Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 92. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjllDM V Ш, 23. ШШ 1912.
Leio u.
== velja po pošti: ===
Za oelo leto napre] . K 2B-— za pol leta „ . „ 13"— za četrt leta „ . „ 6'50 ia en meseo „ . „ 2-20 ■a Nemčijo celoletne „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*—
V	opravi prejeman meioCno K 1-70
i Inseratl: i
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat .... H 13 n za trikrat . . . . „ 10 -za večkrat primeren popoit
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
e Izhajai:
vsak dan, Izvzemil nedelje is praznike, ob 5. nrl popoldne.
03" Uredništvo je v Kopitarjevi ullol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi ullol štev. в. тец Avstr. poštne bran. račun št 24.797. Ogrske poitna bran. račun it 26.611. — Upravnlškega telefona it. 188.
Današnja StevMa obsega 6 strani
Boj na Dunaju.
Danes se je pričel volilni boj za dunajski občinski svet. Danes voli četrti razred. Volitve se zaključijo dne 2. maja. Izid dopolnilnih volitev je precej negotov. Na eni strani se je krščansko-socialna stranka od svojega državnozborskega poraza nekaj poživila in lahko pokaže na fiasko liberalcev in socialnih demokratov, ki so junija meseca preteklega leta Du-najčanom sveto obetali, da bodo odpravili draginjo in bogve kaj še vse, izpolnili pa niso nič. Na drugi strani sc liberalizem v tesni koaliciji s socialno demokracijo z vsemi silami prizadeva, da si Dunaj osvoji, in sicer je v tem boju glavno sredstvo kapital vesoljnega avstrijskega judovstva. Dognano je, da bo veleindustrijec Fried-mann vse plačal, seveda ne iz svojega, ampak iz zaloge judovskih bank, in znano je tudi, da bodo liberalci in judi socialne demokrate bogato honorirali, ker različna socialno-demokraška podjetja, zlasti pekarna in ostali konsumi, hudo pokajo. Boj bo torej zelo hud.
Mi bi pri tej priliki spričo gorostasnih laži, ki jih liberalci razširjajo, opozorili na to, da iudom nikakor ne gre za to, da bi »rešili kulturo«, kakor pravijo, ampak njihov glavni namen je, nadaljno komunaliza-cijo podjetij, kakor jo je začel ženialni Lueger, zaprečiti. Judje so zato tako besni na krščanske socialce, ker so ti na Dunaju judovski velefinanci odtegnili največja podjetja in s tem privatno špekulacijo onemogočili v blagor splošnosti. Naj govore dejstva! Krščanski socialci so komunali-zirali in elektrificirali tramvaj ter ga razširili, komunalizirali so razsvetljavo, ki je še danes veliko cenejša, kakor je bil svoj-čas plin angleške judovske družbe, ustvarili drugi vodovod, ki spada med najznamenitejša dela na celem kontinentu, v Lainzu zgradili oskrbovalnico, ki je tako velika kakor kakšno mesto, ustvarili velikanski Steinhof evropskega slovesa, zgradili ju-bilejsko bolnišnico, kakor je nima nobeno svetovno veliko mesto, napravili nebroj velikih parkov, vsled česar so seveda veliki zemljiški kompleksi odtegnjeni judovski špekulaciji in služijo Dunajčanom za razvedrilo, zgradili nanovo 130 šol, za katere se je 46 milijonov izdalo, plačujejo svoje učiteljstvo najsijajneje v celi Avstriji, komunalizirali varjenje piva, mestna elektrarna in plinarna nimata enakih na celem kontinentu, izvedli kanalizacijo, ki je stala 20 milijonov, zgradili vzorne tržnice in
mesnice ter klavnico, svoje uslužbence in uradnike plačujejo tako, da stoje veliko boljše kakor državni, so nakupili zdaj premogovnik, ki bode dajal poceni kurivo, mestne dobave oddajajo obrtnikom, ne pa judovski veleindustriji itd. Mestna podjetja nesejo Dunaju 103 milijone kron čistega dobička, pri tem pa je luč in vožnja po tramvaju sila poceni. Čisto aktivno premoženje mesta se je za 220 milijonov pomnožilo, vsakoletni budget izkazuje veli-kansk proficit.
In ravno to, da ima mesto od svojih podjetij korist, to boli jude in banke, ki bi teh 100 milijonov na leto rajši seveda same požrle in ljudstvo odirale. Zadnje čase so krščanski socialci ustanovili tudi mestno hranilnico in deželno zavarovalnico, ki lepo uspevata in sta seveda jude zopet za veliko milijonov profita prikrajšale. Odtod srd vseh oderuhov in požeruhov in z najhujšimi judovskimi izsesovalci združene socialne demokracije, ki živi od bonifikacij velekapitalistov!
Tako stoji stvar. Judi bi radi Dunaj dobili v roke, da mestna podjetja prodajo, da bi dobiček tekel v njihove žepe brez dna. Socialni demokrat seveda pomaga. Taka je družba, ki naskakuje Dunaj. Za kulturo se tukaj nič ne gre, ampak za malho velefinance!
KAJ BO S HRVAŠKO?
Lukacs je določil za ministra za Hrvaško gospoda Gezo pl. Jossipovicha, ki je to dostojanstvo svojčas že upravljal. Jossi-povich je na vprašanje, ali se komisarijat na Hrvaškem odpravi ali ne, odgovoril, da je težko povedati termin. Na vsak način se bo delalo na to, da zopet nastopijo redne razmere, pri čemer računa ogrska vlada na sodelovanje hrvaških politikov. Po domače povedano, se med ogrsko vlado in hrvaško-srbsko koalicijo gotovo zopet nekaj plete. Gospodje to sicer taje, a koalicionašem je odnekdaj zelo malo verjeti. Ves šunder bo najbržeje končal s tem, da pride koalicija zopet do vlade in se obnovi mažaronstvo v novi obliki. Geza Jossipovich pravi, da bo čuval, da se nagodba pošteno izvršuje. Kako Jossipovich to stvar razume, je svojčas že jasno pokazal. Mož je mažaron najčistejšega kova.
NOVA VLADA NA OGRSKEM.
Člani novega ogrskega kabineta se podajo danes ali jutri na Dunaj, da prisežejo. Lukacs je obiskal Košuta in Justha. Košut izjavlja, da je ministrski predsednik izjavil, da hoče izvesti zelo demokratično volivno reformo, vendar pa se bo oziral
na »zgodovinski značaj ogrske države«. Kar se tiče volivne reforme, bo upošteval različne pomisleke. Proti vmešavanju avstrijske vlade v ogrske zadeve bo pa Lukacs zavzel primerno stališče. Lukacs je konferiral tudi že z Justhom. Od neke strani se zagotavlja, da Lukacsev program opozicije ni zado-
'' ' DARDANELE ZAPRTE.
Tržaško c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da je promet s poštnimi pošiljatvami s Carigradom, oziroma Črnim morjem čez Trst prekinjen in je treba nasloviti jih preko Kiistendilla. Pisma za Carigrad gredo odslej le po železnici. Lloydov parnik »Palacky«, ki je bil namenjen v Carigrad, se vrne v Trst. Tudi drugi parniki se vrnejo, dokler se Dardanele zopet ne otvorijo. Zelo trpi tudi nemška in ruska trgovina z žitom. Eksporterji z žitom ob Črnem morju so ves promet ustavili. Delavci so brez dela. Boje se veliko kon-kurzov. V Carigradu preti draginja. Tudi sladkorni promet s Trstom počiva. To jc ves »uspeh« laške brodovne akcije.
BRAMBNA PREDLOGA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Nemški državni zbor je začel včeraj debato o novi brambni predlogi, po kateri se število vojaštva za dva armadna zbora zviša in tudi mornarica izpopolni. Pri tej priliki jc izvajal državni koncler B e t h -m a n n - H o 11 w e g:
Nemčija je za vojsko pripravljena, ako jo kdo izzove; prepira pa ne išče. Nemčija leži v osrčju Evrope, zato mora biti močno oborožena, prav zato, da se mir ohrani. Čimbolj narodi stopijo medseboj v stik, tem lažje se v enem oziru mirno poravnajo, a na drugi strani vsled materiel-nega konkurenčnega boja zrastejo novi konflikti. Začasno ni povoda, da bi sc vznejemirjali. Nobena velesila ne teži za vojsko zoper Nemčijo. Zato je obžalovati, da nekateri nadpatrioti (Vsenemci na eni, francoski šovinisti na drugi strani) javnost s tendenčnimi vestmi alarmujejo, da oboroževanje pospeše. Taki ljudje časih kako državo res v boj poženejo, zlasti danes, ko je agitacija tako lahka. Močne vojske pa res rabimo. Ne vemo, kaj prinese prihod-njost. Pa tudi kot zavezniki ne bi bili vpoštevani, ako bi ne skrbeli za dobro armado. Kadar je treba odločevati o internacionalnih vprašanjih, tisti, ki nima pokazati močne oborožene sile, nima nobene besede. Nemške finance so tako dobre, da armado lahko brez davkov pomnožimo. Meščanske stranke bodo gotovo za predlogo glasovale; na socialno demokracijo vlada ne računa.
Ptičjega petja, ki dela naše gozde tako prijetne, ni bilo slišati čisto nič, zato so se pa med vrhunci drevja razlegali najraznovrstnejši klici, včasih podobni glasu stare žage, včasih kot bi kdo tolkel na kotel, potem spet šklepetanju štorkelj ali škripanju starih vrat, potem tleskanju v roke ali mijavkanju mačk, ali cclo glasni, razburjeni človeški govorici. Včasih se je dvignila nad drevjem jata papig, sivih, zelenih, belih ali pa četica kričeče barvnatih ptičev s tihim valovitim letanjem. Na snežno belih tleh kavčukovega rastlinja so švigale včasih kot lesni duhovi male opice žalujke, popolnoma črne iz-vzemši belega repa, belih pasov po bokih in enake barve brad, ki so obdajale kot oglje črne obraze.
Otroka sta z začudenjem gledala deviški gozd, katerega menda še nikdar niso zagledale oči belega človeka. Saba se jc vsak trenotek spustil v goščavo, od koder jc prihajalo potem njegovo veselo lajanje. Nelko je pokrep-čala kinina, zajutrek in odpočitek. Obrazček ji jo oživel in dobil lahno barvo, očesci sta ji gledali bolj veselo. Vedno je povpraševala Stanka po imenih raznega drevja in ptičev, on je pa odgovarjal, kakor je mogel. Slednjič je j rekla, da bi rada šla s konja in si na-I trgala cvetja.
Govorili so od vlade še vojni minister Heeringen, državni tajnik za mornarico T i r p i t z in državni tajnik Khun« ki je poudarjal, da je Nemčija vedno izpostavljena eventualnemu napadu.
Socialni demokrat H a a s e izjavlja« da socialna demokracija nočcj da bi Nemčija bila brez orožja. Zahteva pa demokratično organizirane ljudske brambe.
S p a h n od centra smatra pomnoži-tev armade in brodovja za nujno potrebno.
UPOR V MAROKU.
General Moinier brzojavlja, da je V Fezu mir popolnoma vpostavljen. V boju z vstaši je padlo 15 francoskih častnikov in 40 vojakov, 4 častniki in 70 vojakov je ranjenih. Civilistov (vsi Francozi) je bilo ubitih 13.
Pripovedovanje jMcoveoa' leleplisia.
Drugi Marconijevi telegrafist s »Titanica«, Bridc, pripoveduje, kakor poročajo iz New Yorka, sledeče: »Star sem 22 let in sem prišel na krov v Bel-fastu, da bi pomagal glavnemu telegrafistu Philipsu. Zadnjo nedeljo sva zasledila na brezžičnem aparatu neko napako, ki sva jo odstranila šele po sedmih urah, nedolgo pred kolizijo z ledenikom. Jaz sem imel ravno svoj nočni počitek, ko sem čul, kako je poklical Philips rt Race.
Kmalu nato sem prišel v brzojavno sobo, ki je bila zraven spalne ka-bine, ter sem ravnokar rekel Philipsu, naj gre v postelj, ko je prišel kapitan in rekel: »Zavozili smo na ledeno goro. Pripravite vse potrebno, da pokličete na pomoč, ako bo treba, toda ne prej, dokler jaz ne rečem.« Deset minut po-zneje je prišel nazaj. Medtem sem za-čul povsod na parniku vznemirjenje. Kapitan je odredil sedaj signal za pomoč; samo navadni mednarodni CGD, ničesar drugega. Philipsin jaz sva smatrala cclo zadevo za brezpomembno, ker sva mislila, da ladja absolutno ne more biti v nevarnosti in se sploh ne more potopiti.
Kapitan je prišel v tret jič zopet in vprašal, kakšen signal sva poslala. Predlagal sem nato v šali SOS, kar po-menja večjo nevarnost in dejanstveno smo nato ta signal tudi rabili.
Najprej smo dosegli brezžičnim potom parnik »Frankfurt«, ki smo mu sporočili, da smo zadeli na ledenik in da potrebujemo pomoči. Telegrafist »Frankfurta« je odgovoril, da bo poro-
Toda deček se je nasmehnil in rekel:
»Takoj bi te tam snedle siafu.«
»Kaj pa je to, siafu? Ali je to hujše od leva?«
»Hujše in ne hujše. To so mravljinci, ki strašno grizejo. Vso polno jih je na vejah, s katerih padajo ljudem na pleča kot ognjen dež. Lazijo pa tudi po zemlji. Samo poskusi nekoliko stopiti s konja in iti v gozd, pa boš takoj letala in kričala kot opica. Cclo leva se je lažje ubraniti. Včasih gredo v ogromnih vrstah in takrat se jim mora vse umakniti s pota.«
»Ali bi si ti vedel pred njimi pomagati?«
»Jaz? Seveda!«
»Kako pa?«
»S pomočjo ognja ali kropa.«
»Ti si vedno znaš pomagati,« rekla je prav od srca.
Stanku so ugajale te besede, odvrnil je torej ponosno, obenem pa tudi veselo:
»Samo če boš zdrava, drugače so lahko vedno name zaneseš.«
»Mene tudi glava nič več ne boli.a
»Hvala Bogu, hvala Bogu!«
Med takimi pogovori so šli mimo gozda, ki je samo na eni strani segal do jarka. Solnce je stalo šo visoko na nebu in pripekalo mogočno, kajti na-.
H. Sienkievvicz:
V neSCeni ponovi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Nato sta začela oba z Nelko ogledovati rastlinje, ker doslej niso še nikdar prišli tako blizu ravnikovega gozda. Jahali so sedaj čisto pod gozdom, da bi imeli nad glavo senco. Zemlja je bila tu vlažna in mehka, poraščena s temnozeleno travo, mahovjem in praprotjo. Tuintam so ležali stari prepe-reli štori, pokriti kakor s preprogo s prekrasnimi zagrinjali iz pisanih, metuljem podobnih cvetov, z istotako pisano čašico sredi venca. Kamor je pri-sijalo solnce, se je zlatila zemlja od drugih prečudnih zagrinjal, drobnih in rumenih, na katerih sta dva cvetna listka, dvigajoča se vsak na eni strani tretjega večjega, tvorila sliko glave male živali z dolgimi, ostro ošpičenimi ušesi. Na nekaterih krajih je bil gozd obšit z grmovjem divjega jasmina, spletenim v vence iz tankih stebel pokritih z rožnimi cvetovi. Nizke jarke in globine je zaraščala praprot, stlače-
na skupaj v neprodirno goščavo, včasih nizka in široko razvita, potem spet visoka z ovitimi debli, kakor kodele, segajoče do najnižje visečih vej drevja in razprostrte pod njimi v nežno, ze-, leno tkanino. V globini ni bilo enolite-
I ga drevja: datcljevci, rafije, pahljača-| ste palme, sikomore, krušno drevje, euforbije, velikanske vrste senecijo-nov, akacije, drevje s temnim in svetlim listjem in z jasnim ali kot kri rdečim, ras'lo je drugo poleg drugega, deblo poleg debla, prepleteno z vejami, s katerih so strčali rumeni in škrlatasti cveti, kakor svečniki. Ponekod popolnoma ni bilo videti drevja, ker so ga od zemlje do vrhuncev pokrivale razne vzpenjajoče se rastline, ki so se spuščale od debla do debla in tvorile velike črke W in M ter se spuščale doli, kakor velike preproge, zastorji in za-grinjala. Kavčukove lijane so v tisočerih kot kača vijugastih ovojih obdajale drevje in ga naravnost davile in spreminjale v piramide, posute s kot sneg belim cvetjem. Okrog večjih lijan so se ovijale manjše, tako silno prepletene druga z drugo, da so tvorile takorekoč steno, skozi katero bi se niti človek niti žival nc mogla pretlačiti. Samo tuintam, koder so hodili sloni, katerih sili se nič ne more ustaviti, so se nahajali v goščavi globoki in vijugasti hodniki.
Čal kapitanu. Vrnil sc jc k aparatu nazaj, nakar smo mi brzojavili, da sc potapljamo. Kajti sedaj smo mogli natančno opaziti, da se je ladja nekoliko nagnila.
Nato smo dosegli parnik »Karpa-thia«, ki je izjavil, da je kapitan odredil, spremeniti smer in nam pomagati. Philips me je poslal h kapitanu, da bi mu povedal o prihodu »Karpathije«. Sedaj sem si komaj mogel napraviti pot skozi množico ljudi na krovu. Philips me je poslal nato večkrat k kapitanu in vsakokrat sem opazil, da spuščajo vedno več čolnov v vodo in da se tudi ladja vedno bolj potaplja. Philips mi je sedaj povedal, da je elektricitele za brezžidai aparat vedno manj iu nato je prišel kapitan s poročilom, da vdira voda v strojne prostore in da stroji ne bodo več dolgo funkcionirali. Šel sem na krov in videl, da je že sprednji del popolnoma v vodi, na zgornjem krovu je bilo vse polno ljudi. Philips je ostal na svojem mestu pri Marconijevem aparatu, še potem, ko jc bilo videti, da se bo ladja potopila. Sedaj sem poiskal svoj rešilni pas. Prišlo je zadnje grozne četrt ure. Philips je poklical parnik »01ympic« ter mu sporočil, da so potapljamo. Medtem ko je brzojavil, sem mu obesil okoli rešilni pas ter mu hotel sezuti črevlje. On se je smejal in menil, naj grem pogledat, kako je zunaj, če je Še kaj rešilnih čolnov. Sedaj s<em čul kapitana, ki jc rekel: »Ljudje, vi ste storili svojo polno dolžnost, več ne morete storiti, sedaj naj se skuša vsakdo sam rešiti. Zapustite kabino!« Philips je pa ostal notri še najmanj deset minut. Ko sem v sosednjem prostoru iskal svoj denar, sem naenkrat videl, kako se jo orjašk človek, bržkone kak kurjač, sklonil preko Plii-lipsa in mu hotel odpeti rešilni pas. Vedel sem, da mora imeti vsak mornar svoj lasten pas, ki ga mora dobro shranjevati, zato sem skočil zraven in ga pobil na tla. Obležal je na tleh v kabini. Philips je nato tekel ven in od tega trenotka ga nisem več videl. Še sem čul igrati godbo, toda namesto prejšnjih veselih je intonirala resnejšo pesem. Hitel sem proti prostoru, kjer sem videl nek zložljiv čoln. Našel sem več moških, ki so ga hoteli spraviti v vodo. Pomagal sem jim, kar je planil na krov velik val, ki je čoln odtrgal proč, kakor tudi nekaj moških. Zagrabil sem za eno veslo in prvo je bilo to, da sem se v resnici zavedel v čolnu, toda pod njim, kajti Čoln se je prevrnil na stran. Splazil sem se izpod čolnove-ga roba in zagledal v vodi na stotine Dseb, vse z rešilnimi pasovi.
Medtem se je parnik že skoro potopil. Proti koncu je nudil še krasen pri-вог; kajti iz njegovih dimnikov so prišli stebri isker in dima. Vedel sem, da se moram oddaljiti od ladje, da me ne potegne s seboj. Plaval sem torej proč in prišel 150 čevljev daleč, ko se je polagoma potopila ogromna ladja. Kmalu nato sem začutil, da se tudi jaz potapljam. Bilo je mrzlo in opustil sem že vsako upanje, ko se mi je stegnila iz zložljivega čolna roka nasproti. V čolnu smo bili zelo nabasani. Povsod sem videl v vodi mrtvece in žive. Kako sem prišel na krov »Karpathije«, ne vem. Tam sem bil deset ur v hospitalu, nakar sem pomagal telegrafistu.
Sedaj je tudi pojasnjeno, zakaj niso brzojavni uradniki na krovu »Karpathije« odgovarjali na vprašanja s kopnega. Oba telegrafista sta bila preutrujena in sta morala sporočiti mno-
stalo je prekrasno vreme in nobenega oblačka ni bilo na nebu. Konja sta bila polita s potom, Nelka je pa zelo tožila, da je vroče. Radi tega je Stanko, ko je zagledal pripraven prostor, zavil v sotesko, kjer je zahodnja stena delala globoko senco. Tam je bilo bolj hladno in tudi voda, ki je po včerajšnjem nalivu še ostala v globinah, je bila še precej hladna. Nad glavami malih potnikov so letali neprenehoma od enega brega jarka na drugi ptiči s škrlata-stimi glavami, modrimi prsi in rumenimi krili, torej je jel deček pripovedovati Nelki, kar je o njihovih navadah čital iz knjig.
»Veš,« rekel je, »to so taki ptiči, ki kadar vale poiščejo duplino v drevesu; tam znese samica jajca in sede nanje, samec pa zalepi odprtino z glino, da se samo njena glava vidi iz luknje in šele, kadar se mladiči izležejo, pretolče s svojim velikim kljunom glino in izpusti samico na prosto.«
»Kaj pa ona je v tem času?«
»Samec jo krmi. Leta neprenehoma okrog in ji prinaša razne jagode.«
»Kaj pa spati, ali ji dovoli ?« vprašala je z zaspanim glasom.
Stanko se je nasmehnil.
»Če je njegova gospa tako zaspana, kakor sedaj ti, ji dovoli.«
ШаЦеЛ
ŽELEZNICA NA MORJU.
Nedavno je predsednik Taft otvoril železniško progo, ki je pač edina svoje vrste na svetu. Da bi olajšali promet med Združenimi državami in Kubo, so Ameri-kanci podaljšali železnico, ki vodi ob vzhodni obali Floride, na odprto morje. Železnica pelje najprej ob obali Floride skozi nevarna Mangroveška močvirja do Home-steada in potem preko številnih malih koralnih otočkov, ki se vlečejo kakor nit do Key-Westa, do zadnjega kraja. Kjer so otočki bolj oddaljeni drug od drugega, so seveda morali zgraditi ogromne mostove, drugače pa se dviga železniški nasip na koralnih klečeh 8'5 m nad morsko gladino.
go osebnih vesti rešencev njihovim prijateljem na kopno ter sprejemati odgovore od zadnjih. To se jima je zdelo bolj važno kot odgovarjati na vprašanja s kopnega.
Požar do Jezici.
Škode nad 40.000 E.
Plat zvona in trobentanje gasilskih rogov je včeraj popoldne okolu 5. ure naznanjalo, da divja na Jezici požar. Goreti je pričelo pri Presetniku, kjer so se vnele saje. Prostovoljno gasilno društvo na Jezici je pričelo takoj gasiti. Načelnik gospod Vinko Ahlin je golorok hitel v »Gasilni dom« in sam peljal na lice požara cevi in brizgalno. Odprl je takoj hidrant. Voda je brizgala na pogorišče v petih minutah. Takoj za ježiškim gasilnim društvom je prihitelo gasilno društvo iz Stožic. Načelnik gospod Ivan Ramovš, poslovodja v Ljubljani, se je takoj s kolesom pripeljal na Ježico. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Gamelj, Vižmarjev in iz Ljubljane. Na štirih vozeh so se pripeljali topničarji, pozneje so prišli tudi vojaki drugih polkov. Častniki in vojaki so zelo pridno delali, gasili in gonili veliko ljubljansko brizgalno. Častniki so plezali po strehah, vojaki so razdirali goreča poslopja in vzdrža-vali red. Z najnapornejšim delom domačih in drugih gasilcev, vojakov in tudi civilistov se je posrečilo, da se požar ni še bolj razširil, kakor se je. Brila je močna burja, dim plamen se je valil po tleh. Požar sam se je strašno hitro razširil. Tekom četrt ure so gorela poslopja in kozolci šestih gospodarjev. Naj bi se bil veter obrnil, bi bila gorela cela vas. V nevarnosti je bila cerkev, šola, župnišče in Društveni dom, izkratka, ves zahodni del vasi.
Z naše slike je razvidno natančno, kako teče železnica, ki je veljala okoli 100 milijonov kron, in težkoče, ki so jih morali premagati pri grajenju železnice. Skrajna točka železnice je Key-West, ki je obenem tudi najjužnejša luka Združenih držav in najbližja Panamskemu prekopu. Vožnja z železnico preko odprtega morja, ki je velikega političnega in gospodarskega pomena, pa nudi potniku tudi mnogo užitka ob pogledu na slikovite koralne kleči in valo-venje morja, medtem ko sam udobno sedi v razkošno urejenem vagonu. Na vožnji preko najdaljšega 9 in pol kilometra dolgega viadukta, pa se izgubi potniku kopna zemlja popolnoma izpred oči.
Največ škode je napravil požar vdovi Neži Presetnik, podomače pri Gorišku, Ježica štev. 20. Presetnikovo je oškodoval za 13.290 K. Zgorela so ji vsa gospodarska poslopja, vozovi, sla-moreznica, seno in slama, ena telica, s kobilo in z žrebetom, ki so ju rešili iz hleva, bo težko kaj. Presetnikova je najbolj oškodovana zato, ker ni obnovila zavarovalnine, ki ji je potekla dne 1. januarja letos. Urši Kosma^evi, podomače Cunder, je pogorel pod, svisli, šupa, kozolec, drvarnica, veliko slame, otepov, orodja. Škoda znaša 5375 K, zavarovalnica ji je žo določila 1145 K odškodnine. Neži Brdjar je zgorel pod, šupa, hlev, kozolec; škoda znaša 4590 kron. Zavarovana je za 2400 K. Mihi čerenu je pogorela hiša, hlev, skedenj, šupa, kozolec s plaščem, seno, slama in orodje. Škoda se ceni na 7370 K zavarovan je pa za 3000 K. Luciji Peršin sta zgoreli dve šupi, skedenj, hlev, svisli in skladišče. Škoda je cenjena na 7355 K, zavarovalnica ji je že priznala 3480 kron. Mladoletnim Sever je napravil požar za 150 K škode, ki jim jih je že zavarovalnica priznala.
Manjšo škodo imajo še nekateri gospodarji, ki se je napravila, ko so poslopja branili pred požarom. Najhujše je divjal požar med 5. in 6. uro. Ko so ga omejili na goreča poslopja, so tuji gasilci odšli, domaČi gasilci so pa ostali v službi do ranega jutra. Naj bi ne bil takoj pričetkom požara gospod Ahlin najodločnejše nastopil z gašenjem, bi bila nesreča še večja, kakor je. Na Ježici tako hudega požara, kakršen je bil včerajšnji, niso imeli že od leta 1893. Takrat je pričelo goreti pri Balantu in so pogoreli gospodarji Ogorelc, Begar, Hrovat, Vasvar, Jozelj, Štefek, Martinove in Florjančk.
Iz Ljubljane je prihitelo včeraj gledat ogenj na tisoče in tisoče ljudi.
Še oetaj poMiosll o Tllanlcovl nesreči.
Strojno osobje »Titanica« je do zadnjega postalo žrtev morja. Paznik Hardy pripoveduje glasom »Frankf. Ztg.«, da se je v trenotku nesreče nahajalo v službi pri strojih 11 strojnikov, 22 jih jo pa spalo. Ko so jih zbudili, so takoj bili na delu in pomagali tovarišem zmanjšati ogenj. Tu dol so kmalu vedeli, da je parnik izgubljen; vendar so do zadnjega moža ostali na svojih mestih in hiteli na krov Šele, ko je tudi k strojem udrla voda. Ko je ste-ward Hardy z zadnjim čolnom odrinil od parnika, je še videl na krovu klečati in moliti 16 strojnikov, sredi med njimi višji strojnik.
Tudi vse poštno uradništvo — pet po številu — je umrlo do zadnjega zvesto v svoji službi. Znesli so vse poštne vreče na krov in stali pri njih, da jih če mogoče spravijo na varno, ako bi došla pomoč. Te ni bilo in uradništvo se j c pogreznilo s poštnim blagom vred.
Milijonar Guggenheim, ki je po nekem uslužbencu poslal zadnje pozdrave svoji ženi, se je vedel plemenito in junaško. Ko so ga opozorili, naj se reši v čoln, je odvrnil: »Bil bi strahopetec, ako bi se hotel rešiti, predno ni zadnja ženska na varnem.« Utopljeni Benjamin Guggenheim je bil peti izmed sedmerih bratov, katerih oče se je iz Bavarške naselil v Ameriki. Bratje so odposlali poseben parnik, da poišče, če mogoče, njegovo truplo.
Mladi newyorški milijonarki Margareti Hays je nekdo v rešilni čoln položil v naročje dva neznana otročiča od dveh do treh let. Otroka govorita francosko, a ne vesta povedati, kdo in odkod so bili njuni stariši; znamenja kažejo, da sta iz izobražene družine. Milijonarka ju bo vzela za svoja, ako se nihče zanja ne oglasi.
Rešeno moštvo »Titanica«.
Iz Londona poročajo: Rešeno moštvo »Titanica« je nastopilo dne 211, m., razen onih, ki jih je pridržala ameri-kanska preiskovalna komisija, s parni-kom »Lappland« družbe »White Star Linie« svojo pot nazaj na Angleško. Moštvo je v zelo slabem razpoloženju. Komaj so »Karpathijo« zasidrali v New Yorku, ko so kar ekskortirali rešeno moštvo »Titanica« na parnik »Lappland«. Moštvu se je izrečno prepovedalo, iti brez posebnega dovoljenja na kopno. Ako pa se jim je to dovolilo, so smeli iti le v izrečno mornariške zavode. Tudi ni bilo dovoljeno, da bi smel kdo obiskati rešeno moštvo »Titanica« ma krovu »Lapplanda«. Mornariški azil je preskrbel rešene mornarje z obleko in tobakom za povratek na Angleško. V tem zavodu se je čutila rešena posadka »Titanica« vsaj nekoliko prosta, ko ni bilo nad njimi strogega nadzorstva predpostavljenih. Mornarji so vedeli le malo dobrega povedati o »White Star Linie«, za katero so izgubili številni njihovi tovariši življenje in kateri so služili s smrtno nevarnostjo. Nek mož je izjavil, da bi prišli brez čevljev in obleke domov, ako bi ne pomagal mornariški azil. Mornarjem se je reklo, da družba noče v Ameriki izplačati nobenega denarja ter da bodo v Londonu dobili svojo plačo le do potopa »Titanica«, ker se obveznosti »White Star Linie« nehajo s tem trenotkom. Isti mornar je pravil: »Jaz se skoro žalostim, da nisem ob potopu parnika našel smrti. Potem bi morala družba vsaj preskrbeti mojo ženo in otroke. Sedaj pa ne dobe nobenega Šilinga. Ko bom prišel domov, bom brez službe; niti ene obleke ne bo imel. Enako kakor mnogi drugi moji tovariši sem dal svoj suknjič in jopič rešenim ženskam in otrokom, ki so bili od mraza vsi otrpnjeni.« Enako se glase pritožbe tudi mnogo drugih rešenih mornarjev.
Junaška smrt kapitana Smitha.
Londonski »Daily Telegraph« poroča iz New-Yorka, da je neki kurjač, ki je staJ s kapitanom Smithom v trenotku, ko se je »Titanic« potapljal, na poveljniškem mostu, izpovedal sledeče: Ko je bil zadnji rešilni čoln izpuščen v vodo, je zaklical kapitan, ki je stal že do kolen v vodi, mornarjem: »Fantje, vi ste storili svojo dolžnost. Ničesar več ne zahtevam od vas. Vsak naj skrbi sedaj sam zase. Bog vas blagoslovi!« Nato je vzel v naročje joka-jočega otroka, ki je stal poleg njega v vodi, in skočil v valove. — Irec Cormick potrjuje to izpoved ter pristavlja, da je kapitan Smith spravil otroka v nek čoln, sam a se je branil stopiti v čoln. S kapitanom mithoro so utonili tudi štirje njegovi sinovi.
Junaška smrt strojnikov »Titanica«.
Iz New-Yorka poročajo: Šcstnajs! strojnikov je pričakovalo z nadstrojnikon na čelu kleče v molitvi na krovu »Titanica «, njegovega potqpa.
Bombardiranje dardanelske trdnjave Sum Kale.
Podkupovanje milijonarjev.
Nek steward s »Titanica« zatrjuje, da je neki amerikanski milijonar podkupil sedem kurjačev, da so ga rešili, kakor tudi njegovo ženo, otroka, zdravnika in dva služabnika. V resnici so bile tudi v čolnu, s katerim so se rešili, samo te osebe. Kurjači so izdali ta nečedni dogodek, ker so bili nezadovoljni z nagrado 100 mark za vsako osebo, ki so jo dobili od milijonarja.
Nesmiseln predlog.
Z Dunaja poročajo: V amerikanskem senatu je bil vložen predlog, v katerem se zahteva stroga preiskava potopljenega parnika »Titanica«. Ta predlog je seveda udarec v vodo, kajti taka preiskava je za vedno izključena. Mesto, kjer leži potopljeni parnik, je kakih 3300 metrov pod vodo. V takih globočinah je pritisk vode ogromen. Človek, ki bi se hotel potopiti tako globoko, bi moral imeti težo, ki bi odgovarjala 12 z železom obloženim tovornim vlakom z lokomotivami vred. V takih razmerah more vodna množina parnik z vsemi njegovimi napravami zmečkati kot navaden papir. Že v globočini 60 metrov morejo potapljači delati le z največjim trudom.
Preiskava.
Pred senatno komisijo v New-Yorku je izjavil telegrafist »Karpathije«, da ni on odposlal poročila, da so vsi potniki rešeni in da vleče nek drug parnik »Titanica« proti New-Yorku. Drugi telegrafist »Titanica«, Bride, je izpovedal, da je sprejel v nedeljo popoldne poročilo »Karpathije«, ki je bilo namenjeno parniku »Balticu«, da se v bližini ladje nahajajo trije veliki ledeniki. To vest je kapitanu osebno sporočil. Senatna komisija bo svoje seje v Washing-,tonu zopet nadaljevala v ponedeljek.
Usodna noč.
Vsa poročila se strinjajo, da je bila usodna noč »Titanica« izredno jasna, morje pa gladko kot zrcalo. Noč je bila tako svetla, da niso rabili niti reflektorjev, kljub temu, da so vedeli, da so v bližini velikanskih ledenikov. Potnikom so pred odhodom »Titanica« obljubili, da »Titanic« ne bo vozil hitreje kot navadno vozijo take ladje, in ko so potniki predsednika družbe opozarjali, naj z ozirom na ledenike parnik vozi počasneje, je odgovoril: »Nasprotno, mi vozimo hitreje kot smo doslej«.
Preroštvo pisateljev.
Znano je, da so mnogi pisatelji napisali v svoji fantaziji stvari, ki so se čez dolgo vrsto let skoro popolnoma uresničile. Naravnost izreden pa je slučaj, da je že pred 14 leti amerikanski pisatelj Morgan Robertson v romanu »Futility« opisal z naravnost presenetljivimi podrobnostmi potop ladje velikanke, ki jo bodo zgradili. Parnik, ki ga opisuje v omenjenem romanu pisatelj, je največji, kar so jih kdaj zgradili, se sploh ne more potopiti in nosi ime »Titan«. Svojo prvo vožnjo nastopi z 2000 potniki meseca aprila, zadene pa na ledenik ter se prične v teku petih sekund potapljati. Velikan 45.000 ton se potopi v megli z vsemi potniki.
Književnost
* Finžgar, »Naša kri«. Finžgarjeva Jdrama je izšla zdaj v lični obliki natisnjena. Pisatelj je svoje delo, ki je in ostane naša najboljša zgodovinska drama, še izpopolnil, tako da tvori sedaj umotvor, ki mu ni mogoče ničesar prigovarjati. Tendenca je položena zdaj še bolj v dejanje samo, slog je kratek, lapidaren, vse osebe ostro izklesane, neverjetnosti (3. dejanje) odpravljene, dogodki teko še bolj naglo in živo, nepotrebne retorike ni več. To je kos slovenske zgodovine, obenem simbol trpljenja in hidi zmag našega ljudstva, slavospev naši krvi. — »Naša kri« je sedaj postala last našega ljudstva, uprizarjala se bo na odrih naših izobraževalnih društev in se bo brez irsakega dvoma tako ukoreninila kakor nobena druga, saj je vpliv te drame neprecenljiv, Slovensko ljudstvo vidi tu upodobljeno samo sebe, svojo trdo in gr-čavo naravo, se navduši za svoje ideale, se uči samo sebe upoštevati in zaupati vase in v svojega Boga. Mladini bo vlila igra novega ognja, to je njen pomen zlasti za tiste, ki jo bodo uprizarjali. Povzdignila bo pa tudi lepočutje v najširših krogih našega naroda, estetsko izobrazbo, ki je tako potrebna, saj nam dobrih iger tako manjka! — Knjiga stane 1 K 40 vin,, elegantno vezana 2 K 50 vin., in se naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Naša društva, ki si lepih in umetniško dovršenih iger tako žele, bodo po »Naši krvi« gotovo željno posegla in tudi posamezniki si bodo radi omislili delo, kateremu nimamo Slovenci veliko enakih, na dramatičnem polju gotovo nobenega. Omeniti nam je še jezik, ki je tako krasen, da je vsaka beseda zase užitek. To je res jezik našega ljudstva, kakor jeklo, ki se krešc ob jeklo. »Naša kri« se bo udomačila po vsej slovenski zemljif
1	Vcrus.
: Naročajte ..Slovenca".:
Dnevne novice.
■f- Proti obstrukciji. Imenitni politični trifoliurn, ki ga tvorijo »Narodov« dunajski urednik, Dolfe Ribnikar in neki naiven fantič, ki oskrbuje s članki »Sočo«, je te dni zahteval, da tudi Iirvaško-sfovenski klub obstruira. Interpelacija se tem velikim diplomatom zdi prekrotka, oni so zahtevali trobente in pozaune v prilog hrvaškemu narodu. Kakšen nezmisel je to, dokazuje tudi včerajšnja »Edinost«, ki pravi: Vprašati se moramo pred vsem, kaj dosežemo z obstrukcijo. V sedanjih razmerah, ko so na dnevnem redu stvari, ki jih treba označiti bolj za ljudske, nego za državne potrebe, bi bilo malko čudno, ako bi hoteli preprečiti parlamentarno delovanje. Sploh pa bi bilo zelo čudno, da bi skušali odpraviti izjemno stanje na Hrvaškem s tem, da tudi pri nas dovedemo do suspendiranja parlamentarnega delovanja. O tem vendar ne more biti dvoma, da bi uspešna obstrukcija dala naši vladi ne ravno neprijetni povod za zaključenje zasedanja in za uporabo § 14. Saj vlada ravno sedaj nikakor ni vezana na delovanje parlamenta, ker takozvane državne potrebe, ravno z ozirom na ogrsko krizo, ne zahtevajo tako nujne rešitve. Vrhutega bi vlada s § 14. spravila pod streho na komo-den način proračun, ki dela toliko preglavice proračunskemu odseku, radi vprašanja italijanske fakultete, in za katerega je dovoljen provizorij le do konca junija. Naposled pa moramo pomisliti, da sta nasproti hrvaškemu vprašanju zavzela toliko poslanska zbornica, kolikor tudi avstrijska vlada tako korektno in tako odločno stališče, da druge stranke v parlamentu ne bi mogle pojmiti, zakaj pravzaprav v avstrijskem parlamentu obstruiramo, dočim so se ▼ ogrsko-hrvaškem državnem zboru hrvaški poslanci omejili na precej krotke izjave. Ako bi bilo tam prišlo do obstrukcije, bi to bilo povsem razumljivo; da pa mi sami v lastni hiši onemogočimo parlamentarno delovanje, v tisti hiši, kjer vse z nami soglaša in nam izreka svoje simpatije, to bi težko kdo razumel. V našem interesu in gotovo tudi v interesu naših bratov v banovini je, da si ohranimo vsaj eno tribuno, raz katero lahko v vsakem hipu povzdignemo svoj glas proti madjarski strahovladi. Le ako bi videli, da se Dunaj nikakor ne more ojunačiti do odločnega koraka v hrvaškem vprašanju in da grof Sturgkh predolgo čaka na tisti moment, ki po njegovem mnenju zahteva energičen nastop, morali bi se odločiti za ostrejšo taktiko. Tistikrat, in le tistikr&t pa bi imeli na svoji strani tudi simpatije ostalih strank.« — »Edinost« se torej v tem oziru popolnoma z nami strinja, sploh vsi, ki resno mislijo.
Hrvatski ka'olički djački Savez v Zagrebu nam pošilja sledeče pojasnilo: U interesu hrvatskoga katoličkog na-rodnog djaštva molimo slavno uredništvo, da na vijest pod naslovom: »Na popolnoma napačni poti«, odštampa-noj u 86. br. »Slov.«, uvrsti ovo o č i -tovanjc: Citat onih pravaških no-vina, koje se citira u spomenutoj vi-jesti, posve je privatna izjava, a nije zaključek hrv. kat. nar. djaštva. »Hrv. riječ«, izašla jc 14. travnja, a do onda se nije obdržavala sjednica »Predstavništva«, koja je kompetentna, da o tom odločuje. Ni kasnije nije stvoren zak-ljučak, da. čemo isključiti iz Saveza one članove, koji bi pošli na euhar. kongres u Beču. Naprotiv izi-ažena je jedino bojazan o mogućnosti pasivne reziistoncije sa strane Hrvata. O n a-u č n o m izletu u S r b i j u ni jesmo službeno stvorili nikakova zaključka, jer to nijesmo smatrali potrebnim.
-r Papež Pij X. in politika. »Slovenski Narod« zadnje čase straši z različnimi bedarijami glede stališča Vatikana z ozirom na politično delovanje katoličanov, ki jih prepisuje iz judovskih listov. Liberalci hočejo namreč na vsak način vedeti, da sedanji papež ne odobruje političnega delovanja katoličanov in da hoče politično svobodo katoličanov omejiti. Kako je to brez-miselno, dokazuje najbolj pismo kardinala Меггу del Vala na španske škofe, v katerem pravi papežev državni tajnik sledeče: »In iis quae ad publicas electiones vel po-liticas compositiones (vulgo combinationes politicas) ceteraque civilia dumtaxat ne-gotia attinent, honesta Hbertas catholicis viris omnino relinquenda est, salva debita Ecclesiac magisterio ac legibus oboedien-tia.« (V tistih zadevah, ki se tičejo javnih volitev ali političnih strank ter zvez in ostalih zgolj političnih zadev, je na vsak način pustiti katoličanom primerna svoboda, ozirajoč se seveda na dolžno pokorščino nasproti ccrkvenemu nauku in cerkvenim postavam.) Temu stališču popolnoma odgovarja, ako je tudi naš list poudarjal, da so politične stranke katoličanov ▼ političnih zadevah popolnoma neodvisne. In nadalje pravi kardinal: >Ca-veant tamen censores, ne ea, quae ad res civiles seu politicas tantum pertinent, attingant; de his enim, ut supra memora-tum est, penitus licet catholicis seriptors-.-.bus^sjlvg caritate et iustitia. dicere ac
sentire quae velinf.« (Cenzorji (ki jih' postavlja škof za posamezne liste, da jih nadzirajo), naj se pa ogibljejo tega, da bi se dotikali stvari, ki se tičejo zgolj državljanskih ali političnih vprašanj; kajti o teh rečeh smejo, kakor smo zgoraj povedali, katoliški pisatelji, da le ne žalijo pravičnosti in ljubezni, reči in misliti, kar hočejo.) Da veljajo ta načela za vse katoličane, je iz tenorja pisma jasno. Zato je »Narodovo« modrovanje o teh zadevah čisto brez podlage in pomena.
Liberalci so ustanovili novo revijo, ki so jo krstili za »Napredno misel«. Že v prvi številki so priobčeni sami otrobi. Iz časopisa zija vsa dolgočasna frazeologija češkega svobodomiselstva. Ni čuda, ker vrhovni urednik in sotrudnik je dr. Mihajlo Rostohar, o katerem se vsi, ki ga poznajo, čudijo, kako je mogel habilitirati za docenta. Bilo je to mogoče le vsled tega, ker so češki profesorji iz nacionalnopolitičnih ozirov eno oko zatisnili, kajti dejansko Rostoharjeva habilitacija, kakor smo iz merodajnega vira izvedeli, ni bila ravno sijajna. »Napredna misel« se je pa porodila vsled tega, ker se je dr. Rostohar spri z »Vedo«; ne vemo, ali je bil Rostohar za »Vedo« preučen, ali pa »Veda« preučena za Rostoharja.
—	Razpisujejo se po okrožnici župnije: Zalilog, Sv. Gora pri Litiji in Pod-kraj v vipavski dekani ji. — Zadnji rok za vlaganje prošenj je 20. maj 1912.
—	Ljudsko šolstvo. Litijski krajni šolski svet je imenoval na mesto obolelega učitelja Ivana Bajde bivšo provizoricno učiteljico v Višnjigori Marijo Tramte za suplentinjo na ljudski šoli na Savi ter dosedanjo suplentkinjo v Velikem Trnu Lud-milo Seppe za provizorično učiteljico na ljudski šoli na Sveti Gori. — Okr. šolski svet v Radovljici je na mesto obolele učiteljice Karoline Gams imenoval bivšo suplentinjo na ljudski šoli na Bledu Frančiško Rihteršič za suplentinjo na ljudski šoli v Srednji vasi pri Bohinju. — Deželni šolski svet je pripustil k brezplačni šolski praksi izprašano učiteljsko kandidatinjo Frideri-ko Mikula na osemrazredni nemški zasebni dekliški šoli ljubljanskega šolskega kuratorija.
—	Spokorjen grešnik. — 701etni starček se sam javil radi požiga pred 20 leti.
Iz Novega mesta nam poroča dopisnik: Danes, 22. t. m., sprehajal sem se po trgu v Novem mestu. Nasproti mi pride 70letni Janez Zevnik iz Velikevasi pri Krškem. Ker je pa tarnal in jokaje se obrnil proti meni z besedami: »O ti pijača, kam si me pripravila!« — sem ga vprašal, kaj se je zgodilo. In začel je pripovedovati. Pred 20 leti šel sem od maše v Krškem. Na potu me dohiti Anton Kerin iz Malega Podloga; (jeze:) »ta lump, ta tat, ki je bil zaradi tatvine že več kot dvajsetkrat kaznovan«. Potožil sem mu, da je slabo, da kmalu ne bom mogel »frankov« plačati, da imam dolg. Odgovoril mi je Kerin: »Kaj, denar se kmalu dobi!« — »Kako pa?« sem ga vprašal. — Ta mi pravi: »Ali si zavarovan?« — »Da, sem za 300 goldinarjev,« mu rečem. — Kerin nato: »Poglej, če mi daš 10 kron, pa bom jaz zažgal tvojo zidanico in boš dobil zavarovalnino.« Pogodila sva se. Nekaj dni po tem dogovoru mi Kerin zidanico zapali in pogorelo mi je vse s posodo vred, a dobil sem zavarovalnine samo polovico. Kerin je izvedel, da sem dobil zavarovalnino in je prišel po denar. Ni pa bil zadovoljen z 10 kronami, temveč rekel je in zahteval 60 kron — drugače da pove, da sem mu jaz to naročil, da je zažgal. Tega sem se zbal in mu dal 60 kron. Skoro 20 le me je morila ta misel, da sem požigalec ter me tirala do obupa. Začel sem piti in delo se mi je začelo gnjusiti. Domači so me radi tega pričeli sovražiti in mi očitati, da bom vse zapravil. V pijanosti sem večkrat prespal noč na hladni zemlji in zato me sedaj muči revmatizem. Skesal sem se in šel k spovedi. Gospod mi je dejal, ker ni škoda poravnana, naj se javim sodišču in naj odkrito vse povem. To hočem sedaj storiti, samo ne vem, kam naj se obrnem. Ker me je proSil, naj mu pokažem sodišče, sem starčku to tudi storil in ga spremil do sodišča. Čakal sem, da mi pove, kaj se bode zgodilo, a ni ga bilo iz poslopja. Zvedel sem pa pozneje, da so ga pridržali in da čf.ka porote.
—	Občinske volitve v Spodnji šiški bodo 5. maja od 10. ure naprej.
—	Živnostenska banka v Gradežu. Živnostenska banka, podružnica v Trstu, otvori letos s 1. majem ekspozituro v Gradežu.
—	13 ur v morju. Dne 13. t. m. zvečer so se trije mornarji iz Zdrelca v Dalmaciji vozili z malo barko na jadra iz Iža Velikoga proti Svetli z namenom, da tam prenoče. Ko so bili že blizu obali, je pa naenkrat potegnil močan veter in prevrnil ladjo. Vsi trije mornarji so padli v morje, a so bili vendar lako srečni, da so se zgrabili za prevrnjeno barko. Tako držeč se so prebili v razburkanem morju celih 13 ur. Šele prihodnje jutro so ugledali parnik »Rondine« društva »Dalmacija« ter z robci, ki so jih vzeli izza vratu, začeli dajati znamenja za pomoč.
Kapitan Larini jih je tudi re« opazil ter rešil iz obupnega položaja in gotove smrti. Kasneje so rešili tudi barko.
—	Seja Narodopisnega odseka Matice Slovenske bo v sredo, dne 24. aprila ob 6. uri zvečer v Matičinih prostorih. 1. Poročilo o narodopisnem sestanku v Zagrebu. (Gg. dr. Ilešič—Lokar.) 2. Podrobna razprava o slovenskem načrtu za narodopis v Jugosl. Enciklopediji in določevanje pisateljev za poedine stro-ko, ozir. članke. 3. Posvetovanje o slov. narodopisju na slovanski razstavi v Pragi leta 1914. 4. Slučajnosti. Vabim vse, ki se interesirajo in prosim udeležbe. — Dr. Fr. Ilešič.
—	Občni zbor Slovenskega planlir skega društva se vrši dne 27 aprila t. i v restavracijskih prostorih Narodnega cloma v Ljubljani po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika.
4.	Poročilo računskih pi-egledovalcev.
5.	Eventuelne volitve. G. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi Osrednji odbor.
—	Slavnost narodnih noš prirede v dneh 3., 4. in 5. avgusta v Solnogra-du. Morda bi kranjsko društvo za promet tujcev enkrat kaj takega uprizorilo tudi na Kranjskem.
Merske novice.
š Lepa slovesnost v Mariboru se je
vršila v nedeljo, dne 21. aprila, povodom 25 letnice Vincencijcve družbe za stolno župnijo v Mariboru. Ob 6. uri zjutraj se je pričela slovesnost v stolnici. Po pridigi, ki jo jc imel vlč. gosp. stolni župnik Moravec so darovali miL gosp. knezoškof slovesno sv. mašo. Člani vseh treh mariborskih Vincencijevih družb (konferenc) so prejeli iz rok miL nad pastirja sv. obhajilo. Popoldanska slavnost se je začela s pridigo, ki jo je imel vlč. gosp. vikar Simonič. Ob pol 6. uri zvečer pa se je začel občni zbor Vincencijevih društev. Slavnostni govor je imel vlč. gosp. prof. dr. Medved. Udeležil se je lepe slavnosti tudi mil. gosp. knezoškof dr. Napotnik.
š Novice iz Maribora. Iz Maribora nam pišejo: Tukajšnja požarna b r a m b a je sklenila, da uvede namesto konjske vprege pri vožnjah na kraj nesreče, avtomobile. Določila se je za nakup avtomobilov v to svrho večja vsota. — Mariborski brivci so na zadnjem zborovanju sklenili zvišati svoje cenc. — Stavbanovega m o-s t u gre sedaj precej ročno naprej. Splošno se pa obsoja, da so se odločilni krogi odločili za sedanjo teraso proti Gosposki ulici. Več stotisoč kron se jc po nepotrebnem vrglo v Dravo. Nek mestni očanec se je sam izjavil, da bi bilo stokrat pametr.ieje napraviti most mimo Narodnega doma v Tržaško cesto, stari most pa bi se še lahko pustil in popravljal vsaj za lažji promet. Maribor bi lahko imel dva mosta. — Mestni očanci so se začeli po listih prepirati radi škandaloznih stavbenih razmer v mestu. Stavbeni red je popolnoma zafuran. Tisočaki mestnega premoženja se mečejo proč za zidave, ki niso vredne piškavega oreha.
š Slovensko gledališče v Maribora. V soboto 27., v nedeljo 28. in v torek 30. aprila t. 1. gostujejo na našem odru člani ljubljanskega gledališča pod vodstvom režiserja gospoda Hinka Nučiča. Uprizori se v soboto 27. aprila »Reka«, drama v treh dejanjih, v nedeljo »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih in v torek »Tekma«, drama v treh dejanjih. Začetek vselej točno ob 6. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri gosp. Weixlnu trgovcu v Zgornji Gosposki ulici.
š Nesramnost tat'nske druhali. V
eni zadnjih noči je prišla v vas Log pri Rogatcu oborožena tatinska družba in vlomila pri posestniku Andreju Potočniku, Andreju Križanu in Štefanu Šmidu. Pokradli so denar, živila, obleko in drugih reči v skupni vre-dno-stii 700 kron. Pri posestniku Križanu so podrli zid, da so prišli v hišo. Vlomilci so bili oboroženi z revolverji in vlomilnim orodjem, in če jih je kak domač hotel pregnati, so mu grozili, da ga ustrelijo.
š Bra'ovska ljubezen. Iz Celja nam poročajo: Brata Alojzij in Franc Me-javšek sta že dalj časa živela v prepirih. Pred par dnevi pa je prišlo med njima do pretepa. Alojzij je pograbil brata in ga hotel vreči čez 4 metre visok plot. Ker pa je bil za to preslab, ga je s tako močjo vrgel ob tla, da jc brat z zlomljeno nogo in nezavesten obležal na tleh. Razen tega ga jo Franc nato še pretepel. Težko ranjenega brata so spravili v celjsko bolnišnico. Suroveža pa so naznanili sodišču.
š Uči elj rešil potapljafočega sc otroka. Iz Hrastnika: Ko so šli otroci v soboto iz šole proti domu, je padel mali Brankov sinček, ki obiskuje otroški vrtec, v dva mdra globok potok. Voda ga Je vrela 5o preko ieza. Otroci so tekli

takoj povedat učitelju Krenu, ki je tekel k potoku, skočil za otrokom v vodo in ga potegnil iz vode napol mrtvega. Take nesrečo se ob tem potoku zelo lahko dogodijo, ker jo ograja ob cesti zelo pomanjkljiva.
š Cvetlični dan so priredili mariborski Nemci v korist nemških bramb-nih društev. Take cvetlične dneve mislijo Nemci prirediti tudi po vseh drugih štajerskih mestih, ker prinašajo nemškim društvom lepe dobičke.
š Orožnik padel iz vlaka. Med postajo Maribor in Pesnica je v petek, dne 19. aprila padel pri tunelu v Lajters-bergu iz kupeja orožnik Janez Pfingst iz Velikega Sv. Florjana. Orožniki so imeli v Mariboru strelne vaje in so se vračali domov. Omenjeni orožnik je slonel na durih vlaka in se je po nesreči preveč na iste naslonil. Vrata so se mahoma odprla in orožnik se je prekobacal iz vlaka. Padel je na drugi tir, vendar poškodbe niso bile silno velike, ker se je nato še sam napotil proti Pesnici, kjer so ga prevezali; kasneje se je prepeljal v bolnišnico v Gradec.
š Celjske novice. Beg Nemca Lindauerja. Po mestu kroži novica, da je izginil stavbeni mojster Lindauer, znani verski odpadnik, zapustivši blizu 700.000 kron dolgov. Pri banki »Union« jih ima baje okoli 500.000, pri tovarnarju Westemu nad 100.000 kron. Upamo, da nam o tej zadevi prinesejo nemški listi natančnejše podatke. — Cerkev oo. k a -p u c i n o v, ki je sedaj posvečena, je začel slikati te dni laški slikar Berti.
š Iz seje celjskega mestnega občinskega sveta. V petek se je vršila seja mestnega občinskega sveta. Lastnika tiskarne v Brežicah Avgust Sek in drug prosita za podeljenje koncesije, da bi ustanovila novo slovensko tiskarno v Celju. Mestni očetje so prošnjo vsled pomanjkanja lokalne potrebe zavrnili. — Davek na avtomobile se je sklenil pobirati od avtomobilov, ki redno vozijo po mestu. Obrnili se bodo s prošnjo za dovoljenje na namestnijo. Občinski svet je nadalje sklenil, da naj se študirajo načrti za upeljavo električne razsvetljave v Celju.
LjoDljaDSke novice.
lj Predavanje o živalih v pradobi, pojasnjeno z zanimivimi skioptičnimi podobami se danes vrši ▼ vel. dvorani •Ljudskega doma« točno ob 8. uri zvečer in ne v veliki dvorani »Uniona«. Vstopnina na stojišča 10 vinarjev, na sedeže pa 30 vinarjev.
lj Pristopite k ljubljanski podružnici »Slovenske Straže«. Blagovolite od-poslati položnico »Slovenski Straži«.
lj Ljudski oder priredi kot 25 in eadnjo predstavo letošnje sezone v nedeljo, dne 28. t. m. kot beneflčno predstavo celega Igralskega osobja krasno ljudsko igro »Delavec in gospoda«, v kateri gostuje g. Anton Verovšek, ki Iteje vlogo Marnerja med svoje najboljše očetovske partije. Igralsko osobje je imelo od avgusta sem nad 250 vaj, večer za večerom in je žrtvovalo po celodnevnem težkem delu vsak večer plemenitemu namenu in vestno hodilo k vajam. Zato pač zasluži, da mu občinstvo z razprodano hišo pokaže svoje simpatije in naklonjenost. Vstopnice v predprodaji se dobe v Katoliški Bukvarni.
lj Deželno sodišče je dalo aretovati bivšega prokurista tvrdke Jakob B o n-6 a r, Vincenca Z o r č ič a , rojenega leta 1882. v Kapelah pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem.
lj Preprečena avtomobilska nesre-Ea. Včeraj bi se bila na Dunajski cesti sopet kmalu prigodila velika avtomobilska nesreča. Proti poldnevu je namreč hotel šofer Franc Dolinar z avtomobilom, v katerem sta sedeli dve dami, na Dunajski cesti prehiteti električni voz, poleg katerega je bil nek s premogom naložen voz. Razdalje med tema dvema je bilo tako malo, da bi se avtomobil nikakor ne bil mogel izogniti in ko bi vozni mojster Karel Nebels-tiiiber, nesrečo čuteč, takoj ne bil ustavil električnega voza, bi bila velika nesreča neizogibna.
lj Odbod II. domobranskega alpfn-skega bataljona v poletne štacije je bil včeraj zjutraj. Do Podutika jih je spremila godba, divizijonar s štabnimi častniki, kakor tudi mnogo civilnega občinstva, kar je znak, kako simpatični so bili naši domači alpini. Po slovesu so odkorakali čez Toš. čelo, Vrezovico, Knapužo, Gabršnik, Petač, Trobec, Črni vrh, Kuzovec, Bukov vrh do Poljan, kjer »o prenočili. Danes so pa iz Poljan odšli čez Javorje, Podvrh, Gave-novce, Sv. Lenard, Oostri vrh čez Železnike v Zalilog, kjer prenočujejo danes, jutri pa odidejo čez Soster. Davčo, La-binje v Cerkno, kjer ostanejo do petka. V petek pa gredo iz Cerknega čez Zc-
lin, Viško goro, Pečinje, Ponikve, Idrijo pri Bači do Bača pri Modreji kjer zopet prenoiče, drugi dan, to je dne 27. t. m. pa odkorakajo iz Bača pri Modreji čez Sv. Lucijo v Tolmin, kjer ostano bataljonski štab z oddelkom strojnih pušk. Nato se pa stotnije porazdele, in sicer bode letovala VI. v Volčah, VII. v Srednjem, VIII. v Kanalu IX. pa v Ver-hovljah. Turisti, ki so te hribe že prehodili, si lahko predstavljajo, da je za z vsem potrebnim obložonega vo.;aka zelo dolga in naporna tura, katere ne zdela vsakdo. Kakor že znano, se ta bataljon več ne povrne v Ljubljano, marveč ostane čez zimo v Gorici.
lj Proti Agro Mercurju se vrši te dni sodnijska razprava na tožbo Elizabetinega mlina v Budimpešti, ki toži Agro Mercur-ja za 120.000 K. Obravnava bo trajala več dni.
lj Imenovanje. Računski praktikant Ivan Rus je imenovan za c. kr. računskega asistenta.
lj Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je dobil gosp. Ivan Krulc, skladiščni delavec južne železnice v Ljubljani.
lj Pogreša se od 20. t. m. 18Ietna Berta Brcgarjeva, katera je stanovala pri svojih stariših na Dunajski cesli štev. 19. Bregarjeva je rekla pred odhodom, da gre k nekemu odvetniku, a se od takrat ni več povrnila in se je bati, da bi si ne bila storila kaj slabega. Pogrešanka je srednje močne postave, rdečega polnega obraza, kostanjevih las in dobrih zob. Obloiena je bila v siv zeleno obrobljen plašč, rjavo krilo, rdečo bluzo ter je imela čevlje na zadrgo in moder klobuk s širokimi kraji.
lj S ceste. Včeraj popoldne je nek voznik po Marijinem trgu tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel nasproti došlega tesarskega pomočnika Franceta Ferko, kateri je pri tem padel pod voz in se znatno poškodoval. Tudi na kolesu in obleki ima precej škode.
lj Javno vprašanje na mestni magistrat ljubljanski. Najemnik nekega v mestu ležečega posestva poseduje dva psa, katera na vrtu omenjenega posestva ponoči lajata, vsled česar ni mogoče spati v bližini bivajočim. Doposlalo se je radi tega pritožbo mestnemu magistratu dne 4. t. m. po pošti kot priporočeno pismo. Zakaj nima dotična pritožba nobenega vspeha? — Več prizadetih davkoplačevalcev.
lj Umrl je po daljši in mučni bolezni g. Franc Ham, vpokojeni c. kr. pismonoša. Naj v miru počiva!
lj Namišljen elektromonter. V zadnjem času se pojavlja po raznih hišah nek 23 letni nepridiprav, ki je bil pred pol letom za pomožnega delavca pri mestni elektrarni, pod pretvezo, da išče za to podjetje konsumentov in da pregleduje električne naprave, katere pa povsod pokvari. Pri nekaterih strankah pa prosjači kot monter brez posla. Kamor bi še utegnil priti, naj ga takoj iz-roče policiji.
lj Hrvaški akademik - jurist, član hrvaškega katol. akad. društva »Doma-goj«, bi rad dobil mesto kot Inštruktor ali vzgojitelj pri kaki slovenski rodbini v Ljubljani ali na deželi.
lj Umrli so v Ljubljani: Lucija Kozina, bivša dijaška gospodinja, 60 let. — Janez Petek, dninar, 52 let. — Katarina Kane, gostija, 80 let. — Matija Plevel, delavec, 50 let. — Vera Arko, trgovčeva hči, 2 leti in pol. — Fran Čelešnik, delavec, 71 let. — Ivana Grajzer, trafikantinja, 70 let. — Gregor Zaletel, delavec, 68 let.
Rožne stvari.
Velikansk požar na Japonskem. — 2000 hiš pogorelo. Iz Jokohame poročajo, da je 22. t. m. ponoči upepelil požar, ki se je zaradi viharja zelo razširil, 2000 hiš mesta Matsumoto. Pri rešilni akciji je sodelovalo vojaštvo. Večje stavbe so rešili.
Samoumor neveste na »Titanicu« ponesrečenega mornarja. Iz Londona poročajo: V New Port se je vrgla pod brzovlak mlada deklica, ki je bila nevesta nekega na »Titanicu« ponesrečenega mornarja.
Velika avtomobilska nesreča se je pripetila na Poznanjskem. Neki šofer je peljal v avtomobilu šest dečkov, ki so ga prosili, da naj avtomobil ustavi. Ker dečkov šofer ni ubogal, so poskakali iz avtomobila. Eden se je pri skoku ubil, drugi smrtnonevarno poškodoval, ostali štirje so pa večalimanj nevarno poškodovani.
Pariški avtomobilni ropar Bonnot — samomorilec? Iz Pariza poročajo, da je avtomobilni ropar Bonnot izvršil samoumor. Dne 21. t. m. so namreč potegnili iz Seine truplo, v katerem so spoznali policijski agenti nevarnega roparja Bonnota. Truplo je bilo že močno nagnjito ter sedaj še nadalje preiskujejo, če je domnevanje policije pravo.
Z 21.000 kronami zakurila peč. Ob
znatno vsoto denarja je prišel neki tehnik v Friedauu pri Berolinu. Pred nekaj dnevi je zvečer namreč naročil služkinji, naj mu pripravi kopelj. Slučajno pa je služkinja zagrabila z drugimi časniki vred tudi za-voj, v katerem je bilo v časniški papir zavitih za 18.000 mark bankovcev, in zakurila ž njimi peč. Zavoj je nekdo dan poprej, ko se je tehnik selil, položil na nepravo mesto. Izguba je tem občutnejša, ker je z vrednostmi papirji zgorel tudi seznam njihovih številk ter ne eksistira duplikat.
K blagoslovljenju stolpa sv. Marka v Benetkah. Včeraj se je pričel v Benetkah takozvani »historični teden«, vsled tega so včeraj na Piazzi San Marco razvili italijansko narodno zastavo z zlatim levom svetega Marka. Potrjuje se vest, da se kralj Viktor Emanuel blagoslovljenja novozgrajenega stolpa sv. Marka dne 25. t. m. ne bo udeležil ter da ga bo zastopal genovski vojvoda. Kralj je izjavil, da se v letu vojne ne bo udeležil nobene slovesnosti. Za slavnostne dneve pričakujejo v Benetkah ogromen naval tujcev. Že sedaj so vsi hoteli v Benetkah prenapolnjeni ter se zahtevajo nezaslišane cene za sobe. Naravnost bajna bo na predvečer blagoslovljenja razsvetljava Markovega trga. Vse konture palače Reale in Prokurative bodo razsvetljene s tisoči in tisoči barvanih električnih žarnic. Na zelo duhovit način pa se bo naznanilo izvršeno blagoslovljenje zvonika sv. Marka celi Italiji. Iz vseh italijanskih mest so namreč že poslali v Benetke golohe pismo-noše, ki jih bodo po blagoslovljenju izpustili, da prinesejo vest o dogodku v svojo domovino.
Dva srnjaka z enim strelom ustrelil. Iz Šopronja poročajo, da je veleposestnik Karel Granich iz Pinkafoja ustrelil pri Rodonyju dva srnjaka z enim strelom.
Telelonska in brzojavna poročila.
OFICIELNA IZJAVA HRVAŠKO-SLO-VENSKEGA KLUBA GLEDE HRVAŠKEGA VPRAŠANJA IN PARLAMENTARNE TAKTIKE.
Dunaj, 23. aprila. Hrvaško - slovenski klub izjavlja sledeči komunike:
Hrvaško- slovenski klub se hoče slejkoprej odločno posluževati v neomajni narodni solidarnosti vseh onih parlamentarnih sredstev, ki so vstanu pospeševati zadovoljivo rešitev hrvaškega vprašanja, ki je eminentno žlv-ljensko vprašanje vseh Jugoslovanov v monarhiji. Spričo odgovora ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na interpelacijo dr. šusteršiča in tovarišev in stališča cele ljudske zbornice, ki se je soglasno brez razlike narodov in strank postavila na stran Hrvatov, odklanja Hrvaško - slovenski klub vsakršno obstrukcionistično taktiko. Klub vzema na znanje, da so dalmatinski člani primorani s svojim nastopom v parlamentu jemati vpoštev nepojenja-Če razburjenje hrvaškega ljudstva nad brutalno prekršitvijo svetinje svojega tisočletnega ustavnega življenja. Klub si pridržuje posluževati se v danem slučaju tudi najostrejših parlamentarnih sredstev, kakor hitro bi se po njegovom lastnem kompetentnem prepričanju pokazalo, da so taka sredstva nujna in smotrena.
PARLAMENT.
Dunaj, 23. aprila. Predsednik naznani zahvalo francoske zbornice na sožalju avstrijske povodom smrti predsednika Bris-sona. Nato se nadaljuje debata o službeni pragmatiki. D u 1 i b i ć graja, da službena pragmatika ničesar ne določa o jezikovni kvalifikaciji uradništva. Bilo bi potrebno, da se jezikovna pravica in jezikovne dolžnosti uradništva natančno uzakonijo. (Veliko odobravanje.) Za Duli-bičem govori socialni demokrat F o r s t -n e r.
OBČINSKE VOLITVE NA DUNAJU.
Dunaj, 23. aprila. Današnjih dopolnilnih volitev za IV. volilni razred se vse stranke z največjo agitacijo udeležujejo. Liberalci kar mečejo denar, socialni demokratje pa izvršujejo največja nasilja. V zunanjih okrajih je prišlo do spopadov, v notranjem mestu se pa volitev vrši primeroma mirno. O izidu ni mogoče še ničesar povedati, razun, da bo najbržeje treba veliko ožjih volitev.
PROTIIREDENTOVSKI KURS V PULJU.
Pulj, 23. aprila. Vlada je prepovedala laškemu impresariju Fregoliju v Pulju prirejati predstave. Baje vlada ne bo sploh nobeni družbi iz regna dovolila predstav v Pulju.
LUKACSEVA VOLILNA REFORMA.
Budimpešta, 23. aprila. Po najno-vojšem poročilu bo Lukacseva volilna reforma potom znižanja davčnega cenzusa pomnožila število volivcev za 400.000. Določa pa tudi, da volijo le tisti, ki znajo pisati in brati, s čimer je veliki večini ljudstva volivna pravica odtegnjena. Zato se pa daje pravica vo-
liti vsakemu, ki je 20 let star, In je tajna. (Taka reforma pač ne bo zadovoljila ne Justha ne socialne demokracije.)
PAPEŽ — BOLAN.
R'm, 23. aprila. Papeževo zdravstveno stanje je zelo slabo. Neki preiat izmed papeževega dvora zatrjuje, da vse prigovarjanje zdravnikov papežu ne pomaga ničesar; papež noče biti bolan ter skuša sebe in svoje prijatelje premotiti o svojem stanju. 2e mnogo tednov ni mogoče papoža pregovoriti, da bi šel na sprehod v vatikanske vrtove. Samo vest o bližnjem posvečenju stolpa sv. Marka v Benetkah ga je bolj razburila kot je možno misliti. Bil je ganljiv prizor, ko se je čulo papeža tožiti o njegovem domotožju po ljubljenih Benetkah. Slišal bi rad zvonenje benenš. zvonov sv. Marka po telefonu, toda zdravniki se boje, da bi njegovo oslabljeno stanje srca tega razburjenja ne preneslo.
ITALIJA ZOPET ZA6ENJA.
Solun, 23. aprila. Iz otoka Imbros se poroča, da je včeraj plulo mimo otoka 20 laških vojnih ladij proti Darda-nelam. Laške ladje križarijo tudi okoli Lemnosa in Samotrake. Laško brodovje je zopet bombardiralo Vatki na otoku Samosu in potopilo jahto samoškega kneza. Lahi so se pojavili tudi pred Rhodom. Italija ima najbrže namen zasesti Chios, Tonedos, Imbros, Lemnos, Samos in Rhodos, da Turčijo za vsako ceno k miru prisili.
Rim, 23. aprila. Divizija laških bojnih ladij je zasedla otok Asropalia in ondi ustanovila luko za preskrbovališče.
ENVER-BEJ UMRL.
Kairo, 23. aprila. Hrabri poveljnik turškoarabskih čet v Tripolisu, Enver-bej, je tukaj vsled ran, pridobljenih v zadnjih bojih, umrl.
NOVI POVELJNIK ZA TRIPOLIS.
Carigrad, 23. aprila. Na mesto umrlega Enver-beja je imenovan za vrhovnega poveljnika v Cirenajiki Ejub Sali-bej, ki se poda takoj na bojišče.
DARDANELE SE KMALU ODPRO.
Carigrad, 23. aprila. Vojaška uprava je odredila, da se plavajoče mine po Dar-danelah poberejo. Prehod skozi ožino bo v dveh do treh dneh prost.
SAMOMOR MLADEGA ZDRAVNIKA.
Dunaj, 23. aprila. Včeraj dopoldne so -našli daleč v notranjosti Pratra ležati dve osebi v popolni nezavesti s krvavečimi ranami na čelu. Moški, elegantno oblečen in z inteligentnim obrazom, je kazal na sebi zadnje boje s smrtjo. Bil je težko ranjen. Lažje pa je bila ranjena poleg njega ležeča elegantna gospa v najlepši dobi ženske starosti. Imela je le malo rano na čelu in je bila v napolu zavesti. Zraven moškega so našli v travi lep, čisto nov revolver, vsled česar so takoj sklepali, da sta si hotela mlada človeka končati življenje. Na lice mesta došla sodna komisija je konstatirala, da je bil težko, smrtno nevarno ranjeni mož samski, 301etni dr. Munck, zdravnik v mestu Liberec na Severnem Češkem. Lahko-ranjena gospa pa je bila spoznana za soprogo liberškega odvetnika dr. Katza. Komisija je dalje odredila, da so takoj odpeljali dr. Muncka v Rudolfovo bolnišnico, kjer je pa ob l. uri popoldne umrl. O vzrokih samomora je policija dognala, da je imel mladi zdravnik dr. Munck daljše ljubezensko razmerje s soprogo dr. Katza, ki je te dni prišel na sled temu razmerju. Ko sta to zvedela dr. Munck in gospa Katzova, sta sklenila skupno končati svoje življenje. Na-nagloma sta odpotovala v soboto na Dunaj. V nedeljo sta si še ogledovala pratersko veselo življenje in sta sklenila danes zjutraj oditi v skupno smrt. Skupni samomor pa se je deloma ponesrečil, ker je ga. dr. Katz le lahko ranjena.
UMOR DELAVCEV.
Irkutsk, 23. aprila. Vlada uradno po* roča, da je pobesnela soldateska postre-ljala pri nemirih na zlatih pralnicah Lenske družbe 107 oseb, 210 jih je ranila, 84 ranjencev je umrlo.
MOŠTVO »TITANICA« PIJANO.
New Tork, 23. aprila. Preiskava je dognala, da se je kratko pred sunkom na »Titanicu« vršil velik banket in da se je moštvo napilo preostalega šampanjca, tako da je bilo, ko se je katastrofa zgodila, popolnoma pijano.
Primorske vesli.
p Shod ajdovske »Kmečke zveze«
dne 21. t. m. v Lokavcu pri Ajdovščini so je prav izbomo obnesel. Na shodu je bilo 120 do 150 ljudi, ki so z zanimanjem in umevanjem poslušali govornika Fr. Kremžarja, ki je govoril o po*
litičnem in gospodarskem položaju. Sprejela se Je resolucija, v kateri so zborovalci izrekli našim državnim poslancem iskreno zahvalo za njih boj za koristi in svobodo Jugoslovanov. Govoril je še g. Novak iz Sela. Sklenilo se je prositi, naj se državna podpora razdeli v živilih in ne v denarju. Zborovanje je lepo vodil načelnik K. Z. gosp. Leban.
p Ravnatelja poljskega mestnega itavbnega nrada, inženirja Borrija, o
katerem je bilo svoj čas poročano, da je bil aretovan, ker je na sumu, da si je zidal palače na stroške puljskih mestnih davkoplačevalcev, so prepeljali v četrtek v rovinjske zapore. Kakor se vidi, se bodo sumničenja najbrže uresničila.
p Tržaško namestništvo je zavrnilo reknrz pnljskega gledališkega ravnatelja Bolecca, katerega je vložil proti izgonu iz avstrijskih dežela. Upati je, da bo ta italijanska kapacitet (?) se-4aj kmalu zapustila avstrijsko ozemlje in se vrnila v deželo barsiglijercev.
p Poizkušen vlom v iilijalko banke »Union«. Predrznost tržaških svedrovcev presga v zadnjih časih res že vse meje, in to predrznost so prav posebno pokazali preteklo noč, ko so vlomili v menjalnico banke »Union«, ki ima svoje prostore v Jergesteju, ulica della Borsa št. 3. Menjalnica je nameščena v pritličju, tam kjer je imela svoj čas svojo menjalnico tvrdka Bo-laffio. Glavni vhod v menjalnico je z Borznega trga, stranski vhod pa je iz veže v hiši št. 3 v ulici della Borsa. Vlomilci so odšli z dolgimi nosovi.
p Roparski napad na trgovca. Iz Trsta poročajo: Ko je 21. t. m. dopoldne prišel veletržec Julij Levy v svojo pisarno v Via Stazione, je našel vse pisalne mize vlomljene. V istem trenutku sta planila k njemu dva mlada človeka, od katerih mu je eden nastavil revolver na prsi, drugi ga je pa sunil z nožem v levo stran prsi, nakar sta pobegnila. Težko ranjen se je zgrudil Levy na tla, a je mogel še priklicati ljudi na pomoč. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Bržkone ne bo okreval. Za napadalcema ni nobenega eledu.
p Kmetje oblegali grad. Iz Reko poročajo dne 18. t. m.: V starem gradu Frangipani, ki je bil svoječasno last gft>fice Nugent, so trgali otroci na vrtu cvetje. Grofica je poklicala k sebi enega izmed dečkov, da bi ga pokarala zaradi trganja cvetlic. Kmalu pa se je razširila novica, da je vrgla dečka v grajsko ječo, na kar se je mnogo kmetov oborožilo s kosami in koli ter odrinilo proti gradu. Grofica je oddala na prihajajoče kmete več strelov, vendar pa ni nobenega zadela in končno sama izpustila dečka.
Koroške novice.
k Romarski napad. V okolici Sv. Janiž so našli v odvodu tovarne za klorovo apno ob 5. zjutraj truplo znanega bogatega zasebnika, bivšega lesnega trgovca Valentina Weitensfelderja. Na truplu so se poznali sledovi težkih udarcev po glavi. Truplo je bilo popolnoma oropano. Weitensfelder je bil v družbi s svojimi prijatelji v gostilni »Jfandlhof«, od koder se je vračal domov Šele zgodaj zjutraj. Pri sebi je imel večjo reoto denarja. O morilcu nimajo še nobene sledi.
Priporočamo pomožno šiviljo,
ki bi rada šla čez dan po hišah šivat. Več se izve pri Frančiški Janškovič, Kolodvorske ulice 11.
Ne kupujte ur
predno si niste ogledati ure z znamko
„Tup"
precizni, elegantni, nedosežni izdelek. Edina zaloga:
LUD. ČERNE
zlatar in trgovec z urami
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Ceniki brezplačno.
1236
Meteorologlčno poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, sred, tlak 786 0 mm
22l
Cm opa-Eovarij.
9. zveč.
Stanja barometra v mm
Temperatura
Cehs^jo
7381
9-7
Vetrovi
pm.svzh.
7. zjutr. 738 7 7-5 sr.jvzh. oblačno 2. pop. 739-2 12 6 m. svzh. del.jasno Sredoja vCerajSnja temp. 1H«, norm, 10'8°.
Nebo
del.jaano
« Л
oo
Zanesljiv, izboren ln soliden
1215
Zahvala.
1289
Vsem, ki so z ljubeznjivimi obiski za časa dolgotrajne bolezni lajšali trpečemu bol, in tistim, ki so spremili k zadnjemu počitku nepozabnega
Ivana Ržena
bivšega užitninskega preglednika
se najiskrenejše zahvaljujemo. Sploh vsem in vsakemu posebej srčno zahvalo, ki so nam s takim dejanjem ljubezni do bližnjega našo brezmejno žalost ublažili.
Rodbine Ržen-Hrmič.
1279
Stužnim srcem javljamo prežalostno vest vsem sorodnikom in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljše življenje našo ljubljeno mamico, odnosno staro mamico, teto, taščo, gospo
Ivano Grajser
trafikantinjo
katera je po dolgi, zelo mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere v 70. letu svoje dobe včeraj ob pol 6. uri mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši dne 24. aprila ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti na Sv. Martina cesti št. 28 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. aprila 1912.
Anica Grajser, Felicita Potokar, hčeri. — Franc Potokar, nadučitelj, zet. — Danica, Jelica, Miro, Mi-lanček in Marica, vnuki in vnukinje.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 23. aprila 1912.
Pšenica za april 1912 ....	11-97
Pšenica za maj 1912.....11-88
Pšenica za oktober 1912 . . .	11-29
Rž za april 1912.......10'77
Rž za oktober 1912.....931
Oves za april 1912......1001
Oves za oktober 1912 ....	8'87
Koruza za maj 1912.....937
Koruza za julij 1912.....9-29
Mračneje.
fostfte levile le 1Ш1Н-Ж
!1ПШј
Ш se dobi povsod.
Služba
v Žužemberku je razpisana. — Plača 720 kron na leto in nekaj postranskih dohodkov. Nastop službe 1. majnika.
Županstvo Žužemberk, 20. aprila 1912.
1263	Vehovc, župan.
Zeleznato Kina vino
lekarja PiccoUJa v Ljubljani, Dunajska cesta
Ck in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se jo izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu lota 1910.
Železuato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke.
i/j literska steklenica K 2-—, 3 steklenice K 6-60, poštnina in poštni zavoj franko.
išče službe v kakem župnišču. Naslov pove upravništvo „Slovenca .
kolarskl pomočnik
gluhonem, kateri je z izvrstnim uspehom dovršil gole v Zagrebu, se izučil pri kolarskem mojstru obrti ter deluje pri njem že tri leta, iščo primernega mesta. — Ponudbe sprejema »S. H a pošto restante Sen], HrvaŠko primorje.
§ gospoda
se sprejmeta takoj na zasebno stanovanje in hrano. Soba je velika, zračna in nanovo opremljena. Poizve se v ZatiSkl ulici St. 1, I., levo. Sprejme se tadl več gospodov na dobro hrano.
med tem ena salonska oprava z us-njato prevleko, dve kompletni postelji,
radi preselitve zelo poceni
Vpraša naj se v špecerijski trgovini Karol Planinšek, Dunajska cesta št. 6.
Kuharica
dobro izurjena, išče službe na Štajerskem, Koroškem ali Primorskem. Pismene ponudbe pod štev. 200 na upravo „Slovenca".
Zahvala.
Za mtiogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo preljubljenega, nenadomestljivega očeta, gospoda
Tomaža Klobčič
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno hvaležnost dolgujemo gospodu dr. Geigerju za njegov trud ob bolezni pokojnika, gosp. patru Heidrih-u za zadnja tolažila sv. vere gospodični Heleni Bavdek-ovi za nesebično požrtvovalno pomoč v teh težkih urah, preblagorodnim gospodom Viljemu Laschan, vitezu Moorland, Petru vitezu Grasselli, gospodom uradnikom c. kr. deželne vlade, gospodom uradnikom južne železnice in prijateljem železničarjem, slavni kršč. socialni zvezi in pevskemu društvu „Ljubljana", kakor tudi vsem drugim, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast
Žalujoči ostali.
1217

Zahvala.
Ob prebrldki, nenadomestni izgubi mojega nad vse ljubljenega soproga
gospoda
Karala Sega
c. kr. gimn. profesor
izrekam tem potom vsem dragim prijateljem in znancem za premnoge dokaze iskrenega sočutja, za krasne vence in šopke ter neštevilno spremstvo rajnika na poslednji poti, najprisrčnejSo zahvalo.
Posebno se zahvaljujem gg. vlad. svetniku dr. E. Šlajmerju in dr. D. Bleiweisu za požrtvovalno zdravniško pomoč, nadaljo njega ekscelenci prebl. g. dež. predsedniku baronu B. Schwarzu, preblag. g. dvorn. svetniku grofu C.horinskemu, g. dvorn. svetniku Klimentu in predsedniku dež. sodišča gosp. dvorn. svetniku Elsnerju; gg. deželnim šolskim nadzornikom, g. dr.L. Požarju, ravnatelju I. drž. gim. ter prof. zboru tega zavoda. Itavnotako sem dolžna hvalo gg. ravnateljem in zastapnikom prof. zborov ljublj. srednjih šol ter onim z gimnazije v Kranju in Novem mestu. Srčna hvala tudi vsem mnogoštevilnim zastopnikom drugih uradov in gg. dijakom, posebej še pevcem ter gg. dijakom 7. a razreda za častno stražo ob krsti njih pokojnega razrednika.
Najiskrenejša hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej.
Neutolažljiva soproga
Pavla Sega,
1285
v imenu ostalih sorodnikov.
' • \ ' V A* ■
		
		
		„ „\* A.
Zahvala.
1278
Za mnogobrojnč dokaze odkritega sočutja ob prebridki izgubi mojega preljubljenega, nepozabnega soproga gospoda
Ivana Appe
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem mojo najtoplejše zahvalo. Posebno se zahvaljujem mnogoštevilni preč. duhovščini, preč. oo. frančiškanom, usmiljenim bratom bolnice v Kandiji, načelstvu Hranilnice in posojilnice v Kandiji, preblagorodnemu gospodu županu Jos. Zurcu in ostalemu občinskemu odboru, rokodelskemu društvu novomeškemu, cenj. gg. pevcem in slavni meščanski godbi za častno spremstvo k zadnjemu počitku. Zahvaljujem sc preč. gospodu kar.oniku Žlogarju in preč. gospodu p. Pavlu za mnogobrojne tolažilne obiske ter preblagorodnemu gospodu dr. Buhu za požrtvovalno zdravniško pomoč tekom bolezni, cenj. darovalcem prekrasnih vencev ter vsem, ki so ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujem se dalje pre-blagosodnemu gospodu ravnatelju trgovske šole B. Remecu, ravnatelju Zadružne zveze preč. gospodu Travnu in vsem, ki so s svojim spremstvom izkazali nepozabnemu soprogu zadnjo čast.
Vsem in vsakemu posebej Bog plačaj.
KANDIJA, dne 22. aprila 1912.
Josipina Appe,
roj. Skedelj.
Izborna eksistenca.
Glavno ravnateljstvo neke velike avstr. družbe (nikako zavarovanje) za vojvodino Kranjsko namerava poveriti dobro priporočenim osebam, ki si žele
res dobre eksistence
z izredne visokim dohodkom ravnateljstvo za nekatera okrajna glavarstva na Kranjskem.
Strokovno znanje ni potrebno. Pouk se izvrši. Nikake kavcije, nikakili licenc, pristojbin, pač pa po obsežnosti okraja 1000 do 2000 K gotovine za oskrbovanje zaloge potrebno. Ponudbe pod: R. 33, poste rest. Trst.	1266
внаш
Naročajte novi jubilejni cenJk s koledarjem
Edino zastopstvo za celo Kranjsko
druge vrste kolo ... K 90-—
Bnejše..........„ 110-—
svetiljka .......... 5-—
prosti tek......... 20-—
Vse kolesarske potrebščine po najnižjih cenah.
Nov cenik In lepi plakati Sratis po polfi.
v
JCajboljž/
c»V
Pcnli v lezenja
brezplačno.
Koristni lepi kroji za obleke pri naročilu šivalnega stroja gratis.
Cenik po poSfl zaslon].
..1...V
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
preclzliskib ur zlatnine srebrnlne brlljantov.
Lastna tonama ur v Švici.
Konkurenčne ure K 3-50, K 4--, K 6 —,
Fr. Čuden, Ljubljana
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe Union-Horlogčre.
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „KI NT A" modeli 1912~
Karel Čamernik & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta 9 — 12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avto-moblli in posameznimi deli. ===
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile. Zaloga pnev-raatlkov za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravila pnevmatiko v potoni vulkaniziranja. — Bencin In oI|c za vse vporabc. — Izposojevalnica ko es. — Sola za vožnle z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144
II
m
3®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
Manufokturnc trsoulnn
pri
se je v nove prostore
н
Oš ®
s
(Kordinova hiša zraven knezoškofijske palače).
Priporoča se
za mnogobrojni obisk.	1193
II
UŠ®®®®®®®®®®®®®®®®®®®!!
Elekfrof delniška
A v III/ll.
1244
d
mm dražbe
V zapuščinski reči po dne 10. novembra 1911 na Dobrovi št. 19 zamrlem Gregorju Selann vršila se bode na prošnjo dedičev javna prostovoljna dražba
v zapuščino spadajočih nepremičnin: hiše, gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in raznih borštov
dne m. in 25. aprila 1912
na DoSsrosi, na licn mesta od 9. ure dopoldne naprej.
Navedeno posestvo sklicalo se bode po cenilni vrednosti in po posameznih parcelah in boršti tudi po zaznamovanih delih in koncem dražbe iz-klicalo se bode tudi celo posestvo skupaj.
Kupci morajo deseti del izklicne cene kot vadij takoj v roke sodnega komisarja pred dražbo založiti.
Dražbeni pogoji so v pisarni c. kr. notarja Ivana Plantana, Cigaletova ulica štev. 7 na vpogled.
V Ljubljani, dne 19. aprila 1912.
olhen
Prsga*Vysočany
Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-Ijaoo in preoaianie elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generator ji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. OfrSoCnlce in žarnice :-:	vseh vrst.	:-:
Vodne tnrbine vseh sestav, (Francis, Pelion). Točna, cena in hitra popravila vseh elektrlških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za inštaiiranje.
Ivan Plantan,
c. kr. notar kot sodni komisar.
eželna banka u Liublianl liTSJ^..
Obrestuje hranilne vloge po
47» %
brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polule^no. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4 % %
komunalnih zadolžnlcah.
H'.potekarna posojila
v zastavnih listih po
4%%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kraajska.
Hraste ure za ilranSte usak i delasAik od psi 0. ure do- ■ poldne i o |. nre pnpaidne. {I
mm iZi eljhvh
vseli rtslcvrit ramij. - ШШ lbKov. nakaznic in KREDITNIH PISEM
n vsa r lavna m slrersi? rresia tu- ш inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA
Akc. kapital: 50,000.000 kron.
IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 22,000.000 kron. №	Osrednja menjalnica :
vi DUNAJ L, W0LLZE1LE 1.
Pnriniinipo ВаЛел< fie"a Komnica, Oeika Ltia, Brno, Osbls^a, K. GrasiitZ, Krakov, UloraerlB«, Moravski fUUI Utlllbc. juhimm, aiedllni.Marai, NoHiCla. Pize.i, Praga, Li&erc?, Tepllcešem, Onn.Novoniesto. Gvllava,

C
NfiMUf Ш fkiOOAJA
vseh vrst reat, obligacij, driavaiii papirjev, akcij, prioritet, sas?3vnlc, sreč t i. t. d., i. t. d.
2ашш|з jnii ižijji jri mm srsi.i m *гал ж
Ргозрз tte in cenilce premu zaaion m iraako
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.