Leto VI., štev. 151 Ljubljana, četrtek 2. julija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din p hhaj« ob 4. »jatref. =r Stane mesečno Din as —; za inozemstvo Din 4o-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredniživo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/1. — Telefon štev. jx. Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi ul. št. s/I. — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava* Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešel nova ulica št. 4. — Telefon št. 34 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čisla 78.180, Wien'Nr. 105.241. Ljubljana, 1. julija. Ni še davno tega. kar so klerikalci lomili kopja za zapadnoevropsko demokracijo. Na vse pretege so hvalili Her-riotovo politiko in njegove ukrepe. Na Angleškem so našli vzor za našo jugo-slovensko državo. Dopovedovali so Slovencem, da bi bila za nas najboljša monarhija angleškega tipa. Istočasno so devali v nič vse. kar je v Jugoslaviji ter prezirljivo metali v ropotarnico kot reakcijo in balkanizem. Čim je g. Herriot nastopil s svojo politiko proti Vatikanu, je bilo konec «Slovenčevega» navdušenja za zapad-no-evropsko demokracijo. Hipoma se ie pokazalo, da so klerikalne pripoved-ke o demokraciji le slepilo za sloven ske politične analfabete in protiklerikal-ni siromak Herriot ie izgubil zaupanje SLS. Tudi angleška monarhija je izginila iz predalov škofovih listov, kakor hitro je sedel Stiepan Radič v zamreženi sobi. Včerajšnji «Slovenec» pa priobčuje v polemiki radi načrta zakona o osnovnih šolah beležko, ki znova na drastičen način dokazuje klerikalni «zapad nodemokratični« humbug. «Slovenec» piše, da ie sicer res, da imajo skoraj vse ostale evropske države nove in moderne šolske zakone, ki ostro odklanjajo konfesiionalno šolo, pravi pa, da se moramo Slovenci vendarle vprašati: cKaj pa brigajo novi dunajski, nemški, češki itd. učni načrti nas?» Če je drugod kaj pametnega, dobrega in naprednega, iz tega še ne sledi, da »moramo mi vse prav opičje posnemati. kar imajo drugod, ampak mi se moramo ozirati v prvi vrsti na to, kaj je za nas prikladno in dobro, kaj je tudi pri nas možno zaradi materijelnih sredstev in kaj ne. Mi n. pr. dobro vemo. da pojedo dobri delavci v Ameriki več mesa kot naši krompirja. Je-li mogoče tudi pri naši revni zemlji delavske mezde dvigniti na ameriško višino? Zaenkrat gotovo ne. Nobenemu Kitajcu m pride na um, da bi zahteval na Kitajskem uvedbo angleškega šolskega zakona . . .5 Tako se je klerikalna reakcija krepko odrezala, tista reakcija, ki med Siovenci iz demagogije že 6 let uganja največje politično pustolovstvo ter zahteva — ne oziraje se na prikladnost. dobrino in materiielno možnost — tudi najbolj nemogoče stvari in to prav po opičje. Samo še Eiflovega stolp*1 niso zahtevali klerikalci, da bi ga postavili pred očete Frančiškane, pa angleškega brodovia. da bi vozilo po Ljubljanici. Vse drugo so ljudem že dopovedovali, da je zanje vitalna in nujna potreba. Bili so še hujši od Kitajca, ki bi zahteval na Kitajskem uvedbo angleškega učnega zakona! Sedaj, ko gre zato. da se da slovenskemu ljudstvu z osnovno šolo. po možnosti najmodernejše in napopolnejše izobraževalno sredstvo za vzgojo njegove mladine in mladih državljanov, iščejo klerikalci vsakojakih jalovih iz. govorov. Neženirano priznavajo, da so za skrajno reakcijo v šolstvu, ker to odgovarja bistvu, jedru in ciljem kle-rikalizma. ki se ničesar tako ne boji kot svobodne in prave ljudske prosve-te. Kai bo Slovenec z dobro in tečno hrar.o, za njega je krompir! V času. ko imamo Slovenci v Ljubljani nniverzo in tehniko, ko ustanavljamo znanstveno akademijo, pač ne more biti nikogar. ki bi se smel izgovarjati, da nam materijalna sredstva ne dopuščajo za najboljšo in najvzornejšo osnovno šolo. Teh izgovorov bi zlasti klerikalci, ki neprestano trkajo na prša, da so prijatelji slovenskega kmeta, ne smeli poznati, ker naše podeželsko ljudstvo ravno tako zasluži in potrebuje dobrih šol. kakor meščani. Tudi bi ne smeli klerikalci nikdar pozabiti koliko denarja duhovščina potegne iz žepov našega ljudstva za najraznovrst-nejše potrebne in nepotrebne cerkvene in klerikalne propagandne namene. Sramota je za škofov list. ako se drzne pisati v XX. stoletju proti moderni osnovni šoli in to argumentira še z nedostatkom materijelnih sredstev. Za romanje v Rim je bilo takoj na razpolago več milijonov dinarjev, pa za atri-kanske zamorčke tudi, kaj ne? »Slovenec pravi, da naj pri nas delavec še naprej zavžije manj krompirja kot amerikanski mesa. pa zato meni. da se mora tudi slovenska deca na vse veke v šolah zalagati s srednjeveško klerikalno reakcijo, mesto s prebudljivo duševno hrano, ki napravi iz otroka človeka. Kakor je v moderni državi nujno. da ne jedo meso sami eni. Da naj so to tudi gospodje župniki, drugi pa še krompirja ne dovolj, ravno tako je tudi temeljna zahteva moderne demokracije. da da država narodu predvsem osnovno šolo. ki omogočuje slehernemu državljanu, da lahko na tej temeljni podlagi razvije svoje duševne sile do najvišje popolnosti. Konkordatska šola je bila in se v Jugoslavijo ne bo več vrnila! Danes začetek oficielnih pogajanj z radičevci Navodila g. Pašiča za pogajanja. — Zajedničarji odklanjajo udeležbo na pogajnjih. — Konferenca g. Pašiča z ministrom dr. Žerjavom. Beograd. 1. julija, p. Danes dopoldne ic Pavle Radič posetil Pašič.r kateresa je prosil, da bi se pogajanja z radikali pričela Propadanie italijanske Hre Lira js včeraj padla pod 2 Din. — Razburjenje v Italiji, nančni minister odstopi? Fi- i sebi člane direk-sirankc Gjuričiča, čimprej. Pašič mu je odgovoril, da se pogajanja že jutri lahko začno, ter je R.idiea napotil k Marku Gjtiričiču. Pavle Radič je obvesti! Pašiča o pismu, ki ga je poslal stricu Stepanu Radiču in v katerem je obvestil Stepana Radiča, da naj radičevci vodijo pogajanja z Narodnim blokom. Do nocoj Pavle Radič ni dobil odgovora od Stjcpana Ra-čiča. Nato je Pašič poklical torija vodstva radikalne Trifkoviča in Živkoviča. s katerimi sc je dolgo časa ražgovar.ial in jim da! potrebne instrukcije. Po vesteh iz radikalnih krogov je Marko Gjuričič dobil navodila, naj izjavi posl. Pavlu Radiču, da so mogoča pogajanja samo na podlagi razširjenja sedanje vladne kombinacije, to se pravi, da se ima vzdržati kompaktnost Narodnega bloka ne samo številčnost, temveč, da se ima vzdržati tudi celokupna politika Narodnega bloka. Ako sprejmejo radičevci te pogoje, se morejo pogajanja naglo zaključiti. Člani di-rektorija radikalne stranke so po konferenci s Pašičem imeli sestanek, na kateTem so razpravljali o tehničnem delu jutrišnjega sestanka z radičevci. Nocoj je bi! predhodni sestanek treh radikalnih delegatov in delegatov radičevcev pod predsedstvom Ace Stanojeviča. Po trditvi radičevcev po- ra- vlado, je cijalno politiko Gjuričiča. Beograd, 1. julija, p. Dejstvo, d dičevci tako forsirajo vstop v zelo poglobilo nasprotstvo med radičev ci in zajedničarji. Da daio duška svojemu nerazpoloženju. so zajedničarji danes izdali naslednji komunike: «V beograjskih listili so sc zadnje dni zopet pojavile vesti, da bodo zajedničarji vstopili v vlado (g. Polič kot minister pravde), pa se omenjajo razna imena in kombinacije. Iz krogov zajedničarjev sc te vesfi najodločneje demantirnjo in označujejo kot pooolr.oma izmišljene. Zajedničarji žele, da ostanejo povodom teh « pogajanj* izven vsake kombinacije^. Beograd, 1. julija, p. Danes ie dospel v Beograd z Bleda minister dr. Žerjav. Po povratku je najpreje konferira! s Sv. Pribičevičem. zatem pa je poseti! min. predsednika Pašiča. Beograd, 1. julija, p. Za jutri dopoldne ob 10. je napovedana seja radikalnega poslaniškega kluba, na kateri se ima nadaljevati razprava o agrarni politiki. Ker je prijavljenih sedem govornikov. se pričakuje, da bo razprava tra jala precej dolgo. Konferenca članov večine finančnega odbora Začetek razprave o amsndsnanih za dvanajstine. — Samostojni demokrati za upokojence ter iz Pačilo uradniških razlik.___V finančnem odboru podrobna razprava o orvem oddelku dva- najstin končana. Beograd, 1. julija, p. Dšfces dopoidne in popoldne so imeli sestanek člani ve- rnem ta sestanek uvod v pogajanja. Po trditvi radičevcev se ima prvi službeni sestanek radičevcev z radikali vršiti jutri, menda dopoldne v kabinetu ministra za so- Rim, 1. julija, k. Na italijanskih borbah ie lira danes ponovno zelo padla. Francoski frank, ki je včeraj zaključil s liS, sc je danes dvignil na 130.5, Italijanski konzuli, ki so začetkoma bili na 84, so padli na 82.3, so se pa kasneje popravili na 83.3. Na borzah, kjer kotira dinar, ki sc je očvrstil tudi v Curihu. je kurz dinarja posegel 50. Iz Trsta javljajo o velikem povpraševanju za de vi.7 o Zagreb in Beograd. ki pa je ni bilo skoro nič v prometu. Javnosti se polašča vedno večje vznemirjenje. Listi z vidno nervozrost-jo razpravljajo o padcu lire in ugibajo o vzrokih, ki jih iščejo deloma v inozemskih špekulacijah, deloma, zlasti opoziciionalni listi pa tudi v domačih političnih razmerah. Neki rimski list se trudi dokazati, da so ruin lire povzročili framszoni, ki hočejo s tem omajati Muxso:inijevo pozicijo, in se tako maščevati. ker je fašizem zavzel njim sovražno politiko. Zelo neugodno r.a borzo je vplivalo tudi poročilo, da so bila nenadoma prekinjena komaj začeta pogajanja med rtaiiio in Zedinjenimi državami glede ureditve vojnih dolgov. O vzrokih prekinjena ~i mogoče doznati ničesar. Z rezervo sicer, a z vso serijoznostjo beležijo listi danes tudi vest. da je stališče finančnega ministra Štefanija omn jano in da je treba vsak hip računati z njegovo demisiio. Finančno ministrstvo bo nato prevzel Mussolini sam. Kalfov o naši protestni noti Izjave v zunanjem odboru Sobranja. — Bolgarska vir,da negira v?e nase očitke in zatrjuje svojo korektnost. čine finančnega odbora, na katerem sq je razpravljalo o amatidmanih, ki so bili predloženi za zakonski načrt o proračunskih dvanajstinah. Odobren je bil naknadno kredit dva milijona dinarjev za pariško razstavo. Nato se ie razpravljalo o tem. da se potom proračunskih dva-najstin uveljavijo tarifne konvencije z Madžarsko. Razpravljalo se ie tudi o predlogu dr. Ljube Popoviča slede oprostitve taks in kazni za kuhanje žganja v letih 1919—1922 na ozemlju izven Srbije in Črne go-re. Posl. Juraj Demetrovič (SDS) je predlagal, da se odpustijo kazni za nedovoljeno sadenie tobaka pred letom 1924. O tem predlogu bo podala svoje mnenje monopolska uprava. Dalie se je razpravljalo o predlogu glede 60 milijonov dinarjev, ki se imajo dobiti vsled povečanja cene za sol. Demetrovič in Popovič sta zahtevala nai se ta svota pokrije iz cigaret, ne pa s povečanjem cene soli. Tudi o tem vprašanju naj se izjavi monopolska uprava. Odobren je bil dalie kredit en milijon dinarjev za popravilo cest v Srbiji in tri milijone dinarjev kot kredit ministra za poliedelstvo in vode kot nujna pomoč za poškodbe radi poplave in toče, kakor tudi suše. Ko sta v imenu kluba samostojnih demokratov dr. Svetislav Popovič in Juraj Demetrovič zahtevala od finačnega ministra, da v najkrajšem času reši vprašanje pokojnine kronskih umirovljencev. katera diferenca znaša največ šest milijonov dinarjev, ter da se odredi izplačilo razlike uradniških plač za sedem mesecev i>o novem uradniškem zakonu, ie poslanec Demetrovič naglašal. da je že skrajni čas. da se ti dve vprašanji regulirata. Demetrovič je svoj predlog energično podkrepil in o tem napravi! vprašanje. Finančni minister je glede uradniških pristojbin in pristojbin za umirovljence, kakor tudi glede razlike uradniških plač izjavil, da bo šel uradnikom v tem oziru na roko. samo da nun m poiskati pokritje. O tem bo konferenca jutri nadalievala razpravo. Beogrsd. 1. julija, d. Danes popoldne ob 5. nri se ie nadaljevala seja plenuma finančnega odbora, na kateri se je nadalievala specijalna debata o prvem oddelku zakona o proračunskih dvanajstinah. Prvi je govoril dr. Kumanudi. ki je zahteval poiasnila o Bleerovem posojilu, o produkciji soli. o odkupu tobaka, o nesorazmernem kreditu za vzdrževanje čet in o zaupnem kreditu ministrskega predsednika ter ministrstva za zunanje stvari. Za njim sta govorila Lorkovič in Joiič. ki sta kritikovala oddelek za oddelkom in katerima so odgovarjali ministri Pribičevič. Radojevič. Trifunovič in Stojadinovič. S tem ie bila končana spe-ciiahia debata o prvem oddelku ter ie večina glasovala za ves prvi oddelek. Za soecijalno debato je ostal še drug oddelek, ki se tiče pooblastil jHe finančnega zakona. V členu 7. finančnega zakona se predvideva, da se r>rirjrže v veljavi vse one finančne pooblastitve iz oreišnjih dvanajstin. ki so ostale v veljavi. Soiija, 1. julija, p. Bolgarski zunanji minister za zunanje stvari Kalfov je v parlamentarnem odboru za zunanje stvari podal svoj ekspoze o zunanji situaciji. Ko je govoril o korakih beograjske vlade povodom aretiranja podanikov Jugoslavije, je Kalfov izjavil, da je bolgarska vlada izročila jugosl. poslaniku Rakiču podroben odgovor o vseh slučajih, ki so bili navedeni v beograjski noti. Vsi jugoslovenski podaniki, ki so bili v Sofiji aretirani po atentatu v katedrali Sv. Nedelje, so bili izpuščeni razen ene osebe, ki je še zaprta, ki pa bo v kratkem času oproščena. Kar se tiče usode Arnavta, ki je tudi podanik naše države in o katerem se je smatralo. da je izginil je minister izjavil, da Arnavta niso aretirali ter da je bila odrejena stroga anketa, da se ugotovi, kdo je odgovoren, da je izginil. Minister Kalfov je izrazil upanje, da se bodo ukrepi, katere je jugoslovenska država ukrenila proti bolgarskim podanikom. v kratkem ukinili. Pretekli sta že dve leti. da ni bilo nobene pritožbe v tem smislu, da bi bili aretirani jugoslovenski podaniki. Bolgarska vlada jc obmejnim oblastvom dala stroge nared be ter takoj premestila odgovorne bolgarske uradnike. Ta ukrep ie dokaz o popolni lojalnosti bolgarske politike napram sosedom ter je tudi opomin obmejnim oblastvom, da strogo pazijo na obmejno cono. -3>S- Obnovite naročnino! Tudi Kmppove tvornice v krizi Berlin, 1. julija, s. Govorice o resnih tež» kočah Kruppovih tvornic. ki so se v zad* njem času razširile, se od poučene strani potrjujejo. Dejstvo je, da so bile Kruppove tvornice v zadnjem tednu radi pomanjkas nja denarja naravnost v brezupnem polo/a« ju. Govori sc, da so Kruppovc tvornice do* bile cd državne vlade 20 milijonov mark. vsled česar se je položaj nekoliko izboljšal. Mirovna pogajanja z Abd el Krimom? Parzt, 1. julija, z. Francoski odposlanec Maloy je odpotoval v Madrid, da se poga« ja s špansko vlado o gotovih posamezno« stih glede Maroka. Francija in Španija bo» sta v Madridu določili pogoje, ki bodo stava Ijeni Abd el Krimu, da pride do miru v Maroku. V Madrid je prispel iz Rifa. kjer se je dalje časa pogajal z Abd cl Krimom, tudi oficijozni agent španske vlade, znani milijonar in lastnik rudnikov, Echevarista. Sneg" v Švici Curih, 1. julija, s. v Švici so vse hribi do 1800 metrov zasnežen . Na Pilatu je 10 centimetrov, na Sentisu 30 cm snega. V ju. tranjih urah je bila temperatura blizu ničle. Tudi na Sv. Gothardu prevladuje megla ter mrzel veter. Temperatura je pod ničlo. Južne alpske postaje imaio v senci 20 do 33 stopinj. Vremenska katastrofa v Galiciji Varšava, 1. julija s. V Goliciji so- vse reke radi neprestanega deževja silno narasle. Visla in njeni pritok! so stopili iz bregov. Dnester je poplavil cele pokrajine. Odnesel je mostove ter žalil mnogo cest, ki leže več metrov pod vodo. Več vasi je bilo treba izprazniti. \ remenske katastrofe so zahtevale tudi mnogo človeških žrtev. V Jambolu je utonilo 15 otrok, ki so ravno hoteli preko mosta. Krakov, 1. julija, s. Zadnje dni je Visla v Galiciji silno narasla, tako da obstoji ves lika nevarnost. Visla narašča od ure do ure. Nižje ležeči de! mesta v centrumu jc že pod vodo. Visla je 5.70 m nad normalo. Iz okolice Krakova se javljajo strašne vesti. Mnogo mostov je porušenih, zlasti v okra. ju Bochnia. Železniška zveza LvovsKrakov se vzdržuje le na enem tiru. Vladna kriza na Portugalskem Lizbona, 1. julija, a. Vlada, k: teri ie predsedoval Guimaraes, je odstopila. Do demisijc je prišlo vsled tega, ker je parla« ment odklonil finančni program vlade. Od* stopajoča vlada demokratske stranke je bj=> la na krmilu od februarja t. 1. Podpis ameriško-msdžarske trgovinske pogodbe Budimpešta, 1. julija s. Po poročilu iz Washingtona je ameriško*madžarska trgos vinska posodba podpisana. Živahna razprava o tiskovnem zakonu Plenum zakonodajnega odbora je včeraj dopoldne i popoldne nadaljeval razpravo o tiskovnem zakonu. — Načelna debata končana. ; Reograd. 1. julija, r. Ob 9. dopoldne se je pričela seja plenuma zakonodajnega odbora. Takoj po končanih formalnostih se je nadaljevala podrobna razprava o tiskovnem zakonu in je prvi govori! dr. Kosta Kumanudi (dav.) obširno o predvojnem tiskovnem zakonu ter naglašal. da je bil tiskovni zakon vedno merilo politične svobode. Svoboda, liberalizem in svobodomiselnost oziroma reakcijonarstvo kake vlade se more presoditi po njenem tiskovnem zakonu. Naglašal je. da je ustava od I. 1888. ena izmed najnaprednejših ustav in sicer samo radi določb, ki so se tedaj sprejele glede svobode tiska. Sedanji predlog tiskovnega zakona je imenoval reakcijonartiega ter je govoril o določbah glede razširjanja listov, ki so prestroge za kaznjivo odgovornost. Nato ?e govoril dr. Ladislav Polič (zaj.), ki je kritikoval zakon z ustavnega stališča ter razpravljal o tem, kaj je svoboda tiska. Glede ekspozeja ministra dr. Srskiča je dejal, da je bil lep in zapeljiv, ima pa to pomanjkljivost, da je ostal golo besedilo. Ko je govoril o načrtu tiskovnega zakona v splošnem, je izjavil, da obstojata glede na ta zakon dva temeljna stališča in sicer angleško ter kontinentalno. Po angleškem naziranju svobode tiska sploh ni, vendar pa obstoja v Angliji tiskovna svoboda, ker more vsak Anglež svobodno delati to, kar ni z zakonom prepovedano. Vsak državljan, ki se pregreši proti zakonu, odgovarja sodišču. Tiskovna svoboda po men j a v Angliji, da more vsak državljan tiskati vse. o čemer misli dvanajst njegovih sodržavljanov, da re nasprotuje zakonu. Zatem je govoril o kontinentalni tiskovni svobodi, ki je bila prenešena iz Amerike 3n ki jc izražena tudi v naši ustavi. V tem delu njegovega govora je doš!o do incidenta. Klerikalec dr. Hohnjec je zaklical z ozirom na tiskovni zakon: «Ta otrok nima očeta, nihče mu noče biti za očeta!« Minister dr. Srskič je odvrnil: »Jaz sem mu oče!« Dr. Hohnjec je odgovoril: »Otrok je slab!« Culi so se glasovi: »Izgleda, da je bilo več očetov!« Nekdo pa je zaklica! iz opozicije: »Zato je otrok tako kilav!« (Veselost). V nadaljrem govoru dr. Poliča je došlo ponovno do raznih medk!icev. Končno je še govoril dr. Ilija Šumenkovič, ki je skuša! dokazati, da je predloženi zakon brutalen. Nato ;c b!!a dopoldanska seja zaključena in napovedana za popoldne. Beograd. 1. julija, p. Danes popoldne ie plenum zakonodajnega odbora nadaljeval svoje delo. Prvi je govoril dr. Gosar. Njegov govor je bil v toliko značilen, da je bil on prvi klerikalec, ki ie danes govoril v srbskem jeziku. Po govoru dr. Gosarja re poslanec Hohnjec predlaga!, da se seja prekine, ker se ima vršiti seja finančnega odbora. Predsednik odbora je odgovori!, da lahko vstopi namestnik, ako je kak član odbora zaprecen prisostvovati. Rizprav-!jalo se je o tiskovnem zakonn, katerega je kritiziral davidovičevec Dragutin Ranko-v!č. Odgovarjal mu jc poslanec viadne večine dr. Laza Markovič. ki je v svojem go-* voru naglašal, da govoji v svojem lastnem imenu, ne pa v imenu svoje skupine. Z njegovim govorom je bila zaključena današnja seja; prihodnja seja jutri dopoldne ob 9. Načelna debata jc končana ter imata govoriti samo še poročevalec manjšine dr. Zanič ter minister Srskič. Nato se bo glasovalo v načelu. Specijalna debata se bo nai-brž začela v pondeljek. Opozicija je pred-' ložila pismeni režime svojih zahtev za iz-premembe zakona. Po izjavi dr. Laze Mar-koviča se bo o teh predlogih vršila razprava. Delegati za med-parlamentarno konferenco v Washingtonu Beograd. 1. julija, p. Danes opoidne jc imel sejo odbor za interparlamentamo kon= ferenco v NVashingtonu. Seje se je udeležil tudi minister Marko Gjuričič. Sklenjeno jc bilo, da odpotuje na interparlamentamo konferenco v \Vashmgton pet poslancev in sicer trije zastopniki parlamentarne večine m dva zastopnika opozicije. Vladna večina je določila za svoje zastopnike dr. Vaso Jovanoviča. dr. Srgjana Budisav!jevita in dr. Velizarja .lankoviča. Nocoj je imel sejo Davidovičcv klub, ki je določil za svojega zastopnika dr. Vojo Marinkovida. Nato sc je vršila seja voditeljev opozicije, na katc = ri je bilo sklenjeno, da gre kot peti član naše delegacije v Washington dr. Ante Trumbič. Zatem so voditelji opozicije pro» testirali pri predsedniku skupščine Trifko< viču. ker sta se opoziciji priznala samo dva zastopnika. Znižanje izvoznih carin? Beograd. 1. julija, p. Danes popoldne je bila seja ekonomsko-iinančnega odbora ministrov, na kateri se je razpravljalo o izvoznih carinah. Razpoložen ie je bilo tako,-da se naj zmanjšajo izvozne carine tako, da bi se omogočil čimveč ji izvoz. Pričakuje se. da se bodo izvozne carine zmanjšale za približno 50%. posebno pa se polaga važnost za to. da se zmanjža izvozna carina iia živila in mesne izdelke. Odločitev še ni prišla, temveč sc bo o tem razpravljalo •na prvi seji ministrskega sveta. Potem se je razpravljalo o prodaji našega tobaka v inozemstvo. Sklenilo se je, da se v tem pogledu proučijo vse ponudbe. Tarifna pogajanja z Avstrijo Duaaj, 1. julija, k. >-Politischc Korrespo -deuz - doznava, da jc prispela na Dunaj švicarska delegacija radi nadaljevanja podajanj za trgovsko pogodbo z Avstrijo. Danes popoldne sc je vršila prva seja z avstrijskimi delesat'. Dalje je prispela na Dunaj jugoslovenska rfclegacija radi nadaljevanja pogajanj o sklopu tarifne- pogodbe z Jugo-s!a\ ii j. Pna plenarna seja je predvidena za jutri. Razkrinkana klerikalna demagogija Znano jc, da je takoj, ko jc izvedel za katastrofalno poplavo v Poljanski dolini, minister 2erjav izposloval v min. svetu pr« vo pomoč v znesku pol milijona dinarjev. Ko so klerikalci par dni na to vložili svoj predlog za državno pomoč, je finančni mi« nister v Narodni skupščini mogel izjaviti, da je vlada prvo podporo že dovolila. Kle« rikalcem je bilo seveda to skrajno neljubo, ker tudi elementarne nezgode presojajo sa« mo s strankarskega stališča in so začeli tr» diti, da minister dr. Žerjav za ponesrečen* ce ničesar storil ni. Nagromadili so proti dr. Žerjavu kopo nesramnih laži, samo da bi zabrisali med našim ljudstvom učinek nje gove zasluge za nakazilo podpore ponesrc« čencem. Vsaka laž pa ima kratke noge, zla« sti pri klerikalcih, ker so njihovo laži du» ševnim zmožnostim svojih voditeljev pri« merno najbolj neumne. In tako je moral tu* di »Slovenec® včeraj popraviti svojo laž in ugotoviti sledečo resnico: «Ni res, da sta gospoda ministra Pribičevič in dr. Žerjav dne 22. VI. t. 1. obstopila finančnega mini* stra, ko je prišel na sejo Narodne skupšči« ne in ga prosila, da naj v svojem govoru o nujnosti predloga jugoslovanskega kluba zaradi nesreče v Poljanski dolini omeni tudi ime dr. Žerjava; res pa je, da tega nista storila. Ni res, da se dr. Žerjav za nesrečo do po» slednjega trenutka ni zmenil; ni res, da se na seji vlade o njej ni govorilo, pač pa je res, da je dr. Žerjav, čim je v petek 19. t. m. dopoldne izvedel o nesreči, zahteval takoj od g. vel. župana ljubljanske oblasti po» drobno poročilo. Res je. da je še isti dan na seji min. sveta predlagal nujno pomoč za poškodovance; res je, da se je na tej seji govorilo o nesreči in podpori za poško« dovance vsled zahteve ministra dr. Žerjava; res jc da je še v petek dne 19. t. m. obve« stil minister dr. Žerjav županstvo v Žireh o svoji akciji: res je, da je g. minister dr. Žerjav svoj predlog za podporo poškodo« vancem ponovil na seji vlade v soboto dne 20. t. m. in v nedejo dne 21. t. m., na kar je ministrski svet na njegov predlog votiral pol milijona dinarjev podpore in torej ni res, da bi bil to storil g. finančni minister na svojo roko. Dalje ni res, da bi bil g. minister dr. Žerjav na omenjeni seji Narodne skupščine ogorčeno odgovoril: «Že šest dni se za stvar trudim«, marveč je res, da je na medklic poslanca dr. Korošca minister dr. Žerjav odvrnil: «2e od petka se trudim za to stvar, Vi pa ste se šele danes zganili.« General Pangalas o svoji politiki Sotrudnik' beogradske «Politike» Mi-Tosavijevič je posetil Atene in podal svojemu listu poročilo o intervjuvu, ki mu ga je dovolil Pangalos. Ker se nahaja vprašanje bodočih odnošajev med našs kraljevino in Grčijo v ospredju političnega zanimanja je umestno, da prinesemo ta razgovor v celoti. -Kakor sem že enkrat rekel* je govoril Pangalos, «poslednji dogodki niso bili niti državni udar niti revolucija. V celi Grčiji ie vladal popoln red. Nihče ni poginil, nihče ni ranjen. To kar smo izvršili mi, imenujem oboroženo manifestacijo naroda in vojske zoper vlado, ki se ni nahajala v skladu z javnim življenjem in njegovimi potrebami. To kar se je zgodilo pri nas, se dogaja tudi v drugih ustavnih državah. Kadar večina izgubi zaupanje drugega ustavnega faktorja, v našem slučaju predsednika republike, tedaj ta drugi faktor poveri vlado drugim možem v katere ima zaupanje. To se ie dogodilo meni". Ta oborožena manifestacija se je izvršila v miru. Bivši ministrski predsednik Mrhalakopulos se nahaja v svobodi in je še vedno šef svoje parlamentarne skupine. Jaz sem sestavil vlado in stopim pred parlament. Vladati hočem v mejah ustave in nadejam se. da bo večina glasovala za moio vlado. Sem prepričanja, da bo ministrstvo imelo za seboj veliko večino v narodu, da bo solidno in da bo znalo organizirati državo. Nimamo potrebe po avanturah in osvajanjih. Lotili se bomo posla, da preporod im o državo, uredimo vojsko in mornarico, da s tem zaščitimo zemljo in koristimo tudi svojim zaveznikom. Člani moje vlade so po večini oficirji v civilu. a jaz sem eden od onih častnikov. ki so se 1. 1914. uprli zoper kralja Konstantina in šli z vami (t. j. s Srbijo) v vojno zoper Bolgare in Nemce. Mi smo se takrat uprli zoper Konstantina, ki ni bil korekten proti vam. Dobro razumem skupne interese, ki vežeio naši dve državi. V tem igrajo neko vlogo tudi moja čuvstva. čuvstva vojaka. Pred dvema letoma sem bil generali-simus macedonske vojske in še tedaj sem stopil v prijateljske '-Klnošaje z vašim ministrom g. Baiugdžičem in z generalnim konzulom v Solunu g. Stano-jevičem. V onem času so se vršila pogajanja za vašo svobodno cono v Solunu. Tudi jaz sem takrat interveniral pri tedanji grški vladi in deloval, da se sprejmo zahteve grške vlade. Prva dolžnost moje vlade bo, da izgladi nesporazume in da obnovi prijateljske odnošaje z vašo zemljo in ostalimi balkanskimi državami.« Iz tega intervjuva bi se moralo sklepati. da želi Pangalos čim prej obnoviti pogajanja. Toda vkljub vsemu: umestna ie največja skepsa glede resnične dobre volje na grški strani, in slej ko prej ostaja domneva, da je ena glavnih točk Panglasovega programa: nepopustlji-vost napram Jugoslaviji V ostalem poročajo dopisniki iz Grčije. da se je prevrat izvršil zares povsem mirno in naglasa se. da se prebtftelitVV obnaša povsem pasivno ter da je sprememba vlade izključno delo vojaštva. Vse kaže. da si hoče Pangalos ustvariti v Grčiji sličen položaj kot Primo de Ri-vera v Španiji, pri čemer je važno, da je Pa njegovi strani tudi Konduriotis, predsednik republike. Najvažneje za na-daljni razvoj pa je. kako stališče zavzame napram temu parlament, ki se sestane te dni. Po svojem razpoloženju je sicer nasproten Pangalosu. toda vendar ni gotovo, kako se postavi napram njemu. ker je jasno, da ga čaka v slučaju opozicije razpust in nove volitve. Pred novo vladno večmo v Franciji? Pariz, 28. junija: Parlamentarni večini, ki vlada Francijo od volitev 11. maja lanskega leta, preti razcep. Notranja kriza, katera se že dalj časa s težavo zatajuje, je prvič izbruhnila ob padcu Herriotove vlade, ko je del radikalnih senatorjev odpovedal pokorščino šefu levičarskega karte-la radi njegove ponesrečene finančne politike. Tako je prišlo do velike vlade Pain-!ev«5-Briand-Caillaux, ki vsekakor pomeni dokajšnji obrat od skrajne levice k politiki zmernega centruma. Novi kabinet, ki je daleko samostojnejši od Herriotovega, ne uživa neomejnih simpatij oficijelnih socijalistov. To se ie hitro pokazalo. Prilikom prve maroške debate so zavzeli socijalisti stališče, ki pač odgovarja njihovi doktrini, ki pa se temeljito razlikuje od odločnega patri-jotičnega nastopa Brianda in Painle-včja. O maroški debati je »Jutro* svoj-čas obširno poročalo. Končala je z zmago vlade, ki jo je podprl dober del nacijonalnega bloka in z moraličnim porazom socijalistov, ki so ostali osamljeni in razcepljeni. Nasprotje med obema velikima skupinama levega bloka se je še poostrila prilikom zadeve volilne reforme. Radikali so se hoteli vrniti k glasovalnemu sistemu po arrondissementih. Imeli so zagotovilo socijalistov, da jih le-ti pri izvedbi volilne reforme ne bodo ovirali. Naenkrat pa so se socijalisti pojavili s svojo zahtevo po proporci-jonalnem volilnem redu. S tem je načrt radikalov padel. Da bi bila napetost še večja, so prišli socijalisti II. internacijonale na dan s predlogom 10 odst. konfiskacije kapitala, kateri se je novi finančni minister Caillaux z vso odločnostjo uprl. Iz tega razloga socijalisti odklanjajo finančno politiko Painlevejeve vlade in pri glasovanju o Caillauxovih predlogih pretekli teden smo v drugič doživeli zanimivi pojav, da so vlado kartela. katerega važen član so socijalisti. namesto teh podnrli republikanski demokrati, člani bivšega od levice toliko osovraženega nacijonalnega bloka. Pri sedanjem položaju se ne bi bilo čudit' če bi dejanjskemu stanu v zbornici in senatu sledila obnova vlade, ki bi se razširila na desno in bi bili socijalisti potisnjeni v opozicijo. Vendar je dotlej še daljnja pot. Predvsem ie treba pomniti, da je Painleve eden ustanoviteljev kartela levice. Njegovo prepričanje je. da javno mnenje dežele še ni zrelo za razpad kartela. To so potrdile občinske volitve. To se je pokazalo tudi oni teden v poslanski zbornici, ko je okrog 50 radikalov glasovalo proti vladi, a za socijalistični načrt premoženjske oddaje. Prekid s socijalisti bi danes vsekakor še omajal enotnost radikalne in radikalno-socijalist. stranke. Pa tudi oficijelni socijalisti si navzlic svojemu referendumu pri poslancih in vodstvu stranke, ki se je izrekel proti nadaljnji obvezni podpori Painlevejeve vlade, še ne upajo podati se v deklarirano opozicijo. Preveč koristi jim je prinesla politika levega kartela. Teh koristi so deležni še danes, čeprav v manjši meri kot pod Herriotom. Njim se zdi najprimernejša za enkrat, ako jim ne uspe spraviti na površje vlado Herriot II.. ona taktika, ki so jo imeli pred vojno, ko so pod Jauresovim vod-stvom od časa do časa. od slučaja do slučaja neobvezno podpirali radikalno vlado. Tako je v Franciji pričakovati v bližnji bodočnosti še večkrat, da bodo socijalisti. člani kartela. glasovali proti kartelovi vladi, podprli pa jo bodo nasprotniki iz nacijonalnega bloka. Praznik demokratske misli v Litiji Letošnji Vidovdan lahko imenujemo praz nik demokratsko misli v Litiji. Iz vseh kra« jev so prihiteli ta dan somišljeniki in so bili predloženi računi o delovanju krajevnih or« ganizacij. Dopoldne se je vršil v gostilni pri Mešku dobro uspeli občni zbor litijske krajevne organizacije, na katerem je poro« čal tudi delegat iz Ljubljane, g. Janko Bla« gajne. Vsa poročila so bila sprejeta soglas« no. Novi odbor se konstituira na prvi od« borovi seji. ter je najboljše jamstvo, da bo doživela demokratska misel v litijskem okraju še večji razmah. Predsednik odbora je nadpoštar v pokoju g. Franc Kolbe. Poročila okrožnega tajništva kakor tudi ostalih krajevnih organizacij so nadvse raz* veseljiva. Preko okrožnega tajništva in pi« sanie krajevne organizacije v Šmartncm je bflo vloženih nežtrto prošenj in pritožb. Krepke in močne krajevne organizacije so za nas znamenje lepše bodočnosti. Le tako naprej in zmaga bo gotova! V najkrajšem času se ustanove še tri nove krajevne or« ganizacije. Tudi mladinska organizacija «Edinost» se pod predsedstvom marljivega predsednika g. Rudolfa Jclnikarja krasno razvija. Poročilo delegata iz ccntralc g. Jan« ka Blagajne, jc bilo z odobravanjem spre« Ob 3. popoldne sc ie vršila prosta za> , bava in zbor krajevne organizacije na vrtu g. Jelnikarja v Gradcu pri Litiji, "kjer so pred kratkim ustanovili novo krajevno or» ganizacijo, ki sc pod predsedstvom g. Ro« tarja prav krepko razvija. Veličastni zbor jc otvoril g. Rotar, nakar jc g. Blagajne v krasnem govoru podal sliko našega notra« njega političnega položaja. Po zboru so za« igrali tamburaši ^Edinosti«, g. Jclnikar pa je potregel z dobro kapljico in pečenim koštrunom. Nekoliko jc motil blagoslov z neba, vendar pa smo pričakali, da se je nebo zjasnilo, nakar se jc nadaljevala vese« lica. Člani krajevnih organizacij so si brat« ski stisnili roke ter se razšli v najlepšem soglasju na novo delo za demokratsko stranko. Politične beležke -f- Škoiova zasluga. »Slovenec* pri vsaki priliki povdarja. kako velike zasluge za slovenščino si je stekel ljubljanski škof in ž njim klerikalna stranka, ker «se je takrat ko je nemščina povsod prevladovala, odločil sezidati šentviško klerikalno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom.« Kakor vse, kar klerikalec reče in trdi. tako je tudi ta konstataci.ia polna neiskrenosti. Ljubljanski škof šentviške gimnazije ni zato ustanovil, da bi postavil proti nemški srednji šoli slovenski učni zavod, temveč jo je gradil kot centralno klerikalno vzgaiališče, ki naj predvsem zasigura in pripravi naraščaj za duhovniški stan. Da v svojem zasebnem zavodu, ki ga je gradil z denarjem slovenskega ljudstva ni mogel dati nemščini prednost pred slovenščino je samoposebi umevno. S prostovoljnimi orispevki Slovencev se vendar ni dala ustanoviti nemška gimnazija! Glavna stvar pri ustanovitvi škofovih za\v>dov je bila torej klerikalno politična, slovenščina kot učni jezik na je »silam prilika« imela od tega dobička. + Vse samo «proučavanje terena«. Včerajšnji »Hrvat* poroča iz Beograda, da je pač došlo med posamezni radikali in radičevci do stika, da pa oficijelnih razgovor doslej ni bilo in da se bržkone tudi kmalu ne bodo začeli. Radikali hočejo namreč po zatrdilu »Hrvata^ proučiti najprej razpoloženje pri vseh skupinah in tudi v radikalnem klubu samem ni en^dušnosti v tem pogledu. Med radikali obstoji močna skupina, ki vzdržuje Pribičeviča in samostojne demokrate na vladi. K tei skupini prištevajo bosanske in vojvodinske radikale, ki smatr?io svoje lokalnopolitične interese s sedanjo koalicijo najbolje zavarovanje. «Rp'at« >pada glede »sporazuma« oči-vidnr mod neverne Tomaže. -f- Prvo razočaranje za g. Puclia. — Zagrebški »Jutarnii list» priobčuje kom-binaoijo o zasedbi ministrskih port-feliev z radičevci. Piše. da prevzame poijeprivredo Pavle Radič, agrarno reformo dr. Šuperina. socijalno politiko dr. Krajač. narodno zdravje ali pošto dr. Nikič. »To se može spomenuti mi-mogred. pošto to Čitavo pitanje — kako se pouzdano saznaje — još nije stvarno dodirnuto ni u pogledu ličnosti. a ni u pitanju resora» dostavlja omenjeni list. Pri tej kombinaciji ie za Slovence samo to interesantno, da ne najdemo med radičevskimi ministrskimi kandidati g. Puclja. dasi že vrabci po Kranjskem čivkajo, da je SKS prešla v radičevstvo samo zato. ker je gospod Pucelj donovedal svojim zaupnikom, da bo SKS igrala v slučaju RR-režima važno vlogo v vladi. 2e sedaj je videti, da bodo radičevci porabili g. Puclja za vezanje opank. vlada pa bi ostala samo njim. Vest «Jutarnjega lista* je za gospoda Puclja in njegove zaupnike prvo razočaranje, druga in še mnogo večja pa šele pridejo. -f- Dvojna roka. Včeraj je torej zagledalo beli ljubljanski dan novo glasilo Pucelj - Prepcluhove Zveze slovenskega kmetskega ljudstva z Imenom »Kmetski list« in z radičevsko stilizi-ranima poetično in slovniško lepo Izpeljanima gesloma: »Kmet delavec In obrt nik — naj bodo narodu vodnik« ter: «Vsakdo uživaj vse sadove svojega dela in marljivosti...» Glava, format, letnica in številka nasledujeio bivše Puc-lievo glasilo .pa tudi vsebinsko je videli pretežno udejstvrvanie Pucljevih oprod. Osobito pa se v »raznih političnih vesteh« opaža značilno pisarjenje dvoine roke. Pucljevi oprode navijajo v prvi in drugi beležki trapasto lajno o ministru Žerjavu, Thurn - Taxistt. demokratski strahovlad', o demokratar-°kih nasilnikih, culuknfrih In premogar-iih — nadaljnje beležke pa je napisal gosood Prepeluh, sicer z niemu lastno logiko, toda ne rovtarsko. kakor Pucljevi oprode prakticlrajo pisarijo za slovenskega kmeta. Ni jih izpametovalo. da je slovenski kmet in obrtnik začel odločno odklanjati njihovo puhlo in oraznoglavo robantenje. Ako bo vstop g. Puclja pod komando g. Prepeluha imel to posledico, da g. Prepeluh polagoma ukroti žumalijo. ki je dosedaj raz sajala po predalih »Km. 1.» bo «Zveza km. lj.» imela vsaj en pozitiven uspeh. -f Beograjski listi o položaju. Včerajšnja ^Politika« in »Vreme* pišeta, da se pogajanja med radičevci in radikali nikakor ne vrše gladko in obstoje velike težkoče. »Politika« omenia kot eno teh težkoč. da so radikali zahtevali na me-rodajnem mestu jamstvo, da bi bili zavarovani. ako bi došlo pozneje do razkola med niimi in radičevci. »Vreme* zopet trdi. da na eni strani otežkočaio sporazum samostojni demokrati, največjo težkočo na da tvori oseba Sriepana Radiča. Radičevci skuša'o rešiti Sticpa-na Radiča odgovornosti ter ga obdržati na čelu :;vo'e stranke, toda radikali nimajo namena, pomilostiti St. Radiča i .i ostale prvake HRSS, ter hočejo, da pri-. dejo pred sodišče. * Vreme* pravi, da bi bilo nekoliko neprijetno, ako bi sedeli radičevci v vladi, njihov vodja Pa v ječi. ko vendar ne smejo brez njegovega dovoljenja ničesar podvzeti. -f Trla baba lan, da joj prodje dan — pravi srbohrvaški pregovor in se nanaša na zagrebški «Obzor«. ki je z obema rokama popadel smešno verzijo o Pri-bičevičevem pismu na Pašičevo adreso. »Obzor* piše cel uvodnik, naziva pismo za »propisni ultimatum« in ga obeležuje kot »izredno zanimiv dokument za ocenjevanje politične situacije, gotovo enak ( nirn lakmusovim papirjem, ki služijo za ugotavljanje situacije pri različnih kemičnih produktih...» Vpraša se samo, kakšni papirji in dokumenti bi mogli najbolje ugotoviti situacijo v starih »Ob-zorovih* možganih. + Zmešana opozicija. Kako je opozi-cijonalni tisk desorijentiran in kako je opozicija zmešana v pojmovanju politič nega položaja, je najbolje razvidno, ako se primerja pisava opozicijonalnih listov. Tako poročajo beograjske »Novosti«. da so pogajanja med radikali in radičevci Izmišljotina vladnih organov, ki sipljejo s tem pesek v oči javnosti in zasledujejo osebne zahrbtne namene. Glasilo zemljoradniškega kluba, katerega član je tudi g. Pucelj trdi, da vladni organi že tedne in tedne spuščajo v svet vesti o nekih pogajanjih o sporazumu. dasi je ravno nasprotno res, na drugem mestu pa piše. da je Pribičevič razburjen vsled poteka dogodkov poslal na Bled dr. Žerjava, da bi popravil položaj, če je mogoče. Res čudna logika! Ljubljanski škofov list verno in dobesedno ponatiskuje te čudovitosti. povrh pa poroča, da so radičevci zelo optimistično razpoloženi, toda da Pašič demantira vse vesti o kakih izpre-membah. Obenem navaja »Jutarnji list* glasilo zagrebških židov, da so se po-gajania za sporazum med Hrvati in Srbi začela oficijelno in javno in radičev-ski »Dom« naznanja celo. da bo dne 6. julija že nova radičevsko - radikalna vlada. Kdo ima sedaj prav! Naše mnenje je. da naj se o tem pomenijo opozi-cijonalci sami med seboj. Tihotapljenje z eškijo Sarajevo, 28. jtmija. Beseda »eškija* je pri nas popolnoma nepoznana, zato pa je tem bolj znana na našem jugu. kjer ima prav poseben čar. Eškijo ali škijo imenujejo tam oni tobak, ki ga je seljak skrivoma pridelal in finančnim oblastem prikril, ga nato skrivoma zrezal ali »skrižal* ter ga skrivoma prodaja. Oni. ki misli, da je eškija slab. debelo zrezan tobak in da Je poraben največ le za pipo. se pošteno moti. Eškija je navadno zrezan tako na drobno kakor fini erarični cigaretni tobak. Posebno Hercegovci so priznani mojstri v »križanju*. Oni zrežejo eškijo ta':o na drobno, da ga more samo Izvežbano oko razločiti od erarskega tobaka. V Bosni in Hercegovini se kadi baje skoro več eškije nego monopolskega tobaka. Ni samo razlika v ceni — kilogram fine eškije stane povprečno 80 Din — ono kar vleče kadilca, da Išče škijo, večina kadilcev eškije trdi. da ima ta tobak mnogo boljši »miriš* (vonj) in boljši okus nego tobak iz trafik. Koliko je tu vmes domišljije in koliko strasti do prepovedanega sadu. je težko reči. dejstvo pa je. da mnogi kadilci drugega tobaka nego eškijo kaditi ne morejo. Promet z eškijo je strogo prepovedan in vsak prestopek se Izza I. aprila 1924. ne kaznuje samo z denarno glo. bo. temveč tudi z zaporom od enega dne do enega leta. Kaznjiv pa ni samo oni. ki eškijo proda, ampak tudi oni. ki tak tobak ima. pa naj si ga je dobil od kogarkoli in kakorkoli. Kdor ima več nego 5 gramov, se kaznuje najmanj z globo 150 Din in enim mesecem zapora. Preprečevanje tihotapstva z eškijo pa ni lahko, ker tega tihotapstva nikdo ne smatra za nečastni posel, temveč prej skoro za hvalevredno opravilo. So ljudje, ki se stalno bavijo s tihotapstvom te vrste. Običajno se združijo v večje »družine«, pa gredo skupaj po tobak. Včasih ti ljudje ne nosijo tobaka na svoj račun, temveč so za ta posel plačani na dan kakor drugi težaki. Tako je do pred kratkim pošiljal neki bivši orožniški okrajni stražmo.ister Hejhal v Sarajevu teden za tednom svojo »družino*, obstoječo iz desetih nosačev v sela pri Mostaru po tobak. On sam ni nikdar nosil eškije. temveč se je po nakupu s prvim vlakom odpeljal iz Hercegovine v Sarajevo, kjer je imel svojo privatno tobačno tovarno. In je tobak rezal, pakatiral in prodajal skoro tako. kakor se to vrši v državnih tobačnih tovarnah. Delal je tako rafini-rano. da mu finančni organi dolgo niso mogli do živega. Toda končno je prišla vrsta tudi nanj. Nekega lepega dne v letošnji spomladi je finančna kontrola zaprla njega in vseh deset pomaga-čev. Nič mu ni pomagalo, da je pri preiskavi prav vse tajil in da pri konfrontaciji ni hotel poznati niti enega svojih »sotrudnikov*. Obsojen je bil na veliko denarno globo in eno leto zapora, dočim bodo morali pomočniki sedeti no tri mesece. Še ni bila zaključena preiskava proti Hejhalu. že je celo Sarajevo razburila nova cškijska afera. Finančna kontrola je odkrila v skladišču na kolodvoru dva zaboja od sladkorja, ki sta došla iz Zitomisliča v Hercegovini napačno deklarirana in napačno nastavljena. Mesto papirja je bilo v njima A2 kg najfinejšega cškijc-flora. Zaradi tega .so zaprli najprej magacinerja nato pa šc pet drugih železniških uradnikov. Toda stvar s tem šc ni bila končana. Pri preiskovanju te zadeve so finančni organi odkrili še celo vrsto drugih raiiniranih tihotapstev, ki so se vršila s pomočjo železniških uslužbencev. Preiskava, ki jo vodi oblastni inšpektor finančne kontrole za Bosno in Hercegovino gospod Rado Durakovič osebno z največjo energijo, je med drugim n. pr. pokazala, da so pošiljali hercegovski železniški uradniki eškijo v plombiranih pločevinastih kasetah, v kateri so od direkcije prejeli železniške karte, pod uradnimi naslovi v Sarajevo. V tej zadevi so zaprli doslej skupno 24 oseb. med temi 11 železniških uradnikov. Preiskava se tako rekoč noč in dan s polno paro nadaljuje in pričakovati je baje še senzacijonalnih aretacij. Sporcdno z železničarsko tihotapsko afero je sarajevska finančna kontrola odkrila še celo vrsto drugih tihotapstev s tobakom, cigaretnim^ stročnicami. saharinom in tudi s falzificirani-mi barnderolami za cigaretni papir. Sarajevsko časopisje, ki skoro dnevno poroča o kakem novem tihotapstvu, priznava, da je sarajevska finančna kontrola s svojimi številnimi odkritji dokazala, da je. osobito v zadnjem času na vrhuncu svoje naloge. Posebno zanimivo je bilo odkritje tihotapske »družine«, ki jo je vodil musliman Ibro Zametica. Ta človek se bavi s tihotapstvom že od svoje zgodnje mladosti. Pozna vsa taina pota in steze, ki vodijo iz Hercegovine preko Ivanjplanine in Bjelašice v Sarajevo. Zametica si je znal pomagati na najrazličnejše načine. Če mu je že trda predla, ni se pomišljal izdati konkurenčno »družino*. samo da je svojo srečno prepeljal preko gozdov in planin. Tako je Zametica tihotapil leto za letom in le prav redkokrat se mu je posel ponesrečil. Toda letos Zametica nima sreče. Najprej so ga zaprli kot člana Hej-halove »družine*, pred par dnevi pa so pri njem našli finančni organi zopet večjo količino nerezane eškije. Ko je videl Zametica. da mu vse tajenje nič ne pomaga. Je priznal svoj greh in izdal svoje tovariše. Finančna kontrola je bila mahoma »mobilizirana* in pet močnih patrulj je naenkrat obkoliko hiše osumljencev. Pri večini se je našel tobak, toda tudi onim. pri katerih se ni našel, menda to ne bo nič pomagalo, ker je — kakor čujemo — zoper nje zbranega preveč drugega obtežilnega materijala. V vseh tihotapskih aferah skupno je v Sarajevu zaprtih sedaj nič manj nego 30 oseb. V prihodnjih dneh se pričakujejo nova senzacijonalna odkritja. Preiskave se ne bodo ustavile niti pred cerkvenimi pragi. Pripomba nredntštva: To poročilo našega sarajevskega dopisnika je bilo odposlano še preden je bila odkrita tvornica tobaka v jezuitskem samostanu v Sarajevu, o kateri smo včeraj na kratko poročali. Smrt vojvode Ilije Pandurskega 2e včeraj smo na kratko pore da je bil na Vidov dan v Maleški plan-ni pri Štipu ubit sloviti srbski komitski vojvoda Ilija Pandurski, ki je bil še pred nekaj leti eden najodličnejših članov bolgarskega makedonskega komiteja. Smrt priljubljenega vojvode, ki ie bil tamkajšnjemu prebivalstvu najkreokej-ša opora proti napadom bolgarskih ko-mitašev. je izzvala med prebivalstvom veliko vznemirjenje in ogorčenje. Atentator je po svojem zločinu očividno po begnil na Bolgarsko. Vojvodo Pandur skega je po dosedanjih ugotovitva" ustrelil član njegove lastne komitsk. čete. Rista Vandjelov. ki je bil svoje-časno tudi bolgarski komitar, kar je v srcu ostal še danes. Pred nekaj tedi je Vandjelov ves razcapan in sestrada; pribegnil na naše ozemlje. Izjavil je našim oblastim, da je pobegnil iz Bolgar ske iz strahu pred smrtjo in pravil med drugim, da so ga bolgarski komitaš mučili, mu poklali rodbino ter uničil; sploh vse. kar je imel. Dobil je baje ukaz. da izvrši razne zločine, kar pa jt odklonil. Sedaj da ima samo eno želio. da se osveti onim. ki so upropastili njega in njegovo rodbino. Na ta način se je Vandjelski v resnici vtihotapil v komitsko četo vojvode Pandurskega. z načrtom, ki ga je te dni tudi izvršil. Še pred nekaj dnevi je Vandjelov obvestil bolgarske komitaše. da si je pridobil neomajno zaupanje Pandurskega. Takoj nato so vpadle na naše ozemlje tri bolgarske komitske čete. obstoječe iz 165 ljudi, ki pa so jih naše obmejne čete deloma uničile, deloma takoj pregnale čez mejo. Pri preganjanju so neumorno sodelovali tudi komitaši vojvode Pandurskega. Namen vseh teh napadov je bil. da se Vandjclovu nudi prilika, da izkoristi spopad in izvrši ukaz. ki ga je dobil od makedonskega komiteja. Na Vidov dan je legel Pandurski r svojo četo po celodnevnem in nočnei.. preganjanju bolgarskih komitašev k pc-počitku. Vandjelov se mu je ponudil, a bo na straži, čim je Pandurski zasp; in istotako njegova četa. je Vandjelo takoj pobral puške in bombe in ji. skril v neki grm. Nato se je vrnil te ubil Pandurskega, nakar je pobegni preko meje. ki je bila oddaljena koma; 7 km. KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kupuje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dom. Na grobovih francoskih vojakov v Beogradu Vrsto svečanosti na čast Francoske, ki bodo trajale celili 14 dni. je otvorila v nedeljo spominska svečanost na grobovih francoskih vojakov v Beogradu, ki so v svetovni vojni padli v boju za obrambo Srbije. Ogromno število prebivalstva ie ta dan prihitelo na grobove francoskih vojakov, da se poklonijo manom herojev zavezniške države, ki so pod zidovi Beograda, daleč od svoje domovine, žrtvovali svoje življenje za čast in svobodo našega naroda. Svečanosti so se udeležili med drugimi: pa-trijarh Dimitrije, katoliški nadškof Ro-dič. židovski veliki rabin Alkalaj. ministri Pribičevič, Tritunovič it! Gjuričič. celokupni diplomatski zbor, zastopniki Invalidov, dobrovolicev, rezervnih oficirjev in bojevnikov, člani narodne obrane ter ženskih korporacij. Vence so položili vlada, skupščina, invalidsko udruženje. odbor za postavitev spomenika hvaležnosti Franciji, iugoslovenski in češkoslovaški Sokoli ter več ženskih udruženj. Godba kraljeve garde ter oddelki armade in Sokolov so izkazali s svojo navzočnostjo padlim francoskim junakom dolžno čast ter dali svečanosti še poseben značaj. Ob 11. dopoldne ie katoliški nadškof Rodi6 ob številni asistenci daroval pred improviziranim altarjem v bližini velikega belega spomenika žalno daritev, pri kateri je muzika kraljeve garde svi-rala tužne melodije. Nato je imel pravoslavni patrijarh Dimitrije v spomin francoskih herojev krasen govor, ki ga je zaključil z besedami: «Skupno prelita kri bo za večno spajala naš in francoski narod.» Za njim je židovski veliki rabin na kratko daroval hebrejsko blagodare-nie. Končno ie francoski poslanik v Beogradu g. Grenard v lepem nagovoru na številno občinstvo naglašal, da bodo vezi, stvorjene za časa skupnega boja za obrambo in osoboditev domovine, ohranjene tudi za bodoča pokoljenja in se zahvalil za čine pietete izkazane njegovim sorojakom. letu devet znanstvenih publikacij. Nato je čital akademik dr. Gorjanovič predavanje «Hrana in spodnja čeljust fosilnega in recentnega človeka.» Predavatelj je povdarjal. da krapinski in heidelber-ški človek nista bila mesojeda, temveč sta se hranila z rastlinsko hrano. Akademija se jc oddolžila spominu nekdanjega urednika srbsko-hrvatskega slovarja Gjura Daničiča in se je spomnila tudi letošnje tisočletnicc hrvatskega Jugoslovenska Akademija v Zagrebu te imela v soboto, dne 27. junija svečano sejo, kateri je prisostvovalo številno občinstvo. Udeležili so se ie med drugim: veliki župan zagrebške oblasti dr. Zuccon. generali Uzun - Mirkov ič, Maleševič in Veševič, mnogo vseučiliščih profesorjev, zastopniki kulturnih zavodov i.i drugi odličnflti. Predsednik Akademije dr. Manojlovič, ki ie otvoril zborovanje, je najprej opravičil odsotnega nadškofa dr. Bauerja. ki ie bolan in zadržan. Razvil je sliko Akademije v prošlem letu. Povdaril je. da kljub neprijetnemu položaju gleda Akademija v boljšo bodočnost. Zavod je stopil 1. 1912. v stik z Akademijo v Pe-trogradu, 1. 1920. pa s Češko Akademijo v Pragi. Zelo važni so stiki Akademije z Mednarodnim udruženjem Akademij v Bruslju, kjer so včlanjeni slični zavodi sedemnajstih držav. Po nalogu tega Mednarodnega udruženja Akademij se baš sedaj razpravlja o delu Akademije v Zagrebu in Beogradu na polju arheologije in zgodovine. Eden najvažnejših dogodkov v Akademiji tekom zadnjega poslovnega leta je šele nedavno dovršeno potovanje strokovnjakov po našem Jadranu, kjer se ie proučevala naša morska flora in fauna. Dr. Vouk je prečital tajniško poročilo. iz katerega izhaja, da je Akademija v nepovoljnem stanju glede gmotnih sredstev. Zavod ie izda! v zadnjem ksander. Svečanost se je zaključila z govori in znanstvenimi demonstracijami. Motorni dirkač Jerkal umrl Maribor. 1. julija. Poročali smo že. da je pri nedeljskih motociklističnih dirkah v Mariboru težko ponesrečil tekmovalec Jerkal. Njegov padec s kolesa pa je bil usodnejši, kot se ie prvotno zdelo. Jerkal si je namreč pri padcu zbil tudi nosni koren, ki ie bil potisnjen prav v možgane. Radi infekcije iz nosa ie dobil vnetje možgan in ie na tem danes zjutraj umrl v mariborski bolnici. Zadnji dan je ležal že v nezavesti. Tragična usoda mladega Jerkala je vzbudila ne samo v športnih temveč tudi v vseh ostalih krogih obče. sočutje. Bil je šele 23 let star in izboren športnik. Izgleda, da je postal poleg mladostne zaupljivosti v svojo moč in spretnost žrtev kupčijskih ciljev svoje firme. Bil ie namreč uslužben kot mehanik pri neki zagrebški tvrdki, ki mu je baje obljubila kot nagrado novo motorno kolo. če zmaga pri tekmi s tipom tvrdkinega motornega kolesa, da bi mogla tvrdka to izrabiti v reklamne svrhe, kar .ie običajno pri podobnih tekmah. Jerkal se je res dal zapeljati po tej vabi. Publiki je usodno nedeljo kar sapo jemalo, ko je gledala, kako ie Jerkal gonil motor na življenje in smrt. Pri ovinku je zdrknil s tira. prodrl platneno ograjo in zunaj na travi v polnem tempu treščil z glavo na tla. Rešilna postaja ga je takoj .lato obvezala, nakar je bil prepeljan v mariborsko bolnico. Danes je prispel v Maribor Jerkalov brat in odredil, da prepeljejo truplo nesrečnega tekmovalca jutri v Zagreb, kjer bo pokopano. V soboto pred Vidovim dnevom so bile otvorjenc vse triglavske planinske postojanke: Staničeva koča. Aleksandrova koča in Triglavski dom na Kredarici. Že prvi dan triglavske planinske sezone so bile vse koče polne navdušenih planincev. Med prvimi turisti je bilo tudi mr.ogo Zagrebčanov in to članov planinskega društva «SIjemena». V soboto ie bilo vpisanih v Staničevi koči ____ , 22 planincev in od teh 9 iz Zagreba. kraljestva in prvega kralja Tomislava, j na Kredarici ie bilo 46 planincev in od katerega naslednik je danes kralj Ale- j teli 13 iz Zagreba. Hrvatski turisti so bili od slovenskih tovarišev toplo pozdravljeni. V nedeljo zjutraj so dospeli na Kredarico tudi člani <^Ska!e». ki so izvajali vaje na skijih. kakor sredi največje zime. — Dopoldne je imel na Kredarici službo božjo kaplan Gabrovšek. kateri je prisostvovalo kljub mrazu mnogo turistov. Sveži snežni zameti povzročajo planincem mnogo neprilik. V soboto zjutraj se ie pripetila nekemu zagrebškemu planincu nesreča, ki bi imela lahko težke posledice. Dva Zagrebčana sta se v spremstvu vodnika g. Josipa Copa podala no Tominškovi poti na Kredarico. Pot je bila precej zasnežena in so morali turisti s cepinom delati stopinje v j sneg. Na najbolj eksponirani točki — na snežišču pri znanem Oknu — se ie zagrebškemu turistu vdrla zadnja stopinja in nesrečnež je zdrčal po snegu in takoj izginil izpred oči svojih tovarišev. Oba tovariša, ki sta že preprečkala strmo snežišče. sta bila vsled te nezgode silno preplašena in prepričana, da je nesrečnež po snežišču in skalovju strmoglavil v prepad. Vodnik Cop se ie nato spretno spustil po snežišču navzdol in k sreči opazil ponesrečenca, ki je po golem naključju obtičal na strmi skali. Vodnik je naglo spustil vrv v nižino ter potegnil tovariša zopet na pot. Nesrečnež pa je vsled padca dobil več močnih poškodb, tako da je krvavel na glavi in na kolenih. Seveda ie nato kljub poškodbam nadaljeval pot na Kredarico. kjer so mu zbrani turisti nudili potrebno pomoč in mu čestitali na srečni rešitvi. Omeniti moramo še. da je vrh Triglava zaenkrat še popolnoma nedostopen in se tudi naši najdrznejši turisti niso mogli povzpeti niti do Malega Triglava. Od Kredarice naprej je vse globoko pod snegom. Snežni zameti v Julijskih Nesreča na Triglavu. — Vrli Triglava nedostopen. Naš sivi Triglav gotovo že mnogo let ni imel koncem meseca junija tako veličastne in zanimive zimske slike, kakor te dni, ko je bil Vidov dan pravi Božič na Triglavu. Številni turisti, ki so te dni posetili Triglavsko pogorje, pripovedujejo, da ie na Triglavu močno snežilo in da je od višine 1800 metrov naprej vse pogorje pod snežno odejo. Velik del triglavskih poti skozi Krmo, Kot. Prag, Velo polje in mimo Sedmerih triglavskih jezer ie pokrit s svežim snegom prav do vrha Triglava. Podnevi se vlečejo skozi pogorje skoraj neprestano puste megle, ki jih spremljajo mrzli vetrovi. Turisti naglašajo. da je padlo na Triglavu baš te dni nad 1 m svežega snega, ki je pokril ves ledenik in napolnil vse razpoke pod Malim Triglavom. Tudi mnogo železnih klinov in žic je tod snegom. Tominškova pot in pot skozi Prag sta močno pod snegom in dostopni le za izurjene turiste. Razen Triglava so seveda tudi ostali vrhovi Julijskih Alp pod snežno odejo in nudijo ob lepem vremenu naravnost čarobno sliko. ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: 4., i/s8. in 9. uri Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Izvrstna veseloigra V glavnih vlogah: Winierstein, Ferd. v. Alten, Jak. Tiedtke. Vas zabavajo in razvesele s svojo naravno komiko. Izven programa: Saumm^-Iaursa? 21 ia 22. barvaste h 2 o-jratollra Dixi 85'— barvaste a 2 ovratnika Din 110'— kole isrsa Din 93*— Pašama češke BI* 95* —1!55*— Elsbe iirn^l Bša 4 s'— T etra hia£e Sta 60 — Hsfrsr £eSro blago! P. Uubfjana. Mariborski Indijanec zopet doma Maribor. 1. julija. V pondeljkovem «Jutru» smo javili, da ie odpeljal cirkus Kludskv iz Maribora 12 letnega Frana Rogliča, ki je bil dodeljen četi Indijancev. Včeraj se je ta nadebudni Indijanec v spremstvu svoje matere Marije Roglič srečno vrnil v Maribor. Za svojo vrnitev se ima zahvaliti ljubljanski gledališki igralki, ki stanuje v hotelu L!oyd. V istem hotelu so ložirali namreč tudi cirkuški Indijanci. Neki večer je prijokal fantek v sobo gledališke igralke ter ji potožil, kako je zašel v indijansko družbo, ki ga sedaj kot vajenca »primerno* pod-učuie v indijanskih umetnostih. Igralka je pisala o nenavadnem obisku fantka mariborskemu intendantu gledališča dr. Brenčiču, katerega je menda poznala tudi kot obmejnega policijskega komisarja. Ta ie odstopil pismo vodji mariborske policije nadsv. Kerševanu. ki je prosil zagrebško posestrino za intervencijo. 2e drugo jutro so iz Zagre- Kulturni pregled s s m irr:~ Turneja članov ljubljanske drame Četrtek, 2.: Dravograd: «cGolgota». Petek, 3.: Dravograd: «Scampolo». Sobota, 4.: Dravograd: «Smrtni ples». Sobota, 4.: Prevalje: «Scampolo». Nedelja, 5.: Prevalje: cGolgota». Nedelja, 5.: Guštanj: »Mladost«. Pondeljek, 6.: Slov. Bistrica: <*Scampo!o». Torek, 7.: Slov. Bistrica: ecSmrtni ples». Torek, 7.: Konjice: «Scampolo». Sreda, 8.: Konjice: «Faun». Četrtek, 9.: Rog. Slatina: cScampolo*. Petek, 10.: Rog. Slatina: «Faun» (Roslinka). .Sobota, 11.: Vransko: 'Smrtni ples*. Sobota, II.: Žalec: «ScampoIo». Nedelja, 12.: Žalec: »Faun«. Nedelja, 12.: Vransko: »Mladost*. Gostovanje članov ljubljanske drame v Prekmurju V drugi polov:ci tega meseca so priredili člani ljubljanskega narodnega gledališča pod vodstvom ge. Juvanove v Murski Soboti sedem predstav, gostovali so pa tudi v Dolnji Lendavi. Igrali so: «Golgoto>, »Fauna*, «Smrtni ples*, »Scamoola*, «Vdc-vo Rošlinko*, «MladosK in ter za 33 000 Din pri Jadranski zavarovalni družbi. Ostalo škodo bo moral pač trpeti sam, ako ga ne bodo podprli sosedje in s;cer dobri ljudje u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Janez Boris BrandstStter, novorojenček, 3 dni. — Ivana Smole, delavka, 48 let. — Angela Kolenc kočarica, 29 let. — Ivan Maček, sin hotelskega kurjača, 3 dni. — Terezija Valant, užitkarjeva žena, 73 let. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 sum tatvine, 1 poškodba tuje lastn:ne 1 prestopek javnega nasilstva, 1 poskus posilstva, 1 incident v kinu. 1 prestopek ne- Špirit denat. firnež, oljnate in suhe barve, pleskarske in slikarske potrebščine Ravheksr & Derganc Pred Skoftio 20. javni telovadni nastop v nedeljo, dne 12. julija ob 4. popoldne na trati za tovarniško restavracijo. Po telovadbi veselica na vrtu brata Kuharja. Izletniki, 12. julija v Vevče! dostojnega vedenja, 1 prestopek kalienja nočnega miru, 9 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda, 1 pobeg od doma in 1 popad psa. Aretacije so bile izvršene 4 In sicer: 1 radi nevarno grožnje, 1 radi beračenja In 2 radi postopanja. Iz Maribora a— Tudi mariborske žene hočejo poslati v Beograd resolucije glede izenačenja dednega prava za vso državo. V to svrho priredi Mariborsko slovensko žensko društvo v petek dne 3. Julija ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma predavanje notarja Ivana Ašiča o problemu moškega in ženskega dednega prava. a— 20-letnico mature proslavijo maturantje mariborske gimnaz:je letnika 1904.—05. dne 5. in 6. julija v Mariboru. Zberejo se dne 5. zvečer ob 8. uri v mali dvorani Narodnega doma. Pripravljalni odbor naproša vse tovariše, da se udeleže proslave. a— Smola poštne uradnice. V soboto dne 27. junija je ugotovila uradnica pri mariborski glavni poštni blagajni ob zaključku ura-dovanja primanjkljaj 1100 Din. Očividno jih je neka stranka premalo vplačala, oziroma jih prejela pomotoma kot drobiž. Prizadeta uradnica apelira na poštenost stranke in prosi, da vrne denar, rvent. proti nagradi. a— Negativna infekcija. Mariborskim klerikalcem Je silno neprijetno ogorčenje javnosti nad dejstvom, da si je dal njihov voditelj klerikalni župan dr. Leskovar v mestnem stavbenem uradu izdelati načrt za reprezentacijsko dvorano, ki bi stala davkoplačevalce nič manj kot 90.000 Din, ali pa po klerikalno 360.000 K. Ne bodi len, šli so In napisali v današnji «Straž!», da si je naročil veliki župan mariborske oblasti g. dr. PTkmaier pri tvrdki Preis v Mariboru pohištveno garnituro za tkzv. sobo za gospode za svojo privatno uporabo, kar stane 160.000 Din. Potem ie seveda logično, da si je smel mali župan dovoliti na račun mestnih davkoplačevalcev malenkostno vso to 90.000 Din. S te strani bi bila torej klerikalna nesramnost še umljiva, toda ni;ho-va zloba je še večja, če poudarimo, da si g. veliki župan ni prav ničesar naročil za svojo privatno uporabo. Pač pa Je bilo naročeno pohištvo za uradno sobo velikega župana, ker je pri likvidaciji pokrajinske uprave ostala vsa boljša oprava v Ljubljani. Toda to naročeno pohištvo za uradno sobo ne bo stalo niti 30.000 Din. Tako debelo in nesramno znajo lagati pač samo pri «Straži». Iz Trboveli a t— Osebna vest. G. Jože Plaznik, vrtnar v Hrastniku št. 124, je bil zaprisežen kot lovski čuvaj lovskega zakupnika, upravi, čenča lova Frica Burgerja, ravnatelja ke« mične tovarne, za občinski lastni lovski okoliš in gozdni revir v St. Lenartu. V srni« slu gozdnega z.ikona sc smatra kot javna straža in uživa v tej službi vse v zakonih utemeljene pravice. t— K novici o Šolskem vpisovanju na obeh trboveljskih šolah, kjer se je že sedaj vpisalo 106 novincev za prihodnje Šolsko leto, sporočamo, da ni obseženo v tem šte» vilu vpisovanje na obeh vodenskih šolah, kjer se to sploh Se ni vršilo. Število malč» kov za prvi razred bo torej znatno večje. t— V trboveljsko bolnico je bil pripeljan Alojzij Laznik I., rudar na zapadnem okro« žju, ker so ga nenadoma napadle slabosti, tako da se je komaj držal na nogah. Pri zdravniški preiskavi sc je ugotovilo, da se mu je naredi! najbržs tur v možganih. Ker je taka bolezen smrtno nevarna in potrebti« je posebnega zdravljenja, so ga takoj od« peljali v ljubljansko bolnico. Ko smo se vče« rai informirali o njegovem zdravju, je bilo njegov« stanje še povolino. t— K pobijanju dragin ie. Iz odloka s rez« kega glavarstva št. 10.175 z dne 25. junija t. 1. posnemamo, da se smatrajo zaradi sta!« nega padanja cen živine na temelju izjave državnega veterinarja in zaslišanja mesar« jev nastopne cene kot primerne: 1 za 1 ke prvovrstnega mesa (pitani voli> 17 Din: 2. za 1 kg drugovrstnega mesa (telice, junci) 15 Din; 3. za 1 kg tretjevrstnega mesa (krave, buše) 10 Din; 4. za 1 kg teletine 19 Din: 5. za 1 kg svinjine 20 Din. Kdor bo proda« ial meso po višjih cenah, se ga bo zaslcdo« valo kot navijalca cen. Vsak mesar mora imeti na vidnem mestu označene cene mesa, tako da jih vsak lahko vidi. Vsaka zloraba kategoriziran ja in proda ie mesa slabše vr« ste po ceni za boljše kakovosti se bo naj« strožje zasledovalo. Kdor se bo v navede« nem smislu pregrešil, ga bodo morali var« nostni organi takoj ovaditi državnemu pravdništvu. Obrtniki, ki bi bili radi prej navedenega prestopka ponovno kaznovani, izgube obrt. t— Neumestno streljanje. Prejeli smo več pritožb, v katerih se pritožujejo ljudje, kako zelo neumestno je bilo za pretekle praznike streljanje iznad griča podružnične cerkve v Lokah, ki sc je pričelo že ob 3. zjutraj in je zbudilo vse prebivalstvo iz spanja. Čc se mora streljati, se naj strelja pri maši in pri procesiji, ne pa zjutraj na vse zgodai. Tudi se naj nikar več ne nad« leguje ljudi za denarne prispevke za smod« nik in druge podobne stvari. Če sc že pobi« ra denar, se naj pobira v dobrodelne svrhe. ne pa za streljanje, ki nikomur nič ne ko« risti. Iz *500letr.i;a šentpeterske cerkve pri Go> ricl. Na praznik sv. Petra in Pavla sc jc vršila v Scntpetru pri Gorici cerkvena slav« nost. Cerkvena občina je proslavljala pet« stoletnico svoje cerkve. K a razvalinah bož. jega hrama je bil postavljen oltar, ob ka« terem je domači župnik bral maše ob du» hovniški asistenci. Vršila se jc tudi proce« sija. Slovesnost jc potekla lepo v miru. Nereda ni delal nihče. * Zopet prepo\'edano prireditev. Tržaška prefektura je prepovedala vesclico, katero sta hoteli prirediti te dni pri «Tirolcu» Šent jakobska čitalnica Šolskega društva in mag« daicnska podružnica tc organizacije. * Imenovanje. G. Emil Zorn, voditelj obrtne in ljudske šole v Solkanu pri G o« rici jc imenovan za izpraševalca slovenskih dijakov, ki delajo sprejemne 'zpito za niž« jo slovensko realko v Vidmu. * Tifus v Trstu. Zadnji teden je bilo v Trstu 15 slučajev trebušnega legarja in Jva slučaja paratifusa. Trebušni legar ie :ah« tcval dve človeški žrtvi. * Koncert goriškega «Pevskega in glasbet nega društva», ki se je vršil prošlo soboto v prostorih «Trgovskcga doma» v Gorici, je izpadel zadovoljivo, obiskan pa je bil sred« nje. Boljše je bila obiskana prireditev na« slednjega dne popoldne. * Nesrečen skok. 531etni težak Vcstigna« ni se jc tc dni vozil z nekim avtomobilom, na katerem so bili naloženi sodi. Pot jc šla navkreber in avtomobil je začel radi pre« hude naglice arčati nazaj. To je Vestigna« nija tako prestrašilo, da je skočil na tla in si pri tem zlomil dve rebri. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Šport Nesoglasje v ljubljanski sekciji nogometnih sodnikov. Nogometni sodniki, ki ne priznavajo da« našnjega odbora ljuhl-anske sekcije ZNS. so nam pod gornjim naslovom poslali na naše poročilo o nedeljski tekmi Concordia« Ilirija daljšo repliko, ki uvodoma navaja historijat konflikta in na to v glavnem na« daljuje: «V stvari je kolikortoliko prizadeto tudi «Jutro», službeni organ sekcije, ki je a pri« ori — sprva vsled enostranskih informacij, pa tudi pozneje ko je spoznalo obe stališči — zavzelo stališče za novi odbor. Ker stari odbor v teh okoliščinah ni mogel računati na priobčevanje svojih službenih objav, je ooiskal stike s posameznimi klubi drugim notem. Službene objave v »Jutru* so posta« le s tem trenotkom za vse klube, ki niso direktno podoirali akcije mlajših članov sek cije. seveda brezpredmetne.» »Trditev, da je novi odbor sekcije po ZNS priznan, je neresnična.® Mi na to samo pribijemo. da je Zbor no* gometnih sodnikov v Zagrebu — vsaj za» časno — priznal novi odbor — ljubljanske sekcije, kateremu je službeno poslal navo« dila in naročila. To je za nas merodajno; zato smo priobčevali službene objave no« vega odbora in zato so bile tudi vse iz tega dejstva izvirajoče dedukcije v našem poro« čilu o nedeljski tekmi utemeliene in upra« vičene. Očitek pristranosti odločno zavra« čamo. Uredništvo *Jutra». Danski labkoatlefski miting Včeraj popoldne se je vršil na igrišču Hi« rije izbirni lahkoatletsld miting za atletinje, ki pridejo v poštev za reprezentančni mi» ting s Čchoslovakinjami. Fdcležilo se ga je 9 atletinj, uspehi so hi! povprečni z izjemo meta krogle, kjer je gdč. Bernikova^ posta, vila bržčas nov svetovni rekord. V posa. meznih disciplinah so bili doseženi nasled. nji rezultati: skok v višino (3 tekmovalke): 1. in 2. Santl in Gregorin 133 cm; skok v daljavo (3 tekmovalke): 1. Santl 444, 2. Prcvec 402 cm. 3. Bemik. disk (2 tekmovalki): 1. Krisch 21.81 m, 2. Preveč 20.59 m. krogla (2 tekmovalki): 1. Bemik 836.5 cm (dosedanji jugoslovcnski rekord 745, sve« tovni re':ord «20 cm!); 2. Krisch 726 cm; tek 100 m (4 tekmovalke). 1. Oman 14 sek., 2. Preveč, 3. Bernik: tek 60 m (4 tekmovalke): 1. Santl 8.6 sek, 2. Bernik 8.8 sek. Olimma (Reka) : IJmja 4. in 5. t. m. (v soboto in nedeljo) igra Ilirija z reškim prvakom Olimpijo, katere« mu je v prvem srečanju na Reki podlegla z 0 : 3. Nadejati se je. da bo Iliriji usoclo revanžirati se za neuspeh na Reki. naloga na, katero si s tem stavi nikakor ni lahka. Olimpijo je smatrati namreč po igri, ki jo jc predvcdla svojčas proti Iliriji, po letošnjih rezultatih in po poziciji v prvenstvenem tekmovanju italijanskega saveza ra težkeea. kvalitativno prvorazrednega protivnika Ne« davno je zmagala n. pr. nad HaSkom z 2 : 0, nad GAK (Graz) z 2 : 1 in nad budimpe« štanskim Nemzeti s 3 : 1. Z AS. Veneziio, ki jc nedavno gostovala v Ljubljani, je pa igrala Olimpiia v Benetkah 2 : 0. Pričctek tekme oba dni ob 18. uri. Akademski petoboj v Ljubljani. O tej zanimivi tekmi, ki se jc vršila 20. junija smo že poročali in objavili rudi rezultate. Šport« na komisija jo tc dni overovil« končno kla* sifikacijo. Prvenstvo s: je priboril L. Zu« pančič z 2337.57 točkami drugo mesto Val« trič z 2203.63 in tretje Živanovič z 1772.725 točkami. Hazena v Ljubljani. V petek 3. VII. ob 1S.45 se odigra na igrišču Atene v Tivoliju najvažnejša prvenstvena tekma pomladan« ske sezone med družinama Atene in Hcr« mesa. Tekma obeta biti zanimiva zlasti ker sc nahaja napadalni trio Atene v dobri for« mi, a kljub temu bodo imele Atenašice tež« ko nalogo, kajti vrata Hermesa čuva repre« zentantka Ljubljane, Sonja Jermolova. Tenisilurnir Hašk : Ilirija. Tcnis«sekci» ja S. K. Ilirije priredi v nedeljo 5. t. m na svojih igriščih (pod Cekinovim gradom) medklubski turnir s Haškom, prvakom Ju« goslavije. Hašk zastopajo sledeči igralci: gdč. Baglama, gj. Corak, ga. Plahte ter gg. Slavko Polič. Marjan Polič, Fedor Bazala in Labaš. Najbrže se udeležita turnirja tu« di znana prvaka gg. Franjo Kacjančič in Milcta Neaič. S. K. Ilirija postavi nasproti sledeči tira: gdč. Kosler, Sepetavec ter gg. Herbcrt Troll. Franjo Golob, Robert Dacar, Milan Kmet in Miron Bleiweis. Klasificira se po točkah. Turnir se prične v nedeljo ob 8. zjutraj ter traja ccl dan. Vstopnina 10 Din za osebo. Konjska dirka v Št. Jerneju. Konjska dir« ka v St. Jerneju jo preložena na 5. t. m., ker je bilo dirkališče zadnjič popolnoma premočeno in je bila vsled tega prireditev onemogočena. Interes za dirko je zelo velik in je priglašeno že veliko število konj. Pri« glasi pa se še vedno nadaljujejo. Finalno tekmo za prvenstvo države v nogometu, ki sc vrši v nedeljo med Jugo. slavijo in Gradjanskim v Zagrebu bo sodil g. Mazič iz Subotice. Stranska sodnika bo= sta gg. Klemen in Basler. Na klubskem lahkoatletskem mitingu Gradjanskega je zmagal na 100 m Kirin v 12.2, na 1500 m Zemljak v 4:56.5, na 200 m Kirin v 24.2. Plavalno tekmo na Suiaku je na Vidov dan priredila sušaška Viktorija. Glavni re« zultati: 200 m svobodni st3: Ljubo Smokvi« na 2:49.6, 100 m prsno: Kenten 1:28, 100 m juniorji Vlad. Smokvina 1:29. Igrišče ^Barcelone* zatvorjeno. Slovit! barcelonski klub »Barcelona« šteje okrog 10.000 članov, ki pripadajo politično večino« ma katalonskim separatistom. Klub je pri« šel zato že večkrat v konflikt s policijo. Nedavno je igral nogometno tekmo z an« gleškimi mornarji, ki so privedli s seboj tudi mornariško godbo. Ko je ta zaigrala špansko himno, so začeli gledalci sikati in žvižgati, dočim so demonstrativno aplavdi« rali angleški himni. Policija je radi tega za šest mesecev suspendirala delovanje «Bar« celone* in za ta čas njeno igriSCe zaprla. Nelojalnost dunajskega kluba. S. C. Srmmering z Dunaja je gostoval na prazni« ke v Subotici. kr.mor ga Je povabil tamo. šnji klub Sand. Dunajčani »o se obvezali nastopiti s kompletnim prvim moStvom in so zahtevali zato 40.000 Din. Kljub temu so nastopili z rezervami, nakar se je Sand se« veda branil izplačati ves, za prvo mesto obljubljeni znesek, ampak jim je da! samo polovico. Zato so Dunajčani odigrali le eno tekmo, drugi dan pa so se odpeljali. Službene objave LHP. (Iz seje uprav, odbora z dne 27. VI.) Vse klube obveščamo, da je savez dovo» lil soditi prvenstvene tekme podsaveznim sodnikom. — Vsa pripravljalna dela za med državni miting Češkoslovaška : Jugoslavija se izločijo iz LHP. ter se prenesejo na pri« pravljalni odbor, katerega tvorijo gg. goom. Čeme, Sancin S., Saksida kot tajnik, gospe Polak in Pajnič. Podsavez obdrži le tehnič« no izvedbo medmestne tekme Praga : Ljub« ljana. Določijo se termini prvenstvenih tekem in sicer Atena : Hermes za Hn* 3. VTI. in Hermes : Ilirija za dne 9 VII Režijo tek« me ima vedno prvoimenovi klub. Lasku se iziemoma dovoli, da odigra prvenstvene tekme za pomladansko sezono šele v ser*, tembru. Podsavezni sodniki se pozivajo, da se čimprej priiavijo za izpite nred savezno sodniško komisijo. — Sklep glav. skupščine da oddajo klubi od prvenstvenih tekem 10 odstotkov od bruto dohodkov podsavezu, se anulira, ker je že savez določil za teko. če leto ta prispevek na 5 odst. od netto. dohodkov. — Klubi S. K. Pri morje, S. S. K. Maribor in S. K. Mura se pozivaio, da takoj puste verificirati svoje hazcnašice. — Kot službujoči odbornik za tekmo Atena : Hermes 3. julija so določa g. geom. čeme. za tekmo Hermes : Ilirija 9. julija g. Saksi« da. Tajnica. * Službeno iz LHP. Prvenstveno tekmo Hermes : Atena dne 3. VII. sodi g. Kavšck, prvenstveno tekmo Hermes : Ilirija dne 9. VII. g. Baltesar. — Tehnični referent. S. K. Primorje — plavalna sekcija. V netek ob 15. uri obvezen sestanek plavalne sckcije na plavalnem prostoru. V slučaiu slabega vremena v Snortni zvezi. Narodni j dom ob 18. uri. — Trener. S. K. Ilirije nogometni trening za old bovs v petek 3. t. m. ob 18.; istočasno se« stanek in trening mladinske skupine. I. mo» štvo in rezerva trenira danes ob 18.30. — Načelnik. Vremensko poročilo L'ublian.1, 1. julila 1925. LJubljana, 306 m nad mor^m. Primorja Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine i mm I LiuMiana . . . Ljubljana ... | Ljubljana ... . Zagreb .... i Beograd . . . ! Dunaj .... ' Praga .... ; Inomost ... 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 760-1 757-0 758 0 7583 756-8 760-9 15-2 364 207 190 14 0 14-0 vzhod sever vzhod jug brezv. sev. zap. las. pol. obl. obl. jas pol. obl. 9 1 Solnce vzhaja ob 4" 16, zahaja ob 19-51, luna vzhaja ob 1419, zahaj« ob 0"53. Barometer nižji, temperatura višja. Dunajska vremenska napoved za četrtek: V severnih Alpah Li ob vzhodnem robu Alp spremenljivo. V južnih Alpah precej jasno. Nebo v juliju Sobice, ki je doseglo 21. junija najvišjo točko nad ekvatorjem, se v juliju polagoma vrača nazaj proti nebesnemu ekvatorju. Njegova deklinacija znaša danes (1. julija) opoldne 23 stop. 8 min. in se zmanjša v juliju za 5 stop. 2 min. tako da bo znašala 1. avgusta samo še 18 stop. 6 min. Posledica tega je čedalje krajši dan, ki traja 1. julija 16 ur 11 min., 1. avgusta pa samo 15 ur 11 min. V juliju se torej skrči za eno uro. Od začetka julija je solnce v znamenju Raka, 23. julija ob 10.45 pa preide v znamenje Leva. Zemlja bo 3. julija ob 6. najdalje od solnca. Ob tem času vidimo solnčni kolobar pod najmanjšim očesnim kotom 31 stop. 31 min. Nato se zemlja pol leta stalno približuje solncu, čigar dozdevni premer narašča in bo znašal I. avgusta 31 stop. 34 min. V noči od 20. na 21. julija nastane popolni solnčni mrk, ki ga bodo videli v južnem delu Tihega oceana in na vzhodni obali Avstralije. V naših krajih tega solnčnega mrka ne bomo videli. Na solncu je sedaj razmeroma veliko število peg. Večje solnčne pege lahko opazujemo z dobrim daljnogledom. Začetkom maja je bila na solncu večja pega, ki so jo opazovali celo s prostim očesom skozi zakajeno steklo. Kdor se zanima za take reči, ima zdaj izredno priliko opazovati te zanimive pojave na solnčni površini. Luna. Glavne lunine faze bodo v juliju: ščip ali polna luna 6. julija ob 5.54, zadnji krajec 12. julija ob 22.34, mlaj 20. julija ob 22.40 (pri njem nastane omenjeni solnčni mrk) in prvi krajec 28. julija ob 21.23. Glede na ekvator so glavni lunini položaji ti-le: V začetku julija je luna južno od ekvatorja in gre stalno nazaj, dokler ne doseže 6. julija ob 2. najnižjo lego (deklinacija — 20 stop. 53 min.). Nato se zopet približuje ekvatorju, ki ga prekorači 12. julija ob 7. in doseže najvišjo deklinacijo -f 20 stop. 52 min. dne 19. julija ob 14. Potem gre zopet nazaj in prekorači ekvator 27. julija ob 1. Luna bo najbližje zemlji 6. julija ob 13., ko bomo videli njen premer pod očesnim kotom 33 stop. 30 min. Najdalje od zemlje bo luna 20. julija ob 13., ko bo znašal njen dozdevni premer samo 29 stop. 27 min. Planeti. Merkur bo najdalje vzhodno od solnca 28. julija, in sicer za 27 stop. 11 min. Ob tem času bo torej večernica. Za opazovanje s prostim očesom ie njegova lega neprikladna, ker ga zakriva nad obzorjem večerna zarja. Zanimiv pojav nastane na nebosklonu zvečer dne 10. in 11. julija, ko bosta Merkur in Mars zelo blizu Venere, ki jo bomo lahko opazovali na zapadnem delu firma-menta po solnčnem zahodu s prostim očesom. Z navadnim daljnogledom bosta vidna ob tem času v njeni bližini tudi druga dva planeta. Njihova medsebojna konjunkcija nastane 11. julija v prvih jutranjih urah. ko so žal vsi trije planeti pod obzorjem. Venera je stalno večernica in zahaja dobro uro po solnčnem zahodu. V daljnogledu jo vidimo kot kolobarček s premerom 11 sek. Mars zahaja kmalu za solncem in zato ga s prostim očesom zelo težko najdemo. Jupiter je v sozvezdju Strelca. 10. julija bo v opoziciji s solncem in zato je julij za opazovanje tega planeta najugodnejši mesec v letošnjem letu. Jupiter ie vso noč nad obzorjem. V daljnogledu ga vidimo pod največjim očesnim kotom 44 stop. Posebno hvaležni predmet opazovanja so mrki njegovih večjih lunic, ki jih vidimo tudi v manjšem daljnogledu. V naših krajih lahko opazujemo: 1. julija ob 23.16 začetek mrka I. lunice, 5. julija ob 2.15 začetek mrka II. lunice, 6. julija ob 2. 12 začetek mrka III. lunice, 9. julija ob 1.11 začetek mrka I. lunice, 10. julija ob 21.56 konec mrka 1. lunice, 15. julija ob 20.54 konec mrka II. lunice. 17. julija ob 23.50 konec mrka I. lunice. 22. julija ob 23.50 konec mrka II. lunice, 25. julija ob 1.44 konec mrka I. lunice, 26. julija ob 20.13 konec mrka I. lunice in 30. julija ob 2.8 konec mrka II. lunice. — Saturn je na meji med sozvezdjem Device in Tehtnice. Nad obzorjem je takoj zvečer in zahaja začetkom julija po polnoči, koncem julija pa ob 11. Sredi julija ga vidimo v daljnogledu kot kolobarček s premerom 15 stop. 6 min., obdan z obročem v obliki elipse, čije osi merijo 39 stop. 3 min. in 12 stop. 5 min. Najsvetlejši Saturnov spremljevalec Titan bo od Saturna najdalje proti vzhodu 2. in 18. julija, najdalje proti zapadu pa 10. in 26. julija. V tem času lahko vidimo Titana tudi z manjšim daljnogledom. Uran je v sozvezdju Rib. Vzhaja začetkom julija po 23. uri, koncem julija pa že po 21. in je nad obzorjem do jutra. Neptun se sedaj ne vidi. Meteorji. Julij je dokaj bogat na meteorjih. Že z 8. julijem se pojavijo meteorji, ki spadajo k roju Perseid. Njihov radiant je najprej na meji med sozvezdjem Kassiopeje, Andromede in Persea ter se pomika v smeri proti stalnici Eta v Perseu. Z najgostejšim delom roja pa pride zemlja v dotik šele 10. avgusta. Drugi pomembni roj so Aquaride, čijih radiant je blizu stalnice Delta v sozvezdju Vodnarja. Kometi. Izmed treh letos odkritih kometov zbuja največjo pozornost Orki-szov komet, ki ga lahko opazujemo tudi z manjšimi daljnogledi. V juliju gre ta komet skozi sozvezdje Velike Med-vedice. Nedavno je odkril Stobbe peri-jodični komet Tempel II., ki se vrne letos. Pri odkritju je bil ta komet 12. velikosti, letos pa bodo pogoji za opazovanje neprimerno boljši. Položaj zvezdnega firmamenta začetkom julija ob 23., sredi julija ob 22. in koncem julija ob 21.: V zenitu Zmaj, proti severu Mala Medvedica in Žirafa, v obzorju Perseus; na severovzhodu Cefeuf. Kassiopeja in Andromeda. na vzhodu Labod in Pegasus. na jugovzhodu Lira, Puščica, Orel in Delfin, na jugu Herkul, Gadonožec in Bik, na jugoza-padu Krona, Bootes. Tehtnica in Devica, na zapadu Vrtinci. Berenikini lasje in Lev, na severozapadu Velika Medvedica in Ris. Strahovit potres v Ameriki V pondeljek dopoldne je bil v Kaliforniji strahovit potres, ki je zahteval m.io-go žrtev in napravil milijonsko škodo. Najbolj je trpelo mesta Santa Barbara v bližini znanega filmskega mesta Los Angelesa, kjer se je podrlo m.togo hiš, med njimi bolnišnica, jetnišnica. cerkev presbiterijancev, hotel Californi-ia in dr. Bolnišnica se je po sredi razklala in vse pokopala pod seboj. Na jet-nišnici se je podrla cela zadnja stena, tako da so kaznjenci pobegnili na piano in jo potem hitro pobrisali iz mesta. Po prvih sunkih so se v.ieli veliki tanki petroleja, ki so zanetili velikanski požar, ki je dokončal delo potresa. Vsled silnih tresljajev so popokale cevi vodovoda, tako da ic bilo v par minutah vse mesto poplavljeno. Povodenj in požar sta uničila še ono, kar je ostalo od potresa po-koncu. Na glavni cesti Sante Barbare se .ie pokazala velika razpoka v zemlji. V bližini mesta so se podrla vsa poslopja, ako niso popolnoma iz jekla m železa. Po prvotnih vesteh, ki so se kmalu izkazale za zelo pretirane, je bilo Pri potresu okrog 100 ljudi ubitih, več sto pa ranjenih. Po poslednjih poročilih so jih izvlekli izpod ruševin k sreči samo štiri mrtve in nekaj nad 300 ranjenih, ki so jih prepeljali v druge bolnišnice. Škodo cenijo na mnogo milijonov dolarjev. Posebno hudo ie prizadet oni del mesta, kjer se je naselila trgovina in industrija. Zlasti je porušenih več razkošnih palač milijonarjev. Nekaj poškodovanih poslopij je tako nerabnih, da jih bodo morali podreti in sezidati nove. Potres se je začel z dvema izredno močnima sunkoma, ki sta si sledila s kratkim presledkom. Potem je bilo še kakih 20 manjših sunkov. Zemlia se ni tresla samo v Kaliforniji, ampak tudi v drugih državah na zapadu Unije. Veliko škodo .ie napravil potres tudi v državah Montani, Idahu. Washingtonu in Wyomingu. Tu cenijo škodo na pol milijona dolarjev. Središče potresa je bila Kalifornija, kjer ie. kakor smo že omenili, največ trpela Santa Barbara, mesto kakih 10.000 prebivalcev. V mnogih krajih, kjer je bilo potres občutiti posebno močno, so prebivalci v prvem strahu pobegnili iz hiš na prosto. Ponekod so bili liudie tako zbegani, da so naravnost rinili v podrte hiše. hoteč se rešiti v njih. Mnogo se jih je ranilo sedaj. ko so se prvi nevarnosti že izognili z begom na prosto. Veliko škodo je povzročil strahoviti potres tudi na cestah in železnicah, kjer so se porušili nasipi. Na mnogih krajih so se vsled tresliajev utrgali plazovi zemlje in kamenja, ki jih je zasulo. V White Sulphur Sprir.gsih in Three Fork-sih se ie podrlo več trgovinskih poslopij. V slednjem mestu niso občutili nič mani kot 41 sunkov. V srednji Montani so se pojavljali manjši potresi več dni. Splošno se opaža, da se zemlja še nI popolnoma pomirila. Stoletnica železnice Danes, 2. juliia se slovesno praznuje v Angliji stoletnica prve železnice, ki je vozila med Stocktonom in Darlingto-nom. V to svrho vozi danes po isti progi in z isto hitrostjo 10 kilometrov na uro dolg vlak. ki je glavna prireditev v vrsti proslave. Najprej pride ena najprvih lokomotiv »Hetton Colliery». Slede ji drugi stari stroji, za njimi pa pridejo orjaške moderne lokomotive, ki vlečejo velike razkošne vagone, ki so jih dale na razpolago velike železniške družbe. Ves vlak je 10 kilometrov dolg in zavzema tore; skoraj vso progo, dolgo le en kilometer več. Ta slavnostni vlak ima namen, pokazati razvoj železnice tekom enega sto letja. Del tega vlaka, ki pravzaprav ni en sam vlak. ampak obstoja iz cele vrste večjih aH manjših skupin vagonov in lokomotiv, ki so druga od druge oddaljene le po par metrov, tako da se ti iz daljave zde kot en sam dolg vlak, obstoja iz ploščatih vagonov, na katerih se pelje po ena živa slika Iz zgodovine železnice. V vlaku je tudj eden največjih in najnovejših angleških strojev. «City of Newcast!e». Pred njo je »lokomotiva št. 1», ki jo ie zgradil George Stephenson in ki je vlekla prvi železniški vlak na tej progi dne 27. septembra 1825. Na ta način sta skupaj prva in ta korekoč doslej zadnja lokomotiva, ki najbolje dokazujeta razvoj železniških strojev v enem stoletju. Ako smo rekli, da sledi najmodernejša lokomotiva prvemu stroju, ne smemo vzeti tega dobe sedmo, ker vleče Stephensonova lokomotiva vse one vagončke kot pred sto leti. Šele za tem historičnim vlakom pride najnovejši stroj z največjimi modernimi PuUmanovimi vagoni V starih vagončkih, ki so naravnost pritlikavčki v primeri z današnjimi vozovi in so precej podobni večjim koči jam na železnih kolesih, sedi godba in igra ves čas. Ti godci imajo isto uniformo, kot so jo imeli predniki ob sve čani otvoritvi prve parne železnice na svetu pred sto leti. Vzdolž vse 11 kilometrov dolge proge med Stocktonom in Darli.igtonom je na tisoče ljudi, ki živahno pozdravljajo slavnostni vlak. ki tako nazorno kaže razvoj železnice in njenega parka. V zvezi s to prireditvijo je na programu tudi več drugih slovesnosti. Proces proti iedererjevi V torek se ie pričela pred kazenskim sodiščem v Budimpešti razprava proti Mitzi Ledererjevi. ženi pred kratkim na smrt na vešalih obsojenega Gustava Le-dererja, ki je izvršil zverinski roparski umor na prekajcvalcu Koudelki ob soudeležbi žene. Nad možem se smrtna obsodba še ni izvršila, ker ga morajo še zaslišati v razpravi proti soprogi. Kazenska razprava proti bivšemu nad-ponočniku madžarske vojske Ledererju se ie vršila pred par tedni pred vojaškim sodiščem v Budimpešti. Pred ta foram seveda ne spadajo svojci vojaških oseb in tih morajo soditi navadna sodišča. Dvorni trg 3 (poleg univerze) se nahaia rriznano najboljša in najcenejša oblačilna trgovina Drago Schwab - Liub!jana Točasna speciallfeta angleško .Trop i ca!" blago za letne obleke. Naval občinstva k razpravi je naravnost ogromen. Zlasti mnogo je žensk, ki bi hotele slišati, kako se zagovarja morilka, pa niso dobile vstopnic. Ženske sploh niso pripuščene k tej razpravi, ker je imelo sodišče z ženskami pri takih obravnavah slabe izkušnje. Zato jih na siotine stoji pred sodiščem, da bi videle zanimivo in lepo obtoženko. čeprav le za trenotek. Sodna razprava se vrši s pomočjo tolmača, ker ne zna Lederer-jeva dovolj madžarski. Drugi soobtoženec je oče Ledererje-ve. bivši bančni uradnik, ki si je prilastil. kakor veli obtožnica, velik del oro-panega denarja. Ledererjeva govori s tihim, jokavim glasom. Pravi, da se čuti krivo le v toliko. da ni preprečila umora Koudelke. ki bi ga lahko. Krivdo na drugih zločinih pa odklanja, tako predvsem obtožbo. da je nagovarjala moža k umoru. V daljši razlagi ie potem povedala ob-toženka, da nI vabila prekajevalca k sebi, ampak da jo ie Koudelka zasledoval z nesramnimi ponudbami. Hotel je, da bi se dala ločiti od svojega moža in da bi se potem z njim poročila. Ledererjeva pa je dosledno odklanjala vse njegove ponudbe in ga celo opozorila, da ga bo njen mož ustrelil, ako izve za stvar. Sicer pa mu je rekla, da se ji pri njem ne bo nič bolie godilo, ker so vsi soprogi enaki. Koudelka je nato prinašal vedno več daril, hoteč s tem pokazati, da je vendarle boljši kot drugi. Ob-toženka pravi, da ni izvabila žrtvi 70 milijonov madžarskih kro.i. o katerih govori obtožnica, ampak da jih ji je dal Koudelka sam. češ naj dela z njimi kup čije. Po odmoru je začela govoriti Ledererjeva o umoru Koudelke samem in podala izjave, ki več ali manj izključujejo, da bi bil njen soprog edini krivec. Pravi, da ni umoril Koudelke njen mož. ampak da sta to storila dva častnika. V rokah ima pisma, ki jih je baje več častnikov vtihotapilo v zapor in v katerih >o rotijo, nai ne pove njihovih imen. Ledererjeva pripoveduje dalje, da so hoteli ti častniki skleniti s prekajevalcem kupčijo za dobavo blaga. Ta kupčija pa se je razbila, nakar je eden teh oficirjev ustrelil Koudeli^. Q§tali so nato razre-zali truplo in zavili posamezne dele telesa. Ledererjeva satr.a, tako pravi, je videla Koudelko mrtvega s krvavo glavo ležati na zofi. Obtoženka ne pozna imen vseh teh častnikov, pravi pa. da jih je videla v Komarnu in .ia Dunaju. Razprava proti Ledererjevi se nadaljuje. Občinstvo se zanjo silno zanima, ker je to eden največjih senzacionalnih procesov zadnjih let. X Ciklon na Manili. V pondeljek je djv» jal na Filipinih strahovit cildon, ki ga v onih krajih imenujejo tajfun. Posebno hud jc bil v provinci Balakan. Ubitih je bilo 27 oseb, mnogo jih jc ranjenih, več tisoč pa brez strehe, ker je ciklon odnesel ne samo stre« he, ampak cele hiše in podira! težka zidana poslopja. Škoda jc ogromna in jo cenijo na več milijonov. X Poroka Marije Olszevske. V ponde« Ijek se je poročila na Dunaju prva altistka državne opere Marija 01szewska s prvim baritonistom te opere, dr. Emilom Schip« perjem. Olszevvska je znana po svoji afer! s primadono državne opere na Dunaju, Ma» rijo Jeritzo, proti kateri je pred par tedni plunila med predstavo za kulise, ker jo jo v svojem sovraštvu neprestano motila, tako ri ni mogla slišati šepetalca. Zaradi te afe« re je bila takoj odpuščena. Sedaj je odpo» vedal angažman dr. Schlpper. S tema dve« ma umetnikoma zgubi državna opera zelo mnogo. Medzletne tekme JSS v Beogradu Vidovdanska povorka Nedeljsko jutro je bilo lepo. Dokončava« le bo vrste svoje zadnje tekme, v višjem od delku pa se je tekmovanje pričelo in na« petost jc stopnjevala od panoge do panoge. Za pol II. uro je bil napovedan zbor član« stva za povorko na trgu pred kolodvorom. Da bi se udeležilo vse članstvo povorke, ni bilo misliti, ker tekme še vedno niso bile dovršene. Določeno je bilo, da gredo le oni k povorki ,ki so tekme popolnoma absolvi« rali. Zaradi tega je ostalo precej članov Je na telovadišču in povorka se je nekoliko za« kasnila. Kljub temu se je zbralo lepo število čl«« nov in članic na omenjenem trgu in savezni podnačelnik br. Vojinovič je hitro formiral došlo Sokolstvo v sprevod na čelu mu so« kolska konjenica s fanfaro, za njo vojaška godba, nato sokobke zastave, starešinstvo Saveza in beogradske župe z gosti Cehi, Poljaki in Rusi. Poleg članov in članic v kroju — članstvo, ki ni imeli krojev s se« boj, ni bilo pripuščeno k povorki — je bilo tudi nekaj moškega in ženskega naraščaja v kroju. Povorka, se je pomikala po Kara« djordjevi cesti mimo Kalimegdana po Te« razijah do Slavije in od tam mimo Narod« ne skupščine nazaj do kolodvora, kjer se je razšla. Na vseh ulicah, kjer se je pomikala povorka, zlasti pa na Terezijah, je bilo mno gobrojno občinstvo in s ploskanjem po« zdravljajo Sokolstvo. Za Beograd, ki ni va» jen takih povork, je bilo to nekaj novega in za to jc bila povorka tudi na mestu, da se občinstvo seznani s Sokolstvom in da zadobi interes zanj. Javna telovadba Popoldne je bila za 17. uro napovedana javna telovadba v Košutnjaku. kjer so se vršile dopoldne tekme. Omenili smo že v včerajšnjem poročilu, kakšen promet se je razvil iz mesta do telovadišča. Temu prime« rcn je bil tudi obisk javne telovadbe. Pro» stori na telovadišču so bili popolnoma za« sedeni, ostalo občinstvo, ki ni imelo me« sta na telovadišču, se je postavilo po griču, in bilo ga je toliko, da jc bilo videti glavo pri glavi tja gor do roba gozda. Na železni« ški progi poleg telovadišča jc stala dolga vrsta železniških voz, kojih strehe so bile natrpane z občinstvom. Po mnenju strokov njakov je prisostvovalo javni telovadbi do 20 tisoč gledalcev. Med temi je bilo na« vzočih veliko predstavnikov vlade, vojaštva in cerkvenih dostojanstvenikov. Izmed tu« jih gostov so bili na medzletnih tekmah pod starosta COS. br. Stepanek. načelnik br. dr. Jindra Vaniček. člana tehničnega odbora br. Bilek in sestra Maehalova. starosta polj« ske sokol ske zveze br. Zamojskj in zastop« nikl ruskega Sokolstva. Točno ob 15. je začela telovadba, ki jo je otvorila moška in ženska deca iz Beogra« da, 132 po številu, s skupnimi prostimi va« jami. Nastop teh malih je bil dober in tudi izvedba vaj je bila zadovoljiva. Občinstvo je sprejelo mladino z viharnim aplavzom. Za njimi je prišel ženski naraščaj, ki je iz« vajal različne vaje. Dva oddelka sta vadila vaje s palicami, eden vaje na gredi, vaje s ploščami, dva proste vaje in eden skupin« ske vaje. Vsi oddelki so pokazali dobro iz« vedbo, zlasti pa en oddelek s palicami jo bil prav dober in je izvajal jako kompHei« rane vaje. Seveda so tudi te nagradili gle« dalci r. živahno pohvalo. Nato so nastopflj člani na orodju, in sicer na petih bradljah na dveh drogovih in na krogih Bile so n*j« boliše vrste in so pokazale mnogo lepSi in težkih vaj. Možka in ženska dcca je nato izvajala v raznih skupinah vaje z žogami. ; skupinske vaje in igre. Zadnje so občinstvo j izvrstno zabaval« in bilo je mnogo smeh« ' in veselja ob raznih prizorih med mladky j skimi igrami. Tudi moški naraščaj, Id j« ! sledil nato, je izvajal vaje v oddelkih. Vil« dili so lepe in težke skoke če* konja in ml« zo, vaje z dolgo palico v petoricah, skupin« ske proste vaje, tako da je bilo življenje na telovadišču jako pestro m živahno. Najlepši dve točki javnega nastopa so bi« le proste vaje članic in članov. Prvih jc na« stopilo 200, drugih pa 338. Priznati se m o« ra, da so bile proste vaje obeh oddelkov res dobre in da ni bilo opaziti napak, ki bi motile splošni vtis. S tem je bila javna te« lovadba zaključena, končana je bila tudi na« sa letošnja glavna prireditev, k se jc obne« sla prav dobro. Prepričani smo, da je jugoslovensko So« kolstvo zapustilo v Beogradu najboljši vtis z mcdzlctnimi tekmami in mnogim, ki ne poznajo »okolskcga dela, odprlo oči, da so spoznali, zakaj nam gre. Misel, da se je pri« reditev izvršila v prcstolici, je bila dobra in bo gotovo rodila dobre sadove, kar bo v korist napredku in razvoju Sokolstva v onih krajih, ki še prav ne poznajo pomena te organizacije. Za Turkov sklad za sokolski Tabor so nadalje darovali: L. š\ventner Din 500, Bri-celj 200. Fr. Medic 5500, Rode 300. Napreden šentpeterski trgovec 1000. Tinica Grošelj 1000, Fr. Xav. Stare 1000, Andrej Cerne 1000, Viljem Treo 500, Zupančič, Dolenjsko 1000. — Naj plemeniti dobrotniki dobe čim največ posnemalcev, da zarnoremo čitnpreje dojjracHti ponosno sokolsko trdnjavo na Taboru! — Zdravo! Dr. Fr. Zbašnik: Ob slovesa (Iz zbirke »Motivi iz vojnih časov*.) Po cesti koraka vojaštvo. Nepregledne vrste. Polk za polkom. Šibki mladeniči. ki so jedva odrasli otroškim letom in zreli, postavni, skoraj poštami možje. Golobradci in že osiveli bradači. Prava mešanica. Mora pač vse na boj! Kajti dosti je nasprotnika . . . Na čelu večjih oddelkov igra godba. Tistim, ki so ji blizu, podžiga pegum, lije moč v srce in žile, do oddaljenejših se kradejo samo posamezni sveki, slišati jo ie samo še kot šumljanje pomladnega vetra . . . Tisti, ki so čisto zadaj, je sploh ne čujejo. Njeni glasovi so se zadušili v topotu konjskih kopit in odmevu trdih korakov . . . Godbe igrajo, da bi se vzbudilo veselje v srcu onim. ki korakajo za njo.. Zakaj same vesele in poskočne igrajo! A veselja ni. Noge stopajo po taktu, kri se razvnema, temu in onemu se zbu-v prsih srd do sovražnika, ki je — tako so mu pravili — kriv vse nesreče, ta in oni mu obeta v nekem navdušenju celo osveto. toda veselja v njegovem srcu ni . . . Neprijetni občutki, temne slutnje stopajo kot nevidni duhovi s ko- rakajočimi, oklepajo se jih in jih ne puste iz svojega ledenega objema . . . «Zdai sem še tu med bolj ali manj brezskrbnimi obrazi; čez par dni nemara že v sredi krvavega plesa . . .! Danes sem zdrav, čez par dni morda ranjen in pohabljen za vselej . . . Danes živ, čez teden dni — kdo ve, če ne že mrtev . . .!» Vsem je hudo pri srcu. četudi ne vsem enako hudo. Različne so okolno-sti. ki jih je iz njih iztrgalo kruto povelje. Eden zapušča ženo in otroka, drugi ljubljeno nevesto, tretji roditelje — slabotne starce, katerim je bil edina opora . . . Ni vseeno, če imaš dom in svojce, ali če nimaš nikogar na svetu razen samega sebe. Niso vse rane enako globoke, ki jih seka usoda. In niso vsi ljudje enaki po svoji naravi. Eden je bolj. drugi manj občutljiv. Eden ima več, drugi manj odporne sile. A nekaj je. kar lega vsem brez izjeme na vznemirjeno srce. nekaj podobno do-motožju, se polašča vseh, tisto trpko čustvo, ki se ga ob slovesu nikdo ne more otresti. Zakaj slovo je to, slovo v veleresni uri . . . Slovo za dolgo — morda za večno! In vsem se vsiljuje ena misel: «Zakaj baš jaz, zakaj baš "»z? ,, .» Godbe igrajo vesele in poskočne, kakor bi vabile svate v cerkev. A veselja ni . . . Bobni ropočejo in dajejo takt. Noge se mu pokore, srce pa se upira. Zamolklo odjekujejo težke stopinje od trdih tal, nridušeni vzdihi se viiejo iz prsi . . . Čuj, iz daljave jih pozdravlja že grmenje topov . . .! «Zakaj baš jaz. zakaj baš jaz . . .?» Čudno, kako različno je razdeljeno dobro in slabo na svetu! Nekaterega doleti vse dobro, drugega vse slabo. In ni samo pri človeku tako! Tudi žival ima svojo usodo. Dva ptička sta se skotila v enem in istem gnezdecu. Ko dorasteta. sfrči eden v božji svet. drugi mački — v žrelo . . .! Zakaj tako? Kdo vc odgovor na to vprašanje? Vrsta za vrsto se pomika po cesti. Najrazličnejše postave, najrazličnejši obrazi. A iz oči vseh odseva plaho vprašanje: «Zakaj baš jaz. zakaj baš jaz . . .?» Ob cesti se prerivajo množice gledalcev. Pozna se jim radovednost, pozna neka tiha zadovoljnost. «Ti morajo tja. kjer grmijo topovi, mi. hvala Bogu. ostanemo tukaj!» Oglaša se morda celo škodoželje. A tudi pomilovanje in sočutje! Zlasti pri ženskah . . . Zdajzdaj vzdahti kateri sr- ce. Zadel io je pogled iz srede onih. ki gredo smrti nasproti in v srcu se ji je vzbudila nenadoma čudna, topla simpatija. morda celo ljubezen. Zakaj srca so. ki se hitro raziskrijo . . . «Oni tam. kako je lep! — Ah, kar šla bi z njim! Stregla bi mu. dala mu vse, kar bi hotel, in če treba, umrla bi z njim . . .!» Tej in oni se porajajo take misli . . . Ta in ona izmed gledalk trepeta in se boji za človeka, ki ga je prvič v življenju videla, ki ga je vzljubila, ne da bi vedela, kdo ie. od kod je in ne da bi on tudi le slutil kaj se godi v njenem srcu ... da njene misli gredo z njim in njeno oko ga spremlja, spremlja še potem, ko se ji je žc davno skril za ovinkom . . .! Pogledi švigajo sem in tja — brezžični brzojav od srca do srca . . . Pogledi se srečujejo in pletejo nevidne vezi med bitjem in bitjem . . . Temu in onemu izmed njih. ki stopajo v strnjenih vrstah po široki cesti, se utrne želja, tiha, skrivna želja, ta in oni pošilja iskrene pozdrave: »Oj. z Bogom, z Bogom!* 'ače mesne 12 — 14. debele 15 — 16 (zaklan" domače IS — 18.75, sremske 19 — 19 50V Drasci do 1 leta 11.50 — 13 nad 1 letom 12 do 13.50. odoiici 15 — 18 Din Konji po komadu: tovorni težki 4000 — 6000, labV 3000 do 4000, kmečki 2500 — 4000. vozni lahki ?000 _ 3000, srednji 2800 — 3500, težki 3500 — 5000. iahaini 3'X>0 — 50™; za klanje 1.50 — 2 Din kg žive teže. Krma: navadna dereiia in lucerna 100 — 125. seno I. 90 — 100. H. 70 — 80 D;;: za 100 k:. Dunajska borza za kroetfske orod: čana. jc »Jadranska zaravovalna družba« to škodo priznala in odškodnino v polnem zne= sku izplačala. Vsled tega st omenjeni družbi naj tople= je zahvaljujem in isto vsakomur priporo« čam. Velika Polona (Prekmurje) 25. VI. 1925 Srečko Hansl 1394 trgovina z mešanim blagom Svarilo Gretnij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one, ki so naročili kako blago bodisi perilo, obleko itd. od tvrdke «Kleiderhaus» L. Th Luder, Wien XVI., Brunnengasse 74, po 7a< stopnikh Alfredu Hesselu in nekemu Ro* senbergu, da imenovana po sporočilu tvrd* ke same nista nikaka pravna zastopnika te tvrdke. Tvrdka naproša, da se jih pri zc petnem pojavu prijavi policiji. Ker obsto« ja sum, da goriimenovana »zastopnika« iz« rabljata tvrdko v špekulativne namene, se svarijo vsi pred nadaljnimi nabavami blf ga ter eventuelnimi posledicami. — Načel* stvo. Šah Prvenstvena tekma Ljubljana : Zagreb Iz medpokrajinskih matchev sta se kot končna zmagovalca izločila kot najjačla kombatar.ta Zagreb in Ljubljana, ki sta se prošlo nedeljo, zastopana po r.ajodltčoejšiH svojih igralcih v Zagrebu spoprijela v boju za pokrajinsko prvenstvo v državi. V okusno opremljenih igralnicah' zagrebškega šah. kluba v hotelu «Esplanade* se je začela tekma ob 15. uri. Žrebanje je določilo sledečo razporedbo igralcev: Za Zagreb: 1.) Agapjejev, 2.) inž. Slnger, 3.) Rožič, 4.1 dr. Banekovič, 5.) dr. Deutsch, 6.) Filipčič. 7.) Goldmann, 8.) Grenčarski; za Ljubljano: 1.) Jerošov, 2.) Furlanl, 3.) Stupan, 4.1 Valentinč;č, 5.) Jos. Vidmar, 6.) Cir. Vidmar, 7.) Drnovšek, 8.) Mrzlikar. Ostro in napeto borbo pri 8 deskah so spremljali mnogobrojni šahovski prijatelji, domačini in tujci. Loka! šahovskega kluba je bi! natrpan, veliko število bojaželjne in nestrpne publike se je moralo zadovoljiti s sedežem v kavarni ter tam prežati na rezultate med igralnico in kavarno požrtvovalno begajočih poročevalskih kurirjev. Prvi rezultat je podžgal »Ljubljančane«. Po kratki borbi je moral Fil!pčič po 47-mi-nutnem premišljevanju predati svojo igro C. Vidmarju kot črnemu, ki je za svojo zmago porabil samo 16 minut. Zagrebčanov ta vest niti za hip ni spravila iz ravnotežja. nasprotno podvojila je njih opreznost in vztrajnost. Borba se bije naprej in kmalu ;e znan drugi rezultat: Stupan podleže ve-hementnim pozicijskim napadom Rožiča. Stanje: 1 : J. Kmalu se pridruži Sfupanu druga ljubljanska žrtev. Drnovšek mora kit beli kloniti pred korektno Igro Gold-manna. Stanje 1 : 2 za Zagreb. Na četrti deski se zavarujeta drug pred drugim Jero-š^v in Apagjejev tako silno, da je izključeno, da bi si prišla do živega. Kot dobra poznavalca ustvarjene pozicije se oba nadar-ena ruska tovariša sporazumeta za častni emi. Stanje: 1 in pol : 2 in pol za Zagreb. Na peti deski uspe Valenfnčiču (Ljubljani) zadati s korektno in solidno igro smrt-udarec dr. Banekoviču ter s tem izravnati stanje na 2 in pol : 2 In pol. Na 6. des- Strojepisje : "avno konces. zasebno uJiliSCe. Cita Petafi, Ljubima. Valvaiorjev tre (5, pritličja. 13192 Vlšlešolec Ml inStruirati nižjeSoIea. Cenjene ponudbe na upravo "uira» poii »naSko «In- Vulkanizira ro vrste gumija parna Tulkanliacija P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11. 270 ki igra Furlani proti inž. Singerju. Partija se razvija v eno najtežavnejših, toda kljub trdovratnim naporom Furlanlja, odločiti igro v svoj prid. se inž. Singerju posreči prekrižati načrt odličnega Ljubljančana potom večnega šaha, ki prinese vsakemu obeh nasprotnikov po pol točke. Remi. Stanje 3 : 3. Najdaljši partiji sta bili partiji Grenčarski-Mrzlikar ter Jos. Vidmar-dr. Deutsch. Dočim je potek igre prvega para vzbuja! domnevo, da zmaga Ljubljana (Mrzlikar je bil za figuro Jačji), je pri drugi partiji prvotno kazalo, da je Vidmarjeva pozicija slabša. A pri nadaljnem poteku se je pozicija Mrzlikarja jela rušiti, a Vidmarjeva boljšat!. Okrog 22. ure se Je odločila 1 usoda teh dveh poslednjih partij. Grenčarske-mu se je posrečilo prisiliti Mrzlikarja do žrtve kraljice proti figuri, na kar je prvi poleg kralja in 4 kmetov s svojo damo proti kralju s 4 kmeti in 2 fgurama nasprotnika zaman iskal zmagovite poteze ter vsled tega ponudil Mrzlikarju remi. Stanle 3 in pol : 3 in pol. Ta odločitev na predzadnji deski je pospešila tudi sprejetje remija na zadnji deski, kjer sta se oba nasprotnika vsak s svojo kraljico, 1 stolpom in peščico kmetov brezuspešno trudila izprežati nasprotnikovo napako. Odločitev na zadnji deski je bila sprejeta z živahnim odobravanjem od strani vseh že utrujenih in izmučenih gledalcev. Stanje 4 : 4. Po končanem boju so se zbrali zagrebški in ljubljanski funkcijonarji h kratki seji. Kljub neodločenemu rezultatu 4 : 4 je bil v smislu saveznega pravilnika priznan Zagreb kot zmagovalec, ker je porabil za svojih 8 odigranih partij skiroai man) časa nego za Istih 8 partij Ljubljana. Vsekakor pa je uspeh Ljubljane lep. ako pomislimo na športni moment prireditve. Ljubljanski igralci — brezizjemno člani ljub Ijanskeca šah', kluba in povečini nepremož-ni akademiki — so nastopili na tujem igrišču, neposredno po naporni vožnji, ki brez-dvotrmo utrudljivo vol!va na še tako trdne živce. Rezultat bi bil bržčas drugačen, ako bi se mateh doboieval v Ljubljani. aH pa tudi v Cellu. v Mariboru. Priporočil bi šahovskim funkci.ionarjem, da razmišljajo, a!! ne bi W!o umestno delati v bodoče na to, da se pri neodločenih številčnih" rezultatih s ponovnim, ožjim matehem dožene premoč tega ali onega kluba. SIcer se zdi. da Je uvedba šahovskih ur brezpredmetna, oziroma podlaga zdrave šahovske igre, t. J. čas za mirno premišljevanje šahovske Strukture — odvzeta. Mirko Kragelj. Dopisi D. M. V POLJU. Vidovdanska proslava na naši šoli se ]e vršila v dneh 27. in 28. junija najsvečaneje ter je uspela prav sijajno, ob odlični udeležbi občinstva in učencev. Prvikrat so nastopili naši malčki na svojem odru. Pozdravnemu nagovoru šolskega upravitelja, kateri se Je spominja! posebej Vidovega dne in kosovskih Junakov, so sledile prav ljubke deklamaclje šolske mladine, katera je s pravim razumevanjem izvršila svoio nalogo in pokazala res zanimanje za vso prireditev. Gospodu pevovodjl gre najlepša zahvala za njegov trud. Šolarsk! pevski zbor je kaj točno prednašal Adamičevo «Jurjevanje». «Na Jnrjevo*, «Oj hišico očetovo* ln mogočno »Bože pravde«. Želimo mlademu pevskemu zboru še več tak!h lepih uspehov. Tudi naši mladi diletanti, prvič na svojem odru, so v polnem zadovoljstvu vseh navzočih odlično rešili svojo nalogo. «Špe!ica* v Rlblčlčevih' »Treh snubcih* je b!!a naravnost izborna. G. režiserju gre vse priznanle za njegov velik trud in uspeh. 2ellmo. da bi nas naše učfteljstvo še večkrat razveselilo s sličnlml prireditvami, kajti starši mu bomo za ta njegov veliki trud prav hvaležni. GROSUPLJE. Pomladek Rdečega križa je kot nadaljevanje proslave Vidovega dne uprizoril dne 2S. in 20 Junija Ribičevo veseloigro »Vraže* ter nekaj deklamacij. Pri prvi predstavi Je bil obisk slab. ker Je bilo občinstvo vsled slabega vremena prejšnje dn! še na travnikih pri pospravljanju sena. Zato pa so pri drugI predstavi občani pokazali tem večje veselje do predstave šolska mla dine ter napolnili dvorano Gasilnega doma. Malčki so pa tudi rešili svoje vloge nad vse ugodno, v prav posebno zadovolistvo gledalcev. GasMnemu društvu iskrena hvala, ker je dalo dvorano ln oder z vsemi potrebščinami brezplačno na razpolago. ZIDANI MOST. Plačilni natakar tukajšnje kolodvorske restavracije g. Mirko Stru kelj prevzame kolodvorsko restavracijo v Čakovcu. Z nJim zgubi naša restavracija vestnega sotrudnlka, narodna družba pa tvojega podpiratelja. Posebno pri razpečevanju C. M. listkov ima g. Štrukelj vel ko besedo. Želimo mu na novem mestu veliko sreče in naj tudi tam ne pozabi naše prepo-trebne C. M. družbe. ČRNOMELJ. Ponovno opozarjamo vsa bližnja sokolska društva, da se bo vršila javna telovadba našega društva v nedeljo dne 12. Julija. Bratsko prosimo, da sosedna društva ne prirejajo na ta dan nikakih prireditev, temveč posetijo naš Javni nastop. Odbor Sokolskega društva v Črnomlju. 1380 LJUTOMER. Naše pevsko društvo proslavlja svoio 30-!etnico obstoja na skromen način. V proslavo priredi dne 23. avgusta koncert. Ker je čas kratek, poživlja odbor, da se naj blagovolijo p. n. članice in člani redno udeleževati val, ki se vrše ob pon-deljkih in četrtkih SLOVENJGRADEC. Naša meščanska šola je na krasen način proslavila konec šolskega leta. Dne 27. in 28. Junija je priredila v šolskih prostorih razstavo ročnih del, risb in drugih šolskih Izdelkov. Posebno v ženskih ročnih delih in v risbah so učenci In učenke pokazali odlične uspehe. G. strokovnemu učitelju Sovretu. ki ie poučeval v risanju, naše odkrito priznanje. Dne 28. junija pa je prired;la šola v Gollovi dvorani vidovdansko proslavo, kl je uspela v vsakem ozlru. Orkestralne točke, ki jih je izvajal orkester zavoda pod spretno taktirko ravnatelja Šentjurca, so bile izvedene brezhibno. Posebno Haydnova otroška sinfonija Je močno ugajala, o čemer jc pričalo živahno odobravanje. Tudi pevske točke, ki Jih je pod vodstvom strokovnega učitelja 2iv-kota izvajal mešani zbor, so bile izvedene v naše polno zadovoljstvo. Adamičevo »Kolo* je publiko naravnost navdušilo in se Je moralo ponavljati. Višek prireditve pa je bila uprizoritev Tlranovih »Čudežnih gosli*. Skrbno aranžirana je ta lepa otroška opereta sijalno uspela. Balet, ki ga Je Izvajalo devet učenk zavoda, kl Jih Je neumorno vadila ga. Šentjurčeva, bi lahko brez strahu nastopi! na vsakem odru. Iskrema hvala vsemu učiteljstvu za trud, kl so ga posvetili prireditvi ln za krasen užitek, čisti dobiček Je bi! namenjen v prid Pomladka Rdečega križa meščanske šole. SENT ANDRAŽ V HALOZAH. Prvič po narodnem ujedinjenju smo v soboto slovesno obhajali narodni praznik Vidovdan. Že petje pri maši, ki ga je izvajala šolska deca skupno z učiteljstvom, je svečano vpli- valo na razpoloženje navzočih. Prijetno raz očarani smo bili nad okusno okrašeno šolsko sobo s kraljevimi slikami. Slavnostnemu govoru, v katerem nani jc g. nadučitelj očrtal pomen proslave in nas vzpodbujal k ljubezni do ujedinjene domovine, so sledile deklamacije šolske dccc. Z občudovanja vredno sigurnostjo je deca vršila svojo ne lahko nalogo. Med odmori je deca s pomočjo učiteljic prepevala narodne pesmi. Ta krasna prva prireditev, za katero se imamo zahvaliti g. nadučitelju Vabiču in vsemu šolskemu zboru, je bila zaključena z državno himno. Prireditve so se udeležili vsi tukajšnji državni uslužbenci iu tudi nekateri trgovci in drugo občinstvo. ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Preteklo nedeljo, o priliki pešizleta našega sokolske-ga pevskega odseka v št. Peter, je daroval g. Drago Schvvab iz Liuhliane našemu društvu 200 Din ter obljubil za moški naraščaj 12 krojev. Dragemu rojaku izrekamo naiis-krenejšo zahvalo. Zdravo! DOLNJA LENDAVA. Tudi na skrajni severni točki naše mile domovine se je po zaslug! naprednih organizacij in vojaške komande izvršila proslava Vidovega dne zelo sijajno. Izpred meščanske šole je krenil sprevod z beltinsko godbo na čelu. s spremstvom vojaštva, zastopnikov državnih uradov, lendavskih naprednih korporacij in veliko množico domačega občinstva pred okrajno sodišče, kjer je razložil pomen zgodovinskega dne g. podpolkovnik. Občinstvo mu Je priredilo burne ovacije. nakar ie godba zasvlrala državno himno, pevski zbor pa je zapel »Od Urala do Triglava*. Mesto je bilo v zastavah, okna razsvetljena. Sprevod se je ustavi! pri srezkem poglavarstvu, kjer je g. srezki poglavar Matko Kandrič izrazil svoje zadovolistvo nad lepimi uspehi po osvobojenju našega troimenega naroda ter konča! svoj govor z vzklikom na vladarsko hišo. Sledile so navdušene ovacije občinstva. Sprevod se !e končno ustavi! pred hotelom Korona, kjer je kot predsednik lendavske Orjune pozdravil občinstvo g. Franc Pavlica in se spominjal v svojem govoru narodnega de!a, ki nas še čaka, osobito v obmejn:h krajih. S pretresljivimi besedami se ie spomni! tudi naših' neodrešenih bratov v PrimoTju In Korotanu. Izdajatelj tn lastnik: Konzorcij r Jutra* Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tltk cNarodne tiskarne* v Ljubljani Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10*-^, , I ■truktor <197>. 15168 Pekarna stanovanjem, v predmestji Ljubljane, ee pod ugodnimi nosoji odda v najem. Ponudbe na upravo .Jutra« p^d cPekarna in stanova-r-?>. 131SS Trsovskf vajenec rav in močan, ki ima tare? ve?elje do trgovine t^r jo dober raČnnar, ee 'nrejme pri tvrdki Ivan Tram5ak. trg. me§. blasra Garanju. 14850 Pnkrojevalka tfrektrice, za fzdelovalnl-ženskega in inoSkesra penila f«amo prva moč), se Ponudbe pod značko •Perilo* na npr. «Jutra». 14458 Absolventinja fa-injejra letnika trgovske t;p takoj sprejme pri 'ikajSnjem tr~. podjetjn. ?o?oji: perfpktno znanje 'ovenfkp','a ali hrvatskega i n^m^kega ter Geografije. Ponudbo pod fro «Stalno mesto 7520> upravo «Jntra». 15210 Mlajše dekle to»teno in pridno, dobi ta-»oi nameščenje pri boljJSi 'nižini. Ponndbe pod «Pri-'moč v knčanstvu 7517» » upravo «Jntra». 15199 Več čevljarjev ^rjenih za fina dela, ee frejme v Prešernovi nlici !t. 0. 15195 Gospodična ■*Mna. dobra, zanesljiva, :®patične zunanjosti, ne-saieževane preteklosti — ^ožna nemščine, § 5edno ®-ivo — sposobna voditi ''•no grospodinjstvo ln kupe sprejme. — Imeti ora vesel ie do otrok, ker ® je mati umrla. — Po-Tibe pod «Stalno 72M» * upravo . 15213 Gospodična izučena v vezenju in Šivanju. želi mesta k otrokom ali kjer bi se naučila kuhati. Ponudbe na podružnico «Jutra» v Mariboru pod Slfro .Plača postranska stvar*. 15203 Šivilja srednje starosti, simpatična. 1 8 č e mesta natakarice v manjši gostilni ali kavarni v Ljubljani. Ponudbe pod značko .Spretna 7487> na upravo .Jutrav 13143 Potnik vpeljan po celi Jugoslaviji, želi zastopstvo. Ponudbe na upr. .Jutra* pod Šifro »Gotov uspehv 15135 Trgovski potnik z dolgoletno prakso, najbolje uveden, prevzame is nekaj zastopstev proti proviziji. Cenjeno dojise pod žifro .Trajno (lobor promet 7477* na upravo «Jutr»». ttlM Učenec •Zo nekoliko vajen popravljanja koles. iSče mesta v mebaniiki obrti. — Ernest Roječ, Stična 39, Dolenjsko 15139 Zakonski par brez otrok, i i č e mesto hiflnika. Ponudbe na naslov. J. Mihelj, Ulica na grad St. 3. 15187 Perfektna kuharica ilče stalno mesto, event. gre tudi čez počitnice. — Naslov pove uprava .Jutra* 15129 Be!e filc klobuke v bogati izbiri priporoča M. Jeglič, modistinja v Slomškovi nlici itev. 27. 14961 Najnovejša dirkalna dvoko-Iesa . 15077 Amerlkanci! Dva nova. patentirana izuma, povsod zelo potrebna množintka predmeta kovinske stroke, se pro-dasta za posamezne ameriške države, »li skupno. Ponudbe pod .Velik dobiček* na upravo cjutra*. 15.028 Pisalni stroj «Y ost* z vidno pisavo, skoraj nov, se po zelo nizki ceni proda v Mariboru, Vrazova 3.TET, vrata St. 7. 15204 Zofa dobro ohranjena. šivalni stroj .Singer* ter senčniki za električne svetilke, po ugodni ceni naprodaj. — Naslov povo uprava .Jutra* 15220 Traverse ▼teh dolžin ln velikosti, so ugodno naprodaj. Pojasnila daje .Stavbna družba, d. d.» v Ljubljani, Levstikova ulica. 15180 Pisalni stroj dobro ohranjen, se prod*. Naslov pove uprav* .Jutra* 15191 Razno pohištvo •e radi selitve ugodno proda v Kebru Jt. 11. 15172 Brzojav! Moderni platneni damski čevlji vseh barv, i 90 Din, tennis 150 Din. Sevro francoske ali usnjate pete 195 Din, otročji usnjati 30 Din. Samo pri Voika, Krekov trg St. 10, I. nadstropje. 15202 Bela obleka moSka, srednje velikosti, se ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 15178 Spalno opravo hrastovo, masivno, svetlo, se po nizki ceni proda v Sp. Siiki, Kamniška ulica St. 186. 15141 Stelaže ln predali za Špecerijsko trgovino, zelo ugodno naprodaj. Spodnji del dolg 287 cm. Širok 50 cm, visok 141, z 21 predali in 7 oddelkov i:i kavo, ril itd. — Zgornji del 210 cm dolg, Širok 42 cm, visok 120 cm, s 85 predali. Edvard Doleno v Kranju. 15156 Motorno kolo «Snob», Se novo, proda dr. Novoseljskij, Sv. Marjeta pri MoSkanjcih. 15140 2 ročna vozička sta naprodaj v Rožni dolini, c»sta 9, St. 2. 15143 Moško ko!o skoraj novo, se ugodno proda. Naslov pove unrnva »Jutra*. 15131 Dva fotoaparata 9 X 12, naprodaj na Zrinj-skega cesti St. 3, dvorišče. I. nadstr. 15130 Hrušovec (mošt) in jabolčnik. se kupi. — Ponudbe na upravo »Jutra* z navedbo cene pod značko »Mošt*. 13133 Trgovina z žitom »Zetva* v Sisku. priporoča svojo zalogo koruze, fižola, ovsa in pSenice. po najnižji dnevni ceni. Brzojavni naslov: »Zetva*. Si-sak. 15150 Fiž'»! vseh vrst suhe gobe, repno seme, kumna. mrav-fjinčna jajca in druge pridelke. kupuje Sever& Komp. v Ljubljani. — Cen« sporočamo na zahtevo. 14951 Otroški voziček dobro ohranjen, kupim takoj. Naslov pove uprava »Jutra*. 15209 Otrošk? voziček dobro ohranjen, kun In. Ponudbo na upravo .Jutra* pod značko »Voziček 7528*. 15219 Blagajna mala «Wertheim*, za knjige, se kupi. Ponudbe pod »Blagajna 7475» na upravo »Jutra*. 15142 Dijak s« sprejme na hrano in stanovanje v bližini realke in srednje tehnične eole. Naslov pore uprava «Jntra» 14703 Naslov! dijaških stanovanj ae dobijo pri g. M. Likar. Poljanska cesta št. 87. vila Bergman. 18319 Soba p prostim vhodom in električno razsvetljavo, v sredini mesta, se odda. — Naslov pove uprava 15218 Na stanovanje se sprejmeta 2 gospodični. Naslov pove uprava 15166 Dve prazni sobi event. s priliko kuhaDja. v novi hiii, v sredi mesta, se odda«ta. Kje, pove upr. «Jutra». 15201 Soba (ne s posebnim vhodom), se odia takoj gospodični. Naslov pove UDrava »Jutra* 15218 Gospodična se sprejme kot *ostano-valka z vso oskrbo ali brea nje. — Naslov pove uprava »Jutra*. 15217 Opremljena soba velika, zračna In mirna, s električno razsvetljavo, v bližini kavarne »Evropa*, se takoj odda le stalnemu in solidnem« gospodu. — Naslov pove uprava »Jutra* 15214 Velika prazna soba v sredini mesta, s posebnim vhodom, razeledom na ulico, so odda. Kje, pove uprava »Jutra*. 15169 Zamenjam stanovanje, obstojoče iz 1 sobo in kuhinje, z električno raz»vetljavo, na Se-lu, z enakim. Naslov j.ove uprava »Jutra*. 15174 Dve Kospodični se sprejmeta takoj kot sostanovalki in na hrano — lahko sta tudi Šivilji. Cena po dogovoru. Naslov pove upr. »Jutra*. 15183 Gospodično •ostanovalko, st sprejme na brano in stanovanj* v sredini mesta. Cena zmerna. Naslov v upr. »Jutra*. 15173 Čedno sobo i vso domačo preskrbo — razen hrane — s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, iSčcm za mesec avgust pri solidnih domačih ljudeh. Ponudbe pod »Trgoveo 7515» na upravo »Jutrm* do 10. t. m. 15197 Opremljena soba lepa ln solnčna, se odda gospoda. Naslov pove upr. .Jutra*. 15165 Boljši gospod se sprejme na brano In stan^vanle na Dolenjski c. St. 10,1. 15127 Prazna soba s posebnim vbodom, v novi hiši v Rožni dolini it. 3. cest* XVD, sa odd*. 15185 Več stanovanj za »menjavo in oddajo pri »Posredovalec* na Sv. Petra oesti 23 1. 14813 Vzorno posestvo 10 oralov vinograda, velik sadonosnlk. letni pridelek 250 h! vin* in 200 M jabolčnik*. njive, travniki, gozd, 6 hiš. veliko inven-tarja. v mariborski okolici, ugodno naprodaj. Pojasnila daje flepec, Maribor, Grajski trg Iter. 2. 14614 Hišo v Trbovljah na prometnem kraju, proda Marija Boh, Trbovlje I. 14419 Posestvo v Savinjski dolni, z »odno močjo, pripravno za vsako obrt, proda Marija Boh, Trbovlje I. 14407 Hišico oziroma parcelo kupim v LJubljani. Celju, Mariboru, Novem mestu ali Kočevju. 15.043 Majhna hiša v Domžalah, oddaljen* 8' od kolodvora, < vrtom in njivo, na res lepem prostoru. ?e jako ugodno proda. Naslov pove uprava .Jutra* 15186 Par težkih konj lepih, se proda radi nabave plem»nskih kobil. Konja -la kostanjeve b*rve, edeu 7, dru-i 5 l»t star. po 174 cm vi=oka, lepo sparjena. zanesljiva v težkem ali lahkem vozu. povsem krotka, se ne bojita ne avt», ne vlaka. Posebno pripravna za kakega velikega trgovca ali graSčino. Cen* 20.100 Din. Naslov pove uprava «Jutr*». 15177 Manjšo klet pripravno za delavnico ali vinotoč. odda Hribar, UUca na grad 5. 15101 Lokal s stranskimi prostori, prikladen z* vsako obrt Ur stanovanje, obstoječe Is 1 sol« in kuhinje, oddaljeno pol ure ol glavne pošte, se tnkoj odda Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Blizu Ljubljane«. mat Trgovski lokal ▼ sredini mesta, m išče. Cenjene ponudbe na upra »Jutra* pod iifro .Lokal takoj*. 15163 Lokal za pisarno 1—2 sobi, v sredini mesta, se išč». Cenjene ponudbe pod .Lokal za pisarno* na upravo .Jutra*. 15164 vjm Do 15.000 Din posojila se išče proti dobrim obrestlm. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru pod »Lesno podjetj«» 15205 Kot družabnik s kapitalom 40.000 Din in soudeležbe, grem v trgovino s meSanim blagom ali prevzamem podružnico. — Cenjene ponndbe pod šifro »Marljiv 100» na upravo »Jutra*. 15153 Družabnika ali poslovodjo s primernim kapitalom, sprejmem za vodstvo trgovine z mešanim blagom na Jako prometnem kraju. Ponudbe s navedbo referenc pod šifro »Promet 7496» na upravo »Jutra*. 15162 T Vi Mlada dama na praznik zvečer v zelenem klobuku v «Emoni», nai določi velikemu, za njo sedečemu gospodu :>tanek pod »Bllru godbe 7523» na upravo »Jutra* 15215 25letnl mladenič l( Gorice doma. bivajoč v Franciji, se želi seznaniti z gospodično v starosti 20 do 24 let, delavukokmet-skega poklica. — Dopise s sliko na upravo .Jutra* pod .Tajnost zajamčena«. 15184 «Dom 101» Pismo s drugim naslovom leži t npr .Jutra«. 15182 Znanja želi mlada, dobro situirana. gospodična ^uradnica) ■ isto-taklm gospodom, v srrho skupnih sprehodov. Dopise na upr .Jutra* pod šifro ilki.. ----- .Ciiui: 15134 Harmonije prikladne ca Sole in društva, izdeluje po najnižjih cenah Fr. Jenko, MenjeS »t. 104. 15083 Pianino les Palesander. se proda. Naslov pove uprava .Jutra« 15190 Izvrsten pianino voa tapravliivček in drugo, se poceni proda. — Naslov rove unrava .Jutra« 1512S Otroški vozički dvokolMa. motorji in poeu-matika. najcsaoj« 8ireje-■ajo s« vsa popravila. — Prodaja na obroke Cen'kl franko. .Tribuna« F B L, tevarna dvokoles in otroških vozifikov, LJubljana. Itov. 4 88 Karlov&a eetu - Podeželske odre opozarjamo na najnovejše m iz zbirke Oder: Schonherr, Zemlja. Življenska komedija, 15 Din, po poŠti 75 p več. Svoboda-Govekar. Poslednji mož. Veseloigra. !4Dm,popoSti 75 p več. Linhart. Županova Micka. Komedija Veseli dan ali Matiček ae ženi. Komedija, 20 Din, po poŠti 1 Din več. Nučič-Govekar. Narodni poslanec 18 Din, s poštnino 75 para več. Naročila sprejema: Tista 2idia 1 Liijiii Prešernova ulica 54. James OHver Curwood: 35 Onstran pragozda Končno pa ni mogel več. Noge niso hotele vlačiti smučev več. Vedel je, kaj to pomeni — zlo znamenje, tako usodno, kakor krč plavaču v globoki vodi. Ako pojde še naprej, se bo moral plaziti po rokah in kolenih. Hitro je krenil v gozd. Potoval je že polne tri ure, odkar je Izročil svojo hišo plamenom. Se pol ure se je vlekel z vedno bolj počasnimi in kratkimi koraki v gozd. Imel je srečo in je glasno poklical Pika, ki je obstal ▼ temi gostega smrečja. Odvezal si je smuči, odložil nahrbtnik, potegnil iz njega smolnico, usušeno v koči in polno smole. Takoj nato je baklja osvetlila njegovo skrovišče v okrožju ducata korakov. V njeni svetlobi je zbiral suho drevje in je s sekiro nasekal dosti zelenih vej, ki naj bi vzdržale ogorke prav do rana. Preden je baklja dogorela, si je že napravil ogenj, zmetal sneg z gostega koberca igličja vstran, se zavil v odejo, Pik pa se je stisnil k njemu in — zaspala sta... Ogenj, obložen z zelenimi vejami, je gorel polagoma in vztrajno. Dolgo je bilo še slišati ječanje vetra na plani. Nato je utihnilo in mrtva tišina je zavladala naokoli. Niti najmanjšega znaka življenja ni bilo čutiti, ko je zamrl vihar. Nebo se je polagoma izjasnilo. Tu pa tam se je pojavila Zvezda. Roger in Pik pa sta popolnoma izčrpanih sil trdo spala in nista vedela ničesar o tej izpremembi. XVI. Fik je bil. ki je zbudil Rogerja mnogo ur pozneje. Pik je voha! nekaj časa okoli dogorevajočih ogorkov in se končno doteknil obličja svojega gospoda, poln nepokoja. Me Kav je sedel v svojem gnezdu smrekovih vej in odej ter je opazil jasni zablesk solnčnih žarkov po vrhovih dreves nad svojo glavo. Drgnil si je oči in se ozrl. Nato je pogledal na uro. Bilo je deset, in ozirajoč se k planini, je videl, kako se ves zasne* ženi kraj svetlika belo v žaru solnca. Po mnogih dneh je prvič zopet uzrl solnce. Najrajši bi aavriskal. Šel je izpod drevja par sto korakov in kamorkoli so mu nosile oči, je bila plan svetla oslepljajočega bleska in nebo je bilo jasno, kakor ne že davno. Tiho si je popeval in se vrnil k ognju. Pik se je spomnil dobe pred dolgimi, dolgimi meseci, ko je gospod tako4e popeval. Bilo v koči Indijana Toma za potokom, preden je prišel Cassidy in ju je pregnal ter ju prisilil iskati si novo pribežališče. Bilo je to v srečnih Nadinih dneh, posetov ln sestankov pod Craggovim hrbtom, ko je še siva miška majčica živela v gnezdu z mladički. Pozabil je skoraj že na ta čas, a zdaj se vrača. Bil je zopet stari Roger, ki je zdaj vstal od mrtvih. V jasni tišini je bilo slišati Rogerjevo petje pol milje daleč, a Roger Mc Kay se ni bal več. Kakor je burja očistila svet, tako je solnce očistilo njegovo dušo ter pregnalo poslednjo senco dvomov. Ko je po zajtrku zopet nastopil pot, se je smejal ob misli, da bi mu Breault prišel na sled. Ta vohun bi moral biti nadčloveško bitje, ako bi se mu to posrečilo po vsem tem, kar so veter, metelica in ogenj storili za Rogerja. Prvi dan njunega potovanja je bil diven in krasen od začetka do solnčnega zatona. Na nebu ni bilo niti najmanjšega oblačka. In zgrelo se je toliko, da je Roger odpel naušnice svoje čepice in ovratnik svojega kožuha. In ponoči se je svetlikalo na nebesu milijon zvezd. Po tem prvem dnevu in prvi noči jima ni moglo nič več vzeti nadeje in vere, da dosežeta, po čemer sta hrepenela. In večer za večerom si je Roger zapisoval na papir ter računal oddaljenost, ki sta jo že prehodila in ki je še pred njima. Niti na misel mu ni prišlo, da bi se bilo lahko medtem pod Craggovim hrbtom kaj izpremenilo. Jed Havkins je mrtev, Nada pa je pri starem misijonarju. Breault in vsi ti priganjači zakona so bili edina skrb, ležeča še pred njim in za njim. Ako jih nad= modrf, najde Nado, ki ga gotovo že pričakuje. Dan za dnem sta koračila proti jugozapadu, dokler nista prišla k Thelonu in k nemapiranim krajinam, včasih groznim z njihovimi mrazi in viharji, ter prodirala k porečju Dubawuta. Samo enkrat v prvih treh tednih sta zagledala človeško družbo. Bil je majhen indijanski tabor, kjer si je Roger oskrbel mesa in hrane za Pika. Dvakrat sta se še med tem taborom in Božjim jezerom ustavila pri kočah lovcev. Bilo je prve dni marca, ko sta dospela do krajine Izgubljenega jezera, okoli tri sto milj od Craggovega hrbta. In tu je Pik zavohal zmrzlo truplo srnjakovo, pokrito s tenko plastjo snega in brez drobovja. Francoski lovec Boileau je bil srnjaka zastrupil in nastavil volkovom. Roger si je užgal ogenj in razpustil pol pinte masti, da bi si ocvrl suhorja (prepečenca), ko se je k njemu priplazil Pik; zadnji nogi sta mu že omagovali, ohromeli po arzeniku. Roger je v desetih sekundah vlfl v Pikov požiralnik toplo mast do poslednje kaplje in sledila je še ena porcija tako hitro, da jc končno Pik začel bljuvati, kar je požrl. Pol ure kasneje je Boileau, ki je pravkar obedoval, prestrašen poskočil, ko so se dveri njegove koče naenkrat odprle in Je vstopil neki mož mračnega, bledega obličja, noseč onemoglo pasje telo. In dolgo ie plavala senca smrti nad kočo tega Francoza. Njemu je bii Pik samo pes. čeprav mu je bilo žal, da je zastrupljena vaba privabila tako žrtev. Ko pa jc videl Rogerjevo žalost in solzo v njegovem očesu, ga je pretreslo. Začel jc psu vlivati mleka v grlo. In pes. skoro že mrtev, je odprl oči in globoko zavzdihnil. «Ta vzdih je dober znak. m' sieu,» je rekel lovec; «otrov je zgubil svojo moč. Pes bo živel.» Roger, ki je klečal ob Piku bledih ustnic, jc vstal, se opoteka! in začutil, kako mu vroče solze zastirajo oči in močijo lica. In iztrga! sc mu jc iz grla ihteč smeh. stopil je k oknu, zrl ven, a ni videl nič. Tolikokrat je že sta! blizu smrti, a še nikoli mu ni tako pretreslo srca, kakor zdaj. ko je duša Pika, njegovega kamerada, obstala na križpoti med življenjem in smrtjo. Ko se je zopet okreni! od okna. je Boileau pravkar pokriva! Pikovo telo z odejami in toplo medvedjo kožo. In se mnogo dni sta skrbela skupaj za bolnega Pika. Šele v prvem tednu aprila je mogel Pik oditi zopet dalje in je .Mc Kav nastopil svoje romanje h Craggovemu hrbtu. Tega leta je prišla spomlad zgodaj v severne kraje. Južno Sobove reke je izginil sneg že koncem marca in led se je lomil spočetka aprila. Veter je prišel od jugozapada in solnce je bilo toplejše, jasnejše, nego ga je Boileau kdaj poznal na koncu zime v krajih Izgubljenega jezera. Roger je pustil v Boileauovi koči del svoje zimske opreme in odšel upajoč, da dospe do Craggovega hrbta, še preden izgine «gosji mesec® na zapadu. Toda še ves mesec je Pik zaostajal, a dokler temnordeči obrobek njegovih oči ni pobledel. je Roger krotil urnost svojih korakov. Tako je minil »gosji mesec« in majski »•žabji mesec» je stal v ščepu, ko sta stopala po poslednjih strminah navzdol k pragozdu in k jezerom južne planine. In zdaj, v teh dneh, se ie Rogerju zdelo, da je v tem veC prijaznosti usode nego tragedije, da se mu je o-povratek domov« zakasnil prav do popolne krasote narave. Povsod naokoli je sladko vonjalo in povsod so se glasili tajinstveni šepeti prebujajočega se novega življenja: na nebu v solnčnih žarkih in pod njegovimi nogami, v vonju zemlje, po kateri je korakal, po vrhovih dreves, v ščebetanju ptičev, ki so se povrnili z juga in so se zdai parili tu v prvem dihu pomladi. Njegove prijateljice šoje so kričale zopet veselo, poletujoče na toplem solncu, črni lesk vranjih kril je migotal nad proseki gozdov, jerebice so okušale poganjajoče popke po topolih in ob krasnem zahajanju solnca je začu! večerno pesem drozda. In jutri prideta že h Craggovemu hrbtu! XX XX - X X X X X X X X Ljudske knjižnica opozarjamo nss srcssjnovsjš® zvezke zbirke J3 Puškin • Priistelj, Kagsefanova Povest. Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1'25 Din več. Bndal Andrej, Križe* pot Petra SSupiJe-nika, Pojest. Broš, 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1-25 Din več. Kersnik Janko, Cyc5amen. Roman, Broš. 22 Din, vez. 27 Din, po pošti I'25 Din več. KersnS Janko, Agitator. Roman. Broš, IS Din' vez, 23 Din, po pošti 1'25 Din več. Zever - Eradač. Tri leganje o razpela. Vez 20 Din, po pošti 1*25 Din več. Naročila sprejema: Tiskovna zadrugi ¥ L Prešernova ulica X X X 8JS lili C5-S t^Ti IHMBINI Pnarski strojev! oris? Patent Lnther posve novi u orginatnom pakungu, prodaje se uz vrlo povoljne oslove senoznim tvrtkama djelomlčno i n« Uredit. Pogla-vito su: StOitce br val|ca*clUnen" na M.isnstrala, Prag I!, Vaelavske nam. 24. Teod. Eorn, Ljubljana Poljanska oeata it. a krovca, (taftaL f*Uai*r:|akl la ekrani! klepar, tnatilanU« rodoredor ■•prave atralovoOov. Kopcliik« ta Uoeetee naprave, (sddoviaj* poeod li ploteviae u tirne!, barvo, lak ln med neke vttikoatl kakor tudi posod (ikatle) za konzerve. 73-a Hiša z gostilno in deHkst«iB9 *rcy*>r>ao v industrijskem centru mu Trbovelj se proda 7. ali brez inventarja pod ugodnimi pogoji. Stanovanje kupcu takoj na razpo-Ponudbe na reklamno pisarno F!era??ia!, Trbo*He. 3672a lago. portland saments pti giavn h zastopnikih za Slovenijo Pes!ctrilk m drug •Ljubljana, Resljeva c. 3 Teiefon 949. Jf* -os^raesn* vrs^e! najcenejši nak%p: Srajce barv. z 2 ovr. Din 79, 84 srajce barv. z 2 cvr. Din 98,115 srajce Panama Din 88 -srajce bela 5 pigue prii Din SD-- tiiače sc. kratke Sin 42'- pasovi usn'eni D n 25- iopice mrežaste Din 24'- logavice modne Ofn 24- lini IH£=3 ED 03 >-iEO Opr. št. E 131-/25 Dražbeni 3676-a m a niča registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sir. p@tra cesta žiov. 13 sprejema vloge na brasiUii© Iss^tžlce in tekočI radllit ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi Dne 7. odnosno 8. juliia 1925 ob 9. uri se prooado v Mozirju 39 po javni dražbi sledeči predmeti: Različno pohištvo 8-ih sob, živina, 1 konj, vozovi, pisalni stroj in drugo ter različno štacunsko blago. K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem se lahko te predmete ogleda. Okrajša sodišče » Clarniem grada, J3Š8. odi, n., dne 30. junija 1925. 59 delnic Ljubljanske kreditne banke se proda najvišjemu ponudniku Ponudbe obvezne tr dni pod „Delnlce" na reklamno pisarno Floienini, Trbovlje. S S OS «Jutrov» roman LUCIFER katerega skoziosio« napeta vsebina, prepletena K Isd lastiCnicii zapletljaji o