135. Številko. V Uubllnu. v Četrtek. 11 limito 1901. XL leto. jahaja vsak dan »večer, lzlmsl nedelje in praznik*, ter velja po posti prejeman za »vstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 80 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse lete II K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe Irez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za enanlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In aprmvnlitvo je f Knailovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Mesečna priloga: 9fSlovenski Tehnik" Cretnlštra teletoa it. 34. »osajMZM številko po 10 h. Cpraralitva telefon št 83. Sika državnega gospodarstva. Y ponedeljek, dne 17. t. m. se ;nide novi državni zbor in dne iS. t. m. bo cesar s prestolnim ogo-vorom pozdravil zastopnike narodov in jim očrtal akcijski program, ki ga je za delovanje parlamenta se-s:avila vlada. Z uresničevanjem tega programa ?e začne parlament baviti šele na jesen, zakaj zasedanje, ki se začne v ponedeljek, bo le kratko. Zbornica je bila sedaj sklicana, da se konstituira in pa da dovoli budgetni provizorij za drugo polovico tekočega leta. IŠfi dvoma, da bo glavna razprava obudgetnem provizoriju letos posebno zanimiva. Ta bodo imele vse stranke priliko obrazložiti pred vso javnostjo svoje želje in zahteve in precizirati :«voja stremljenja v vseh ozirih državnega in javnega življenja. In teh želja in zahtev bo mnogo in globokosežne bodo reforme, ki se bodo zahtevale, saj je država daleč zaostala za pravimi kulturnimi državami. Ni je boljše slike za razmere v kaki državi, kakor jo podaja proračun in ker je razprava o budgetnem provizoriju tako blizu, ne bo odveč, če si to sliko nekoliko ogledamo. Glasom proračuna za letošnje leto znašajo državni dohodki 1S91 milijonov kron, izdatki pa ravno toliko. To je kratko povedano, a s tem se ni nič rečeno. <5e si hočemo napraviti dobro podobo državnega gospodarstva, moramo računati tako, kakor stori vsak trgovec ali obrtnik: odbiti moramo od državnih dohodkov obratne stroške, ki jih ima država, namreč stroške, da te dohodke ^zasluži" ali ^izterja11. Glasom proračuna znašajo ti stroški 744 milijonov kron, torej ima država na leto 1071 milijonov kron čistega dohodka. Državni zbor določi, kako se ta denar vporabi. Poglejmo, kaj se zgodi s temi 1071 milijoni. Največ tega denarja požre m o 1 o h militarizma. Za zadeve, ki so skupne med našo državno polovico in med Ogrsko, to je za armado, za zunanje ministrstvo in za diplomatična zastopstva v inozemstvu se od imenovane vsote porabi okroglo 271 milijonov, od katerih dobi 96 odstotkov vojno ministrstvo. Ker pa mora naša državna polovica plačati še okroglo 69 milijonov za domobranstvo, nas velja armada na leto 340 milijonov. Skoro 32 odstotkov vseh davkov se porabi za vojaške namene, od vsakega goldinarja, ki ga moramo plačati na davkih, se porabi 32 krajcarjev za vojaštvo. In vendar se zopet zahteva zvišanje prispevkov za armado. Za nobeno javno napravo ne potrosi država toliko denarja, kakor za vojaštvo; Avstrija je predvsem vojaška država. Ogromne vsote gredo vsako leto v žepe državnih upnikov. Slabo gospodarstvo v prejšnjih časih in nesrečne vojne, v katere so zapletli državo brezvestni državniki in Člani aristokratske in duhovske dvorne kamarile — vse to je zakopalo našo državo v velikanske dolgove. 3 72 milijonov kron mora država le letos plačati naobrestih zate dolgove. Za vojaštvo in za obresti od državnih dolgov se porabi torej 340 in 372, to je skupaj 712 milijonov kron na leto, to je skoro GO1;^ odstotkov vseh čistih davčnih dohodkov in le ena tretjina Čistih dohodkov ostane za druge naloge, ki jih ima država. Prva je seveda skrb za javno upravo in za javno varnost. Država porabi 193 milijonov za politično upravo in za pravosodje ter zakono-dajstvo, sploh za vzdržavanje in oskrbovanje notranjega pravnega reda. Kadar je država plačala svojim upnikom obresti, kadar je plačala svoje vojaštvo in poravnala stroške za javno upravo, je od čistega dohodka 1071 milijonov kron že porabila 905 milij on o v. Za v s e druge svoje namene ima samo Še 16 6 milijonov na razpolago. Kdor pa misli, da se vsaj ta vsota porabi za povzdigo narodnega gospodarstva in za kulturne namene, ta se krvavo moli. Avstrija je monarhična država in zato od teh 166 milijonov plačuje za cesarski dvor 11 milijonov kron. Avstrija je klerikalna država in zato porabi od teh 166 milijonov kar 12 milijonov za duhovske plače, dasi država od duhovščine ničesar nima. Ker veljata dvor in duhovščina skupaj 23 milijonov, ostane od vsote 166 milijonov samo še 143 milijonov za gospodarske in socialne namene in zašolstvoin znanost. 63 milijonov porabi država za znanost in za Šolstvo — ogromna veČina tega denarja se porabi seveda za Nemce. Za vse ljudsko šolstvo, vštevši učiteljišča, izda država samo šest milijonov, za polovico manj kakor za duhovske plače. Za narodno gospodarstvo izda država SI milijonov, največ za naprave trgovskega in poljedelskega ministrstva, za ceste, pristane in subvencije. Samo tržaški Lloyd dobi letne podpore 7,870.000 kron. Najmanj porabi država za soci-alno-politične zadeve. Delavec ji je zadnji, oficir in duhovnik sta ji prva. Za obrtno nadzorništvo izda drŽava 668.000 K, za varstvo izseljencev 130.000 K, za izobrazbo vajencev 19.000 K. To so pri čistem dohodku 1071 milijonov K naravnost beraŠke vsote. Te Številke nam kažejo v jasni luči značaj naše države. Nekak fidej-komis je vladajočih in gospodujočih krogov, ki porabljajo ljudske žulje za svojo korist, za vse druge sloje pa imajo le oglodane kosti. Upajmo, da naredi ljudski parlament temu konec. Pred otvoritvijo državnega zbora. D u n a j , 12. junija. Na povabilo poslanca barona H očka so se zbrali danes na Dunaju zastopniki nemških naprednih strank. Sklenilo se je, ustanoviti novo organizacijo teh strank. Posamezne stranke ostanejo ter se le priklopijo novi zvezi. Brno, 12. julija. Izvrševalni odbor nemške napredne stranke je na današnjem shodu sklenil, naj se na nemško naprednem programu izvoljeni državni poslanci združijo v tesno zvezo ter naj z drugimi nemško - naprednimi organizacijami odločno branijo narodne in svobodomiselne interese nemškega naroda. Dunaj, 12. junija. V poslanskih krogih so uverjeni, da Čehi opuste opozicijo proti Weiskirchnerjevi kandidaturi za predsednika državnega zbora. Prvo podpredsedniško mesto dobi dr. Žaček, drugo soc. demokrat dr. Renner, tretje pa Poljak dr. D ul e b a. Pos. dr. Gressmann je napovedal na nekem shodu, da bodo krščanski socijalisti predlagali v državnem zboru zavarovanje za starost in onemoglost s potrebnim pokritjem. Pokritje se poišče v ob-dačevanju premičnega kapitala, v davku na kupone in v progresivnem pridobninskem davku. Cernovice, 12. junija. Malo-ruski poslanec prof. Pihuljak (narodni demokrat) pise o politiki bodočega maloruskega kluba : „ V prepričanju, da bodo maloruski poslanci dosegli svoj namen le tedaj, ako nastopajo solidarno, sem odločen zagovornik enotnega, močnega maloruskega kluba. V principu sem za to, da se maloruski klub priklopi naprednim stranka m. Program ma- loruskega kluba ne more biti drugačen, kakor napreden. Šola mora biti prosta vseh okov in odprava napak v današnji obliki zakona more biti le koristna za narod. Tudi je v interesu naroda in zdravega človeškega razuma, da se odpravi takozvani in proporcionalni volilni sistem v Galiciji. Na novo volilno reformo ni misliti, ker bi z njo Malorusi mogli še to izgubiti, kar so sedaj dosegli.u Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 12. junija. Preden so avstrijski ministri odpotovali na Dunaj, se je predelal ves nagod-beni načrt. Diference so še zelo znatne, vendar ni izključeno upanje, da se dožene sporazumljenje. Pri užitnin-skem davku so razlike neznatne, pač pa so še velike v železniških zadevah. Posvetovanja se nadaljujejo še ta mesec na Dunaju. Ogrsko-hrvaški državni zbor. Budimpešta, 12. junija. Nadaljevala se je debata o železniški predlogi. Govoril je posl. dr. Pero Magdić v hrvaškem jeziku. Doka-zaval je, da načrt krši državne temeljne zakone. Proti izgovoru ogrske vlade, da železničarji niso državni uradniki je navajal, da morajo položiti službeno prisego, česar se pač nikjer ne zahteva od privatnih uradnikov. Zakaj je ogrska koalicija zahtevala, da je moral bivši ministrski predsednik grof Tisza podati račun o porabi 550.000 K, ki jih je vzel iz blagajne državnih železnic, ako so te železnice privatno podjetje. Svoj govor je zaključil: „Nikoli ne bomo pripustili, da bi tak zakon dobil na Hrvaškem pravno mož!" (Viharno pritrjevana vseh hrvaških delegatov). — Na predlog posl. Babo je zbornica sklenila, za dobo tekoče debate podaljšati seje za eno uro. Ustavne garancije za Ogrsko. Dunaj, 12. junija. „Wiener Allgemeine Zeitunga poroča, da ni upanja, da bi cesar ustavnim garancijam v sedanji obliki podelil pred-sankcijo. Pri včerajšnji avdijenci je cesar povedal grofa Andrassvju to svoje stališče brez ovinkov. Ogrska vlada bo načrt predelala ter skušala potem pridobiti predsankcijo. Položaj je zelo resen. Zelo se komentuje tudi obnašanje prestolonaslednika. Nadvojvoda ni ves čas svojega bivanja v Budapešti z nikomer govoril ter po LISTEK. Cfnik Steska. (Dalje.) IV. Vdova Poljakova je bila izvanredno šibka in precej prikupljiva ženska. Imela je črne oči in tudi lase skoro črne in je bila takrat stara 27 let. Rojena je bila v samotnem gradiču, kjer so vladale še silno starodavne razmere. Že če je človek zagledal tisti gradič, se mu je zdelo, da je zašel nazaj v srednji vitežki vek, in če je stopil v vežo, je bil o tem odločno prepričan. Bila je namreč prostorna, belo pobeljena in na stenah na desni in levi so stali kameniti reliefi visokih, v težke oklepe oblečenih vitezov. Spredaj so se dvigale polahko na kvišku silno široke in položne stopnice, ki so se cepile kmalu na desno in levo. Spodaj je stal na vsako stran na dveh železnih koloih top od medi, ki je gledal s Črnim žrelom proti vratom. Dalje od obeh topov pa je stala na vsako stran v posebnih stojalih vrsta visokih sulic in na prvi in na najbližji je visela močna in svetla] čelada, kakor da bi jo tja obesil mlad in krepak vitez, ki je šel tisto minuto mimo gor po stopnicah, kjer ga je čakala zala grajska gospodična. Po stenah silno prostornih soban so visele začrnele podobe starih graŠčakov z bledimi obrazi, z dolgimi svilenimi lasmi in mehkimi plavimi bradami. Taintam je sedela mlada ženska v širokem krilu, s ko-njičasto frizuro na glavi in z nenavadno velikimi modrimi očmi. Tudi pohištvo je bilo od sile starinsko in enako starinski je bil graščak, ki je stanoval na tistem gradu. Prva žena mu je bila umrla, potem si je vzel drugo, ki ni marala tisto dvoje otrok, ki so ostali po prvi. Deček je bil menda zato umrl, in deklica — zdaj vdova Poljakova — je bila ostala. Njena prva mladost je minila brez pravega veselja v sirovem okrilju neprijazne mačehe. Potem, ko je bila odrastla, je živela tako tiho, da je že mislila odpotovati v samostan. A nekoč, ko se je vrnil njen oče iz nekega potovanja, je prišel obenem ž njim na grad nizek in debel gospod, ki je ostal potem dolgo pri njih in ji je govoril potem take stvari, o katerih je Čitala po širnih nemških romanih. In nekoč so sklenili, da bo tainta čas poroka in se je naposled tako zgodilo. A baš tiste dni se je dogodilo nekaj posebnega, kar je pustilo v srcu večen spomin. Lepo majnikovo jutro je bilo, ko se je peljala belo oblečena v zaprtem vozu k poroki in čudovito je dehtela tista teja, ki jo je imel pripeto na prsi mladi gospod, ki se je vozil ž njo. In kadar je uprl vanjo oči, ji je bilo mahoma tako čudno, da si je želela Še dolgo, dolgo take vožnje. Govoril je mehko, morda je bilo tudi njemu Čudno pri srcu. Enkrat je bil nenadoma pobledel, prijel jo je za roke in spregovoril početkoma neum-ljivo, a potem razločno. „Kam se vozite za tem starcem? Kam se vozite, draga moja? Ali bi ne rekel vozniku, naj zavije na prvo stransko pot, da se ognemo tem gnusnim stvarem?" In njej je bilo naenkrat tako toplo, neznano moč je začutila v svojih prsih, pogledala je skozi okno tja, kjer se je belila v daljo stranska cesta in skoro je polglasno zaklicala: „Recimo !u Ali šinila je mimo stranska cesta, ostala je mahoma daleč zadaj, mladi gospod je povesil glavo in ni spregovoril ž njo nobene besede več. Ko se je drugo jutro od nje poslavljal in ko je videl, da so njene oči vse objokane, so stopile tudi njemu solze v oči. Globoko se je sklonil nad njeno roko in jo poljubil in potem naglo odšel. Življenje, ki je sledilo potem, je bilo mrtvo. Mož se je redil, jedel in pil in se včasih okorno pošalil. Stanovala je ž njim v velikem mestu, kjer je bil uvrščen med višjimi uradniki. Včasih sta šla na razkošne veselice, a njo je bilo gotovo vselej strah. Treba je bilo namreč razgaliti ramena, in po njih so tako pekli pogledi suhih in že davno doživelih gospodov. Nato je nekoč nenadoma zadela moža kap, pokopali so ga z vsem razkošjem in ona se je oblekla v črno, kakor je to zahtevala manira. Preselila se je potem v manjši kraj zopet nazaj v domovino, najela Bi je lepo stanovanje in samotarila tam in se naposled tam privadila. Domišlje-vala si je, da mora imeti človek za veselo in prijetno življenje poseben talent, a ona tega baš nima. Nekoč — spomladi je bilo, menda meseca aprila — je naznanila dekla nekega gospoda, ki je želel ž njo govoriti. Gospa se je začudila, popravila je v naglici [frizuro in ga ukazala privesti. Tako se je zgodilo, in njeno začudenje je bilo veliko. „ Milostna, boste pač oprostili, da vas nadlegujem s prošnjami. Vidite, v tej hiši sem bil jaz rojen, vso svojo prvo mladost sem preživel tukaj in zdaj bi rad stanoval tu nekje v prvem nadstropju, čul sem, da je v vaših rokah vse prvo nadstropje, in ker ste sami, vam morda ne bo težko odstopiti dvoje sob. Prosim vas, kakor se spominjam, jih je vsega skupaj sedem.. .u To je bil Steska, ki je tako govoril, a vdova Poljakova je preslišala vse besede, gledala ja vanj in se domislila na tistega mladega gospoda, ki je imel solze v očeh, ko je poljubil tisto jutro po poroki v slovo njeno roko. maši tudi kardinalu Samassi ni podal roke, kakor je to storil cesar. Vendar upajo merodajni politiki, da se zaradi ustavnih garancij ne izcimi kriza, kar hoče tudi cesar preprečiti. Minister grof Andrassv pride še enkrat na Dunaj k cesarju ter mu predloži posredovalni predlog v tej stvari. Preosnova srbskega ministrstva. Bel grad, 12. junija. Poslanec in predsednik društva srbskih Časnikarjev, Nastaz Petrovič, je postal minister notranjih del. Petrovič pripada Vujićevi skupini staroradikalne stranke. Bolgarija. Sofija, 12. junija. Bolgarski delegatje za trgovinska pogajanja z Avstro - Ogrsko pridejo prihodnji teden na Dunaj. V političnih krogih zatrjujejo, da namerava knez Ferdinand odsloviti sedanje ministrstvo ter sestaviti novo vlado s pomočjo demokratičnih strank. Zarota na Portugalskem. Madrid, 12. junija. V Lizboni so razkrili zaroto, ki je imela namen, odstaviti kralja Karola ter posaditi na prestol braganškega vojvodo Mi-guela. Pri zaroti je bilo mnogo portugalskega plemstva. Zaprli so že več oseb. Dopisi. Iz Postojne. V nedeljo, 9. rožnika je priredil postojnski salonski orkester v „Narodnem hotelu" koncert v dobrodelne namene. Poleg Parmo ve koračnice „Skoz vas4 in Gan-nejeve mazurke „La Czarine" je proizvajal orkester Kubištov „Venček slovenskih narodnih pesmi". Gerbičev mešanj zbor „Žitno polje" in Juvan-čevega „Pastirja" je pevski zbor na občno željo ponovil. Hubavjev „Solo za gosli s spremljevanjem klavirja44 sta igrala gospa Treo in g. kapelnik Kub išta. Kratkemu odmoru je sledila komična opereta v 2 dejanjih: „Vitez Tugoslav". Snov je vzeta iz življenja srednjeveških vitezov. Junak operete, vitez Tugoslav, vztraja že 25 let v brezupni ljubezni do svoje grajske ljubice Marjane. Najel si je cel pevski zbor, da ji hodi pet podoknice. Slučaj ga seznani z grajsko krasotico Mi-Ijano, zaročenko lahkoživega viteza Pumpoviča. Izredna podobnost med Miljano in Tugoslavovo ljubico povzroči, da se pri pogledu na Miljano vzbudi v Tugoslavu tako dolgo gojena ljubezen v vsej svoji sili. Domneva si, da ni Miljana nihče drugi kot njegova oboževana izvoljenka. Ko pa se prepriča o svoji zmoti, se odpravi po svetu iskat svojo ljubico. — Po preteku petih let se šele posreči Mi-ijani, da izve od nekega puščavnika, da je „teta" Marjana, Tugoslavova ljubica, njena mati in skrivnostni vitez črni Juri njen oče. In tako je Tugoslav prejel za svojo viteško zvestobo nezasluženo plačilo, da je pošteno „obsedel". Nastop sodelujočih gospic in gospodov nas je iznenadil. Na deželi in brez tujih moči je le težavno spraviti na oder opereto in doseči pri tem uspeh, kot ga more zabeležiti ta prireditev postojnskega orkestra. Miljana (gdč. Lampetova) je žela splošno priznanje; njen ljubki in dobro izšolani glas in siguren nastop sta ji na- „Zdi se mi, da smo bili mi nekoč že skupaj, da smo se peljali," je pripovedovala kakor v sanjah in je potem zamišljeno sedla. Ali niso bili še do takrat nikoli skupaj. Steska je stal pred njo takrat prvič v njenem življenju in se je potem tam nastanil. Ali videla sta se redkokdaj, komaj vsak teden morda enkrat na hodniku. Vdovi je bilo to neprijetno, a se je na to končno privadila. „Nima talenta za življenje," ga je sama pred seboj opravičevala, „kakor ga tudi jaz nimam. Nimamo talenta," je prostodušno ponavljala in se pri tem nekoliko nasmehnila. Včasih je vprašala služkinjo Te-rezo, ki mu je stregla, če je zdrav. „Zdrav" — je odgovarjala služkinja na kratko, a semintja ga je tožila tudi sama. „Siten je" — je rekla včasih — „zopern kakor bel ščurek!" In ob taki priliki se ji je ,vdova Poljakova nasmejala. rKaj pa je storil? Pripoveduj!" čevlje sem postavila tako, da so gledali s petami po sobi, a zdaj me klonila p op o len uspeh. Dolžni smo izreči odkrito priznanje tudi ostalim: Marjani (gdčna. M. Burgarjeva), vitezu Jurju (g. Juvaneo), junaku Tugoslavu (g. Stritar) in vitezu Pumpo-viču (g. Sepaher). Njih naravna pa izborna igra nas je popolnoma zadovoljila. Veseli nas tudi, da smo imeli zopet priliko slišati znanega tenorista g. Ježa, in salonskemu orkestru moremo le čestitati, da ga je pridobil v svojo sredo. — Ljubav do umetnosti in požrtvovalna vztrajnost članov salonskega orkestra je dosegla sijajen vspeh. Njim in zlasti gos p. kapelniku KubiŠti naša najiskrenejša zahvala! Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. junija. — Dr. Lampe in ljudska kuhinja. S svojim poročilom o ljudski kuhinji smo dregnili v pravo sršenovo gnezdo. In sedaj nas sršeni pikajo in bojimo se, da bi nekaj blagoslovljenih teles mrtvoud ne prešinil. Pa bo že Bog dal, da se pomirijo! Resnica pa le ostane, da je ljudska kuhinja, kakor je sedaj, pravi hlev. V nji cvete nered nad neredom! Komur je ta nered ljub, naj se še nadalje navdušuje za gospo Kosovo, katera od ljudske kuhinje živi. Niti v zlo ji ne štejemo, če se peha za to svoje korito. Tudi je naravno, da gospa pri tem noče imeti nikake kontrole nad sabo in nad svojimi knjigami, v katerih je vse radirano in preradirano. Eno okolŠčino pa hočemo še omeniti in ta bengalično razsvetljuje celi položaj. Dosedanji kasir je bil dr. Stare, ki je neozdravljivo bolan in že dolgo časa ne opravlja več svojega posla. Njegov posel je prevzela Kosovka, a ta posel ji mora posebno dopasti. Tudi v bodoče ga hoče imeti! Zatorej je v svojo „oflciialno" listo za leto 1907 zopet postavila dr. Stareta za kasirja in res je ta usmiljenja vredni mož dobil pri volitvi vseh 21 njenih glasov. Prvi kasir torej v bolnici, madama Kosova pa pri kasi! Ali je treba k temu še kaj komentarja pisati?! Menimo, da ga ni treba pisati! Z Lampetom pa se tudi nočemo dalje prepirati. Basta! — Sramotitelji slovenskih deklet — zagovorniki cemškut. Pretekli teden smo po zaslugi ožigosali izzivajoče vedenje gojenk nekega tukajšnjega nemškega zavoda, vračaj o-čih se z izleta na Gorenjsko. Dotično naše poročilo je docela odgovarjalo resnici. Gojenke dotičnoga nemškega zavoda so na povratku v Ljubljano z izleta na vsaki postaji, kjer se ustavi vlak, demonstrativno stale, okiČene z mogočnimi šopki modriža ob oknih ter izzivajoče kričale venomer „heil, heil". Med njimi je bilo tudi več mladeničev, ki so se posebno odlikovali z izzivajočim svojim vedenjem. Najglasnejši so bili ti mladi ljudje na postaji na Jesenicah, kjer je bilo na kolodvoru zbranih nekaj tamošnjih nemškutarčkov. To ni bilo „heilanja" ne konca in ne kraja. Šele ko je jelo slovensko občinstvo glasno izražati svoje ogorčenje nad skrajno izzivajočim vedenjem teh mladih nemških dam, je nastal je klical in mi kazal, da morajo biti obrnjeni čevlji s prednjim | koncem po sobi. Kaj ni to sitnost? Ti moj Bog, bila sem že pri ministru ..." In potem je pripovedovala vso široko povest o svojem slavnem službovanju in naštela vse gospode, katerim je stregla, s priimki in krstnimi imeni. Steska je stanoval tam že [tri mesece in je šele tretjič govoril s svojo gospodinjo. Prvič je bilo to, ko je vzel stanovanje, drugič, ko je v bližini nekje gorelo in je vdova Poljakova vsa preplašena priletela v njegovo sobo, in tretjič, ko se jeod-pravil v Budimpešto. To zadnje pa je bil neprijeten slučaj. Kadar se je vdova domislila na ta dogodek, so ji stopile vselej solze v oči in tako jo je bilo sram, da je bila uverjena, da ne stopi v bodoče nikdar več pred Stesko. Pravzaprav si sama ni vedela natančno pojasniti, kako je prišlo do tega vsega. Mislila je, da je sama mnogo kriva, a vendar ne vsega. In to je bila resnioa, da ji je bilo nenavadno težko, ko je čula o odpotovanju Ivana Steske. (Dalje prita.) mir in so ponehali heil-klici. Toda čim je vlak prispel na prihodnjo postajo, so zopet jele gojenke, brez-dvoma našuntane od tistih par zelenih pobičev, ki so bili med njimi, kričati svoj stereotipni nheU"> Slovensko občinstvo je bilo vsled tega že tako ogorčeno, da bi napravilo s silo kraj takim nesramnim provoka-cijam, ako bi ne imelo opravka z ženskami. Tudi na ljubljanskem kolodvoru ni bilo konca provokacijam. Neki v družbi teh gojenk se nahajajoči mladenič z imenom R. se je oelo v restavraciji vedel tako, da so ga morali postaviti na piano. Tako so se torej vedle „ učenke nemške pripravnice", kakor pravi „Slovenec", in njihovi spremljevalci, a škofov list nima nujnejšega posla, kakor zagovarjati to nemško družbo in braniti nemškutarske gojenke pred docela upravičenimi napadi. „Slovenec" nam očita, da ne poznamo „dostojnosti in takta", ker smo docela po zaslugi ožigosali {irovokatoriČno vedenje „učenk nemške pripravnice". To nam očita tisti „slovenski" list, ki je nedavno tega izlil goli do najbolj smrdeče gnojnice na poštena slovenska dekleta, ki niso zakrivila ničesar drugega, kakor da so dala duška nedolžnemu veselju, da je bil izvoljen za državnega poslanca župan Hribar! Daleč smo že prišli! „Slovenski" list, ki naj-podleje blati čast poštenim slovenskim dekletom, a lomi kopje za najzagrizenejše nem-škute! Pošten, zaveden Slovenec mora pljuniti pred takim „slovenskim" listom! — Klerikalen bojkot. Ljubljanski klerikalci so začeli bojkotirati v Ljubljani vse, kar ni klerikalnega. V naprednih gostilnah so izostali klerikalni gostje, ki rajši pijo v klerikalnih beznicah slabo vino, nego so v naprednih gostilnah pristno, isto-tako so popustili klerikalci napredne kavarne, trgovine, obrti itd. Sploh bojkotirajo klerikalci vsakogar, o katerem le količkaj sumijo, da je naprednega mišljenja. Naj navedemo danes samo en slučaj: Neki tukajšnji obrtnik je oddajal družbi sv. Vin-cencija blago proti plačilu. Družba ima namen podpirati reveže z blagom in tudi denarjem, ki ga zlagajo dru-štveniki, to je radodarni ljudje. Ti društveniki obstojajo iz različnih strank in je med njimi veliko, veliko naprednjakov, ki so povsod dobri, da plačujejo in darujejo. Ker pa v družbi sv. Vincencija prevladuje klerikalni element in ker je omenjeni obrtnik odločen pristaš narodno - napredne stranke, mu je ta družba odpovedala nada 1 j no dobavo blaga. Priporočamo našim ljudem, naj računajo s tem faktom kakor tudi z vsem drugim klerikalnim bojkotom po Ljubljani, v kar zlasti „Domoljub" v številki za številko brez vsakega že-niranja hujska! Vincencijevi družbi liberalne krone in goldinarji kaj dobro teknejo, tudi če se jih drži kako brez-verstvo . . . Seveda ta liberalen, drugače jako pregrešen denar ne gre vselej v tiste namene, v katere je darovan. Vincencijeva družba skrbi poleg revežev tudi za duhovne, katerim iz nabranega denarja plačuje maše, namesto da bi ga porabila v podporo revežev. Drži se kajpak izreka, ki ga je storil pred par leti neki ljubljanski kanonik, ko je hotel opravičevati omenjeno postopanje Vincen-cijeve družbe. Dotični kanonik je dejal: „Revežem je vendar stokrat in tisočkrat, da, milijon-krat bolj pomagano z mašo, nego pa s kruhom in kofetom!" K temu nimamo pripisati nobene besede več! — Gostinčar pred sodiščem. Včeraj se je vršila pri okrajnem sodišču v Idriji obravnava o tožbi Go-s ti ne ar j a proti tajniku J. Novaku, ki je na klerikalnem volilnem shodu pri DidiČu v Idriji dne 28. aprila t. 1. omenjal razne govore po Ljubljani o dosedanjem delovanju kandidata Gostinčarja ter ga vprašal, kaj je na teh resnice. Med drugim je mimogrede Novak navajal govorioo, da je pred nekaj leti zmanjkalo okrog 3000 gld. pri stavbinski družbi in da je takrat imel ključe od blagajne dr. Krek ali Gostinčar. Ta stavek je kot rešilno bilko zagrabil Gostinčar in radi tega po šestih dolgih tednih vložil tožbo proti Novaku. Seve so klerikalci ta stavek po svoje zasukali in tako skušali tudi smisel stavka pre-drugačiti. Računali so tako: če dosežemo, da bo Novak radi tega stavka obsojen, odstrani Gostinčar tudi sum o drugih govoricah, ki se o nj em razširjajo, zlasti o njegovem delovanju pri klerikalnem konsumu v Ljubljani ali drugod. Obravnava je trajala od 9. ure do poldne in se je preložila za tri tedne, da se doprinese dokaz resnioe. — Bol proti faroviu. V Doberdobu na Goriškem je leta 1902 obč. starešinstvo sklenilo j pod pritiskom strahovlade klerikalne trojice Peric-Bratina-Jos, da se sezida nov farovž. Doberdobci so se uprli takemu nasilju in vodili odločen in vztrajen boj pri politični in avtonomni oblasti. Dasi se je dež. odbor postavil na stran farovža, vendar so Doberdobci zdaj po petih letih zmagali. Namest-ništvo je moralo ovreči vse postopanje župana Perica glede farovža ter izreklo, da Doberdobci niso dolžni nov farovž zidati. Govorilo je pa tudi sodišče. Župan Peric in tovariši so porabili okoli 3000 K obč. denarja za nov farovž ter vzeli še 10.000 K posojila na Montu v farovške namene. To posojilo so dosegli brez vsakega starešinstvenega sklepa in postavili farovž za 13.000 K. Upnik je čakal na obresti 3 leta, ker pa ni nobenih dobil, tožil — občino, ki je pa pravdo dobila v vseh treh instancah, da namreč ni dolžna plačati za nov farovž niti vinarja. Plačati mora tisti, ki je farovž samovoljno sezidal, kar pa občine seveda nič ne briga. S tem pa še ni bilo konec komedije s farovžem. Nadškofijski ordinarijat je Doberdobcem vzel duhovnika Bratino, ne z namenom, da bi odpravil pohujšanje v vasi ter namestil drugega boljšega duhovnika, ampak, da prisili Do-berdobce sprejeti in plačati nov farovž. Toliko časa hoče pustiti ljudi brez duhovnika, dokler se ne vdajo. V pismu, ki ga je pisal Doberdobcem, pravi med drugim: „Ali je prav, da hočete imeti duhovnika v starem vlažnem stanovanju ? Pripravite duhovniku novo stanovanje, staro lahko drugače vporabite, lahko je oddaste v najem kaki domači družini." Tako piše slavni ordinarijat. Stari farovž je dober za kako domaČo družino, za duhovnika, za namestnika onega, ki ni imel, kamor bi glavo položil, pa ni dober! Seveda se Doberdobci ne bodo vdali in pljuvali sami sebi v obraz. Vztrajati hočejo še nadaljnih pet let v boju proti farovžu, a ne samo 5, tudi 10, 15 let bodo vztrajali, sicer pa tudi Ricmanje niso več daleč! — Zmešalo se mu je. Prejeli smo naslednje kurijozuo pismo : Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zak. z dne 17. dec. 1862. drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem — „Čudna maša", v štev. 126 z dne 3 6 1907 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. ) Ni res, da sem rekel, da je maša, ki sem jo opravil 26. maja, to je na binkoŠtno nedeljo v podružnici sv. Petra na Pešati „posebna" maša ; res pa je, da sem rekel, da je to „zasebna" ali privatna in ne javna maša. 2. ) Ni res, da bi bil rekel „da otroci niso deležni te sv. daritve" ; res pa je, da sem rekel da oni prisotni, ki so prišli k maši, šele po sv. evangeliju, niso zadostili svoji cerkveni dolžnosti. Res je tudi le, da sem prosil stariše, naj ob nedeljah in praznikih pošiljajo otroke, ki nič ne zamude, v farno cerkev k sv. maši.—Spoštovanjem FranČ. Pengov, duhovnik sedaj v Gradcu, Leonhardstr. 116. — Kar mož tu popravlja, to v isti sapi potrjuje v polnem obsegu. Čitatelj dobi vtis da je Frančišek Pengov umobolen; morda je zato šel v Gradeo. Želimo mu, da bi mu zdravniki možgani v red spravili. — Ii deželnega zdravstvenega sveta. Včeraj se je konstituiral odbor tega sveta. Za predsednika je bil izvoljen znova vladni svetnik g. dr. Franc Zupane, primarij oftai. mologičnega oddelka dež. bolnice a O' dr. Emil B o c k pa za Njegovega namestnika. — Iz SOdne 8lažbe. Pravni praktikant Friderik K o r š i č v Gorici je imenoval« za avskultanta. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Odbor „Dramatičnega društva" je angažiral za prihodnjo sezono gospico Marijo Collignon. Szvmarisko, mladostno j dramatično pevko lvovske opere, kot primadono ter gosp. Stanislava Jastrzemb-skega, ki je doslej pel v Moskvi in v Berolinu, za prve tenorske partije. — MOŠki Odbor za prireditev veselice v „Narodnem Domu" na ko-rist tondu za olepšavo ljubljanskega gradu ima jutri v petek 14 t. m. ob osmih zvečer sejo v Aurovi gostilni v Wolfovih ulicah. — »Glasbena Matica" priredi v soboto, dne 15. in v torek, dne 18. t. m. vsakokrat ob polu 8. zvečer javno produkcijo gojencev glasbene šole v zgornji veliki dvorani „Na-rodnega doma". — Moška šentjakobsko-trnov. ska podružnica sv. Cirila in Me. toda V Ljubljani bo imela dne 20. junija t. 1. ob 5. popoldne v pisarni predsednika dr. Papeža svoj občni zbor s tem-le dnevnim redom: Nagovor prvomestnika, poročilo zapis, nikarja, poročilo blagajnika, volitev prvomestnika in njegovega namestnika, volitev zapisnikarja in njego-vega namestnika, volitev blagajnika in njegovega namestnika, volitev zastopnikov k veliki skupščini, volitev dveh pregledovalcev računov, posa« mezni nasveti. K udeležbi vabi vljudno odbor. — V Š vi C ari ji so prijazni ljudje raztrgali plakat za sokolski zlet v Prago. Vsak, kdor je sploh videl, da je bil plakat razobešen, naj to blagovoli naznaniti tajništvu Sokolske zveze. — Dotičnega umetnika, ki je napisal v št. 134. „Slovenskoga Naroda" članek „Prva jugoslovanska umetniška razstava v Ljubljani", opozarjam na spomenico, katero sem ravnokar sestavil, da jo predložim občinskemu svetu v Ljubljani v premislek. V tej spomenici, ki bo objavljena v prihodnji številki rLjub-ljanskega Zvona", dotikam se tudi razmerja slovenskih umetnikov in slovenske javnosti; lahko mu bo iz nje sklepati, kako stališče zavzema veiik del slovenskega umetništva nasproti umetniškim priredbam v Ljubljani. Rihard Jakopič. — Rahločutnemu Smrek ar ju V pojasnilo. Notico o tistih slikah, ki jih je razstavil H. Smrekar pri Schwentnerju, sem napisal za „Nli List" jaz. — S. M. Peruzzi — Dijaška prenočišča. Poziva, naj bi se odzvali oni rodoljubi, ki lahko dali Čez počitnice na razpolago eno ali več postelj, ni bil brezupe-šen. Odzvalo se je precej rodoljubov in prijateljev dijaštva in mnogo slo« venskih hotelov in gostiln nam je že doposlalo cene, ki so kolikor mog če nizko nastavljene in katerih ugodnosti se bode lahko poslužil vsak tuj oči dijak, ki se bode izkazal z izkaznico za dijaška prenočišča. Nekatere zavedne občine so nam naznanile, da so preskrbele na lastne stroške brezplačna dijaška prenočišča, med temi je bila prva ona mesta Idrije Županstvo občine Velke Lašče je isti naznanilo s sledečim dopisom : SlavL. akademični planinski krožek v Prag-Podpisani občinski odbor je v svoj: seji dne 29. aprila t. 1. sklenil, da M iz občinske blagajne poplačajo v? stroški za prenočevanje potujočih di jakov, oziroma da se posreduje, di bodo nekateri gostilničarji brezplačni odstopili prenočišča tudi za večje vilo potujočih slovanskih in sloveli skih dijakov, županstvo občine Velki Lašče dne 29. aprila 1907. Hočeva: župan. — Slava takim občinam! Pn čakujemo, da jih bodo posnemale še druge. Čehi imajo taka brezplačni dijaška prenočišča urejena po ljud skih šolah. Nam tega sedaj Še ni uk goČe storiti, ker bi naprava po^te zahtevala preveč denarja, s katerii pa Akad. plan. krožek sedaj ne rai polaga, ker stavi kočo v Koritnici. t bode otvor jena koncem letošnjeg avgusta. V Ljubljani oskrbi večje pr« nočišče osrednji odbor Slov. planil društva, po mnogih drugih krajih p so isto storili gostoljubni rojaki, oi roma občine in dijaki sami. Table napisom „Dijaško prenočišče" in z oi znakom S. P. D. še niso izgotovlje* v tovarni, kar naj izvohjo vzeti * znanje oni, ki so nam že pisali zanj Vsako prenočišče dobi to okusno i delano tablo, ki naj se pribije na d tiČno hišo. Tiskani seznam vseh pr noČišČ po Slovenskem izide zaČetk julija. Takrat se bodo izdajale tu izkaznice, kar se še pozneje nazna v Časopisih. Vse dijake visoko srednješolce, kakor tudi učiteljišči ke in druge prosimo, naj vsak v d mačem kraju poskrbi za tako pren ČiSČe in če ni drugače, naj po mo nosti na svojem domu skuša odst piti preprosto posteljo. Vsa naznanila novih prenočišč naj se izvolijo naznaniti do 25. junija na dopisnici na naslov : Akademični planinski krožek S. P. D. v Pragi — Kr. Vinogradi, Šafarikova ulice Č. 7. — Pozor pred gadi I Letošnje leto je kaj bogato na strupenih kačah, ki so se pojavile tam, kjer jih nihče ne pričakuje. Tako so nekateri videli gade v šišenskih hribih, celo na Rožniku, na Golovcu jih je pa še jnnogo več. Opozarjamo starše, naj pazijo na otroke, kadar delajo izlete po imenovanih krajih. — Sirovost. Večja družba šolskih otrok menda iz VevČ je napravila vČerai izlet. Pri Sv. Jakobu ob Savi so fantalini napadli te otroke in njih spremljevalce. Metali so nanje kamne in položili Čez cesto hlode, da bi se konji splašili. V neko gospo je priletel kamen s tako silo, da je bila skoro omamljena. Klerikalizem in sirovost si tudi pri Sv. Jakobu podajata roke. — Šentrupertski kaplan Štraj-bar je dosegel baš nasprotno tega, za kar se peha. Vse hoče spraviti pod farovški podplat. Neodvisni kmetovalci, volilci I. in II. razreda so 6. in in 7. t. m. v št. Rupertu pokazali, da ne marajo njegove razdiralne politike in farovških podrepnikov in so z ogromno večino glasov izvolili v občinski odbor vse tiste samostojne občane, ki so farovškim trn v peti. NiČ ni pomagalo, da so kaplan, me-znar e tutti ouanti brusili pete po fari in lazili po hišah in s svojimi petoiizci dan za dnevom kovali naklepe, kako ugonobiti samostojne značajne može v občini. Nič ni pomagala fajmoštrova pridiga v nedeljo pred volitvami, še manj pa gnojnica, ki jo je kaplane vsak teden razlival po smrdljivem rLažiljubuu, da bi oneČe-dil značajne može. Za Boga, kako pa naj ima ljudstvo zaupanje v fajmoštra in kaplana, ki zbirata okoli sebe brez-častne kreature, izdajalca Kristana, ki ga nihče ne mara, prepirljivega Pa-radelna, kojemu se vsak dostojen človek že oddaleč umakne, dolgega To-maiia, ki znaša v farovž kar sliši med ljudstvom, in škodoželjne petolizce. Povzdiguje take in enake slamnate može, potuhnence, klečeplazce, brez-značajneže in puhloglavce, a može poštene, delavne in značajne pa blati in grdi, opravlja in obrekuje ter krade čast in poštenje, da bi jih uničil. Siri sovraštvo in razprtijo, namesto da bi deloval z ljubeznijo za mir in slogo. Ta malovredna dejanja odpirajo ljudstvu oči, da mu obrača hrbet. In to je prav, to je dobro. Ko bi imeli kaj soli v glavi, bi se spametovali. Toda do tega ne bode še prišlo, ker so njih srca prepojena s sovraštvom do vsega, kar je lepo, plemenito, značajno in odkrito. Kakršen je Človek sam, s takimi se druži: po družbi jih ljudstvo spoznava. Pretečeni Četrtek in petek jim je dalo krepak odgovor in sijajno zadoščenje vrlima gg. Brcarju in Zupančiču. Vsa čast volilcem, ki so jasno pokazali, da se ne puste vleči za nos, ampak hočejo imeti za zastopnike neodvisne, poštene in značajne može. Zabranili so, da ne bo imela šentrupertska občina za župana polizano „gospo", moža brez hlač. Bog vas živi in pomnoži vaše vrste, neodvisni kmetovalci! — Umrl je v Vondravcih na Štajerskem Matija Božidar Flege-riČ. bivši profesor na Hrvaškem ter pesnik in pisatelj. — Cestni kanal zgrade od jrma do Kandije v Krko. Narejen bo iz cementnih cevi. S tem hočejo obvarovati državno cesto med Grmom in Kandijo pred poškodbami deževnice, da se bo voda hitrejše in lažje odtekala. — Prememba posesti. Hišo gospe Mas con v Novem mestu sta kupila gg. Leopold Kopač in Jakob Pavčič, posestnika in trgovca v Novem mestu, za 10.600 kron. — Gregorčičev večer priredi gorenjelogaško bralno društvo v nedeljo dne 23. junija 1907 v prostorih hotela „Kramar" v Dolenjem Logatcu. Da se oddolži ljubljencu naroda, ki je z nesmrtnimi pesniškimi umotvori obogatil nase slovstvo, da se dostojno in vredno proslavi spomin moža, ki je svojedobno bival nekaj časa tudi v Logatcu pri svojem prijatelju notarju Gruntarju, hoče bralno društvo zastaviti vse svoje moči, da se ta večer v vsakem oziru kar naj-sijajnejši završi. Spored, ki obsega med drugim tudi prolog z živimi podobami, deklamacije, mešane zbore četvetospeve, tamburanje in ples bo vzpričo svoje skrbne sestave brez-dvomno zadovoljil vsakega udeleženca, ter se vsled tega bralno društvo upravičeno nadeja, da ne bomo pogrešali na tem večeru nobene če-stilke in nobenega čestilca nesmrtnega pesnika. Natančen spored še pravočasno priobčimo. — Lovsko društvo „Hubertus" ▼ Postojni naznanja, da se je na dne 2. junija t. 1. določen izlet na Javornik vsled slabega vremena preložil na nedeljo, dne 16. t. m. Odhod iz Postojne ob 1 uri pop. K obilni udeležbi vabi odbor. — Delavski Štrajk je v ponedeljek izbruhnil v opekarni reške kreditne banke na Mali Bukovici pri Trnovem. Delavci so večinoma Hrvatje. — 8 kruhom zadušen. V Spodnjih Palovičah pri Kamniku je 2letni otrok Franca Novaka svojemu mlajšemu bratcu v zibeli mašil v usta kruh, da se je ta z njim zadušil. — Iz Žabnice. V nedeljo 16. t. m. priredi tukajšnjo prostovoljno gasilno društvo ustanovno veselico na vrtu gostilne npri Štularjuu. — Na sporedu je ples, sreČolov in šaljiva pošta. — Začetek ob 3. uri popoldne. — Vstopnina za nečlane 1 K, za člane gasilnih društev 50 v. Gospe in gospice proste. — Ob neugodnem vremenu se vrši veselica teden pozneje. — Svirala bode si. meščanska godba iz Kranja. Ker je čisti dobiček namenjen v poplačilo gasilnega orodja, se preplaČila hvaležno sprejemajo. — Razpisane učiteljske službe na Štajerskem. V Petrovčah v krasni Savinski dolini je na Štiriraz-redni ljudski šoli razpisana služba nadučitelja in učiteljice ženskih ročnih del s kompetenčnim rokom do dne 20. junija 1907. Prošnje se morajo uposlati uradnim potom na krajni šolski svet Petrovce. Petrovška šola je v III. plačilnem razredu. — Zaradi poneverjenja poštnega denarja so zaprli v Šmarju pri Jelšah pismonošo Ivana Dvor-šaka. — Za ljudske knjižnice na Koroškem so darovali p. n. gg.: A. Brezovnik, učitelj v pokoju in trgovec v Vojniku pri Celju, 3 K; dr. Josip Vošnjak v Slov. Bistrici svojih „zbranih dramatičnih in pripovednih spisov" 6 izvodov. Prisrčna hvala! Živeli nasledniki! Prispevki v denarju in v knjigah primernih za ljudske knjižnice blagovolijo naj se pošiljati na naslov: iur. Rafko Pe-trič, na Lešah, p. Prevalje, Koroško. —- Za slov. akad. ferijalno društvo „Gorotan": iur. Rafko P e t r i č, t. č. predsednik. — Samomor vojaka v Celovcu. Iz Celovca se nam piše : V noči od 10. na 11. t. m. seje ustrelil prostak 15. stotnije pri tukajšnjem 17. pehotnem polku Fran Kraker, sluga pri stotniku Hunu. Našli so ga zjutraj mrtvega v bližini stotnikovega stanovanja, ležečega v krvi ob cesti na tleh. Kraker je bil slaboten, bo-lehen Človek, ki absolutno ni bil po-raben za vojaško službo, saj je jedva mogel opravljati posle Častniškega sluge. Ker so se že na njem opetovano pokazali znaki, da tudi duševno ni popolnoma normalen, se je ukre nilo, da se ima podvreči preiskavi superarbitracijske komisije. Pred to komisijo je bil poklican v pondeljek 10. t. m. Komisija ga je sicer spoznala kot manj sposobnega (minder-tauglich), vendar pa je izrekla, da mora še nadalje služiti. Ker gre stotnik, pri katerem je bil sluga v pokoj, bi moral Kraker nadalje služiti kot pešec pri polku. Svest si, da njegove slabe telesne sile ne zmorejo take naporne službe, je obupal ter posegel po smrtonosnem orožju, s katerim si je končal življenje. Dasi se je nesrečnež zadnje dni pred svojo smrtjo vedel tako, da je vsak razsoden človek moral sklepati, da ni popolnoma normalen, vendar je vojaška oblast ukrenila, kar se doslej v enakih slučajih ni nikdar zgodilo, da se ga ima pokopati brez vojaških Časti to je brez godbe in brez vojaškega duhovnika, kar nam izpričuje ta-le dnevni ukaz generalnega majorja Kirchbacha z dne 11. t. m. : nDas Leichenbegiing-nis findet morgen um 4 Uhr vom Truppenspitale aus statt und ist der reglementmiissige Kondukt o h n e Musik und o h n e g e i s 11 i c h e Assistenz vom Infant. Rgmt. Nr. 17. beizustellen." Da je bilo moštvo, ki je bilo že itak vznemirjeno radi samomora enega izmed svojih tovarišev, skrajno ogorčeno radi te nenavadne, tesnosrČne odredbe višje vojaške oblasti, s katero se odreka no-torično bolehnemu in nenormalnemu Človeku Častni pogreb, nam pač ni treba naglašati. Vojaške oblasti doslej v takih slučajih — niti niso bili baš redki — niso bile tesnosrčne. Ali je sedaj tudi pri vojakih že zavel drugi duh, ali so že tudi tukaj dobili moč in oblast klerikalni nestrpneži ? — Pripomnimo, da smo že opetovano dobili iz Celovca dopise, v katerih so se v zelo Črnih barvah slikale razmere pri našem domačem 17. polku. Priobčili teh dopisov nismo, ker so bili presplošni in niso navajali konkretnih slučajev, ki bi se dali eventualno dokazati. Slučaj Kraker pa kaže, da je mnogo gnilega pri našem polku, zato zahteva ne samo naša narodna dolžnost nego že navadno človekoljubje, da posvetimo razmeram pri 17. pehotnem polku največjo pozornost. To kratkomalo ne gre, da bi se z našimi ljudmi ravnalo kakor z živino ! — Društvo špediterjev se je osnovalo v Gorici. — Predrzen tat. Pri zlatarju Janežiču v Trstu je kupoval v soboto elegantno opravljen gospod Jamsko vratno verižico. Ker pa ni imel dovolj denarja pri sebi, vrnil je verižico, rekoč, da pošlje koga, ki prinese denar in vzame verižioo. Ko se je neznanec odstranil, zapazil je zlatar, da mu manjka par briljantnih uhanov v vrednosti 2100 K. Seveda o neznancu ni ne duha ne sledu — Nemška nedoltnost. Iz Opatije se nam piše: Gotovo bo še vsakemu v spominu izlet nemškega oe-lovškega pevskega društva v Opatijo in dogodki ob priliki prihoda parnika, ki je vozil izletnike v opatijskom pristanišču. Ko je stopil namreč znani Hinterleitner iz vrste heilovoev, katere je vodil žid dr. Cohn in opozoril izletnike z besedami: „Ach-tung auf die Geldtaschen, die Kroaten sind dau, na kar so slučajno navzoči domačini primerno odgovorili, priletel je iz nedolžne hei-lovske vrste, kakor to nemška kultura predpisuje, precej debel kamen v glavo gosp. UrsiČa ml., ki ima že tako to nesrečo, da je gluhonem, in ga na glavi težko poškodoval, vsled česar je moral ta takoj iskati zdravniške pomoči. Kdo je pa tisti kamen vrgel, se je pa sedaj dognalo in postavljena je opatijska nemška klika zopet na laž. Kamen je vrgel neki Obilltschnigg, čevljarski pomočnik, in pri demonstracijah menda desna roka dr. Cohna. Kakor se pa od precej zanesljive strani pripoveduje, sumi se ta renegat, da je imel baje tudi pri onečaščenju nemške šole svoje prste zraven. In tako je vendar resnična naša trditev v „Slovenskem Narodu" z dne 11. maja 1.1., da namreč ni izključeno, da je to delo storila morda nemška roka, da bi spravila hrvaško slovensko stranko z nemško v Opatiji še bolj v lase, kakor sta si dosedaj. Čudno se nam je pa tudi takoj zdelo, kako se more uprava nemške šole v Opatiji, za katero se vedno okoli berači, namreč da ima premalo denarja za vzdrža-vanje te šole, pokazati tako šarmantno in razpisati nagrado kar 500 kron tistemu, ki bi vedel povedati, kdo je oblatil s črnilom od vrha do tal poslopje nemške šole. Mi smo takoj sumili in sumimo še danes, da se je načrt za imenovano demonstracijo, metanje kamenja in onečaščenje nemške šole skuhal v enem in istem nem-ško-židovskem loncu. S tem se je pa seveda šlo samo za to, da bi se imel menda materijal v agitacijske svrhe pri raznih priložnostih. Ali, gospoda, nas ne boste tako hitro prevarili, poznamo preveč dobro vaše črne nemške duše. Speljati se vam je dalo c. kr. okrajno glavarstvo v Voloski in na vašo diktacijo kaznovalo popolnoma nedolžne ljudi, ali nas ne boste zmešali, še manj pa med nami v motnem lovili. — Žrtev opatijske demonstracije. Opatijska policija je are-tovala znanega renegata in zvestega Chonovega pristaša čevljarskega pomočnika Franca Obilltschnigg a, o katerem poročamo na drugem mestu. Vrgel je kamen, kakor so priče pri voloski sodniji dokazale in je are-tiranec pozneje tudi sam priznal, v glavo mirnega mladeniča U r š i č a in ga težko na glavi ranil. Obilltschnigg ^e je izrazil pozneje proti neki ženski, la mu je samo žal, da je nedolžnega zadel, ker je mislil zadeti „den kro-atisehen Schwein" (po izrazu se takoj vidi, da je hodil k dr. Chonu v šolo) policijskega nadzornika Janka Podmenika, ki je pa na svojo srečo ravno v tistem trenotku glavo obrnil. Plačilo za to divjaško delo mu bo odmerilo že okrajno sodišče v Voloski. — Tnjci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 5. junija 1907 21.945 oseb. Od -'JO. maja do 5. junija 1907 jih je prišlo 251, a 5. junija je bilo v Opatiji nastanjenih 977 gostov. — Veliko narodno slavje v Pazinu« Preteklo nedeljo se je praznovalo v Pazinu v Istri veliko narodno slavje: dična šolska družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela letošnjo glavno skupščino. To slavje je bilo slovesen, impozanten protest v dveh pogledih: proti vedno ponavljajoči se laži, da je Istra in še posebej Pazin italijanski, proti laži, da naš narod nima zmisla za kulturne naprave. Ta veliki protest se je izrazil v ogromni udeležbi od vseh strani Istre in v naravnost ganljivem načinu, kako se je ta velika si a vnos t izvršila. Priprosti kmetje so prišli od vseh strani, tako da je bilo u deležnikov 8000—10.000! Slavnosti bo se udeležili med drugimi državni poslanci gg. Ivan Hribar, dr. Laginja, S p inči č, dr. Rybaf, dr. Jo s. Man die itd. Bil je po mestu impozanten sprevod, pri katerem ste svirali dve godbi. Po skupščini, pri kateri je izročil g. dr. Mandič blagajniku družbe 1600 kron kot polovico čistega dohodka letošnjega plesa mladine v Trstu, se je vršila veselioa ob velikanski ude- ležbi, po njej pa ples, ki je trajal do ranega jutra. Pazin še ni videl nikdar toliko ljudi in tako navdušenih. Ves čas slavja je minul brez najmanjšega incidenta, ker so se Italijani poskrili in sicer šele zvečer dejanski napadli posamezne ljudi, a je orožništvo takoj napravilo mir. — Pri tej priliki bi spregovorili besedo na naslov naše družbe sv. Cirila In Metoda. Zakaj naša šolska družba prireja svoje glavne skupščine vedno le na delavni dan, ko se jih prebivalci, v katerem kraju je skupščina, ne udeleže, ker nimajo časa? Udeležba na njenih skupščinah je pravzaprav minimalna proti udeležbi, ki bi bila, če bi se skupščine vršile ob nedeljah ali kak praznik Kakor se je Pazinu udeležilo skupščine toliko tisočev prebivalstva, tako bi tudi pri nas priprosto ljudstvo v velikanskem številu posetilo skupščino. Pri tem bi se Hudem, ki Še ne vedo ceniti velikanske vrednosti in pomena naše šolske združbe — in teh je še veliko število! — razjasnil ta pomen in vrednost in prirejanje skupščin po deželi bi doseglo s tem gotovo oni cilj, ki ga tudi imajo prireditelji. Priprosto ljudstvo s prav majhnimi izjemami pa od dosedanjih prirejanj skupščine v četrtkih nima prav nobene koristi. Zato se zavzemamo, da bi se skupščine naše šolske družbe vršile ob nedeljah ali praznikih, kar naj se zgodi že letos! — Slovenska opera v Sarajevu. O predstavi opere „Nikola Su-bić Zrinski" pišejo zagrebškemu listu „Agramer Zeitung" iz Sarajeva: „En-semble slovenske opere iz Ljubljane je med izrednim navdušenjem yigral Iv. pl. Zajčevo opero „Nikola Subić Zrinjski". Bil je to večer nameravanih in nenameravanih manifestacij, venci in cvetke, navdušenje pri docela razprodanem gledališču, razgovor med občinstvom in pevci, petje v publiki in viharji aplavza brez konca in kraja, to je bila signatura večera. Ne operna predstava, ampak naroden praznik, poln pristnega, spontanega navdušenja. Po drugi sliki je stopil na oder predsednik hrvatskega pevskega društva „Trebević", dr. Man-dić, z zastopniki drugih društev ter navdušeno pozdravil na odru zbrane soliste ljubljanskega ensembla. Govornik je končal svoj pozdrav z Zivio-klicem na „slovensko opero v Ljubljani". Nato so bili vsi solisti in kapelnik Benišek odlikovani s krasnimi, od raznih društev in dijaštva darovanimi šopki. Hrvatsko dijaštvo v parterju je zapelo „Liepo našo domovino", kar je provzročilo vihar navdušenega aplavza." — Cena govejih kož se je po- višalala za 10" ,,, ker so ameriški trgovci pokupili na avstrijskih in nemških trgih mnogo tega blaga. — Nagloma je umrl danes okoli 1. ure popoldne na dvorišču gostilničarja Ivana Flegarja na Zaloški cesti leta 1853. v Dinjani rojeni in tja pristojni opekar-vdovec Ivan Nasarosti. Navedenca je pri vedel semkaj opekar Dominik Fabro in ga hotel oddati v deželno bolnišnico. Preje pa sta šla v gostilno, kjer je Nasarosti spil vrček piva in ko sta hotela oditi, se je ta zgrudil na tla in bil takoj mrtev. Na lice mesta došli policijski zdravnik je mogel konštatovati le smrt in se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — V pojasnilo. Pred kratkim smo poročali, da je krojač Plauc iz-goljufal v Bizoviku pri Židanu za 40 K obleke. Zadeva je tale: Plauc in Židanov sin, ki je sedaj v zaporu, sta služila skupaj pri vojakih. Ker je pa Plauc posodil Židanovemu, ko je šel ta na dopust svojo obleko, katere še ni dobil nazaj, je šel Plauc k njegovim staršem in obleko dobil. Starši so sedaj prišli nato, da se je Plauc pomotoma obdolžil goljufije. Tudi po-vratek mu je dovoljen zopet za Ljubljano, ker se je, odkar je prišel od vojakov, popolnoma spreobrnil. - Izgubljene« in najdene reči. Ga. Ludo vika Koželj eva je izgubila svetel zelenkast pas, vreden 5 K. — Delavka Uršula Zaletljeva je izgubila žepni robec, v katerem je imela zavit bankovec za 20 K in zastavni listek. — Gospa Marija Grobeinikova je izgubila zlat obesek, vreden 6 K. Najditelj dobi zanj dobro nagrado. — Neki gospod je izgubil zlato žensko ovratno verižioo, vredno 90 K. — „Ljnbllanska društvena godba" priredi danes zvečer v restavraciji pri „Levuu (Marije Terezije cesta) društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Najnovejše novice. Milijonar Morgan, najstarejši član ameriškega senata, je umrl v Washiug-tonu 82 let star. — Vesti o Ivanu Orthu ne verujejo njegovi sorodniki, temuČ so trdno prepričani, da je že davno mrtev. — Pruski naučni minister Stud t odstopi v najkrajšem času. Naslednik mu bo državni tajnik Sy- do w. — Dunajska dvorna opera ne dobi za ravnatelja Mottla iz Monakovega, ki je sklenil z mona-kovskim dvornim gledališčem novo pogodbo. — Predsednik državnega sodišča dr. Unger gre kmalu v pokoj. Naslednik mu bo justiČni minister dr. Klein. — Cesar pride v IŠl dne 28. junija. — Svojega očeta je ustrelil v Gassnitzu na nemškem Češkem kmet (j lasi. — Stoletni rojstni dan Garibaldija dne 4. julija t. 1. je proglasil senat za narodni praznik. — Zakonske zveze med švedskim in ruskim dvorom. Švedski princ Viljem, 231etni sin švedskega prestolonaslednika, je prišel v Petrograd, da se baje zaroči s 171etno hčerjo Marijo velikega kneza Pavla. Princezinja Marija slovi za prvo lepotico na ruskem dvoru. Telefonska in Brzojavno poročilo Praga 18 junija. „Naredni Listy" razpravljajo v posebnem članku o predsedniškem vprašanju v parlamentu in naglašaj:\ da so slovenski klerikalci bolj zavzeti za kandidaturo nemškega krščanskega so-cialca dr. Weisskirchnerj a, kakor za kakšnega drugega slovanskega kandidata Glede »Jugoslovanskega klub:" pravijo, da jenjega ustanovitev odvisna od nastopa dalmatinskih poslancev. V slučaju, da bi bilo nemogoče ustanoviti edinstven jugoslovanski klub, bodo hrva ški poslanci z obema Srboma in z naprednimi slovenskimi poslanci osnovali svoj posebni klub Ptuj 13 junija. Učiteljsko društvo za ptujski okraj pjzivlja vsa naredna društva in županstva, da 17. t. m brzojavno pošljejo parlamentu svoje zahteve glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Narod brez popolnega šolstva je d*m za bodočnost Dunaj 13. junija. Tigovmski minister dr F o i* t odpotuje te dni v Budimpešto, kjer ima važno ko» farenco z ogrskim trgovinskim ministrom Kossuthom Dunaj 13. junija. Avstrijski ministri so se danes ponoči vrnili iz Budimpešte. Prihodnja pogajanja se bodo vršila na Dunaju in sicer se prično že v najkrajšem času. Dunaj 13. junija Cesar je danes sprejel ■■■ posebni avdijenci črnogorskega kneza N i k o 1 o. Kn*z je danes povabljen na dvorni diner. Dunaj 13. junija. »Pol. korespondenci" poročajo iz Petrc-grada, da je razpustitev dume neizogibna. Pričakovati je vsak dan, da jo vlada razpusti. Budimpešta 13 junija. V političnih krogih se govor:, da je naučni minister Apponyi predložil cesarju v imenovanje za škofa v Djakovu upravitelja škofije dr. Dvoršaka Hrvaški poslanci baje s tem predlogom niso zadovoljni, ker jim je Dvoršak prakle-rikalen, in se zavzemajo za imenovanje dr. Bauerja, ki je dokaj liberalnega mišljenja. Budimpešta 13. junija. Imunitetni odsek je sklenil pričeti v zadevi poslanca Vajde preiskavo. Za referenta o tej aferi je bil izvoljen posl. L. Hedervary. Pariz 13. junija. Včeraj so odpotovali v Hag Bourgeois in drugi francoski delegati, ruski poslanik Nelidov in ameriški delegat P ort er na haško mirovno konferenco. Madrid 13. junija. Včeraj je sodišče razpravljalo o poskušenem atentatu na kralja Alfonza. Obtoženci Machens, Arrain Mata so obsojeni v 91etno ječo, drugi so bili oproščeni. in tekoče belo in nežno. Meteorologltno porodio. ■^!Hti» r-»d morjem 0« 9 HređnH »raoni Ua* 736 0 mm juni t H opuo-▼anja stanje barometra ▼ mm 9 ^ a. > a « Vetrovi Nebo 12 9. 734 5 si. jug. jasno 13 7. ti. 733 7 17 a 8l. svzh jasno J. pop. 733 2 26*7 p. m. jzah. del. jasno Srednja t.'.-»rajanj a temperatura: 22 0° nor- male: 174°. PadaviD» v mm U0 Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne, prerane smrti našega ljubljenega in nepozabnega sina, oziroma brata, gospoda 1968 Jvana jttajdtča izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Iskreno se zahvaljujemo č. duhovščini, čč. oo. frančiškanom in vsem darovalcem krasnih vencev, posebno pa se zahvaljujemo slavnim kamniškim društvom, ki so tako mnogoštevilno spremljali blagega pokojnika na zadnji poti: si. »Narodni Čitalnici", 1. slov. pev. društvu „Liria za ginljivo petje; telovadnemu društvu 5Sokol", Mestni godbi, gg. članom trg. društva, Prostovoljnega gasilnega društva, gg. uradnikom in cenj. meščanom; posebej izrekamo prisrčno zahvalo še vsem onim, ki so nepozabnega pokojnika spremljali v obilnem številu od hiše žalosti na Vini do preranega groba na kamniško pokopališče. Vsem in vsakemu posebej naša najsrčnejša zahvala. Na Viru, 8. junija 1907. Žalujoča rodbina Hajditeva. Kolo še dobro ohranjeno, s prostim tekom, poceni proda 1970 1 SEBE NI K, Spodnja Šiška Knezove ulice št. 220. V Malnicu na Zgornjem Koroškem se odda dobro idoča 1924 3 pekarija ki se nahaja na najboljšem kraja. Naslov: Agnes Noisternig, pošta Mallnitz, Zgorno Koroško. Dvorski trs H. 3 pod „Narodno kavarno". Od 9. junija do 15. junija 1907: Arizona iz življenja poldiojlh Indijancev. Veo «s 1 i k 01 1«: i ta pomočnikov sprejme takoj sobni slikar IVAN INNOCENTE v Pustojai. T 8*8 3 Najgotovejše bi najboljše sredstvo proti želodčnim boleznim in motenju probavljanje Je obće priljubljena ln znana sol za želodec lekarnarja Jul. Schaumanna v Stockerau. Dosedaj nedosežena v svojem točnem in zanesljivem učinku ; staro izkušeno dieteticno sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj pre-obilo zeiodčno kislino in je nepre segljiva v vzdrževanju in urejevanju dobre prebavljivosti. Dobi se v vseh renomiranih lekarnah avstro-ogrske monarhije. Cena 1 škatlje K 1'50. Pošilja se po pošti, če se vzame najmanj 2 škatiji, »20—12 proti povzetju. Glavno skladišče: Deželna lekarna Julija Schaumanna, Stockerau prt Dunaju. Za pekovsko obrt se išče mlad, krepak u n iz dobre rodbine. 1969—1 Naslov: 8. Karnberger, pek. mojster v Celovcu. Mlad, oženjen vrtnar vešč slovenskega in nemškega jezika, kateremu se obenem poveri tudi oskrb ništvo hiše, se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme na neko posestvo na deželi v stalno službo. 1971 — 1 Ponudbe naj se pošiljajo na upravu. „SIov. Naroda" pod „ vrtnar". Iz proste roke se proda krasno posestvo obstoječe iz dveh hiš, katerih ena se da poljubno razdeliti, gospodarskega poslopja, krasnega in velikega sadnega vrta, njiv in lepega senčnatega dvorišča. Posestvo je oddaljeno 10 minut od kolodvora, ter je pripravno za kakega podjetnega poljedelca ali penzijo-nista, posebno pa za podjetnika, ker je poleg vodna moč. Plačilni pogoji so jako ugodni. i914 - 3 Več se izve pri lastniku F. Fle-rinu, trgovcu v Domžalah. Sedlarskega pomočnika veščega tudi lakirarstva, sprejme takoj ir<3j i Anton Brenčič sedlar in lakirar, Tolmin, Goriško. Popolnoma novo ielezje, kakor tndi mecesnovo vodno kolo z železnimi lopatami za kompletno vodno žago potem 2 bydravlična ovna, 2 sesalni, vsakovrstna kolesa za jermena, kolesa z zobmi, se dobe po zelo nizki ceni pri 1927—3 Ivanu Lenardu v Rajhenburgu na Štajerskem. Nad 30 let obstoječa, živahna In večjega obsega trgovina V zvezi z gostilno ua Gorenjskem, se da za več let v najem. Na razpo lago je prodajalna z večjimi skladišči. Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori. Pri hiši je vrt, gospodarsko pi slopje, hlev itd. Potrebuje se 5000 kron kapitala. 1952-2 Pojasnila daje društvo „Merkur" v Ljubljani. GLASBA "T^aaumanBfc. jttuzika » c « o j o k cajpopul. koračnica z besedilom 3fliir**"JP Fr. Kmocha. Piano 1 K, orkester 3 K. vojaška godba 2 K 50 vin., tamburaški zbori 2 K 50 vin., gosli solo 40 vin., dvoje gosli 60 vin., gosli in piano 1 K 40 vin., citre 80 vin. 9W t « O tisoč- Vsakemu komadu te koračnice je nova koračnica Fr. Jfmocha ja piar.c cccc.rcr- zastonj "^njg priiojc-.cz. P Sijajen uspeh je dosegel salonski album edicije M. U. Cena K 1*80. vsebina: 1. Ascher, Croyez-rnoiI Melodija. 2. Ascher, oanse idaiouse. Kaprica. 3. Baderzevvska, Molitev device. 4. Egghard Mon B jou 5. Egghard, Emma. Valse elegante. 6. Fararger, L'adieu Nocturno. 7. Ketterer, Valse des fleurs. 8. Ketterer, Srebrne ribice. 9. Lefeburv We!yf Samostanski zvonovi. 10. Oesten, vožnja na saneh. 11. Oesten, Planinski zvončki. 12. Richards, V tujini Romanca. 13. Richards, Samostanska kapelica 14. Wol1enhaupt, Feu Follet. Eleg. vez. K 3a80. 1966-1 Seznami zasloni. Če se znesek vnaprej pošlje, pošilja zastonj trgovina muzikalij, velika izbira, zaloga klavirjev Hojmir Urbanek, Praga Jungmannova it. 14. PT Palača Hlavka. ~ J50 hit. dobrega belega 80 proda takoj ceno in vzorci se dobe osebno ali pismeno od Janeza Ogorele, župana v Rigoncib prt Brežicah. 1936-2 1366 2 enega vajenca sprejme takoj v trajno delo Leop. Lebar, kleparski mojster na Bledu. (Gor.) Hotel „pri Muliću" v Ii|nbl|snl. V četrtek 13., v petek 14., v soboto 15 ia v nedeljo, dne 16. junija teli slamnati vdovci na potovanju. \awt4B\ IJent umetniki t Miri Hopinnnn dunaiska Pevka Pesmi iilll ilsllllUIlll, iz Ronach. konkurence. FPOrill firtPtnOf groteskni komik, bivši rrtUy UUrillU, član Nemškega gledališča v Monakovem. Rudolf Bacher, Zgorelca, Reichshallen- theater. Brat in sestra Marlitt, T?%£- nega gledališča v Curihu. Doni Dfflll bumorist in plesni komik od rCjll rUlilf Bristoia v Levovu. Polil! Marlitt, pevec in im- Rudolt Peschke, n?sptelnik in kompo- Moderen, kom, decenten program. Začetek ob 8. mi. Vstopnina 80 vin. NB. Po predstavi prosta zabava a la Maxim, h kateri se vljudno vabi. 1960 2 Ravnateljstvo Bacher-Gartner. Spretnega kllucavničarja vajenega vseh popravil predilnitkih strojev, »sce predilnica v Preboldu pri Celju. 1949-55 večje Število tesarjev sprejema proti dobremu plačilu Ivan Zakotnikf tesarski mojster, Donaiska centa ftt. 40. 1666—12 Dobro ohranjena m v/ 8 stauovanji v LJubljani s čisto letno najemščiuo K 2700 se odda pod up( d-nimi pogoji. — Vprašanja pod „Na- jemninska hiša 3555". 1823 iUče se 19G4 2 stanovanje 8 3—4 sobami in pritiklinami v novejši hiši, v novem delu mesta, Frančiškansko predmestje, za takoj ali vsaj dO 1. avgusta. — Ponudoe na upr. „siov. Nar.a pod „stanovanje" U nedeljo, dne 16. junija ob treh popoldne se bo v črni vasi & t. 6 oddalo približno 20 oralov Mm in sicer prva in druga košnja v manjših in večjih kosih proti takoj" šnjemu plačilu. 1957 s Razna hišna oprava kakor omara za obešanje omara za polaganje obleke, omara s predalnik kuhinjska kredenca, miza, obešalo, zofa, nočna omarica, tridelni modroc, 2 pljuvainika kopalna banja se preda na Rimski cesti št. 10 v Ljubljani, II nadstr. desno. Ogleda se lahko od 10. dop. do 1. pop. ravnotara. 1944—2 Jfotei Uega-Spod. Šiška. Slavnemu p. n. občinstvu si usojam sporočiti, da sem poskrbel za svoje cenjene goste If I it 111 ¥ ki j'm Je vedno ua razpolago. H1U UI r§ Ob nedeljah in praznikih je —— poskrbljeno za igralca. Priporočam opetovano svoja izborna bi-zeljska in istrska vina ter priznano naj finejse vedno sveže mengeško pivo, kakor tudi priznano dobro kuhinjo. Z velespoŠtovanjem vdani Anton Maver, hotelir. Obenem si usojam naznanjati, da imam v tem h telu večje število sob za letoviščarje ki jih oddam za primerno ceno. Eno izmed sob pa želim zameriti s primerno sobo v kakem obmorskem kraju, kamor želim poslati svojo obitelj. 1938—2 1 AbtJSm MiiinMji lute Ur- ■ nM0ft P« ■^rMBHMČHffl kMW«M0* mpmm ^m»^^ *Mmmmy ^m ^m^ w *^m* m m m m vff^f nt i% # zivir^vilnii b a * k a V t|L - - - m Pm vnnlkonti dmgn vnajomna zavarovalnica na^e države ■ MManjlNiHrt m fptiM. Dovode m m%bi1km MitM po4»m* t mio