PRIMORSKI DNEVNIK J® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vaai Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O	
	
	
rn	
o	
21	
i_.	
2>	to
7.	i.n
:z	'VI
L-	■Js.
i—i	
Ni	T»
IZ	2>
i—l	
o	
!>	
JSSSMSttr"" Cena 500 lir - Leto XL. št. 14 (11.737)	Trst, sreda, 18. januarja
5:'r;	'r,i+r ^	x ^*	°
Švedski ministrski predsednik odprl stockholmsko razorožitveno konferen
Poziv Olofa Palmeja h krepitvi sodelovanja razpon med blokoma pa ostaja še vedno velik
559
linij.)
723
Shultz ponovil Reaganove ponedeljkove predloge - Pomembna vloga neuvrščenih in nevtralnih držav - Prva erečanja italijanskega ministra Andreottija
STOCKHOLM — »Zamisel o skupni varnosti je poskus zaokroženja varnostnih potreb v drugačni in trdnejši obliki, kot jo daje veljavni koncept medsebojnega zastraševanja, in upoštevanje zakonitih varstvenih koristi sleherne države. To je dolgotrajen Postopek, v katerem se bodo stališča Počasi spreminjala in bo zastraševanje še igralo vlogo. Toda, zmanjšati moramo odvisnost od zastraševanja in krepiti prvine zaupanja in sodelovala v naših varnostnih konceptih«.
Odlomek iz uvodnega govora švedskega premiera Olofa Palmeja, ko je odprl konferenco o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti v Ev-roPi, bi lahko označili za veliki, za zdaj še zelo oddaljeni cilj razorožit-venih teženj nove vrste, hkrati pa za razumno delovno metodo v nepopolnem svetu in v ozračju velikega nezaupanja. Kot zagovornik resnih ra zorožitvenih posegov je Palme v imenu države gostiteljice razgrnil propri tjanje, da popolne varnosti ni mogoče •“seči s kopičenjem orožja, toda je opozoril, da bo nov začetek težak.
. Ko se je švedski premier dotaknil izjave ameriškega ministra Shultza (»stockholmska konferenca ne more biti nadomestek za druge pogajalske forume«) se je strinjal z mnenjem, na je treba realno oceniti možnosti srečanja, toda je menil, da »konference ne bi smeli podceniti«, če bi države uspele razviti odkrit pogovor, bi lahko postopoma preprečile nespo razume o svojih namenih. Delni cilj bj konferenca dosegla že s tem, da .1 pretrgala dinamiko obtoževanja ln nepotrebne polemike med sujDersi toma. Govor ameriškega predsednika tteagana je bil zaradi spravljivega tona morda dobro znamenje za pra Vo delo stockholmske konference, ki ?® bo začelo za zaprtimi vrati potem, ko_ bodo zunanji ministri sodelujočih orzav podali izhodišča v javni plenarni razpravi.
Konferenca poteka tudi na števil-nin skupinskih sestankih, ki jih dopolnjujejo državniška srečanja. Zvedelo se je, da so se včeraj zvečer države zveze NATO sporazumele o skupnem svežnju predlogov. S svojim zaokroženim predlogom nastopajo dr zave Varšavske zveze, skupna izhodi S£a pa Pripravljajo tudi države iz skupine neuvrščenih in nevtralnih. Iz ‘zjav Olofa Palmeja in Lazarja Moj St)va je mogoče sklepati, da bo sku Pma N N aktivno posegala v dogaja-nJe in prikazala varnostne potrebe nnblokovskih- držav, čeprav se o obli
. in načinu predstavitve predloga še niso sporazumeli. Na včerajšnjem MOJCA DRČAR - MURKO
nadaljevanje na 2. strani

(Telefoto AP) Konferenco je odprl švedski premier Olof Palme
Pogled na dvorano ob otvoritvi stockholmske konference
(Telefoto AP)
Poseg SFRJ na atenski konferenci
ATENE — V splošni razpravi na sestanku izvedencev balkan skih držav je včeraj govoril tu di vodja jugoslovanske delegacije, veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Svetozar Starčevič.
Jugoslavija kot zelo pomemb no ocenjuje zamisel o ustanovitvi nejedrskega območja na Balkanu ter podpira ustanovitev takih območij tudi v Afriki, Srednji A meriki, Evropi in povsod po svetu, kjer so to vprašanje sprožile zainteresirane države, je rekel Starčevič.
Poudaril je, da jugoslovanska vlada meni, da pomeni prepoved gibanja in veliko kopičenje oboroženih sil vzdolž meja, prepre čevanje nadaljnjega kopičenja konvencionalnega in odprava jedrskega orožja, sestavni del vseh Iskrenih prizadevanj za mir in varnost na Balkanu, pa tudi v drugih območjih sveta. Podprl je zamisel, da bi Balkan postal območje brez jedrskega orožja in dejal, da Jugoslavija podpira tudi prepoved uporabe sile v odnosih med državami, (dd)
Nadaljevanje pogajanj vlada-sindikati-delodajalci
Negotove perspektive za sporazum
RIM Pogajanja med vlado, sin dikati in delodajalci, ki zadevajo preverjanje učinkov sporazuma iz 22. januarja lani in predloge o novem «stabilizacijskem» manevru, ki ga je De Michelis strnil v dokument in pretekli teden izročil obema o-stalima stranema, se nadaljujejo da nes in jutri. Minister za delo bo da nes sprejel zastopnike enotne zveze CGIL CISL - U1L, jutri pa najprej Confindustrio ter združenja javnih podjetij, popoldne pa po vrsti ostala delodajalska združenja, ki zastopajo obrtnike, trgovce, zadružnike, kmete, nazadnje pa male industrijce.
Gre očitno za fazo poglabljanja in preučevanja, ki bo potekala dvostran sko, medtem ko se bodo trikotna pogajanja obnovila le, če bodo ustvarjeni pogoji za bližnji sporazum, ki bi ga De Michelis želel doseči še pred koncem meseca. »Danes bi stalo mnogo več ne skleniti sporazuma o ceni dela, kot ga doseči,« je samozavestno izjavil mladi socialistični minister, češ da so že vidni prvi zametki gospodarskega preporoda, ki jih ne gre zamuditi.
Toda sindikati so tudi včeraj po trdili, da se o ceni dela, oziroma o
ponovni okrnitvi draginjske doklade niso pripravljeni pogajati, če vlada prej jasno ne opredeli konkretnih in izvedljivih ukrepov glede zajezitve brezposelnosti, cene denarja, pravične davčne politike ter brzdanja tarif za javne storitve in cen. Pogajanja bodo torej vše prej kot lahka, saj sindikati (a tudi delodajalci) očitajo De Michelisovemu dokumentu gene-ričnost, protislovnost in nedorečenost in terjajo od vlade preokret gospodarske politike, ki naj razdeli bremena za izhod iz krize tudi na doslej privilegirane sloje.
Tajnik KD o krajevnih upravah
RIM — KD hoče oživiti svojo vlogo v krajevnih u-pravah, ki se je zadnja leta zameglila. S kakšnimi prijemi je povedal njen tajnik De Mita na včerajšnjem stran kinem simpoziju v Rimu. »Naj bo v izvršnih organih ob čin in pokrajin ali v opoziciji, mora KD ohraniti poli tično živo vlogo,« je dejal. Pogoj za to pa je premostitev »laične centralnosti«, ki se ustvarja, ko ni dogovora med KD in KP1.
De Mita sicer ni štedil s polemikami niti do največje opozicijske stranke, zlasti glede njene »vselečnosti«, tako
da je vsaka uprava s KPI avtomatično »ljudska in napredna«, sodelovanje z njo pa opere tudi madeža frama-sonstva, medtem ko ob zavezništvu s KD takoj prihajajo na dan obtožbe pripadnosti loži »P2«.
Glede ustavnih reform je tajnik KD zavrnil neposredno izvolitev županov in večinski volilni zakon, zavzel pa se je za predhodne sporazume med strankami o programih in za zagotovitev vstopa v izvršno oblast stranki relativne večine.
Huda nesreča na Korzu
^ TRST — Dekle v smrtni nevarnosti, fant pa s poškodbami zaradi ka torih se bo moral zdraviti vsaj mesec dni — to je obračun hude prometno nesreče. ki se je pripetila sinoči, okrog 22. ure na Korzu, v neposredni nližini Goldonijevega trga. Fant in dekle, 28-letni Paolo Orlini iz Naselja r; Pietro 8 in 24 letna Daniela De Sanctis iz Ul. Cubi 2 sta v višini lekarne na začetku Korza prečkala cestišče na zebrastem prehodu za pešce,
. je pridrvel avtomobil in ju podrl na tla. Kako se je vsa zadeva odvijala, ■to še predmet policijske preiskave. Dejstvo je, da sta Daniela in Paolo obležala negibno na asfaltu. Oba so nemudoma odpeljali z rešilcem v bol nisnico, kjer so obema ugotovili med drugim hude udarce v glavo. Veliko resnejše je vsekakor zdravstveno stanje De Sanctisove, ki si je pri padcu Pmbila lobanjsko dno in so si zdravniki zato pridržali prognozo.
Hišni pripor za Enza Tortoro
NEAPELJ — Neapeljsko sodišče svobode je sinoči sklenilo izpustiti znane-fto televizijskega napovedovalca in novinarja Enza Tortoro iz zapora, vendar Pod pogojem, da ostane v hišnem priporu. Sodniki so bili v sodniški sobi pet / 'n P°l, zaradi pozne ure pa se ne ve, kako so utemeljil svojo razsodbo; oitora se bo tako po 8 mesecih zapora vrnil domov.
Islamski vrh v Casablanci
k Laik®"
CASABLANCA — V maroški Casablanci se nadaljuje islamski vrh,_ ki bi mora’ dati konkretne predloge za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in še zla sti v Libanonu. Ob robu vrha so maroške oblasti sprejele vrsto zelo strogih varnostnih ukrepov da bi preprečili morebitne atentate prenapetežev.
(Telefoto AP)
Znova Stenmark Križaj četrti
PARPAN — Ingemar Stenmark ne pozna zastojev. V včerajšnjem slalomu v Parpanu je prišel do svoje 76. zmage v svetovnem pokalu in tako še popravil svoj itak nedosegljiv rekord. Bojan Križaj se je uvrstil na odlično četrto mesto, medtem ko sta povsem praznih rok ostala brata Mahre, čeprav je bilo vsem jasno, da sta skušala dati vse od sebe in z zmago utišati polemike, ki so izbruhnile, ko so predvčerajšnjim ugotovili, da sta zamenjala vrstni red.
Značilnost včerajšnje tekme pa so bili številni odstopi. Med temi, ki niso prišli do cilja, je bil tudi De Chiesa, od ostalih Italijanov pa sta do točk v svetovnem pokalu prišla le Grigis in Giorgi.
NA 10. STRANI
• Stockholm
NADALJEVANJE S 1. STRANI
usklajevalnem sestanku je sodelovalo vseh devet (Švedska, Finska, Avstrija, Malta, Švica, Ciper, Liechtenstein, San Marino, Jugoslavija) in poročali so o »ozračju sodelovanja«.
Sicer pa je včeraj največ ja pozornost veljala posegu ameriškega državnega tajnika Shultza, ki je v bistvu ponovil ponedeljkove Reaganove izjave: ZDA verjamejo v možnost dialoga in reševanja problemov, verjame jo v učinkovitost medsebojnih realističnih in pomembnih obvez za uveljavljanje ideje miru in končno verjamejo, da je stvarno možno izboljšati odnose med Vzhodom in Zahodom. Shultz je v svojem posegu neštetokrat poudaril pripravljenost ZDA na pogajanja s Sovjetsko zvezo, »kadarkoli bi SZ to hotela«. Združenim državam Amerike je tudi pripisal pobude za nadzorstvo rsad stopnjo oborožitve. Končno je Shultz napovedal, da bodo ZDA v prihodnjih tednih predstavile v Ženevi, na razorožitveni konferenci OZN, svoj predlog za nadzorstvo nad kemijskim orožjem. S tem je hotel Shultz odgovoriti na sovjetski predlog o popolni odpravi kemijskega orožja iz Evrope.
Predstavniki vzhodnoevropskih držav — včeraj sta govorila zunanja ministra NDR Oskar Fischer in Češkoslovaške Buhuslav Chnoupek — so po svoji strani že pojasnili svoja stališča. Oba sta govorila za Shultzom in v bistvu napovedala stališča držav varšavskega pakta : določitev v E-vropi področij brez jedrskega orožja, odprava kemijskega orožja in zamrznitev vojaškega proračuna vseh dr žav, udeleženk helsinške konference. Fischer je tudi izrecno zahteval, naj Zahod prekine z nameščanjem evroiz-strelkov in naj umakne tiste rakete, ki so bile že nameščene. Razprava, ki se bo nadaljevala danes (spregovoril bo tudi sovjetski zunanji minister Gro-miko) bo pokazala, če je pravilna trditev opazovalcev, da vzhodni blok predlaga zelo širokopotezne pobude, vendar jih ne konkretizira, Zahod pa predlaga nekatere manjše, a zelo konkretne pobude. Iskanje skupnega jezika bo torej zelo težko.
V Stockholmu bo spregovoril tudi italijanski zunanji minister Andreotti, ki se je včeraj srečal z romunskim zunanjim ministrom Andreiem in z bolgarskim kolegom Mladenovom. Andreotti je poudaril, da je treba v Stockholmu izkoristiti vse priložnosti za dosego sporazuma, kar pa zadeva srečanja z bolgarskim zunanjimi ministrom, -je Andreotti ugotovili, da gredo odnosi med obema državama po poti normalizacije, čeprav ostaja še vedno odprto vprašanje, ki pa sodi v pristojnost sodstva obeh držav.
Iz ZDA je kitajski premier odletel na uradni obisk v Kanado
Formosa glavni kamen spotike v kitajsko-ameriških odnosih
NEW YORK — Kitajski premier Zhao Ziyang se je po šestdnevnem uradnem bivanju v ZDA, kjer se je srečal tudi s predsednikom Ronaldom Reaganom, včeraj odpeljal na enotedenski uradni obisk v sosednjo Kanado. Pred odhodom je Ziyang dejal, da je bilo njegovo bivanje v ZDA uspešno in da so Amerikanci pokazali veliko željo po razvijanju dvostranskega sodaovanja.
Med včerajšnjim govorom na kosilu, na katero ga je povabilo združenje za mednarodno politiko v New Yom ku, je ministrski predsednik dejal, da je glavni vzrok za stagnacijo bilateralnih odnosov vprašanje Formoze.
»Formoza je neodtujljivo kitajsko ozemlje, je dejal Ziyang, in njegovi prebivalci so naši rodoljubi. Kitajska bo toliko časa razde’jena država, dokler se Formoza ne bo priključila k domovini.« Po njegovih besedah v primeru združitve Kitajska ne bi poslala svojih čet na o-tok, omogočila bi mu nadaljevanje gospodarskih in kul turnih menjav, tuje naložbe pa bi zavarovala. Prvi minister je zagotovil kitajsko željo po mirni priključitvi Formoze, vendar je možna tudi uporaba si’e za dosego tega cilja.
Prvi komentarji o pravkar sklenjenem obisku v ZDA
so prišli iz Pekinga. Uradni viri pravijo, da so na bila teralni osnovi sicer razhajanja zaradi podpore, ki jo Kitajska daje tretjemu svetu, vendar imata državi v ostalih vprašanjih enaka ali podobna stališča.
Agencija Nova Kitajska omenja možnosti krepitve gospodarskih odnosov, kjer je še mnogo neizčrpanih mož n osti. Agencija pojasnjuje tudi stališče Kitajske do po glavitnih vprašanj zunanje politike: neodvisnost od su-persil, podpora državam tretjega sveta, mirna združitev Formoze z domovino in zavrnitev »enake razdalje« Ki tajske do ZDA in SZ.
Peking ne sprejema Reaganovih predlogov o »strateškem sodelovanju« in poudarja, da imata državi »skupno vprašanje miru in mednarodne varnosti«.
Peking nadalje pričakuje, da bodo ZDA z dejanji podkrepile v sporazumu od 17. avgusta 1982 sprejeto od ločitev o postopnem kakovostnem in količinskem zmanjšanju dobavljanja orožju Formozi.
Ameriški obisk Ziyanga je pospešil gospodarsko in teh nološko sodelovanje, podpisali so dva sporazuma o industrijskem in tehnično-znanstvenem sodelovanju, napredek pa so zabeležili tudi na jedrskem področju.
Kurilno olje spet dražje
RIM — V ponedeljek, 23. januarja se bodo plinsko olje za ogrevanje, tekoče kurilno olje in nafta za ogrevanje spet podražili. V krogih italijanskih trgovcev na debelo s petrolejskimi proizvodi trdijo, da je italijanska cena pod minimumom srednjeevropske cene, ki jo predvideva mehanizem za avtomatično prilagojeva-nje.
Cena plinskega olja za ogrevanje za pas «C» se bo povečala za 19 lir, se pravi od 582 na 601 liro za liter.
V Italiji je bila cena kurilnega olja za 16,34 lire nižja kot povprečno v Evropi, medtem ko ta razlika znaša lahko kvečjemu 13,04 lire. Kurilno olje ATZ se bo podražilo za 7 lir in bo torej veljalo 374 lir za kilogram.
Cena tekočega kurilnega olja se bo povečala za 11 lir, tako da bo poslej kurilno olje veljalo 510 lir za kg, medtem ko bo petrolej za ogrevanje poskočil za celih 20 lir, tako da bo odslej stal 657 lir za liter. Trdijo, da za sedaj ni nevarnosti, da bi se podražil bencin.
Neznanci odpeljali prvega svetnika saudskega veleposlaništva
Po ugrabitvi saudskega diplomata se napetost v Libanonu stopnjuje
BEJRUT — Ugrabitev saudskega diplomata v Bejrutu je še zapletla že tako in tako nelahek položaj v li banonskem glavnem mestu, ki je bilo v ponedeljek tarča hudega obstreljevanja s strani, tako vsaj pravijo Džumblatovi druži, libanonske redne vojske. Obstreljevanje je povzročilo skoraj 30 mrtvih in večje število ra njenih, tako da so bile tudi včeraj šole zaprte in prebivalci Bejruta so se le v primeru nuje pokazali na ulicah.
Najpomembnejši dogodek včerajšnjega dne pa je vsekakor ugrabitev prvega svetnika saudske ambasade v Bejrutu Huseina Faraša, ki ga je ugrabila skupina neznanih ljudi po napadu na njegov avto. Pri temi so kaj kmalu premagali osebno stražo saudskega diplomata in hudo ranili njegovega šoferja. Poseg libanonske vojske je bil vse preveč zapoznel, tako da so ugrabitelji izginili neznano kam. Husein Faraš ni prvi diplomat,
ki je izginil v libanonski džungli. Od začetka libanonske državljanske vojne je že izginilo pet funkcionarjev, od katerih so le tri našli žive in zdrave.
Faangistični radio je takoj obtožil muslimanske skrajneže, da so u-grabili saudskega diplomata, vendar doslej policija nima konkretnih podatkov. Značilno je, da je do ugrabitve prišlo prav v trenutku, ko je na i-slamski konferenci v Casablanci saudski zunanji minister začel posredovati med šefoma libanonske in sirske diplomacije.
Kljub veliki napetosti so včeraj topovi v libanoaskem glavnem mestu molčali. Napeto je tudi na jugu Libanona, kjer je v teku splošna stavka. Predstavniki šiitov in druzov pa so včeraj odpotovali v Damask na posvetovanja. Samo politična rešitev na najvišji ravni meni šiitski predstavnik Hmeid lahko privede do ustavitve o-boroženih spopadov.
Goriško srečanje malih odrov
Včeraj vrsta na Dunajčanih
NOVA GORICA — Sonce se je včeraj umaknilo obla kom in pršenju, vendar to nikakor ne more skaliti vedrega in obenem utrujajočega vzdušja 13. goričkega srečanja malih odrov. Vedrega zato, ker so gostovanja posameznih gledališč kakovostna, uprizoritve tako ali drugače vznemirljive, utrudljivega pa zaradi tega, ker sta dnevno dve prireditvi (ta ali oni dan še več), kar predstavlja za gledalce in spremljevalce napor. Zato bo tudi današnji zapis na tem mestu malce krajši, pa nič zalo, saj o nekaterih predstavah pišemo tudi na gorički in kulturni strani.
Včeraj je spet nastopilo eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane, ki je zapolnilo popoldanski spored, zvečer pa so bili v gosteh Dunajčani, ki so dan izrabili tako, da so imeli kar dve predstavi.
Jasno je, da tako zasnovan festival, kot je srečanje malih odrov, daje v pogled zapisovalcu marsikaj. Na prvem mestu bi omenili dejstvo, da se gledališča v sosednji državi in tudi drugod čedalje bolj intenzivno in ambiciozno zagledujejo v iskateljstvo (če že ne v ek spe riment v klasičnem smislu), opažati je premike v smer
tveganja in posredovanja žgoče sodobne problematike, z nenavadno močnimi odtenki nekakšnega »oporečni-štva«. V' tem smislu nam je žal, da Slovensko stalno gledališče iz Trsta ni uprizorilo Jovanovičeve Vojaške skrivnosti, ki bi lahko ustrezno dopolnila potek festivala in se vanj polnokrvno vključila, kljub pomislekom o sami postavitvi, ki jih je kritika izrekla po tržaški premieri.
Naj bo tako ali drugače, do konca gledališke mani festacije Nove Gorice in Gorice ostajajo še štirje dnevi, saj se bo festival zaključil v soboto s podeljevanjem tradicionalnih bronastih vrtnic. Strokovna žirija ima možnost podeliti do pet simbolov GSMO, poleg tega pa je letos predvidena tudi posebna nagrada občinstva in nagrada novinarjev, to so poročevalci simbolično podelili že lani, letos pa bo »oprijemljivejša«,.
In še o tem, kar nas čaka danes. Piccolo teatro iz Gorice bo nastcrpil ob 17. uri v mali dvorani novogoriškega kulturnega doma z Alice v deželi čudežev, posebno doživetje pa bo najbrž zvečer, ko bo teater Romov iz Skopja zaigral Kralja Oidipa.	MARIJ ČUK
Poenotene višje naročnine naj bi rešile RAI iz težav
RIM Da se znajde državno radio televizijsko podjetje v precejšnjih težavah, ne le kar zadeva kritje finančnih bremen, ampak tudi organizacij sko, ni nobena novost. Položaj posta ja pa iz dneva v dan težavnejši, odkar so se po vsem državnem ozemlju razpredle zasebne radijske in televizijske postaje, z asti pa odkar so se te v veliki večini združile v mogočne »mreže« (Canale 5, Rete 4, Italia 1), ki predstavljajo že velike monopolne koncentracije in že močno ogrožajo prednost RAI.
Poleg tega te privatne mreže brezobzirno zasedajo vse razpoložljive kanale in mnogokrat motijo druge oddaje, tudi državne televizije. Tega nereda je seveda kriva državna oblast, ki v precepu med obrambo državnega monopola in zagovarjanjem interesov mogočnih privatnikov pod geslom »svobode obveščanja« ni poskrbela za
voaj okvirno zakonsko ureditev, za neka minimalna pravila za radijske in televizijske oddaje.
V zadnjih časih se je posla lotil novi minister za pošto in telekomunikacije Antonio G ava (KD), ki išče rešitve s sicer precej dvomljivimi recepti, kot je ponovil včeraj na simpoziju o problemih radia v Italiji, ki ga je priredi’o kulturno središče »Prospettive nel mondo«. Gava trdi, da mnogo družin ne plačuje radijske in televizijske naročnine, oziroma plačuje naročnino za črno - belo, čeprav ima barvno televizijo (naročnikov za prvo je 10 milijonov, za drugo pa komaj 4,5).
Po G avo vem bi bil vselek poenotenje naročnine, pa čeprav postopno. Glede zmede in nasilnosti privatnih televizij pa predlaga takojšnjo uveljavitev nekakšne »karte o načelih« in omejitev reklame.
Pogovori jugoslovanske delegacije
STRASBOURG — Član politbiroja italijanske komunistične partije Gian cario Pajetta v pogovoru s predsednikom skupščine SFRJ Vojom Srzenti čem in člani skupščinske delegacije izjavil, da je vloga Jugoslavije v Evropi velika, kar povečuje tudi pomen, ki ga evropski parlament pripisuje sodelovanju s to državo.
Po srečanju skupine komunističnih poslancev v evropskem parlamentu so se člani jugoslovanske delegacije včeraj pogovarjali tudi z drugimi naj pomembnejšimi političnimi grupacijami parlamenta. Pozornost so namenili odnosom in možnostim za nadaljnjo krepitev sodelovanja med skupščino SFRJ in evropskim parlamentom ter Jugoslavijo in evropsko skupnostjo. Vojo Srzentič je v pogovoru opozoril tudi na nekatere težave, ki spremljajo sedanje sodelovanje s skupnostjo, vendar pa je rezultate v celoti ocenil kot pozitivne, pri čemer je med drugim omenil nenehno povečevanje jugoslovanskega izvoza. Hkrati se je zavzel za večjo elastičnost skupnosti v prihodnji politiki proti Jugoslaviji, posebej kar zadeva pogoje za jugoslovanski izvoz.
U BEOGRAD — Na včerajšnji skupščini splošnega združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije so menili, da bi tudi letos morali omogočiti plače vanje turistično - gostinskih storitev z dinarskim čekom Narodne banke Jugoslavije z 10 odstotnim popustom. Popust bi torej ostal enak kot lani, polo vico bi ga pokrivalo turistično gospodarstvo Jugoslavije, drugo polovico pa interesna skupnost Jugoslavije za gospodarske stike s tujino, ček s tem popustom je tudi zdaj v obtoku in bi veljal tudi v času zimske olimpijade v Sarajevu, oziroma vse dokler ne bi sprejeli drugačnih rešitev, (dd)
OAD o ameriško-nikaraškem incidentu
Predstavnik Nikaragve Edgar Parrales (levo) in predstavnik ZDA William Middendorf na zasedanju OAD	(Telefoto AP)
WASHINGTON — Na zahtevo Hondurasa so včeraj sklicali posebno zasedanje organizacije ameriških držav v zvezi z ameriškim helikopterjem, k* so ga prejšnji teden sestrelile sandi-nistične sile v Nikaragvi. Pilot je izgubil življenje, helikopter pa je strmoglavil na ozemlje Hondurasa. Ameriški predstavnik William Middendorf je dogodek označil kot novo provoka-torsko dejanje Nikaragve proti Hom durasu in je poudaril, da v Nikaragvi najprej streljajo in nato sprašujejo-Sicer pa je Middendorf priznal, da je helikopter verjetno »pomotoma« preletel ozemlje Nikaragve, vendar je zanikal, da bi šlo za kakršno kofi sovražno dejanje.
Predstavnik Nikaragve Edgar Parrales pa je dejal, da je v tistem trenutku najmanj sedem ameriških helikopterjev letelo nad ozemljem Nikaragve in da je helikopter, ki so ga sestrelili, priletel 50 km čez mejo-Zavrnil je torej tezo o pomoti.
Brezizhodnost in krčevit spopad
MARIJ CUK
Meglena nedelja, ki začenja samo v zgodnjem popoldnevu odpirati svoje špranje sončni nasilnosti, je kot na lašč in hudo primerna, da se prsti sprostijo po tipkah pisalnega stroja. Tisti skriti možganski center jim pravi, da bodo zapisovali o drami današ njega časa, o brezupu in upanju, o najstrašnejši pošasti, ki je dolgčas, o najhujšem grehu, ki ga zajeban čas in svet premare o tujosti, odtujenosti, breznu, ki ,se polaščajo ljudi.
Razredni sovražnik v izvedbi gledališča »Elfo«
T>ve varianti istega teksta ali bolje Predloga sta v petek in soboto zapolnjevali gledališki spored 13. goriškega srečanja malih odrov. Dve različni gledališki govorici, dva različna kul lurna ambienta, dva drugačna kon ea. Kljub temu pa nikakor ni mogoče vzpostavljati takih in takih para-lelizmov, ko govorimo o »Razrednem
sovražniku« Nigela Williamsa. Pred stava skupine »Teatro dell’Elfo« izha ja iz radikalno drugačnega prostora kot predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Na eni strani gledamo nekakšen boudelairovski speen, na drugi na krčevite krike, brezupno u pomosi. Postavitev ne more družiti niti »cazzolingua« ali »pizdomanija«. In to je tudi čar in kompleksnost gle dališča, ki naravnost kruto zarisuje neko določeno kulturno ozadje, okolje, kjer delo in umetnost nastajata.
Člani milanske skupine »Teatro delTElfo« so Williamsov tekst »prepisali« in ga postavili v Milan. V vele mesto Zahodne Evrope, v učilnico ta kega velemesta, konkretneje v razred V. C. In kaj lahko bi nas zaneslo, da bi ob gledanem pomislili na leto 1968. Ne, te napake ni moč zagrešiti, saj bi bilo to za predstavo omejevalno in neumno, to ne bi dopuščalo soudeleženosti in bi zasužnjilo domišljijo. Stran torej z zgodovinskim predzna kom, milanska predstava se dogaja tu in danes, nosi v sebi vse travme mlajše generacije, ki sestavlja skupi no. a so si posamezniki med seboj ta ko tuji, tako votlo sovražni. »Razredni sovražnik« ni niti drama emarginaci je ali revščine. Je strahovito brezno dolgčasa, jeze in strahov, je pričaka vanje nečesa, mogoče Godota, ki bi osmislilo nadaljnjo eksistenco.
Je, strakta, kruto resnična podoba, do skrajnosti poštena, izven fradicio nalnih recitacijskih in igralskih shem. Obenem pa izjemno intenzivna, na ravna, tiha, kjer ostaja zapis gledališkega in igralskega kardiograma vodo ravno plitek, encefalogram življenja in realnosti, pa divja in sproža identifikacije z nastopajočimi, s časom, problemi in okoljem. Pa saj io smo, to smo bili mi! Pa saj se v teh mučnih krčih in votlosti znajdeva mladi na, saj je to podoba šole, institucij! Kruta beda brezizhodnosti! Igralci ovržejo maske, taki so kot morajo bi
ti, taki so kot življenje. Kako govoriti o sižitju med ljudmi, o odnosih, ko se človek znajde sam v blazni praznini, čeprav zapolnjeni s tisoči drugih praznih ljudi? Ali ima potem zares še smisel govoriti o dobri igri in uspešni postavitvi, ko smo ta igra in ta po stavitev tudi tisti, ki sporočila in znake podoživljamo in vsrkavamo?
Sobotni nastop Mladinskega gleda lišča v improviziranem amfiteatru ne ke novogoriške osnovne šole je izzvenel kruto, veristično grozljivo in srhljivo. Ljubljanski »Razredni sovražnik« je izhajal iz »slovenskega trenutka«, bil študija o odnosih in neodnosih, o smrti srca, rasizmu in kar je še ta kega. V njem se dogaja dramatični spor, gre za antagonizem med voljo do življenja in nezmožnostjo ga u-stvarjati, med blaznimi kriki, prošnjami za pogled v bistvo, in srhljivim molkom. Osamelost in kri. »A ti kaj veš, kaj pomeni imeti rad?« »Ne, jaz to samo še pofukam, to pomeni imeli rad!« To so dialogi, ki režejo zid in zapore, to je milje prekletosti, nasilne telesnosti in agresivnosti.
V predstavi ni bilo časa za morali ziranje, kajti direktno naturalistično zaostrena igra tega ne more prenesti. Tako je pač in nič se ne da pomagati, zato so vsi zakaji odveč! Kot tudi na pori za interpretacijo uprizoritve. Nima smisla, čeprav je šesterica akterjev naravnost precizno odštudirala značaje in čutila, kaj igra.
Šlo je torej za gledališče časa. Šlo je za močno podobni mizainsceni, a prav zaradi tega tako zelo različni. Paralel ni. Na tem koncu živimo tako življenje (italijanska verzija). Na dru gem pa je lahko samo še igramo (slovenska verzija)? Vse se v končni instanci sprevrže v hud boj, spoji se v trenutkih, ko ostaneta človek in pe sek v klepsidri gola in oropana ope vanega besednega humanizma, katerega imajo vsi polna usta. . .
V Palači Costami
Velika retrospektivna razstava D. Predonzanija
Trst, v mislih imamo uradni Trst, je vendarle dal ustrezno in seveda zasluženo priznanje svojemu občanu, likovnemu mojstru Dinu Pnedonzani-ju. V soboto, 14. t.m., zvečer so v razstavni dvorani Palače Costanzi od prli veliko reprezentativno in seveda retrospektivno razstavo del tega veljavnega hkrati pa bolj malo populan nega umetnika, ki je doslej dobil že več priznanj, vendar pa po večini zunaj, torej izven kraja, kjer dela in se uveljavlja. Temu je morda kriv mojster sam, pač v smislu njegovega značaja in njegovega g edanja na vlo^ go in poslanstvo umetnosti in seveda v smislu njegovega ustreznega ravnanja. Dino Predonzani je sicer veliko delal in ustvarjal, le da je to počel le sebi v zadoščenje in je za to bolj malo razstavljal in boj ma lo rinil v svet. Po mnenju njegovih tesnih znancev in prijateljev je zato šlo bolj malo njegovih del v pro dajo ali v tuje domove. Kot uveljavljen umetnik je posebno v nekoliko že oddaljenih desetletjih veliko delal na ladjah, ko je namreč, dekoriral večje potniške ladje, seveda v naših ladjdelnicah, dokler so se te ukvar jale še s tovrstno dejavnostjo in dokler niso zase v težave. Predonzani pa žal te svoje dejavnosti, teh deko racij ne ceni ali jih sploh ne jemlje v poštev. Z druge strani se je mojster veliko'ukvarjal z likovno peda gogiko in je iz vrst njegovih učencev izšlo tudi nekaj znanih in uveljavljenih tržaških slikarjev.
Razstavo v Palači Costanzi je ob mojstrovi sedemdesetletnici pripravil mestni muzej Revoltella, pokrovitelj stvo nad njo pa je prevzela tržaška občina. Gre, kot smo rekli, za veliko retrospektivno razstavo, ki daje lep
Misli ob številnih kulturnih simpozijih
Potrebno je več naše aktivne prisotnosti v informiranju italijanske kulturne javnosti
MAKKO WALTRITSCH
V Godci bo v petek mednarodni znanstveni simpozij o Štafanu Kocjančiču, vsestransko razgledanem človeku, ki je živel v Gorici v Prejšnjem stoletju, zanimal se je za razne aspekte svetovne znanosti, ve-bko študiral, veliko pisal, veliko Piodroval. Simpozij bo posvečen lan-
*ki stoletnici smrti tega moža, na katerega smo Slovenci lahko ponosni.
Pobudo za simpozij je dal goriški avod za družbeno in versko zgo T=<V.lno’ a*‘ kot mu uradno pravijo tituto di Storia sociale e religiosa a Gorizia, ki mu predseduje prof.
P^o Salimbeni s tržaške univerze. 1 ,Ta inštitut je nastal pred nekaj trž -u18 P*udo nekaterih goriških, zaskih in furlanskih zgodovinarjev j kulturnikov v želji, da bi ovre-otih osebnosti in zgodovino katoli-?®.a oziroma ljudskega gibanja v n e*aV> ki so bile do prve svetov-y°Jne v okviru avstrijskega ce-x stva- Priredili so že nekaj sre-..i ly Gorici, dali v tisk nekatere nT?rmke, vzpodbudili sestavo in tisk
monografij
šioi'X*aj bodo počastili tudi Slovenca J ana Kocjančiča, duhovnika, kul doviilt8’- knjižničarja, glotologa, zgo-:::mfarJ.a. prevajalca. Kociančič je k io tlstih osebnosti, ki so ostale ne-n V oza<lju, skoro pozabljene. Polj n° 8a odkrivamo Slovenci, odkrita ga bodo tudi Italijani.
di k!V| 7-ato ie Pomembno dejstvo, sir,„~ . na tem simpoziju sodelovali ?aki in italijanski strokovnjaki, ™ Prispevke najdemo v številnih lU,MVOnih Publikacijah tako v Ita ieW* tV. Jugoslaviji : to so Jože Pir-šič ’ k rane. Kralj, Branko M aru PaKu?3 se Giuliano Tamani, Ettore vano ’ Sergio Tavan°. Luigi Tali oriš ki inštitut je gori imenovane sw!eValce r Slovence, tudi zamej liJT’ P°vabl1 upoštevajoč že usta noriZvi- re odnose, ki so na tem gimi°CJU mcd zgodovinarji in dru
iultn0 tudi Prav, saj so strani eolir, ovanricih zbornikov in vrata ju-ianci,-3118^ simpozijev odprta itali janskun znanstvenikom.
čain Pa vedno in povsod tako. Obi-n.. j, o se nekaterim prirediteljem, n , ?..tudi nehote, zdi, da bodo ime-ccji učinek, če bodo na take in
podobne simpozije vabili samo poročevalce iz osrednje Slovenije, po možnosti profesorje ljubljanske univerze, raznih inštitutov ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na strokovnjake iz zamejstva oziroma iz sosednjega jugoslovanskega obmejnega območja cesto pozabljajo.
Ko pa pride pobuda za tak simpozij s strani tukajšnjih zamejskih znanstvenikov, ki prav nič ne zaostajajo za italijanskimi, pa se znajdemo pred nenapovedanim bojkotom in včasih tudi že najavljeni poročevalci najdejo vsak možen izgovor, da ne pridejo poleg. To se je pripetilo v Trstu s takim simpozijem pred približno letom dni.
Resnici na ljubo pa moramo tudi reči, da kažemo zamejski Slovenci premalo zanimanja za take simpo zi je. Seveda so tu tudi častne izjeme.
Na že prej omenjenem simpoziju o Trstu in njegovem zaledju, na katerem so sodelovali univerzitetni profesorji in drugi iz Trsta, Ljubija ne in z Dunaja, in ki mu je bil duša prof. Jože Pirjevec, smo lahko opazili le nekaj zamejcev, ki pa niso segli v diskusijo. Na lanskem simpoziju o furlanskem poznem srednjem veku, ki je bil v Vidmu, trajal je pet dni, so poleg italijanskih poročali še avstrijski in slovenski profesorji. Ti pa so bili iz osrednje Slovenije. Od zamejcev so se pojavili na simpoziju le nekateri, še ti občasno, nihče med njimi ni segel v razpravo. Pa se bo vendarle našel med njimi kdo, ki ga zanima sicer že precej časovno odmaknjeno dogajanje.
Na goriških mittelevropskih srečanjih smo bili primorski Slovenci sicer bolj zastopani, vendar tudi tu le občasno in posamično. Na spomin mi prihajajo poročila prof. Tav čar ja o gledališču, prof. Renerja o deležu Slovencev v primorski likovni umetnosti. Na lanskem mittelevrop-skem srečanju so poročali samo u gledni profesorji iz Ljubljane, saj je bilo to srečanje v okviru kulturne ga sodelovanja Alpe Jadran. Zamejci pa smo bilj odsotni in, ker je že bil govor o šolstvu, ker me je ravnateljstvo goriške državne bi blioteke naprosilo mesec in pol dni prej, naj napišem prispevek o slovenskem šolstvu za katalog razstave v avditoriju, ter sem zato imel dovolj podatkov. na razpolago, sem se kar sam prijavil v diskusijo in udeležencem simpozija orisal razvoj slo-
venskega šolstva v Gorici. Bil pa sem edini od zamejcev, ki sem tam nastopil, pa čeprav so bili še drugi prisotni. Bili pa so le Goričani, iz Trsta ni takrat v Gorico prišel nihče.
In vendarle se zamejski Slovenci zanimamo za tukajšnjo kulturo, gledališče, zgodovino, literaturo. Saj imamo vendarle naše kulturne inštitucije in zavode. V naših šolah je danes več kot. 500 (PETSTO!) profesorjev in učiteljev! Veliko jih je že upokojenih. Imamo pa še druge intelektualce, ki se ukvarjajo z drugimi poklici, ne le s šolsko problematiko.
Poročamo, govorimo, razpravljamo v naših inštitutih, naših ustanovah, v naših društvih, v naših predavalnicah. Malokdo med nami pa se opogumi in gre tudi drugam poslušat, poročat, diskutirat.
To pa ni, po mojem mnenju pravilno. Vsak dan tožimo, da nas Italijani ne poznajo. Velikokrat nas no čejo spoznati. Marsikdaj pa smo sami krivi, da se ne damo spoznati. Živimo v nekem našem idiličnem izolacionizmu, ki se marsikdaj spremeni, najbrž tudi po naši krivdi, v nekoristni apartheid.
Ni namreč dovolj, da protestiramo, ker niso našemu županu na nekem simpoziju dovolili pozdraviti v slovenskem jeziku. Ni namreč dovolj, da zahtevamo rabo sloven skega jezika v občinskem ali pokrajinskem svetu, v gorski skupnosti, v družinski posvetovalnici. Moramo se uveljaviti, z zahtevo in še predvsem z našo prizadevnostjo in angažiranostjo, tudi v kulturnih sredinah.
Povsod ne bomo prodrli, še vedno bomo marsikje našli zaprta vrata s strani drugih, močnejših, ki nas hočejo potisniti v apartheid ali pa a similirati. Našli pa bomo tudi vrata, ki nam bodo na stežaj odprta, le da bomo imeli voljo prestopiti ta prag. V Vidmu in v Gorici so marsikatera vrata že odprta. Teh je brez dvoma manj v Trstu. Vendar so tudi tu možnosti za našo uveljavitev. Sposobnih ljudi, ki bi se znali postaviti v italijanskem okolju, ki bi mu znali predočiti našo kulturno sposobnost, našo kulturno u-stvarjalnost tu na Primorskem, imamo zamejci kar precej. Lotimo se torej tega dela, ne da bi se prestrašili, če nam bo prvi poizkus spodletel.
pregled nad celotnim mojstrovim o-pusom od leta 1937, ko se je Predonzani začel kazati v javnosti in že uveljavljati v Benetkah, pa do njegovih zadnjih del, ki pa nosijo že nekoliko odmaknjen, vsekakor že deset let star datum. Razstava zaobjema njegova čisto figurativna dela izpred vojne in iz prvih povojnih let, nato je prikazana faza njegovega prehoda preko nekakšne »mešanice« med figuAitivnostjo in abstraktnostjo v pravo abstraktnost ali morda v nekakšno razčlenjenost ali razkosanost posameznih motivov, ki jih označujejo predvsem barve, pa čeprav vsem tem svojim delom mojster daje povsem zemeljske naslove, kot so na primer »Livarna«, »Podzemeljski tokovi«, »Nebo, zemlja, morje« in podobno. In vendar prav v teh delih Predonzani poglablja svoje koncepte saj Bruno Maier o tem pravi med drugim takole: »V svojih kompozicijah se Dino Predonzani ne zadovolji s površnim prebiranjem narave, pač pa hoče iti v globino, da bi raziskal sedanje razmere človeka, in da bi izrazil njegovo, človekovo zaprepaden je pred negotovostjo . . .«
Dino Predonzani, ki so mu priredili veliko razstavo, ob njegovem življenjskem jubileju, je po rodu Koprčan, a je v svojem rojstnem mestecu preživel le svoja mlada ali celo najmlajša leta.
Dino Predonzani: »Sprehod na plaži«
Šolal se je v Benetkah, kjer je tudi še zelo mlad začel javno nastopati in se še kot slušatelj likovne akademije začel uveljavljati. V samem začetku polnega likovnega udejstvovanja pa ga je zajela druga svetovna vojna, ki je zapustila v njegovi notranjosti hude posledice, posebno zaradi tega, ker je kot vojni ujetnik preživel poldrugo leto v nacističnih taboriščih, kjer je, kot milijoni drugih doživel hude duševne pretrese, ki so močno vplivali na njegovo likovno izživljanje.
Odprtje njegove razstave v soboto zvečer je privabilo v galerijo veliko ljudi, seveda tudi umetnikovih prijateljev, številni publiki pa je o umetniku in njegovih delih spregovoril občinski odbornik za kulturo in umetnost Agnelli. Razstava bo trajala ves januar in februar. Ob jubilejni razstavi je izšel tudi lep, deloma barvni, katalog s predstavitvijo Stallia Mattionija. (Fre)
Zanimiv koncert R. Ribarske
JOŽE KOREN
Beograjska, zdaj v Ljubljani živeča, kontrabasistka Rumiana Ribarska, je na svojem petkovem nastopu v Gallusovi dvorani prepričljivo dokazala, da je lahko tudi kontrabas po slušanja vreden solistični inštrument v nasprotju z mnenjem, da ima svoje mesto le v orkestrskih ali komornih zasedbah. Kontrabas je res nastal v tej funkciji, vendar je : razvojem svoje oblike in tonalnosti, pe seveda tudi po zaslugi izvajalcev in sklada teljev postal v vseh ozirih enako vredno glasbilo, ki (mogoča tudi solistično koncertiranje, bodisi z orke strsko, bodisi klavirsko spremljavo, pri čemer je klavir pogosto nadome stilo za čembalo, ki se tonalno bolj uglašuje na kontrabas.
Rumianka Ribarska, pri klavirju jo je spremljala Mira Flis Šimatovič. je že dograjena mojstrica na tem inštru-
mentu čeprav se zdaj, po diplomi beograjske Akademije za glasbo in po intenzivnem orkestralnem udejstvova nju, izpopolnjuje na tretji (vrhunski) stopnji pri prof. Josipu Novoselu na Akademiji za glasbo v Zagrebu. In štrument, ki zahteva tudi znatno fi žično kondicijo zlasti prstov leve roke, tehnično odlično obvlada, manj nas je prepričala lepota in barvitost zvo ka, kar pa je često pogojeno tudi od inštrumenta samega.
Umetnica je v prvem delu svojega sporeda zaigrala Sonato št. 2 Giovan nini ja, v izvirniku napisana za čem balo in violon v petih stavkih, in de lo iz klasične kontrabasovske litera ture Koncert v E duru nemškega skla dalelja K. D. von Diltersdorfa, v dru gem delu pa tri miniature mladega slovenskega skladatelja Sveteja ter Novoselovi deli Romanca in Capriccio št. 5 od šestih, kolikor jih je napisal.
V Sonati smo lahko zaznali vso pestrost kontrabasovskega muziciranja v stavkih Adagio, Aria staccata e al
legro, Staccato e arioso, Ballo arioso e presto in Sarabanda staccata e presto. V Koncertu z dvojno kadenco v prvih dveh stavkih je prišla do izraza lepa možnost tonskega moduliranja, kar smo lahko v še večji meri občudovali v Novoselovi Romanci, Svetejeve tri miniature, povezane v harmonično celoto, in predvsem Novoselov Capriccio, pa so umetnici nudili priložnost za demonstriranje visoke tehnike, zlasti pri težkem izvajanju dvojemk.
Gostinjo je pri klavirju ves čas ubrano in * * poudarjenim občutkom za pravo mero diskretnosti, spremljala pianistka Mira Flis-Šimatovič, sicer priznana zagrebška pedagoginja in znana spremljevalka mnogih solistov.
Med občinstvom, ki je gostinji nagradilo s toplimi aplavzi, je bilo tudi precejšnje število gojencev konservatorija Tartini, saj za poslušanje kontrabasa kot solističnega inštrumenta, ni mnogo priložnosti.
Stališče predsednika deželnega odbora Comellija
Deželna enotnost ni
Zelo prijetno muziciranje Kvarteta Paganini s kitaro
Vprašanje deželne enotnosti Furia ni je	Julijske krajine je spet v sre-
dišču pozornosti (in tudi polemik) v krajevnem političnem in upravnem življenju. Zadeva je kot znano že sprožila huda nesoglasja med tržaškim in deželnim vodstvom PSI, včeraj pa je bil o tem govor tudi na zasedanju deželnega sveta.
Predsednik deželnega odbora Co-melli je namreč odgovoril na interpelacijo listarskega svetovalca Gambas sinija, ki je zahteval od njega stališče glede nekega »protitržaškega« letaka Furlanskega gibanja ter o ljudski peticiji za referendum o ustanovitvi avtonomne furlanske dežele, ki jo je podpisalo približno devetdeset tisoč prebivalcev videmske in porde-nonskem pokrajine. Pobudo za peticijo je dala neka zasebna videmska radijska postaja, ta dokument pa so nato izročili vsem vidnim deželnim in vsedržavnim politikom, z vsebino peticije pa so seznanili tudi predsednico poslanske zbornice Jottijevo. Delegacijo, ki je izročila Jotti je vi to peticijo, sta spremljala furlanska poslanca Baracetti (KPI) in Fortuna (PSI), sicer na lastno iniciativo, torej brez političnega privoljenja deželnih vodstev teh strank, ki vsestransko zagovarjata enotnost Furlanije - Julijske krajine.
Comelli je ostro obsodil vsebino zgoraj omenjenega letaka (»to je sad mi-
šljenja nekaterih posameznikov in ne večine furlanskega prebivalstva«), medtem ko se je previdno izognil vsa kršni oceni peticije za ustanovitev »avtonomne Furlanije«. Izkoristil pa je priložnost in odločno potrdil stališče, da se bo sedanja koalicija še dalje prizadevala za enotnost in za celovitost naše dežele, v tem okviru se bo tudi zavzemala za dosego ravnotežja med močnejšimi in šibkejšimi predeli. »Samo na tak način bomo lahko izpolnjevali težnje in zahteve po valorizaciji manjšinskih kultur in jezikov«, je med drugim povedal predsednik deželne vlade, »kar predstavlja še nadaljnji vzrok za ohranjevanje enotnosti dežele«. Pri vsem tem pa ne gre obtoževati samo določene furlanske kroge, je pristavil Comelli Gambassiniju, saj dobro vemo, da vodi tudi Lista za Trst politi-
v dvomu
ko, ki ima za cilj ločiti Trst od Gorice, Vidma in Pordenona.
Naj omenimo, da je na včerajšnji seji deželnega sveta načelnik svetovalske skupine PSI Carbone napo vedal, da bodo socialisti v kratkem zahtevali od dežele, da na vseh ravneh podpre predlog za podelitev Nobelove nagrade za mir predsedniku Pertiniju.
Deželna skupščina je ob sklepu za sedanja izglasovala zakon, ki določa, da se vsako leto posebej urejuje zaprtje lovske sezone na ptice selivke. Za kon je bil odobren z veliko večino glasov, proti so se izrekli le Cavallo (DP), Tassinari (LpT) in Parigi (PSI), medtem ko so se komunisti Iskra, Lanzerotti, Vidal, De Piero-Barbina ter republikanka Fragiacomo in Ciria-ni vzdržali glasovanja.
Drugi del koncertne sezone Tržaškega koncertnega društva je v ponede Ijek v gledališču Rossetti začel prizna-ni »Kvartet Paganini s kitaro«, ki ga sestavljajo violinist Bruno Pignata, čelistka Paola Mosca, violist Lorenzo Lugli in kitarist Pino Briasco. Ansambel je pred leti nastal prav zato, da bi razširjal poznavanje komorne glasbe za godala in kitaro Nicoloja Paga ninija. Inštitut za Paganinijeve študi je v Genovi pa je ansamblu zaupal do slej še nepoznane Paganinijeve rokopise, da jih po potrebi priredi in izvaja.
Kvartet je tako imel na sporedu tri Paganinijeve Kvartete štev 13 v F ru-ru, štev 9 v D duru in štev. 7 v E-du ru ter Vivaldijev Kvarter v D-duru. Pri tem velja omeniti, da je Paganini, ki je bil sam razen za violino velik mojster tudi za kitaro, napisal okrog 140 skladb za kitaro samo ali skupno z drugimi inštrumenti, zanimivo pa je vendarle, da igra v njegovih tovrstnih kvartetih glavno vodilno vlogo vendarle violina, medtem ko so osta la godala in često tudi kitara sama bolj dopolnilna glasbila, čeprav daje kitari večkrat priložnost za prave virtuzistične vložke, kar le potrjuje njegovo zaljubljenost v kitaro.
Ansambel »Kvartet Paganini« je vse tri Paganinijeve Kvartete zaigral izredno tehnično izpiljeno in zvočno prikupno tako, da je bilo posluša nje te lahke muzike na moč prijetno
in na trenutke celo očarljivo. Čeprav njegovi člani muzicirajo zelo ubrano, prepleteno in stilno enotno, pa med njimi vendarle izstopa violinist Pignata tudi mimo vodilne vloge, ki mu jo odmerja sam avtor. Njegov zvok je poln topline in spevne barvitosti, vrhunsko tehniko pa je še dodatno izpričal v dodanem odlomku »Perpe-tuum mobile« iz kvarteta štev. 14.
V Vivaldijevem Kvartetu pa je, kot sicer pn Paganinijevih, prišel lepo do izraza tudi kitarist. V izvirniku je ki-taristični part pisan sicer za lutnjo, toda tudi izvedba s kitaro se lepo usklajuje v komorno celoto in v enostavno tonalnost skladbe, (jk)
Poseben vlak za smučarje
Uprava državne železnice je tudi letos predvidela poseben vlak za smučarje, ki ob nedeljah obiskujejo Kanalsko dolino. Prvi «beli» vlak bo odpotoval prihodnjo nedeljo z naslednjim urnikom: odhod iz Trsta ob 7. uri, prihod v Ovčjo vas ob 10. uri, v Žabnice ob 10.08, v Trbiž ob 10.14. Zvečer bo vlak odpotoval iz Trbiža ob 16.30, v Trst pa bo prispel ob 19.36. Cena vozovnice je 10.300 lir, za otroke (do 12. leta) pa 6.400 lir.
Richettijeva brzojavka predsedniku vlade
Župan Richetti je odposlal brzojavko ministrskemu predsedniku in ministru za industrijo, v kateri ponavlja globoko zaskrbljenost tržaških političnih in gospodarskih krogov zaradi stalnega odlašanja odobritve ukrepov v korist tržaškega gospodarstva. Richetti v brzojavki med drugim poudarja, da je spričo specifičnosti krajevne krize treba čimprej sprejeti ukrepe, ki jih predvideva tako imenovani »paket« Marcora - Pandolfi, ki po njegovem že vsebuje nekatera določila, ki jih je predvideval zakonski osnutek o »kriznih bazenih«, ki pa kot kaže, predvsem v luči novega odklonilnega stališča KD, ne bo odobren.
V odgovor svetovalcu Sloki (SSk)
Deželni odbornik Barnaba o vprašanju zavoda Stefan
Deželni odbornik za šolstvo, repu blikanec Barnaba, je na včerajšnji seji deželnega sveta odgovoril na interpelacijo, v kateri je svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka o-pozoril na prostorske težave na poklicnem zavodu za industrijo in obrt »Stefan« in spraševal za učinkovit poseg deželne uprave, da bi se vprašanje čimprej rešilo. Štoka je vložil interpelacijo 26. oktobra.
Barnaba je v odgovoru podčrtal, da je posredoval kabinet predsedstva deželnega sveta interpelacijo šele 9. novembra lani in da zgolj zaradi tehničnih razlogov odgovarja na zastavljena vprašanja tako pozno. Dejal je, da so dijaki kmalu prekinili zasedbo šole, ker sta Tržaška občina in Tržaška pokrajina »hitro posredovali« za rešitev vprašanja. Omenil je, da je prišlo do težav na zavodu tudi zaradi specifičnosti situacije, v kateri se nahaja šola, ker je šolsko poslopje last Pokrajine, za poklicni zavod pa mora skrbeti Občina. Obe u-stanovi sta nakazali za popravila skupno 60 milijonov lir, za najnujnejša dela pa so že porabili 12 milijonov lir.
Ob koncu je odbornik Barnaba o-menil možnost preureditve celotnega poslopja (tudi 2. nadstropja paviljona B). Le-to pa je odvisno od uradnega sporazuma med zainteresiranima krajevnima ustanovama in od progra mov na področju šolskih gradenj, za kar skrbi posebna Komisija za boljšo uporabo šolskih struktur, ki so jo u-stanovili svoj čas Občina, Pokrajina in šolsko skrbništvo.
V odgovoru je Štoka izrazil zadovoljstvo, da je bilo vprašanje na zavodu Stefan rešeno, dodal pa je, da bi moral deželni odbor pozorneje slediti problemom slovenske šole v Italiji.
Ob odgovoru Barnabe moramo o-meniti nekaj ugotovitev, pozitivnih in negativnih. Povsem pozitivno je dejstvo, da je odbornik v svojem izva janju omenil možnost popolnejše ureditve šolskega poslopja v komprenzo-riju bivše psihiatrične bolnišnice z morebitno uporabo 2. nadstropja. Na ta način bi bili šolski prostori smotrnejše porazdeljeni : zavod Stefan bi lahko tako razpolagal s pritličjem in s 1. nadstropjem, oddelek za geometre pa z drugim. Vprašanje drugega nadstropja bo postalo kmalu sila aktualno: s prihodnjim letom bo namreč oddelek za geometre (ki zaseda polovico prvega nadstropja) dobil razred več (peti letnik), med poletnimi počitnicami pa bodo morali nujno preurediti prvo nadstropje, da bi zadostili varnostnim predpisom. S predlagano rešitvijo (zasilnima izhodoma na tera si v I. nadstropju) bosta ostala poklicni zavod in oddelek za geometre brez dveh učnih prostorov. Kje ju pridobiti? Prav v drugem nadstropju, o katerem je govoril odbornik Barnaba.
In že smo pri negativnih točkah. Preureditev drugega nadstropja je odvisna od sporazuma med Občino in Pokrajino. Odnos med tema ustanovama pa ni prav nič idiličen, če so morali dijaki in profesorji zavoda Stefan čakati poldrugi mesec na začetek popravil v laboratorijih, koliko bo treba čakati na morebitno ureditev .
drugega nadstropja?
Ob koncu svojega posega je odbornik Barnaba omenil še Komisijo za boljšo uporabo šolskih struktur, ki bi morala razpravljati o morebitni uporabi drugega nadstropja v paviljonu B. S to komisijo imamo že slabe izkušnje. Komisija je namreč 7. novembra lani na tiskovni konferenci objavila rezultate svoje raziskave o neracionalnem izkoriščanju šolskih struktur v Trstu. Pri obravnavi podatkov pa izvedenci niso upoštevali »šol z učnim jezikom različnim od italijanskega«, kot je bilo zapisano pod točko »C« predstavljenega poročila. Šele v poznejši razpravi je postalo jasno, da so te šole naše slovenske šole. Kako bo torej lahko o morebitni ureditvi drugega nadstropja slovenske šole razpravljala komisija, ki teh šol ne jemlje v poštev? (mk)
• Na pobudo rajonskega sveta za Novo mesto - Novo mitnico bo danes ob 18.30 na sedežu liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano 3 javno zbore vanje o problemih ostarelih v našem mestu.
Tajnik Bukavec včeraj v conskem centru TRSA na Proseku
Prizadevanja KZ za tehnično pomoč krajevnim kmetovalcem
Na skoraj vseh srečanjih in zasedanjih, kakor tudi na občnih zborih stanovske organizacije Kmečke zveze, na katerih se na katerikoli način obravnavajo številni problemi krajevnega kmetijskega sektorja, se slišijo stalne pritožbe naših kmetovalcev na račun delovanja raznih javnih tehničnih in strokovnih služb, ki bi morale biti v službi vseh tistih, ki se neposredno ukvarjajo z obdelovanjem zemlje. Nuditi bi jim morale vso potrebno strokovno in tudi administrativno pomoč, ki pa je žal, po izjavah pri zadetih, mnogokrat pomanjkljiva, ali pa v nekaterih problemih tudi povsem odsotna.
Za razvoj krajevnega kmetijstva, ki se že itak mora prebijati skozi številne težave, je ta strokovna pomoč pristojnih deželnih uradov neobhodno potrebna, ker posameznikom lahko rešuje tudi take probleme, iz katerih bi se sami težko prebili. Prav zaradi tega si Kmečka zveza stalno prizade-
Zaščita pravic bolnikov v otroški bolnici »Burlo«
V otroški bolnici «Burlo Garofolo» bo uprava odslej izročila vsakemu pacientu formular Razsodišča za pravice bolnika. Na njem bo bolnik lahko prijavil vse primere, ko so bile teptane njegove pravice, zapisane v Karti pravic, ki jih je tržaško razsodišče sprejelo lani. Prijavo bo bolnik vrgel v posebni poštni predal ob urgentnem oddelku.
va, in v tem smislu nastopa na raznih ravneh, da bi te službe bile dejansko v službi krajevnih kmetovalcev.
V tem okviru se je tajnik KZ Bu kavec včeraj dopoldne podal v con ski center deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERSA — na Proseku, kjer se je o vseh teh problemih pogovoril z odgovornim centra samega dr. Giuseppom Fantino, odgovornim cvetličarskega centra kmetijskim izvedencem Claudiom Muttonom in kmetijskim izvedencem Francom Fa-vetom. Namen njegovega pogovora s predstavniki ustanove ERSA je bil predvsem ta, da bi se ustvarili pogoji za neposrednejše in koristnejše odno se med ustanovo in zainteresiranimi kmetovalci. Res je tudi, da mnogi kmetje še ne znajo kakšno pomoč jim lahko nudi ERSA. Zato bi bilo po mnenju tajnika Kmečke zveze neobhodno potrebno, da bi že v kratkem prišlo do javnega srečanja, na katerem bi jim ERSA obrazložila (in ta ka srečanja bi se lahko ponavljala tudi večkrat letno spričo dejstva, da se deželna zakonodaja večkrat spreminja z novimi zakoni) svoje cilje in namene in pa vprašanja s katerimi se po statutu neposredno ubada in jih tudi v imenu kmetovalcev rešuje.
Na srečanju je bila predvsem podčrtana prav ta važnost tvomejših od
nosov med posameznimi kmetovalci in deželno ustanovo, katere predstavniki so se na včerajšnjem srečanju s tajnikom KZ vsekakor strinjali. S svoje strani so še pozvali posamezne kmete, naj se za svoje potrebe poslužujejo conskega centra na Proseku, ki jim bo vedno na razpolago; v kolikor pa bi jim zakonske pristojnosti tega ne dopuščale, bodo znali posamezniku svetovati na katere urade se mora obrniti, da bi rešil svoje probleme.
Pri tem je bilo seveda veliko govora tudi o nalogah drugih deželnih uradov in služb, predvsem o pokrajinskem nadzomištvu za kmetijstvo, o delovanju katerega, predvsem nekaterih njegovih tehnikov, se marsikateri kmet pritožuje.
Odgovorni conskega centra na Proseku dr. Fantina se je vsekakor obvezal, da se bo v kratkem pogovoril s predsednikom ustanove ERSA Emi-liom Del Gobbom (sicer bivšim deželnim odbornikom za kmetijstvo), da bi nato nekje proti koncu meseca marca ob sodelovanju pokrajinskega nadzor-ništva za kmetijstvo prišlo do prvega takega javnega sestanka, ki pa bi moral po željah Kmečke zveze odpreti novo fazo konkretnejših odnosov med to službo in krajevnimi kmetovalci v splošnem interesu razvoja tega sektorja v naši pokrajini.
Začel se je proces o škandalu v holandski kliniki
Drago plačilo za željo po lepem zobovju
Tržaško kazensko sodišče je včeraj obravnavalo prvi del procesa, na katerem se obnavlja dramatično poto vanje 28 Italijanov (med njimi je bilo 5 Tržačanov), ki so z željo po lepem zobovju oktobra leta 1981 romali v Rotterdam na Holandsko, a so tam doživeli tako srhljive izkušnje, da bodo marsikomu ostale zapisane vse življenje.
Na zatožni klopi so včeraj sedeli trije obtoženci : za rešetkami 55-letni Natale Zanardi iz Padove, pred njim pa njegov 28-Ietni sin Maurizio iz Trsta in 38-letni Holandec Albertus Ja-cobus Van Wick, oba na začasni svobodi. Preostalima dvema obtožencema, Kitajcu Fongu Iohemu Kiatongu in Angelu Merendino iz Rotterdama, pa sodijo v odsotnosti. Vsi so obtoženi večkratne goljufije in osebnih poškodb v obremenilnih okoliščinah, o-ba Zana rdi j a z Merendinom izsiljevanja, starejši Zanardi in Merendino pa še ugrabitve.
Vsi pacienti so bili oškodovani, ven dar le šest od njih je bilo po hudi izkušnji tako vztrajnih, da so šli pred sodnike in se prijavili kot zasebna stranka. Eden izmed njih nam je včeraj takole obnovil potovanje v Rotterdam : »Na zaslonih zasebnih televizijskih mrež so večkrat oddajali
reklamo, ki je prepričevala o sijajnih dosežkih neke klinike v Rotterdamu pri vstavljanju zobnih protez, prevlek m mostičkov. Proteze naj bi bile lah ke, iz najfinejšega materiala, trajale naj bi vekomaj. Obljubljali pa so predvsem — in to je mene prepričalo — da bo vsa operacija brez bolečin, pod vplivom akupunkture. Skratka — odlični rezultati z najsodobnejšimi metodami. Cena: milijon in 300 tisoč lir s potovanjem in štiridnevnim bivanjem vred. Res sem bil naiven, vendar preslepila me je obljuba, da ne bom čutil bolečin. Sam nisem mislil na celotno protezo, saj sem imel še več zdravili zob. V propagandnem letaku, ki mi ga je tržaški organizator Maurizio Zanardi pokazal na mojem domu, je namreč pisalo, da nam bodo v kliniki opravili podroben zobozdravniki pregled in nato ukrepali, po potrebi in želji posameznika. Žal pa vsega tega ni bilo.«
Oči so se našemu sogovorniku rdeče obrobile, ko je podobno kot njegovi sotrpini pred sodniki, obnavljal halucinantni razvoj dogodkov. Iz Milana je skupina odletela ob spremstvu obeh Zanardijev in Mauriziove žene. Hotel v Rotterdamu je bil podoben brlogu, o kliniki pa je včeraj javni tožilec Staffa dejal, da je bila pravzaprav lager. »Drugega dne po
prihodu na Holandsko so vsem odvzeli odtis čeljusti, naslednjega dne pa se je začelo mesarsko klanje. Van Wick in Kitajec sta ob pomoči bolničarjev klicala najprej one izmed nas, ki so imeli le po nekaj zob. Nato smo prišli naslednji: ne da bi opravili pregleda in radiografij, so vsem po vrsti vbrizgati v čeljusti po dvajset injekcij narkotika, tako da smo biti povsem omotičen!, nato pa so s kleščami začeti izdirati zobe — do poslednjega. Kljub hudim krvavitvam in bolečinam so nam nato potisniti v usta protezo. Braniti se nismo mogli, ker so nas tiščali k stolu kar v treh, nekaterim pa so celo privezali oči. Nazaj do 2 kilometra oddaljenega hotela smo šli v vrsti, kar peš.«
V hotelu je marsikdo, kljub neznosnim bolečinam, hotel reagirati, tako da je prijel telefon v roke ati zagrozil s prijavo na konzulat. Zanardi in mešetar Merendino pa sta »kontestatole« zaklenila v sobo, neki ženski je Merendino celo zagrozil s pištolo, vsem, ki niso hoteti poravnati dogovorjene vsote, pa so grozili, da jim bodo pobrati proteze in da se bodo brez njih vrnili v Italijo.
Pričevanje številnih prič je včeraj segalo naravnost v srce: mlada žena, ki je šla na Holandsko, da bi zamenjala »grda« sekalca, se je vrnila po-
polnoma brez zob, kar je povzročilo ločitev od moža. Da so v Rotterdamu res ruti zobe kot po tekočem traku, je povedal tudi moški iz Padove. Njegovo 48 letno ženo je dogodek tako vrgel iz tira, da sc je nekaj mesecev zatem usmrtila. Lahko bi naštevali še in še, saj se je pred sodniki zvrstilo okrog 10 prič. Novi zobje ne bodo nikomur več zrasti, vsi pa so si morali priskrbeti druge zobne proteze, saj so bile holandske boleče in neuporabne tako pri grizenju kot pri govorjenju. Za svoje varovance so branilci zahtevati odškodnino 50 milijonov tir, od katerih je Holandec Van Wick že izplačal vsakemu po 10 milijonov.
Kaj so obtoženci izjavili kot protiutež za tako očitno in dobro organizirano goljufijo? Zanardi starejši je z vrgel krivdo na pajdaša - zobarja, le ta pa je zavrnil obtožbe, kot pri ping pongu, nanj. Maurizio Zanardi je trdil, da je to bilo njegovo prvo potovanje v Rotterdam, in sicer poročno!
Za Zanardija in Mcrendija je S taf fa zahteval po 6 let zapora, za Ho landca in Kitajca po 4 leta in 10 mesecev, za Maurizia Zanardija pa 2 leti in pol. Za Van Wicka je predlagal zaporni nalog. Proces se bo končal predvidoma danes, (nf)
Pozivi za vpis otrok v italijansko šolo
Grob pritisk na starše
Pred dnevi so se začela vpisovanja v prve razrede osnovnih šol in že takoj ob začetku vpisovanj moramo opozoriti na grobo provokacijo, katere tarča je bila že spet slovenska šola. Nekateri italijanski didaktični ravnatelji so začeli predčasno pošiljati staršem — ne samo italijanskim, temveč tudi slovenskim — pozivnice za vpis otrok v prvi razred italijanskih osnovnih šol.
Doslej smo izvedeli za dva taka konkretna primera. Ravnateljica 7. italijanskega didaktičnega ravnateljstva je poslala staršem, ki imajo svojega otroka v slovenskem otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu, poziv, naj vpišejo otroka v italijansko osnovno šolo »Duca d’Aosta« v roku do 30. januarja, ko se vpisovanje zaključi. V pismu so točno navedeni dnevi in ure, v ka terih poteka vpisovanje v tajništvu šole. Podoben poziv je poslalo slovenski družini tudi 16. italijansko didaktično ravnateljstvo šole »R. Manna«.
Predčasno pošiljanje pozivnic za vpis v italijanske osnovne šole pred stavlja grob pritisk na slovenske starše. O teh pritiskih smo prejšnja leta že pisali, predočili smo jih takratnemu šolskemu skrbniku Catalana, ki pa Je tedaj (pred dvema letoma) odgovoril, da »je šlo očitno za napako«.
Po določilih tržaškega šolskega skrbništva lahko pošljejo ravnatelji po-zivruce staršem za vpis otrok v prve razrede šele po koncu vpisovanj. Ta ko namreč določa okrožnica št. 240 (prot. št. 14.640), ki jo je 21. decembra 1967 podpisal takratni tržaški šolski skrbnik Giuliano Angioletti.
Okrožnica omenja, da je prišlo do nekaterih nejasnosti med italijanski-mi in slovenskimi didaktičnimi ravnatelji glede vpisovanj otrok v prve razrede osnovnih šol. »Da bi se izognili pošiljanju pozivov družinam otrok, za katere bi se nato izkazalo, da so že vpisani v slovenski šoli namesto v •talijanski in obratno, se odloča, da se ne pošljejo družinam pozivi pred zaključkom vpisovanj«, piše v okrožnici. »Po zaključku vpisovanj bodo didaktična ravnateljstva obojestransko pregledala vpise otrok, ki prebivajo na območju didaktičnega ravnateljstva. Šele po tem pregledu bodo lahko ravnateljstva morebiti poslala poziv, vendar le tistim staršem, ki niso še vpisali otroka v šolo«, zaključuje okrožnica.
Pred poldrugim letom je šolski skrbnik De Rosa potrdil veljavnost te pdločbe, zato je še hujše, da so se letos spet ponovili taki primeri. Bo solsko skrbništvo tokrat ukrepalo proti tem ravnateljem?
Poziv vodstva CGIL deželnemu odboru
»Takoj pričeti pogajanja z zavodom IRI in vlado!«
Od 9. do 12. februarja »Trieste Motor Show«
Devetega februarja bodo s četrto manifestacijo »Trieste Motor Show« uradno odprli letošnjo tržaško sejemsko sezono, ki jo tudi tokrat prireja Tržaška avtonomna sejemska u stanova.
Letošnja izvedba Motor Showa bo popolnejša in tudi obširnejša od prejšnjih, saj bodo tu vodilne avtomobilske hiše prikazale svoje novosti na področju močnejših motorjev in motornih čolnov. Posebni odsek je rezerviran vojaškim in gasilskim vozilom ter rešilcem. Tudi letos bodo pripravili paviljon, za katerega bo skrbela Tržaška obrtniška ustanova in v katerem bodo razkazovali rabljena vozila za prodajo.
Prav gotovo pa bodo pritegnili največ zanimanja tekmovalni avtomobili vseh formul in rallyjev. Levji delež bo v tem okviru imela formula 1 s svojimi razstavljenimi modeli. Ob sklepu manifestacije, v nedeljo, 12. februarja, bo ob priliki nagrajevanja najboljših pilotov na deželnem prvenstvu Lancia, na sporedu pogovor s pilotoma formule 1 Alboretam in Pa-tresejem. V okviru vseh štirih dni manifestacije pa si bodo poleg razstav sledili pogovori, okrogle mize, strokovne razprave in srečanja. Tako bo npr. zanimiva razprava o športni medicini ali o organizaciji prometne vzgoje za najmlajše.
Deželno tajništvo CGIL je včeraj spet izrazilo hudo zaskrbljenost, ker se še vedno ne ve, kdaj stečejo pogajanja z zavodom IRI in vlado glede zaželene gospodarske obnove naših krajev. V smislu obvez, ki jih je sprejel minister D arida, bi pogajanja na deželni ravni in v sklopu posebne mešane delovne skupine morala steči že v začetku tega meseca, a še sedaj ni znano niti to, kako bo skupina sestavljena.
Sindikat CGIL poziva deželni odbor, naj nemudoma nastopi v tej smeri na vseh ravneh, tako tudi neposredno pri Daridi, kajti »prihodnji dnevi bodo odločilni«; tudi zato, piše v tiskovnem sporočilu sindikata, ker trenje v sami vladi v zvezi s »kriznimi bazeni« daje misliti, da v Rimu nimajo prav nobenega resnega načrta za ponovno industrializacijo in siceršnji gospodarski preporod Julijske krajine.
Vsa zadeva je toliko bolj zaskrbljujoča, navaja tiskovno sporočilo, ker se medtem razmere v tovarnah v krizi iz dneva v dan slabšajo: delavstvu ladjedelnice Italcantieri grozi dokončna dopolnilna blagajna zaradi pomanjkanja naročil, škedenjska železarna Temi je, kot kaže, obsojena
na postopen propad, v obratih VM in GMT ni obnovitvenih načrtov itd.
Deželno tajništvo CGIL je poleg tega pozvalo vodstvi sindikatov CISL in UIL k takojšnjemu skupnemu sestanku za utrditev enotne učinkovite strategije, »vendar CISL in UIL nista smatrala za potrebno, da določita datum takojšnjega sestanka na enotni ravni«, kar je za CGIL nerazumljivo.
• Sodelovanje cvetličarjev iz Gradca na cvetlični razstavi Alpe-Adria v Trstu je bilo eno glavnih tem pogovorov med tržaškim županom Ri-chettijem in njegovim avstrijskim kolegom Franzem Hasibo.
■	Sporočamo žalostno vest,
da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi
Avgust Ruchin
Pogreb bo jutri, 19. t.m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ.
Vpisovanja v državne otroške vrtce in prve razrede šol
Slovenski otrok v slovensko šolo!
Srečanje o bližnjih proračunskih razpravah
Včeraj dopoldne so se v Palači Dia-na v Trstu sestali pokrajinski tajniki »estih strank, ki v koaliciji vodijo ta-*<> pokrajinski kot občinski odbor. Predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI, ,1 in SSk so ocenili politični položaj v •uči bližnje predstavitve finančnih Proračunov, upoštevajoč dejstvo, da sta oba odbora trenutno manjšinska.
Srečanje je bilo pretežno inf or mati v-neSa značaja, čeprav je na njem Padlo že nekaj predlogov ter suge-s“i za vodenje »proračunskih« pa sve*J>vanj z opozicijo, zlasti z Listo za Trst. Perspektive za odobritev pro-'acunov so zaradi številčnih odnosov n?efj manjšinsko koalicijo in med opo-ze*° nejasne, zato bodo pri-o . nji dnevi odločilni za bodočnost tržaških krajevnih uprav. Pomembno, c'e že ne odločilno besedo bo imela ^Pet lista, ne smemo pa pozabiti, da L? 'etos na sporedu evropske volitve, • so že pritegnile pozornost nekaterih
strank.
Na včerajšnjem sestanku je tekla »eseda tudi o imenovanju zastopnikov 'l,r‘lv v vodilna telesa raznih javnih stanov in o gospodarskem položaju v naši pokrajini.
državni zakon štev. 689 iz leta . Predpisuje, da morajo delodajal-nl redno javljati zavodu za nezgod-k? zayarovanje INAIL višino znes-, v' k' so jih porabili za plače u-uzboncem. Tokrat zapade rok za-evne prijave v ponedeljek, 30. ja-n arja- Prijava pa se mora nanašati 'a Prejemke iz leta 1983. Kdor pri hi lij6 ki pravočasno oddal ali pa dal nepopolno prijavo, bo pod-zen denarni kazni.
V državnih otroških vrtcih, na o-snovnih in srednjih šolah potekajo te dni vpisovanja v prve razrede. V vrtcih, na osnovnih in na nižjih srednjih šolah se bodlo zaključila vpisovanja 30. januarja, na višjih srednjih šolah pa bo zapadel rok za vpis 29. februarja. Vpise na višje srednje šole bodo morali dijaki potrditi naj kasneje do 7. julija.
Ministrstvo za šolstvo se je odloči lo letos za predčasne vpise otrok v državne otroške vrtce in v prve razrede osnovnih in srednjih šol, da bi na ta način posamezna šolska skrbništva predhodno izvedela za število razredov na šolah, kar bi seveda v marsičem olajšalo delo pri u-sklajevanju učnega kadra in imenovanjih. Na ministrstvu namreč u pa jo, da se bodo s pomočjo tega u-krepa izognili že kroničnim težavam, - zapletom, in zamudam ob začetku šolskega leta, ko so se številne šole dalj časa znašle brez predvidenega učnega osebja.
Vpisi v prve razrede osnovnih šol in v otroške vrtce predstavljajo že spet trdo preizkušnjo za našo na rodnostno skupnost. V zadnjem šolskem letu smo bili namreč priča dokajšnjemu skrčenju števila vpisov, pri čemer gre seveda upoštevati predvsem demografski padec, ki redči število razredov in število vpisanih o-trok v šolah tržaške pokrajine.
Predvidevanja za letošnji vpis niso nič bolj rožnata od lanskih. Slo venske otroške vrtce bo letos zapustilo skupno 179 otrok, medtem ko jih
je bilo ob koncu lanskega šolskega leta 210. Od teh se jih je 199 vpisalo v slovenske osnovne šole.
Tudi letaš moramo opozoriti na nekatere primere, ko nameravajo starši vpisati otroka s slovenskega otroškega vrtca v italijansko osnovno šolo. Take primere beležimo pri Sv. Ani, v Lonjerju, na Greti, v Bazovici, na Opčinah, na Proseku, v Nabrežini. Do zaključka vpisovanj manjkata še skoraj dva tedna: z diskretnim posredovanjem bi lahko še prepričali omahljive starše, da spremenijo svoje mnenje, pri čemer lahko odigrajo naša društva in vaške organizacije izredno dragoceno vlogo. Ne smemo namreč pozabiti, da bo letos zapu stilo slovenske osnovne šole na Tržaškem in se vpisalo na nižje srednje šole 267 učencev. Tudi ko bi se vsi otroci, ki obiskujejo zadnji letnik o-troških vrtcev vpisali, v slovenske osnovne šole, bi se število otrok v teh šolah skrčilo skoraj za 90 učencev: večjega upada si ne moremo privoščiti. Zato je naloga nas vseh, da se aktivno zavzamemo za vpis slovenskih otrok v slovensko šolo in slovenski vrtec.
DREVI V KRIŽU
Predavanje o zgodovini Primorskega dnevnika
V mali dvorani Doma Alberta Sirka v Križu bo drevi ob 20.30 časni-
kar Jože Koren govoril o zgodovini Primorskega dnevnika ter o njegovem predhodniku Partizanskem dnevniku. Koren, ki je eden ustanoviteljev slovenskega partizanskega novinarstva, je bil eden prvih soustvarjalcev Partizanskega dnevnika, dolga leta pa je bil nato glavni urednik njegovega naslednika. Drevišnje predavanje, ki se obeta zelo zanimivo, prireja KD Vesna.
Drevi na Proseku javni sestanek o eksplozijah min
V Kulturnem domu na Proseku bo drevi, ob 18. uri javni sestanek, ki ga prireja Kmečka zveza v zvezi z vprašanjem škode, ki jo uporaba razstreliva pri gradnji nove avtoceste povzroča na nekaterih poslopjih na Proseku in v Devinščini. Drcvišnjega sestanka se bo poleg predstavnikov gradbenega podjetja Place moulin udeležil tudi zastopnik mineramega okrožja, ki s seizmografom nadzoruje jakost eksplozij min.
• Dežela Furlanija - Julijska krajina je ustanovila nov protipožarni center s sedežem v Vidmu. Telefonska številka centra je 212020 in jo je mogoče klicati iz vseh krajev dežele brez predštevilke. Center deluje 24 ur na 24.
Zanimiv večer v Društvu slovenskih izobražencev
Kako izboljšati pastoralno delo med slovenskimi verniki
ic> , ?ru'^vu slovenskih izobraže Duh,!, ^ ponedeljek pogovor o ziri; Skf zvez» — stanovske or, žaštJLS ovenskih duhovnikov rsa što, ’ ?ri katerem sta sodek Dušan TV1ikar ■ k°jze Škerl in k£ sai Ji Jakomin. Prvi je v uvodu 'Rodovino te organizacije, k s T,'-drifujc 28 a»venskih duhovi DriS^a. '».deluje od 1947. Pavi- *^1 . . h" Zbor svečeniko' oma ’ kl Ì® združeval vse slova Predvsem slovenske in hrvaške d,
vitel.^abji in med katerega us > J1 Je ,bl1 Virgil šček. Vikar ; zLr Zal »amene delovanja lurida ri’n— katerimi je tudi ski sov J Je sovcnskih knjig in če
J-*k Duhovske zveze Dušan , dati,„	• al »ekai organizacijski:
jSMSfSJfis.
k, iih 'duhovnjki, tudi tisti iz rr k h je devet.
Sv.,.razPravi je bilo veliko besei Past™?'!1 vprašanJu, kako izbo nik: -a n° do o med slovenskimi so mo86 -?08613»0 z »žirom na ti ie . ‘ »Jsina v italijanski škofiji, J ■ da si sedanji škof in velik de
lijanskih vernikov želijo sodelovanja, a so poleg objektivnih težav navzoča še številna nasprotovanja slovenskemu jeziku v cerkvi in pri verskem a bredu. Po zadnji negativni izkušnji skupnega romanja v Rim, se sedaj slovenski verniki in duhovniki sprašu jejo, če imajo take pobude smisel, še posebno, ker se morajo pri njih Sla venci odreči pesmi in obredu v sva jem jeziku. Med razpravo je bij’o slišati tudi kritične note na račun itali janskih kolegov - veroučiteljev, ki sva jih dijakov ne poučijo o vprašanjih, kot so odnos do Slovencev, sožitje itd. Ali ni dolžnost kristjana, da ima o teh vprašanjih jasna stališča in da jih tudi jasno izrazi? In: riba vedne smrdi pri glavi, zato za nestrpnost i-talijanskih vernikov nosijo veliko odgovornost njihovi duhovniki, cerkev pa je pri teh vprašanjih vse premalo angažirana, kljub nesporni dobri volji škofa Bolomija.
Ponedeljkov večer v Društvu sloven skih izobražencev je izzvenel v iskanju odgovorov na nekatera odprta vprašanja, s katerimi se srečujejo slovenski verniki in duhovniki na Trža škem, v izmenjavi razmišljanj med duhovniki in laiki, kar je bil konec koncev tudi namen srečanja med njimi.
Karabinjerji aretirali štiri ženske in moškega zaradi pretepa v gostišču
V točilnici restavracije »King« v Ul. Giulia 76/b se je predsinočnjim okrog enajstih vnel silovit pretep, zaradi katerega so karabinjerji pet oseb aretirali; štiri so za rešetkami Coronea, peta pa v bolnišnici pod strogim nadzorstvom.
Kaj se je zgodilo? V lokal sta vstopili Luciana Bubnič, rojena leta 1944, in njena hči Viviana Pitacco, roj. leta 1961, in pri priči začeli žaljivo opisovati značilnosti restavracije. Potem sta naročili pivo, pa tudi to jima ni šlo v račun (»...Tu ste vsi neuravnovešeni...«), nato obložena kruhka, ki sta se jima zdela nagnusna, a nazadnje sta vzrojili zaradi računa in opsovali gospodarjevo ženo Eliano Cechet (roj. leta 1955) ter njeno sodelavko Lido Minon (roj. leta 1935).
Beseda je dala besedo, v prepir se je vpletel Giuseppe Roveredo (roj. leta 1954), ki Bubnicovo in Pitaccovo dobro pozna, od besed je prešlo k dejanjem, začele so leteti klofute in pesti pa tudi stolice, krožniki in pepelniki, peterica jo je vsa bolj ali manj skupila in končno so v lokal vdrli karabinjerji ter vse skupaj odpeljali v bolnišnico.
Tu so Minonovo obdržali za kakih sedem dni zaradi lobanjske travme, drugim štirim pa nudili prvo pomoč in jih odslovili. Kot rečeno, je bilo vseh pet aretiranih in prijavljenih sodstvu pod obtožbo pretepa z obtcžil-nimi okoliščinami.
Avto jo je podrl, ko je stekla čez trg
Na Trgu Sansovino je 25-letni Cristiano Bertoia z Opčin zbil včeraj s sva jim fiatom 126 58 letno gospodinjo Carmelo Perosso vd. Flego, ki je izven prehoda za pešce stekla čez ulico. Ranjenko so z rešilcem odpeljali v bolnico, kjer so ji zlomljeno nogo omavčili. Ozdravela bo v pa drugem mesecu.
Brezuspešen lov na konja pri Rocoiu
Policisti in gasilci so imeli prejšnjo noč polne roke dela, a ne zaradi pa hodov tatov in podobnih nepridipravov, ampak zaradi lepega belega konju, ki se je mirno pasel na travniku pri Rocoiu. Vsi poskusi, da bi konja ujeli in ga pospremili v varstvo ustanove za zaščito živali, pa so se izjalovili, tako da so morali možje čez nekaj časa prenehati s tem nenavadnim lovom.
Žalostno vest sporočajo: hčerka Ada z možem, nečak Pavel z Luciano in Eriko, sestra Zora, brat Ferdinand in drugo sa rodstvo.
Sv. Križ, 18. januarja 1984 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Zapustila nas je naša draga
Milka Ciacchi vd. Skerk
Pogreb bo danes, 18. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovel.
Žalujoči : sinova Sergio in Walter, hčerki Iolanda in Loredana ter drugo sorodstvo.
Kontovel, 18. januarja 1984
Pogreb drage pokojnice
Alojzije Zupančič vd. Mijot
bo jutri, 19. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v svetoivan-sko cerkev in nato na pokopališče na Katinari.
SVOJCI
Ob izgubi drage mame izrekajo Vojku Mijotu in družini iskreno sožalje Pia, Marino, Avguštin, Flavio, Dario in Toni z družinami.
Vojkotu Mijotu ob izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje odborniki in člani gospodarske zadruge v Bazovici.
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame izreka družini Mijot najgloblje sožalje ŠZ Sloga.
Prijatelju Vojku in družini izrekajo ob izgubi drage mame iskreno sožalje družine Abram, Gruden, Furla-nič, Jurkič, Kufersin in Šušteršič.
Ob težki izgubi drage mame izrekata prijatelju Vojku in družini iskreno sožalje Alenka in Mitja Race.
Ob nenadni izgubi tašče izrekajo Saši Mijot in družini občuteno sožalje Lučka, Maja, Marina in Riko.
ARKA export Udine izreka najgloblje sožalje dragemu prijatelju Vojku Mijotu ob izgubi matere.
SKD Tabor važna kulturna ustanova ki že presega okvire vaškega društva
Za predsednico je bila na občnem zboru potrjena Nori Jerič
Zadnji redni letni občni zbor Slovenskega kulturnega društva Tabor na Opčinah je s svojim obračunom enoletnega dela in z načrti ter že ljami za v prihodnje potrdil, da ta razvejana kulturna ustanova postopoma prehaja okvire vaškega dru št va. Predsednica Nori Jerič je v poročilu poudarila pomen treh bistvenih novih pridobitev, ki so od odbora društva terjale veliko prizadevanja in dela in končno tudi poguma za premagovanje finančnih bremen. V teku zadnjega leta so nam reč predali namenu vse prostore Pro svetnega doma, tako da je naposled polno zaživel kot dom vseh vaščanov. V veliki meri gre zasluga društvenemu baru, medtem ko so prostori v prvem nadstropju tako za sedeni, da je že težko usklajevati urnike njihove uporabe za dejavnosti, kot sta na primer knjižnica, te čaji razgibalne telovadbe za starej še, šola Glasbene matice. Druga pri dobitev društva je njegovo glasilo, posvečeno tako zgodovinskim in ak tualnim problemom Opčin, kot de lovanju društva. In končno še tretja pomembna pridobitev, ustanovitev mladinskega zbora Tabor, ki ga vodi mlada Nidia Sivitz s sodelovanjem prof. šlosarja. Tej pobud j posvečajo v društvu še posebno pozornost, ker predstavlja jamstvo za zborovsko dejavnost društva v prihodnosti in ker pomeni prvi konkretni korak za osvežitev društva z mladimi silami. Večji poudarek, ki ga namerava dru štvo v prihodnje posvetiti mladinski dejavnosti pa seveda ne pcmeni, da bodo zanemarili skrb za starejše člane, tako s stališča družabnosti kot v iskanju novih oblik rekreacijskih de javnosti za različne starostne stop nje.
Velik del svojega poročila je pred sednica posvetila doslej neuspešnim prizadevanjem društva za rešitev vaških problemov, predvsem vpraša n ja pokopališča in strelišča, glede katerega so na občnem zboru spre jeli resolucijo, ki smo jo v našem dnevniku že objavili. Drug splošnejši problem pa zadeva zakon za global no zaščito naše narodnostne skupno sti, ki je tudi za opensko’ kulturno društvo poglavitna skrb. Pri tem se je navezala na potrebo po krepitvi enotnosti Slovencev v tem odločilnem trenutku pa tudi po uresničevanju zbliževanja, razumevanja in sožitja med prebivalci obeh narodnosti, za katerega si SKD Tabor že dolgo pri zadeva. Posebno pozornost pri tem posveča odnosom med slovensko in italijansko šolo, oziroma učenci in dijaki, kjer so že zabeležili pozitivne premike in kjer se bo društvo v prihodnje še bolj angažiralo. Na kon cu je Nori Jerič omenila še oživi tev akcije za vrnitev poitalijančenih priimkov v izvirno obliko, v kateri si bo društvo prizadevalo, da bi akcija zajela čim več je število pre bivalcev Opčin, Banov in Ferlugov v prepričanju, da je pravilna pisava slovenskih priiimkov eden pomemb ni h in najvidnejših izrazov obstoja naše narodnostne skupnosti.
Udeleženci občnega zbora so nato poslušali še poročila tajnika Viktorja Sosiča, blagajničarke Hilde Bogateč in gospodarja Zorana Sosiča, medtem ko so Stanka Hrovatin, Lu cija Hrovatin, Magda Tavčar, Ni ves Košuta, Drago Gorup, Drago Da neu in Kostanca Filipovič poročali o delu številnih odsekov, ki delujejo v okviru SKD Tabor: knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, folklorni odsek, razstavna in oglasna dejavnost, dram
Občnega zbora SKD Tabor se je udeležilo kar zadovoljivo število Opencev
ski odsek, moški in ženski pevski zbor, ter novoustanovljena filmska dejavnost in mladinski pevski zbor. Občni zbor je nato soglasno po trdil nekatere spremembe društvenega pravilnika, ki so se že dejansko uveljavile in med katerimi je tudi sklep o zvišanju števila članov odbora društva, ki od dosedanjih 13 poraste na 23. Po pozdravu gostov in razpravi so na občnem zboru sprejeli omenjeno resolucijo za ure di tev problema strelišča na Pikelcu, sledilo je poročilo nadzornega od bora in razrešnica dosedanjemu od boru društva. Občni zbor se je za-
Iključil z izvolitvijo 23 novih članov odbora SKD Tabor, za predsednico pa je bila, ponovno izvoljena Nori Jerič.
Naj na koncu dodamo, da je iz občnega zbora znova prišla potrditev dragocene vloge, ki jo močno open sko kulturno društvo opravlja v svo ji vaško mestni sredini, značilni po velikem asimilacijskem pritisku spričo priliva italijanskih priseljen cev, hkrati pa tudi njegov vidni pri spevek h krepitvi enotnosti med Slo venci in k zbliževanju dveh narod nosti, tako pomemben prav v občut ljivem trenutku, ki ga živimo.
^SLOVENSKO ~ STALNIC) GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje gledališča «Komedija» iz Zagreba
MARIN DRŽIČ
SKOPUH
V petek, 20. januarja, ob 20.30
IVAN PREGELJ
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
Ob Pregljevi stoletnici novelo Matkova Tina in drobce iz romana Tolminci za oder pripravil Tone Partljič.
V	soboto, 21. januarja, ob 20.30 — PREMIERA
V	nedeljo, 22. januarja, ob 16. uri — PONOVITEV
Kulturno društvo VESNA
prireja danes, 18. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v KRIŽU predavanje o
40-letnici
Primorskega dnevnika in o zgodovini partizanskega tiska na Primorskem
Predaval bo JOŽE KOREN.
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 18. januarja VERA
Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.50 Dolžina dneva 9.09 Luna vzide ob
16.35	in zatone ob 7.50.
Jutri, ČETRTEK, 19. januarja MARIJ
Vreme včeraj : Temperatura zraka 8 stopinj, zračni tlak 1018,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 79-odstolna, nebo o-blačno, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Paparot, A-lessandro Dobrilla, Giada De Vecchi, Paola Degrassi, Giuliano Schiavonc, Christian Sustersich, Alessandra Parrel-lo, Erick Debenjak, Lara Pedrocchi, Anna Postogna, Sara Postogna.
UMRLI SO: 83-letna Antonia Skergat vd. Žagar, 77-lctna Bruna Sancin vd Sancin, 60-letna Caterina Alessio por Scrigner, 75-letna Pia Tacco vd. Novak 72-letni Giuseppe Canciani, 77-letni Gio vanni Bontempo, 8Metni Vincenzo Chiep pa, 83 letna Maria Noia vd. Cugnaz, 58 letna Ada Maschietti por. Harabaglia 62-letna Angela Orel por. Zuzek, 77 letni Spiridione Čušina, 69-letni Giovann Renzi, 68-letna Leoni Ida Fa v retto vd Spadaccino, 72 letni Albino Bosich, 71 letna Alida Zuberti por. Metellini, 72 letna Rita Tripputi vd. Baldassari, 37 letna Maria Neve Vitale por. Falcidi 58-letni Mario Zonta, 92 letna Maria Beccia vd. Valastro, 85 letna Anna Ma ria Roncaldier pur. Tamaro, 62-letni Silvio Petronio. 86 letni Carlo Potossi 77 letni Giovanni Soldatich, 77-letna Gi sella Budin vd. Pegan, 65-lctni Arrigo Miani, 88-letni Vittorio Pettener, 71 -letni Gualtiero Favot. 68-letna Luieis Zupan cic vd. Miot, 50-letna Maria Urbino por, Spetti, 81-letni Augusto Kuchm. ou .ee..a Livia Siega por. Bassin, 62 letni Guido Spiller.
Viktor Vra bec 70 - let n ik
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Ul. dellTstria 7.
V	Izoli je slavil te dni sedemdesetletnico rojstva predvojni komunist Viktor Vrabec. Prejel je številne čestitke družbenopolitičnih organizacij, starih partizanov, prijateljev in znancev, pa’ tudi odporniških organizacij iz Italije (ANPI).
Viktor Vrabec se je rodil v napred ni družini v Komnu na Krasu. Nje gov oče Adalbert je bi! član socialistične stranke in pozneje KPI ter so ga umorili v nemškem koncentracijskem taborišču leta 1944. Viktor se je s štirinajstimi leti zaposlil kot ključavničar v Nabrežini in se takoj začel udeleževati akcij komunistične mladine. Pred fašističnim nasiljem je pobegnil leta 1934 v Jugoaavijo, vendar ga je tedanja protiljudska oblast takoj izgnala. Kmalu zatem so ga aretirali in obsodili na pet let konfi-nacije na otoku Ponza.
V	konfinaciji so Vrabca leta 1935 sprejeli v ilegalno KPI. Bill je vseskozi politično aktiven ter je tesno sodeloval s tamkaj zaprtimi vodilni-
mi protifašističnimi borci, med kate rimi so bili tudi Umberto Terracini, Giorgio Amendola, Oamilia Ra vera, Mauro Scoccimaro, Sandro Pertini, Jože Srebrnič, Franc Štoka in Natal Kolarič. Leta 1939 so ga premestili s Ponze na otoke Tremiti, od tam pa so ga poslali v kazensko vojaško enoto v Catanzaro, kjer je postal glavni organizator zbiranja prosto voljccv za odhod v partizane.
Po kapitulaciji Ita d je se je Vrabec skupaj s številnimi po Italiji zaprtimi antifašisti vključil v NOB. Opravljal je važne odgovorne politične in vojaške funkcije v prekomorskih bri gadah, med drugim je bil tudi poli tieni komisar prvega slovenskega av tobataljona. Tudi po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih funkcij v gospodarstvu in v družbenopolitičnih organizacijah, kjer je aktiven še danes. Skromnemu delavcu, komunistu, ki je vse svoje življenje posvetil boju za pravice delavskega razreda, želimo še na mnoga leta!
L. O.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7. Ul. dellTstria 18, Zgonik. Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Razstave
Do 21. januarja razstavlja v galeriji »Modema« - Pasaža Rossoni, slikar Danilo Ceccone.
V	občinski galeriji - Trg Unità, bo danes, 17. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Fabia Dellacha. Razstava bo odprta do 24. januarja.
V	soboto, 21. t.m., ob 18. uri bo v galeriji »Rettori Tribbio 2« otvoritev razstave slikarja Tullia Cralija. Razstava bo odprta do 3. februarja.
Gledališča
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - Trst
Dušan Kovačevič: RADOVAN TRETJI jutri, 19. in v petek, 20. januarja, ob
19.30	v Idriji, v soboto, 21. t.m., ob
19.30	v Desklah.
AVDITORIJ
Danes ob 17. uri bo skupina »11 Gran-teatro« gledališča Niccolini iz Firenc uprizorila Molièrovo delo »II Borghese gentiluomo«, režiser Carlo C cechi. Predstava izven abonmaja, abonenti imajo 30-odstotni popust.
ROSSETTI
Danes, 18. t.m., ob 20.30, red prost, bo Stalno gledališče F-J K predstavilo delo R. Rossa »II pianeta indecente« z Giu liom Brogijem. Režija R. Gucciardini.
VERDI
V soboto, 21. t.m., ob 19.30 premiera Wagnerjeve opere »Siegfried«, red A/B. Dirigent Mathias Kuntzsch, režiser Peter VVerhahn.
Gledališče Verdi priredi od 3. do 15. februarja v Avditoriju ciklus baletov za dijake tržaških šol posvečenih Ostržku. Vstopnice po 500 lir je mogoče naročiti od torka dalje pri blagajni gledališča, in sicer od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Danes, 18. t.m., ob 20. uri: Cambell »Norišnica Mr. Pilka«, Predstava Potujočega gledališča z Dunaja.
Srednja dvorana
Jutri. 19. t.m., ob 20. uri: Sofoklej »Kralj Oidip«, Romsko gled. Pralipe, Skopje.
KULTURNI DOM - španski borci
Danes, 18. t.m.. ob 20. uri: M. Držič, »Skopuh«. Gledališče Komedija iz Zagreba.
13. GORIŠKO SREČANJE
MALIH ODROV
Danes, 18. t.m., ob 17. uri: Piccolo Teatro Città di Gorizia - Lewis Carell »Alice v čudežni deželi«, mala dvorana Kulturnega doma v Novi Gorici: ob 20. uri: Teater Romov - Skopje Sofokles »Kralj Oidipus«, dvorana Solkan.
Jutri. 19 t.m., ob 17. uri: Kazalište Komedija - Zagreb - M. Držič »Skopuh«; ob 20.30 Mestno gled. ljubljansko Ste-fanovski »Hi-fi«, Kulturni dom Gorica -Italija.
Kino
La Cappella Underground Zaprto.
Ariston 16.00 — 22.00 »I misteri del giardino di Compton House«.
Eden 17.30, 19.45, 22.15 »Mai dire mai«. Sean Connery.
Fenice 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Segni particolari: bellissimo«. A. Celentano.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »Beauty«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Quelle viziose di buona famiglia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »II tassinaro«. Alberto Sordi.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »II ritorno del lo Jedi«.
Mignon 16.00. 18.00. 20.00. 22.00 »II libro della giungla«, risani film.
Capitol 16.30 - 22.00 (tei. 726-813) »Sapore di mare II. - Un anno dopo«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Flashdance«.
Moderno 16.30 — 22.00 »Stayng aiive«. Režija Silvester Stallone. J. Travolta.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »L'avventuriera perversa«. F. Dunaway. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »La cicala«. A. Lattuada. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30	21.30 »Sensual love«. Pre
povedan mladim pod 18. letom.
Alcione 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Hanky Panky (Fuga per due)«.
Koncerti
Glasbena matica Trst - Kulturni dom v Trstu. Jutri, 19. januarja, ob 20.30 bo nastopil mešani pevski zbor CON-SORTIUM MUSICUM pod vodstvom Mirka Cudermana (4. abonmajski koncert). Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
MENJALNICA
vseh tujih valut
17. 1. 1984
Ameriški dolar............... 1.680.
Kanadski dolar............... 1.350.—
Švicarski frank................. 758.
Danska krona.................... 162.
Norveška krona.................. 213.
Švedska krona................ 205,—
Holandski florint............... 538.—
Francoski frank................. 197.—
Belgijski frank.................. 26.—
Funt šterling................. 2.400.—
Irski šterling............... 1.870.
Nemška marka.................... 605.
Avstrijski šiling............... 85,25
Portugalski eskudo............... II.—
Španska peze ta.................. 10.—
Japonski jen.....................  6.—
Avstralski dolar ......	1.450.
Grška drahma .......	11.—
D beli dinar.................... 11.25
Mali dinar...................... 10.75
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI IO - G 61-ddB
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Filatelistični klub Košir sporoča, da bo srečanje članov in prijateljev danes, 18. t.m., ob 19. uri na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška 20.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec priredi v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v «>-enj=Vi hiši ponovitev kulturne prireditve ob prazniku vaškega patrona. Nastopajo: mešani, otroški in dekliški pevski zbor Slovenec in dramska skupina z igro v treh slikah »Detektivka«.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi člane in prijatelje na predavanje z diapozitivi o DOGODKIH NA BLIŽNJEM VZHODU. Predaval bo dr. Pavel Stranj. V petek, 20. t.m., ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11.
ZSKD obvešča, da ima na razpolago okrožnico za prošnje o finančnih podporah raznim društvom in ustanovam, ki jo je izdala pokrajina. Prošnje je treba predložiti do 31. januarja.
Društvo zamejskih likovnikov priredi v soboto. 21. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani VEČER s fotokino klubom MAVRICA iz Radomelj. Na programu so kratki amaterski filmi, recital Kuntnerjeve poezije ob spremljavi kitaristke in diapozitivov ter fotografska razstava. Vabljeni!
KI) Ivan Grbec iz Skednja vabi v torek, 24. t.m., ob 20. uri v društvene prostore na VEČER FILMOV z A-LJOŠO ŽERJALOM. Na sporedu bo tudi film Triglav. Vabljeni!
Šolske vesti
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek
s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da 21. t.m. zapade rok za vložitev prošenj za maturo.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja »F.
Prešeren« obvešča, da 21. januarja zapade rok za vložitev prošenj za maturo.
Razna obvestila
Zadružna torkla v Boljuncu bo odprta najkasneje do 21. t.m. Kmetijska zadruga naproša vse zainteresirane pridelovalce oljk naj se čimprej zglasijo v torkli.
SPDT vabi v četrtek, 26. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) na večer z domačimi diapozitivi. Kdor ima diapozitive z izletov, pohodov ipd. naj se nocoj zglasi na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3), od 20. do 21. ure.
V petek, 20. januarja, ob 20.30, bo v hotelu Emona v Portorožu večer GLEDALIŠČA OB KAVI. S šansoni KRIZANTEMA NA KLAVIRJU bo nastopila Svetlana Makarovič.
Vabljeni!
4
Jani se je pridružila EVA
Nadji in Franku Krmecu iskreno čestita ob rojstvu drugoro-jenke
družina Bizjak
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
MIRKO in DANILA točita v Zabrežcu belo in črno vino.
AGENCIJA RIVIERA tel. 040/224426 u-godno prodaja stanovanje v Ul. D’Angeli, 72 kv. m, dva balkona, klet, 3. nadstropje.
BATERIJO - TOLKALA za mlad ansambel nujno rabimo po zmerni ceni. Tel. 040/227124 do 13. ure.
ANTON BOLE toči pri Piščancih domačo kapljico od 14. do 29. januarja.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška v Zagradcu št. 1. Toči belo in črno vino.
INŠTALATER, ELEKTRIČAR opravlja različna dela na domu Tel. 567-876.
OSMICO je odprl Ernest Smotlak - Mač-kolje 58. Toči belo in črno vino.
PRODAM zazidljivo parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro «Zazidljivo».
IŠČEM zazidljivo zemljišče 1000-1500 kv. m v občini Dolina. Telefonirati zjutraj na št. 825-506.
PRODAM kompletne smuči znamke Spalding, ženski smučarski komplet št. 44 in smučarske čevlje št. 37 ter različne slovenske in italijanske romanc. Telefonirati od 12.30 do 13.30 na št. 824-951.
OSMICO je odprl Zoran Pangerc v Dolini št. 474.
AGENCIJA «Riviera» - tel. 224-426 išče manjšo kraško hišo na samem. Telefonirati od 10. do 12. in od 16. do 18-ure.
OSMICO ima do 24. februarja Robert Pipan iz Mavhinj.
Prispevki
Ob tretji obletnici smrti nepozabnega Pavla Sedmaka darujeta Evica Sedmak
20.000	lir za SKD Tabor in Judita Hrovatin 20.000 lir za ŠD Polet.
Ob 6. obletnici smrti Mirka Grudna darujeta žena Pavla in hči Živa 15.00® lir za SKD Tabor in 15.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na očeta Franca Cippolina darujeta Justo in Marija Segina 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	počastitev spomina pok. Rika Brusa darujejo Ernesta. Dario in Luciano Jagodic 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Novost na knjižni polici
radioteleviz\ja
IT AIA JANŠKA TELEVIZIJA
Marco Polo
Taki primeri so na našem knjižnem trgu redki: da namreč založba izda ob istočasnem predvajanju televizij ske nadaljevanke več knjig, ki prinašajo na eni strani scenarij posameznih epizod, obenem pa bistveno slikovno gradivo tistega dela. To, kar je redko, pa se je zdaj zgodilo tudi pri nas. Državna založba Slovenije je izdala osem knjig pod preprostim na slovom MARCO POLO. Drugega na slova ni, so pa navedeni podnaslovi: Mlada leta in prva ljubezen, Križarji in Saraceni, Ujetništvo, roparji in kuga, Od Tibeta do Mongolije, Na Kub lai kanovem dvoru, Nevarno Markovo poslanstvo, Upor Kitajcev in Ahmedova smrt, Odločilna bitka. To so tudi naslovi posameznih delov televizij ske nadaljevanke. Kdo je avtor scenarija ali avtor knjig, v slovenski izdaji ni navedeno. Sicer pa je to za bralca pomembno? Najbrž je, saj končno pri vsaki knjigi vemo za avtorja leposlovnega dela in marsikdaj tudi v naprej po tem sodimo knjigo. Manjka torej naslov avtorja teksta, navedeni pa sta imeni dveh avtorjev fotografij. In ime slovenskega preva falca: Jaša Zlobec. Sicer pa gre za slovenski prevod italijanske izdaje, ki jo posreduje RAI, italijanska radio televizija.
Ne moremo sodili ali je besedilo tudi scenarij televizijskega filma ali pa je bib za knjigo posebej prirejeno. Najbrž je teksta za film premalo in je scenarij daljši, priredba za knjigo Po skrčena. Je pa v knjigi vsaka zgodba lepo pripovedovana kot pravljica za otroke in ne kot roman. Po-leg pripovedi o dogajanjih in opisov, ne manjka tudi dialogov, čeprav je tekstovni del kratek (petnajst strani
Znani pedagogi in psihologi poudarjajo veliko važnost risanja in glasbe Pri otrokovem umskem in duševnem razvoju, ker sproščata otrokovo kreativnost in fantazijo.
Dojenček še ne zna govoriti, toda se že izraža s kretnjami in jokom. Postopoma ko raste se njegovo izražanje vedno bolj izpopolnjuje in širi, izgovarja že prve besede ko kliče mater in njemu drage osebe, ko spox znava svet, ki ga obdaja s tem, da Predmete okoli sebe tipa in se z nji-mi. igra. Prav igra je njegova prva najpomembnejša dejavnost, ki razvija fantazijo in kreativnost. Toda otrok £aj kmalu začne risati in to povsod kjer se nahaja in kjer najde prostor : na stene, na pohištvo, na papir itd . . . ytrok čuti potrebo po izražanju svojih čustev in te najlaže izraža prav z risanjem. Zato naj starši dajo otroku cimveč možnosti pri njegovi krcativ-n°sti: otrok naj ima na razpolago svoj prostor, kjer se lahko igra, steno Perito z belim papirjem, da po njej lahko po mili volji riše in barva, la ko se bo njegova domišljija in kreativnost svobodno sproščala. I-gra in risanje sta najvažnejši dejavnosti tudi v otroškem vrtcu in mora Piti risanje tudi v osnovni šoli na pr-vem mestu, vsaj v prvih razredih. 1 rehitro preobremenimo otroke v šo-*; c';l nimajo časa ne za igro in niti za risanje in druge ročne dejavnosti. ' ,'°k ponazori z risbo vse, kar je doživel doma, pri igri, na izletu itd . . . ^ato naj učitelj dovoli otroku, da sam riše, kar želi, ker to je doživeto
brez paginacijel). Po tekstu sodeč lahko to knjižno izdajo štejemo kot knjigo za mladino, knjigo s pustolovsko vsebino, delno zgodovinske narave, knjigo, ki budi zanimanje za tuje dežele, daje pa tudi vpogled v življenje azijskih ljudstev. Še bolj kot to pa vsem tem namenom odgovarja slikovni del. Fotografij je veliko, so celostranske, barvne in tvorijo bistven sestavni del knjige. Če namreč pet najstim stranem teksta sledi petinštirideset barvnih, odlično izdelanih fotografij, potem je poudarek knjige gotovo na slikovnem gradivu. Ali manjka zato tudi ime avtorja teksta? In ker je sorazmerje med sliko in tekstom pri vsaki od osmih knjigi enako, govorimo lahko o knjižnem, slikovnem posnetku televizijske nadaljevanke. Posnetku, ki naj pomaga obnavljati to kar smo videli na televiziji, ali pa ki naj pripravlja bralca knjige na gledanje televizijske nadaljevanke. Gre torej za prepletanje leposlovja za mladino in za manj zahtevne bralce ter televizijskega medija. Komu je bolj v korist laka knjižna izdaja pa je vprašanje. Ker takih izdaj pri nas doslej nismo poznali, težko odgovorimo na zastavljeno vprašanje.
Dejstvo je, da imamo torej v večjih knjigah objavljeno lepo pripovedova no zgodbo o poteh in doživetjih znanega svetovnega popotnika iz 13. stoletja Marca Pola. Da imamo tako izdajo v domačem jeziku, izdano in o-premljeno z lepim slikovnim gradivom iz tv nadaljevanke. In da je vse to izšlo ob času predvajanja nadaljevanke na naših malih zaslonih. Kaj hočeno še več. Ker pač lahko govorimo o izdaji posebne knjižne zvrsti in ker moramo pustiti ob strani vsa literarna merila, lahko ob osmih knjigah o Marcu Polu, takih kakor so, govorimo le dobro.
Sl. Ru.
in da uporablja barve, ki jih sam želi. Učitelj naj to sposobnost še spodbuja in naj da učencem čimveč možnosti po prostem in svobodnem risanju. Učitelj naj le pripravi potrebni didaktični material, ki bo na razpolago učencem : barvice, voščenke, a-kvarele, gnetljivo glino, mavec, vosek itd . . . Otrok izbere material, ki ga bo rabil pri likovni vzgoji, ki se ne omeji le na risanje ampak tudi na gnetenje gline, na delo z voskom in mavcem itd . . . Učitelj učencem sledi pri delu, jim svetuje in pomaga a nikakor ne sme vsiliti določene tehnike ali teme. Na nekaterih šolah vidimo na stenah izobešene otroške risbe vse po istem vzorcu, z isto tematiko, nobene spontanosti ali kreativnosti! Zelo negativno vplivajo na o-troka tudi razne učiteljeve kritične pripombe glede likovnih izdelkov, ki lahko v otroku zamrejo njegovo kreativnost in spontanost. Vsak otrokov izdelek je treba vedno le pohvaliti in otroka vzpodbujati. Zelo koristno in spodbudno za otroke je izdelovanje ročnih lutk, ki jih izdelajo iz preprostega materiala in nato uporabljajo v razredu pri dramatizaciji. Pri dramatizaciji pridejo v poštev otrokova čustva in jih sprošča pri upodabljanju raznih značajev, ko se v razne človeške like vživi. K likovni vzgoji spada tudi ročno delo, ko učenec izdeluje iz gnetljive gline ali iz voska in raznega materiala razne predmete in tako je kreativen in razvija tudi domišljijo.
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella?
14.05	Po poteh Kalifornije - TV film
15.00	Mazinga «Z» - risani film
15.30	Šolska oddaja: premog
16.00	Cartoni magici
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top - vodijo Corinne Clery, Barbara D’Urso in Sammy Barbot
18.00	Dnevnik 1 - Kronike
Sever kliče Jug - Jug kliče Sever
18.30	Colpo al cuore - TV film
19.00	Italia sera - vodita E. Bonac-corti in M. Damato
19.40	Almanah in Vremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Politična tribuna
Tiskovna konferenca sen. Gio-vannija Spodolinija Tiskovna konferenca PRI
21.20	Wagner - TV nadaljevanka
22.10	Dnevnik 1
22.20	Srečanje s kinematografijo -filmi, ki jih boste videli na velikem ekranu
22.25	športna sreda
Ob koncu Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu Vremenske razmere
Ljubljana
9.00	čebelko Hlaček
9.25	Barbapapa - risanka
9.30	Skrivnostni otok - serijski film
10.25	Mladi virtuozi: Rog
10.45	Zemljepisne posebnosti: Skrivnosti uma
11.40	Kekčeve ukane - slovenski film
12.55	E. Peroci : Nina in Ivo: Vanili-jev sladoled
17.50	Poročila
17.55	Pepenjžep
18.25	Dolenjski obzornik
18.40	Deliblatski pesek - reportaža 19111 Risanka
19.15	Cik cak in moda
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	35 mm filmska delavnica ob nemškem filmu Metropolis
22.10	Dnevnik
Zagreb
9.20	Zimski spored za dijake
16.40	Videostrani
16.50	Poročila
16.55	Beli kamen
CANALE 5
8.30	Dober dan Italija
9.00	Una vita da vivere - TV priredba
10.00	Rubrike
10.30	TV film
11.00	Rubrike
12.00	Help - nagradna oddaja
12.30	Bis - nagradna oddaja
13.00	II pranzo è servito
13.30	Sentieri - TV priredba
14.30	General Hospital - TV film
15.30	Una vita da vivere - TV priredba
16.50	Hazzard - TV film
18.00	Moj prijatelj Arnold - TV film
18.30	Popcom - glasbena oddaja
19.00	Arcibaldo - TV film
19.30	Zig zag - nagradno tekmovanje
20.25	Kojak - TV film
21.25	II prefetto di ferro - film Igrata : Claudia Cardinale in Giuliano Gemma
23.25	Canale 5 - News
00.25 II contrabbandiere - film Igra: Robert Mitchum RETEQUATTRO
8.30	Ciao ciao - oddaja za mladino
9.30	Mr. Abbott in družina - TV film
10.00	Lotta per la vita - TV film
11.00	Auguri e figli maschi - film
12.20	Fantasilandia - TV film
13.20	Maria Maria - TV film
14.00	La villa bianca - TV film
14.50	Anime sporche - film
Igrata :	Laurence Harvey in
Jane Fonda
16.20	Ciao, ciao - oddaja za mladino
17.20	II magico mondo di Gigi - risanke
17.50	Lobo - TV film
18.50	Marron Giace - TV film
19.30	M’ama non m’ama nagradno tekmovanje
20.25	Un milione al secondo - nagradno tekmovanje
23.30	šport: slalom
24.00	šport
00.30 II grande Gatsby - film
Igrata : Robert Redford in Mia Farrow
Drugi kanal
12.00	Che fai mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Tandem - prve del oddaje
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - drugi del oddaje
V teku oddaje nagradno tekmovanje in risanka
16.30	Šolska oddaja: tečaj angleščine
17.00	Visite a domicilio - TV film
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	Vediamoci sul due - vodi Rita Dalla Chiesa
18.30	Dnevnik 2 Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Colombo - TV film
22.05	Dnevnik 2 - Nocoj
22.15	Zgodovinski dnevi
23.20	Posvečeno baletu
Tretji kanal
16.00	Šolska oddaja
16.30	Piccolo mondo antico
17.55	Horizon : Le acque perdute del Nilo, - 1. nadaljevanje
18.25	Glasbena oddaja
19.35	Življenje znanstvenika
20.05	Moda v Italiji od 1940. do 1980. leta
20.30	Complesso di colpa - film
Film je režiral Brian De Palma:	Igrajo: Cliff Robertson,
Geneviève Bujold, John Light-gow
22.05	Delta
17.25	TV koledar
17.35	Kronika občine Sisak
17.55	Slovesnost ob 40-letnici X. korpusa NOB
20.00	Obarvana svetloba
Koper
14.00	Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki : RAVENCA — Kulturni program prireditve v Reziji
TRST — Razstavi Predonzan in Delphi
KRMIN — Razstava starih fotografij______________________________
16.30	Orprta meja - Videoteleks
17.00	TVD - novice
17.05	TV šola: človekovo telo - dok. oddaja
17.30	Masaker v Guy ani - film 19.15" Risanke
19.30	TVD - vse danes
19.50	Drevi
20.00	Budimpešta : Umetnostno drsanje - zaključna revija
22.10	TVD nocoj
22.20	Glasbena oddaja
8.30	Chappy - risanke
8.50	Cara cara - TV film
9.20	Febbre d'amore - TV priredba
10.15	Gente felice - film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
14.00	Cara cara - TV film
14.45	Febbre d’amore - TV priredba
15.30	Aspettando il domani - TV priredba
16.00	Bim, bum, barn Chappy - risanke
Mimi e la nazionale di pallavolo
Vita da strega - TV film
17.45	Galactica - TV film
18.45	L’uomo da sei milioni di dollari
19.45	Italia 1 - kratke vesti
20.00	H tulipano nero - risanke
20.25	OK il prezzo è giusto
oddajo vodi Gigi Saba ni
22.10	Le braghe del padrone - film
24.00	Milano miliardaria - film
TELEPADOVA
13.00	Tigcrman - risanke
13.30	Lupin HI. - risanke
14.00	I Sullivan - TV film
15.00	Cuore selvaggio - TV film
16.00	Medicai Center - TV film
17.00	Super Robot - risanke
17.30	Risanke
18.00	Andersen - risanke
18.30	Lupin HI - risanke
19.00	Tigcrman - risanke
19.30	Buck Rogers - TV film
20.20	Enigma rosso - film
22.00	Agente Pepper - TV film
23.00	TV film
24.00	Film
TRIVENETA
14.00	La baia di Ritter - TV film
14.30	Sciuscià - film
16.30	Salut Champion - TV film
20.30	La parata dell’impossibile -film
22.00	Sherlock Holmes - TV film
23.30	II mostro di Magendorf - film
1.40	I piaceri della tortura - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina (ponovitev) ; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in o-pernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni listi, (12.00) Iz noči življenje se poraja. Pripravlja Milan Pahor, Glasbeni pot-puri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne : »Cecilijanka 83«, (13.40) Glasbene raznolikosti, 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje) : Tone Partljič: »Volk na madridskih ulicah«. Dramaturška redakcija in režija: Jože Babič. 5. de'., (14.35) Country -Club, (15.00) Diskorama. Pripravlja Barbara Gruden, 16.00 »Majhna sem bila . . .« (integracija prizadetih otrok v normalni šoli) - ponovitev, (16.30) Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : violončelist Valter Dešpalj in pianist Ivo Maček; 18.00 Grmade po gorah gore. Pripravlja Jože Pirjevec.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, Cestne razmere, Ekonomska priporočila, Objave; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper: glasba, zanimivosti, reportaže. prispevki; 13.45 Glasbene šole, Objave, kinospored, EP; 14.20 Iz zborovske zakladnice; 14.35 Oddaja brez naslova; 15.30 Gasbeni kiosk - ČGP Delo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik, Objave; 17.30 Pogovor o...;
Ob 17.30 vabimo k poslušanju pogovora o delegatskem sistemu, tokrat o delu skupnih delegacij za zbor združenega dela republiške skupščine. 0-srednji kulturni dogodek na Primorskem je še vedno 13. goriško srečanje malih odrov. Kroniki festivala lahko prisluhnite na našem valu ob 13.20.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30,
16.30	Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček, Popevka tednu; 7.00 Dober dan dan; 9.00 štirje koraki; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 La girandola; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Controluce;
14.00	Popa’danski spored; Popevka tedna; 14.00 Besede in glasba ; 14.32 Lestvica znanih popevk; 15.00 Brez meja: italijanski dialogi; 16.00 Kino danes; 16.15 Edig Galletti; 16.32 Time music; 17.15 P. Sarasate: Carmen -Fantasia.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.15 Autoradio flash; 6.46 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 Uno di New York, radijska priredba; 11.30 Top story; 12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.32 Master; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Habitat; 16.00 D Pa-ginone; 17.30 Radio 1 - Ellington ’84;
18.00	Evropski objektiv; 18.30 Večerna g’asba; 19.15 Nabožna oddajaj
19.20	Audiobox Urbas; 20.00 Gledališče Radia 1: 21.03 Kalabrijska izvirnost; 21.20 Deset minut z . . .; 21.30 Nočna glasba.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 21.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika;- 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko, govorimo srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja ; 10.05 Rezervirano za ... ; 10.04 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate (prenos iz studia radia Maribor) ;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 131)0 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov - Iz naših krajev; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši pos’ušalci čestitajo in pozdravljajo;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Naj narodi pojo (4. oddaja) ; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča;
20.00	Glasbeni večer v studiu 13 z violinistom Dejanom Bravničarjem (telefonska številka studia 061-/315-852).
Risanje naj poudarja otrokovo domišljijo
MARKO PAULIN
J. Lavrih v igri Erigon PDG iz N. Gorice
JUGOSLOVAASKA TELEVTZMJA
ZASEKAL POSTAJE
ITALIA 1
Načrt nižje srednje šole v Doberdobu prehaja zdaj v izvršilno stopnjo
»Vaje v slogu« zabavale občinstvo v Avditoriju
Jutri ob 20.30 v Kulturnem domu nastop MGL iz Ljubljane
Najem posojila in izdelava načrta druge skupine del
S pooblastilom županu dr. Lavrenčiču, da uredi vse potrebno za najem posojila v višini 150 milijonov lir pri zavodu Cassa depositi e prestiti ter s poveritvijo naloga geometru Mirandi za pripravo izvršilnega načrta za drugo skupino del, je tudi dejansko stekel postopek za u-resničitev načrta gradnje nižje srednje šole v Doberdobu. O teh vprašanjih je tekla beseda na zadnji, ponedeljkovi seji občinskega sveta, ki jo je vodil župan dr. Mario Lavrenčič. Kakor smo že poročali, je začetek izvajanja del pred kratkim s finančnim prispevkom omogočila Kraška gorska skupnost, približno polovico investicijskega stroška bo občina krila z najemom posojila pri zavodu Cassa depositi e prestiti, razliko pa iz drugih sredstev. Pri tem računa na poseg deželne uprave.
Prostore za nižjo srednjo šolo bodo pridobili s preureditvijo poslopja, kjer so zdaj občinska knjižnica, poštni urad in ambulanta. Za vse te službe bodo morali že v kratkem poskrbeti nov sedež v sosednjem poslopju, kjer je osnovna šola.
Na ponedeljkovi seji so glede tega poverili nalog za izdelavo načrta geometru Mirandi.
V nadaljevanju seje so vzeli v pretres nekatera druga vprašanja pretežno formalnega značaja. Tako je občinski svet odobril prodajo (84 kvadratnih metrov) občinskega zemljišča, pooblastil župana, da predstavi prošnje za deželni prispevek za delovanje občinske knjižnice (na kup knjig) in za poseg v smislu zakona št. 11/83 o urejevanju zaščitenih območij. Občinski svet je tudi o-dobril razpis natečaja za mesto občinskega obhodnika ter pogodbo o delovanju elektronskega terminala. Glede natečaja za mesto odhodnika velja opozoriti, da je natečaj internega značaja, saj za razpisano mesto lahko konkurirajo le uslužbenci.
Prav tako so na ponedeljkovi seji sprejeli tudi sklep o nakupu vred nostnih papirjev BOT v znesku 110 milijonov lir. Gre za naložbo denarja, ki ga je občinska uprava v teh letih iztržila iz prodaje jusar-skih zemljišč. Denar je namenjen gradnji primernega objekta za potrebe skupnosti na območju Jamelj, o čemer je bilo sicer v zadnjem času že veliko razprave, ker so mnenja precej deljena. V Jamljah naj bi uredili nekakšen socialni center s primernimi prostori za društveno de-
javnost. Skupina občanov pa si prizadeva, da bi z denarjem zgradili občinsko telovadnico. Zaenkrat menda še ni nobenih konkretnih odločitev, ker je razpoložljivega denarja očitno premalo.
Med zagovorniki telovadnice so tudi predstavniki manjšLne v občinskem svetu, ki pa so prav med zadnjo sejo dokazali zelo nizko stopnjo konstruktivnega doprinosa.
Vse kaže, da so se predstavniki Slovenske skupnosti naenkrat spremenili v goreče in obenem odločne varuhe narave, kakor da bi občinski upravitelji na to vprašanje popolnoma pozabili. Tako se na prihodnji seji obeta dokaj živahna razprava o obsežnih zemeljskih delih na območju Sabeljskega jezera zaradi vkopavanja glavne cevi tržaškega vodovoda. Predstavnike SSk skrbi, kako bo vzpostavljeno prejšnje stanje (ne glede na to, da je bilo območje jezera že iznakaženo zaradi avtoceste in drugih tudi kmetijskih posegov).
Ob koncu seje je župan Lavrenčič seznanil svetovalce še s srečanjem, ki bo 20. t.m. med upravitelji treh slovenskih občin in občine Nova Gorica. Srečanje bo v Doberdobu.
S ponedeljkovimi »Vajami v slogu« je goriška občina odplačala svoj ceh letošnjemu 13. goriškemu srečanju malih odrov. To je bila namreč dru ga predstava, ki je šla skozi »režijo« goriških upraviteljev, ki so celjske gledališčnike »gostili« v Avditoriju. Žal, maramo ugotoviti, da se je ita lijanski del goričke publike zelo skromno, da ne rečemo drugače, od zval povabilu in v prihodnje bo treba še precej dela, da se tudi ta del zainteresira za GSMO.
Predstava SLG iz Celja (bila je na lanskem repertoarju v sodelovanju s Cankarjevim domom) je popolnoma zadovoljila kar številno občinstvo, ki je queneaujevim variacijam sledilo z navdušenjem. Anica Kum rova, Polona Vetrih, Iztok Valič in Jurij Souček so z vrsto domislic nadvse zabavali in vzbudili salve smeha. Njihova zares odlična igra je bila nagrajena z burnimi a plavži.
Današnje dogajanje bo spet preneseno v Novo Gorico, zanimivo pa bo zaradi tega, ker se bo ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma predstavil goriški Piccolo teatro z »Aliče v deželi čudežev«. Tudi to je oblika sodelovanja med obema me stoma. Z jutrišnjim nastopom Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo sklenjen letošnji krog gostovanj v
Posledice zimskih razmer na cestah na Goriškem
Predlog občinskega odbora
Tudi v Gorici podpisi za Nobelovo nagrado Pertiniju
Marsikateri avtomobilist se je te dni, zlasti v jutranjih in večernih u rah znašel v težavah zaradi poledice. Za Goriško sicer precej neobičajne zimske razmere na cestah so bile zlasti v ponedeljek zjutraj, ko je plast slane in ledu pokrila domala vse ceste v zgornjem delu po krajine. Razmere so se izboljšale sredi dopoldneva, ko je poledica v glavnem izginila in so se tudi ceste osušile. Drugače je bilo na osojnih mestih, kjer se je slana zadržala skozi cel dan in prav to je presenetilo marsikaterega ne dovolj pazljivega avtomobilista. Zabeležili so celo vrsto, v glavnem lažjih prometnih nesreč. Posebno nevarna je v zim skem času pokrajinska cesta med Sovodnjami in Zagrajem, ki je skoraj v celoti speljana po osojnem. In prav tu je bilo v zadnjih dneh naj več nesreč. V Dolu, na državni cesti, so s posipanjem soli in s posebnimi stroji precej izboljšali pogoje na cestišču, tudi ob poledici,
nevarnosti pa še niso povsem od stranili.
Kakšne so posledice poledenelega cestišča dovolj zgovorno prikazuje slika, ki smo jo posneli v ponede ljek popoldne pri Petovljah. Voznik vise, 25-letni Marco Locci iz Tržiča, je kljub nesreči imel obilo sreče, saj je iz razbitega avtomobila " prilezel le z nekaj praskami in o-bilico strahu.
Drevi predavanje o bolezni ledvic
Nadaluje se tečaj zdravstvene vzgoje, ki ga prireja goriška pokrajinska uprava. Medtem ko je prejšnjo sredo prof. R. Cazzolla predaval o povečanem krvnem pritisku in o po sledicah te bolezni, bo danes dr. S. Barduani predaval o obolenjih ledvic. Predavanje bo ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani.
Tudi goriški občinski odbor se je pridružil pobudi županov velikih mest, kj so predlagali, da bi predsedniku republike Sandru Pertiniju podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir.
To so sklenili na seji občinskega odbora, ki je bila v beli dvorani žu panstva v ponedeljek zvečer.
Že od današnjega dne bodo lahko meščani dali svoj podpis v podporo Pertinijevi kandidaturi v album, ki bo vsem na voljo v hali županstva.
Naše bralce, ki se še spominjajo Pedini jevega obiska v našem mestu in tudi prijaznih besed do sloven skih pevcev, ki so mu peli tako na Piancavallu kot v Rimu, pozivamo da pridejo na županstvo in dajo svoj podpis v album.
Nadaljuje se protest uslužbencev APT
Ponedeljkovo srečanje med sindikalnimi predstavniki uslužbencev pokrajinskega prevoznega podjetja (APT) in predsednikom pokrajinske uprave in nekaterimi člani odbora ni prineslo razjasnitve v sicer dokaj napetih odnosih med upravo in uslužbenci podjetja. Nadaljuje se torej stavkovno gibanje, ki bo predvidoma trajalo še nekaj dni. V tem času bodo šoferji opravljali izključno naloge šoferja, to pomeni, da ne bodo izdajali, niti kon trolirali voznih kart.
Za danes popoldne je sicer napovedan nov sestanek, ki pa, po predvidevanju, tudi ne bo prinesel razjasnitve. Glavna ovira za dosego sporazuma je v dejstvu, da je konec lanskega leta zapadel mandat upravni komisiji, nova pa še ni bila imenovana. Smo torej v nekakšnem prehodnem obdobju.
Nove člane upravne komisije bodo predvidoma imenovali šele na prihod nji seji pokrajinskega sveta. To vprašanje je bilo sicer že nekajkrat na dnevnem redu, vendar so ga vsakokrat odgodili. Zadnjič z izgovorom, da še ni bil povsem dosežen^ sporazum med strankami koalicije o poraz delitvi mest in odgovornosti.
Prekinjena dejavnost v telovadnici UGG
Upravni svet društva Unione gin nastica Goriziana je na zadnji seji, v ponedeljek zvečer, sklenil takoj prekiniti vsakršno dejavnost v telovad niči in v dvorani v Ulici Rismondo, oziroma na trgu Battisti. Razlog za tako odločitev je okvara na napravi za centralno ogrevanje.
Upravni svet, kakor izhaja iz krajšega tiskovnega sporočila, bi si prizadeval za čimprejšnjo, tudi začasno rešitev. Poleg različnih dejavnosti, ki jih gojijo pri društvu samem, uporabljajo telovadnico tudi nekatere šole.
Klavirski koncert
V okviru glasbenih srečanj bo v petek, 20. t.m., ob 20.30 v deželnem avditoriju nastopil pianist Giorgio Sa chetti. Koncert prireja goriška občina v sodelovanju z društvom glasbenikov naše dežele. Na programu skladbe Ro berta Schumanna.
• V prometni nesreči, zgodila se je včeraj v Ulici Boccaccio, se je laže ranil 11-letni Stefano Barbieri iz Go rice, Ul. Marconi 13. Pri prečkanju ulice ga je z avtomobilom zbila 54-letna Cesarina Tiberio. Zdravil se bo 8 dni.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984
CELOLETNA.............. 75.500	lir
POLLETNA............... 54.500	lir
MESEČNA................ 10.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki |o poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchl 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, D rev. XXIV. ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun
štev. 1718
Kmečka banka • Gorica: Tekoči račun štev. 8333
V Krmimi razstava dokumentov o razmerah med prvo vojno
V Palači Locatelli v Krminu so v soboto odprli razstavo slik in doku mentov o Krminu med prvo svetovno vojno. Pobudnika sta krminska občinska uprava in poveljstvo 82. pešadijskega bataljona, ki je sedaj nastanjen v Krminu.
Na razstavi, ki bo odprta do konca tedna, je nad 200 fotografij ter več kot sto dokumentov v originalu ali v pretisku. Dokumenti ter fotografije so vzeti iz dveh dunajskih ter dveh rimskih arhivov, iz občin skega arhiva v Krminu, iz nekaterih tukajšnjih arhivov ter tudi iz ne katerih zasebnih, še največ iz arhi va krminskega odbornika za kultu ro Panzere, ki je razstavo tudi ure dii.
Na slikah vidimo tako avstrijsko kot italijansko vojsko od dni pred izbruhom vojne kot med njo in hitro po njej. V okolici Krmina, ki je bil že »daleč« od fronte na Soči, so
bile številne bolnišnice, več vojaških pokopališč, sem je prihajalo po železnici blago namenjeno na fronto. Na razstavi so tudi razni osebni dokumenti. Zanimivi so nekateri javni razglasi avstrijske oblasti po kobariškem prodoru, ki so bili v Krminu razobešen v treh jezikih: nem ščini, italijanščini in slovenščini.
V Krminu so napravili že precej zanimivih dokumentarnih razstav, ki vzbujajo zelo veliko zanimanje prebivalstva. Še zlasti v nedeljo si je razstavo v Palači Locatelii ogledalo zelo veliko ljudi.
Opozarjamo že sedaj na razstavo o Krminu in Brdih, ki jo nameravajo prirediti tako na Dobrovem kot v Krminu sredi letošnjega leta, v sodelovanju med krminsko občinsko upravo in krajevno skupnostjo na Dobrovem. Na razstavi nameravajo pokazati fotografije, razglednice in tudi dokumentacijo z obeh strani.
Gorici. Ljubljanski gledališčniki bodo ob 20.30 v Kulturnem domu uprizorili HI F1 Stefanov skega.
Kantavtorja Tul in Kovačič drevi v Šempetru
Mladinski krožek Gorica in Glasbena mladina iz Nove Gorice priredita danes zvečer ob 20.30 v kinodvorani «Soča» v Šempetru, koncert mladih kantavtorjev Tula in Kovačiča. Pela bosta najsodobnejše pesmi in tudi take, ki sta jih že posnela na gramofonsko ploščo. Na obilni obisk vabljena vsa mladina.
Koncertna matineja v Avditoriju
V nedeljo ob 11. uri bo v goričkem Avditoriju prvi letošnji nedeljski koncert, ki ga prireja goričko kulturno društvo Lipizer. Koncertirali bosta flavtistka Simonetta Pagani in pianistka Maria Giulia ScuorObe poučujeta na konservatoriju Tomadi-ni v Vidmu. Imeli sta že več koncertov. Na sporedu bosta imeli dela Faureta, Roussla, Reineka, Hinde-mitha in Bartoka.
Koncert bo prvi v tem letu. Zadnji koncert društva Lipizer je bil predzadnji dan leta, ko je japon ska pianistka imela zelo velik u-speh.
Razna obvestila
V Sovodnjah priredi v februarju in marcu Kulturno društvo kuharski tečaj. Vpisovanja in pojasnila pri odbornici Zlatki Tomšič. Pohitite.
Ravnateljstvo trgovskega zavoda I-van Cankar obvešča starše, da bo roditeljski sestanek v petek, 20. januarja, ob 18. uri v šolskem poslopju v Ulici Randaccio.
Kino
Gorica
VERDI 21.00 »Vesela vdova«. Opereta.
VITTORIA 17.00 — 22.00 »Esibizioni pomo II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Vacanze di Natale«.
Tržič
EKCELSIOR 18.00—22.00 »Crasy Roo-ner Quei pazzi sulle autostrade«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Una volta ho incontrato un miliardario«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Skanerji - moč rušenja«.
SVOBODA 18.00 »Samo za tvoje oči«.
DESKLE 19.30 »Moj očka za določen čas«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Sant’Antonio, Ul. Romana, telefon 40-497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udipe, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8.15 Marija De Carli iz mrliške veže glavnega pokopališča, ob 9. uri Anita Resen Sardo, krsto pripeljejo iz Rima, ob 11. uri Paola Cidot Collini iz bolnišnice Janeza od boga, ob 12.30 Cesare Sedi iz splošne bolnišnice.
Ob 2. obletnici smrti bratranca Rudija daruje Devan Briško 20.000 lir za Kullumo društvo Oton Župančič.
+	Sporočamo, da nas je 15.
januarja tiho zapustila naša
Carmen Cicigoi vd. Vetrih
Od nje smo se poslovili na goriškem pokopališču.
Žeimo se javno zahvaliti za vso pomoč sestram družbe sv. Vincenca, posebej pa dr. Claudiu Carrieriu in sestri Paoli iz bolnišnice Usmiljenih bratov.
NEČAKI
Gorica, 18. januarja 1984
Razprodaje, razprodaje, razprodaje
Popusti v trgovinah resnični ali samo vaba za naivne kupce?
Tudi v goriških izložbah vidimo v teh dneh letake, ki nas vabijo na ce-nejši nakup vsakovrstnega blaga, predvsem oblačilnega in obutvenega. V teh izložbah vidimo skoro povsod napisano, da prodajajo to blago z 20-, 30-, 40- ali celo 50-odstotnim Popustom, če bi morali verjeti popu s*X)m- s tako označbo bi se morali vprašati kako lahko do tega sploh Pride.
Tu pa tam vidimo v izložbi bla-£o, še vedno prikrojeno sicer hitro spreminjajoči se modi, in ko si o-gicdujemo cene hitro opazimo, da so ti popusti majhni, saj sc ceniki ne distancirajo veliko od tistih, ki smo •hi' v isti izložbi videli komaj pred nc-kaj tedni, pred božičnimi in novoletnimi prazniki, ko so ljudje kupo vnli blago velikokrat z denarjem trinajste plače. Obleke, čevlji, torbi ce' ki nosijo ime znanega oblikovalca težko najdejo ceno, ki je veliko nižja od tržne, pa čeprav je ta za Povprečnega kupca skoro nedoseg jhva. Kdor kupuje čevlje po 150.000 br par se ne bo oziral po razproda Jah. Isto bo veljalo za moškega, ki bo za obleko dal od 400.000 lir na vzgor. Take obleke, ki jih tovarne izdelajo v majhnih serijah, najbrž niti ne bomo dobili v razprodaji, razen ce ne gre za mani uporabne številke.
Marsikateri trgovec pia da v tem času v izložbo ne le blaga, ki mu Je ostalo od lanskih jesenskih zalog, marveč blago kupljeno pred leti, ki mu je ležalo neprodano v skladišču, zavzemalo dragocen prostor in mu j J® v vseh ozirih v napoto. Tako lahko vidimo v teh dneh v izložbah Nioške obleke z reversi čez celimi Prsmi, kravate z nemogočimi kričečimi cvetlicami, srajce z za današ-b)e pojme čudmini ovratniki itd., čevlje s številkami 36 ali 45. Nekoliko bolj sodobne so izložbe v katerih ?° -tonska oblačila, saj je znano, da Jo ženska moda zelo muhasta in v današnjem času tudi stvar okusa vsake ženske. Sicer pia so trgovci bolj previdni v nakupni ženskih o blačil, kajti dobro prozna jo žensko mod*V°St	P° spremembi v
V Gorici pia imajo trgovci še dodatne skrbi. Lani kupicev iz Jugoslavije skoro ni bilo, oziroma so kupili veliko manj kot v pirejšnjih letih. Za _ radi tega je marsikateremu trgovcu ostalo v skladišču blago, ki je bilo naročeno še pired uvedbo deprozita v oktobru 1982. Mnogi so se tako znašli z velikimi zalogami. Nekateri govci, ki niso imeli solidne osnove, zaprli trgovine. Nekateri so tudi “ankrotinaii. Drugi, solidnejši, pia so im r -n vzdržali kljub temu da so j™*1 in še imajo prolna skladišča.
okatenm je uspielo to nepirodano “lago dati kolegom v kaki drugi po Marsikateri trgovec nam je wvedal, da je moral spremeniti ko I h Maga- Prej je prodajal tako 1Jjfljančanom kot Primorcem, tako " čm iz Nove Gorice kot Tolmin ab Cerkijanom. Okusi enih in hi,g‘h P? oblačilih in čevljih pia so j razbčni. Moda diktira bolj lju-stim’ kl ž*ve v mestih, manj pia ti-■ urn na prodeželju, ki so bolj prak-
Xr':
1 tmS,» ^ -j; 4 e
J8?\ jr. '
*	«de <
’ A K ■ «ite V '
- ; ;■ Vfc , : I .'i_
r Ji.....!' ]||.lSlS»Sii«ggg5^~~
issisi
tični. Ljudje Ob meji so tudi bolj prod vrženi okusu italijanske mode od ljudi, ki žive v notranjosti Slovenije. Spiet je okus italijanskega drugačen od tistega jugoslovanskega kupca. Vse to je treba uproštevati, so nam rekli trgovci.
Zato so morali tudi pročasi razprodajati zaloge, istočasno pia držati v evidenci nove prijeme in okuse spremenjenega sestava kupice v. Sedaj ko se je meja pronovno odprla, a le za prebivalce obmejnega piasu, bodo morali ponovno držati v evidenci želje, potrebe in okus prebivalcev obmejnih krajev. Vendar pia tudi tu

s previdnostjo, kajti cene v Italiji so precej preskočile, menjava dinarja z liro ni več tista kot pred dvema letoma, zato je tudi pio vpraševanje blaga prestalo čisto drugačno od tistega pred dvema letoma.
S temi problemi kot tudi s tistimi razprodaje pa se ne ukvarjajo jest vinarji, ki imajo v glavnem tukajš njo klientelo in ki ne dajejo popustov: razen za panettone, ki jih sedaj, protem ko so prazniki mimo, prodajajo p» polovični ceni, dva za ene ga. Z naše strani pa bi rekli: ali niso potice in gubance naših piekov boljše od milanskih panettonov?
Lani nas je zapustil še en borec
V	spomin Jakobu Dolencu
V
tigrovcu iz Cermelic
Lani umrli Jakob Dolenc, rojen v Čermelicah 29.1.1902, spada med bor bene protifašiste najbolj aktivne celice revolucionarne organizacije T1GR na Pivki. Njegova vas Čermelice, ki so jo fašisti popolnoma uničili s požigi, bo kot tudi družina Dolenčevih ostala v trajnem spominu na minule dogodke narodnoosvobodilne borbe.
Dolenčeva v Čermelicah in žejska ce lica, katerih člani so zelo drago plačali svojo trinajstletno ilegalno protifašistično dejavnost, sta ohranili pri maren sloves po izredni požrtvovalno sti in zaslugi. Bili so preprosti in revni kmečki sinovi, toda odločni in trd ni v svoji narodni zavesti in prepriča nju, da se borijo proti velikim krivicam in za pravično stvar. Zato tudi zaslužijo za svoja borbena dejanja in duhovno zrelost priznanje naziva na rodnega heroja.
V	družini Dolenčevih so bili brata Jakob in Jože ter sestra Ivanka e notni v borbi proti fašizmu najprej kot člani revolucionarne organizacije TIGR nato pa udeleženci narodnoosvobodilne borbe. Jakoba so za 13-letno podtalno protifašistično dejavnost po krutem mučenju v tržaških zaporih fašisti obsodili na 30 let ječe v Trstu 14.12.1941. Brat Jože, ki je z gverilci drzno napadal ovaduhe in fa šiste po pivških vaseh pred svojim begom in po ilegalnem ubegu v bivšo Jugoslavijo, odkoder je z oboroženimi primorskimi ubežniki prinašal antifa šistični tisk in orožje na Primorsko svojim soborcem za boj proti fašistom, se je v prvih dnevih NOG pridružil OF in borcem NOB. Padel je v slavni bitki na Nanosu aprila 1942.
Ivanka, vneta sodelavka v TIGR, je prav tako kot brat Jože postala v pr
Po opozorilih in zahtevah prebivalstva
Salonit v Anhovem napoveduje ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti okolja
Kaže, da bo letos dosežen napredek pri zmanjševanju onesnaženosti zraka in okolja na območju tovarne cementa in salonita v Anhovem. To zaradi pobud in prizadevanj prebivalcev, pia tudi zaradi tehnoloških novosti in vlaganj, ki jih bo izvedla Industrija Salonit.
Predstavnica terenskega odbora SZ DL Anhovo - Deskle Lidija Rakotina je sedanje stanje glede onesnaženosti obrazložila v pregovoru za radijske px> staje Ljubljana, Koprer in Nova Go rica. Dejala je tudi, »da na vas Anhovo azbest kar sneži. Iz tovarniških dimnikov in dvorišč prinaša veter zdravju škodljive snovi : fino zmlet kremen, klinker in žlindro. Z odprtih odlagališč pa raznaša veter azbest, premogov pirah in vrsto drugih surovin. Najbolj kritično onesnaževanje o-kolja pa nastaja s prevozom in odlaganjem suhega azbestcementnega pra hu in odpiadkov v gramozno jamo v Desklah, prod katero je bila nekoč za jeta pitna voda. Vpliv osneznaževanja sega v reko Sočo in se čuti več kilo metrov daleč.«
Na omenjene navedbe in kritike je odgovoril dipl. ing. Jože Uršič, vodja službe za zdravstveno varstvo, tehnično varstvo in za varstvo okolja v industriji Salonit. Dejal je, »da so pri reševanju te problematike u brali dve poti. Kjer je proizvodna tehnologija že tako zastarela, da je ni smotrno popravljati in izboljševati, jo bodo zamenjali. Tako pripravljajo zamenjavo treh starih strojev za iz delavo azbestcementnih cevi z novo moderno linijo, ki bo opremljena tudi v pogledu varstva okolja tako, da bo ustrezala najstrožjim predpisom. Kjer pa so naprave take, da še omogočajo rentabilno in kvalitetno proizvodnjo tudi v bodoče, so se jih odločili posodobiti tako, da bodo tudi te ustrezale obstoječim normativom za var stvo okolja. V ta namen so naročili dva filtra za odpraševanje silosov cementa v proizvodnji azbestcementa. Za pripravo azbestne zmesi dokon čujemo v naših delavnicah filter, ki bo v kratkem vgrajen. Takoj po za ključku del na prvem filtru bodo za čeli izdelovati drugega, ki bo namenjen odpraševanju transportnih poti
in presipnih mest za azbest. Od prihodnjega februarja dalje bodo prašne azbestcementne odpadke prevažali na odlagališče tako, da bodo pakirani v vrečkah iz plastike in jih bodo tako pakirane tudi zasipali. Po večlet nih prizadevanjih so uspeli pripraviti potrebno tehnično dokumentacijo in zbrati finančna sredstva, da lahko začnejo graditi čistilno napravo za čiščenje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnje azbestcementa. Tako bodo lahko del prečiščene vode vračali v proizvodnjo, višek pa bo odtekal v Sočo s kvaliteto, ki jo dovoljujejo vodnogospodarske smernice. Naročen je tudi filter za odpraševanje hladil nika klinkerja stare peči, ki je trenutno naš največji izvor prahu.«
Po tako konkretnih in pomembnih zagotovilih predstavnika Industrije Sa lonit v Anhovem, prebivalci tamkajšnjega območja pričakujejo, da se bo onesnaženost zraka in okolja dejan sko kmalu bistveno zmanjšala. S tem pa bodo odpravljeni ali vsaj omiljeni tudi spori s tovarno, ki vendarle daje zaposlitev in kruh večini ljudi na območju Kanala, Anhovega in Deskel.
vih dneh NOG aktivistka Osvobodilne fronte. Fašisti so jo zasledovali in prejeli v Dolenji vasi. Za njo je izginila sleherna sled. Znano je samo to, da je njeno mlado življenje po grozotnem mučenju končalo v zločinskem nacističnem krematoriju v tržaški Rižarni.
Jakob je v neštetih podvigih z znano trojko v žejah J. Vadnalom, ustreljenim na Opčinah 15.12.1941, ter s Francem Slugo in Jakobom Samcem, oba sta bila na istem procesu obsojena na 30 let ječe, sodeloval z oboroženimi gverilci, ki so po prehodu državne meje terorizirali ovaduhe in ohole fašiste ter zalagali področje z antifašističnim tiskom. Neugnano je raznašal ilegalno literaturo po vaseh obsežnega področja med Postojno, Razdrtim in Ilirsko Bistrico. Njegovi soborci pri tem podtalnem delovanju so bili poleg omenjenih in oboroženih trojk tudi najbolj vidni slovenski antifašisti omenjenega področja Janez Penko iz Koč, Jakob Sajevec in Ludvik Ogrizek iz Hruševja, Frane Žetko iz Volč, Frane Kruh iz Šembij, Frane Zafred iz Stare Sušice in drugi. Viktorja Bobka je že proti koncu leta 1929 ponoči vodil iz Trnovega v Čermelice in sta med nevihto vso noč vedrila v kopi sena na polju. Zaradi teme in naliva nista uspela najti tovarišev. Ko se je naredil dan, sta se sestala med Čermelicami in Kočami z Zelenem, Černačem in drugimi. Jakobovo protifašistično dejavnost, ki je tu le v kratkih obrisih prikazana, trajno ovrednotimo, da ga z bratom Jožetom in sestro Ivanko ohranimo v spominu.
TONE BUTAR
Nagrada risii daur
v furlanskem kraju Percolo bodo v soboto podelili letošnjo literarno nagrado »risit daur«, ki j0 razpisuje znana žganjama Nonino. Režin predseduje pisatelj Mario Soldati' V poštev pridejo literarna dela in razprave s kmečko tematiko.
Seja ZSKP
Na zadnji seji odbora ZSKP so govorili o predstavitvah literarnih del in sicer o že opravljenih predstavitvah Beličičeve knjige ter mohorje-ve zbirke, kot tudi o bodočih predstavitvah najnovejših del Marijana Breclja in Alojza Rebule. Med poročanjem o dosedaj opravljenem delu so govorili tudi o štandreški dramski skupini, ki je postavila na oder Štokovo «Moč uniforme».
TONE SVETINA
Med nebom in pefr/om
-------41. ______
rj ^ misli se mu je vpletala Lora, ki ga je povabila liča °V na. večerjo. Tudi zapisnikarica je bila že nave-D a m le nekam odsotno tapljala z drobnimi prsti rel<S i,U’ ^va*ežno se je ozrla h komisarju, ki je na-oval sklepni stavek in ukazal, naj odvedejo jetni-ka v samico.	►
v Losanna je odprl okno. Topel, svež zrak je buhnil lialrfarn°' ^ jekleno modri vodni gladini se je utap-nišWK°nce' Veter ie prinašal duh po soli in p ristampi lh lzParinah. Vstopil je poročnik Zanni, ki je pfri-sel Po strojepisko.
A); >®I?° vam ga dovolj zmehčali, gospod komisar? ga bo treba vzeti še v precep?«
izrni m r' Se m*’ da ie dovolj mehak. Toda še nas bodo odkru- * ^ škorpijoni, preden bomo prišli do dna in „	°d kod dobivajo razstrelivo. Ta mladenič ni
vsnH Logično nam je zakompliciral položaj. Po-je ,da so’ je rekel, povsod so trojke in srenje. Možno ■ a pretirava, toda če so, jim bomo že pokazali, p® pi]avi z nami šahirati!« sann oročnik je odpeljal strojepisko na večerjo, Lo visok1 S-e je..m(jral odpraviti na obisk. Poznal je ° buržoazijo in rimske aristokrate. Spotoma je
premišljeval. »Vsi po vrsti so navadni sužnji tra dicije in prestiža, bolestno so natančni videz stvari. Zanj zlahka žrtvujejo bistvo, ki ga često ne marajo videti...«
Pripeljal se je pred razkošno vilo. Služabniki so ga sprejeli že spodaj pri vratih, kot bi prišel h kak šnemu rimskemu grofu ... Salon je bil poln blestečega starinskega pohištva, na stenah pa so visele slike prednikov, ki so zrli vanj s preiskujočimi pogledi. To mu je bilo všeč, ker je bil tudi on potomec aristokratske, žal propadle družine, in je dal mnogo na tradicijo.
Lora ga je peljala k očetu, gospodu srednjih let, in k materi, prikupni, negovani gospe, in ga predstavila:
»Moj novi prijatelj gospod Losanna.«
»Po vašem videzu bi stavil, da ste diplomat ali zdravnik,« je dejal oče.
»Ne eno ne drugo, častiti gospod! Po študiju sem pravnik, trenutno pa sem zaposlen pri policiji.«
»Imenitno!« se je zasmejal uglajeni oče. »Prav nič niste podobni policaju! Običajno prepoznam policaje že po obrazu in še bolj po obnašanju
»Slab policaj, ki ga takoj prepoznajo! Glede mene so se vsi motili...«
»No, toliko bolje za vas, z vidika vaše službe in morda tudi osebno!«
Gospa jih je povabila k mizi. Losanna je sedel k Lori, ki je bila tako med očetom in njim, in si mislil: »Jaz pa ti berem z obraza, jazbec aristokratski, da ne maraš policajev, da jih podcenjuješ, se jih bojiš, in tudi zdi se mi, zakaj ... Zato, ker tičiš tudi v dreku, ne le v denarju . ..«
Po večerji je pogovor nanesel na Slovence. O njih je imel gospod Depolo nekoliko drugačno mnenje kot Losanna, ki je družini pripovedoval o organizaciji TIGR, njenih zarotah in nemirih, ki jih povzroča.
»Meni, gospod Losanna, se Slovenci smilijo! Prav tako Lori in moji ženi! Tako majhen in tako nor narod! Namesto da bi bili srečni, da bi se spojili s svetovnim narodom, ki se ponaša z dvatisočletno kulturo in zgodovino, trmoglavijo in nastavljajo bombe... Radi bi se zedinili z divjaškimi Srbi in Hrvati, z Balkanom, ki je še ves umazan od Turkov. Vendar so po svoje tragični. Mi imamo kuharico in hišno, ki sta Slovenki. Zelo čisti in marljivi*ženski, pa pobožni in krotki. Naša mama ju ne bi zamenjala za nikogar! Tako dobro obvladata italijanščino, da ne veš, da sta Slovenki. Le redko spregovorita med seboj v svojem okornem jeziku. Kajne, Lora, celo tebe sta naučili nekaj slovenskih besed?«
»Ne le nekaj besed. Toliko znam, da me ne bi prodali... Tu v Trstu pa ni slabo, čp znaš malo po njihovo, saj povsod naletiš na Slovence; če ne za drugo, pa jih potrebujemo za služabnike, saj so mnogo boljši od naših!«
Losanna se je prisiljeno nasmehnil:
»Lepo, da jih tako spoštujete. Sicer pa se ne bi čudil, če bi vam katera od vaših služabnic, ki sta tako krotki, dobri in pobožni, podstavila bombe...«
»To pa ne!« se je takoj oglasila gospa in še dodala v njuno obrambo: »Tako pošteni sta, da zastran njiju ne bi potrebovali nobenega ključa v hiši!«
Gospodar je natočil vina v kristalne kozarce. Trčili so in izpili na novo prijateljstvo.
V moškem slalomu za svetovni pokal
Ponovno Stenmark, Bojan Križaj četrti
PARPAN — Včerajšnji moški slalom v Parpanu, na katerem je Sten mark dosegel svojo 76. zmago v svetovnem pokalu, tako da njegov rekord postaja vse bolj nedosegljiv, je potekal v znamenju številnih odstopov.
V	prvi vrsti to velja za Avstrijca Ro berta Zoellerja in Američana Steva Mahra. Zoeller je bil v prvem teku nepričakovano boljši od Steva in Stenmarkom. V drugem teku pa sta oba ostala praznih rok. Podobna usoda je doletela Zurbriggena, ki je tako zgubil priložnost, da zmaga v kombinaciji, kjer se je uveljavil Wenzel in ga ta ko obenem prehitel na skupni lestvici svetovnega pokala, ter Phila Mahra. Po predvčerajšnjem škandalu v zvezi z zamenjavo startnih številk sta brata Mahre očitno z dobrim rezultatom hotela utišati polemike, kar pa jima ni uspelo. Kot smo dejali, je Steve izpadal v drugi vožnji, Phil pa že v prvi.
Med Jugoslovani se je najbolje od rezal Bojan Križaj, ki je zasedel odli čno četrto mesto, kar je njegova 83. uvrstitev za točke svetovnega pokala.
V	prvi petnajsterici pa žal tokrat ni drugih Jugoslovanov.
Izmed Italijanov sta do točk tokrat prišla le Grigis in Giorgi, medtem ko je bil De Chiesa med tistimi, ki niso prišli do cilja.
Svetovni pokal se bo sedaj nadalje val v soboto v Kitzbuehlu v Avstriji, kjer bo na vrsti smuk.
Medtem je vodstvo jugoslovanske reprezentance v glavnem določilo, kdo bo nastopil v Sarajevu: v slalomu se bodo pomerili Križaj, Kuralt in Cerkovnik, za četrto mesto pa kandidira Franko: v veleslalomu so izbra li Franka, Strela in Križaja, 4. bi moral biti Benedik, če ga ne bo izpodri nil Čižman; v smuku je blizu olimpi j ske norme edinole Pleteršek, vendar njegova pot v Sarajevo ni gotova. Med dekleti bodo v reprezentanci Tometo-va, Zavadlavova, Svetova in Leskovškoma, rezerva pa naj bi bila Veronika Šarec. Dekleta v smuku ne bodo na stopila.
LESTVICA
1. Stenmark (Šve.) 1’47”36; 2. Gi-rardelli (Luks.) 1'47”63; 3. Gruber (Av.) 1'48'"58; 4. Križaj (Jug.) 1’48” 89; 5. Halvarsson (Šve.) 1549’’83; 6. Popangelov (Bol.) 1’50”08; 7. Andre jev (SZ) 1’50 ”22; 8. Grigis (It.) 1’50” 27; 9. Beck (ZRN) 1'50”31; 10. Gior gi (It.) 1’50”33; 11. Wenzel- (Liecht.) 1’50”46.
LESTVICA KOMBINACIJE 1. Wenzel (Liecht.) 38,77 ; 2. Steiner (Av.) 59,66 ; 3. Luescher (Švi.) 107,39 ; 3. Olar (ČSSR) 118,73; 5. Meli (Švi.) 124,02 ; 6. Soltys (ČSSR) 162,05.
LESTVICA SLALOMA ZA SP 1. Stenmark (Šve.) 75; 2. Gruber (Av.) 57; 3. Wenzel (Liecht.) 52; 4. Križaj (Jug.) 51; 5. Girardelli (Luks.) in Popangelov (Bol.) 45.
SKUPNA LESTVICA ZA SP 1. Wenzel (Liecht.) 130; 2. Zurbrig gen (Švi.) 122; 3. Stenmark (šve.) 109; 4. Heinzer (Švi.) 98; 5. Raeber (Švi ) 84; 6. Gruber (Av.) 78; 7. Križaj (Jug.) in Steiner (Av.) 71; 9. Gi rardeli (Luks.) 66; 10. Julen (Švi.)
62; 11. Franko (Jug.) 61; (Av.) 60.
12. Resch
OLIMPIJSKE IGRE
Jugoslavija v vseh panogah
BEOGRAD — Na tiskovni konferenci v Beogradu so sporočili, da bo na bližnjih zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu Jugoslavija prvič nastopila prav v vseh panogah. Poleg tega so potrdili, da bodo okrepili železniške relacije Ljubljana - Zagreb - Sarajevo in Beograd - Sarajevo. Letala pa, ki zaradi neugodnih vremenskih razmer ne bi mogla pristajati na sarajevskem letališču (katerega so sicer razširili in modernizirali), bodo preusmerjali v Dubrovnik.
e IZVRŠNI ODBOR ITALIJANSKEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA je včeraj sklenil, da bo v Sarajevo postal 75 atletov, od katerih bo petnajst žensk.
John McEnroe najboljši v letu 1983
LONDON — John McEnroe je bil proglašen za najboljšega igralca v letu 1983. Po njegovi zmagi v »mastersu« se je sestala komisija treh bi v ših svetovnih asov (Američan Budge, Britanec Perry in Avstralec Hoad) ki je imela nalogo, da razsodi, kdo je igralec leta. McEnroe (to je njegov drugi naslov) je bil v očeh žirije za las boljši od Šveda Wilanderja, ki je bil letos finalist pariškega turnirja, zmagovalec avstralskega in prvi na lestvici »Grand prix«. Lani so visoko priznanje dodelili Američanu Con norsu. Sklep žirije ni bil soglasen.
Francesco Moser v polni formi
CIUDAD MEXICO — Italijanski kolesar Francesco Moser, ki bo pri hodnji teden skušal izboljšati Merckxov svetovni rekord v enourni vožnji je v polni formi. Tako zagotavljajo zdravniki, ki dan za dnem sledijo nje govemu zdravstvenemu stanju. Zadnji teden pred poskusom bo beneški ko lesar izkoristil za preverjanje vseh tehničnih podrobnosti. Potrdili so tudi da bo Moser jutri skušal izboljšati rekord na 20 kilometrov, ki ravno tako pripada Belgijcu Merckxu.
| Pred začetkom 14. ZOI v Sarajevu |
Tudi filatelisti bodo prišli na svoj račun

Olimpijska mrzlica, ki prevzame ljubitelje športa, je pred vsakimi Ol značilna tildi za druge interesne sku pine. Svojo olimpiado imajo v takih priložnostih tudi filatelisti, za katere se poštne uprave potrudijo, da bi jim ne zmanjkalo skrbi in iskanja.
Jugoslovanska pošta izdaja lepe znamke in je prištevana k filatelistič no resnim državam. Na znamkah so bile zabeležene verjetno vse velike športne prireditve, ki so bile v Jugoslaviji. Tri znamke za «Dan fizkultur nika» od 15. junija 1947 so prva športna serija nove Jugoslavije. Posebno cenjena je serija šahovske o-limpiade iz leta 1950 v Dubrovniku.
Olimpijske igre so prišle na znamke z letom 1952, zabeležene pa so bile samo poletne iz Helsinkov. Za olim pijski leti 1956 in 1960 sta bili izdani
V sinočnjih srečanjih košarkarskega pokala pokalnih prvakov
Simac odpravil Cibono, Scavolini pa Rdečo zvezdo (ČSSR)
Simac — Gibona 82:69 (46:29)
SIMAC : Boselli 14, Lamperti 2, D’Antoni 12, Premier 20, Meneghin 12, Gallinari 2, De Piccoli, Barivie-ra 20.
GIBONA: Nakič 4, Petrovič 9, Be-čič 2, Čutara 20, Pavličevič 4, Ara povič 10, Ušič 14, Gospodnctič 6.
PM: Simac 4:5; Gibona 11:16.
SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in A vališvili (SZ).
MILAN — Po spodrsljaju proti An gležem ni bil položaj Simaca preveč rožnat, z včerajšnjim gladkim uspehom proti Giboni pa je odločno popravil svoje mesto na lestvici. Odločilna sta bila veterana Bariviera (20 točk, 9:14) in Meneghin (12 točk, 24 odbitih žog), kar pomeni, da je imela Gibona težko delo pod košem.
Zagrebčani so sicer dobro začeli in vodili vse do 5. minute (12:10), tudi zato, ker Simacu met z razdalje ni šel (3:11). Zatem pa sta se razigrala Bariviera in Meneghin, odprlo se je tudi ostalim, tako da so si od ločilno prednost pridobili že v prvem polčasu. V nadaljevanju se je razlika povečala tudi na 25 točk, tako da je ob koncu Peterson lahko dal ne
kaj oddiha najboljšim. Pri Zagreb čanih je zadovoljil edinole Čutura; pešala pa je zlasti obramba.
Scavolini — Rdeča zvezda 98:75 (51:35)
SCAVOLINI: Duerod 12, Gracis 14, Magnifico 20, Ponzoni 12, Silvestrin 4, Pondcxter 11, Zampami 27, Silvester 8.
RDEČA ZVEZDA RUDA PARDUBI-CE: Burgr 4, Kropi lak 32, Zaneček 15, Zanturek 12, Rous 1, Kristinik 2, Volkncr 6, Kulik 3.
PO: Scavolini 18:23; Rdeča zvezda 25:40; PON: Magnifico (34); SODNI KA: Cziffra (Bolg.) in Jovancic (Jug.)
PESARO — V prvem povratnem sretunju četrtfinala pokala pokalnih prvakov se je Scavolini oddolžil Čeho-slovakom za tesen poraz (dva koša razlike po enem podaljšku) iz prve tekme. Vsekakor je že po nekaj mi nutah prišlo na dan, da so gostje le skromna ekipa, v kateri se je enako vredno boril le Kropilak, ki je bil o-benem tudi najuspešnejši strelec večera (32 točk).
Ko je Scavolini prevzel pobudo, je bilo tekme praktično konec. Lepo
prednost si je pridobil že v prvem polčasu in jo šest minut pred koncem povišal na 26 točk.
KORAČEV POKAL
Crvena zvezda brez težav
Crvena zvezda — SC Moderne 93:84 (46:37)
CRVENA ZVEZDA: Milosavljevič 10, Nikolič 10, Jankovič 2, Karadžič 16, Bogosavljev 16, Radevič 6, Peto-vič 6, žižič 2, Kovačevič 12, Avdi ja 23.
BEOGRAD — Crvena zvezda je bila skozi vso tekmo v vodstvu. V dru gem polčasu je sicer nekoliko popu stila, tako da so gostje, pri katerih so bili najuspešnejši Ostrowski (25 točk), Wymbs (20) in Scheffler (11), dve minuti pred krajem zaostanek znižali le na štiri točke razlike. Tedaj pa so Beograjčani z učinkovitim fi nišem brez težav znova povečali razliko in zmagali. Pri Crveni zvezdi so dobro igrali zlasti Avdi ja, Bogosav ljev, Kovačevič in žižič.
Danes Šibenka — Bic
Brez velikih upanj in brez McNea-lyja ter Fabbricatoreja bo drevi Bic igral v Šibeniku proti ekipi, ki enako kot Tržačani ne more več računati na visoko uvrstitev. Da bi De Sistijevi varovanci lahko osvojili prvo mesto v skupini, morajo drevi nujno zmagati ter premagati še vse o-stale nasprotnike in upati na kakšen spodrsljaj Zaragoze.
Brez možnosti so tudi druge italijanske peterke. Indesit je že izločen, gostuje pa Turke Eczacibasija ; Carrara bo doma igrala s favoriziranim Makabijem Ramat gan; Star iz Va reseja pa mora nujno zmagati v Or thezu.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Pojutrišnjem bo pred najtežjo na logo Jollycolombani iz Cantuja, ki se bo pomeril z Barcelono, Bancoroma bo v Rimu igrala s telavivskim Makabijem, sarajevska Bosna pa se bo spoprijela z Limogesom.
enotni seriji z zimsko in poletno tematiko. Leta 1964 so na zimske igre pozabili, od l. 1968 naprej pa imajo tako zimske kot poletne OI svoje samostojne serije.
Ker so znamke važna turistična reklama, so se za Sarajevo primerno pripravili. V novembru 1982 so izdali prvo predolimpijsko serijo, ki nima izrazito športne tematike, štiri znamke prikazujejo star most čez Milja-cko, minaret džamije, kupolo evangeličanske cerkve in motiv iz starega mesta. Vse nosijo tudi olimpijski znak. Lani so izdali najprej serijo znamk z motivi iz Sarajeva ter znam ko, ki sicer nosi olimpijski znak, spada pa v okvir prodaje za pomoč jugoslovanskemu olimpijskemu odbo ru. Zadnja na vrsti je bila serija, ki prikazuje razna olimpijska prizorišča. Pet znamk propagira športni center Z etra, progo za bob in sankanje, ska kalnico, hitrostno drsališče in Bjela-šnico. Izdan je bil tudi blok z olim pijskim znakom.
Razni tržaški filatelisti so povedali, da gredo olimpijske znamke, kot ob vsaki takšni priložnosti, dobro v prodajo. Zbiralci znamk olimpijske tema tike pa se morajo stalno boriti s sku šnjavo, ali naj zbirajo serije tistih držav, ki jih imajo za neresne in izdajajo znamke zgolj za izvoz, v velikih količinah, izdelane z neobičajnimi tehnikami in z izredno slikovi tostjo.	(K.B.)
•	ANTONELLO RIVA. Ker je med tekmo z Granarolom s pestjo udaril centra Villalto, je košarkarska zveza za dve koli diskvalificirala beka Jolly co ombani ja in državne reprezentance Antonella Rivo. Za eno kolo pa je bil izključen center Simmenthala Ario Costa, Enaka kazen je doletela tudi temperamentnega trenerja Cantine Riunite Lombardija, »češ da je s tribune vodil tekmo, čeprav je bil disk vaificiran«.
» PRED KONCEM TEDNA bo FIFA sklenila, ali ugoditi prošnji finskega nogometnega kluba Valkea Kosken, ki je prosil, da bi »domačo« pokai’no tekmo z Juventusom odigral v Monte Carlu.
•	TUDI TRINTIGNANT, francoski filmski igralec, se bo letos udeležil mednarodnega avtomobilskega ra’lyja v Monte Carlu.
Jadranovci drevi v Repnu
Jadran bo drevi v Repnu (ob 20.30) odigral prijateljsko tekmo proti Candii iz San Donaja, ki sedaj nastopa v B ligi. Srečanje bo za Žagarjevo moštvo še kako koristno pred sobotnim gostovanjem v Bologni
V OBČINSKI PALAČI
Priznanja tudi našim športnikom
V sejni dvorani tržaške občinske palače bo drevi ob 18. uri sloves nost, na kateri bodo podelili prizna n ja nekaterim tržaškim športnikom in društvom, ki so v letu 1983 dosegli v mednarodni ali državni konku renči pomembnejše uspehe.
Župan Richctti bo nagradil tudi tri naše športnike:	Gorazda Pučnika,
ki je osvojil državni mladinski na slov v deseteroboju, Sama Kokorov ca, ki je na državnem kotalkarskem prvenstvu za junior je zasedel prvo mesto in Pavla Križmančiča, ki je v streljanju z malokalibrsko puško osvojil naslov državnega 'prvaka.
• VODSTVO UDINESEJA je pri raznih zavarovalnicah, med katerimi je tudi Lloyd Adriatico, 'zavarovalo Žica za vsoto, ki naj bi 'ne imela manj kot devet ničel. Kot znano, je zakon iz leta 1981 naložil dru štvom, da zavarujejo svoje igralce proti raznim nezgodam, kot morajo tudi zavarovati igrišča in avtobuse za prevoz igralcev.
Odbojkarsko prvenstvo deklic
Neroden spodrsljaj Sovodenjk
Libertas Gorica - So vod nje 3:2 (15:8,	11:15,	15:12,	11:15,
15:12)
SOVODNJE: Visintin, Lovisutti, I. Cotič, C. Cotič, Petejan, Devetak, Gergolet, Batistič, Juren.
V ponedeljek zvečer je šesterka sovodenjskih deklic nerodno izgubila proti goriškemu Libertasu. Sovodenj-ke so sicer dobro igrale in malo je manjkalo, da bi prijetno presenetile. Petejanove varovanke so namreč odpovedale le v ključnih trenutkih, kar pa jih je drago stalo. Ne glede na to pa moramo podčrtati, da so naša dekleta pokazala lep napredek.
(Komel)
DEČKI
Italcantieri — Val 3:1 (15:5, 15:6, 11:15, 15:13)
VAJ,: Mučič, Krpan, Zavadlal, A. in D. Paulin, Boškin in Bensa.
Tudi v tem kolu sreča ni bila na
klonjena šesterki »plavo-rdečih«. Pcr leg sreče pa je Valu manjkalo nekaj tehnične priprave. O nasprotniku lab ko povemo le to (vendar je dovolj zgovorno), da so na vrhu lestvice, in da je doslej premagal vse nasprotnike. (Zcb)
#	ODLOČITEV KANADSKEGA olimpijskega odbora, da v Sarajevo pošlje le enajst atletov (dva slalomista >n devet smukačev) je zbudila oster protest kanadske smučarske zveze. Med narodni olimpijski odbor namreč dopušča, da se iger udeleži štirinajst tekmovalcev.
» GLASNIK NIZOZEMSKEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA je izjavil, da bosta Amsterdam ali Rotterdam kandidirala za organizacijo olimpijskih igef za leto 1992.
•	SODNIK DVOBOJA med Italijo in Anglijo za prvo kolo Davisovega pokala bo Francoz Flodrops.
Pred 2. delom ženske odbojkarske B lige
V zadnjih desetih letih nihče preko petega mesta
I	e	.I
Naše košarkarske ekipe v mladinskih ligah


Borovi kadeti premagali Kontovelce
Združena ekipa Meblo, naš edini drugoligaš, je v soboto odigrala zadnjo tekmo v svoji kvalifikacijski skupini. Z osvojitvijo tretjega mesta so si naše igralke zagotovile mesto v skupini za napredovanje, hkrati pa so si kar zadeva letošnjo sezono že priborile najmanj končno šesto mesto kar je navsezadnje že spodbuden uspeh.
Najbrž je še prerano govoriti o te*n, kakšne so možnosti naše še-sterke v drugem delu prvenstva, predvsem zato, ker še ne poznamo moči vseh nasprotnikov (za primerjavo lahko le navedemo, da je v tekmovanju za italijanski pokal Mo-gliano Veneto izločil Viaggi Leonardu«, tretjeuvrščeno ekipo 1. podskupine). Prav gotovo velja, da v zamejstvu že dolgo nismo imeli ekipe s tako močnimi posameznicami, vendar so se v zadnjih letih zelo spremenile razmere, v katerih te igralke nastopajo.
„.V pregledu končnih uvrstitev na-sih ženskih ekip v B ligi od začetka do lanske sezone pridejo te spreme-
1963
8°r na kvalifikacijah za A ligo
1964
Bor na kvalifikacijah za A ligo
1965
Bor na kvalifikacijah za A ligo
1966
Bor deveti v A ligi Bor B, 5. Breg
1967
Bor deveti v A ligi (izpadel)
1.	Bor B, 4. Breg
1968
2.	Bor, 4. Sokol, 5. Breg
1969
2. Breg, 3. Bor, 5. Sokol, 6. Zarja
1970
2- Breg, 3. Sokol, 4. Bor, 5. Zarja
1971
2. Breg, 4. Bor, 5. Sokol, 6. Zarja (izpadla)
,	1972
• Bor, 5. Breg, 8. Sokol (izpadel)
njene razmere še najbolj do izraza, saj je odbojkarska zveza iz leta v leto spreminjala tekmovalni sistem in število nastopajočih ekip za vsako posamezno skupino. Letošnje dosežke Mebla je treba torej primerjati le z uvrstitvami, ki so jih naše e-kipe v prejšnjih letih dosegale v konkurenci istega števila nasprotnikov, se pravi 12. Najuspešnejši uvrstitvi sta torej predlansko peto mesto Sokola in šesto mesto Bora leta 1977. Lahko torej rečemo, da bi s končnim četrtim mestom Meblo že dosegel največji uspeh ženske zamejske odbojke v zadnjih desetih letih.
Za bolj verodostojno analizo dosedanjih uvrstitev je treba upoštevati, da je leta 1977 prišlo v odbojki do korenite restrukturacije, saj so takrat ustanovili A-2 ligo. Dotlej je bila pred B ligo namreč le enotna A liga, tako da na primer sedmega mesta Bora leta 1975 sploh ne moremo primerjati z uvrstitvami kasnejših let, kot tudi ne z uvrstitvami iz «zlatih časov» naše ženske odbojke, ko smo v drugi ligi imeli kar štiri ekipe.
1973
4. Bor, 8. Breg (izpadel)
1974
7. Bor (izpadel)
1975
1976
1977
6.	Bor, 9. Sokol, 12. Breg (izpadel)
1978
7.	Bor, 8. Sokol
1979
6.	Bor, 9. Sokol (izpadel)
1980
5. Bor
1981
5. Bor, 8. Sokol
1982
5. Sokol, 6. Bor
1983
7.	Sokol, 11. Bor (Izpadel)
MLADINCI
IZIDI 5. KOLA
Scoglietto - Alabarda 90:105; Sokol -Bor 63:62; Don Bosco - Stella Azzurra B 117:43; Stella Azzurra A -Inter 1904 73:83; Inter 1904 - Alabarda 103:108.
LESTVICA
Alabarda 10, Scoglietto 8, Stella Azzurra A in Don Bosco 6, Inter 1904 4, Ferroviario in Sokol 2, Bor in Stella Azzurra B 0.
KADETI
Bor — Kontovel 88:64 (44:29)
BOR: Pregare 16 (2:8), Jogan 8 (0:1), Pieri 10 (2:2), Pupulin, Smot-lak 8, Parisi, Kovačič 5 (1:2), Korošec 23 (1:2), Semen 4, Tavčar 12 (2:4).
'KONTOVEL: Grilanc 6, Pertot, Danieli 5 (1:3), Kompare, Job, Terčič, Emili (0:3), Starc 33 (.7:15), Stanis-sa, Terčon 20 (2:4).
Letošnji derbi se je končal z zmago Bora. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, saj so bili od začetka do konca tekme stalno v vodstvu. Borovci so bili boljši zlasti pri lovljenju odbitih žog, pri čemer se je izkazal predvsem Pregare in v protinapadih. Pri gostih sta se izkazala Starc in Ladi Terčon, pri domačinih pa bi pohvalili Korošca in Tavčarja.
(Ad ri jan Kovačič)
IZIDI 5. KOLA
Santos - Don Bosco 97:95; Don Bosco - SGT 94:59; Polet - Barcolana B 69:48; Ferroviario - Libertas A 81:71; Libertas B - Santos 69:129; Bor - Kontovel 85:63, Breg - Inter Milje 31:151.
LESTVICA
Ferroviario in Inter Milje 10; Santos, SGT in Don Bosco 8; Polet in Libertas A 6; Bor in Barcolana A 4; Barcolana B in Kontovel 2; Libertas B in Breg 0.
NARAŠČAJNIKI
IZIDI 7. KOLA
Libertas - Inter 1904 47:50; Servo-lana - Don Bosco 105:100; Inter Mi-
lje - Saba 76:70; Ferroviario - Santos 74:68; Bor - Scoglietto 88:102.
LESTVICA
Servolana 14; Don Bosco in Ferroviario 10; Santos 8; Bor in Scoglietto 6; Saba, Kontovel, Inter 1904 in Libertas 4, Inter Milje 2.
DEČKI
Kontovel — Stella Az. 110:67 (46:30)
KONTOVEL: Kompare 3, Pertot, Sedmak 5, Gruden 1, Rupel 13, Sassi, Stanissa 13, Cingerla 17, Dolhar 20, Sterni 38.
V četrti tekmi letošnjega prvenstva je Kontovel drugič zaporedoma zmagal. Tokrat je odpiuviil skromno e-kipo Stelle Azzurre. Premoč Kontove-love peterke je prišla do izraza že v prvem polčasu, ko je z dobro igro v napadu povedla s 16 točkami razlike. V nadaljevanju pa so Kontovel-ci to prednost še povečali. Spet so se izkazali Doihar, Cingerla in Sterni, ki je dosegel kar 38 točk. (R.M.)
Polet — Bor 59:63 ( 37:27)
POLET: Kocman 24, Ciani 2, Fonda, škerk 6, Bevilacqua 3, Sardoč, Sosič, Calzi, Čebulec 24, Milič.
BOR: Tagliapietra 3, Pan jek 4, Lippolis 2, Blaževič 2, Turk 2, Cecco, Sik 8, Birsa 16, Carli 26.
IZIDI 5. KOLA
Servolana - Ricreatori 98:60; Kontovel - Stella Azzurra 110:67; Santos -SGT 61:80: Polet - Bor 59:63; SGT -Polet 136:33.
LESTVICA
SGT 10, Servolana, Don Bosco in Santos 6, Kontovel, Ricreatori in Polet 4, Inter Milje in Bor 2, Stella Azzurra 0.
MINIBASKET
Bor A — Stella Azzurra 57:41 (28:12)
BOR A: Pregare 5 (1:2), Arena 10, Ažman 4, Oberdan 20 (0:4), Bajc 2, Milione 2, Pavlica 12 (0:2), Jelerčič, Grbec 2.
V tretjem kolu turnirja Z & R je Borova A ekipa igrala proti solidni
Stelli Azzurri. Kljub temu da se je predstavia na igrišče v devetih in da je morala zato igrati dve četrtini v štirih, je z lahkoto zmagala. Nasprotniki so razočarali in so bili nemočni proti višjim borovcem. V napadu je zopet odlično igral Oberdan, v obrambi pa je presenetil Arena, ki je sedemkrat zaustavil nasprotnikov met. Ne smemo pa pozabiti na vse ostale, ki so dali vse od sebe, c<a bi zmagali.	(Luka)
Breg — Ferroviario B 12:38 (4:23)
BREG: A. Salvi 2 (0:8), Novak. Komar 4, Žerjal 4 (0:4), Bandi 2. Benčič, Gigante, Kralj.
V soboto so Bregovi najmlajši odigrali prvenstveno tekmo turnirja »Zini & Rosenvasser«. Tekma je bi'a od samega začetka zelo živahna in vsi Bregovi košarkarji so imeli priložnost, da se izkažejo. Vsi so bili zelo prizadevni, izkazala pa sta se Ivan Komar in Aleš Salvi. Pohva'a gre vsem za dobro obrambo, (čuči)
PROPAGANDA
Petega februarja bodo mladi Jadra-novi košarkarji začeli nastope v prvenstvu kategorije Propaganda. Prvenstvo je razdeljeno v dve skupini in sicer skupino A, v kateri nastopajo naslednje ekipe : Ancifap, Bor, Don Bosco B, Ferroviario, Libertas, Ricreatori A, Servolana. Prva tekma te skupine bo na sporedu 29. januarja. Jadran bo nastopal v skupini B in bo igral proti naslednjim ekipam: Alabarda, Don Bosco, SGT, Inter 1904, Ricreatori B.
Na koncu prvenstva se bosta prvi ekipi obeh skupin spopadli za končno zmago. Jadranovi igralci trenirajo že od polovice septembra in so doslej igrali tri prijateljske tekme in sicer proti Ancifapu in Ferroviariu, s katerima so izgubili, medtem ko so v zadnji prijateljski tekmi premagali Kontovel. Do začetka prvenstva pa bodo nabrežinski košarkarji igrali še nekaj prijateljskih tekem. Prva je na sporedu v četrtek proti Boru. Tekma bo v nabrežinski telovadnici s pričetkom ob 16. uri. (Andrej Pangos)
NAŠE ŠESTERKE V ŽENSKI B LIGI
V veleslalomu na Nevejskem sedlu
V petek v gor iškem Kulturnem domu
Naši tekmovalci so se dobro odrezali
V soboto so se nekateri člani med rustvene smučarske ekipe podali n: P vo tekmovanje letošnje sezone. Ni
tnkVCJskem sedlu je CAI XXX. ot Ore priredil veleslalom za »Memo
riai Muaro Stock«. Prireditev je bi . namenjena mladincem, tako da sr Je je udeležilo le pet članov ekipe so ostali mlajši.
asi smučarji so nastopili v zelo cm konkurenci. Med moškimi so mreč tekmovali tudi nekateri čla-tar.lta^nnske <<c<< državne reprezen-,eg tesa Pa je bila proga ® tevna in ledena. Zaradi tega naši m *Cart! n*so imeli skoraj nobene . Pžnosti za boljšo uvrstitev. Tega movanja so se udeležili predvsem a to, da bi si nabrali izkušenj, saj skoraj vsi prvič spoprijeli s knt™ , *n zahtevnim veleslalomom, Kot je bil sobotni.
Vsi zamejski smučarji so se glede na pogoje, ki so jih imeli, (skupaj trenirajo šele prvo leto) dobro odrezali.
Med dekleti se je na 8. mesto uvrstila Tamara Pieri (Devin) s časom 3’12”40, 9. pa je bila Aleksandra Škrinjar (Devin) s časom 3’20”06.
Med fanti je 27. mesto zasedel A-ljoša Škabar (Devin) s časom 3'05'’02 , 28. je bil Igor Vodopivec, ki je dosegel čas 3'11"10, 29. pa je bil Devan Cesar (SPDT) s časom 3T9”74.	(C. D.)
• V NEDELJO, 29. JANUARJA, bo
v Predelu tekmovanje v veleslalomu za moške in ženske (kategorija senior), ki ga prireja goriško društvo Inter Centro Sport. Tekmovanje bo veljavno za Trofejo dežel in se ga
lahko udeležijo predstavniki vseh go-riških društev. Vpisovanje sprejemajo na sedežu društva v Sovodnjah, Ul. Case Sparse 66 (tel. 20 331).
V NOVI GORICI
Memorialni turnir v malem nogometu
V soboto in nedeljo bo v Novi Gorici memorialni turnir v malem nogometu v spomin na preminulega domačina, nogometaša Marjana Čebo-hina. Turnir, ki ga bodo odigrali v telovadnici osnovne šole IX. korpusa, sta pripravila odbor za množični šport pri ZTKO in komisija za šport pri ZSMS v Novi Gorici.
Prijave na turnir sprejemajo na sedežu ZSMS.
Odprtje športne razstave in film o odbojkarskem SP
Tudi ne teh straneh smo večkrat poudarjali velik razmah, ki gs doživlja slovenska odbojka ne Goriškem. V tem trenutku skoraj vse ekipe nastopajo v raznih prvenstvih, kar pomeni, da se na igriščih vrsti več kot 20 ekip v predstavništvu sedmih društev, ki se ukvarjajo s to športno panogo.
Vzporedno s tekmovalnim delom je prav, da potekajo tudi druge pobude, ki prispevajo k obogatitvi in vrednotenju te panoge. V tem smislu je Komisija za odbojko pri TO ZSŠDI za Goriško pripravila v petek, 20. t.m., večer, ki bo namenjen prvenstveno odbojki. Ob sodelovanju z goriško odbojkarsko feaeracijo bodo v mali dvorani Kulturnega doma predvajali do-
kumentarni film «Srebrni galeb», ki ga je federacija posnela ob priliki svetovnega odbojkarskega prvenstva v Rimu. Film, ki je namenjen tako slovenskim kot italijanskim odbojkarjem in sploh vsem, ki.se za to zanimajo, bo komentiral strokovnjak te panoge Jože Cej. Predvajanje filma se bo začelo ob 20.30. Pred tem pa bodo v telovadnih prostorih odprli razstavo o zbirateljstvu med športniki. Vzporedno s to razstavo po. bodo na ogled tudi številni plakati, zastavice, nalepke, značke in druge zanimivosti, ki pričajo v razvejanosti telesne kulture v zamejstvu. Razstava, ki jo bodo odprli ob 20. uri, bo na ogled teden dni, do slavnosti ob nagraditvi športnikov leta.
obvestita
V Dolini brez večjih priložnosti
SK Kras
lÌ'tokUj«SyoJ rt‘dni občni zbor Prost	°b 20- uri v društven
nb KI) Rdeča zvezda v Salcž
.bS.ra',ni č-p*
v petek’ ?oa ,bo 12\ redni občni zb, sklica»;’ , *•?*•> ob 20. uri v prvei canin JU °b 20.30 v drugem skl sv JFrV Gregorčičevi dvorani v L ritev n š£a 20' Dnevni rod: otv gostov počila odbornikov, pozdra nov v’ *?'skus'ia, volitve novih čl članR °db°r in razno- Vabljeni v
ZSŠDI
20 3n^'a’ bo danes, 18. januarja, t
Sometne "komisijedrUŽenja SCStanek n'
^ Mladina — smučarki odsek
• izlef^i'v^vn (*nc 22. t.m. avtobusi a Elmo v Sesto. Vpisovanje
domu A. Sirk vsaki dan. Odhod avtobusa z Opčin izpred Central bara ob
4.45	in iz Križa izpred spomenika padlim v NOB ob 5. uri.
SK Devin
obvešča, da se predsmučarska telovadba nadaljuje vsak ponedeljek v sesljanski telovadnici od 17. do 18. ure.
SK Devin
obvešča, da bo vozni red avtobusov 22. in 29. t.m. naslednji: 6.00 Bazovica; 6.10 Opčine; 6.15 Prosek; 6.20 Nabrežina; 6.10 Salcž Bajta: 6.15 Praprot, Šempolaj, Prečnik; odhod iz Sc-sljana 6.30.
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da so treningi miniodboj-karjev (letnik 1972 in mlajši) ob ponedeljkih od 17.00 do 18.15 In ob sredah od 16.00 do 17.30 v telovadnici liceja «F. Prešeren*.
Ena redkih priložnosti Bazovcev za gol med tekmo Zarja - Domio v Dolini
Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din, naročnina za zaseb nike mesečno 180.00, letno 1800.00 din, za organizacij in podjetja mesečno 250,00. letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st . vlš. 23 mm) 39.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	[Firfll ^lan ',al'ianske
in tiska	M M ,veze časopisnih
i	založnikov FIEG
18. januarja 1981
Nerazvite države terjajo svoje mesto na kratkem valu
ŽENEVA — Ob prisotnosti 500 delegatov iz 158 držav članic mednarodne zveze za telekomunikacije, poteka v tem mestu prva svetovna konferenca za načrtovanje kratkovalovnih radijskih dolžin. Jugoslavijo v tej 120 let stari organizaciji zastopa direktor Radia Jugoslavija dr. Zdravko Pečar.
Kratki val je pomembno komunikacijsko sredstvo. Kljub temu da je mednarodna skupnost za srednji in ultrakratki val že razporedila dolžine, jih za kratki val še ni, ker to ni tako preprosto, saj bi bilo potrebno dolžine določiti vsaka štiri leta. Tudi dosedanja tehnologija tega ni dovoljevala, z elektronskimi računalniki pa bo mogoče.
Sedanja razporeditev kratkovalovnih postaj posebno za majhne države ni zadovoljiva. Ker so velike države zasedle vse frekvence, države v razvoju nimajo priložnosti, da bi po kratkih valovih objavljale sporočila predvsem socialno-vzgojnega značaja. Odsotnost držav v razvoju na tem področju je pripisati dejstvu, da na kratkovalovni konferenci 1950. leta v Italiji večina teh držav ni obstajala. Zaradi tega so neuvrščene države že pred
leti zahtevale sklicanje nove konference.
Če naj sedaj s tehničnega vidika osvetlimo delova nje kratkovalovnih postaj, potem moramo najprej pove dati, da jih je mogoče slišati na velike razdalje, ker se valovi odbijajo od jonosfere. Slišnost je odvisna od vremena v tistem dnevu, od vplivov aktivnosti Sonca na jonosfero, od njegovih erupcij in peg. Zaradi takšnih tehničnih značilnosti je mogoče kratkovalovno postajo poslušati na drugem koncu sveta. V 140 državah sedaj deluje 1.600 kratkovalovnih postaj.
Jugoslavija, ki je pred 20 leti bila srednja sila v razširjenosti tega komunikacijskega medija, se je znašla na repu. Ker nima zadostne sposobnosti posredovanja svojih vesti, je s tem oškodovana tudi družina neuvrščenih držav. Zaradi tega neuvrščene države na konferenci v Ženevi pričakujejo, da bo Jugoslavija okrepila svoj kratki val in tako bolje prodrla v svet z vestmi o dogajanju v teh državah.
Politični pomen konference pa je tem, da bodo majh ne države, ki zaradi monopola velikih nimajo svojih valovnih dolžin, skušale dobiti svoje mesto v etru.
Po besedah sekretarja Josipi na
Velik Pertinijev ugled med francoskimi socialisti
PARIZ — »Sandro Pettini nedvomno uživa med francoskimi so cialisti veliko spoštovanja, skoraj bi lahko rekli občudovanja,« je izjavil na včerajšnji tiskovni konferenci v Parizu prvi sekretar francoske socialistične stranke Lionel Josipin v zvezi z vprašanjem, kaj sodi o morebitni kandidaturi sedanjega predsednika italijanske republike Pertinija za prihodnjo Nobelovo mirovno nagrado.
Josipin se je sicer ogradil, da o tej kandidaturi še ni bil obve ščen in da tudi ni poklican, da bi o njej prav on dajal izjavo ali dajal podporo, vendar pa je menil, da lahko v imenu francoskih socialistov in v svojem imenu vsekakor izrazi do Pertinija samo največje simpatije. »Mislim celo to, da bi bil Pettini za to mirovno nagrado res primeren glede na njegovo prizadevanje za mir v svetu, še posebej pa tudi glede na njegov pretekli boj proti fašizmu in njegovo današnjo popularno vlogo.*.
B. POGAČNIK
S svinjo na plečih
Fotografija je bila posneta v kitajski pokrajini Hubei.' Mlad kmet si je natovoril na pleča živo svinjo, da bi jo nesel na trg v mesto Gezhouba in jo tam prodal. »Res je težko breme — je priznal kmet reporterju — vseeno pa je enostavneje nositi žival na plečih kot jo vleči in tirati čez gorske prelaze« (Telefoto AP)
Ladinec kandidat za predsednika južnotirolskega Volksparteia
BOČEN — Najvišji predstavnik ladinske manjšine v južnotirolski stranki, Hugo Valentin, je po ocenah voditeljev Suedtiroler Volkspartei najbolj resen kandidat za (začasno) nasledstvo predsednika VP Magna ga, ki je na tem položaju že vsa povojna leta. Po pisanju avstrijskega tednika Wochenpresse Valentin ni za nikal možnosti svoje izvolitve, amkak je rekel, da v tem trenutku ne namerava sprejeti mesta »očeta domovine«, se pravi Magnaga, ki bo v kratkem slavil 70-letnico rojstva in bo ta obletnica hkrati, tako napovedujejo, tudi rok za njegov odhod v pokoj.
Valentinova kandidatura dokazuje, da je toliko časa pozabljena la dinska narodna skupnost postala bolj samozavestna in da terja pravice, ki ji po ustavi pritičejo. Potrebno je
povedati, da je prav stranka nemške manjšine pokazala občutljivost za vprašanja Ladincev, medtem ko večinski narod tega ni bil sposoben. Na osnovi takšnega medsebojnega razumevanja in podpore je 18.000 Ladincev premagalo podložnost predvsem večinskemu narodu in u spelo izbojevati priznanje tudi pri nemški manjšini. Proces osveščanja je segel globoko v to skupnost, kljub temu pa še ni mogoče govoriti o njej kot o tretji skupnosti med dve ma velikima narodoma, med Italija ni in južnotirolskimi Nemci. Zagoto vo pa ta proces spodbuja močne avtonomistične težnje v dolomitskih dolinah Gardena in Badia, kjer La dinci živijo.
O ladinski manjšini se z večjim zanimanjem piše in govori zlasti po zadnjih deželnih volitvah, na katerih
je izvolila dva svoja predstavnika, Langerja, ki je zaslovel s svojo izjavo o ladinski identiteti, in Valentin. Ker se je povečal koh'čnik, bo imela tretja skupina svojega predstavnika v pokrajinskem odboru Bočen, kjer veljajo določila južnotirol skega paketa. Dodelitev odborništva Valentinu bo otežkočilo Magnagovo posredniško vlogo pri dodelitvi od-borniških mest Nemcem.
Ladinci so nadalje pozdravili poziv, ki so ga prejeli od ministra za dežele, naj se udeležijo posvetovanj o spo polnitvi avtonomnega statuta. La-dincem se je tako ponudila priložnost, da v Rimu spregovorijo v prvi osebi. Njihove zahteve se niso nanašale samo na jezikovne in kulturne probleme, ampak tudi na vlogo, ki jo ta skupnost želi opravljati v Južnem Tirolu.
Konec februarja Isabelita v Argentini
BUENOS AIRES - Isabelita Peron, ki živi v Španiji od kar jo je tedanja argentinska vojaška hunta izpustila na prostost, se bo najbrž vrnila dokončno v Buenos Aires konec februa rja ali v začetku marca in ne v ja nuarju kot so napovedovali doslej.
Novico je sporočila posebna komisija, ki jo je imenovala Isabelita, da bi usklajevala njena srečanja z voditelji peronističnega gibanja.
Zahodni Nemci idealni soprogi
BONN —■ Zahodnonemški možje postajajo idealni. Njihova metamorfoza v soproge, ki si jih lahko samo želimo, je bila v začetku težka in protislovna, medtem ko je to danes že »stabiliziran razvoj«.
Tako vsaj trdi osrednja ustanova za proučevanje tržišča zahodnonemškega kmetijstva, ki se poleg drugega že leta bavi s tem kočljivim vprašanjem.
Leta 1978 je pri gospodinjstvu pomagalo le 47 odstotkov »hišnih poglavarjev«, medtem ko se je leta 1980 ta odstotek povzpel že na 52 odstotkov,
v letu 1982 pa kar na 61 odstotkov, medtem ko pričakujejo v bodoče nadaljnje večanje.
Glavni »krivci« za tako stanje so mladi, ki nimajo predsodkov. Nove generacije pokopavajo številne tradicije in seveda tudi stoletno patriarhalno dogmo ali zablodo, da je treba vedeti, kdo komu noge pere.
Mladina pa je kaj hitro pomela s temi tabuji. Kar 75 odstotkov mladih zakoncev pomaga svojim ženam v gospodinstvu, s tem pa je popolnoma jasno, da je med starejšimi bolj malo »idealnih« mož, saj se stari »še vedno upirajo«.
V konkretnem pa je treba navesti, da sedanji možje še najraje kupujejo, saj jih kar 68 odstotkov zahaja v trgovine po hrano in drugo blago. Dobršen del smatra, da je čiščenje šip in kuhanje povsem normalen posel (30 odstotkov). 27 odstotkov pospravlja postelje, medtem ko večini smrdi pranje nogavic (90 odstotkov).
Ob vsem tem napredovanju zahodnonemških mož, ki aktivno pomagajo pri emancipaciji žensk, pa se nekateri že sprašujejo, ali ni morda prav ta značilnost razlog padca nemške natalitete.
Miki Muster:
Gusarji
(62.)
AAA?.. NA OTOU?!...N£! JAZ NA TlATl OTOU. NE 6TOP1M več: naj VZAME ZAULAD, UDOR HOČE ! DOVOLJ TE/
BILO BlTNOBTl DOMOV GREM SPAT
C
Afriški pogledi na žensko
NAIROBI — Nasilstvo nad ženskami v Keniji je vsakdanji primer, ženske, ki so v tej državi moževa zasebna last, lahko doživljajo tudi takšno trpinčenje, kot ga navaja agencijska vest in ki je bil predmet komentarja vodilfiega kenijskega lista Kenya Times. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Jackson Kaguai Ngunga je imel ženo, ki mu je rodila pet hčera in nobenega moškega potomca, kar je za njihove pojme hudo ponižanje in one-čaščenje. Po afrikanski kulturi ima moško potomstvo namreč prednost pred ženskim.
Zaradi takšnih predsodkov je Jackson zapustil svojo ženo, osnovnošolsko učiteljico, s petimi otroki. Vendar se žena zaradi tega ni kdove kako razburjala. S svojim delom in pridnostjo je dostojno živela in preživljalo sebe in svojih pet deklet. Jackson pa se je s prejemki za delo v baru komo j pretolkel do konca meseca. To ga je tako razjezilo, da je dvema moškima naročil, naj žensko pripeljeta v njegov bar. Ko jo je imel pri roki, jo je najprej s steklenico udarit po glavi, da jo je spravil v nezavest, potem pa ji ie s steklom izkljuval obe očesi. Drugi jo je polil s parafinom in jo zažgal, do je komaj ostala pri življenju, vse zaradi tega, ker »je rodila samo hčerke*-
Sodišče je prvega moškega obsodilo na 7 let zapora in 12 udarcev t bičem, drugega pa na 3 leta zapora. Kot piše Kenya Times, je hotel m°z doseči, da bi njegova žena poslala spet odvisna od njega in da bi ji preprečil dostojno vzdrževanje njenih hčera. List piše, da je zares velika trage dija, ker moški niso še pristali na žensko neodvisnost in enakopravnost f njimi. Ko obsoja Jacksonovo dejanje list dodaja, da je to tudi obsodba družbe, ki oprošča zločine proti človeštvu in spodbuja v davni preteklosti porojen nečloveški odnos do žensk.
Oko v zameno za stanovanje
CAGLIARI — »Prileten državni upokojenec ponuja oko in ledvice tistemu, ki bi mu v doglednem času priskrbel trosobno stanovanje z najemnino P° zakonu o pravični stanarini v četrti San Benedetto v Cagliariju«.
Mali oglas se je pojavil v cagliaritanskem dnevniku »II baratto« (Neke vrste »Mercatino«) in je izzval takoj izredno ostre polemike, obenem pa s svojo dramatičnostjo opozoril na stanovanjski problem v sardinskem glavnem mestu. »Od kar je sodstvo odobrilo vrsto izgonov — pravijo sindikati najemni kov — je stanje postalo res zaskrbljujoče in ni več stanovanj za v najem.«