam samo znane športnike
Tako je v knjigi z naslovom Misli o športu, na vprašanje, katere znane športnike pozna, odgovoril Beno Osmančevič iz koprskega Varstveno delovnega centra. In v knjigi je še veliko takšnih resnic.
O pomenu športa za uporabnike Varstveno delovnih centrov in o nastajanju knjige smo se pogovrjali s Tomom Dodičem, ki je zadolžen prav za področje športa in rekreacije.
- Šport je pomembno področje pri delu naših uporabnikov, ker s športom ohranjajo te svoje telesne sposobnosti. To pomeni, da se lahko gibljejo in vključujejo v družbo, to pa je zanje izrednega pomena, sicer bi končali v getu. Najbolj banalen primer je, ko vidimo pri nekaterih naših uporabnikih, da si ne morejo več čevlja zavezati. Istočasno pa imamo nekatere, ki so res športniki po duši in srcu in so tudi tekmovalci ter dobesedno zapisani športu. So kot profesionalci.
... ki poznajo veliko profesionalnih športnikov.
-	Res je. Recimo Beno se je rokoval z Židanom in Blatterjem, da o slovenskih reprezentantih niti ne govorim.
-	Nekatere panoge pa so le bolj vaše kot druge
Nogomet je seveda prvi in v nogometu smo že 20 let „v giru“. Potem je tu judo, ki ga gojimo že 16 let, na Krasu je balinanje, potem je tu še plavanje, atletika, namizni tenis.
-	Če bi ves čas snemal njihove izjave bi bila ta knjiga še bolj bogata
-	in še bolj debela. Recimo, ko je bilo treba pred dvajsetimi leti postaviti nogometno ekipo smo razdelili ene v obrambo, druge v napad, toda želja po golu je bila prevelika in so vsi postali napadalci. Ali pa dogodek z evropskega prvenstva, ko je Beno, kot naš vratar, pošiljal stranskega sodnika, naj mu prinese žogo.
-	Knjiga je nastala v krajšem času.
-	To je tretja knjiga in je dejansko nadgradnja tistega, kar se je rodilo v Mandraču s kolumnami, ki so jih pisali naši uporabniki. Potem je nastala prva knjiga Misli na sprehodu, nato knjiga Misli na soncu, ta z naslovom Misli o športu pa je povezana s specialno olimpijado, katere organizatorji smo, od 11. do 13. junija letos, prav mi.
-	Kako je nastala ta knjiga?
-	Misli je uredila Nina Holešek, nastale pa so kot rezultat pogovorov z uporabniki vseh naših centrov, od Izole do Sežane in Ilirske Bistrice.
-	Svoje misli so dodali tudi vrhunski športniki. Za vsak slučaj ste jih napisali v drugačnem fontu.
-	Radi so se odzvali. Res pa je tudi, da so misli “naših” včasih bolj zabavne in iskrive.
-	Kaj se bo zgodilo s knjigo.
-	Izšla je v nakladi 700 izvodov in naš namen je, da bi presegla naše okvire in bi bila dostopna tudi drugim športom in zvezam.
-	Zdaj jo predstavljate po občinah.
-	Predstavili smo jo že v Kopru naslednja predstavitev pa bo v izolski knjižnici 27. maja ob 19. uri.
Občina Izola - Comune di Isola
Občina Izola - Comune di Isola, Sončno nabrežje 8,6310 Izola, ki jo zastopa dr. Tomislav Klokočovnik, v skladu z 21. členom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07; v nadaljevanju ZSPDPO), Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/2007 in 100/2009; v nadaljevanju: uredba), Pravilnikom o oddajanju nepremičnega premoženja v najem (Uradne objave Občine Izola, št. 24/09, v nadaljevanju pravilnik) in posamičnem programom ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Izola, objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za oddajo nepremičnin Občine Izola
I.	PREDMET ODDAJE
Predmet oddaje z javnim zbiranjem ponudb so naslednji poslovni prostori:
-	GREGORČIČEVA ULICA ŠT. 40 - velikosti 34,96 m2
Izklicna cena mesečne najemnine je 237,72 EUR Namen: skladišče ali druga storitvena dejavnost
-	MANZIOLIJEV TRG ŠT. 6 - velikosti 49,00 m2
Izklicna cena mesečne najemnine je 553,70 EUR Namendrgovina z neživih ali druga storitvena dejavnost
-	ALIETOVA ULICA ŠT. 2 - velikosti 65,00 m2
Izklicna cena mesečne najemnine je 702,00 EUR Namen: trgovina z neživih ah druga storitvena dejavnost
Izklicna cena v razpisnem postopku je bila določeno na podlagi opravljene cenitve s strani sodnega cenilca in izvedenca za gradbeno stroko.
II.	RAZPISNI POGOJI
1.	Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za določen čas za dobo 5 letih po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa in cenitev za predmetno nepremičnino plača najemnik. (Izlicitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.)
2.	Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe.
3.	Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne storitve d.o.o. TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in nepremičnino na katero se varščina nanaša.
4.	Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek.
V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ah v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja.
5.	Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave.
6.	Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu.
7.	Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo.
8.	Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki ponudi zahtevani najzanimivejši program dejavnosti (namen).
III.	DOKAZILA
Ponudnik mora v ponudbi za najem prostora priložiti:
•	potrdilo o vplačani varščini,
•	izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo,
•	fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu,
•	izjavo, da ima plačane vse obveznosti do Občine Izola,
•	izjavo, da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin do koncesionarja, Stavbenik, Servisne storitve d.o.o., oz. izjavo, da ni najemnik občinskih poslovnih prostorov in stanovanj in da nima neporavnanih obveznosti.
Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane!
IV.	DOSTAVA PONUDBE
Ponudbo z dokazih je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik, Servisne storitve d.o.o.. Polje 9a, Izola z oznako
»javni razpis - ne odpiraj«
Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 6626-820 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate.
O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
V.	DATUM ODPIRANJA PONUDB
Odpiranje ponudb bo javno. Prispele prijave bo obravnavala strokovna komisija imenovana s sklepom župana št. 011-5/2010 z dne 19.02.2010.
Javno odpiranje ponudb se bo opravilo dne 19.05.2010 od 15.00 uri dalje v
sejni sobi Občine Izola, Postojnska 3.
VI.	NEGATIVNA POGODBENA KLAVZULA
Občina Izola lahko kadarkoli ustavi postopek oddaje nepremičnin in sklenitve pravnega posla, pri čemer ponudnikom povrne dokazljive stroške v postopku javnega razpisa.
Župan:
dr. Tomislav Klokočovnik, l.r.
Rok za prijavo na javno zbiranje ponudb prične teči z objavo v Uradnem listu RS, in sicer v petek dne 30. 4. 2010.
Maj
Od majence do Dneva mladosti
Vsi letošnji prazniki so se zgrnili na sobote in nedelje, tako da zares prostih dni letos ne bo veliko. Morda bo to priložnost za bolj iskren razmislek o tem, kaj nam ti prazniki pomenijo. V naslednjih dneh se jih bo zvrstilo kar nekaj.
Za nami je praznik Upora proti okupatorju oziroma Dan OF, pred nami je Mednarodni praznik dela, nato praznik zmage pa še dva datuma vzvezi s Titom, vmes pa je prišla še majenca.
Maj enea je praznik pomladi, praznik, ki se po slovenskih vaseh že stoletja prenaša iz roda v rod. Danes je praznik in narodopisna posebnost obenem, saj gotovo spada med najstarejše običaje, ki jih iz leta v leto še posebej obujajo Slovenci v Italiji. Pa tudi v Istri Majenco že dolgo poznamo. Seveda se je skozi leta spreminjala, vedno pa je bil to praznik mladih, ki so ga velikokrat pospremili s postavljanjem mlaja.
•	■ - -f --
§1 K' > "tó»
'	< mmà

I
** r:«v'
k	k;
:» i.
Majnica v Labom 2010
Majnica je tradicionalni praznik vasi Labor. Vsako leto na prvo nedeljo v mesecu maju se po domačih hišah, kortah in kantinah srečajo prebivalci vasi, sorodniki in v Laboru rojeni, ki zdaj živijo drugje, njihovi prijatelji in drugi obiskovalci.
V nedeljo 2. maja 2010 bodo na ogled likovna dela na trodnevni koloniji LaborARTorij. Na odprtem prostoru pred vaškim hramom, kjer bo poskrbljeno za pogostitev, bosta od 16h 30 s popularnimi vižami nastopila godba na pihala »Mužika« iz Boršta in mešani pevski zbor »Maestral« iz Kopra. Glasbeno dogajanje bo ob 17h 30 v cerkvi Sv. Martina zaokrožil samostojni koncert mladega kitarista Luke Batista iz Trušk
V slovenski Istri pa je majenca povezana še s prav posebno navado, da fantje na noč prve sobote v maju po vasi »delajo dišpete«. Velikokrat so Kmetom menjavali vozove, osle iz hlevov in podobne stvari.
Kresovanje le z dovoljenjem
Pred 1. majem, mednarodnim praznikom dela, bodo na predvečer praznika po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Verjetno bo tako tudi marsikje v naši občini. Seveda pa bodo morali organizatorji kresovanja poskrbeti tudi za dovoljenje, ki je po občinskem odloku obvezno.
Dovoljenje bo možno dobiti v domu Prostovoljnega Gasilskega Društva Izola v petek, 30. 4. 2010 med 15.30 in 18. uro.
Manjši kres se lahko prižge po pravilih, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju, večji kres, ki bo organiziran kot prireditev pa bo možen le, z oganizirano požarno stražo.
Poveljnik PGD Izola: Danijel Žigante
Majenca v Kortah in soseščini
Prvomajske igre vabijo v Korte
»Verjetno se še spunite nne igre za prvi maj, ki so bile enbot u Kartah? Ko smnjeli pasto brez rok inn pili biro sz dado. Vlekli smo špah, igrali moro kantando ino bračio di fero. Ma anka uosle smo jahali ino sz bičikletami srna se fiakali. Ki lepo ki je blo, ma kaj ku tega ni več.« je pred nekaj leti rekel starejši vaščan. Pa so se v Turističnem društvu Šparžin iz Kort odločili in pred tremi leti ponovno obudili take igre, ki so po dveh desetletjih ponovno zaživele in privabile na podeželje veliko obiskovalcev.
PREŽIVITE SPROŠČEN IN ZABAVEN 1. MAJ 2010,
PRIDRUŽITE SE NAM NA PRVOMAJSKIH IGRAH V KORTAH.
Program:
10.00	- 14.30 športni turnirji v balinanju, »briškoli« in »mori« na balinarskem igrišču oz. dvorani zadružnega doma,
15.00	- 18.00 igre: tek v vrečah, vlečenje vrvi, tekmovanje s »karjolami«. in tek z osli
18.00	- 20.00 kulturni program, ogled stojnic, razglasitev rezultatov športnih turnirjev in iger ter podelitev nagrad.
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
V primeru slabega vremena prireditev odpade.
0 majenskih običajih v Kortah je kar nekaj napisal leta 1700 škof Naldini v knjigi Corografia ecclesiastica, ko je obiskoval fare svoje škofije.
Pravi približno tako: »Vprvih dneh maja i; Kortah volijo svoje župane. Ob tej priliki prihaja v Korte izolski župan, ki pomaga reševati spore.« Tudi mladina je imela ob tej priliki svoje volitve in »ta mlade je sprejela» v fantovsko. Spore s puncami pa “reševala” ponoči (od prve sobote na prvo nedeljo maja) z “dišpeti ali z zahvalo”.
Tudi po drugih vaseh okoli Zaliva je bilo podobno. Ostanki teh običajev so še živi: V Kubedu folkloristi Skale ponazarjajo običaj na imeniten način - plešejo Čiča (slamnatega moža).
V Dolini ukradejo češnjo, jo Na vasi dvignejo in okrasijo s pomarančami, jabolki in trakovi, parterji in parterce prirejajo ples, zbori pojejo, glasbeniki igrajo, umetniki razstavljajo. Mačkolani dvigajo topol, v Kortah so nekoč dvigali njev - drev. Po naših vaseh so, torej, dvigali ali še dvigajo mlaje.
O teh običajih lahko preberete več zgodb v knjigah folklornega slovstva Mrak eno Jutrnja ter Kruh in ribe. Te dni (27. aprila in 4. maja) pa ste in boste še v ponovitvi po televiziji gledali dokumentarni film režiserja Amirja Mura-toviča »Majoš«, ki bo prikazoval dvigovanje mlaja na čisto drugem koncu Slovenije.
Nada Morato
KAJ JE Zq AN VRAG, DE KqMIN NE VLEČE
(Mrak eno Jutrnja, štev. 318)
Anbot, na prvo soboto maja, so se fante zbrale N? vase eno se zmenle, kašne dišpete bojo utrdile letus. Spomnile so se, de so lane vosla po-farb?le, de ben kmal?n krepu. Predlansk^n jih je gospudinja zalotla, ke so ji pofarb?le vrata. Anbot so vuz spravle ne bal?ndur eno vokno ne murvo. Po n j (jr jih je gospudar prjavu krbinjerjen. Sklenle sojo, de škude letus ne bojo delle. Ponjtjr so ano zak^ntale eno sps ten dale znak, de grejo ne delo ...
Uzad ze staro školo so jimele skrito slamo. Usak jo je vzel an vel?k šop eno šu du namenjenega kfjmina. Pučase pučase je lezu pu krove eno slamo z^tlaču u kemin.
Ku so gospudinje zejtra ustale eno zanele vogenj u gunišče, ne telo eno ne telo vleč. Kadilo se je kur munjeno. Jizile so se: “Kaj je ze an vrah, de np vleče, sej še ni sunca np kamine!” Tekle so vopret vrata en bpžale ne ulco. Ten neso ble same. Vsa Duljnja vas je bla ten. Guspudinje so krčale: "Anka nen se kadi, anka nen, anka nen k§min np vleče!"
Brš brš so se revidle, kaj je. Klicle so soje može, te pa soje puno zespane sinove: “Ala, Bepo, ala Nanič, ala Marjo, ala Binooo! Hodte brš odmeš^t kamine!” (Korte, 1991)	povedal Justo Grbec, *1913, zapisala Nada Morato
Majenca v Kortah leta 2006
M\\ii>R.\e 14
„	^	Četrtek, 29. april 2010, št. 857
Kaj pa nam manjka? -------------------------------------------------------------
V Kopru ne morejo v trgovine pri nas ne morejo na občino
Ob prazniku Osvobodilne fronte (boja proti okupatorju), so 27. aprila, v civilni iniciativi Alternativa Obstaja organizirali Akcijo Ni Prehoda, s katero opozarjajo na kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin državljanom in državljankam.
Na diskriminacijo telesno hendikepi-ranih državljank in državljanov v mestu Koper so opozarjali s protestnim lepljenjem nalepk in protestnih pisem, na vse urade, butike, trgovine, itd., ki nimajo omogočenega preHoda za telesno hendikepirane državljanke in državljane, ki so po Ustavi RS in po logiki vsakega "zdravo razumskega" posameznika enakopravni državljani Republike Slovenije.

Srečanje Drogovcev
Za zaposlene v Drogi - Kolinski, bivše delavce in upokojene delavce Droge Portorož pripravljamo
SREČANJE DROGOVCEV
v soboto, 5. junija 2010 v Sečovljah
Ugotovili so, da je v celotni Čevljarski ulici le en objekt prilagojen za vstop hendikepiranim državljanom in državljankam. Pri protestnem shodu po Čevljarski in Župančičevi ulici ter Prešernovem in Gortanovem trgu v Kopru so oblepili z nalepkami in pozivom za odstranitev ovir 106 objektov, ki niso imeli omogočenega dostopa za vse državljane in državljanke. Tako Čevljarska kot tudi Župančičeva ulica sta povsem nefunkcionalni za hendikepirane državljane in državljanke.
Še najbolje skrbijo za enakopravno dostopanje do svojih storitev finančne institucije (banke in zavarovalnice).
V posebnem pismu so aktivisti lastnike trgovin tudi pozvali, da odpravijo oviro oziroma omogočijo neoviran in prost dostop za vse državljane in državljanke.
Kaj pa v Izoli?
Izola je sicer mesto, kjer je odstot-kek gibalno viranih oseb, zaradi počitniškega objekta Društva Dva topola, dokaj visok, vendar tudi mi nismo brez napak. Kje pa. Ugotavljamo namreč, da enakopravnosti gibalno omejenim osebam ne zagotavlja predvsem oblast.
Gibalno omejena oseba namreč nima nobene možnosti, da bi župana obiskala v njegovem uradu, prav tako ne more do nobene od pisarn v prvem ali drugem nadstropju. Enake težave se pojavijo pri dostopnosti sejne sobe občinskega sveta, ki jo lahko vidijo le po televiziji, seveda so enake težave tudi na ostalih občinskih lokacijah, od uradov v Postojnski do uradov na Velikem trgu. Nekoliko bolje je na področju kulture in športa, edino posebej prilagojeno, stopniščno dvigalo pa je v Kinu Odeon.
Tudi v Izoli so za gibalno omejene osebe dobro poskrbeli v zavarovalnicah in bankah, le v stavbi NLB so bili, verjetno zaradi zahtev spomeničarjev, prisiljeni urediti posebni vhod na zadnji strani.
Tudi stanje na področju dostopnosti trgovin je zagotovo boljše kot pri sosedih, nekaj nesporazumov je še glede urejanja klančin na javnih površinah, kjer projektanti pravijo, da je dovoljen rob višine 2 cm (ker naj bi ta pomagal slepim in slabovidnim), uporabniki pa pravijo, da gre za zastarelo metodologijo in da je dejansko treba urejati klančine brez roba.
Poseben problem pa so seveda javni toaletni prostori za gibalno omejene osebe. Že res, da nimamo nobenih javnih toalet, toda večina si lahko pomaga s tistimi v lokalih, ljudje v vozičku pa so dejansko brez možnosti.	ur
Prepričani smo, da Izola ni pretirano osvetljeno mesto (razen nekaterih območij). Zagotovo pa je poraba energije za tako malo svetlobe, prevelika. Le kje je končala energetska strategija, ki smo jo imeli pred desetletjem?
Nekateri so naredili most med dvema praznikoma in tako je Izola v teh dneh polna sprehajalcev iz česar bi človek sklepal, da so naši hoteli polni. Pa ni tako. Le kje so nameščeni vsi ti “turisti”.
V brezplačniku je bil pred dnevi objavljen članek, ki je posredno napovedoval rušenje objekta pod Belvederjem, znanega tudi kot Shoto klub. Preverili smo resničnost navedb in ugotovili, da gre za informacijo, ki je stara že več kot dve leti in da je rušenje predmet pravdanja na sodišču, dogovarjanje med lastnikom in občino pa je še vedno na nulti točki.
Predzadnja
KRIMINALIJE	II MALI OGLASI I Vozila in plovila
Premagali so vitrino
Ponoči so vandali razgrajali po izolskem mestnem jedru. Med tem početjem so na eni od trgovin s palico razbili okensko steklo. Po izsleditvi bodo obravnavani zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari.
Okradla sta jo
V Simonovem zalivu sta se v 39-letno turistko zaletela dva mladeniča, ji z ramena strgala torbico in z njo zbežala v temo. Oškodovanki sta ukradla torbico z denarnico, denarjem, bančnimi karticami in drugimi dokumenti in predmeti, ki jih je imela v torbici. V iskanje storilcev, ki sta turistko oškodovala za približno 500 EUR je bilo poleg izolskih policistov napotenih še več drugih policijskih patrulj. Neznanca bodo policisti zaradi drzne tatvine kazensko ovadili pristojnemu tožilstvo.
Koga ali kaj je priklenila?
Popoldan je nekdo v Livadah ukradel žensko kolo. Lastnica ga je pustila priklenjenega na kontejner, medtem, ko je odšla na njivo.
Naredili so mu uslugo
Ob 23.10 uri so izolski policisti do streznitve pridržali 34-letnega Izo-lana, ker je vozil avto brez veljavnega vozniškega dovoljenja pod vplivom alkohola. Alkotest mu je namreč nameril 0,52 mg/l alkohola v izdihanem zraku.
Ne ravno vzorni voznik
Zjutraj pa so izolski policisti ustavil 37-letnega voznika osebnega avtomobila iz Izole. Ker je kazal znake alkoholiziranosti so mu odredili preizkus. Rezultat opravljenega alkotesta je pokazal 0,91 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Tudi njega so pridržali do streznitve.
Vsaka zabava nekaj stane
Na Maliji sta se sprla 56-letnik z Malije in 49-letni Koprčan. Starejši je kosil na njivi, ko je do njega prišel mlajši in ga brcnil, zato je starejši odložil kosilnico in sta se stepla. Nihče od njiju v pretepu ni bil poškodovan, zaslužila pa sta vsak svojo položnico.
Stol ni imel nadzora
Moški je naznanil tatvino GSM telefona iz jakne, katero je v diskoteki pustil na stolu brez nadzora. Policisti bodo podali kazensko ovadbo.
GSM ni bil v akciji
Neznanec je izkoristil nepazljivost stranke ene od izolskih trgovin in občanki med plačevanjem nakupljenega blaga odtujil GSM, ki ga je odložila na pult ob blagajni.
Sledi kazenska ovadba.
Nise strinjal
Obveščeni smo bili o kršitvi javnega reda in miru v zasebnem stanovanju. Policisti so na kraju ugotovili, da se je vinjen sin nedostojno vedel do svoje matere. Ker s kršitvijo ni prenehal kljub opozorilom policistov, mu je bilo odrejeno pridržanje do iztreznitve in izdan plačilni nalog.
Nerentabilno delo
Državljan Makedonije z začasnim bivanjem v Izoli je naznanil, da mu je nekdo iz sobe, v kateri začasno stanuje, ukradel 400 Eur. Policisti o dejanju še zbirajo obvestila. Sledi kazenska ovadba.
Neznanec ali morda neznanka
Neznanec je iz skupnega prostora stanovanjskega bloka odtujil žensko gorsko kolo, črne barve, znamke Balance, tip life trekking.
Ne vrag, naj sosed bo mejak
Policisti so intervenirali v zaledju Izole, kjer je prišlo do spora in nato še fizičnega obračunu med sosedoma. Obema so izdali plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru.
Cena divjačine pada?
V preteklem tednu smo obravnavali štiri prometne nesreče z materialno škodo, osem poškodb vozil na parkirišču, tri povoženja divjadi (srnjad), opravili dva zasega prepovedanih substanc in odredili dva strokovna pregleda na mamila.
Alkometer
ALKO: 0.91; 0.52, Zoper oba je bilo odrejeno pridržanje po čl. 238/B ZVCP.
Nasveti za motoriste
Že v začetku aprila je bilo nekaj lepih in toplih sončnih dni, ki so na ceste pritegnili voznike enoslednih vozil. Policisti bomo, kakor vsako leto, tudi letos v začetku “motoristične sezone” poseben poudarek namenili voznikom vseh enoslednih vozil. Da bi bilo čim manj smrtnih žrtev med motoristi, bomo preverjali predvsem tehnično brezhibnost vozil, uporabo čelade in druge zaščitne opreme ter hitrost, kar je najpogostejši vzrok prometnih nesreč med motoristi.
Nasveti za voznike enoslednih vozil, s katerimi lahko sami pripomorejo k svoji varnosti in večji varnosti drugih udeležencev v prometu:
-	Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte (v prvih mesecih pomladi je asfalt še mrzel in ne nudi optimalnega oprijema pnevmatik).
-	Motoristično čelado si pravilno zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na zaščitna oblačila s ščitniki.
Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam ali zamenjam stanovanje v Ilirski Bistrici za stanovanje v Kopru ali Kozini. 031 310 410
-	Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole, tel 040 128199
-	V Izoli prodam garsonjero v IV. nadstropju, 26 m2, delno obnovljeno in v celoti opremljeno, s kletjo in majhno teraso, lepim razgledom na morje za 78.000 EUR. Info: tel. 041 77 4999 ODDAMO
-	Na Ljubljanski ul., v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. 051-634-390 - Oddamo manjše trosob-no stanovanje v Šmarjah pri Kopru za daljše obdobje, tel 031 872 203
-	Oddam stanovanje za 4 odrasle osebe v starem delu Izole. 041 476 038 NAJAMEMO
-	Za daljše obdobje najamem dvosobno stanovanje, najraje v okolici Kopra ali Bertokov. Smo 3 odrasli, redni plačniki, tel 041 804 153
Delo
-	Nudim likanje in gospodinjska dela. tel 040 517 156
-	Družina želi pomagati starejši osebi pri gospodinjskih opravilih, tel 051 444 912
-	Nudim vsa gospodinjska dela in pomoč starejšim na domu. tel 031 567 627 -Opravljam različna gospodinjska opravila. tel 031 295 156 -Delila bi z nekom svoj prostor, namenjen svetovalni dejavnosti v Luciji. Inf.na št. 040-331-044
-	Inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. tel 040 527 367 (Tina)
-	Prodam avto Lancia Z enoprosto-rec - 7 sedežev, nove gume, veliko opreme. Cena 1.500 eur. Marko: 041 935890
-	Prodam 4 gorska kolesa(21,18 brr-zin) in eno moško, cena cca 50EUR na kolo. tel 040 638 217
-	Prodam Fiat Punto 16V dynamic, letnik 2004, rdeč. cena po dogovoru tel 040 845 933
-	BMV 318 i Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568
Kmetija
-	Prodam ektra deviško oljčno olje po ceni 11,00 evrov/liter in domači refošk po 1,50 evra/liter. Kontakt 040/251-335
-	Kompostiran KOZJI GNOJ tel 040 342 200
-	Prodam extradeviško oljčno olje. Cena 10 EUR/1. Po želji možna dostava na izolskem območju. Kontakt 041 217 485
-	Prodam motorno žago (Husqvar-na). Tel. 041/828605
-	Prodam ročni mlin za grozdje. 041/828605.
Razno
-Prodam otroški stolček za na kolo (temnomodre in sivozelene barve) za otroka do 22kg, s tremi nakloni za hrbet, zložljiv, kvaliteten in dobro ohranjen. 040 984 263
-	Prodam otroško posteljico z posteljnino. Kot nov. Cena po dogovoru. 041/828605
-	Spalnica, z drsno omaro dolgo 3 m, nočne omarice in ogledalo nujno prodam poceni, tel. 030 399 887
- Staro fotografijo Izole, na platnu, velikosti 130 x 92 cm v okvirju, prodam. GSM
-	Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem pri vožnji skozi ovinek).
-	Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni.
-	Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite svojemu znanju, izkušnjam v prometu in stanju vozišča.
Kljub temu pa policisti ugotavljajo, da lahko tudi ostali udeleženci v cestnem prometu veliko pripomorejo k večji varnosti voznikov enoslednih vozil in nenazadnje tudi k večji lastni varnosti. Potrebno je poudariti, da so vozniki enoslednih vozil na cesti veliko manj vidni kot npr. voznik v avtomobilu, saj je motorno kolo zelo ozko. Zato motoriste pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo in jim izsilijo prednost.
Za še več nasvetov s področja prometne varnosti, lahko bralci obiščejo našo spletno stran www. policija.si.
V uredništvo dobimo veliko fotografij ki jih naredijo naši bralci in s katerimi zabeležijo napake drugih, najraje tistih, ki so ta-koimenovana “oblast”. Na tej fotografiji je zabeleženo parkiranje izolskih policistov, ki očitno delijo parkirne težave nas Izola-nov.
NLB Senior paket
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
\f(U^
■H'
nlbO
s
«N
www.nlb.si/senior-paket
Kje bomo lahko praznovali?
Izolani smo že imeli osrednjo proslavo, ki je bila sicer namenjena predvsem Dnevu upora proti okupatorju, za prvi maj pa bo manj uradnih pa več sproščenih zborovanj. Prvi maj bodo v Obalni sindikalni organizaciji obeležili s tradicionalnim kresom na Markovcu na predvečer praznika. Sicer pa se bodo mnogi odločili za praznovanje s piknikom, v naravi. Če imate radi tovrstno zabavo se lahko odločite za obisk rock koncerta na Pomjanu, kjer bodo med drugim nastopali Rudi & Cool Vibes, Albakiara in Zakkaman. Za tiste, ki uživajo na svežem planinskem zraku bo primeren prvomajski piknik na Slavniku, kjer bo za praznično vzdušje poskrbel glasbenik Marino Marinac. Dan prej bo kresovanje v Marezigah s skupino Roxie.
Izolani bomo, kot rečeno, imeli kar nekaj kresovanj na predvečer praznika, na sam praznik pa bo pod Belvederjem tradiciolnalni piknik začinjen z elektronsko glasbo, ki ga ogranizira Klub izolskih študentov in dijakov, tisti, ki imajo radi vaške igre pa bodo gotovo obiskali Korte in se tam pomerili v kateri od kmečkih veščin ali pa le uživali v glasbi, hrani in pijači.
Eko dan na podružnični šoli v Kortah
V četrtek 22.4.2010, smo imeli naravoslovni dan. Učenci podružnične šole smo obiskali vrtnarijo Moškon. Tam so nam pokazali veliko lepih cvetočih rastlin.
Učenci smo si izbrali cvetice, ki smo jih kupili in jih nato odnesli v šolo, kjer smo si v okolici šole okrasili šolske gredice. Vsaka skupina je poskrbela za eno gredico, ki smo jo najprej prekopali, zasadili z rožami in zalili. Posadili smo veliko spominčic, ki nam jih je prijazna gospa v vrtnariji podarila. S končanim delom smo bili zelo zadovoljni. Gredice so cvetoče, morali bomo pa še naprej skrbeti zanje in jih pridno zalivati. Nato smo naredili gasilsko fotografijo. Imeli smo se zelo lepo.	Arnisa, Kaja
Nagrajene Eko ■ družine
Zaposleni in učenci Osnovne šole Vojke Šmuc Izola si kot eko-šola že več let prizadevamo od besed preiti k dejanjem ter tako dvigovati ekološko zavest na področju okoljevarstva kot človekovega prizadevanja za zmanjšanje lastnega škodljivega vpliva na okolje in ohranjanje naravnega ravnovesja.
Pri nekaterih dejavnostih smo k sodelovanju povabili tudi starše. Letos se je na likovni eko-natečaj, ki ga je razpisala revija National Geographic Junior, na zanimivo vabilo učenke Stelle Kralj iz 4.c razreda in njene učiteljice odzvalo prostovoljno kar 22 tako imenovanih EKO-DRUŽIN, ki so na pobudo svojih otrok doma iz odpadnega materiala izdelale eno od ogroženih živali. Nastali izjemni izdelki so izražali veliko ustvarjalne energije in domiselnosti. V njih so se zrcali prijetni trenutki, ki so ob tem nastajali. Občudovanja vreden je bil ponos in zadovoljstvo otrok, ko so svoje izdelke razstavili na šoli. Velika večina izdelkov je bila izbrana in poslana na razpisan likovni eko- natečaj v Ljubljano.
Da so naša dejanja rodila dobre sadove, potrjuje tudi vest, da je izdelek KIT družine učenca Tonija Blažiča iz 4.c razreda na državnem izboru dosegel 1. mesto med 286 tako nastalimi izdelki. Družina je s tem osvojila 1. nagrado, in sicer enotedenski paket za štiri osebe v luksuznem apartmaju EKO Hotela Bohinj Park. Sestri Didi iz 5. in Veja Vovk iz 6. razreda sta se s svojim ZLATIM LEVIČEM uvrstili med prvih 20 in prejeli nagrado obisk Gorniškega doživljajskega parka Jezersko in knjigo Postani ekofaca. Dosežki govorijo tako sami zase. Vsem sodelujočim družinam za njihov izjemen prispevek k boljšemu jutri čestitamo in se jim zahvaljujemo za prizadevnost. Na šoli si tako uspešnih sodelovanj želimo tudi v prihodnje.
Mentorica Bistroumnic: Melita Jelič