223 Naši dopisi. Iz Trsta H. julija. — V Tržaški okolici, hvala Bogu, imamo razun lahona Bonina zgolj narodne učitelje, kateri so enako vijolicam med trnjem; rekel bi, da skoraj svet o njih ne v6. Temu pa je le vzrok veliki terorizem lahonstva, kateri prihaja od mestnega magistrata, ki vedno z Argusevim očesom na vse one učitelje gleda, kateri le količkaj pokazati hočejo, da so narodnjaki. Kakor je v Ljubljani uradnikom naglavni greh, ako so Slovenci, isto je z učitelji v Tržaški okolici ; obdani so z ovaduhi, kateri vsako reč magistratovi inkviziciji — bi rekel — na nos obesijo. Posebno se je v tem odlikoval onemogli izdajica in Ferlugov ad-latus Bonin. Vsled krivičnih ovaj so se večkrat preganjali in za kazen prestavljali učitelji in žugalo se jim je z vso močjo lahonske krutosti. Žalibog, da je stanje onih učiteljev, kateri ne trobijo v lahonski rog, zel6 žalostno, vedno morajo biti v skrbi, da jih ne zgrabijo z različnimi pismi od strani šolskega komisijona Tržaškega, kateri je do sedaj toliko pojma o šolstvu imel, ko Turek o dogmi. Zavoljo tega preganjanja začeli so učitelji misliti na to, kako bi se drugam podali, in že bo gotovo, da misli nas zapustiti odličen narodnjak, kateri je vsled domorodnega duha in drugih zaslug, ki jih pa še sedaj ne smem omeniti, magistratu prav trn v peti in kateri ima zastran tega mnogo sitnosti v la-honskem taboru in tudi pri lahonskem mestnem magistratu. Žal nam bode, če zgubimo moža, kateri pri nobeni priliki ni zapustil narodne zastave, pa tolažimo se s tem, da na drugem kraju, kamor pride, pridobi narod ravno to korist po tej zgubi naši, ker je strokovnjak in izvrsten izobraževalec mladine. Pri priliki moram še omeniti, da se nad našimi mameluki črni oblaki zbirajo, kateri so napolnjeni strel in toče ter žugajo vsaki čas svojo moč spustiti nad-nje; zastonj se napihuje lahonska žaba, Rojanski predstojnik Ferluga, zastonj je strgal že mnogo parov čevljev, letaje od Petra do Pavla kupovat za tuj denar žajfo, s katero bi se opral, zastonj napenja vse strune mešetar laške šole Bonin, boginja Nemesis mu je že blizo, da ga vniči za izdajstvo njegovo. Naj bo ta črna pošast v svarilen spomin, da hinavce in izdajalce, kateri varajo druge in narod, prej ali slej dohiti zasluženo plačilo. Iz Trsta 13. julija. — Sinoči je zopet prav lepo veselico napravila čitalnica Rojanska; tudi balone trojih barv je spuščala in z bengaličnim ognjem ude že pozno v noči razveseljevala. Ni kaj reči, prav prijetno je bilo; samo premalo kmetov je bilo videti med gospodo. Sedma obletnica ustanovitve te čitalnice je tedaj tudi pretekla in zdravi in veseli se je danes spominjamo že-leči si je nazaj. — Te dni pričakujemo v Trst novega namestnika g. Pino-ta, ki je za Primorje imenovan; zdi se, da mož bo Slovencem pravičen, kar se ravno ne more očitati tudi gosp. Ceschi-ju, da bi ne bil. Iz Tržaške Okolice 2. julija. — Dopisnika iz Trsta 29. junija v 26. listu „Novic" si predrznem opomniti, da Katinara se je nekdaj imenovala samo vila barona Canki-ja v Rocoli, zraven nje je bila zidana cerkev in duhovska hiša, in to vse se zdaj imenuje Katinara. Pod Katinarski zvon pa spada vas Lonjer, en del Rocola in en del sv. Marije Magdalene. Iz tega je razvidno, da Katinarske vasi ni, katero dopisnik tako grozovitno graja. Da bi pa prebivalci duhovnije Katinarske bili, kar zadeva narodno stvar in sploh izobraženje, tako na nizki stopinji, kakor dopisnik popisuje, na to mu moram odgovoriti, da ni resnično, kar bo razvidno iz slednjih dokazov: 1. Pri Lovcu v Katinarski duhovniji se je čitalnica ustanovila ravno takrat kakor pri sv. Ivanu, bila je mnogo časa dobro obiskana, pa ravno po 224 malomarnosti predsednikovi (iz Trsta) je mogla poginiti , kakor pri sv. Ivanu in drugod. 2. Pod Katinarsko duhovnijo spadajoča sela volila so vsakikrat po narodnih odborih in slovenskih časnikih priporočane poslance z veliko večino; da so pa poslanci v Tržaškem zboru molčali in tudi zdaj molčč, tega zopet prebivalci niso krivi. 3. Da Katinarska duhovnija v narodnem obziru nič ne napreduje, tudi to ni resnično, kajti društvo sv. Mohorja, na pr. ima tukaj v primeri z drugimi du-hovoijami lepo število družbenikov, katero vsako leto narašča. Da pa po nekaterih ne posebno klasičnih knjižicah in časnikih (kakor „ Tednik" in ,,Narod"), kateri so se jim po dobičkaželjnih ljudeh vsilovali, niso posebno segali, se jim ne sme za zlo vzeti, ker tudi drugod se je tako godilo. Kar pa slednjič zastave pri plesišču zadene, pa mislim, da je po vsi okolici enako, ker plesalcem gre le za radovanje, malo pa za narodnost. Slovenski duhoven in narodni učitelj na Katinari se pa ne mešata med plesalce. Okoličan. Iz Nabrežine 11. julija. — Naša občina si je naročila od g. Debevca iz Ljubljane ročno mlatilnico s čistilnico vred; prvo smo že prejeli. Skušnja je pokazala, da je mlatilnica res izvrstna za delo, ž njo si prihrani kmetovalec tri četrtine mlatiČev in vendar omlati veliko prej nego bi mu bilo z mlatiči mogoče. Kakor smo tu že ustmeno in pismeno storili, tako priporočamo mi, po lastnih skušnjah prepričani, ročne mlatilnice vsem kmetovalcem zlasti letos, ko bodo mlatiči gotovo dragi. Stroški se bodo tedaj že letos splačali, toraj ima kupec že drugo leto mlatilnico zastonj. V Gorici 12. jul.*) — V Čepovanu (kake 4 ure od tod v gorah) se je v petek strašna toča usula in veliko škode storila (žito ni bilo še požeto). O čudnih vremenskih prikaznih se poroča tudi iz primorske F u r-lanije; neverjetne reči je naredil vihar (po mestih „tromba") zlasti niže Ogleja in na otoku Gradu. Tudi bliskalo se je in grmelo in toča se je usipala, da je bilo groza. — Uni pot sem rekel, da naš „magnifikus", oče župan, ne pojde sprejemat Tržaške „Talije", in to zavoljo vročine. Motil sem se. O poldne (!) se je napravil v „veliko mestno dvorano"! Hvala Bogu, da ni zgorel ali se raztopil, kakor se je bilo bati na sv. rešnje Telo, ko bi bil šel za procesijo. — Naši „bratje" Tržaške „Talije" se svojih Tržaških bratov pod kožo sramujejo, Tržačanje, ki so prišli 5. t. m. sem, bili so namreč skor sami — Judje (kakih 200). Jez ne vem, kako je to. Dandanes je liberalcem prostomišljakom moda, jude sosebno precartano božati. In vendar, kedar zaupljivo ž njimi (liberalci) govoriš, slišiš vsak hip, da zidovom zabavljajo in se jih sramujejo!! — Celih 11 dni sta se mudila tukaj deželna šolska nadzornika, gg. Stimpel in Klodič, in se natančno o stanu šolskih zadev prepričevala. Tako je prav! — O imenovanji novih namestnikov, oziroma deželnih predsednikov za Primorsko, Kranjsko in Bukovino ni treba meni poročati, saj že vsi časniki o tem govore. Mi Goričanje našega namestnika, gosp. barona Pino-ta, že dobro poznamo, in on svojo novo deželo tudi; Vi, Kranjci, pa glejte, da boste z Vašim g. Wid-mann-om zadovoljni! — Pretekli četrtek je bil tukaj g. nadškof Zaderski, mons. Maupas, prišedši iz Rima. Od nas se je podal v Slatino. S Krasa v začetku julija. — Polje pri nas lepo kaže, tako da upamo z letošnjimi pridelki poravnati zgube, katere smo težko trpeli po slabih letinah zadnjih dveh let. Toliko sadja, kakor se ga letos obeta, stari ljudje ne pomnijo. Tudi trta, posebno krog Tomaja, lepo kaže, in ako nam Bog še d& dobro vreme in nas *) Zarad pičlega prostora nekoliko okrajšano. Vred. obvaruje nesreče, bomo po vsem prav dobro letino imeli. Iz Tržiča. — Meseca junija se je volil pri nas nov občinski odbor in ta si je izvolil župana Stanislava pl. Jabornegga, in svetovalca Andreja Kališnika in Leopolda Mali-a. Iz Mirne 3. julija. — 15. junija je bila pri nas volitev novega občinskega zastopa. Izvoljeni so: Leopold S o v a n iz Mirne za župana, za svetovalce pa Jože Schuller, Anton Rebernik in Alojzij Avsenik iz Mirne. V Boštanjn 11. julija. x. — Ta teden je bil prišel na Radno stotnik Pilpach, adjutant gosp. Pfeiferja v Kršk em, menda misijonarit. Zanimival se je posebno za našega župana in tako se poda v njegovo krčmo. Ker župan ni hotel v sobo priti, kajti že Pilpachovo ime mu je bilo dovolj, je ženo marsikaj izpraševal, na pr.: Ali bere mož „Slov. Narod", kako kaplan pridiguje, kake časnike ima itd. — Kvasil je prav veliko neumnega, pa saj ni čuda, kajti djal je v Leskovcu sam o sebi: „da, če ne bi bil tak o..., bi bil že davno major." Hvalil se je, da je vrl, prav Slovenec, posebno je pa „S1. Narod" priporočal. Ali ta je dobro naletel, kajti žena mu je kar naravnost povedala, da „Slov. Narod', kakor čuje ona, ni nič vreden. Tudi dekla, s katero se je hotel norčevati, mu jo je bila dobro zaso-lila. Prav tako! — Dalje je priporočal nekega učitelja iz Goriškega, ki pa ne more gotovo nič prida biti, ker ga tako liberalen stotnik P. priporočuje. — Go3p. Pilpach ! mi Vam očitno povemo, ako nimate druzega posla pri nas, ko ste ga zadnjič imeli, ne trudite se ven na Radno, kjer ste še v prav slabem spominu, kajti znano nam je dobro, kako ste Vi mladoslovenca Pfeiferja za državnega poslanca priporočali. Mi želimo dobiti pridnega, pobožnega in narodnega učenika, ne pa kakega liberalca ali veternjaka, kakoršnega bi Vi nam radi vsilili. Tukaj smo vsi verni pravi Slovenci, ki želimo pravo srečo svojega milega naroda. Iz Dola 9. julija. — Strašna nevihta s točo je včeraj zopet zadela naš kraj. Vihar je odkril mnogo poslopij , podrl 11 kozolcev, poruval in polomil mnogo sadnega drevja, samo na enem vrtu je več nego za 50 gold. škode. Tudi na polji je vihar strašno divjal, toča močno pobila. Ženska, ki je šla iz Dola proti Zajevšem in katero je nevihta na poti vjela , iskala je zavetja pod kozolcem; a vihar podere kozolec in ta ubije ne-srečnico. Jz Št. Vida nad Ljubljano 11. julija. — Vrli naš župan Jože Planinšek, kateri je že mnogo let nam bil izvrsten predstojnik, ni bil več voljen , ker mu je zavoljo let že težko breme županstva, in voljen je bil nov župan, Jože Matjan, s katerem se nadjamo , da bo stopil v stopinje svojega prednika, Za svetovalce so bili voljeni: Jakob Brolih, Anton Jenko in Janez Sever. Volitev se je pod vodstvom okrajnega komisarja g. Šli-barja vršila v najlepšem redu. Iz Ljubljane. {Iz seje družbe kmetijske 5. julija), pri kateri sta bila pričujoča gosp. vitez Roth kot vla-dini zastopnik in gosp. vitez Kaitenegger kot zastopnik deželnega odbora. Predsedoval je gosp. baron Wurz-bach in obravnavalo se najprej o državnih podporah, ki jih je c. kr. ministerstvo kmetijstva za letošnje leto pridržalo proti temu, da subvencijski odbor potrebo različnih podpor dokaže. O teh podporah se je sklenilo : 1) Podpora za zboljšanje zemljišč se ni mogla vasem Narin, Nadanje selo in dr. izplačati, ker zarad nekih ovir niso mogle še razdeliti svojih pašnikov. Ker se bodo pa te ovire kmalu odstranile, se bode c. kr. ministerstvo kmetijstva prosilo, naj to podporo 1500 gld. še tako dolgo pridrži, da se ono zgodi. 2) S podporo za mašine se bodo kupile mlatilnice, katere se bodo ne 225 za manj ko 70 gold. prodajale podružnicam kmetijske družbe, občinam ali posamesnim posestnikom. Kdor želi dobiti mlatiinico, mora napraviti ponudbo (offert) in jej priložiti 10 gold., pri prodaji se pa mora posebno ozirati na podružnice in občine. Ob enem dobi dotični odsek nalog, izdelati pravila za gospodarstvena društva. 3) Podpora za povzdigo planinstva in sirarska društva se bode razdelila po načelih, kateri so bili 1. 1872 razglašeni, in se bode tudi dala v podporo sirarskim društvom, katerih je vže več v Bohinji in se ustanova teh v Bledu tudi pričakuje. 4) O podpori za vrtnarsko društvo v Ljubljani se ni moglo sklepati, ker ima to v svojem delovanju poročati do konca julija, in se more ta reč glede na ukaz ministerstva še le potem konečno rešiti. 5) O podpori za vodnjake se je ministerstvo že vsled sklepa v zadnji seji storjenega poročilo poslalo. 6) Podpora za nakup plemenskih ovac in Suffolk-pre-šicev se ima obrniti tako, kakor prejšnje leto. 7) Podpora za povzdigo čebeloreje se bode obrnila za nakup JJzirzonovih panjev, kateri se bodo podarili izvrstnim čebelorejcem, dale se bodo tudi premije; te dobč tudi učitelji, kateri se s čebelorejo pečajo in učence v tej podučujejo. 8) Podpora za pospeševanje sviloreje se bode porabila za nakup zdravega svilorednega semena, murbinih dreves in murbinega semena. Vse to se bode potem razdelilo in pri tem oziralo tudi na Metliško svi-lorejno društvo. 9) Ker so imeniki za plemensko živino vže v delu, se prosi za izplaČanje dotične podpore. 10) Za statistiko o letini se je izplačala polovica podpore in se je prosilo vže za drugo polovico. 11) Vzel se je na znanje razpis štipendij za učenca, katera bi šla v kako višo kmetijsko šolo. — Sklene se c. kr. ministerstvo vprašati, ah bi ono hotelo plačati troške, kateri bi se nabrali pri ogledovanju plemenske živine, in ako se bode to vprašanje ugodno rešilo, se bode vredilo, da bodo izvedenci ta posel prevzeli. Vzelo se je na znanje poročilo, da bi razstave ali semnji za pitano živino le malo vredni bili, ker je tu le malo živine v pravem pomenu pitane; dalje da se s prodajo plemenske goveje živine bolje doseže namen podpore za povzdigo živinoreje, kakor se je to prej zgodilo. Sklene se ogledati plemensko živino, kar se je je do zdaj ponudilo. Prosilo se bode pri ministerstvu za povekšanje plače vodjev okrajnih žebčarij. V komisijo za sestavo načrta postave o posušenji in kultiviranji Ljubljanskega močvirja se izvolita g^. P. Kozler in Schollmavr. Sprejme se načrt pogojev, pod katerimi se ima oddati zidanje ograje družbinskega vrta. Konečno so se za družbenike sprejeli gospodje: Janez Erlah iz Rateč, Jožef Košir iz Loga, Anton Lampič iz L^niš, Janez Okorn iz Grosuplja, Gregor Pečar iz Kranjske gore, France Rozman iz Skocijana in France Slivi č iz Sneberje. — (Deželnega predsednika) namesti umrlega grofa Auersperga še nimamo v vitezu Bogoslavu Wid-mannu, dozdanjem c. kr. vladnem svetovalcu Brn-skem, pač pa načelnika (Leiter) deželnega predsed-ništva. Gosp. minister Lasser je menda sam čutil, da vitez Widmann nikakor ne velja za deželnega predsednika Kranjski deželi, katere cel6 nič ne pozna, kakor tudi jezika narodovega ne. Ko je „Tagbl." prvi prinesel telegram, ki je naznanil, kdo je načelnik deželni vladi Kranjski, so cel6 kazinci vsi osupnjeni bili po tem imenovanji, rekši, da ko bi bil gosp. minister obljubil cel milijon tistemu, kdor vgane, da pride vitez Widmann na Kranjsko, ne bi bil nihče milijona dobil. Morebiti je pa g. minister mislil, da že zadostuje Kranjski deželi, ako jej pošlje načelnika, kateri ima slovansko krstno ime „Bogoslav"? Kaj li bo počel vitez Widmann v deželnem zboru, ko bo cele ure slovenske govore slišal, pa jih nič ne razumil, in kako bo odgovarjal na slovenske interpelacije, katere se mu bodo kakor kitajske glasile? Vitez Widmann je mlad uradnik, ki, predno je prišel v Brno, je bil c. k. okr. glavar v Novem Tičinu. — Z njim vred pride v Ljubljano za vladnega svetovalca grof Chorinsky, zdaj c. kr. glavar Krški. Obojega tega imenovanja ni na Kranjskem nobena živa duša pričakovala. — (Kako je s plačami učiteljev ljudskih Šol?) Na predplačilih za učiteljske plače iz Kranjskega deželnega zaklada se je do sedaj zahtevalo in izplačalo 64.616 gold. 67 kr. in sicer za sledeče šolske okraje: od 1. oktobra 1873: za Postojno 7613 gold., za Kočevje 8143 gold. 50 kr., za Kamnik 5934 gold. 25 kr.; — od 1. novembra 1873: za Krško 6434 gold., za Kranj 6637 gold. 71 kr., za Ljubljansko okolico 7255 gold., za Litijo 3627 gold., za Logatec-Planino 4708 gold., za Radoljico 5103 gold., za Novo mesto 4978 gold., za Črnomelj 4183 gold. 18 kr. — Deželnemu odboru je lanskega leta le za Postojnski okraj došla prošnja za 500 gold. zaloge za učiteljske plače, in meseca februarja t. 1. prošnja za 371 gld. zaloge za okraj Brdo; za vse druge okraje je pa deželni odbor dobil prve prošnje za izplačevanje učiteljskih plač^ pozneje, in sicer: meseca marca za Kranj, Kamnik, Črnomelj; me3eca aprila za Postojno, Kočevje, Ljubljansko okolico, Logatec-Planino, Radoljico, Novomesto; meseca maja za Krško in Litijo. — Do sedaj so se iz deželnega zaklada nau-kazale učiteljske plače do konca meseca julija 1. 1874, le za šolski okraj Postojnski že do konca avgusca , za šolski okraj Krški in za davkarska okraja Idrijo in Tržič do meseca junija, za davkarska okraja Kranjsko goro in Zatičino pa do konca maja 1874. — Iz prvega so se učiteljske plače naukazovale neposredno pri do-tičnih c. k. davkarijah na račun deželnega zaklada, sedaj se pa vselej pošlje iz deželnega zaklada gotov denar c. k. deželni izplačevalnici. — Likvidacija , naukaznica in oddaja gotovega denarja se je po okoliščinah v 12 do 20 dneh zvršila , poskrbelo pa se je, da se vsa ta opravila po mogoČosti še v krajšem času doženo. — Poleg navedenega naj se sodi, je li resnična govorica, * da je obotavljanje deželnega odbora ali celo pomanjkanje denarja v deželni blagajnici tega krivo, ako učitelji niso o pravem času dobivali svojih plač. — (Interpelacija si. mestnemu magistratu.) Ali si. magistrat ve ali ne ve: kako neusmiljeno se uboga teleta, ki nam za pečenko služijo, vozijo v mesto? Na v6z se jih naloži kolikor jih na-nj more, z zvezanimi nogami, glave pa jim visjjo čez voz, da jim od krvi zalite oči ven stojijo. Ce si. magistrat to v6 — in vedeti bi moral — vsaj smo tudi mi groze se predzadnjo nedeljo to v Šiški videli — zakaj to pusti brez os tre kazni? ali ne ve, da to ni samo mučenje uboge živine, pa tudi pregrešek zoper zdravje živine, katera mora strupena biti za živež človeški? Ali si. magistrat ne ve, da drugod že davno imajo posebne prav složne vozove za transport telet? — (Porotniki) j 9. dne t. m. izžrebani za tretjo letošnjo sodnijsko dobo, so: Pavel Po lege k, hišni posestnik iz Ljubljane, France Kavčič, posestnik iz Podberja, Vašo Petričič, trgovec, Emerik Mayer, posestnik fabrike, oba iz Ljubljane, Nace Cunder, krčmar iz.Malevasi, Andrej Milavec, mlinar iz Malna, Avg. Winkler, hišni posestnik iz Ljubljane, Andrej Marinko, krčmar iz Cirkovske vasi, Boštjan Rabič, krČmar iz Radoljce , Jože Haufeu, trgovec iz Ljubljane, Fr. Zor, kmetovalec iz Polja, Fr. Burger, posestnik iz Postojne, Peter Lasni k, trgovec iz Ljubljane, Anton Mesar, posest, iz Jesenic, Jan. Dražil, hišni pos., SpvPesjak, trgovec, Jernej Žužek, hišni posest., Jak. Sobar, trgovec, Karol jjaringer, tr- 226 govec, Fr. Dober le t, trgovec, vsi iz Ljubljane, Jan. Leveč, posestnik iz Dola, Jan. Goričnik, meščan iz Radoljce, Anton Brence, posestnik iz Studenca, Fr. Pibrovec, posestnik iz Krope, Jože Mayer, posestnik iz Loža, Jože Krisper, trgovec, Aleks. Dreo, trgovec, oba iz Ljubljane, Jože Jaklič, trgovec v Smartnu, Janez Janež, hišni pos. iz Ljubljane, Andr. Ditrih, trgovec iz Vipave, Jože K ušar, trgovec, Fr. Regoršek, trgovec, oba iz Ljubljane, Andr. Knez, posestnik iz Viča, Andr. Ditrih, trgovec iz Postojne, Anton Burgar, posestnik iz Hraš, Rud. Naglic, trg. iz Loke. — Namestniki: Val. Pesjak, Anton Vičič, Alb. Plaveč (Plautz), Ernest S tocki, trgovci, Miha Krasna, Karol Tavčar, hišna posestnika, Fr. Fer-linec, gostilničar, Ant. Kaman, krznar, JožeSkofic, usnjar — vsi iz Ljubljane. — Gosp. J. Franke, slavni slikar in naš rojak, ki že delj časa biva v Ljubljani in izdeluje portrete, je bil razpostavil dve sliki v Mašekovi prodajalnici na glavnem trgu, kateri ste umetniku gotovo na čast. Imeli smo priliko videti že več po njemu izdelanih slik, ki so bile prav umetne in osebe dobro zadete. Ker bo bival še nekoliko časa v Ljubljani, je podana marsikomu še prilika naročiti pri njem svojo sliko. — (Gosp. dr. Jan. Bleiweis)} deželni odbornik itd., je moral zavoljo svoje očesne bolezni prositi podaljšanja odpusta, zato ga bode v sejah deželnega odbora zastopal njegov namestnik g. kanonik Kramar. — Vsi časniki pripovedujejo zdaj, da bode letina dobra po vseh državah, in cel6 tudi na Ogerskem. Nek Ljubljansk žitar, ki je nakupil mnogo žita in ga za navadno ceno ni hotel prodati, zdaj pravi, da mu toča pod streho pobija. — {Kegljanje na dobitke) na korist fonda „dra-matičnega društva" bode na kegljišči čitalnične restavracije v Ljubljani od četrtka 16. do ponedeljka 27. julija vsaki dan od desetih zjutraj do dvanajstih zvečer. Dobitkov bode 7, namreč: 5 ces. cekinov, 3 ces. cekini, 2 ces. cekina, 8 gold., 6 gold., 4 gold. v srebru in 1 šaljiv dobitek. Glede" na namen kegljanja vabi komite vse prijatelje kegljanja in domačega gledišča , posebno tudi vnanje, ki se utegnejo med tem časom muditi v Ljubljani, da se obilno vdeleže. — (Pobirki iz Časnikov.) „Narod" se je sprva potegnil za g. viteza Vestenecka, češ, da to, kar sta pisala o njem „Noviee" in „Slovenecu, najbrže ne bo res; to je storil najbrže zarad tega, ker prišteva omenjenega viteza svoji stranki. Se zdaj, ko je v „Slov." nek posestnik, ki je bil priča, vse s svojim podpisom potrdil, dvomi, da bi bilo res. Se ve da, o prijateljih nihče rad kaj slabega ne verjame. Dogodba ta pa daje na vsak način gradiva dovolj za interpelacijo g. grofoma Hohenwartu in Bar bo-tu; na dr. Razlaga in Pfeiferja tako ni šteti, ker bi se s tako interpelacijo vladi zamerila; oDežmanu še ne govorimo, dasiravno je ravno on poslanec za isti kraj, kjer se je to godilo. Sicer pa se tudi še nadjamo, da bo ta dogodba v deželnem zboru Kranjskem v razgovor prišla. Na vsak način pa bi moral priti g. vitez Vesteneck v disciplinarno preiskavo. — „Narod" se dalje grozi nad g. J. A. Blaške-tom, kateri se trudi osnovati domačo posojilnico. Iz tega se zopet vidi, da ta herostratični list res vse napada in razdira , kar je koristno in potrebno narodu slovenskemu.