Izhaja vaak da« lo praznikov Sundaya and Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urad nt Akt In uprevnllkl prastari: 3MT South Lawadale Ava. Off lea of Puhllcatlan: M8T South Lawndala Ava. Te lay hon». Kock w«U 4MM «a LETO—TEAR XL ■itttr Jaauarr M. INI. a« tka »aat-«lfloa ter Um Act «I Cwpia •» Marek «. IM. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 20. JULIJA (JULY 20). 1B4« Subscription SS.00 Yearly STEV.—NUMBER 141 ___^ tp^ciai rata ol poataae provided lor Ml section 1103. Act of OculT HHT. author!**! on Juna 4. lt»U Vojna med Arabci in Židi ustavljena . Arabske dežele pristale na zahtevo varnostnega sveta. Ameriška delegacija zadovoljna Kairo. Egipt, 19. jul.—Vojna med Židi in Arabci v Palestini je bila ustavljena, ko so arabske dežele pristale na zahtevo varnostnega sveta Združenih narodov za sklenitev premirja. Vlada Izraela, židovske države, je prej pristala na zahtevo. Abdel Azzam, tajnik Arabske lige, katero tvori sedem arabskih dežel, je obvestil varnostni svet, da je bil izdan ukaz za u-stavitev sovražnosti. Predložil je tri pogoje novega premirja. Ta so takojšnja ustavitev priseljevanja zidov v Palestino, arabski begunci se morajo vrniti v kraje, iz katerih so pobegnili, in omejitev dobe premirja. Varnostni svet zahteva trajno premirje v Palestini. Tri arabske dežele — Egipt, Transjordanija in Sirija—so se izrekle za sklenitev separatnega premirja, Irak in Saudi Arabija pa sta naznanila, da člani političnega odbora Arabske lige razpravljajo o premirju. Lebanon in Yenen, ostali arabski deželi, še nista pojasnili svojega stališča. Azzam je v kablogramu varnostnemu svetu dejal, da se a-rabske dežele ne strinjajo z deklaracijo, da situacija v Palestini ogroža svetovni mir. Varnostni svet je zapretil, da bo ock redil politične in ekonomske sankcije proti arabskim deželam i v smislu čar terja Združenih na-. V rodov, Če se ne bodo izrekle za sklenitev premirja. Azzam • je naglasil, da premirje ne bo prineslo dejanskega miru v Palestini. Izjavil je, da so izraelske oborožene sile kršile prejšnje premirje z rekrutacijo več tisoč mladih moških. Izraelska armada Je izkoristila priliko in ojačila svoje oborožene sile. To je bilo dokazano takoj po ustavitvi sovražnosti. Vlada Izraela je obdolžila Arabce kršenja premirja. Izjavila je, da so arabske čete napadle Žide na ozemlju Galileje in v centralni Palestini. Transjordanski kralj Abdullah je dejal, da so se morale arabske dežele ukloniti pritisku varnostnega sveta, zaeno pa se je izrekel za pogajanja in diskuzije, da se reši palestinski problem. Začasno premirje v Jeruzalemu Je bilo prekinjeno, ko so se židje in Arabci spopadli. Dve uri po spopadih je bil mir vzpostavljen. Židovske sile pri Jeruzalemu so utrdile svoje pozicije po okupaciji predmestja Karima. Arabski naskok na židovsko četrt Jeruzalema je bil odbit. Lake Succeee. N. Y.. 19. jul.— židovsko in arabsko sprejetje zahteve, da se mora vojna v Palestini takoj ustaviti, se smatra za veliko zmago varnostnega sveta Zciruženih narodov. Bila je preizkušnja oblasti sveta. Ameriška delegacija, ki je predlagala drastično akcijo proti arabskim deželam, če se ne bodo izrekle za sklenitev premirja, je zadovoljna. Philip C.' Jessup, njen besednik, je izrazili upanje, da se bo premirje izvajalo brez potežkoč. Stalin obsodil atentat na Togliattija London, 19. jul. — Moskovska radiopostaja poroča, da sta premier Stalin in ruska komunistična stranka ostro obsodila atentat na Palmira Togliattija, voditelja italijanske komunistične stranke. Telegram, katerega je podpisal Stalin, je bil poslan italijanski komunistični stranki. "Ruska komunistična stranka o-stro obsoja atentat na življenje učitelja italijanskih delavcev, na našega sodruga Togliattija," pravi telegram. "Osrednji odbor ruske komunistične stranke obžaluje, ker niso mogli Togliatti-jevi prijatelji/ zaščititi ga pred atentatom človeškega izvržka." Razkol v demo-kratski stranki Protest proti programu civilnih pravic Birmingham, Ala.. 19. jul.— Razkol v demokratski stranki se je povečal, ko so rebelni demokrati iz južnih držav imenovali kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav na svoji konvenciji v tem mestu. Kandidat za predsednika je J. Strom Thurmond, governer Južne Karoline, za podpredsednika pa Fielding Wright, governer Mississippija. Priporočila, naj elektorjl lz južnih držav oddajo svoje glasove Thurmondu in #Wrightu, so bila sprejeta z navdušenjem na konvenciji. Razkol v demokratski stranki je nastal, ker je predsednik Truman predložil program civilnih pravic kongresu. Ta je bil uključen tudi v platformo stranke na njeni konvenciji v Phila-delphiji. , Thurmon je naznanil, da bo imel govore v vseh južnih državah za državne pravice in o-brambo tradicije oddelitve zamorcev od belopoltcev. Južne države imajo 127 elektoralnih glasov. Ti bodo morda odvzeti predsedniku Trumanu pri volitvam v novembru v znak protesta proti njegovemu programu civilnih pravic. Marshallov načrt povzroča navijanje cen London, li>. jul.—List Express piše, daje Marshallov načrt odgovoren za navijanje cen v Ameriki. "Načrt je zadal dva udarca Američanom," pravi list. "Plačevati morajo visoke davke za financiranje pomoči državam v zapadni Evropi in večje cene za potrebščine. Nobenega znamenja ni, da bodo cene padle." Domače vesti Oblaki Chicago.—Glavni urad SNPJ so «adnje dni obiskali Mary Jerman, Ella Jerman, Anton Jer man in Philip Jerman iz Am-brldga, Pa. ter Prances Hribar iz Chicaga. e Nov grob Aguilar, Colo.—Po dolgi bolezni je 3. julija umrl Matt Ken-da, sUr 71 let, doma 4z Tolmina na Primorskem ln član dru štva 381 SNPJ od leta 1909. Bil je dober društvenlk. Tukaj zapušča ženo ln več sorodnikov. Z sapada Ely, Minn.—V tukajšnji bolnišnici je umrl John Cernivec, star 68 let, dyrtU lz Cerklja na Gorenjskem, v Ameriki čez 40 let. Tukaj zapušča ženo, tri hčeri in enega sina, v Chicago pa enega brata. Bil je član ABZ In KSKJ.—Dne 14 julija se je vršil pogreb treh bratov Mrache, ki so padli v bojih v zadnji vojni. Zapuščajo starše, dva brata in eno sestro. Is Clavelanda Cleveland. — Na počitnicah v Maple Heightsu in Clevelandu pri sorodnikih se nahaja John Rezen, zapisnikar društva 337 SNPJ iz LaSalla, 111.—Dne 22. julija je umrl Tomaž ¡Fudurič, star 75 let, doma lz Cerovaca na Hrvaškem, v Ameriki M let. Za-pušča hčer, dva vnuka in dva pra vnuka. Delavske delegacije bodo obiskale Prago Praga, Čehoslovakija, 19. jul. —Naznanilo pravi, da bodo delegacije ameriških in britsklh strokovnih unij obiskale Prago prihodnji) mesec. Imele bodo razgovore z reprezentanti čeho-slovaških strokovnih unij. Porast produkcije v Sovjetski uniji Moskva, 19. jul,—Državna na črtna komisija poroča, da se je industrijska produkcija v Rusiji povečala za 24 odstotkov v dru gem četrtletju tega leta v pri meri z isto dobo lanskega leta. Vse industrije no prekosile določeno kvoto. Wallace obsodil vojaško konskripcijo Korak v fašizem in regimentacijo Ashbury Park. N. Jm 19. jul.— Henry A. Wallace je obstniil vo-juko konskripcijo v mirnem času in pozval obe stari stranki, republikansko in demokratsko, nuj jo prekličejo. Načrt vojaške konskripeije je bil sprejet pred zaključenjem zasedanja kongresa. Wallace je kandidat za predsednika Združenih držav na 11-sit tretje stranki* On je govoril na pikniku, lysterega se je udeležilo 2,500 oseb. Predlagal je, naj republikanci in demokrati sprejmejo program, ko se bodo sestali na izrednem zasedanju kongresa 26, juMja, glede zvišanja minimalne plače na dolar na uro, znižanja cen na točko letu 1946 in stanovanjski načrt, "Vojaška konskrlpeija v mirnem času je uvod v fašizem in regimentacijo," je rekel Wallace. "Odobritev konskripeije je nov dokaz, da se stari stranki/pod kontrolo monopolistov in^mill-taristov pripravljata za vojno. Ameriško ljudstvo mora dvigniti svoj glas, dokler je čas, proti silam, ki potiskajo deželo v vojno." Avtni delavci za oklic stavke Pogajanja i Ford Motor Co. prekinjena Detroii. Mlch.. 19. jul.—Unija združenih avtnih delavcev CIO je naznanila, da se je ogronitui večina delavcev izrekla za oklic stavke proti Ford Motor Co. Kenneth Bannon, direktor u-nije, je dejal, da je 98 odstotkov delavcev, upoalenlh v tovarnah Ford Motor Co., glasovalo za oklic stavke. V tovarnah kompanije v Detroitu in drugih mestih Je uposlenih čez 1)0,000 delavcev. Pogajanja med unijo in kom-panijo so bila pretrgana. Pri- Glasovanje o zaupnici francoski vladi Pariz, 19. Jul.—Premier Ro bert Schuman bo tvegal svojo politično glavo z zahtevo, da mu mora parlament izreči zaupnico. Opozicija je proti proračunu 340,000,000,000 frankov «a vzdr tavanje in nječanje armade, mornarice in letalske sile. Gla sovanjc o zaupnici bo iutri. Zu nanjl minister Georges Bidault Je sinoči odletel v London, -kjer bo konferirai z britsklm zuna njipi ministrom Bevlnom o kri tlčni situaciji v znpadnsm Bel* llnu, katero je povzročila ruska blokada. prave za oklic stavke so v teku. Obi», unija in kompanija, sta Izrazili voljo za obnovo |jogaJanj, toda vsaka vzjraja pri zahtevi, du mora nasprotna stranka spro žiti gib.inje v tej smeri. Ameriška raketna letala v Greenlandiji Narsarsuak, Greenlandija. 19. jul.—Šestnajst ameriških raketnih letal je pristalo na tukajšnjem letališču. Danes se bodo dvignila v zrak in odletela proti Nemčiji. jugoslavija prepovedala prodajanje glasila kominforme Demonstracije proti ruski blokadi zapadnega Berlina i Govorniki so naglaiali, da so ženske in otroci žrtve blokade. Amerika, Velika Britanija in Francija bodo naslovile nov protest Moskvi Bukarešta, Rumunlja. 19. jul. — Jugoslovanska vlada je prepovedala prodajanje glasila Ko-minforme, ker vsebuje oster napad na maršala Tita in voditelje jugoslovanske komunistične stranke. Kominforma je označila prepoved za nadaljnji sramotni čin. Glasilo je izšlo v Bukarešti. Naznanilo je. da je šest komunističnih strank, med temi ruska, zavrnilo povabilo jugoslovanske komunistične stranke, naj pošljejo delegate na njen kongres v Belgradu. Glasilo trdi. da ae bodo kongresa udeležili le ustrahovani Titovi podrepniki, ki ne morejo govoriti v imenu večine članov stranke Prej Je Kominforma obdolžila Tita in voditelje jugoslovanske komunistične stranke, da so se izneverili Marka- Len i novi liniji. Ofenziva Kominforme proti Titu ae nadaljuje. Njeno glasilo je objavilo članek, katerega je spisala Ana Pauker. rumun-ska zunanja ministrica Ona pravi, "da Je likvidacija Titovega režima vprašanje življenja ali smrti jugoslovanake komuni stične stranke. Zablode biro-kracijskega vodstva jugoslovanske komunistične stranke se ne nrmrejo odpraviti. Notranji sistem stranke reflektira nepravilno in škodljivo stališče njenega vodstva." Glasilo je posvetilo skoro vse strani kritiki Tita. Na prvi strani je objavilo resolucije komunističnih strank z obsodbo maršala Članka v glasilu imata ruski pisatelj P. Judin in I. Rau-tu, publicijski direktor rumun-«ke komunistične stranke. Judin trdi, da so se jugoslo-vanaki komunisti izneverili marksizmu, da se hočejo nasloniti na zapadne države in ko-operirati z njimi. Socialistični sistem se ne more zgraditi brez sodelovanja s socialističnimi dr žavami. Jugoslovanakim komunistom Judin tudi očita, da ae niso ni česar naučili iz ruskih sociali stičnih poskusov v zadnjih 25 letih Oni so v pravem, kadar ae dri* mednarodnega komuni stičnega programa ako pa hočejo iti naprej na »v o jo odgovor nmt, ao brez moči. Zveaa tovarnarjev (NAM) ae )e salekla v podsomllo v širjenju protldolavake propagando Berlin. 19. jul. — Pet tisoč Nemcey je demonstriralo proti ruski blokadi zapadnega Berlina. Zbrali so se na shodu v ameriškem predelu mesta. Demonstracije so aranžirale kulturne in dijaške organizaci Je. Na shodu so govorili pisatelji, uredniki, igralci in dijaki. Piaatelj Gcrt H, Theunisscn je dejal: "Žrtve ruske blokade so ženske ln otroci v zapadnem Berlinu. Pripravljeni smo tvegati naša življenja v borbi za osebno in duhovno svobodo, brez katere mir ni mogoč. Namen blokade je lzatradanje 2,000,000 prebivalcev." Ameriška vojaška vlada je na znanila, da so ameriška in brit-ska letala pripeljala 1,400 ton Živil in drugih potrebščin v zapadni Berlin v 24 urah. Vojaški governerjl ¿jeh zapadnlh držav se bodo danes sestali na Izredni seji in razpravljali o berlinski krizi, katero je povzročila ruska blokada. Odrejena je bila, ko so zapadmf drŽave uveljavile denarne reforme v svpjlh okupacijskih conah, Poročilo pravi, da bodo Ame lika, Velika Britanija in Francija naslovile nov protest Moskvi ln zahtevale preklic blokada. Prejšnje proteste Je sovjetska vlada zavrnila. V odgovoru je obdolžila zapadne države kr letijs dogovorov, sklenjenih v Jalti in Potsdamu. Možnost je, da bodo zapadne države zapretile z Izvajanjem sankcij proti Sovjetski uni ti, če ne bo blokada preklicana. General William P. Donovan, ki Ima važno pozicijo v ameriški vojaški vladi, se je izrekel za ta koJŠnje izvajanje sankcij ne sa mo proti Rualjl, temveč tudi dr žavam v vzhodni Evropi, ki so v sferi sovjetskemu vpliva Pri znal Je, da je ruska blokada povzročila kritično situacijo v za padnem Berlinu. letalsko do vafanje živil v Berlin ne bo re lilo problemu. Ceiki komunist umorjen v Nemčiji Praga, 19 jul.- Ministrstvo /u narodno obrambo poroča, da so zarotniki umorili uradnika čeho slovaške komunistične stranke v ameriški okupacijski coni v Nemčiji ln ikušali umoriti tudi generala Ludvika Svobodo, obrambnega ministra. Poročilo ne omenja Imena umorjenega komunista, Nemški listi v sovjetski coni pišejo, da se Francija strinja s predlogom glede sklicanja nove konference reprezentantov štirih sil, na kateri naj bi se vršile razprave o Nemčiji. Washington. D. Cm 19. Jul.— Ameriški bombniki in leteče trdnjave so dospele v Anglijo. Zadevno naznanilo Je objavil Stephen F. Leo, direktor Informa cijskega urada letalskega de-partmenta. Bombniki in leteče trdnjave IkkIo ostale v Angliji štiri tedne, ukar bodo odletele v zapadno Nemčijo, Vojaški krogi so Izjavili, da bo navzočnost mogočne ameriške letalske sile v Evropi ipozorilo Rusiji, da so zapadne države pripravljene za akcijo. Leo ni zanikal ln ne potrdil poročila, da so ameriška letala oripeljala atomske bombe v Anglijo. • Konvencija tretje politične stranke Posebni odbor sestavlja platformo Philadelphia, Pa.. 19, Jul. — Konvencija tretje politične stranke se bo pričela 23. julija v tem mestu, Njen kandiiat sa predsednika Združenih držav je Henry A. Wallace, kSndldat za podpredsednika pa senator Olen H. Taylor Konvencija bo v Isti dvorani kot sta bill konvenciji republikanske ln demokratske strsnke. Glavni stan odbora nove politične stranke bo v hotelu Bellevue-Strafford. Posebni odbor, čigar načelnik je dr. Rexford Guy Tugwell, sestavlja platformo. Tugwell Je profesor na člkaškl univerzi. Konvencijo bo morda odprl Charles P, Howard, zamorski odvetnik ln izdajatelj lista v De» Molnesu, la. Luke W. Wilson, pomožni direktor kampanje za Wallscea, Je dejal, da bo na konvencijo prišlo čez 4,000 delegatov»4n namestnikov, Poostritev cenzure na Japonskem Tokio, 10 jul Olavnl stan generala MacArthurJa Je odredil poostritev cenzure tiska in poročil Vsi listi so podvrženi cenzuri zapadna nemčija ne bo dosegla kvot v produkciji Frankfurl, Nemčija. 19 jul — Nemška ekonomska administracija v Htconljl je informirala a-meriško In britsko vojaško vlado, da zapadna Nemčija ne bo dosegla kvot v piodukeljl, katere določa Marshallov načrt Ad-i minist raciji se sklicuje na |Nf i točilo kongieanega odseka, čigar načelnik je kongresnik Mer-jtei, republikanec, f'lant tega odseka m> obiskal! r a p a d n e evropske države, ki bodo deležne ameriške pomo/l na p<»dlagl Msishallovega načrta, študiiall situacijo ln potem aeatavili poročilo. Odsek se je v svojem poročilu izrekel proti Izpiaznevanju tovarn v zapadni Nemčiji. Naglasil je, da i/praznovanje tovarn in odvažanje strojev ata rezultl-rala v padcu piodukcije Jekla, električne opisni* in irvo/a Nemška ekonomska adminia-tracija piavi, da poročilo kongresnega odseka nI ustavilo iz- vajanja programa Izpraznjeva-nja tovarn Prizadeta je nemška ekonomija Miiishallov načrt predvideva povečanje produkcije jekla v i zapadni Nemčiji na 10,000,000 * ton letno. Produkcija Je znašala lam le tri milijon* ton jekla, "(îiudnja žefbznic bi morala I imeti prednost," pravj nemška administracija "železnic* ao bile i a/dejane v vojnem čaau. Iz-pra/nevanje »trojnih tovarn ho povzročilo nove fioiežkoče, Industrije v /apadni Nemčiji ne moiejo /adontiti niti potrebam prebivalcev. Tovarne v vzhodni Nemčiji, ki je v ruski okupacijski con!, izkazujejo poraat produkcije strojev in orodja sa 35 odstotkov." Nemška ekonomska adminia-trs« Ija je opozorila ameriško In britsko vojaško vlado na reano situacijo v zapadni Nemčiji, za« eno f>a je protestirala proti iz-iprazrievanju tovarn. d iff»* PKO0VKTA mm MM vodi Račk« prosveta THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of tad publiabed by Naročnina m Zdruiana dršaf» (larea Chicaga) In no loio. liOO so pol loto. $2.00 so ¿etri loto» m Chia Cook Co.. M.S0 se celo let*. »4.71 se pol leis; m inoseentvo 111 Ji. Subecription rolos: for tho United Stoios (e*cep« Chicege) end Cenode $0.00 per feer. Chicege end Cook Ceunty IIM por feof. foreign counlfios 111 JO per reer. Cono ogletov po dogovoru—Rokopisi dopieoe in neneiešenih ¿¡Mohor M no vračajo. Rokopisi literarne rtoklne (¿rSee. poreett dtome. pesmi Itd.) se ernejo pošUJetelJu le * sluteja. «o Je prilošU Advertising rolo« on ag rea meof^-Manuscriets of ond unsolicited article« will not So returned. Other auch as stories, plays, poems, etc* will be returned to when accompanied by sell-addressed and Naslee na ese. ker Ima »tik s Ustomi PROSVETA ^657-59 So. Lawndaie Arm., Chicago 23. Illinois Borci proti smrti Humanitarno dalo krožka it. 9 Progresivnih Slovenk Chlcago. 111.—Na aprilov! seji krožka it. 8 progresivnih Slovenk smo razpravljale, k#ko }>l služil naš krožek najpotrebnejšim idejam. Pfiile imo do zaključka, da je točasno pomoč stari domovini najpotrebnejša. Poverjena mi je bila naloga, da dobim pismene stike z domovino. Obrnila sem se na tova-rišico Maco Kalin tec jo vprašala, da bi ona določila zavod, kateri potrebuje pomoč. Tu priobčujem pismi tovari-iice Kalin in tov. Demšarjeve, upraviteljice doma Malči Beli-čeve. Morda bo priobčitev teh pisem dala povod tudi drugim ¿enskim organizacijam, da bi podvzele slične akcije kot jo je naša. Piamo Mace jCslin "Draga tovarišica Tudi jaz sem Vaa nazv človek naziva prijatelja vas lahko z vso pravjpo In iz lasi Spisal Paul de Krulf (Nadaljevanje) Semmel weis je naprosil v imenu človečnosti, naj drugič ne pri haja s procesijo in zvonjcnjem; duhovnik mu je to radevolje ob ljubil . . . A porodnice so na I. porodniški kliniki umirale slej ko prej. Zvonec pa je zdaj zvonil v njegd^t glavi in mučil Semmelweisa ___ huje kot prej. Se en poizkus! rf a bolj zdravi II. kliniki so babice rg¿^¿je, ker ste |z-nagovarjale porodnice, da so med porodom ležale na strani, doČlm ^»jj ^o globoko ljubezen do so porodnice na smrtonosni 1. kliniki rodile leže na hrbtu. Sem- L^^ zemlje, ¿oliko sfače ste me!weis je to spremenil in določil, da morajo porodnice tudi na I naredili že samo z obvestilom! kliniki roditi leže na strani. I Pismo sem takoj odnesla u- Toda porodnice so umirale kljub temu. t pravnici doma Malči Beličeve. "Zdel sem se sam sebi kot $lovek, ki se potaplja in «rabi z# I tolikšna nesreča za moje ljub-vsako bilko", piše, "vse je bilo dvomljivo, vse nerazložljivo, le ijenčke! Tov. upravnica je ženp veliko število smrti je bilo neizpodbitno dejstvo." U je tyla od 1941-42 v g9zdovlh, * I nato pa so jo Nemci ujeli in od- Nazadnje so ga odstavili. Neki Breit je bil asistent pred Sem- gnali v Raverfsbrueck- Tam je melweisom in ta Breit je sedaj zahteval svoja mesto nazaj. Breit doživela vse strahote. Kot učite se ni prav njč vznemirjal nad umirajočimi porodnicami in ni veno- ljica pa je bila že v stari Jugo-mer nadlegoval profesorja Kleina s svojimi msmjami. Klein se slavijl vedno preganjana in preje potemtakem odločil za Breita, ßemmelweis pa je lahko šel s tre- stavljena na najslabša mesta, buhom za kruhom. Včasih se zasmeje J" PrsyL Semmelweis se je nato vso zimo pridno učil angleščine; name- "Župnik » par nezakonskimi 0-raval je na Angleško in v Dublin, da bi spoznal, zakaj imajo na Uroki in jaz »v« bila ponavadi tamkajšnjih klinikah toliko manj porodnega prisada kot na Du- w» kazen v kakšnih rovtah. Otroci v tem domu so veči- naju. Tedaj se je Brcitu posrečilo, da je dobil profesuro v TUbln genu in tako so Scmmelweisu znova ponudili njegovo prejšnjo noma brez staršev, partizanske mesto. Človek bi pričakoval, da bo preponosen-toda «prejel Je. sirote, ali pa otroci, ki so brez ■ Semmelweis se je tako vrnil k svojemu delu na L potniško J^gj Z^ViMo kliniko, potcin k« je prebil kratek dopust v Benetkah. Svoja ču siva je zakopal globoko vase in izjavil, da ga jc beneška umetnost ozdravila AoTttšti. Nič Vič dtl ne rszgldblja o usddrii «okrivil, ki mu je p*» nedolžnem pripadala zaradi umiranja tolikih porodnic, tudi ne o tem. da ni inogel odkriti, zakaj te revlce umirajo. Nekega dne se je komaj slekel v ra/tclcsevalnlci, ko so mu sporočili, da je njegov prijatelj patolog Kolletschka ravnokar umrl in sicer za zastrupljanjem krvi, ki ga je dobil po nerodnosti nekega študenta, ki ga je bil ranil z nožem pri raztelesanju . .. Pri raztelesanju! Glej no! Seveda, naravno, brž ,.. Scmmelweis L-lcsanju. i! Kako Prsti so brljav je si je dal prinesti zapisnik o Kollctchkovem raztelešen mu med branjem drgetali. Da da, da; seveda vendar bil! Zastrupljenje krvi je doletelo. Kolletchko potem, ko se |e ranil v raztelesevalnicl. Zastrupljanje krvi... No, ali je porodni prisad kaj drugega kot zastrupljenje krvi? Kako je vendar človek včasih /.abit! Kolikokrat je moral Sem-melwcis gledali strahotno vnetje maternice umrlih za jx>rodnim prisadom. Da, da—gotovo—to je isto, brez dvoma. Ta misel ga je pretresla kot strela z jasnega. To je bilo več kot samo misel v njegovi glavi, to je bila silna in strašna gotovost, ki jo je čutil po vsem životu od temena do peta. Skozi rano, ki jo je zadal Kolletschki Atudent, mu je vcepil tudi nevidni mrliški strup. Rana' Kakopak! Vsaka ženska, ki rodi, ima v notranjščini svoje maternice razsežno rano. In mrliški strup . . . Kako pa pride le-ta v porodnico? V trenutku se mu jc zjasnilo in ga pretreslo do najglobljih globin tlužc. On sam in njegovi študenti so bili tisti, ki so ga vcepljali. Mesec za mesecem je vodil svoje itudente iz raztelesavalntce naravnost na porodniško kliniko. Umivali so si roke. resda, toda ali ni bil na njih še ure in ure rahel ¿adah po mrličih? On sam pa. Semmelwels, norec kot je bil, se je celo ponašal s tem zadahom, češ da je doka/, kako marljivi anatomi so! In potem? S tem nevidnim strupom na rokah so on in njegovi fttudenti kar tako pieinkovali porodnice. Morilec je torej on s»am! Hitreje, kot morejo opisati besede, ga je prevzelo to strahotno spoznanje. Prav zaradi tega Je bila 11. porodniška klinika bolj zdrava! Babice pač niso razteletcvalc! Zaiadi tega so umirala dekletu v svojem prvern mladostnem raicvetu pogosteje kot tiste, ki so rodile večkrat. Pri njih je pori»d tiajal pač dlje in čim dlje rodile, ten» večkrat jih je preiskal— / roko, ki je prinašala smrt. T.iklsto so bile manj v nevarnosti potodnice. ki *> prav hitro rodile, da» celo take. katere je porod presenetil na |>otu na kliniko, k«*r |>ač niso bile preiskane. Itcsnici je zil jasno v oči. Morilec je bil Mim. * Ce l»i inieli v Ameriki, kjrr umre vsako leto 71)00 porodnic za porodnim prisadom, več mož Semmclweiaovega kova' . . . Toda nazaj k stvari. Resnico je bil dognal in ta ga je žgala Niti tega si ni privoščil, da bi wf smatral /.» kn\ega po nedolžnem. Sedaj l»a je zagtabil zlo t odločno roko prt korenu. Ni dolgo tuhtal, kakšna je znanstvena ra/laga trga mrltlkega strupa, marveč se je praktično lotil ravno tega, kai je bilo potrebno, da strup ne bo več mogel škodovati. Maja meseca lb47 Nekak«» « tednov |*»znejc vidimo Semmel wcika |*i izvršenem ra/telrsanju Dolgo hi umiva roke. potlej jih vtakne v po..««to j. klorovo raztopino Umiva jih v tej raztopini In drjyv» s krtačo, d* je že kar preneumno Umiva si jih tako dolgo, da se kar svet»»o Med umivanjem Jih zdajpazdaj povoha, nazad nje p<'kima, zadovoljen je. Niti nujmanjšega zadaha nI več fttu denti, ki stoje poleg njega, ae smejejo m bi i jejo norce Potlej ae postavi obnje in skrbno |>a/i, kako umivajo in ki talijo v k I o rovi raztopini Zdaj se študenti nič vet ne smejejo V njegovih očeh zatll ¿ar lahatizma - katerin> ni om Malči Beličeve je velika stavba, namenjena za tako usta novo. V domu je taka čistoča da si človek ne mor« misliti Krasne spalnice, roza posteljne parket itd. Vsi se telo budijo da bi ustvarili prijeten dom tem otrokom. V domu je 100 otrok in vse starosti, tako da bo vsaka stvar, ki jim jo pripravite, našla hvaležnega odjemalca. Nekaj pa Vas jsz lepo prosim, priložit? zavitku kakšno žogico, da bodo malo poskočili, kajti pri nas jih še ne delajo. Bo toliko veselja! Mislim, da sem prav uredila in bodite prepričani, da boste osrečili nešteto mladih src, revnih sirot. Ce bi pa bili še kje drugje tako pridni in velikodušni kot |c vaš krožek Progresivnih Slovenk, imamo pa tu na družbe. Viču "Dom slepih", kjer so otroci, ki so oslepeli v vojni ali pa se ponesrečili z orožjem. Tudi SO hvaležnih src! Prav iskreno Vas pozdravlja PO fašisti mMČili do ■ Prvotno jo do smrti. on) spreiel ip 10 gojencev, v jelošnjem letu pa sc je razširil na sto. Za te otroke skrbi dršava. Ko pridejo v dom, lip, navadno brez vsegp. Naša ifHrb je, da jim nudimo,.'v>e potrebno. To so še ostanki stare, predaprilske Jugoslavije, ki pi skrbela za delavske sloje—ir t ve strašne vojne. Naša nova država hoče rgvoo tem otrokom nuditi vso mošnost dobrega telesnega razvoja, vzgoje in i*o-brazbe. Zato smo sprejeli Vašo ponudbo z veseljem in bomo hva leini za vse, k#r nam boste pripravili. Stvsrl, ki jih v pismu navajate so telo praktične in nam bodo dobrodošle. Naš dom pskrbuje dečke in deklice od 7.—14. leta; to je krepka, dobro rpuvita mladici To so naši stil v koristne pionirji, M bodo zra-istne clang človeške Vam, draga tovarišica, ki ste prišla na to plemenito idejo in vsem onim, B bodo z Vami sodelovali, se rpijtopleje zahvalju-Prllagamo sliko: skupina I P jemo. | |__ mo vsi, prav tako Vaše veliko- naših pionirjev.' Zdravo! Dgm dušne tovarišice! Maca Kalin." j Šarjeva." Pionirji doma Malči Beliče" istotako izražajo veliko hvaležnost. ker smo se Progresivne Pi- Pisino upravitelj ice dbma Mal či Beličeve pa se glasi: < "Draga tovarišica!—Vaše vrstice so po dolgem potovanju Slovenke spomnile nanj^ našle pot v naš dom. Ko smo|Šejo: jih čitall, nam je bilo prijetno hrani po '; •' '"■ 't' ' i .. ■ .. ker ste se ve, drage tovarišice? spomnile pa P4&- Zelo nas zanima, kaj delajo in kako žive Vaši otroci. Mi se radi in pridno učimo. Hodimo v šolo, kadar pa je treba tudi znamo prijeti za delo. Tako se bomo najlažje oddolžili vsem o-nlm, ki dafies skrbe za nas. Veseli nas Vaša prijaznost in skrb ter Vas pozdravljamo s pionirskim pozdravom: Za domovino—s Titom naprej! Pionirji doma Malči Beličeve." Na konpu naj še poročam, da smo 7. julija vzele ta pisma v pretres in sklenile dati v ta namen $100, sestra Marion Grum pa je še posebej prispevala $5. S tem denarjem bomo nakupile potrebne idvari in jih odposlale ; 4 a mesec.' Ko fco pa lo ponehala,' bomo pa šlyple in poslale darila za mal < pamen bo priredil | tucli veselico s pro om dne 24. pktol^a v jjvo-Minka.Aleah. in obiskal sem le sosede kot mrs. Oblak, A. Eržena, M. Pe-ternela in J. Siflerja. Tretji dan pa smo obiskali ožje sorodnike v okraju West morelan Pittsburgh. Za kažipota sta nam biia A. Skerlj in G. Šifler ml Spotoma smo se ustavili v Universal pri Kumarjevi družini Sin Mike je v nadzornem odseku £NPJ. On vodi veliko trgovino z mešanim blagom. Srečali smo tudi Mikovo ženo Anno ki je hčer poznane Groserjeve družine iz Chicaga. V Pittsburghu smo si ogledali University of Pittsburgh ozir Cathedrai of Learning. V tem posLow«* imajo rasne narodnosti va družina: Tam smo se z mnogimi starimi prijatelji so A. Bogataj, F. Jalovec, J. Med prijatelji v zapadni Penni Auhurn. 111.—Vsakdo želi najbolje preživeti svoje počitnice Navadno gremo obiskat sorodnike, bodisi blizu ali daleč. In tako sem se odločil tudi jaz, da v družbi moje hčere Frances in njenega moža Toma Lazarja ob-iŠčem svoje sorodnike in prijatelje v zsffadni Pennsylvaniji. Dne 23. junija ob šestih zvečer sipo zasedli avtom9bil in se odpeljali proti Indianapolisu, v čigar predmestje smo dospeli mato pred "11. uro, kjer smo prenočili Lastnik turističnih kabin nas opozoril, da moramo biti pazljivi, kajti prejšnjo noč sta pri njem prenočila mlada poro-čenca, a neki zlikovec jima jc ukradel nov avtomobil, vso prt Ijago in precejšnjo vsoto denarja, tako da sta čez noč prišla ob vse in ostala sta na cesti brez centa, par tisoč mllj\od doma Torej je treba biti previden na potovanju. Prihodnje jutro smo nadaljevali voinjo in dospeli na naš cilj, v Center. Pa Nastsnili smo se pri družini Skerlj. > Gospodinja je namreč moja sestra zato smo se počutili kot doma svoje sobe, med njimi tudi ju goslovanska. Na razpolago nam jc bil vodnik, ki nas je vodil v poslopju in tolmačil razne zani mivosti. Še najholj zanimiva je čehoslovaška sob^, posebno kar se tiče ročnih del. Tudi jugoslovanska je zanimiva, a bi bila lahko še bolj, če bi imela več informacij o kulturi in man slik po stenah. Ustavili smo se tudi v Sloven skem domu. To je velik dom Ip odgovarja današnjim razmeram. Hišnik nam je razkaza vse sobe, dvorano in kegljišče Vse je lepo. a ¿al da poslopje stoji na hrjbu. Toda, kaj hoče mo, v Pennsylvaniji so menda vsi slovenski narodni domov na hribu. V nedeljo, 27. junija, pa smo se udeležili pennsylvanskega dneva SNPJ, ki se je vršil South Parku. Tu je bila zbrana velika družine SNPJ. Program je vseboval petje in govore Glpvni govornik je bil gl. ta. nik Fred Vider. Njegovega govora sicer nisem slišal, ker sem se pogovarjal z mnogimi prijatelji. ki jih nisem videl že let, toda člani starejše genera cije so se izrazili, da je umestno orisal današnje razmere, na dru gi strani pa se nekateri izmed ob misli, da «te se vi, drage to-1 našega doma amo z v varlšicc. spomnile naše domovi- tali Vaje pismo. Srpčn "Draga toyarlšica! — Pionirji Drugi P» je bil čas ppčltka I mlajše generacije niso strinjal porodnice zvijajo v svojih bolečinah s strajiom v očeh pred porodno vročino. Kako tudi ne! Še aprila meseca jih jc bilo umrlo 18 od 100. Semmelwcis jc vpeljal umivanje s klorovo raztopino konec maja- Junij . . .'ftte-vilo smrti je bliskoma zdrknilo na nekaj malega več kot 2 od 100. Julij—samo še ena od 100 je umrla To je celo man) kot na zdravi II. porodniški kliniki Bilo je torej prav bedasio brit! norce iz Semmelweisa. Res je ugnal smrt i umivanjem, V knjigah s pravljicami bi bilo sedaj storlje konec Kar fe tiče porodnic, je resda mogel imeti Semmelweis zda) mirno vest. Mlade žene in zapuščena dekleta so spet lahko hodila rodit na 1. porodniško kliniko in nikdo ni imel več pravice rsčl. da je ta klinika morištr Ženam in njihovim možem, kadar pa so bilo neporočene. njihovim očetom in materam je bila devetp briga. Itaj if Sem melwru napravil, da jih je rešil smrti. Vse tM sč bil« soglasno izteklr za to, da mu povišajo plan» In ga imenujejo za profesorja Toda v resničnem življenju .» . „ \ V resničnem ŠKIjenju so profesorji in to, čemur pravimo poklicna veda in knjižna modrost. In niti ena vrstica v debelih knjigah, ki so poucfvele zdravnike v umetnusti porodništva. JUli epa. v vej leučenlh tazpravan o tem. da je stmcwt1ino-iremi ih ker se. je nspravlj»! det, no odrinili proti domu še pr«4 i'. SRot po smo npči< v á Clfft! unijo trge vekih delavcev ADF v Loa Angeles« pakiralo 'I-nil -a. m mi šleoš In Obleko — Id e*)lh prispevali delavei aa pomoč na DKa*oegiovl korporadjakl farmi e ffeenu obaagaio ¿I &.QQP .krov kier «» y fcoiu sa priznanja unije še bm oaesa ms- «0.0QP .W/v* kier y tolu sa prlaaanja unija An ¿pa «**• V tel^okii sffvki le čes tisoč delavcev. Ta karp nedavno aotokla na sodišče po injunkcijo. Za raahltje Rotoma smp se ujta^ ___oyenslfem cfpmw v Brpijgh- tonu, a ker je bil dom tgko rekoč prazen, smo nadaljevali pbt proti domu, kamor smo dospeli že pozno zvečer. Drugi dan, v pondeljek, je bil Lazarjev Ford zopet na cesti. Topot smo brzeli proti Prestu. Za informacije smo vprašali Slovenskem domu, nato pa obiskali Demšarjevo družino. Johna ni bilo doma, smo pa toliko več pokramljali z mamo. Največ smo govorili o stari domovini. Potem smo šli k mojemu staremu prijatelju Lovrencu Poli-narju. Z njim sva 1. 190? skupaj jx>tovalg v to dežplo. Zadnjič sem ga videl pred 41 leti. Pri njemu sem srečal tudi nje-gpyega ¿WM Frjujcfta jn yeč drugih > znancev in prijateljev. Nismo se mogli načuditi, da se po tolikih letih zoppt vidimo. Razumljivo, imeli smo si veliko povedati. Potem smo šli v d^Uf-bi Dolinarja v sosednjo naselbino Sygan, k prijatelju Jakobu RemovŠu. Zopet veselo svidenje! Vsi skupaj smo se nato se-šli v Slovenskem domu, kjer smo si ogledali poslopje. Ta dom je prilično velik in lep. Iz Sygana smo se podgli v Cuddy k m«. Mary MpTövrh. Zopet smo se izgovarjali In obujali spomine na rojstni krij. To je bil moj zadnji obisk pil Poljancih, nakar smo št Vrnili k mojemu nečaku Josephu Sker-Iju v Verono, pri katerem smo zaključili obiske in naše poto vanje po zapadni Pennsylvafllji. Sedli smo k dobro obloženi mizi in se gostili In pili. Jožeto-va žena je sicer v Ameriki rojena Slovenka, toda izborna kuharica. Ob zaključku se vsem najlep še zahvaljujem za vljpdnost in gostojjubje, posebno pa družinam Fatur, Homec, Demiir, Dolinar. Skerlj ml., Šifler, sestri Franci in J. Škerlju za prenočišče in drugo postrežbo.' V sredo ob petih zjutraj pa smo se poslovili od svojcev, ob sedmih zvečer pa smo bili ie doma. V 14 urah smo prevozili 600 milj. Bodite vsi pozdravljeni in na svidenje! Naj še omenim, da so nas obiskali naši prijatelji iz Fontane, ko so se vračati iz Chicaga domov, in sicer John Skgvič ln njegova žena ter Josephine Bla-zieh Z njim se je vortla tudi Vera Lcvec Iz Chicaga. Upam, da so srečno dospeti v Fontano. Obiskala sta nas tudi Steve Arh in njegova žena iz Waukegana. Z vsem smo po domaČe pokramljali. Upam. da se še vidimo tukaj ali tam. John Homes. Prispevajte v obrambni sklad! Vsi darovi aa obrambo praenoott. Proovefto I« ca naj ae pošiljajo na naalor: I lohn Pollock. 244t! Lakftlpad tmellé 23. OMo. *r korporodja ae PoUeck ja blagajnik ofcramtoe potrošile to loške tlSQtoke. ata eke h ga aklnda. AMERIŠKA KINOEKSPANZUA M- WafclJirskl. A. Erštrem (Nadaljevanje.) Seveda, v takem í|lmp niSQ mpgje priti (Jo popolne veljave ustvarjalne možnosti talenti i a nega režiserja. Pomagalo tudi nI sodelovanje znanega filmskega igralca Henryj a Fonda. Tisk, ki je ocenjeval na locarnskem festivalu prikazane filme, je bil mnenja, da ta film ni zanimiv in da ne zasluži ugodne kritike. Film "Begunec", ki ga je izdelal Fonda leta 1647 v Mehiki, dokazuje, da se nadaljuje ustvarjalna degradacija' tega- mojstra ameriške kinemotografije. V tem filmu je Fonda, izpopolnjujoč zahteve svojih gospodarjev, v celoti podredil svoj režiserski talent formalističnemu naslajanju in izigravanju mehiška "ek-sotike". Gflavni vzrok poloma ameriške filmske proizvodnje na festivalih v Cannesu, Bruslju in Lo-camu je njen "eskepistični" značaj, odmik od nujnih problemov, poskus odvrniti gledalca od perečih vprašanj' sodobnosti, želja skriti jih za pestrim zastorom kinematografskih iluzij in trikov. Nič tako jasno ne razgalja niz-kosti ameriške burioazne ''morale" lukor na tekočem traku Holl$wooda izdelani filmi, v katerih se prikrivajo umazani posli ameriških militarlstov z "le-po" lašjo. Prav zato so napredni evropski krogi obsodili ameriško filmsko proizvodnjo in prisodili la vorijco prvenstva sovjetiskim, francoskim, italijanskim in mehiškim filmom. ^Toda Ko govorimo o moralnem polomu, ki ga je došivsia ameriška kinematografija,» ne smemo pozabiti na nadaljujoča se ekspanzijo ameriške filf^sjce industrije. Ameriški filmi zavzemajo zdaj 65% vsega svetovnega izposojevalne/ja časa. ZDA imajo razpreden sistem izposojanja filmov, ki obsega zemeljsko oblo z neskončno mrežo izposojevalnic, zastopstev, družb ln tvrdk, delujočih s podkupovanjem in izsiljevanjem. Tako na primer izkoriščata v Italiji filmski družbi "United Artists" in "20th Century Fox" svoje zamrznjene kapitale za skupno izdelovanje filmov z Italijani, filmov, ki v celoti ponavljajo hollywoodske standarde in oznanjajo "ameriške ideje". Ker lahko izposojajo vsakršno staro šaro—filme, ki so se v ZDA že rentirali—se ameriškim mogotcem ni treba bati konkurence italijanske nacionalne pro-izvodnje.—Posledica tega je, da si italijanski filmt v mnogih primerih ne morejo zagotoviti pre-mierskih predstav v velikih italijanskih mestih, kjer so kinematografi zasedeni s hollywood-sko proizvodnjo. Uspeh ameriških in argentinskih filmov v deželah Latinske Amerike je povzročil dotok, hol-lywoodskih rešiserjev v nacionalne študije teh dežel, kjer izdelujejo filme, ki jih financirajo velike ameriške družbe.—Tvrd-ka "Fox" izdeluje zdaj v Mehiki film "Kapitan iz Kasttlje". Tvrd-ka "Warner Brothers" bo izdelala filma "Zaklad Sierre" ln "Lady iz Šanghaja". Ni dvoma, da bodo to standardni ameriški filmi, samo s to razliko, da bodo v njih sodelovali hkrati s hollywoodskimi zvezdami talentirani ameriški in argentinski Igralci. Tako dolar unificira in nlvelira umetnost. Značilen primer uresničenja devize "svobodne trgovine" je "dogovor Blum-Byrnes", ki Je spravil francosko nacionalno kinematografijo v neposredno odvisnost od ameriških izposoje-valcev filmov. Oglejmo si na kratko predzgo-dovino tega dogovora. Takoj po osvoboditvi Francije so poskušali izkušeni ameriški filmski rpo-gotci spraviti tja svojo pn i«/.j rfo in manjvredno filmsko robo. Hkrati so se jeli mrzlično pripravljati na popolno osvojitev francoskega trge. Američani so že pred vojno liji, Španiji, Belgiji, Švici, Nizozemski in drugih deželah. Američani niso zahtevali "nemogočega". Američani "samo" niso hoteli skrčiti predvojne Številke uvoza svojih filmov v Francijo, ki je znašala 180-190 filmov letno. Američani niso fioteli računati z izpremenjpni-mi gospodai skimi razmerami—s ^krčenjem francoskega filmskega omrežja ln Števila kinopred-stav, pa tudi pe s tem, da je oa-padel dvojni polnometražni program. Zahtevali so predVojno pormo. Mecftem ko je absorbiral francoski trg pred vojno nad 300 filmov letno, Jih rptfi zdaj 150. svojem. Zgčell so besnq agita ciio pod geslom "svetega načela odprtih vrat", "svobodne izma-njive idej med narodi" itd. De-magoško so pozivali, da'je treba žrtvovati "krajevne" interese "skupnim" idealom, pri tem pa so seveda mislili zgolj na naloge razmaha v izvozu ameriških filmov. Rezultati so se kmalu pokazali. Bivši francoski ministrski predSednik Bium je podpisal 1. julija 1946 z Bymesom sporazumi, po katerem so bile ffzva-Ijavljene vse omejitve v uvozu ameriških, v francoskem jeziku kopiranih filmov. Uvedena ♦ikvota" pradviejeva obvezno prikazovanje francoske filmske proizvodnje samo tednpv v letu, V ostalih 3* tednih pa lahko prf-kazujejp kjnenjgtografi poljufcr ne, to se pravi v glavnem ajper ri$)te fljine. Kako so reagirali na sporazum francozi, otfgovafja M "JEcran frantaJs" i dne J8. Junija 1M7: "Dovoliti n*m pr|ki ZovatJ Štiri francoske filme na davet kaHlorn{jj>j®--to Ja o\i-ginalno darilo. Mi ne prosimo posebno fpnogp. Mi bi IjotaJl izkoristiti vrnjeno nam svobodo, da bi ostali gospodarji naše usode in naše kinematografije." Francoski tisk je poudarjal, da je rezultat tega dogovora gospodarsko ift politično zasužnje-nje..-francoske kinematografije Praktično lahko zdaj Američani v celoti blokirajo francoski trg in francoski filmi (razen 48 kvotnlh) lahko sploh ne zagledajo francoskega filmskega platna. r ' Ogorčenje najširših krogov francoske javnosti spričo takega sporazuma je ja#nd izraženo v uvodniku "fJulletina" pariškega Instituta za višjo kinoizobrazbo za september 1946: "Sklenjeni sporazum Je odprl pot . . . vdoru v Francijo . . . Zdaj bodo vrgli vsak mesec na francosko samozavest cele tone psihološki^ in moralnih rszstreliy. Z omamno reklamo in tehniko oborožena ahr^flška kinematografija bo npizprpsno stresla na nas like, poze, rfpjike, teze, predsodke, ideale, bajke, lepe besede ln kričeče pobarvano včasih nam zelo tuje prikazovanje dojemanja človeka in sveta." Ameriški kinoekspanziji je podvržena tudi Anglija. Med pripravljanjem nove klnozako nodaje je angleški minister za trgovino sir Stafford Cripps kritiziral ameriško politiko izposojanja filmov in izjavil, da "Američani v lovu za dobičkom preplavljajo Anglijo s filmi, ki nI-majo umetniške in vzgojne vred-noetr. Ko je argumentiral svojo izjavo s sklicevanjem na velikanski kulturni pomen kina.— Cripps tudi trgovske strani ta zadeve ni pozabil in je z obžalovanjem ugotovil, da "dohodki od ameriških filmov v Angliji presegf jo tfphodke angleških filmov v ZDA skoraj za dvajaet-kratno" (švedska revija "Blo-,raic«aren" Št 9.-10. 1947). Erik Johnson pa Je skušal nastopiti • posebnim pojasnilom, da bo "sprememba kvot« in skrčenje izposojanja bollywodsklh filmov v Angliji skrajno ne« ugodno za Angleže same. kajti levji delež skupnih dohodkov (83 odstotkov) ostane v Angliji izbrali Francijo za glavno sre-|v obliki davkov in odtegljajev dišče izposojanja svojih filmov v dobro lastnikov kinfmatogra-v Evropi Francoski filmski trg je bil namreč vedno ta Hollv« To4a Američani so vztrajali n§. Tako je začela tvrdka "Co- = mount" povečujeta svojo angleško proizvodnjo; tvrdka "War-r^r Brotfc*rs" je začela prf*id|-vati porušeni studio "Tening-ton"; "Columbia" je objavila načrte uprštoritev v studiu "Vatou na Temzi". Ne smemo tudi pozabiti da financirajo večino iz-posojevelnih družb v Angliji velike ameriške tvrdke in da so samo po imenu angleške. Takšna dejstva govore o vedno večji agresivnosti ameriške filmske industrije, o njenem prizadevanju, da bi se polastila vseh mogočih trgov in zadušija nacionalne kinematografije. Kakšne *UJeje" pa propagira ameriški Jdno? V ameriški kinematografiji se je opredelila zadnje čase pova terpA, ki je postaja že ser^ska: to je narkomanija ip z njo ¿drp-zeni pojavi razpada človeške o-sebnosti. lumbia" s filmom "Čuvati ko zaklad" celo serijo filmov na to temo. V letu 1947 je planirala tvrdka šest analognih uprizoritev, ki V^Uejo v proizvodnjo takoj, ko jih bo potrdil Johnsonov »Office'i ' \ pbravnavanje sodobnih problemov je "luksuz", ki si ga lahko privoščijo največje družbe in posamezni "neodvisni" režiserji, ki se doelej niso povezali z velikimi tyrdkami jn ki »o Sfmo stojno proizvajali in rfzpeČavali svojo prgizvodpjo. Zn#po je Mi. da se je Erjk Johnson v izpolnjevanju kMi*-gpri^e dirpktlye ^aahingtona obrnil ha Vse pomembne tvrdke s priporom, naj se lote predvsem ' propagiranja fimerlikih "sVbboščiri ih demokracije". Toda flnančril pritisk, ki ga ČuMJo neodvisni"; se je nedvomno pokazal n» njihovem položaju ln zatb se zadnje čase vedno očitneje kaže težnja "neodvisnih", da bi sklenili pogodbe z velikimi izpoeojevalno-pro-lzyodnlipl družbami. (Konec prihodnjič.) hhUe'm rmtm fehniške srefajt tole LJubljana.—Ob koncu letošnjega leta bo minilo šestdeset let obetoja Srednje tehniške. Zavod ima syoJ jubilejni teden, v okviru katerega je odprta tudi razstava, ki prikazuje strokovno delo zavoda, obenem pa tudi razvoj in delo mladinske organizacije na Šoli. Vsak, ki te dni prestopi prag tehniške srednje šole, takoj opazi veliko razgibanost mladine pri delu za razetavo. Najvažnejši je strokovni del razstave našega zavoda, nato mladinski del šolske razstave, poleg tega pa v šolskem poslopju razstavljajo tudi vse strokovne šole Slovenije. Pri vhodu v poslopje je slavolok, v vastibilu šole so razni stroji, nato ao razstavni prostori v vseh pritličju, v prvem in drugem nadstropju. Strokovni del razstave je razdeljen na vae stroke, katere poučujejo na šoli. Vsaka stroka Domeni celoto in je prt tam prikazano vae delo v tej stroki, način in pripomočki študija, možnost dela tehnika, ki dovrši na šoli to ali ono stroko ter najvainejši stroji, l|i " v dotični stroki uporabljajo. Prikazani so izdelki dUakov. Vsaka stroka ima marsikaj privlačnega med razstavljenim* Pr^fM- UkP *> strojniki prikazali rwv letalski motor, elektriki so pokazali svoje poizkuse, gradbeniki osnutke raznih zgradb, mostov In cest, prikazali so tazhe načine zida« nja in s|>loh nattne dela pri sodobni arhitekturi ter Sedanjih gfSdnjah. It udar J i kažejo z modeli dWd v rudniki^, Separacijo rpd^in, premoga Jn sploh vse delo v |ej stroki. Kemiki so okusno of>rem!H svoje prostore, ---_____ borci za svobodo-borci za izgradnjo dežele wood posebnega pomena za dosledno plasiranje ameriških filmov po drugih deželah. Dolgo trajno prikazovanje ameriških filmov v pariških kinematografih je bila vedno sijajna reklama za njihovo izposojanje v Ita- fov" (francoska revija "Cinema april 1*47) Vzporedno s tem al zagotavljajo hollywoodski mogotci svoj položaj v Angliji z bolj "realni-mi" ukrepi kakor je modrovanja o "svobodni trgovini' turnem sodelovanju" "20th Century Fox* y Harodno-oavobo- _ rV^ike JugollavlU'' Ljubljana. Priblilno pred letom dr>i Je marto! Tito sprožil idejo o ipitanovitVi organizacije vseh aktivi^ i*dele«enceV na-rodpo-osvobddilne borbe, ki so jo vsi zavedni borci in aktivisti iz ¿asov težite štiriletne borbe z odobravanjem in navdušenjem pozdravili. Čutili so potrebo po tesnejšem medsebojnem stiku ln sodelovanju, potrebo po organizaciji, ki bo čuvala tradicije na-rodno-osvobodilne borbe in Jih daljf razvijala v novi fazi razvoja jugoslovanskih narodov, v razdobju petletnega plana industrializacije in elektrifikacije Federativne ljudske republike Jugoslavije—v razdobju izgradnje socializma. I Prvi Kongree Zveae borcev Na-rodno-osvobodllne vojaka Ju^oelavlle Po organizacijskih pripravah se je Še v septembru preteklega leta sestal (¿-vi Kongres Zvete bgrcev narodno-osvnbixlllne voj-Iske v Beogradu, ki Je Zvezi dokončno določil organizacijske oblike in delovni program. Zveza borcev na rodno-osvobodllne vojske se bistveno razlikuje od podobnih organizacij ni primer v Angliji ali Ameriki To ni zveza starih veteranov, ki so pozabljeni od vsega sveta, ki so odložili puške, ksterim oblasti odrekajo njihovo osnovno pravico do dela in je marsikateri od njih utonil v valu brezposelnih Poglejmo samo demobilizirane borbe, slasti pa invalide, ki po mnenju mnogih mogotcev niso nikomur potrebni (kajti ne morejo več v polm meri izkoriščati njihove delovne sile) — kakšnim krivicam so izpostavljen! s strani tistih, se katere ao se borili. Ne, borba proti takim krivicam borcev v Jugoslaviji ni potrebna. ker je ustava sama in vsa politika ljudske oblasti določile njihovo mesto v družbi, poiozaj. ki Jim pi i pada Program Zveze borc<-v je čuvanje pridobi lev štiriletne borbe, ohramlev m oskrbovanje vseh spomenikov partizanske borke in materiala iz vojnih let |er post edovanje fietojskih de in "kul- Janj padlih tovarišev bodo/im in Tvrdkl Para rodovom Na drugi strani pa se Z veza bori za utrjevanje Ijudake oblasti, za izgradnjo domovine, za izpolnitev petletnega plaija. Zveza borcev Je ttsta, Ki pomaga oblasti pri prsvl)npm sprova-janju uredh in pri pravilnem namešČšnjti IJydi; zlsstl r.asliiž-nih borcev. Njen zUnanJe-poli-tlčnl program pa je sodelovanje z vsemi demoxratičn|ml silami, zlasti s Sovjetsko zvezo in bo^-ba proti vsem skritim in odkritim fašističnim silam v svetu, za mir Ih demokracijo. / Morda se bo kdo vprašal, kakšno mešto zavzema ta organizacija, poleg vseljudske organizacije Ljudske fronte. Zveza borcev dela v sklopu Ljudske fronte in je v celoti vključeni» vanjo, je njen steber, njeno Jedro, ki bogati fronti z neizčrpnimi izkušnjami In ustvarjalno Iniciativo, pridobljeno v vojnih dneh t Prvi Xengrea Zveae borcev Na-rodno-eevobodllne vojna Slovenije Organizacija je tu, program je jaaen—uspehi niso izostali Četrtega juliji tega leta je bil v Ljubljani prvi kongres Zveze borcev Slovenije, ki je podal obračun dO sedanjega dela slovenske organizacije, fttevilo članov Še stalno narašča, pa še do sedaj Jih šteje okrog 130.000. ki so vključeni v 792 krajevnih odborih. Poleg preko .100,000 prostovoljnih delovnih ur za izgradnjo gospodarstva je Zveza v Sloveniji zbrala več kot en milijon dinarjev za gršdn^o zadružnih domov. Omembe vredno je tudi kullurno-prosvetno udejstvove-nje. ki Je našlo svoj izraz v mnogih predavanjih m mitingih. Podobne delovne uspehe ao doaegle tudi organizacije ostalih bratskih republik. Nevedenl podatki zgovorno dokazujejo, da Zveza borcev v Sloveniji ni reprezentančne organizacija, katere člani bi se dvakrat na leto shajali na svečanih sejah, peč pa Zveza sevednih tn požrtvovalnih delovnih ljudi, ki en pušk« ¿amenjeli za lopate, kramp in pero. ki so povsod prvi: v borbi za svobodo s puško v roki. in v velikem delovnem mravljišču— v novi Jugoslaviji. / LI £[\£j ft mnaii i kjer je razvidno vse, kar se da s pomočjo kemije ustvariti pri upodabljanju sodobnih strojev in pripomočkov. Povsod se zrcali vloga te ali one stroke v petletnem planu, saj vemo da nam je za izvršitev petletke potrebna sodobna tehnika, za u-stvaritev iste pa dobri tehniški KadH. Razatavnl prostori tega deli razstave so privlačni pr«i y4am zato, ker v njih niso samo risbe in diagrami, temveč ao povsod izloženl tudi stroji in pripomočki, ki jih aodobna tehnika upqrab)ja in potrebuje. Drugi del razstave se nanaša na razvoj in dflo mladinske organizacije na šoli, V tem delu razstave je prikazano delovanje mladine že v časih stare Jugoslavije, njena borba za obstoj, ko ji niso bile dane za študij take mošno-ati, kot jih ima danes Razata-va kaže doprinoa mladine Tehniške srednji šole v narodno osvobodilni vojni ln v povojni dobi. 6rganlaacija na šoli ima za seboj že veliko Izkušenj is svojega dela. Da Je delala pravilno in uspešno, nam dokazujejo številne zastavicc, sastave in odlikovanja, ki jih je naša šoli prejela od osvoboditve do danes. Prikazano je delo mladine na strokovnem, ku)turneih in fls^u|tmrpem področju, uspeh mladine na delovnih akcijah, rezultati sedeintedenskega dala dvakrat udarne mladinske delovne brigade "f ranča Itozmana-Staneta". brigade, v kateri ao bili samo prvi letniki naše šole. V zgornjih razstavnih prustorih nam dijikl ih profesorji raznih strokovnih, 'kmetijskih, veteH-nafskjh, medicinskih ln šllčnlh Šol prikazujejo svoje dild ln ušpehe, načine študij*, strokovne ln tehnične pripomočke pri delu. m* Vsak, ki si t>o ogledsl razstavo, bo videl, da naša tehnika nspredMje na vseh področjih, d« se vedno bolj oddaljujemo od gospodarske nesemostpjnosti ln da bomo kmalu postili v tem oziru neodvisni od tujine. Razstava je namenjena predvsem tistim, ki se bodo morali odločiti za kak poklic, a se še niso odločili, tistim, ki so se Že odločili za vstop na naš zavod, poleg tega pa vsem ontm, ki se zanimajo sa tehniko, bodisi na splošno ali pa za posamezne stroke. M. P. F rreerfii aa issfif fwmm m to Sil m «LI. >»k i», Dne 13. junija so v Novi Gorici svečano postavili temelje novega mests. UradiKšče in oko lica sta bila sa ta veliki praznik okrašena z zastsvaml, zelenjem in transparenti. Slovesnost so otvorili z množičnim prostovoljnim delom. 2e v jutranjih urah so prihajali ljudje ns okrašenih vlakih, kamionih, vozovih in celo peš lr najoddeijenejšlh krajev goriškega okraja. Iz to^ifne Anhovo je prišlo na prostovoljno delo isd 400 ljudi. Dolg sprevod ljudi z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami s rdečo zvezdo se Je razvil izpred Kulturnega doma tistega dela Gprice, ki jf po mirovni pogodbi pripadel Ju» goalaviji. Na čelu brjgsd prostovoljnih delavcev Iz vrst delovnih kolek tivdv, kmetov in delovne Inte llgence, so plspolale številne za stave, Igrale godbe In donela jr bofbfna pesem.1 Vfsell Irt raz igrgh! so prišli na prostovoljne delo stari m mladi. Mnoge mi tare iz Brd ln Krasi šo vodile i sct>oj sVoje otroke Pri kopenju temeljev novll zgradb, regulaciji potoka Kore na ln na glavni mestni ulici tei pri !zko|iih obhodne cesta Kol ken-ftempet*r Je sodelovalo 77 delovnih brigad z več tlaoč de lavcev, med katarimi ae je raz vilo tovarlško tekmovanje za čim boljše delovne uapehe Naj* boljše uspehe je doeegla brigada s Cola, ki Je prejela v znak priznanja okrajno prehodno zastavico Zelo dobre uspehe sli doaegle tudi brigada iz Dortiber-ga, iz četrtega rajona Nove <#o-rtce. Vipeve, Holkane. Krasa in Brd Po končanem delu je s slav* nostne tribune na "Magistral! glavni mestni pliii. spregovoril sftkietet okrajnega odbora O F /oIt Primožič Nat" so nsjza »lužnajši pusamrzniki prejeli spominske značke Kapelic*, križi in ktdfi, to je dqw&pjq Apstrjjq pred Štirideset in več leti je Dunaj pomenil in predstavljal bogastvo, živahnost in podjetnost pripadnikov velikega av-stro-ogrskega cesarstva in je privlačeval s svojim razkošjem tu-riate in romantike, umetnike in pesnike in poslovne ljudi vsega sveta. Panašnji Dunaj nima ^eč nič skupnega s nekdanjim; sedaj živi fivljenje podeželskega mesta ln Je ves zavit v trpko žalost Vse stvari Imajo zelo star videz Hiše so nizke in stare (le malo poslopij ima pet ali več nadstropij) po večini še jz časov cessrjs Franca Jožefa ln skupaj s številnimi cerkvami dajejo nekak srednjeveški videz, Ceste so tlakovane po starem ln ropotajoči ln cvileči tramvaj nam Še bolj pokažejo razliko med tem) cestami'ln modernimi, asfaltni mi cestišči ter avtobusi po dvigih novejših mestih, > Posledico vojne so še vediu tu; od bomb razdejane hiše stojijo Še vedno tsko. Tri lets po vojni je*še mnogo cest, ki so r ruševinami zaprte za vsak promet/ Mladina in ženske so ns-Šle zaposlitev, s teto 'da člstijti malto z opeke, ki jo potem prodajajo raznim gradbenim podjetjem ni Črni borzi ' Nenavadno sliko nudijo smeti, ki Jih najdemo često tudi v središču mesti. Pomet*či dalajc namreč brez vsake volja, da ne bi potrošil več svoje lile, kot jih dobijo ns živilska nakaznice. Po ceštah srečamo vse polno Invalidov; možje brez ene pil brez obeh nog, sil brez roke Dr^ii zopet, med ketarimi jc morda največ žensk, nosijo sna ke raznih Živčnih bolezni, ki su posledica vojne. Vsa ta množica se počasi premika po dunajskih ulicsh, kakor velika truma beračev in nudi kaj ielostno sliko. Včasih Imi človek tukaj vtis, kakpr ds a* vojna še nI končala ln v resnici se ljudje le niso vrpill v normalno mlrnodob* «ko življenje. SIcer pa so v me-stu kakor po vsej Avstriji še ved no v veljsvl mnoge omejitve ir čssa vojne, z edino razliko, da so sedaj, ko so končsnl nacistični roparski pohodi po Evropi, dnevni živilski obroki precej manjši. Tako n. pr, Je z4lo težko dobiti meslo in tudi mleka ni najti nikjer, ker Je bila živinoreja po vsej deželi skoraj popolnoma u> nlČena Po dolgih mesecih pri« čakovanja so dobJU sa veliko noč DunsjČsnl ns žlvt)ske nakaznice po četrt kilograma sad)a ns *e-Ikancl, aadaj popolnoma počiva. Tako črna |>orza kakor bodna trgovina so v Avstriji od Vlade strogo prepovedani in aa-adi uga je le malo ljudi, ki ae pačijo s temi posli. Edino frno» jouijaustvo s clgareUmi kiju tjMji vsem zikonom ip lihko najdete nijboljše ameriška cl-girete po 24 šilingov, Tudi na zabaviščih je upaiitl >ado Komedije v dunijskem nsrečju hodijo gledst pe večin' «smo tujci, ki sploh ne razume jo jezika. Edini stvsr, ki ne msnjks v Avstriji, so otrkye, kapelice in vprski podobe Ns irtdtina kilometrov d'1** vidimo na vsakih sto pietrov obcestne kamne s suhim cvetjem in odpustki. V zadnjem času savsema Pri-(a vedno bolj meato Dunaj s kot tulturno središče Evrope, do-Mm Dunaj vedno bolj propada (prlm. dnevnik) O vprašanju obstoja vegetacl je na planetih, najbližjih naš) Zemlji, so zelo različna mišljenja. Zlaati še V pogledu M*rsa, ki se najbolj približuje prilikam življenja na Zemlji, Nekateri učenjaki kategorično '.enikajo kakršno koli rastlinsko življenje na tem planetu. Drugi zopet trde z vari gotovostjo, ds na Marsu rastline obatoje Dokaze Iščejo v tem, ker pe barva Marsove površine vsako leto menja. Obe trditvi pa se našla-njsts na vse preveč negotove u-temeljitve, da bi ae moglo pocl-tlvno odgovoriti na to vprašanje Zaenkrat totnj ostane stvar ne reftena. Astronomi so proučevsli Mar* tovo površino. Vidljivi del son •nega spektra na Marsu so v/no cjsli s spektrom, ki gs nu dlju >d Sonca obsevane rastline ns Zemlji. Klorofilna zrnci naših 'ilenih rastlin močneje absorbi* rajo rdeči del spektra. To Je po-dedlis prilagoditve naših rast lin pogojem življenja ua Zem-jI. Medtem pa ao prilike n» Maisu povsem drugsčne. Na Marsu Je hladna klima najtoplejši ki a ji Imajo 8 pod ničlo siednje temperature ^raka je zelo malo RusiHue ae morajo okoristiti s onim delom sončnega spektra, ki uud| naj več toplote Z drugimi beM»de-mi na onem d«lu. kjer r^nce %ava Mars z rdečimi, rumenimi, oranžnimi in zelenimi faikl Pi/ pa se morajo raatline zaščititi mue na marsu pred močnim vplivom vijoličastih in ultrivijollčastlh žarkov. Za dosego potrebnih dokasov p obstoju vegetacije na Marau bi morali raziskati vijoličaati in ul-travljollčasti del spektra. Prvi |e pričel na to spoznanje sovjet-tki astronom G. Tlhonov, Da Ja ijegova tezs pravilna nam pri-'•ajo rastline na Zemlji, ki uape« vajo v enakih kllmatakth prilikah kakor na Marsu; klima, ki |o »mamo zemljanl v (»otarnlh -«rajih in na visokih gorah. Ake-letnik A Grlgorijev Je Izdal teta 1940 knjigo, v kateri opieuje vegetacijo na viiMikih planinah ter y polarnih krajih, kjer vlada trla zima, podobna srednji letni empeiaturi Marsa, ln kjer oiter îiak prepušča škodljive ultrevl-loličaste žarke. Te rastline ae id ostalih razlikujejo po vijoličastem leflakau SVOjIh listov, kar dokazuje da ae mora nekaj podobnega dogajali tudi t vegetacl)«! na Marsu. Na ta petin pajd*mo možnost rešitve vprašanje, da-li obstoja na Marsu veg«iielja ali ne. Mn rall bi se lotiti temeljitih ra*l»-kavanj rastlin v polarnih kra/ih Zemlje in jih primerjati s rg^S-Ksvsnjem na Marsu, ?<> B* tljp-da v področje astrobotanlke U-temeljitelJ tega nauki, Tlhon^V, pravkar dela ni dalekoiélftlh razukavanjih trenutno Je tjam re» im čelu elppedirljf v pOlar nlh krajih ¿0ITW4JTE ZA PlOiVITpi torek, 20. julija 1948 STRAH KRANJSKE DEŽELE Zgodovloib povesi Is preteklega stoletla Cersr Anton Danilo so najboljši pismonoše!" modruje sam pri sebi Dimež. "Že pred štirinajstimi dnevi sem pisal mlinarju za denar—pa nič! Pisal «em, naj ga pošlje na omenjeni kraj! Le čakaj, jutri boš kaj hitro odprl mošnjo in mi naštel bankovcev, pravih, ne pa Baharčkovih!" Na lepem se oglasi pisk. Dimež odgovarja enako nanj ter prime za puško. Jernej Krofe-nač prihiti prvi: "O Janez, ali si res ti?" Prerine se skozi grmovje do Janeza in mu seže krepko v roko. Sledijo mu še: Anton Nagrašek, Jože Mihevc, Matej Cepuder, Tomaž Pribovšek in Durgelc. "Torej si jim vendar odbrusil izpred nosa," dč veselo Krofenač. "Ej, saj sem vedel, da ne boš posedal na ljubljanskem gradu!" Tudi vsi ostali mu veselo segsjo v roko. "Da si le spet med nami, kaj bi počeli brez tebe?" vzklikne priliznjeno pajdaš Nagrašek. "Ni ječe in ne zapaha, ki bi se Dimežu ustavljal. Deset let bi mi bili naprtali na hrbet, če bi se jim ne bil izmuznil." . "Vraga, deset najlepših let brez dela," za javka Mihevc. "Kakor večnost .. ." "Vsega ste krivi vi," jih ostro pokara. Krofenač se začudi in dč uporno: "Kako misliš? Kako, da mi?" "Ne vsi, a največ NagrsšelMn-Gofelstecher, ta cigan! Tako se godi, če ni prave poslušnosti. Če bi me bili ubogali, kakor sem ukazal in stražili pri Krvavem znamenju, bi bili že od daleč videli biriče in gonjače, kako so se bližali gostilni. A Gofelstecher, ta požrešna zver, hoče vedno na svojo roko krasti. Nič čudnega ni, da so se nam biriči priplazili za hrbet—seve, če vsak po svoje dela. Kakor zadnjič, ko so Na« graška skominjali prašiči." Krofenač bi rad Dimeža pomiril in zmanjšal krivdo vseh, zato govori blago Janezu: "Jeziš se na nas, ker te nismo rešili že iz rok biričev v gostilni. Verjemi, da ni bilo mogoče! Bilo nas je premalo; tudi smo bili preveč rsztreseni. Pa še dovolj orožja nismo imeli s seboj. Kdo pa si je mislil, da nas bodo prestregli! Gofelstecher, ki se spozna na klanje, je odpeljal par najlepših volov s sejma ter jih odpeljal na Primskovo k Sprajcarju. Dva sta mu pomagala, kakor si vendar naročil!" "Že prav!" de odločno Dimež. "A vse, kar za-povem, je treba izvršiti s pametjo in o pravem času! In kolikokrat sem že rekel, da s* ne nalivate z vinom, kadar je delo! Ti, Durgelc, si pijan ko muha, ni čuda, da so te skoro dobili v pest. Za vraga, je to kakšen red? Kar po-davil bi vas vse. To se mora nehati. Ali tako* kakor jaz premislim in zapovem, ali pa . . ." Pri tem dvigne puško in jim zagrozi, "Kaj ste počeli zadnje dneve?" "Kmetu iz Cerkelj, ki te je spoznal in izdal na sejmu biričem, smo postavili rdečega petelina na sleme!" odgovori z važnim obrazom Krofenač." "V Trzinu sem pa govoril s tvojo Katrico. Vsa obupana je spraševala, kdaj te ženejo v Ljubljano, in je bridko jokala." Dimež se zgane. Velika žalost se mu vseli v srce, ko pomisli, koliko mora Katrica pretrpeti zaradi njega. (Dalja prihodnjič) (Nadaljevanje) Ah ja, kmalu bom spet doma. Ha, ha, kako je danes vroče! Obstoji pri panju. I, bom pa malo počival, de, ter si nerodno snema koš z ramen ter ga zatem postavi poleg panja. "Nikoli več ne bom silil z doma; stradati moram, lonci so vsi pobiti in denarja tudi ni nič. Kaj le bodo mamica rekli, ki so mi toliko branili: Jože, Jože, nikar ne hodi z doma! so tarnali. Doma ostani, doma prodajaj!—Ja, ja, kdor mamice ne uboga, ga pa tepe nadloga!" Nato sede na panj in„se prične znova jeziti. Pri tem maha z rokami po zraku, kakor bi mui he odganjal. "Jezen sem kakor gad! Ah ja, doma pri mamici je vendar najlepše. Ne pojdem več z doma! Saj pravim, ne—nak, ne pojdem!" Tu stopi Dimež izza drevesa: "Od kod pa, Jože, od kod?" Jože se prestraši in ošvrkne Dimeža z nezaupljivim pogledom. Končno se le ohrabri ter d*: "Od kod neki? Iz Ljubljane. V Trst sem hotel peljati lonce prodajat!" ♦ Dimež stopi še bliže k njemu in pogleda v koš . . "Pa jih nisi prodal, ker jih imaš še poln koš!" "Prodal bi jih že, prodal, če bi se mi ne bili razbili. Tako sem pa jezen kakor gad!" "Kakor vidim, nosiš domu res same črepi-nje," se zasmeje Dimež. "Seveda! Ali naj bi jih pustil kaj zastonj Ljubljančanom?" "Jože, ti si tepec!" Jo že se razhudi:: "Ti me ne boš pital s tepcem, ti že ne, ti že ne. Le sebe malo poglej!" Dimež mu ne da vedeti, da ga pozna. "Kje si pa ti doma?" "Is Potoka, kjer lonce delajo; pri Komendi." "Ali poznaš mlinarja?" "Kaj bi ga ne, saj grem vsak dan v mlin." "Ali bi mu nekaj sporočil?" "Bi. Zakaj pa ne?" "Sporoči mu, da ga Dimež ¡pozdravlja in naj jutri do Marijinega zvonenja pripravi dvesto goldinarjev!" Jože vstane in zazija v Dimeža. "Kaj naj mu rečem?" de zategnjeno. "Da naj da za Marijino zvonenje dve sto goldinarjev?" "Ne za zvonenje, ampak Dimežu naj pripravi do tega časa dve sto goldinarjev. Reci, da pride sam ponje!" "Pojdi no, pojdi, kako neki, saj je zaprt. V Mengšu so mi pravili, da so ga vklenili in zvlekli v Ljubljano!" "E, ja! Če sporočiš mlinarju, kakor ti naročam, dobiš od mene šmarno petico." Jože se zakrohoče: "E ja, kje jo boš pa vzel?" "Dimež ti jo bo dal! Le pojdi k mlinarju; boš videl, kako te bo vesel!" Jože se napravlja, da bi si oprtal koš, "Ti sporoči mlinsrju, kakor sem dejal, jaz ti pa pomorem koš oprtati," dč Dimež ter Jožetu pomaga pri oprtanju. "A ja, js, za Bog plačaj ml ga le oprtaj!" "Pa srečno hodi, Jože! In gledaj, da ti Dimež loncev ne pobije!" "O. ne bo jih, ne, saj Je v luknji. Ja, ja." Z zadovoljnim hihitanjem odkolovt ati v smer proti domu. Dimež se od srca smeje za njim: "Taki tepci "prosveta" SSS7 s. LAWNDALE AVE. Chicago 23, m_________________ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. V slučaju, da ja od atranl upravmiitva kakšna j takoj obveetlte, da so Ista popravil Z bratskim ZA UPRAVO "PROSVE7 CENE LISTU SOi ▼ esksasM slučaj« ne veê bat I tednikov Pajaantlai Vselej kakor hitre kateri teh članov, ki se prišteti, preneha biU član SNPJ, ali če se presoli proč od druftine in bo zahteval sam svoj list tednik, bodo moral tisti član is dotitee družino, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, te takoj naznaniti upravništvu Uata. in obenem doplačati dotično vsoto listu Protv*tO. A ko to«a ne store, tedaj mora upravnlštvo znliaU datum sa t« vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. MIT S. Lewndalo An. Chienne M. Dttaota