Poštnina plačana v gotovini Stev. IX. Posamezna štev. Din 1,—• Leto XIX. Upravoištvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ca (nzemstro: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno Je Dla; ta Ufr zematro razen »raerlket četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla; (merika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrnlnlee r LJnbljanl, it 10.111. Preskrbite gorjancem kruha! Pomlad prihaja v deželo in z njo vprašanje. kako pomagati najbednejšemu in žal prav številnemu delu našega kmečkega prebivalstva — gorjancem. Dokler je bilo še kaj lesa in je imel ta tudi vedno odjemalce in primerno ceno in se je moglo vsako leto nekaj iztržiti za repe iz hleva, je mogel gorjanec z izkupičkom od lesa in ž vine dokupiti nekaj žita in masti, ki ju ni mogel dobiti iz svojega obrata. Toda že v teh »dobrih starih časih« je bilo življenje naših gorjancev težavno. Danes sta povsem odrekla oba glavna vira za življenje gorjancev in trka na vrata neizbežen glad. Prastare in zato izrojene žitne sorte ne morejo dati dovolj pridelkov. k>i so v teh krajih po vrhu tega še izpostavljeni toči. Tudi v drugih državah prede huda gorjancem. Zlasti v Avstriji, kier se prav resno brigajo za te bedulke. Tako je na primer Kmetijska družba 2a Štajersko v Gradcu pravkar brezplačno razdelila med 8000 gorjancev prvovrsten semenski krompir. Pri tem sta jo vodili dve misli: preskrbeti gorjance z dobrim nadomestkom za žito in jim pomagati obenem, da bedo megli s krompirjem zrediti tudi potrebne svuije zu mast. Notranji minister je pred kratkimi izdal naredbo o zbiranju prostovoljnih prispevkov-Ped tem se ra-zume vsako javno zbiranje prispevkov v denarju ali blagu, namenjeno v dobrodelne ali društvene svrhe kakor tudi vsako javno zbiranje prispevkov in miloščine za omiljenje gospodarske stiske in bede (pro-sjačenje). Javno zbiranje prostovoljnih prispevkov je dovcljeno samo po odobritvi pristojnega oblastva splošne uprave. Brez posebne odobritve je dovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov po cerkvah in molilnicah priznanih veroizpovedi v verske dobrodelne svrhe kakor budi javno zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki jih zbirajo društva," pooblaščena v to s posebnim zakonom- Ta društva pa, morajo poprej prijaviti zbiranje pristojnemu oblastvu splošne uprave. Dovoljenje za prosja.čenje se bo dajalo poedincem samo izjemno in omejeno bo navadno na domačo občino; le v izjemnih primerih bo dovoljeno prosjačenje tudi na področju sreza ali baho. vine. Zaradi tatvine, sleparstva in poneverbe kaznovani, dalje postopači in pijanci kakor Nekaj važnih Na seji narodne skupščine ob zaključku proračunske razprave je večina odobrila k finančnemu zakonu večje število amandmanov (iz-preminjevalnih dopolnil) izmed katerih jih nekai navajamo: Da ne bo kakšen papirnat strokovnjak vihal svojega vsevednega nosu, ceš, da so to le prazni poizkusi, pripominjamo, da je izvedla štajerska Kmetijska družba pred tem korakom večletne poizkuse, ki so se odlično obnesli. Beda naših gorjancev je še hujša kakor tovarišev onkraj meje, podnebne in talne prilike za gojitev krompirja pa so po na-?ih hribih dosti ugodnejše Sod mo zato, da ravnamo prav, če epozobansko upravo kakor tudi vse naše strokovne kmetijske organizacije, naj sledijo zgledu sosedne kmetijske ustanove in nemudno ukrenejo potrebno, da dobijo še to pomlad naši gorjanci seme za novodobni kruh - krompir. Opozorili bi pri tem še na eno važno okol-nost, in sicer na to, da bi ne bilo treba pri tej akciji nikomur ničesar žrtvovati, da ne bo izgovorov zaradi denarja. Semenski krompir bi se naj gorjancem samo posodil do jeseni. Ko bi ga na jesen vrnili, bi imeli na razpolago v tem gorjanskem krompirju izboljšano semensko b'ago. Znano dejstvo je namreč, da krompir iz višjih leg daje v dolini obilne pridelke. Naša pomoč gorjancem bi tako prinašala vsako leto obilno povračilo vsemu našemu kmetijstvu. tudj eni, o katerih se domneva, da bi prosjačenje zlorabili v kaznive svrhe, po obstoječih predpisih ne morejo dobiti dovoljenja za prosjačenje. Dovoljen je mora biti opremljeno s fotografijo dotičnega, ki ima pravico zbiranja prostovoljnih prispevkov. Prestopki proti določbam te naredbe se kaznujejo z denarno globo 10 do 500 Din v korist državne blagajne, v primeru neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 10 dni- Naši pedežeteni bi bili Zadovoljni, če bi se s temi predpisi cdkrižali postepačev, ki si včasih kar kljuke podajajo. Samo bo to uredbo težavno izvajati, ker je med berači vse preveč drznih postepačev, ki bedo z grožnjami še dalje izsiljevali milodare. Takih izsiljevalcev si tudi skero nihče ne upa javiti orožnikom, ker se boji maščevanja- Poleg gernje uredbe bi bila umestna tudi uredbjj, ki bi odpravljala krešnjarstvo s takim blagom, ki ga dobiš v trgovini. Saj ti krešnjarji iz Bosne in Dalmacije naposled niso nič drugega kakor berači v lepši obliki. amandmanov Splošna pooblastila Finančni zakon vsebuje pooblastilo vladi, da lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo v svrho ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi in v svtiho pospeševanja gospo- darske delavnosti. Obnovljeno je tudi pooblastilo vladi, da lahko izda uredbe z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o tisku, društvenega zakona in zakona o vplutvah poslancev v narodno skupščino, vendar pa v soglasju s posebnima odboroma narodnega predstavmšt-va. Nove točilne takse Določbe taksne tarife št. 62. zakona o taksah se izpremene in se glase: 1. Za točililo pravico na drobno in debelo se plača na račun točilne takse: a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osjeku, Sarajevu, Splitu, Suboticj, Skoplju, Nišu in Si-beniku za vsakega pol leta po določenih ka-tegori.ah po 1500, 1000, 750, 500, 300 in 200 Din, b) v krajih nad 15.000 prebivalcev za vsakega pol leta po kategorijah 1000, 750, 500, 300, 200 in 150 Din, c) v krajih, ki imajo do 15-000 prebivalcev za vsakega pel leta po kategorijah 750, 500, 300. 200 150 in 100 Din, č) v krajih, ki imajo do 2000 prebivalcev za vsakega pol leta po kategoriiah 500, 300. 200. 150, 100 in 50 Din. Banovinska trošarina na vino in žganje Finančni minister se pooblašča, da lahko po predlogu posameznih banovin odobrava za področje dotične banovine, uvedbo banovinske trošarine na vino in žganje, ki pa se pia-čue šele takrat, ko se blago stavi v promet in rabo. Trošarino plača oseba, ki vino, od-nosno žganje, kupi od pridelovalca ali ga dobi na kaki drugi osnovi. Banovinske trošarine ne plačajo pridelovale; za ono količino, ki jo potrebujejo za domačo potrebo. Za vsako odraslo osebo družine in služinčadi se računa za lastno potrebo 100 1 na leto, ako gre za največ 8 oseb. za vsako nadaljnjo odraslo osebo pa po 50 litrov letno. Pridelovalci žganja ne plačajo banovinske trošarine na žganje za domačo potrebo, pri čemer se računa na vsako osebo, staro nad 18 let. letno po 25 hekto-litrskih stopinj za preko pet oseb pa 50 hek-tplitrskih stopinj letno. Osebe ki proizvajajo žganje iz sirovin lastnega pridelka in se ne bavijo s trgovino ali prodajo žganja, ne plačajo banovinske trošarine na vino ali žganje za lastno porabo. Finančni minister bo s posebnim pravilnikom predpisal podrobnejše določbe in način pob ranja banovinske trošarine. Učiteljske stanarine Dolžnost plačevanja vseh stvarnih potreb za vzdrževanje osnovnih šol in za stanarine učiteljem se prenese od pristojnih šolskih občin na banovine. O tem bo izdana še posebna uredba. Ta pa se ne nanaša na mestne občine. Nova porazdelitev občin in srezov Notranji minister se pooblašča, da v roku šestih mesecev predpiše uredbo z zakonsko močjo o spremembi področja mej in sedežev posameznih srezov. Notranji minister se pooblašča, da v roku šestih mcsecev izda uredbo, po kateri lahko v dobi šestih mesecev po uveljavljenju tega zakona izpremeni meje in sestavo občin, ustanavlja nove občine, izvede novo sesta- 5 freditevzbiranja prostovoljnih prispevkov in prosjačenja ..DOMOVINA« št. 12 ■ Stran 2 == vo, izloči posamezne kraje iz ene in dodeli dirugim občinam. Po tej uredbi se lahko osnujejo tudi občine, ki bodo imele manj kot 3000 prebivalcev, kakor določa zakon o ob-Č nah. Mnogo smo že poročali o tem, kako vodijo hrvatski kmetje borbo za dvig cene goveji živini. Ker se pa med podeže-lani ne opaža zmerom soglasje, ki je v takih primerih za dosego uspeha potrebno, prihaja često tudi do prepirov med kmeti samimi in nakupovalci živine.« Hud opomin prekupčevalcem je bil dogodek, ki se je pripetil na sejmu v Ivaničgradu. Neki kmet in prekupčevalec sta se pogodila za tele. ne da bi ga pretehtala. Tik pred zaključkom kupč'je pa so nastopih' zastopniki Kmečke Ivan Slivnik: 17 Usodna idODii Beatrika je spet zavzdihnila. »Viktor mi ugaja mnogo bolj. Elegantnejši je in finejši; nerada bi se ga odrekla kar tako — za čast. da se smem imenovati gospa Zitko-va.« Gospa Sib la je skomignila z rameni. »Viktor je res fina prikazen. A ni ti ga treba bili žal: ob tako zanimivem možu obledi najlepša žena in ne pride dovolj do veljave. V Zitku boš imela vsaj učinkovito ozadje.« Beatrika je uvidela vse to, al« vendar je bila kaj nezadovoljna. »Pamet je prva, ma ma: to se ve, da Zitka ne bom odbjala Viktorja pa kljub temu ne opustim povsem. Morda se mi vendar posreči obnoviti čuv-stvo. ki je že poganjalo v njegovem srcu To hočem in moram doseči. Morda poizkusim sedaj z ljubosumnostjo Na veselici bom na vso moč koketirala z Zitkom. Tako ubijem dve muhi na mah.« Gospa Sibla je odobrila ta bojni načrt. Nato ie začela Beatrika tožiti Janka, kako io je oviral, da se ni mogla pridružiti Romani in Viktorju na obhodu po tovarni. »Sploh je postal neznosen paglavec; jez: me, kjer me le more. Njegov najnovejši trik je ta. da se dela naravnost zaljubljenega v Romano. Ali še nisi opazila? Streže ji in dobrlka se ji, kakor ve in zr.a. Tega prej ni bilo.« Gospa Sibila se je zasmejala. Do prihodnjih rednih občinskih volitev se lahko volitve po členu 31. zakona o občinah s pristankom notranjega ministra izvedejo v roku šestih mesecev po razpustu občinskega odbora. sloge in ugotovili, da je oena prenizka. Iz prepira je nastal prenep, v paterem je prekupčevalec navalil na kmeta in na enega izmed zastopnikov Kmečke sloge. Tega je obdelal tudi z nožem tako hudo, da je za poškodbami umrl. Kmetje so tedaj planili na prekupčevalca in so orožniki, ki so prekupčevalca aretirali, komaj porriirili razjarjeno množico. Ta dogodek je na prekupčevalce tako vplival, da so se skoro do zadnjega umaknili s sejma. Imel pa bo dogodek gotovo svoj »Morda ji hoče izvabti višjo razpoložni-no. A dvomim, da bi imel kaj uspeha s fem.« »Jaz tudi. Prav za prav pa ne verjamem, da bi goji tako preproste namene. Veš. s kakšnimi načrti se ukvarja zdaj? Danes mi je povedal.« »Nu?« »Sklenil je, da.ne bo studrail prava, ampak kemijo.« »Kemijo? Nezmisel! Saj vendar ve mojo željo, da naj 9tudira pravo.« »Mislim, da se zanjo ne meni bogvekaj. Pravil mi je, da ga hoče Romana po dovršenih študijah nastaviti v tovarni, in da postane kasneje vodja kemičnega oddelka. Zdi se, da ima obsežne načrte o povečanju tovarne.« Gospa Sibila se je zamislila. »•Nu, prav za prav bi ta njegova misel ne bila baš neumna. Kdo ve, kaj fant namerava Koristno bo (• i'oh kai voliva nanjo. V ; internem trenutku bi se dalo to izrabiti.« »Nikar ne misli, da' stori Janko nama na ljubo le najmanjšo stvar. On skrbi zase, za nikogar drugega ne « »Dobro, pa naj. Tako bom vsaj rešena brige zanj.« Drugi dan je povedal Viktor pri obedu, da mora konec tedna odpotovati za dva dni. potem pa se zopet vrne. Beatrika je prisluhnila. Zvedavo ga je pogledala, odgovorila, pa le par obžalovalmh besed. »Naše veselice se pač že udeležiš?« je vprašala gospa Sibila. »Vsekakor«, je odgovoril on. vpliv tudi na ostale sejme in trge. Prekupčevalci si najbrž ne bodo več upali tako izkoriščati živinorejcev. Istega dne je posebno odposlanstvo zastopnikov Kmečke sloge posetilo v Zagrebu načelnika mestnih uradov. Erberja in mu predložilo resolucijo, v kateri zahteva, naj občina pozove na razgovor o novih pravilih za trgovanje z živino tudi kmete kot stan. Občina je tej njihovi zahtevi ugodila. Dalje bodo kmetje izkušali doseči, da bodo morali nakupovalci živine imeti posebne obrtne liste in da se bo vršilo strožje nadzorovanje nad uvozom mesa v Zagreb. Politični pregled Narodna skupščina je prejšnji teden spre jela državni proračun za 1. 1936/37., ki je prišel zdaj v razpravo še v senatu. Proračunska razprava v senati se je začela v ponedeljek in je finančni odbor senata splošno razpravo tudi ta dan končal. Po« drobna razprava v finančnem odboru sena« ta se je začela v torek. Ko bo končana, se sestane k razpravi celotni senat. Vkorakanje nemškega vojaštva v poren* ski pas, ki bi po lokarnski pogodbi ne smel imeti vojaštva, je zelo poostril že tako napeti politični položaj v Evropi Na francoske proteste zaradi kršenja Io* karnske pogodbe je nemški državni lonce« lar Hitler ponujal pogodbo o nenapadan:u za 25 let in izjavljal, da ie Nemčija storla ta korak le zaradi tega. ker zahteva enako« pravnost z drugimi državami in ker imatra rusk^francosl-o pogodbo zs> nanerieno pro« ti e-bi Zasedla na da ie le svoje ozemlie in da nim^ n:kakib n^nada^h namenov. Na povabilo sveta Prušt-va narodov, ki zaseda v Londonu, ie Nemčiia izlnvila, da pride nemSko odposlanstvo v Londor in se bo v svetu Društva narodov udeleževalo razprav o francoski in belgiiski pri« tožbi. V Londonu smatrajo, da se je s tem položaj znatno izboljšal, in menijo, da ie prišlo med Francijo in Nemčiio že do zbli« žania. čenrav le neznatnega. Sle? ko prej Romana je' molčala. Srce se ji je bolestno skrčilo, ko je omenil potovanje, zakai mislila je, da se hoče le izlepa spraviti odtod. Ko pa je rekel, da pride gotovo na veselico. se je na tihem oddehnila. Viktor je zopet prav živahno govoril z njo; in preden se je poslovil, je dejal, tako da ga ostali niso slišali: »Ali boste hudi, če pridem rutri zopet v tovarno? Glava mi je polna vsakovrstn h načrtov; zaito bi si hotel še enkrat natanko ogledati veliki laboratorij.« Z mirmo prijaznostjo je sklonila glavo. »Pridite, kadar vam drago, gospod inže-njer.« »Rad bi se tudi pomenil z vami o tem in onem,« je povzeL »Najdete me v mojem zasebnem kontor-ju« je rekla Romana. Drugi dan se je Viktor res odpeljal v tovarno Kradoma je odšel iz hiše ter najel spotoma .zvoščka. Samo Kaluta-Baj je vedel, kam se je odpravil gospodar. A njemu je bil naročil Viktor strogo molčanje. Beatrika se je dolgočasila v svojem salonu iin tuhtala, kaj bi bilo neki moglo zakriviti Viktorjevo izpremembo. Drugače se ji je izneveril le redko za kako minuto, zdaj pa ga je videvala jedva še pri obedh. To jo je silno jezilo. Spričo tega ogibanja ;e bilo škoda misliti na zavzetje izgubljene postojanke. Zdaj je sedel — tako je menila ona — spet sam v svoji sobi, namestu da bi ji drtigoval. In to naj bi trpeli kar tako? Ne! Sai gre lahko tudli ona k njemu. Lapa reč, Zagotovilo o pravični razdelitvi dobav premoga železnicam je vrnilo v Trbovlje odposlan- „ , ....... Te dni se je vrnilo v Trbovlje odposlanstvo naših rudarjev, ki je v Beogradu na odločilnih mestih posredovalo zaradi dobav premoga državnim železnicam slovenskih premogovnikov. Rudarji so v Beogradu po-setili prometnega ministra g. dr. Spaha, ministra za gozdove in rudnike g. Jankoviča, ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Cvetkoviča in oba slovenska ministra gg. dr. Korošca in dr. Kreka. Zastopniki rudarjev so ministrom obrazložili težavno stanje slovenskih premogovnikov, ki je nastopilo zaradi znižanja dobavnih količin in cen premoga za državne železnice. Zadnja leta so rudarji poleti delali komaj po 11 do 12 dni na mesec in če bi se dosedanje količine še nadalje zniževale, bi postale razmere v premogovnikih nevzdržne. Letos se je število šihtov zaradi mile zime močno skrčilo že zdaj na pomlad. Rudarsko zastopstvo je dobilo od ministrov zagotovilo, da bodo upravičene želje slovenskih rudarjev pri novi razdelitvi dobav premoga za prihodnje proračunsko leto upoštevane. Prihodnje dni se bodo začela med zastopniki zasebnih premogovnikov in upravo državnih železnic pogajanja za sklenitev nove pogodbe glede dobave premoga državnim železnicam. Spričo obljub gg. ministrov kaže, da se je vlada vendarle odločila izvršiti korenito preosnovo načina, po katerem so se doslej razdeljevale dobavne količine državnim železnicam. Ta niih. ki je bil vseskozi krivičen, je dolga leta vznemirjal naše ubogo premogovniško delavstvo, ki je bilo zaradi skrčenega obratovanja premogovnikov že tako hudo prizadeto, pa je živelo v neprestani bojazni, da izgubi še ta košček kruha. Huda borba za pravične cene živini na Hrvatskem Brez truda — brez jeze — in veliko hitreje kakor po navadi je bilo oprano perilo. Ko ravna večje kose perila, ki se jih je prej mati tako bala prati, se ji srce kar smeje: brez vsakega truda so bili beli kakor sneg! Ampak zdaj je tudi vzela za pranje Schichtov Radion,s katerim seda tako preprosto prati: raztopi Radion najprej v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato izperi perilo najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. Schicht RADION Centov RA pere sam' -" m pa Francija zahteva, da se Nemčija postavi pred haaško razsodišče, ki bo po francoski sodbi odločilo, da mora nemško vojaštvo spet zapustiti Porenje. Nato šele bi se za« čeli pogajanja z Nemčijo na osnovi HU tlerjevih predlogov. Francija predlaga tudi posebno varnostno pogodbo med Francijo, Anglijo in Belgijo proti Nemčiji. Če Nem» čija na vse to ne pristane, zahteva Fran* cija proti njej sankcije. Belgija in Anglija sta za takojšnja pogajanja z Nemčijo Po italijanskih vesteh iz Abesinije ni bilo zadnje dni ne na eritrejskem ne na somalskem bojišču nikakih izprememb. Abesinska poročila" pravijo, da so bile ita« lijanske vesti o velikih zmagah zelo pre« tirane. Po istih vesteh so Italijani v zadnjih dneh ponovno poizkušali obkoliti Abesince pri Mali Sefari, a niso dosegli nikakih uspeš hov. V tigrejski deželi napredujejo abesin* ski oddelki vzdolž reke Takaze. Abesinski da ne bi smela nečakinja posetiti svojega strica v njegovij sobi! Skočila je na noge in krenila gori. Pred Viktorjevo sobo je stal Kaluta, vzravnan in križem rok kakor po navadi. »Prijavite me svojemu gospodu, Kaluta,« je velela z ostrim, ukazujoči™ glasom. »Govoriti hočep Kaluta se nfi genil. »Sahib je odšel,« je rekel mirno. »Kam?« je vprašala ona neprijetno izne-nadena. »To mora miss sahib sama vprašate mojega sahiba.« Vrgla je glavo nazaj. »A jaz hočem, da mi vi poveste.« Indijec je stal kakor kip. »Kaluta molči,« Je dejal ponosno in mirno, vedela je iz lastne izkušnje, da je pri Kaluti vse zaman, če sam noče. Pač pa »o je navdala misel, da Viktorja ni dama, ■ nenadoma z vročo željo, da bi se vtihotapila v la. Morda bi se ji posrečilo iztekniti skrivnostno pismo ali kak drugi podatek, ki bi Ja odkril vzrok njegovega čudnega vedenja Toda kako naj pride sama in neopažena v njegovo sobo? Nesrečni Kaluta-Baj je stal pred vrati skoro noč iin dan kakor straža. On je ne bi pustil niti za hip izpred oči. Ze večkrat je bila poizkusila ukaniti njegovo pozornost, a vselej z enakim neuspehom. Hotela ga je poslati kam s kakim naročilom. Toda Kaluta se ni genil. »Kaluta ostane,« je izjavil neomajno. Srdito je blisrtila vanj z očmi. »A če vam ukažem, da idite!« Indijec je mirno ostal na mestu m zviso- cesar je poveril rasu Ebadi nalogo, da pre* osnuje razbito vojsko rasa Mulugete. Raz,en tega so Abesinci sestavili novo armado, ki ji bo poveljeval cesar sam. DOPISI GORICA PRI PRAGERSKEM. (Smrtna kosa). Dne 10. t. m. smo spremil; k zadnjemu počitku komaj 34-letnegS Antona Dam-■ana. posestnike vega sina iz Sp. Gorice. Za vratna bolezen ga je strgaa iz naših vtst. Bil je zvest in marljiv član tukajšne gasilske čete od njene ustanovitve. Kako je bil priljubljen med prebivalstvom, je jasno pri- ' čal njiegov pogreb, ki so se ga udeležili ljudje od blizu in daleč. Poleg tukajšnje gasilske čete so ga spremljali na zadnji poti tudi gasilci iz Podove. Ob grobu se je od pokojnika poslovil g Celofiga Počivaj v miru. dra- ka pogledal nanjo. »Kaluta služii le svojemu sahibu. Miss sahib nima Kaluti ničesar ukazovati.« Beatrika je na tihem besnela, toda vedela je, da bi bilo bob v steno, če bi ga zato-žila Viktorju. Ze večkrat je bila poizkusila začrniti Indijca, ali Viktorjev običajni odgovor se je glasil: Kaluta ni navaden sluga, Beatrika. Služii mi le iz hvaležnosti, ker misli, da mi dolguje življenje. Rade volje bi storil zame tudi najtežje, ne da bi za-mrmral. Drugim pa on ne služi, in tudi jaz ga nočem siti, ker vem, da bi ga s tem snurtno užalil.« Beatrika je morala potemtakem opustiti svoj namen — ali pa — Oči so ji zdajci zletele po dolgem hodniku. Nenadoma jo je bila prešinila misel, kako bi prišla vendarle v Viktorjeve prostore, ne da bi ji mogel Indijec braniti. »Kdaj se vrne moj stric?« je osorno vprašala. »iNe pred solnčnim zaljodoni«, je odgovoril Kaluta iz dna svojega neomajnega rav-nedušja. Beatrika mu je naglo obrnila hrbet. Hitela je v pritličje, v zadnji konec hiše, kjer je bila kuhinja in drugi gospodarski prostori. Tam so viseli na posebni deski ključi praznih sob, med njimi tudi ključ praln ce. V tem prostoru so štabe visoke omare s hišnim perilom.Pralnica je stala tik Viktorjeve pisalne sobe in vrata med obema so bila samo zapahnjena. Ako je bil zapah teh vmesnih vrat v pralnici, je mogla priti iz n.ie brez težave v Viktorjevo sobo, ne da bi jo Kaluta zasačil. Beatrika je naglo poiskala ključ in se vr- gi Anton, materi, bratu in ostalim sorodnikom pa naše sožalje! KAMNIK. Ie dni je bil v Kamniku sejem. Kmetje so izvolili odbor, ki je določal cene živini. Te cene so bile povprečno za 1 do 1.50 Din višje od dosedanjih Nekateri prekupčevalci so hoteli delati zmedo, pa jih kmete niso hoteli poslušati, in jim sploh niso hoteli dati živine. KOSTANJEVICA. V brežiški bolnišnici je umrl g. Jože Hodnik, posestnik in podjetnik iz Orehovca pri Kostanjevici. Bil je marljiv in napreden gospodar in dobroten mož. Šele nad 40 let star je moral zapustiti svojo družino in svoje prijatelje. Blag mu spomin! — V nedeljo sta predavala v šoli šolski nadzornik g. Hrovat iz Krškega o sadjarstvu s posebnim ozirom na zatiranje sadnih škodljivcev in učitelj g. Burja o čebelarstvu s posebnim ozirom na izrejo matic. Predavatelja sta bila deležna obilnega priznanja in sta bila naprošena. da ponovno prideta nila nato počasi, dozdevno povsem ravnodušna na vrh. Ne i-.aneč se za Kaluto — nagel pogled jo je bil prepričal, da stoji Indijec na svojem mestu — je krenila proti pralnci, kakor bi imela tam opravka. Urno je odklenila vrata; preden jih je zaprla za seboj, je hitro še enkrat ustrelila z očrni po Kaluti. Stal je nepremično, iu zdelo se je, da je sploh ni opazil. Tiho je zaklenila za seboj, da ne bi mogel nihče vstopiti i« je zmotiti pri njenem delu. Nato je naglo skočila k vmesnim »*ra-tom in ugotovila v svojo radost in zmagoslavje, da je zapah na tej strani. Rahlo ga je odrinila in odprla viata. Brez glaisu so se obrnila v tečajih. V naslednjem trenutku je stala Beatrika sredi Viktorjeve pisalne sobe. Urno je smuknila k mizi. Na mizi je stala n;ena srka ter ji gledala naproti. Ali ona se ni zmenila zanjo.. Mislila je le na to, kako bi našla pismo — skrivnostno pismo, ki ga ie b;l Viktor prejel od neznane ženske in ki je po njenem mnenju zakrivalo njegovo čudno izpremembo. V svojo radost ie videla, da jo pustil Viktor ključe v kliučavmc Kaluta-Baj ji je bil povedal, da se ne vrn.e pred solnčnim zahodom. Imela ie totej časa več ko dovolj. Zunaj je straži! Kaluta in ni pusti! nikogar v sobo svojega gospoda, niti sam ni stopil vanjo, kadar Viktorja ni bile donna. Na delo tedaj! Odpirala je predal za predalom ter iskala pisem z žensko pisavo. Toda povsod je na-šia samo poslovne papirje, račune in kemične formule — nič takega, kar bi jo bilo zadovoljilo. predavat v Kostanjevico. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. — Prvi nastop so imeli v'nedeljo na odru Bučarjeve dvorane gasilci iz Dobrove pri Škocijanu z žaloigro »Grešne duše«, ki jo je spisal domači do-brovski pisatelj g. Leskovec. Igra je dobro zasnovana. Igralci so se lepo potrudili. — Gasilska četa zasluži vse priznanje in podporo, saj je Dobrova majhen kraj, kjer se društvo s težavo vzdržuje. MALA NEDELJA. Na Marijin praznik 25. t. m. ob 15. uri poj demo vsi od blizu in daleč v Društveni dom na materinsko p ros slavo. Krasna mladinska igra »Sirota Jeri* ca«, pevske točke, deklamacije. — Dramats ski odsek sokol ske čete pripravlja ljudsko dramo »Testament«, ki se bo uprizorila v nedeljo 3. maja, kar blagovolijo sosedna bratska društva uvaževati. MORAVČE Izjava. Ni me presenetil dopis v zadnji številni »Domoljuba« poo nas.o-vom »Se: Neveste prodajajo«, ker je bil spet poln zavijanja in nestvaren, pač pa me je presenetilo, da je bil brez podpisa. Ce pisec res ni tako boječ in če ima čisto vest, zakaj tega ni storil? Dokler tega ne stori, je zame zadeva končana, ker so anonimni dopisi osebnega značaja za" treznega človeka brez vrednosti. Pripravljen sem razčistiti in dognati krivdo ali nekrivdo le iz oči v cči, ker v nasprotnem primeru smatram napad za osebno žaljenje. Kot dobro vzgojenemu krščanskemu človeku morata bit: pravica in resnica nad vse. Dopisniku tud. priporočam, naj se pri prihodnjem morebitnem dopisu podpiše že zato, da ne bo toliko nepotrebnega in morebiti krivičnega sum. ničenja med Moravčani. K. K. ŠT. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Prejšnji četrtek je bil živinski sejem. Prignali so okrog 800, prodali pa okrog 150 glav živine. Kmetje so se natančno ravnali po določenih cenah in dosegli povišanje za dobro živino za več kakor 1 Din. VAČE PRI LITIJI. Na naših lepih Vačah, znanih po keltskih izkopaninah, ki se izkopavajo tu vsako leto pod vodstvom profesorja g. dr. Schmida, imamo kmetijsko nadaljevalno šolo, v katere okviru se vrše ob nedeljah tudi predavanja kmetijskih strokovnjakov za ostalo občinstvo. V začetku meseca je predaval g. Grčar Tit. šolski upravitelj z Barja o sadjarstvu in o živinoreji Ze je hotela vsa ozlovoljena opustiti iskanje. Preteknila ni bila samo še ozkega predalčka tam zadaj. Odprla ga je brez posebnega upa; sedaj pa ji je padlo oko na Istnico Urno je segla ponjo in jo razgrnila. Več pisem je ležalo v nji — pisava je bila oovsod ženska — da. prav tista lična, jasna pisava kakor nedavno na pismu, ki ga :e bti prinesla Viktorju. Beatrika je globoko zasopla. Ali je bila sedaj na pravi sledi? Vzela je eno izmed pisem in ga razprostrla. Njene oči so se mahoma razširile od strahu in strmenja. Nagovor se je glasil: »Moj dragi, ljubljeni mož!« Te besede so jo prešinile kakoT strela.. Strmela je nanje, kalkor ne bi mogla verjeti svojim lastnim očem. Njen obraz se je spa-čil. Kdo je biila ženska, ki je smela nagovarjati Viktorja s tem imenom? Potegnila si je z roko preko oči in čitala dalje: »Moj dragi, ljubljeni mož! Tri mesece je že, kar si daleč od mene in najine sladke male Marijice — tako daleč, daleč od naju dveh. In tvoja ženica in tvoje dete sta tako sama in hrepenita po tebi. Da ni otroka, te me bi bito pustila samega na pot. Iz čudesne dežele Indije sem dobila doslej šele dvoje tvojih pisem. Razdalja je pač prevelika, da bi mogla prihajati pošta tako naglo, kakor smo vajeni doma. In meni je tako hudo po tebi, ljubljeni mož. V duhu te gledam sredi dasi mi to ugaja pri tebi. vendar trepečem tisočerih nevarnosti: tako predrzen si, in zate in se bojim. Saj veš, da sem plašljivka; pogosto si me dražil zato. Prosim te, bodi V nedeljo 15. t. m. pa je predaval veterinarski svetnik g. Vari o prvi pomoči pri živini. Podal nam je mnogo prekoristnih nasvetov. Hvaležni smo tukajšnjemu učitelju g. Škafarju, ki vodi kmetijsko nadaljevalno šolo ter podaja našim fantom mnoge koristne nauke. Na pomlad se nam obeta še več koristnih predavanj. VUHRED. Dne 10. marca je bil v Vuhre-du živinski sejem. Prignanih je bilo preko 30 glav goveje živine in kupčija je bila prav živahna. V občini Vuhredu sta priznana dva živinska sejma, in sicer 10. marca na dan 40 mučenikov in 4. septembra na dan sv. Ro-zalije. Treba bi bilo, da se občina zavzame tudli za kramarski sejem in da se sejmišče bolje uredi. Kraj Vulined je po svoji naravni legi središče marenberšikega sodnega okraja in stoji tik ob železniški postaji Vu-hredu-Marenbergu in ob banovinskli cesti. Sejem bi uspeval še bolje, če bi se kdo brigal zanj. Korist bi imelo prebivalstvo in občina. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Kmečka samopomoč, je že na številnih sejmih dosegla prav lepe uspehe. Na sejmu v Št. Juriju ob južni železnici je odibor živinorejcev preprečil izkoriščanje kmetov. Le redki so šli na limance prekupčevalcev. Za kg žive teže so se dosegle nastopne cene: volom I. vrste 4.50 do 5, volom II. vrste 3.50 do 4.25, volom 111. vrsie 3 do 3.50, telicam 3.25 do 4.50, kravam debelim 2.75 do '4.50, kravam klobasaricam 1.50 do 2.25, teletom 5 do 6 Din. Zelo ugodno je vplivalo tudi nadzorstvo sreskega načel-stva, ker se je dognalo, da izvršujejo številni mešetarji in prekupci obrt brez dovoljenja. SVINJE. Na mariborskem sejmu so bile nastopne cene: prascem, 5 do 6 tednov sta* rim 85 do 110, 7 do 9 tednov 135 do 150, 3 do 4 mesece 170 do 240, 5 do 7 mesecev 250 do 340, 8 do 10 mesecev 370 do 510, 1 leto starim 540 do 900 Din: 1 kg žive teže 6 do 7, 1 kg mrtve teže 7.50 do 9.50 Din. SADJE. Sadjarji so si pridržali jeseni ve* like zaloge sadia z namenom, da ga bodo previden, misli na ženo in otroka, ki si njiju vse na svetu in ki te pričakujeta doma s trepetom in koprnenjem! Kdaj se vrneš, predragi mož? Ali naj ti prideva z Marijico do Napolja naproti? Mislim, da pojdeva. četudi praviš, da ne. Mariji so zdaj že tri leta; velika je in močna in tako ljubka, smešno modra osebica! »Pa-pač-1. se vlne«. ponavlja gotovo po stokrat na dan. Ah, da bi bil že spet pri naju! Veseli me tvoje sporočilo, da ti gredo opravki naglo od rok. Hudo mi je bilo, ko sva se ločila za ta čas. Tako sama sem z Marijico; nikogar nimam, da bi z njim govorila o tebi. Kaj ne, ljubi, kadar se vrneš boš pisal svojim sorodnikom, da si se oženil; predstaviš rne jim. Menda se vendar ne bodo nepo-mirijivo srdili nate, ker si se odločil za revno ženico, ki ti ni prinesla v doto drugega kakor svoje vroče srce. Tudi najina Mari-jica bo prosila za naju; večno pač ne more trajati to skrivanje. A sai si mi itak obljubil. da me popelješ k njim, kadar se vrneš. Najina Marijica sedi zraven mene in piše papačku pisemce. Priložim ti njene čačke, da se pozabavaš. Da jo slišiš, beda-čico sladko, kako smešno si narekuje in-ponavlja venomer: .Ljubi, ljubi papaček!' Hotela bi ti jo pokazati. Priložim ti mjeno sličico, ki sem jo sama fotografirala. Položi jo v listnico k moji siki ter naju nosi obe na srcu. To naj bo svetinja, ki te obvaruje vseh nezgod. Zbogom, ljubljeni mož. Poljubljam te vroče iri prosim Boga. da se nama vrneš kmalu. Imei naju rad in piši nama prej ko moreš. na pomlad dobro prodajali. Zal pa se lani pridelano sadje zelo slabo drži in ga je mno= go segnilo, s čimer so sadjarji občutno pris zadeti. Najbolj se držita mošančka in bo« bovec. Pri sadjarjih znašajo zdaj cene 4 KOŽUHOVINA. Letošnja zima je žal tudi januarja in februarja ostala brez snega, kar je odločujoče vplivalo na kakovost krzna. To je bil vzrok, da dražba kožuhovine 9. t. m. ni bila dovolj založena z blagom. Vendar je bilo zanimanje za kožuhovino razmerno živahno razen za lisice. Zaradi mile zime je trpela kakovost kun, pa je tudi cena krznu nazadovala. Na dražbi so se zbrali domači in tuji kupci. Za prvovrstno blago so bile dosežene nastopne cene: lisicam 140 — 170, lisicam prvovrstnim 190, kunam zlaticam 710 — 800, kunam zlaticam prvovrstnim do 900, kunam belicam 500 — 600, dehorjem 80 — 105, vevericam zimskim 5.50, divjim zajcem zimskim 7.50, divjim zajcem jesenskim 1, srnam 10, jazbecem 100 — 110 Din. Za polhe, bele podlasice, divie mačke in vidre ni bilo povpraševanja. V tekočem letu se dražba kožuhovine v Ljubljani ne bo več ponovila. > KRMA. Na mariborskem trgu so prodajali sladko seno po 57 do 60, kislo po 55. otavo po 50 do 57, slamo pa po 30 do 35 Din. Seimi 22. marca: Grahovo pri Cerknici: 23. marca: Šmartno ob Paki. Mirna peč, Cerknica, Lemiberg, Litija; 24. marca: Veliko Mraševo, Metlika; 26. marca: Dobova pri Brežicah, Dole pri Litiji, Horjul, Lukovica. Rakičan, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Teharje; 27. marca: Dolnja Lendava; 28. marca: Nadlesk pri Ložu, Mokronog, Stara Sv. gora. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili v devizah s prišteto premijo: 1 nizozemski goldinar za 29.67 do 29.82 dinarjev; 1 nemško marko za 17.51 do 17-65 Din; 1 angleški funt šterlimg za 215.09 do 217.15 dinarjev; 1 ameriški dolar za 42-98 do 43.34 Din; 100 francoskih frankov za 287.92 do 289.36 dinarjev; Beatrika je spustila pismo na mizo. Izraz njenega obličja je bil nepopisen. »Glej, glej — etric Viktor je potei-takem oženjen. To je zelo zanimivo odkritje. Ni se mu zdelo vredno, da bi nam kaj povedal o tam. Gotovo ga jic sram žene, ki je oči-vdno nizkega roou. Niti toliko se ne ozira nanjo, da se ne b' dobrikal drugim mladim dcimam in ljubimkal ž njimi. Tak takšen je ta poštenjak v resnici. Tam ima ženo. tu pa igra ljubezrivega kavalirja in do-na Juana. O, ti moški! A jaz sem ga imela za tako plemenitega in resn coljubnega. da sem se časih sramovala sama pred seboj, kadar sem mu kaj natvezla. Vse kaže, da je prišel k nam zaito, da bi izpolnil soprogi željo in nas obvestil o svoji ženitvi; a potem se premislil in rajši ljubimkal z menoj, razodetje pa je odlašal od dine do dne. Pismo, ki ga je prejel nedavno, je bito gotovo odločen opomin njegove žene, tako, da je moral brž ukrotiti svoj donjuamski pohlep ter ga prekrstiti v stričevsko naklonjenost. O. zdaj mi je vse jasnio. Morda mu je hudo žal, da ima zvezane roke. Zakaj njegova zaljubljenost vame je bila resna. Bogve koliko ne more več čutliti do žene, drugače je ne bi puščal toMko časa same. In otroka tudi že ima — triletno hčerko! Mama bo strmela. Med tem. ko je ona imislia. da se klati samec po svetu, je bil nepridiprav zdavnaj oženjem. Vsa ta stvar bi b;la kaj zabavna, ako me ne bi jezilo, da sem žrtvovala zanj toliko truda, škoda, škoda! Nu, zdai vsaj vem, pri čem sem. Kaj hočem, izgubljeno je izgubljeno. Bog ž njlim! A Romana — ?« Gospa Ivanka ima prav! Da ima rajša, če postane pri pranju voda umazana, pravi gospa Ivanka, le to mogoče? Da? Obilna, gosta in bela pena Zlatorogovega mila ima neverjetno moč, da razkroji in odplavi vsako nesnago, pa četudi se skriva v notranjosti tkanin. Perilo postane snežno belo in - odplavljena umazanost počrni vodo. OVOTERPENTINOVO MILO 100 češfcoelov. kron za 180-76 do 181.86 dinarjev. Vojna škoda se je trgovala po 355 do 356 Din. investicijsko posojilo pa po okrog 81 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kli-ringu po 9.40 Din in nemške klirinške marke po 14.05 Din. Drobne vesti = velika vinska razstava in sejem v Dram- ljah Pri Celju posta 25. in 29. t. m. v prostorih stare šole. Razstavljena bouo izbrana vina iz drameljskega in savinjskega vinskega okoliša. Prijave razstavljaioev sprejema razstavni odbor na občinskem uradu v Kramljati do 20. t. m., a vzorce za razstavo na podlagi pri>av do 22. t. m. zvečer. Ud vsake vrste je razstaviti tri buteljčne steklenice. Steklenice se na željo dobe pri upravi drameljske občine. — Vinska razstava in vinski sejem v Konjicah. Podružnica Vinarskega društva prirediš sodelovanjem sreskega kimetij. oduo-ter podružnice Kmernjske družbe v dneh 22. 23., 24. in 25. t. m. peto vinsko razstavo in vinski sejem v prostorih Okrajne hranilnice v Konjicah. Svečana otvoritev bo v nedeijo 22. t. m. ob 9. po zastopniku banske uprave. Na tej prireditvi bo kupcem in drugim obiskovalcem dana priložnost, da spoznajo letošnjo odlično kakovo je skrbelo, kako bo opravila svojo nalogo. Kako se bo pogovorila z angleškimi strojniki? Ko so šli mimo velikega, skoraj novega poslopja, je opazila Perina Motnbleuxa, bi je postopal sem in tja. in zdelo se ji je. da jo je zelo grdo pogledai. Stopili so v tovarno in šli potem v prvo nadstropje. Sredi prostorne dvorane je bilo nekaj zabojev in na vseh je bilo zapisano ime velike angleške tovarne. Na enem izmed zabojev so sedeli Angleži. Vsi so bili lepo obečeni i;n videlo se je, da so boljši ljudje. Perina je bila tega vesela. Prepričana je bila, da se bo laže z nirni pogovorila, kakor bi se bila pa z navadnimi delavci. Ko so se jim vsi trije približali je gospod Vuilfran naročil Perini: »Povej jim, da govoriš angleško.« Storila je, kakor ji je bilo ukazano in že po prvih svojh besedah je videla, da so se tujcem zjasnili obrazi. Seveda je bil pome-nek vsakdanji, a Angleži so bili le veseli, da so dobili nekoga, ki razume r.jihov jezik. »Kakor kaže. so jo dobro razumeli,« . je šepnil ravnatelj tovarnarju. »Zdaj jih pa vprašaj, zakaj so priSli osem dni prej, kakor ie bilo dogovo-jeno,« je rekel gospod Vuifran. »In pojasni jim. da samo zaradli tega nii doma inženjerja, ki bi se bi! lahko z utr angleško nogovoril« Dobesedno je vse prevedla in takoj je odvrnili možak, ki je menda vodil strojnike: »Iti smo morali v Cambra'. kjer smo postavili nekaj novih strojev. Ker nam ni kn- neumorno delaven mož in dober oče je poskrbel, da so vsi njegovi otroci v ugodnih položajah. Žalujoči soprogi in otrokom, ki jih je vse vzgojil v naprednem duhu, naše najiskrenejše sožalje. pokojniku pa bodi ohranjen časten spomin! * Smrt starega središkega narodnjaka. Po kratki bolezni ie umrl g. Matija Kanič, sre-diški tržan in posestnik, v visoki starosti 9i tet. Pokoi,,iik je oil eden izmed zadnj;h nediških ko-emn. iti so se ?c v pred"ojni dobi udejstvovali v Središču. Bi! je dolga leta v občinskem odboru, sodelavec narodnega župana pokojnega Josipa Sinka. Kre-menit značaj in dobričina po srcu je bil pokojnik do svojih zadnjih dni čil in skrben gospodar. 9. t. m so ga pokopali ob velikem spremstvu, ki je pričalo o priljubljenosti pokojnega in o spoštovanju, ki ga je gojilo vse ljudstvo do mega. * Železniškim upokojencem. Finančna direkcija v Ljubljani nakazuje zaostale pokojninske prejemke iz prejšnjih let. Ako bi pa kateri upravičenec svoje zaostale pokojnine iz prejšnjih let ne prejel do l. aprila, naj to sporoči podpisanemu društvu, in sicer natančno, koliko in za kateri čas ima še v zaostanku svoje pokojninske prejemke. Društvo železniških upokojencev za Dravsko banovino v Ljubljani. zalo, da bi se . i.. :ali na Angleško in potem še enkrat v Francijo, smo prišlli kar se ru« Perma je vse hitro prevedia. ' »Pn kom pa so postavljali v Cambraiju stroje?« je vprašal gospod Vuifran. ' »Pri Avelinu.« »In kakšni stroji so bili?« Ko je prišel odgovor, je Perini zastala beseda. »Kaj pa je?« je nestrpno vprašal tovarnar. »Izraza ne razumem.« »Pa mi povej po angleško«. »Vodna stiskalnica bi se reklo po francosko«, je odvrnila Perina,« pa ne vem. kaj naj bi ta beseda pomenila.« »Je že dobro,« je hitro dejal gospod Vuifran. »Jaz jo razumem.« Potem se je obrnil k ravnatelju in mu rekel: ' »Kakor vidite, so nas Avelinovi prehiteli. Ne smemo več tratiti časa. Brzojavii bom Fabryju v London, naj se takoj vrne. Med tem pa moramo pripraviti ljudi do tega. da se bodo brž lotili dela. Vprašaj jih. Avrelija, zakaj drže križem roke.« PrevedJa je vprašanje in možak, ki se je največkrat oglasili, ji je doPgo odgovarjal. »No?« je nestrpno vprašal gospod Vuifran. »Pravijo, da tla n;so dovolj močna, da bi mogla vzdržati stroj, ki tehta šestdeset tisoč kilogramov.« »Saj so vendar podporniki več kakor pol metra debeli . « Tudi ta tovarnarjev ugovor je hitro prevedla. toda Anglež jo je zavrnili: »Preizkusili smo tla in smo videli, da so se že nekoliko vdala. Preračunati bo treba trdnost zidu im napraviti nove podpornike.« * Smrt zaslužnega koroškega Slovenca. V Gorenčah so pri podružnici Sv. Radegunde pokopati Tomaža Kužnika, po domače Kavš-larja, ki jer bil vzor zavednega koroškega Slovenca. Rajni Kavšlarjev oče se je rodil pred 80 leti v žvabeški župnij:, leta 1881. pa se je prižen.l k Sv. Radegundi. V veselih in žalostnih časih je bil zvest sin svojega naroda. V občinskem odboru je vzorno zastopal koristi slovenskih občanov. Nikogar ni sovražil in .strahu pred nasprotniki ni poznal. Bodi mu časten spomin! * Rimske najdbe v Šmarju pri Jelšah in v Ptuju. Naš domači razisKovai.ee rimske preteklosti dr. Fran Lorger je tebruarja nadaljeval svoja pred leti začela raziskovanja rimske vile v Grobelcah. OdKril je tločrte no vrh poslopij z ostanki mozavkov. Nova odkritja kažejo na precejšnjo naseljenost južnega pobočja severno od šmarske železniške postaje v Krnski dobi. Na tem pobočju moramo predpostavljati dolgo vrsto rimskih vil v dobi zlasti tretjega stoletja po Kristovem rojstvu. — V zadnjem času je tudi odkril pr; Ptuju razne starine učitelj g. Smodič. Na prvem mestu je bronasti kipec boginje Atene, najden na Hajdini. ki predstavlja lep primer rimske umetnosti. Razstavljen je v ptujskem muzeju. Druga važnejša pridobitev ptujskega muzeja pa izvira iz hriba Panorame. To je marmorna plošča, ki ima na eni strani s krogom obdano rozeto. na drugi strani pa grozd s ptičem. Posnetki obeh najdb so bili odposlani dr. Abramiču v Split v svrho znanstvene obdelave. * Mačkova gospodarska organizacija za Slovenijo. Zagrebški »Jutarnji list« je poročal. da se je v Ljubljani vršil ustanovni zbor kmečke in delavske podporne zadruge »Sloge«, ki se bo organizirala po vzoru »Gospodarske sloge« v Zagrebu. Zborovanja se je udeležilo preko 50 zastopnikov politike dr. Mačka iz vse Slovenije, ki so se tudi vsi takoj včlanili v zadrugo. Občni zbor je vodil g. Udovič iz Šmartnega pri Litiji, ki je bil tudi izvoljen za predsednika zadruge. * Občinski odbor v Zmincu razpuščen. Ban g. dr. Natlačen je na osnovi člena 129. zakona o občinah razrešil deset občinskih odbornikov občine Zminca v škofjeloškem srezu. Odborniki so razrešeni deloma po prvem odstavku tega člena z utemeljitvijo, da so obenem občinski dobavitelji, deloma pa po drugem odstavku z utemeljitvijo, da »svojih poslov niso vršili v redu«. Ker je na ta način odpadla več ko tretjina občin« skih odbornikov, je postal odbor za delo nesposoben in so zato razrešeni tudi ostali njegovi člani. * Sestanek pribičevičevcev. V petek zve* čer bodo imeli v Zagrebu sestanek zaupni* ki onega krila bivše Samostojne demokrat« ske stranke, ki se je pridružila politiki dr. Mačka. Sestanek bo v dvorani Društva sv. Jeronima, ki je na Hrvatskem to, kar pri nas Mohorjeva družba, uedeležili pa se ga bodo odposlanci iz vse savske banovine. O političnih zadevah bodo govorili Večeslav Vilder, dr. Hinko Krizman in dr. Srdjan Bu« disavljevič. Razgovori bodo strogo zaupni. * Uvedba novega potniškega vlaka na progi Maribor - Pragersko - Cakovec in na progi Cakovec - Pragersko - Maribor glavna postaja. Od 15. marca dalje vozi na tej progi nov potniški vlak, ki odhaja iz Maribora ob 8.20. Pragerskega ob 9. in prihaja v Cakovec ob 10.24. V Pragarskem bo imel ta vlak zvezo na potniški vlak. ki odhaja iz Ljubljane glavna postaja ob 5.20. V obratni smeri odhaia mvii vlak iz Cakovca ob 12 08. prihaja v Pragersko ob 13 39 in v Maribor na glavno postajo ob 14.12. V Pragerskem bo imel zvezo na brzi in na potn ški vlak za Ljubljano k; nirihaia v Ljuh>vaho na glavno nosta;o ob 17.03. ednosno ob 18.12. Oba vlaka se b"sta ustavljala na vseli postajah in postajicah * Marsejski zločinci pridejo na Guayano. Na dosmrtno ječo obsojeni soudeleženci pri marsejskem atentatu Pospišil. Kralj in Ra-.iič so bili v zaprtem avtomobilu odvedeni iz Aixa en Provence neznano kam. Domneva se. da so ji'h prepeljali v neko obmorsko jet-ntšnleo, odkoder pošiljajo obsojence na Gtta-yano. * V artiljerijsko in pehotno podof cirsko šolo se sprejemajo mladeniči, stari od 18 do 21 let. Pojasnila se dobe pri Peru Francu, kapetanu v p.. Ljubljana, Maistrova ulica 14 Priložiti je znamko za tri Din za odgovor. * Izginil je v snegu. Dne 28. februarja je šel slušatelj tehnične fakultete ljubljanske unverze Emil VVilfan na smučanje na Veii-ko planino. Med potjo nekje nad Sv. Primožem ga je še srečal oskrbnik planinske nos.toianke na Veliki planin'. V megov-o ko- čo, ki jo ima tam v najemu za zimski čas, pa ni prispel. Ker ga le predolgo ni bilo nazaj, so biLi domači v velikih sitrbeh, zato je prišel njegov brat v soboto v Kamnik in pri podružnioi SPD prosil za ekspedcijo, da poišče njegovega brata. Ekspedicija je takoj šla na delo, pa se je vrnila v nedeljo zvečer brez uspeha. Najbrž je nesrečnik kje omagal in ker je bil sam, je postal žrtev snega. * V ogenj je padel. Delavec Jože Roje z Volavelj pri Trebelnem je doma zakuril grmado, pri tem pa je po čudnem naključju padel naravnost v ogenj. Dobil je hude poškodbe na glavi in po rokah. * Nesreča s patrono. 19-letni pastir Jože Stoje v Dramljah je našel doma na dvorišču patrono. Ko se je z njo igral, je nenadno eksplodirala ter ga hudo poškodovala po obeh rokah in desni nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. * Samomor finančnega preglednika. Samomor je izvršil finančni preglednik Mltri Makso, po rodu iz Postojne, v svojem stanovanju poleg pisarne finančnega oddelka na Jezerskem. Vse kaže, da je bil samomor izvršen v duševni zmedenosti, kar dokazuje njegovo pismo, ki ni več razumljivo. Mi-tri, ki je bil veselega značaja, je bil med prebivalstvom priljubljen. * Šest žrtev spiašenega konja. Te dni je blizu Bresternice neki motoc khst srečal voz s konjem, last posestnika Grašiča iz Bohove. Na vozu je bilo šest ljudi. Konj se je motociklis.a ustrašil ,n zdirjal. da se je voz prebrnU in pokopal vseh šest pod seboj. Pri tem so bili nevarno ranjeni 60-letna posest-nica Marija Večeru kova iz Brestermce, 63-letna Ana Javornikova iz Selnice in 65-let-na Neža Jaukova iz Slemena. Vse tri so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. Motoeiklist je po nesreči izginil brez sledu. * Smrtna nesreča pri Škoiji Loki. V nedelo zvečer je šel v vas k Sv. Ožboltu 17-letni kmečki fant Jože Okorn od Sv. Barbare nad Skofjo Loko. Fant je imel s seboj revolver ter se je na obisku z njim igral. Revolver pa se je naenkrat sprožil in je strel zadel fanta v trebuh. Drugi fantje so ranjenca naložili na voz in ga peljali v Škofjo Loko k zdravniku dr. Homanu. Ta pa je od'ed'1 takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Fanta so do Medvod peljali z vozom tam na nieeov cvprnljevn-e" ,-m boš ti za tolmača. Potem se pa takoj vrni!« Ko je naročeno opravila, je sedla h gosoo-du Vulfranu in vzela list, ki je ležal na mizi-»Kaj pa naj preberem?« ga je vprašala. prosil neki tovorni avto, s katerim so ga popoldne pripeljali v Ljubljano. Nekaj minut pred bolnišnico pa je nesrečnik izdihnil. * Požar. Nedavno zjutraj je začela goreti v Ljubstavi viničarija, last mesarja in gostilničarja Ivana lielerja z Brega pri lJtuju. Ker je bila zgradba iz lesa in s slamo pokrita, je zgorelo vse do tal. Orožniki so aretirali neko žensko, ker je osumljena, da .ie zanetila požar. * Smrtna nesreča v kamnolomu. Posestnik Jakob Klobasa iz Voska, občina Senarska pri Sv. Trojici v Slov. goricah . ima kamnolom. Dogovoril se je s svojima sosedoma Janezom Trbuoem in Lovrencem Slačkom, da bosta onadva lomila kamenje v kamnolomu, dobiček od prodaje pa si bodo delili na polovico. Kamnolom gre precej globoko v notranjost hriba. Tu sta Trbuc in Slaček lomila kamenje, ko se je naenkrat na vrhu odtrgala velika skala in padla v globino. Zadela je Trbuca in ga usmrtila. Slaček je v poslednjem trenutku odskočil in si rešil življenje. Smrtno ponesrečeni Trbuc zapušča * Žaga mu je odrezala roko. Na Staretovi žagi v Preserju pri Mengšu je bi! zaposien kot pomožni delavec med drugimi 15-letni ši delavecENl hzll nipnl eždEN RD ENI Alojzij Bečaj. Fantu je te dni ukazal starejši delavec, naj zasuče motor, kar je Bečaj tio-ril. Pri tem je pa fant vtaknil desnico pod cirkularko, ki mu jo je v trenutku odrezala tik pod komolcem. Ponesrečenega dečka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. * Velik požar v Stranjah. V Zg. Stranjah pri Kamniku je nastal v ponedeljek zgodaj zjutraj požar v listnjaku posestnika Struka in zajel tudi hlev, šupo in drvarnico. Vsi prestrašeni so se zbudili Strukovi šele na klicanju sosedov, ki so ogenj med tem že opazili in začeli z gašeniem. Kmalu so bili na kraju nesreče tudi domači gasilci. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. a se je gasilcem po silnem naporu posrečilo požar omejiti ir ubraniti pred platneni stanovanjsko hišo Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. * Huda nesreča. V Šenčurju je rezal na slamoreznici slamo 48 letni Jože Mobi. Med delom mu je zašla desnica pod rezilo, ki mu je odrezalo vseh pet prstov. Mobi se je zatekel v ljubljansko bolnišnico. * Blaznež ie zažgal hišo in se obesil. V Grču ie duševno bolni sin posestnika Andre- i V pete* izide nuva številka ilustrirane revije za radi , gledališče, film in modo NAS IAL IZ BOGATE VSEBINE OMENJAMO: Ameriški radio, zvezdništvo in »publicity«. O radijskih motnjah. Umetnostni odbor Jugoslovanske pevske zveze. Število radijskih prejemnikov po svetu. Nova poljska oddajna postaja. Poljska na kratkih valovih. Ameriški radio. Kozerija »Med potujočimi igralci«. Sii-ke k važnejšim oddajam ljubljanske radijske postaje. Slike iz ljubljanske drame'. Slike iz novih filmov. Nove modne skice. V PRILOGI: Po opernem svetu sta izšla izvlečka Massenetove »Manon« in Janačkove »Katje Kabanove«, ki jo pernašajo vse jugo-slovenske oddajne postaje. . PROGRAMSKA PRILOGA: prinaša na 32 straneh točne in pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih radijskih postaj na kratkiih, srednjih in dolgih valovih, časovna razpredelnico in seznam oper, operet, koncertov in pestrih večerov vsakega tedna. »NAŠ V A L« je najcenejša tedenska ilustrirana revija Mesečna naročnina znaša Din 12.— Posamezna številka Din 4,- Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uredništvo in up-ava: Ljubljana, Knafjeva ulica .S ja Sabotina Josip te dni zažgal hišo, potem je pa odšel v stajo in se obesil. Našli so ga že mrtvega. * Požar ob polnoči. Nedavno ob polnoči je ob cesti, ki drži na Grabrovee in k Sveti Jeri na Gorjance, nastal požar. Gorela je pristava metliškega gostilničarja g. Franca Alojzija. Ker je bila pretežno iz iesa. je bi la kmalu vsa v ognju. Na kraj nesreče so prišli metliški gasilci, ki so ogenj udušili. Poleg gospodarskega orodja je zgorelo še mnogo sena in slame. Vzrok požara je n1 pojasnjen. Omembe vredno je. da je pri tem požaru metliška gasilska četa prvikrat upo rahljala metliški yodovod * Spet požar v Racah. Posestnici Mariji Kovačlčevi v Račah pri Mariboru je og^ni unič'l smsooda-sko poslonip z vsemi prid»~'-- ki m mizarsko delavnico. Ker je to v Račah že drugi požar v eneni tednu, sumijo da je na delu zločinska roka. * Eksplozija masti. Te d-n je bil na Ptujski cesti na Teznu pri trgovcu Podlipniku Francu velik požar. Zgoreli so gospodarsko poslopje z garažo, dvojna oprema za trgovino, stiskalnica in drugi predmeti. Na pomoč so prišli prvi gasilci iz Maribora, za njimi pa Pobrežani in Studenčani. Gašenje je bilo zelo o.ežkočeno, ker ni bilo dovoli vode v bližini ter so bili slednjič mariborski gasilci prisiljeni, da so poklicali na pomoč mariborski škropilni tank, ki je pripeljal dovolj vode, da se je lahko požarna nevarnost za sosednje zgradbe odstranila. Požar je povzroola eksplozija masti, ki so :n kuhali. »Gospodarski del poišči!« Začela je iskati po velikih nerodnih str a. neh in pri tem premišljala, oli se bo mogla dovolj hitro vživeti v svoje novo delo Bala se je, da ne bi kaj narobe storila ali rekla- Skrbelo jo je tudi. da ne bi bil gospod Vulfran z njo nezadovoljen, če bi ji šlo prevajanje prepočasi izpod rok. Toda namestu da bi jo bil priganjal, ji je on še rekel, naj ne hiti preveč. »Sodim, da tega dala v časniku še nikoli nisi brala,« ji je relvl in se nasmehnil. Še precej dolgo je iskala, potem m je veselo vzkliknila. »Ali si našla?« »Da, mislim-« »Zdaj pa poišči oddelek, kjer piše o juti, konoplji in lanu « Ker je te besede povedal v angleškem jeziku, ga je presenečeno pogledala in rekla: »S-aj znate sami angleško!« »Pet ali šest besed samo. Le take izraze, ki jih vsak dan potrebujem. Prav žal mi je, da se angleščine nisem mogel nikoli učiti.« Ko je povedala to, kar je tovarnar želel, ji je rekel, na i pogleda še za novicami iz Indije, zlasti iz Kalkute.« Začela je iskati. Naposled je rekla: »Tole, kajne? Od našega posebnega poročevalca smo zvedeli . • .« »Da, le preberi!« »Vesti, ki so prišle iz Dake . • .« Ko je te besede prebrala, ji je v/.drhtel glas. »U, sama ne veni. Menda sem vznemirjena, pa ne vetn zakaj.« »Saj sem ti rekei, tia ne liti preveč, ker se prav nič ne mudi. iti brez pretiravanja ti laliKo rečem, da nisem misiil, da bo šlo tako lahko in tako hitro.« Prebrala mu je dopis iz Dake, ki je bii v zvezi z letino jute v Indiji. Potem j:i je gospod Vulfran naročil, naj pogleda med novicami z morja še vest', s Svete Helene, lan; je dobila poročila o odlliodu nekaterih ladij Tovarnar je bi! videti zadovoljen. »Dobro si opravila svojo nalogo,« ji je rekel in ji stisnil roko. Rada bi mu bila kaj odgovorila, toda strah ji je še zmerom zatezal grlo. Potem si je dal sporočiti, kaj so strojniki med tem že naredili. Naročil jim je, naj čim bolj hite z delom, naposled pa je velel Perini, naj ga pod roko odvede v ravnateljev«) pisarno. Spoštljivo je prijela njegovo desno roko njegova levica pa je s palico tipala pred seboj. Takoj pred pisarno je bil železniški tir Perina ga je opozorila nanj. »O, saj sam dobro vem, kje je,« je dejal in se nasmehnil. »Prav dobro sem si zapomnii vso okolico. Samo če pride kakšna nepričakovana ovira, me moraš nanjo opozoriti in mi pomagati, da se ji ognem.« Toda gospod Vulfran ni poznal dobro samo okolice, ampak tudi ljudi, ki jih je srečava!. Vsakega je spoznal po glasu. Tako je bila zaradi neprestanega pozdravljanja in pogovarjanja pot od delavnic do pisarne kaj dolga. Ko pa ga je Perina prive- dla do naslanjača, kjer je že prej sedel, se je od njega poslovila. »Jutri se spet vidiva«, ji je rekel. PETINDVAJSETO POGLAVJE Korak bliže Hi res, drugo lutro je ob isti uri stopil gospod Vuifran spet v delavnico. Spremljal ga je ravnatelj. Perina bi mu bila šla naproti,, pa ni mogla tega storiti, ker je bila prav sredi pogovora s strojniki. Tovarnar se ji je počasi približal. Ko so vsi umolknili, je s palico pomignil, naj pogovor nadaljuje, kakor da njega ne bi bn-o zraven. In med tem ko je začela Perina spet govoriti se Je sklonil k ravnatelju in mu rekel • »Kaj ne, da bi bilo dekle prav spreten nženjer?« »Da,« je potrdil ravnatelj. »Zelo samozavestna je in dosti zna.« . »In še nekaj drugega je. kakor se mi zdi,« ie nadaljeval gospod Vulfran. »Iz listov mi ie prevajala poročila dosti bolj zanesljivo in razumljivo kakor naš Vendit, čeprav je prvič brala gospodarske članke.« »Ali kaj veste, odkod so bili njeni starši in kaj so bili po poklicu?« »Jaz ne vem ničesar. Morda bo to vedel Talouel.« »Kaže. da o-rav premožni niso mogli bit'«. »To se mi je takoj zdelo. Kako na je oblečena in kakšen je izraz njenega obraza?« * Požar. Nedavno proti večeru je v Sta-rošincih nastal požar. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnioe Marije Kia-sinčeve, ki stanuje v Mariboru. K sreči je močno deževalo m se ogenj ni mogel razširiti na sosedna poslopja. Domačini so požar omejili in ogenj pogasili. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen. * Otrok v živem apnu. Med igro Je pade, 41etni železničarjev sinčeik Jožko Svajkar na Pobrežju v apnenico z živim apnom. Deček je dob.l hude poškodbe po vsem telesu; zlasti pa ima nevarno poškodovane oči. Malega poškodovanca so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. * Požar. Nedavno zgodaj zjutraj je nastal požar v viničafiji posestnika Friderika Kur-niika na Krenibergu, Sv. Ana v Slovenskih goricah. Viničarju Petru Golobu sta zgorela ves živež in pohištvo. V zadnjem hipu so komaj rešili otroka iz goreče zgradbe. * Lakota v severni Bosni. Iz Tuzle je dobila uprava drinske banovine prošnjo za nujno pomoč, ker je zavladala v občini Do-nja Mahala strašna beda V tej občini je ostalo brez živeža okrog 300 rodbin, kt imajo nad 2000 rodbinskih članov. * 14letni deček je vlomil skozi zid. Nedavno noc je nekdo vlomil v gostilniško sobo restavracije Marije Sarhove v Rušah in odnesel 600 dinarjev. Storilec je za omaro izkopal iz hodnika veliko luknjo, skozi katero se je splazil v sobo. Vloma je osumljeu 14!etni sin natakarce, ki .ie te dni ukradel v Mariboru tudi kolo »Aiglon« z evidenčno številko 10.309 Mladi zli ko v ec je neznano-kam pobegnil * Dete žrtev sovraštva. Te dni je v Je lančah pri Pesnici tamkajšnja zasebni.ca Antonija naščuvala' svojo Sletno hčetlko Lojzi-ko. da je izpred hiše Jožefe Kranerjeve ugrabila lhmesečno dete, ga odnesla v bližnji gozd in ga tam s kolom do nezavesti pretepla. Dete je dobilo po vsem telesu zelo hude poškodbe. Orožmštvo je ugotovilo, da je postal otrok žrtev sovraštva med obema ženskama. Zadeva se bo končala pred sodiščem. + Dva nepoboljšljiva grešnika. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 41 letno Ivano Enčičevo na pet mesecev strogega zapora in na pridržanje nadaljnjih treh let po prestani kazni, ker je ukradla iz stanovanja Frančiške Lukavčeve v Smetanovi ulici razne predmete. Fnččeva je bila že 29kirat kaznovana. Nadalje je senat obsodil 341et-nega brezposelnega kleparskega pomočnika Ivana Kosarja. obtoženega radi tatvine, ki jo je izvrši! v Turkovo stanovanje v Frančiškanski ulici in odnesel razno perilo in obleke na 18 mesecev robije in na pridržanje nadaljnjih treh let po prestani kazni. Košar je bil že 19krat kaznovan. * Tihotapljenje v Ljubljano je lahko zelo drago. Te dni sta hoteli dve kmetici iz pol-liograjskih hribov vtihotapiti v Ljubljano večjo količino slanine in klobas. Prva kmetica, ki je doma zaklala prašiča, jc z njega posnela skoro vso slanino, v to slanino pa je vrezala široko luknjo, tako da je šla gia-va skozenj. To ogrinjalo si je nato ogrnila okoli vratu, da ji je slanina visela po hrbtu iin po prsih. Cez slanino si je nadela plet in čez plet še pelerino. Njena tovarišica pa je nameravala vtihotapiti v mesto večjo količino klobas. Klobase je spletla v dolg venec ter si ga položila okoli vratu in po prsih in hrbtu, nato se pa prav tako ogrnila. Obe kmetici sta prikorakali po Vodnikovi cesti v Šiško. Na mitnici se je mitničarju zdelo le mallo čudno, da obe ženski tako nerodno hodita in da sta tako rejeni. Ustavil ju je in poklica! iz soseščine neko tretjo žensko, ki je nato obe preiskala. Preiskovalka se je seveda kaj začudila, ko je odkrila tako svojevrsten način tihotapstva. Posledica je. da bosta obe kmetici morali plačati veliko kazen, pa še blago iima bo zaplenieno. — Pred dnevi pa so mitničarji odkrili še en primer takega tihotanstva. Neka kmetica iz okolice je hotela vtihotapiti kar sedem slatinskih steklenic žganja. Navezala si iih ie po ra- mah, po bedrih in celo pod pazduho. V družbi z več kmeticami se je pripeljala do mestne meje, kjer so moraii vsi stopiti z voza. Dobrodušni mamici ne bi paznik niti prisodil tihotapstva, če ne bi pri sestopu z voza steklenice zažvenketale. Posledica je bila seveda občutna kazen in zaplemba žganja. Nasvet: Ne skušajte tihotapiti! * Zaradi ncometanega dimnika zgorela domačija. Koroščeva gospodinja v Razgorju pri Slovenski Bistrici je šla te dni ob.iskat v bolnišnico svojega moža. Zato je za ta dan naprosila svakinjo Pavlo Koroščevo iz I Spodnjih Laž, da popazi na dom in otroke. Ko je svakinja zjutraj mesila testo za kruh v sobi, so se vnele saje in vsa kuhinja je bila v plamenu. Hitro je spravtila na varno otroke in živino, med tem pa so že prihiteli sosedje in jii pomagali zadušiti ogenj. Udu-šili pa so ga le navidezno zakaj leseno tra-movje je tlelo dalje in okrog 11. ure je začela' goreti vsa hiša. Ogenj se zdaj ni da! več pogasiti, zlasti ker vode ni blizu. Tako je vsa hiša z gospodarskim poslopjem vred zgorela do tal. Lahko si mislimo kako obupana je bila gospodinja, ko se je vrnila iz bolnišnice 'in našla namesto domačije žalostno pogorišče. Ubogo družino so sprejel' v zavetje usmiljeni sosedje. * Moža se je hotela znebiti. Pred malim senatom v Celju sta sedela danes na zatožni klopi 23ietni posestn.kov sin Avgust V:-darnšek in dOIetna žena delavca Stefanrjj Steruova, oba iz Bevč pri Velenju. Obtožnica očita Šteraovi, da je sklenila usmrtiti svojega moža Jakoba Sterna in nagovarjala Avgusta V.demška, da bi usmrtil njenega moža. Vi.deitnšku pa očita obtožnica, da e poskušal zavesti Jakoba Kovača, da bi le ta usmrtil Jakoba Šteirna. Zaradi tega sta bila obsojena Avgust Viidemšek na eno leto ter tri mesece, Štefanija Šternova pa na eno leto robije. * Poklicni tatovi na zatožni klopi. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Celju sta bila obsojena zaradi raznih tatvin Anton Oprešnik, 49 letni delavec, na tri leta robije iin izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih lot in 39 letni brezposelni rudar Baltazar Poklač iz Sela pri. Velenju na eno leto in deset mesecev. Zraven pa bo moral o d sedet i še 10 mesecv robije. Poklač je bi! namreč pred kratkim am nos ti ran, zato bo moral zdaj delati pokoro tudi še za prejšnje grehe. * Bratu je zažgal. Draveljčan Tone Peter-ca,.391etni oženjen delavec, je bil pred malim senatom v Ljubljani obtožen zločinstva pož.ga. Zažgal je svojemu bratu Francetu in je požar uničili gospodarsko poslopje sestoje-če iz šupe, skednja in hleva, ter mu povzročil do 80.000 Din škode. Obsojen je bil na 10 mesecev strogega zapora. Olajšlno sta bili priznanje in duševna manjvrednost obtoženca. * Zaradi para čevljev človeško življenje. Na zatožni klopi okrožnega sodišča v Mariboru je sedel 46-letmi posestnik Ivan Doitii-tar iz Viničke vasi v Slov. goricah, ki se je moral zagovarjati, ker je zakrivil smrt posestnika Martina Polanca, Gre za par starih čevljev, ki so bili pokojnemu Polancu ukradeni iz njegovega hleva. Bilo je to 30 avgusta lani. Tatvine so pri Polančevih osumili gospodinjo obtoženega Dotnitarja. Zato so šli pokojni Polanc, njegov sin in neki Ferk k Domitarju ter zahtevali od njega čevlje. Domitar pa se je tako razburil, da je potegnil izpod predpasnika samokres in streljal proti staremu Polancu, ki ga je zadel v desno nogo. Nato sta Polančev sin in Ferk planila na Domitarja, da mu iztrgata samokres. Pri tem se je samokres sprožil in krogla je zadela Domitarja v levico. Oba ranjenca sta bili prepeljana v mariborsko bolnišnico. Med tem ko je Domitar okreval, je Polanc zaradi zastrupitve umrl. Razprava se ie končala z oprostitvijo obtoženega Donu'tar ia. * Obsojena junaka noža. Na celjskem okrožnem sodišču sta bila te dni dva junaka noža na zatožni klopi. Prvi ie bil 37- letni brezposelni steklarski delavec Franc Bedenik iz Hrastnika, ki je lani v Hrastm.ku zaoodel delavca Franca Kožarja s kuhinjskim nožem v prsi in levo stegno. Rana na prsih je bila lahKa, na levem stegnu pa sta bili prerezani žna ouvodmca in Zda aovod-nica, taKo da je obstojala nevarnost za Ko-žarjevo življenje. Bedenik je bil obsojen na pet mesecev zapora. Drugi je bil 27-ierni vi-ničar Leopold Soderžnilk iz Vesemka pn Opiotnicj, ki je bil zabodel Alojzija Rečni-ka v desno stran prsi. Rečnikova poškodba je bila simrtnonevarna. Soderžnik je b.l obsojen na tri mesece strogega zapora. * Vlomilec preoblečen v žensko. Iz Mariborske oKofice se je preselil že doigo zasledovani m zaradi vlomov m tatvin že 14 krat kaznovani viomilec oo.erni Vtnceuc Delopst v okolico Topolšice. Tam je ziiiko-vec pravcat strah prebivalstva, ki nu niti podnevi varno pred njim. Tako se je Delopst 6. t. m. preoblekel v žensko in izrabil priliko, ko so bili ljudje posestnika Franca Nadvežnaka na polju, da je vlomil v hišo. Iz omar, ki jih te razkosal s sekiro, je ukrade! več oblek, perilo in čevlje, srebrno uro z verižico in nekaj gotovine. Vlomilec je nato neznanokam izginili. * Tat zgodovinske monštrance aretiran. Poročali smo že o drznem vlomu v romarsko cerkev na Ptujski gori, ko je tat odnesel zlato monštranco. ki je velike zgodovinske vrednosti. Tat pa se je naposled ujel v past, dasi je b i pri tatvini zelo previden V tabernakelj je vlomil v ponedeljek zjutraj okoli 4. ure, ko je bil mežnar v zvoniku. Poslužil se je dleta, ki pa ga je ovil s predpasnikom, da ne bi zapusti! prstnih odtiskov. Vlomilec je že večkrat kaznovani Potočnik Franc, 21-letni posestnikov sin s Ptujske gore. Ukradeno monštranco je prvotno skril doma. Ker pa se je bal. da ga ne bi izsledili orožniki, je prosil prijatelja, da mu jo skrije v seno. Prijatelj je res sprejel v varstvo monštranco in jo spravil v seno, nato pa je zadevo izdal orožnikom, ki so nepridiprava aretirali in oddali v sodne zapore v Ptuju, monštranco pa vrnili cerkvi. * Dve žrtvi napada. Ko se je 43-Ietna po-sestnikova žena Ana šketova iz Dragonii-lega pri Šmarju pri Jelšah vračala iz vinograda domov, jo je napadel posestnik Janez Manček od Sv. Tomaža pri Šmarju ter jo z udarci s kolom hudo poškodoval po levici in hrbtu Ko je 63-letni posestnik Franc Ropo-tar s Sp. Rečice ob Savinji delal na svoji njivi, ga je napadel posestnik Florjan Creš-novak s Sp Rečice s kolom in ga močno poškodoval po levici Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. * Nesrečna natura. Leta 1932. je posestn!-ca Ranerjeva na Pobrežju pri Mariboru umorila svojega moža, kateremu je presekala vrat s srpom na domačem dvorišču. Dobila je osem let robije ter so jo poslali v žensko kaznilnico v Begunjah. Zaradi vzornega obnašanja pa ji ie bila kazen znatno skrajšana. Kotna? je odsedela polovico iet so io že izpustili pogojno v svobodo. Ranerjeva je prišla nazaj na Pobrežje pri Mariboru. V času lenega zapora pa se je mingo izpremtnilo. Njeno posestvo in hišo so ji v svrho poravnanja sodnih stroškov prodali. 25.000 Din pa je sodišče priznalo njenemu nezakonskemu sinu s pogojem, da bo skrbe! za mater, kadar se vrne iz zapora. Štiri leta ieče pa so na žensko, ki je bila že poprej razdražljiva, še bolj delovala življenje med njo in sinom je bilo napeto in vrstili so se prepiri. Do posebno hudega prepira je prišlo v petek zvečer. V napadu besnosti je mati zgrabila nož ter navalila na sina. Ranila ga je na ustih. Ko je videla posledce svoie besnosri, se je zavedla usodnosti dejanja. Iz ječe so jo odpustili samo pogojno. V primeru, da zakrivi še kakšno kazensko dejanje se mora vrniti nazaj za mračne zidove in odslužiti kazen do konca. Tega se ie zbala in sklenila, da si konča življenje. Z nožem v roki je bežala proti Dravi in se v bližini Thomove barvarne pognala v valove. V mrzli vodi jo ie minila želja po smrti v valovih reke in se je splazila nazaj na breg in si hotela prerezati vrat. Zadala si je veliko rano pod brado. Vsa v krvi in tresoča se od mraza se je vrnila nazaj k sinu domov in sla se oba zopet spravila. -* Dve uri sta ga mikastila do smrti. Mali kazenski senat v Mariboru se je bavil z zverinskim ubojem, izvršenim v Strmcu pri Št. Lenartu v Siov. goricah. Na zatožni klopi sta sedela 38-letn.i viničar Jožef Narad in 45-letni Franc Potočnik iz Stnmca, obtožena. da sta tako pretepla Karla Zajka, da je nekaj ur zatem umrl. Pri obravnavi je prišla na dan vsa okrutnost obtožencev, ki sta pokojnega Zajka skozi dve uri tepla, ga suvala z nogami in mu naposled s kolom zlomila lobanjo. Pokojnik je ves čas, ko sta ga tepla, prosil, naj ga pustita, češ da jima bo zato dal 199 dinarjev. Toda vse Zajkove prošnje so bile zaman. Pri obravnavi sta obtoženca priznala svoj zločin, zagovarjala pa sta se, da sta ravnala v silobranu. Senat je obsodil Jožefa Narata na 10 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Franca Potočnika, ki je bil že 20-krat kaznovan, pa na 12 let robije i.n trajno izgubo častnih pravic. * Zvonove so ukradl'. To se je zgodilo v Stražišču pri Kranju. Ob vznožju Šinarjetne gore je grad Št. Peter, nekoliko više pod gozdom na samem pa je kapela sv. Petra. Oboje je lastnina vladnega svetnika Otona Detele, graščaka v Preddvoru. V zvoniku te kapele sta visela dva zvona, težka oba okrog 100 kg. Večji je iz leta 1752, manjši pa iz leta 1532. Zvonili so z njima le nekajkrat v letu. Pred nekaj dnevi je pa opazil oskrbnik, da zvonov ni več v zvoniku. V bližini so našli dolgo lestvico in vrv, katerih so se posluževali neznani tatovi. * 2eno napadel z nožem. V ptujsko bolnišnico so pripeljali 30 let staro vinlčarko Lizo Stegerjevo iz Vičaneev z ranami na glavi in trebuhu. Izpovedala je, da je bila usodnega dne zaposlena pri sosedu. Po delu so jo pogostili z vinom in se ga je malo nalezla. Ko je prišla doniov, jo je mož pošteno oštel, ona pa se je temu uprla. To je moža tako ujez lo, da je šel nad njo z nožem in jo ranil na glavi in trebuhu. K sreči rane niso nevarne. * »Denar ali življenje«, je zaklical neznan ropar 34!etnemu posestniku Florijanu Kosl-tarju iz Selnice, ki se je vračal domov k Sv. Ožbaltu pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Ropar je posestnika pobil na tla, mu izpraznil žepe in ga nato vrgel v potok, ki pa je k sreči zelo plitek. S plenom okoli 100 dinarjev je ropar izginil v noč. * Petletni požigalec. V Markovcih je skušal 5-leini Francek Kramar že četrtič požga-ti domačijo svojega deda, posestnika Janeza Korošca. Bil je sam doma. Zmaknil je vžigalice v kuhinji in na svislih svinjaka na-žgal slamo. Ko je bila streha že v plamenih, je prlhitel k sosedu ter mu že od daleč klical: »Poglejte stric, kako pri nas lepo kurimo. Sosed je prestrašen opazil, da gorijo svinjaki pri Korošcu. K sreči so bili nekoliko vstran od drugih poslopij, tako da se je še posrečilo oteti vse drugo, le streha na svinjakih je zgorela. Mali Francek kljub mladim letom kaže zagonetno strast do za-žiganja. Ze štirikrat je poskušal zanetiti doma ogenj, pa so mu še vsakiikrat pogasili. * Razbojnik Košajnc je dobil 12 let. Pred malim senatom v Mariboru je bila 16. t. m. obravnava proti razbojniku Francu Košajn-cu s Bobreške ceste 11. v Mariboru. Za obravnavo je vladalo v Mariboru izredno zanimanje, saj je bil Košajnc lansko poletje in jesen s svojim pajdašem Pajmanom pravcato strašilo za Mariborčane in okoličane. Obtožnica slika Košajnca kot starega grešnika. Ima že tri kazni, ki so mu prinesle skupno 14 let ječe. Bil je izučen natakar, pa je že v mladosti zašel na kriva pota. VeHa kot vlomilec in spreten tat. ki pa je obenem zelo nasilen. Ko je bil v zaporih celjske jet-jnišnice, je skušal nekoč pobegniti ter ie pri tem pobil paznika s kamnom na tfa. Prišel fe iz ječe šele ob koncu leta 1934. Zdaj šte- je 38 let. Komaj je bil na svobodi, že je spet zašel v stare pregrehe. Združil se je z Jožefom Pajmanom, s katerim se je seznanil v zaporih. Tri mesece sta strahovala mariborsko okolico in je večina velikih vlomov, ki so si takrat sledili drug za drugim, gotovo njuno delo. Košajncu samemu so dokazali devet velikih vlomov, pri katerih je napravil za 85.000 dinarjev škode. Tri vlome je zagrešil v naši državi, šest pa v Avstriji. Neprestano je menjaval področja svojega dela. Kadar so ga iskali v Mariboru in okolici je pobegnil po tihotapskih potih v Avstrijo; ko pa so mu postala tla tam prevroča, se je spet umaknil na našo stran. Sredstev je imel vedno dovolj, ker so mu vlomi prinašali lep plen. Obsojen je bil na 12 let robije, 300 Din . globe in trajno izgubo častnih pravic. Košajnc sodbe ni. sprejel. * Roparski napad. Na po Hi Kapele-Dobo-* va pri Brežicah je bil te dni izvršen roparski napad. Po cesti se je vozil zvečer s ko k som trgovski pomočnik Mihael Pustek iz Zagreba. Pili Mali Obreži ga je naenkrat obstopilo pet moških in ga podrlo na ta Zahtevali so z grožnjo smrti od njega denar, ki jim ga je Pustek tudi'res izročil. Napadalci so nato izgjniii v temo. * Detomor. V okolici Krškega so našli ljudje mrtvega otroka moškega spoia. Dete jt bilo najbrže zadušeno. Dete je vrgla proč kakor je ugotovljeno, neznana, okrog 25 let stara ženska, k. so jc v men v Krškem * Šest obtoženih zaradi tatvine kainuik-tita. Mali senat v Ljubljani je te dni obravnaval tajviino streliva v kamniški smodniš-niici. Delavca Jože z Vrhpolja in Pavle iz Zal pri Kamniku sta v letih 1932. in 1933. izmaknila do 158 kg razstreliva, v prvi vrsti karriniiktita, ki ga rabijo pri razstreli,-vanju skal. Prvi je vzel iz smodnišnice blizu 150 kg, drugi pa samo 8 kg. Zena prvega, Alojzija, je pomagala ukradeno blago razpeča-vati. Na zatožno klop so prišli tudi trije posestniki, obtoženi nakupa in razpečavanja ukradenega blaga. Sodba: Jože na tri mesece strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti; Pavle na en mesec zapora pogojno za dve leti; Alojzija na 15 dni zapora pogojno za eno leto; posestnik Ivan na 15 dni zapora in na 150 Din denarne kazni in v plačilo povprečnčne 500 Din; posestn k Primož na 10 dni zapora in v povprečni!jio 500 Din in posestnik Ludvik na pet dni zapora in v povprečnino 500 Din. Zadnji trije so tudi obsojeni v vzajemno P'!ačiIo vseh stroškov kazenskega postopanja. Prvi trije so sodbo sprejeli. * Zastrupljevalka Pavlovičeva ne bo obešena. V Pavljanah pri Belovaru je kmetica Milka Pavlovičeva zastrupila vrsto svojih sorodnikov, da bi postaila edina lastnica velikega posestva. Pod rušo je spravila s strupom sedem oseb, med njimi tudi svojega moža. Na razmravi pred belovarikim okrožnim sodiščem ni hotela ničesar priznati. Bila je obsojena na smrt. Pozneje pa je obdolžila svojega ljubimca, nekega vaškega mladeniča, da ji je pomagal pri zločinih. Pri OiUgi razpravi je Milka priznala samo to, da je zastrupila svojega moža, ker jo je baje trpilnčil. Osumljeni njen bivši ljubimec pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Zagovornik na smrt obsojene Pavlo-vičeve je vložil pniziv, ki je imel ta uspeh, da je stol sedmorice izpremenil smrtno kazen v dosmrtno robijo. To se je zgodilo zaradi tega, ker je prav verjetno, da je zlo-činki nekdo pomagal, če že ne dejansko pa vsaj z nasveti. * Protizakonito izdelan! kovanci po 50 dinarjev. Uprava mesta Beograda (uprava policije) je dala tole pojasnilo o podatkih, ki j'h je zbrala^o tem, da so neke osebe meseca januarja in februarja v prostorih Kovnice d. d. v Beogradu nekaj časa nezakonito izdelale neko količino srebrnega denarja po 50 D!n. Organi uprave mesta Beograda so izvršili potrebno preiskavo in ugotovili, da sita vv omenjenem času izdelovala srebrne kovance po 50 Din Milivoie Boškovic ravnatelj Kovnice, d. d. in njen delničar Krsta Djordjevllo, knjigovodja omenjene kovnice. Dognano je doslej, da sta nakovala 6000 sreornikov po 50 Din. Od teh so jih naš'i 4.810, ostanek 1.190 je pa najbrže prišel v promet. Našli in zaplenili so ves material za izdelavo tega denarja. Storilca sta zaprta in se vod; proti njima preiskava, nato pa bosta izročena pristojnemu sodišču v nadaljnji zakonski postopek. * Nezakonsko dete je izpostavila. Pred malim- senatom v Ljubljani se je zagovarjala 23 letna samska delavka Frančiška Lemov-čeva iz Jarčje doline, občina Ziri. Bila je obtožena, da je 22. septembra lani na Selu pri Zireh izpostavila svojo šest tednov staro nezakonsko hčerko Marto. Položia jo je bila zgodaj zjutraj na prag pred stanovanjem Burnikoviih in je bila nevarnost, da bi jo kaka mačka, pes ali druga žival napadla. Bila je tudi nevarnost, da bi jo kdio v temi pohodil. Obtožeinka, slabotno dekle, ki si služ: svoj vsakdanji kruh s čiipkarstvom in zasluži dnevno do tri dimanje, je priznala in odkrito povedala: »Iz pomanjkanja sem to storila, da bi nezakonski oče skrbel za otroka. Ni mogoče, da bi otroka pes ali maček pojedel. V mojem stanovanju je vse polno podgan, pa ni bilo take nevarnosti. Nisem imeia slabega namena«. Priča Burnikova Zofija, kovačeva žena, je pol ure pozneje našla dete. Vzela ga je v stanovanje in skrbela zanj 16 dni. Otrok je 1. novembra umrl. Ni bil preveč shujšan. Obtoženka ima že dva nezakonska otroka v srarosti od 4 do 7 let. Priča kovaški pomočnk Anton Burnik, brat Simona je v preiskavi povedal, da jc malo skrbel za otroka, ker sam n č ne zasluži. Po nekaj mesecih se je hotel prepričati po obrazu, ali je otrok njegov. Obtoženka: »Zato sem mu ga pa prinesla, da ga je videl.« Pred sodbo, ko je državni tožilec predlagal kazen v smislu obtožbe, je še prporn-niila: »Pravica naj se zgodi! Oprostite me!« Bila je obsojena le zaradi prestopka, ker ;>e iz malomarnosti zapustila onemoglo osebo, na en mesec zapora pogojno za dve leti. ★ Cigansko bogastvo. Pred nekaj dnevi so cgani v bližini Petrine na Hrvatskem napadli nekega kmeta, ki je vozil domov sod žgania. Cigani so bili prepričani, da ima tunet pr: sebi tudi večjo vsoto denarja, in so ga zato začeli pretepati s koli. da bi jim izročil denar. Kmet je pri tem dobil hude poškodbe. Ker riso našli pri njem nikakega denar a. so mu odpeliali žganie. Orožništvo je bilo o napadu takoj obveščeno ter je hitro izsledilo napadaloe. Pri ciganih so premetali tudi vsa stanovanja in našli pri niih mnogo denarja, za katerega so sumili, da ni pr še! v njih ros.e na pošten način. Pri enem izmed starih ciganov so dobili vložno knjižico Poštne nra-nilnice za 20.000 dinarjev, pri drugih pa v^ obvezne in gotovega denarja v vrednosti do 50000 dnarjev. Cigane so zaprli in se ob'a-stva zeli zarnma o za pota. oo katerih so Cigani prišli do tolikega imetia. * Obsodba vlomilca. Pred tričlanskim senatom v Celju se je zagovarjal 23 letni kiju-čavričarski pomočnik Jože Colner iz Hrastnika zarad; vloma. Obtožen ie bil, da .ie vlomil v steklarno v Hrastniku, kjer je ukradel 10 000 Din gotovine in zlato uro in verižico v vrednosti 10.000 Din. in da je pozneje v tatinskem namenu razbil okno v Pisarni hrastniške steklarne, a ga je steklarniški paznik prepodi. Obtožen je bil tudi, da je s ponarejenimi ključi odprl stanovanje steklarja Adolfa Novotnega v Hrastniku ter ukradel 800 Din gotovine, dve hranilni knjižici na 31.000 Din. nekaj obleke, uro in dozo -v vrednosti 1.SS5 Din, nekaj tujega denarja in druge reči. Obsojen je bil na leto im 10 me- cev robije. IZGUBLJEN KANARČEK Fantič (z mačko pod pazduho): »Gospa, prosim za deset dinarjev, katere ste obljubili za nagrado tistemu, ki bi vam prinesel izgubljenega kanarčka.« Gospa: »Saj to ni kanarček, ampak mac- k Fantič: »V mački je pa kanarček.« Peš po Franciji pred 40 leti Pri teh pohodili sem srečal nekoč na cesti popotnika. Pri razgovoru sem mu povedal, kdo sem in česa iščem. lujec se nm je predstavil: Napoleon Vanget, poklic: ko-tlaf po rodu iz Belgije. Na tornistri, v kateri je imel nekaj orodja, je visel kotlnc. N t moje vprašanje, čemu ima koti č. mi je odvrnil: »Mar misliš, da bom kar sirovo jedel? Tu in latn naredim pri kmetih kakšno popravilo Za plačilo dobim po večini živeža: moko, zabeto. jajca in kruh. Krompirja ne vzamem, ker ga dobim na njivi. Redko kdaj dobim kakšen sold za plačilo. Denarja nc dobiš od trancoskega kmeta. Moral bi ga dati v stiskalnico, če bi hotel dobiti frank od njega.« . »Imaš kaj denarja?« me je vprašal Napoleon. »Kakšnih 12 soldov«, sem mu odgovoril. Ime! sem več. pa nisem priznal. »Oho,« je vzkliknil, »ti si cel bogatin nasproti meni, ki nimam niti solda. Jaz bom zaktiru. Krompir imam, ti pa pojdi v vas in kupi za en sold soli in olja in za dva solda kruha.« Tisti večer sva večerjala osoljen krompir, ki sva ga namakala v' olje, in kruh. V južni Francji se dobi povsod zelo dobro olivno olje. Po večerji je predlagal tovariš, da greva na neko veliko vinogradnško posestvo. Tam se bo začela trgatev. Napoleon je meni, da dobiva vsaj za ne*kaj dni delo. Neki ponedeljek sva prišla tja zgodaj zjutraj Obširno dvorišče je bilo že polno ljudi. Pisarno so ljudje naravnost oblegali iti prosili za delo. Nisva bila sprejeta. Sla sva še skupaj do Bordeatixa. kjer sva se ločila. Le tri dni sva bila skupaj, pa ga imam še zmerom v prijetnem spominu. B1 je srednje velSk, širok in naseden mlad mož, zelo zgovoren in dovtipen. Pozneje sem večkrat razmišljal o tem, kako je v Franciji urejena socialna oskrba. Dva meseca sem že hodil peš po Franciji in nisem nikdar našel ali srečal nobenega brezposelnega razen tega, a že ta si je sproti zaslužil živež. Razlagam si to tako, da je francoski kot starejši kulturni narod že davno spoznal, da se klatijo po svetu po večini le manjvredni 111 delomrzni ljudje in jttn je celotni narod odklonil vsako podporo in odtegnil zavetje. Na ta način so polagoma izginili vsi ti pocestni klateži. V mnogih drugih državah je prav nasprotno. Od meseca do meseca, od leta do leta jih je več. a čez noč se človeku obesijo kar po trije, štirje. Nekoč sem prenočil moža. ženo in osem njun,h otrok. Nekate/i so brez listin, drugi imajo samo vojne knjižice, tretji pa še samo platnice od poselske knjižice, a večina ima sploh prazne knjige. Posebno vrsto sestavljajo pogorelci, ki jim ni nikdar nič pogorelo. Ali bi bilo težavno, krivično in neizvedljivo, da bi nikdo ne smel na cesto od teh ljudi, če nima listin v redu in vsaj eno dobro izpričevalo o triletnem službovanju. Vsi brezposelni pa le niso slabi ljudje. Mehki so, brez smotra in trdne volje. Čeprav odrasli, potrebujejo še zmerom zunanjega voditelja in priganjača kakor deca. A to zato, ker notranjega priganjači nimajo. Za stare berače in postopače, sploh za ljudi, ki niso bili nikdar koristni člani človeške družbe in ki so nesposobni za delo, izdamo milijone in jih hranimo po predpisih tako obilno, da se v nekaterih zavodih naše države zraven vzredi z dobro človeško hrano še na stotine pitanih svnj. Na drugi strani imamo veliko število zapuščene dece. nešteto mladih in starejšin pridnih, vse podpore vrednih brezposeinikov, ki pa gineva-jo v obupu, bedi in pomanjkanju. Ali je to prav, ali je to pravična in smotrna socialna oskrba? Za izvedbo boljše socialne oskrbe je pa treba načrta, volje, možnosti in sposobnosti. Do vseh teh bednih in ponižanih je treba najprej iskrene ljubezni, sočiivstvovanja in razumevanja, do posameznika pa stroge. pravične in neusmiljene brezobzirnosti, če je potrebna in če je na mestu. Vsak državljan ima pravico do dela in ne do podpore, to naj bo vodilna misel in oodlaga socialne oskrbe. Na drug način je vsako izboljšanje socialne oskrbe nemogoče. Nekaterim državnikom je samo na tem, da se prebivalstvo razmnožuje, kako pa živi, jim je deveta briga. Odgovorni višje ljudje (pod višjim razumem može, ki zavzemajo višji položaj z obširnim delovnim območjem, v katerem lahko napravijo mnogo dobrega, pa tudi veliko slabega, nižji so pa na postojankah z majhnim delovnim področjem) ne uporabijo koristno tisočev delovnih dni. kar povzroči ogromno izgubo na narodnem premoženju. To pomeni, da nimajo pravega smisla za socialno oskrbo. Ce so se kedaj učili v šoli narodnega gospodarstva, so se ga samo za šolo. da napravijo izpit, ne pa za življenje [mamo dve izobrazbi. Prva je šolska, druga praktična-življenjska. ki sloni na prvi in se pridobi navadno med dvajsetim iti petintridesetim letom v življenjski borbi in metežu. Toda življenskih izkušenj žal marsikomu manjka, io vendar je to glavno. Kdor ima samo prvo izobrazbo, to je šolsko, ie manjvreden povsod, kamor ga usoda postavi. Ker pa je malovredno blago običajno lažje kakor polnovredno, splava na vrh kakor pri žitu. če ga vržemo v vodo. Kar je v drug'h državah slabega, še posnemajo. Predvsem se držijo starega kolovoza, čeprav je poki jam. Za krčenje novih potov niso, ker nimajo volje in sile. Časopisi prinašajo čedalje več poročil in povesti, ki pa niso ne zabavne ne poučne, samo da napolnijo prostor. Zakaj se *ne piše natančno in podrobno o tem, kako so rešile in rešujejo nekatere države socialno oskrbo. Le malokdaj beremo v listih razprave o tem. Med preprostimi čitatelji po deželi so ~ tudi taki. ki želiio tečnejše duševne hrane. (Nadaljevanje sledi). Iz popotnikove torbe Kako smo prodali nevesto Moravče, marca. Da bo domača javnost prav poučena o zloglasni prodaj: neveste ki jo je opisal nepodpisani dopisnik v »Domoljubu« pod naslovom »Neveste prodajajo«, podajam nastopno izjavo: Kot sosed in dober prijatelj nevestinega doma sem sestavil poslovilno pismo ter ga zanesel v družbi z bratom po starem mo-ravškem običaju pred poroko ženinu na nevestin dom. Povabil pa sem tudi učitelja g. Kotnika z namenom, da bi ta spoznal ta' običaj, ki je pri nas splošno v navadi. Da je ta običaj v resnici splošen, dokazuje dejstvo da se niti pristaši »Domoljuba« ne ravnajo po navodilu »Domoljubovega« dopisnika, temveč so prodali še -pred kratkim nevesto za precejšnjo količino vina. Da naša »izsiljevalna bratovščina« ni imela najmanjšega namena, izsiljevati od ženina težke stotake. imam zadevne dokaze od ženina in nevestinega brata. G. ženin je popolnoma prostovoljno poklonil za nevesto 150 Din, a nevestin brat je še posebej dal 100 Dn, za fantovščino. Za ta denar je dobilo 21 moravških fantov večerjo in p.iačo. ^ Za igralce, godbenike in sodelovalce pri igri »Revček Andrejček«, ki so se istega večera zbrali tudi v isti gostilni,.pa se je malenkostna pogostitev plačala iz društvene blagajne. Poleg tega pa je podpisani za pogostitev godbenikov še sani dal 100 Din za prirejeno mu podoknico. Po igri sem bii dolžan povabiti oba učitelja gg. Berlota in Kotnika kot sodelovai-ca pri igri, ki pa sta svoj zapitek proti moji ,volji tudi plačala. Glede voglarjenja pripomnim, da v Moravčah ne smatramo predajanja nevest za vo-giarjenje, pač pa je vogiarjenje to, če gre kdo zvečer na »ohcet« in tam brezplačno je in pije. Ker je jasno, da vsa ta časopisna polemika nevesta in nevestinemu domu ne more biti ljuba, bi pričakoval od nepoučenega dopisnika več obzirnosti. Sicer sta pa oba dopisa osebnega značaja, napisana z namenom, da škodujeta ugledu učiteljev. Upam. da je s tem dopisom zadeva končana. Anton Cerar. PREKMURSKI GLASNIK Huda bitka s tihotapci onkraj Gornje Radgone. Neuavno se je zbrala večja družba, ua poskusi srečo s tihotapstvom. Pod vodstvom Štefana Baša io Janeza Flegarja iz 1 tšine so se tihotapci napotJi posamič čez mejo in se znašli v avstrijski Radgoni, aa naKupijo večjo množino blaga, ki jim je bi,a z avtom zapeljana blizu meje. Ker pa je meja v nočnem času predobro zavarovana, so poskusih srečo pri belem dnevu. Blago so si bili razdelili iz vreč v nahrbtnike in jo mahnili okrog 18. ure proti Golibi ob izlivu Kučnice v Muro. Ko so prispeli na našo stran, jih je ustavila obmejna straža, ki je bila tokrat okrepljena z orožniki iz Tišine. Ker so se tihotapci pognali v beg, je začela obmejna straža streljati, čemur so odgovarjali tudi tihotapci s streli iz revolverjev in nastala je strelska bitka, v kateri so podlegli tihotapci. Štefanu Baši je strel preluknjal predpasnik med koleni in žvižg številnih krogel okoli ušesa ga je prisilil, da se je vrgel na tla. počakal in se le tako rešil smrti. Z njim je padel v roke obmejnih stražarjev tudi njegov sotrudnik in vodja Janez Flegar. Eden je skočil v Muro, drugi pa so se pognaK nazaj preko meje na avstrijsko stran. Med begom so odvrgli težke tovore, ki jih je carinsko oblastvo zaplenilo. in sicer okrog 80 kg saharina, 8432 kamenčkov za vžigalnike. 72 vžigalnikov in različnega drobnega blaga. Skupne carinske kazni za to blago znašajo okrog dva milijona dinarjev. Ujeta voditelja Baša in Flegar sta bila odvedena v zapore sreskega sodišča v Ljutomeru. O tihotapcu, ki je skočil v Muro. se je razširila vest. da je bil obstre-Ijen in da je utonil v Muri, vendar se to še ne potrjuje. NAŠI NA TUJEM Novice iz naših ameriških kolonij Cleveland, februarja. V Cevelandu so umrli Ana Tkalčičeva, stara 53 let, doma iz Gudailj; Gregor Godec, star 83 let, doma iz Lož pri Krki. odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti; Anton Suštaršič, star 45 let, doma iz Požare pri Št. Janžu na Dolenjskem; Janez Janež, star 62 let, doma iz Polubina na Primorskem. V Coleraineu je umrla Ana M urnikov a, stara 63 let. V VVest Allisu je padel VindCšinan tako nesrečno po stopnicah, da je čez nekaj ur v bolnišnici umrl za hudimi poškodbami. Pokojni je bil doma iz Stranske vasi pri Šmihelu. V Soudanu sta umrli Frančiška Kocka in Barbara Plantanova. V Jerju je umrla Frančiška Tekavčeva, rojena Kovačičeva, stara 56 let. V Willardu je farmar Franc Lajkovič ustreli! svojo ženo Agaito in triletnega sina, ki sta skupaj ležala v postelji. Najstarejši sin Franc je izbil očetu samokres iz roke in rešil druge otroke. Lajkoviču se je najbrž otnračf um. V Chicagu je umrla Ana Šilarjeva, stara 59 let, doma iz Brežic. V Barbetonu je nenadno umiri Franc Grbec, doma iz okolice Iga. V Amerika zapušča vdovo, sina iin hčerko. Iz Dorstielda (Nemčija) nam pišejo: Ju-gosk>vensko narodno žensko društvo je nedavno proslavilo prvo obletnico obstoja in obenem priredilo pustno zabavo. Obiskala sta nas tudi zvezni predsednik g. Pavel Bolha in g. Sentjurc. Prav tako nas je posetila zvezna predsednica ženskih" društev ga. bma Korentova. Prireditev je prav lepo uspela. Iz Meerbecka pri Morsu (Nemčija) nam pišejo: Dne 15. februarja smo spremljate k večnemu počitku zvesto bralko »Domovine«, dobro mater štirih otrok go. Ivano Fli-sovo, rojeno iVLrakovo iz Galicije pri Celju. Bodi ji lahka tuja žemljica, možu in otrokom pa naše iskreno sožalje! — Dne 13. t. m. je obhajala zvesta bralka »Domovine«, vdova ga. Marija Buče rje va svoj 74. rojstni dan. Priljubljeni ženi želimo še mnogo zdravih let! — Predsednik Jugaslovenskega društva 'g. Franc Podreberšek je obhajal l.t. m. svoj 61. rojstni, dan. Priljubljenemu rojaku čestitamo! Iz Essen-Berge-Borbocka (Nemčija) nam pišejo; Tukaj smo pretekli mesec pokopali Damjana Strajnerja, ki je štel bllizu 75 let. Pokojnik je bil v Essen-Westu 30 let član Društva sv. Barbare, ki ima v pravilih, da se mora vsak umrli član pokopati z godbo, zastavo in vencem. Toda niti z zastavo ga niso spremljali na zadnji poti. Mož je namreč zaostal s članarino za tri mesece in tudi na zbore ni mogel hodliti v zadnjem času, vendar pa je še zmerom bil član. Tako bi se ne smelo postopati. Naj bo rojaku trpinu lahka tuja zemlja! II, Rut Aubet. Pariš (9") odpreinlj denai v Jugoslavijo oaihitreje in po naiboljšem denarnem kurzu Vrli vse banint po-8.e naikulantneie Poštni uradi v Belgiii Franciji. Hi>landiji in Luksemburgu sprejemalo plafil« na naše fekovne račune Belgila: št 3064 64 Rruxel les; Francija; it 1117-04 Pariš. Holanrlti« štev 145S-66 Ned Oienst: Luksemburg: ?t Lu xembuurg — Na zahtevo pošliemo brezplačn~ naše feknvne nika/nice Vi ŽENSKI VESTNI& Za kuhinjo Goveji jezik v omaki. Goveji jezik operi in ga pristavi z vso zelenjavo kakor govejo juho. Ko je jezik mehak, kar traja približno dve uri, ga vzemi iz juhe. Ko se malo shla-di, ga olupi in zreži na drobne tanke plošče. V kozi napravi bolj temno prežganje. Na prežganje stresi sairdefte (tri sardele očisti in prav drobno sesekljaj; s sairdelami sesekljaj tudi eno čebulo, mafio zelenega peter-šllia in malo Mimonove lupin i ce), malo po-praži in zal j s precejeno juho, v kateri si kuhala jezik. Nato stresi narezani jezik v omako in ko malo povre. še malo popopraj pa ie 'ed gotova. Ko kuhaš . Aukei aia Pravi Svlwtr *troj Dobra kvalitet* le; k r o m i r a n okrov S plameo« £&raQcijf Oin 43 50 it. sž.ai: isu i ■sreUjenimi ,;aiaJel U) SteviifDico. (Rad um) Din 59 59 .^»ilevajt«1 cenik k jam oožljf ta il (n i^ktnin«-prwto Nacionalna ura. — 20.00: Prenos opere iz Zagreba. Sreda, 25. marca: 9.00: Napoved časa, po* roeila, objava sporeda. — 9.10: Versko pre* davanje (dr. Ciril Potočnik). — 9.30: Pre* nos cerkvene glasbe iz frančiškanske cer* kve. — 11.00: Otroški kotiček (koncert ra* dijskega orkestra, vmes bo kramljala Mila Šaričeva, članica ljubljanske drame). — 12.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 12.15: Akademija II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. — 13.15: Plošče po željah. — 16.00: O gozdarstvu (inž. Tavčar). — 16.20: Našim mamicam (nastop otrok; vodila bo Vencajzova). — 17.00: Za dobro voljo (Go* renjski trio, Fantje na vasi in radijski or* kester). — 19.00: Napoved časa, poročila, objava sporeda. •— 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Hanica gre y nebesa (Gerhart Haupt* mann). sanjski igra v dveh dejanjih. — 21.00: Venčki narodnih pesmi. — 22.00: Na* poved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Prenos lahke glas* be iz kavarne »Nebotičnika«. Četrtek, 26. marca: 12.00: Reproduciran koncert na orglah. — 12.45: Vremenska na* poved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Po slo* vanskem jugu (pl.) 14.00: Vrem. poročilo, borzni tečaji. — 18.00: Operne fantazije (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Na* poved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacio* nalna ura. 20.00: Prenos iz ljubljanske ope* re. Petek, 27. marca: 11.00: Šolska ura: Ob 100 letnici Ciglerjeve »Sreče v nesreči« (dr. Rudolf Kolarič). — 12.00: Slovenska narod* na in umetna pesem (plošče). — 12.45: Vre* menska napoved, poročila. — 13.00: Napo* ved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Lahka glaba (radijski orkester). — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Ženska ura: O tkaninah (Štiberniko* va Dana). — 18.20: Ravel: Bolero (plošče). 18.40: Delavsko predavanje: Naši vajenci (Pernišek). — 19.00: Napoved časa, vre* menska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 20.00: III. ura slovenske klavirske glasbe: uvodno predavanje prof. Marjana Lipovška, klavir solo — dr. Danilo Švara. — 21.00: Češka glasba (radijski orkester). — 22.00: Napo* ved časa, vremenska napoved, poročila, ob* java sporeda. — 22.15: Radijski jazz. Sobota, 28. marca: 12.00: Plošča za plo* ščo — napev v napev. — 12.45: Vremenska napoved, poročila. — 13.00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča za ploščo — napev v napev. — 14.00: Vre* mensko poročilo. — 18.00: Za delopust (ra* dijski orkester). — 18.40: O medionizmu (prof. Josip Šimenc). — 19.00: Napoved ča* sa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura 19.50: Zunanji politični pregled (dr. Alojz Kuhar). — 20.15: Ronny*jazz. — 21.15: Po« zor! Uganite za nagrado konec »Čudno zgodbe profesorja Hudobivnika«, (zvočna igra; napisal Joža Vombergar; izvajali bo* do člani radijske dramske družine). — 22.00: Nar%ved časa, vremenska napoved, poroči* la, oDjava sporeda. — 22.15: Radijski or* kester. Za smeh in kratek čas V GOSTILNI Gost: »Gospod natakar, ali je tole res pu-rovica pečen: kokoši?« Natakar: »Kajpada, gospod.« Gost: »No, bodite tako ljubeznjivi in nu r.nriesite ono drugo polovico!« SORODNI DUŠI. Dušan: »Gospodična Vera, osrečite me vsaj z enim poljubom!« Vera: »To ne gre, še nikoli nisem poljubila moškega.« * L Dušan: »Nič ne de, jaz tudi r.e.« TEŽAVE. Zdravnik: »Ste vzeli zdravilo, preden ste šli spat?« Miha: »Ne, gospod doktor. Najprej sem pozabil, ko sem ga'pu hotel vzeti, sem že spal... « V GOSTILNI Gost: »Ali imate divjo raco?« Natakar: »Ne, gospod, ampak lahko vam raco naredimo divjo.« MODROST Sinko: »Kaj je modrost, očka?« Oče: »Vidiš, sinček, moder je tak človek, ki je zmerom istih misli kakor njegova žena.« VIDELA STA SE ŽE Dušan: »Gospodična, meni se zdi. da sva se že nekje videla!« Vera: »Ze mogoče, jaz sem blagajničarka v zastavljalnici.« ZAKON Dva prijatelja se po dolgem času spet srečata. Govorita o tem in onem in tudi o zakonu. »Prijatelj«, pravi Miha, »jaz rečeni tako, da je zakonski stan vendarle najlepši stan. To je kakor varno pristanišče, v katerem se srečata dve ladji.« France pa zmajuje z glavo. »Ce je tako.« reče, »potlej je pa mene srečala vojna ladja !« ZADOSTI JE Žena: »Oh, kako rada bi bila filmska zvezda. To bi b lo Krasno. Ves svet bi govorii ••> meni.« Mož: »Hvala lepa. Dosti mi je. do govori o tebi cela naša ulica.« . JUBIDANA 6 Lastna protoko 'irana tovarno ur v Švio' MALI OGLASI POSOJILA IŠČEMO v gotovini, kratkoročnega ali dolgoročnega, na prvovrstno jamstvo industrijskega podjetja in na dobro obrestovanje. Ponudbe pod »Sigurno naložen denar« na upravo »Domovine«. POZOR MIZARJI Napredni mizar upnraolja samo patentirano posteljno tračnico (Bettschiene) »Kako«. — Prihrani si delo in čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek, Breznik Erjavec, Zilič vsi v Ljubljani; D. Rakusch v CeHju in Andra- schitz, Lotz v Mariboru. 193 ■ Pohištvo izdelujem in prodajam na knjižice posojilnic Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, pri kateri je na razpolago tudi moj naslov 'n ostali podatki. VSE DENARNE ZADEVE TERJATVE V HRANILNIH KNJIŽICAH VSEH DENARNIH ZAVODOV, VREDNOSTNE PAPIRJE (Vojno škodo) NAKUP IN PRODAJA. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. IZPOSLUJE IN VNOVCl vse hranilne knjižice takoj v gotovini in hranilne knjižice na varno vknjižbo na mesečno odplačevanje v gotovini v polnem znesku in jamstvu. VLAGATELJI IN DOLŽNIKI OBRNITE se v gornjih zadevah na spodnji naslov. ZANESLJIVE NASVETE glede nakupa. prodaje in naložbe kapitala.Vam daje brezplačno in jamči za strogo solidno izvedbo v vseh poslih. ALOJZIJ PLANINŠEK. bančna poslov, pisarna. Ljubljana Beethovnova iron i J U , telefon 35-10