LJubljana, sr da 17. aprila 1929 Cena 2 Din Upravniitv«i UuMjana, Prešernova rt 84. Teletoa fc. 1122, 3123, 1124. JI2&, 2124. InscratnJ oddelek: Uubkjana. Preiemo* ulica i Feletoo St 2402 Podružnica Maribor: Aleksandrov« ccd it. 13 Tekloo it 456 Podružnica Celje s ICoceoova riica it I. Telefon fe. 100 Računi pri poŠt tek zavodih: Ljubljana St. 11.342; Praha &sk> 78.180; Wiea Nr. 105.241 Ministrski svet povodom italijanske lazi- kampanje V zaščito našega ugleda in naših interesov pred Evropo - G. Kumanudi informira zastopnike tujih držav -Dolga konferenca z italijanskim poslanikom Beograd, 16. aprila, p Nenadni afront Italije proti Jugoslaviji v trenutku, ko je vse kazalo na to, da se dela na obeh straneh z iskreno voljo za zbližanje, je zelo presenetil vse beograjske diplomatske kroge. Tekom današnjega dne so posetiii zastopnika zunanjega ministra dr. Kumanudija vsi pri naši vladi akreditirani zastopniki tujih držav, da se avtentično informirajo, koliko je resnice na obdolžitvah, ki jih je izneslo proti nam laško časopisje. Dr. Kumanudi je mogel seveda samo potrditi si-nočnii uradni komunike, da so vse te vesti docela izmišljene in brez vsake podlage. Obenem pa je tudi odkrito opozoril na to. da more tako postopanje povzročiti resne ovire za konsolidacijo odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. dasiravno naša vlada slej ko prej vztraja na svoii že tolikokrat in ob vsaki priliki dokumentirani politiki miru. Pozornost Je vzbudilo dejstvo, da se izmed vseh poslanikov ni oglasil pri dr. Kumanudiju samo italijanski poslanik g. Galii. Zato ga je dr. Kumanudi sam povabil na razgovor ter je imel z njim nad eno uro trajajočo konferenco, o kateri podrobnosti še niso znane. Cu-je pa se, da je dr. Kumanudi zastopniku Italije predstavil vso glupost Gaydovih izmišljotin ter ga opozoril, kako nelojalno se je zopet obnašal italijanski tisk v dobi, ko treba vse izieči, da se ne kvarijo odnošaji med obema državama. Zvečer ob 5. se je sestal ministrski svet v Topčiderju. Splošno se sodi, da je seja ministrskega sveta neposredno v zvezi s kampanjo tiska proti naši državi in da sklepa vlada o Korakih, ki jih bo treba storiti, da zaščiti naš ugled in naše interese pred svetovno javnostjo. Omiljen je nekaterih trdot novega trošarinskega zakona Lep uspeh ljubljanske deputacije v ministrstvu financ Haro6akMi taai» meneteo 26 Dta. M taoiemsirvo 40 Dia. Uredniitvoi Ljubljana. KmJDeva jfeca S. Te+efoo Mer. 3122. 3123. 3124. 3123 ki 3126. Maribor: AJefcaandrcva oesU 13. Telefoa fe 440 Celja: Koceoova nI. 2. Telefoe Štev. 190. Rofcopi« m a« vračajo. . Oztas po tarifo. Ljubljana, 16. aprila V ponedeljek se je sestalo v Ženevi 150 delegatov iz 28 držav, da razpravljajo o razorožitvenern vprašanju. Poleg članic Društva narodov so tudi tokrat zastopane Zedmjene države, Rusija in iurčija. Vsled te kornpletnosti glavnih sil je vsekakor pričakovati, da bodo razprave zanimive, ali pa bodo rodile kaj pozitivnih uspehov, je seveda Čisto drugo vprašanje. Dosedanje bridke izkušnje nas svare pred slehernimi večjimi upi, ki jim more slediti le grenko razočaranje. Predvsem to ni prava svetovna razorožitve-na konferenca, marveč zopet le »pred-konferenca«, že šesta po številu, s skromnim, četudi dolgim naslovom »pripravljalnega odbora bodoče svetovne konference za omejitev in znižanje oboroževanja.« Do prave svetovne raz-orožitvene konference pač ne pride prej, dokler ne bo količkaj upravičeno upanje, da se bo končala z uspehom, da se bo moglo zlajšatj strašno breme oboroževanja, pod katerim trpe v večji a!i manjši meri vsi narodi. Dosedanji številni sestanki razorožitvenega odbora in njegovih podkomisij so gotovo storili dokai koristnega dela v razčiščevanju pojmov in pripravili mnogo dragocenega gradiva za bodoče razprave. Izdelan je celo »prednačrt« konvencije o razoroženju in se je o njem že vsestransko razpravljalo v prvem Čitanju. Dejansko pa ostaja bistvo problema nerešeno in ga ponovni sestanki ne morejo premakniti z mesta. Tudi po zadnji predkonferenci. ki se je vršila sredi lanskega marca, ni beležiti prav nikakega napredka. Tedaj so razprave obtičale na mrtvi točki Prvotni ruski predlog o takojšnji, popolni in splošni razorožitvi, ki seveda ni mogel biti mišljen resno, marveč je bil Ie agitatoričnega značaja, je bil odklonjen brez utemeljitve. Odgodi.la se je razprava o nemški zahtevi, da se morajo objavljati poročila o stanju oborožitve vseh držav, kakor tudi o novem ruskem predlogu za 50-odstotno razorožitev Končno je bil odklonjen nemško-ruski predlog, da naj bi se v naprej določil datum prave razorožit-vene konference. Komisija je izrazila le feljo. naj predsednik skliče novo pred-konferenco po možnosti še pred sep-temberskim plenarnim zasedanjem Društva narodov. Predsednik Loudon pa ni našel nikakega povoda, da ugodi tej želji, ker bi se nova predkonferenca končala prav tako brezuspešno. Da pa ne bi svet izgubil vere v dobro voljo Društva narodov, je le to v septembru iz-nova naročilo Loudonu, da skliče pripravljalno komisijo najkasneje počet-kom 1. 1929. Dasi se tudi med tem ča som ni zgodilo nič takega, kar bi obetalo uspeh, je Loudon vendar smatral, da ne sme več čakati. Tako je sklical za 15. april šesto razorožitveno pred-konferenco. Sedanje zasedanje se ima zopet pečati s starimi nemškimi in ruskimi predlogi, ki jih branita z veliko zgovornostjo grof Bernstorff in sam namestnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve, Litvinov. Poleg teh dveh nastopi tudi turški zunanji mini-sterTevfik Rudži hej s »posredovalnimi« predlogi, kakor je napovedal na torkovi seji. Morda ho izrečena marsikatera dobra misel, vendar ni pričakovati to pot kakršnegakoli važnejšega sklepa. Razorožitvetna debata v Ženevi ne more priti z mrtve točke, dokler se naiprej ne reši vprašanje omejitve oboroževanja na morju. To stvar pa so vzele, predvsem na zahtevo Zedinjenih držav, v svoje roke pomorske velesile. Njihova pogajanja so potekla brezuspešno. Poloma pomorske konference treh 1. 1927. in odklonitvi francosko - angleškega kompromisnega predloga za omejitev oboroževanja na mor.hi po Zedinjenih državah ni doslej sledilo nič novega, kar bi prižigalo na-do. da se bodo kaj kmalu začela nova pogajanja. Amerika uporno vztraja na svojem stališču popolnega izenačenja z jAnglijo. kar bi spričo razlčne strateške poziciie obeh sil zna čilo premoč Zed:nien:h držav na oceanih, in pridno izvršuje svoj orjaški oborožitveni načrt. Govorilo se je s'cer. da misli staviti London nove predloge in celo sklicati novo pomorsko konferenco. Te vesti pa so se izkazale kot neutemeljene ali vsaj preuraniene. Angli-ia stoti tik ored volitvami ki bodo odločile, a M ostaneto konservativci še na oblasti ali na iim sledi vlada Mac Donal-da. Sele prihodnji režim v Amrliii bo mogel razmotrivati vprašanje sklicanja nove pomorske konference. Te ovire v Ženevi zbrani delegat' ne bndo rv-ti sedaj mogli premagati. Morda nride letos še do enega, plod-ne^e^a sestanka nrinravlialne kom;-sije: č:st" mresilrvn oa se v letu 1929 ve bo vrš:'.a konona svetovna raz^ro-ž:tvera konferenca. Uo nanjo ostane nridržan Drihodnnemu letu. Glasovi inozemstva Italijanski časopisi ne popuščajo pri napadu na našo vojsko Rim, 16 apr. a Italijanski listi objavlja* jo deloma v izvlečkih deloma v celoti de« manti jugoslovenskega zunanjega ministr« stva o neresničnosti v »Giornale d' Italia« objavljenega dokumenta in o dozdevnih tajnih akcijah jugoslovenskih četnikov. Ta demanti zavračajo vsi italijanski listi brez izjeme kot neresničen ter povdarjajo. da je prišel v italijanske roke od strani, ki je sa. ma nesporno jamstvo za njegovo pravih nost Obenem naglašajo glede ugotovitve jugoslovenske vlade, da je jugoslovenska vojska v vojni vedno lojalna in z najvišji* mi vojaškimi vrlinami vršila svoje dolžno« sti, da je jugoslovenska vojska bila in da je še prepojena s posebno balkansko voja« ško miselnostjo, ki vidi v četniški borbi po mednarodnem pravu dovoljeni način bo« jevanja in zanj uporablja navad-no celo svoje najboljše oficirje in vojake. V Parizu odklanjajo italijansko kampanjo kot tendencijozno izmišljotino Pariz, 16. aprila, r. »Echo de Pariš« ob« javlja v izvlečku »razkritja« »Giornale d' Italia« o vojnih namerah Jugoslavije V francoski javnosti je napravila kampanja laškega časopisja zelo slab vtis Dopisnik lista »Echo de Pariš« podčrtava v komen« tarju, da je posebno značilne dejstvo, da so izšli napadi v laškem časopisju na Jugo« slavijo baš v trenutku, ko je tajnik za zu« nanje zadeve Grandi odpotoval v Albani« jo. V pariških krogih niti najmanj ne ve« rujejo v točnost italijanskih trditev in jih smatrajo vseskozi za tendenciozne. ker je v Parizu predobro znano, da vodi Jugosla« vija vseskozi miroljubno politiko, ki je do« cela v duhu Društva narodov in ki iskreno stremi za ohranitvijo miru iu izpolnjeva« njem sklenjenih pogodb. Angleški tisk deloma pritrjuje izmišljotinam London, 16. apr. a. Angleški listi prina« šajo v izvlečkih poročila o odkritju »Gior« nale d' Italia« glede dozdevnih formacij ju« goslovenskih komitaških oddeljenj ob ju« goslovenskositalijanski meji. Zanimivo je, da vsebujejo njihova poročila dodatke, v Nov italijanski vojaški ataše v Beogradu Eim. 16. aprila, p. Tukajšnji listi poročajo, da je imenovan polkovnik Gason za vojaškega atašeja pri italijanskem poslaništvu v Beogradu. Ekspanzija Italije v Albaniji Rim. 16. aprila, r. Italijanski listi objavljajo obširna poročila o veličastnem sprejemu, ki ga je bil deležen državni podtainik za zunanje zadeve Grandi povodom svojega prihoda v Tiran in omenjajo zlasti prisrčen sprejem, ki mu ga je priredil kralj Zogu. Poset visokega italijanskega funkcijonarja v Tirani spravljajo vsi diplomatski krogi v zvezo z neko novo akcijo Italije v Albaniji. Posebno se naglaša dejstvo, da namerava dati Italija Albaniji investicijsko posojilo v višini ene milijarde lir. dasiravno finančni položaj Italije sam na sebi ni tak. da bi mogla dovoljevati drugim visoka posojila Zatrjuje pa se, da si bo Italija s tem posojilom zasigurala v Albaniji velike koncesije, ki ji bodo omogočale nadaljnjo ekspanzijo na gospodarskem in političnem pobu. Rim, 16 anrila č. Italijanski listi prinašajo dane« obširna poročila o smotri albanske vojake v Tirani pred kraljem Zogtijem ;n italijanskim državnim pMtrunikom Gr.tn-dijem. Poročila italijanskih listov poveličujejo organizacijo albanske vojske in "mladinskih udruženj, ki so udružena po fašističnem sistema- o »odkritjih" Gaytie katerih posebno obširno pišejo o iredenti« stičnem delu Orjune in sorodnih nacijonal« nih organizacij na novo pridobljenem ozemlju Italije. Listi Rothermerejevega koncerna pa dostavljajo še svoje specijel« ne informacije, zatrjujoč, da se vTŠe slič« ne j 4Neues Wiener TagblatU pa poroda iz Pariza, da se ta vest v pariških finančnih krogih potrjuje. Novo posojilo bi znašalo B milijarde frankov in bi služili predvsem za konverzijo predvojnih srbskih posojil, poleg tega pa bi naša država dobila za 750 milijonov frankov novih denarnih sredstev. Točnost teh vesti nam zaenkrat ni mogoče kontrolirati. Ureditev solunske cone Skoplje, 16. aprila, p. Semkaj je davi dospel pomočnik finančnega ministra gosp. Go-spodnetič, ki je imel tekom današnjega dne konference z gospodarskimi krogi. Zvečer je nadaljeval potovanje v Solun, kjer bo na Čelu posebne komisije, ki jo tvorijo zastopniki zainteresiranih ministrstev ter predstavniki gospodarskih zbornic, proučil ureditev naše svobodne cone v solunski luki. Zakon o agrarni banki predložen ministrskemu svetu Beograd, 16. aprila p. V kabinetu ministra pravde se 1« vršila danes konferenca med ministrom pravde, finančnim ministrom in ministrom trgovine. Na te] konferenci ie bila izvr-Sewa definitivna sitilizacija zakona o Agrarni bainkii, ki ga je mirti si er pravde predložil na večerni seji ministrskega sveta ministrskemu predsedniku v nadaljno postopanje. Zakon bo Je te dni dobil najvišjo sankcijo in bo stopil takoj nato v veljavo. bok vtis«. Jutri bo ponatisnjen na Madžarskem. v Albaniji in v Bolgariji, čigar posebni ekspert za komitske stari in za dokumente te vrste, general Vlkov, je že več mesecev v Rimu. Kakor se nam vidi, g. Vlkov ne more biti daleč od tega dokumenta in vse te gonje. V teh državah je podpirati vero v upravičenost koalicije, ki navzlic vsemu ne more pognati korenin v njihovih narodih. Tu je treba iskati razloge Grandijevega pota in tiranskih svečanosti v čast njegovega prihoda ter pisave albanskega tiska o »veličini Albanije« glede na bodoče pravice Albanije, in te nove ofenzive italijanskega tiska. O miroljubnosti naše države ne more nihče niti za trenutek dvomiti. Ta »dokument« lahko doseže neželjene posledice: prav lahko bo mogoče verovati v agresivnost tistih. ki so g. Gaydi mnogo bližji in dražji od Jugoslavije. Eno je gotovo: dokument je plod velikega strahu, ki ima vselej velike oči. ali pa izhaja iz nečiste in nemirne vesti. Slaba vest pa skuša vselej zvaliti na drugega odgovornost za slaba dejanja, ki jih sama pripravlja. Pametni ljudje bodo verovali v to drugo in se ne bodo prevarili. »Vreme« piše pod naslovom »Italijanski tisk obnavlja kampanjo proti naši državi« med drugim: List »Giornale d' Italia« Je ponovno začel kampanjo proti naši državi ter objavlja neke lažne dokumente, v katerih pripisuje naši državi fantastične vojne namene. Iz pisave inozemskega tiska se vidi, da Je evropska javnost k sreči takoj spoznala pravo vrednost teh proti nam iznešenih obtožb. Zamah kampanje te vrste je s tem že omeien. Danes kampanja ne more več povzročiti tako nevarnih situacij, kakor se je to zgodilo nrvič. Možnost resnejših komplikacij je tem manjša, ker smo na podlagi prejšnjih izkušenj danes v položaju, da motrimo tako početje brez razburjenja. Nevarno in škodljivo pa je, da se pojavlja ta kampanja v Italiji, koje narod bi mogel verjeti v točnost objavljenih dokumentov in trditev, kar bi rodilo razpoloženje, ki bi ne bilo v prilog odnošajem zaupanja, prijateljstva in dobrega sosedstva, za katerimi stremi, kakor se neprestano zatrjuje, tudi italijanska vlada. Taka kampanja ne more več doseči svojega prvotnega cilja !n dfs-kreditirati našo državo v očeh Evrope. To pa najmanj sedaj, ko stoje vse sile naše domovine v službi miru. Končno je tudi verjetno, da vsa akcija sedaj niti nima tega cilja. Če se presoja to kampanjo v zvezi z manifestacijo itali-jansko-albanskega prijateljstva v Tirani, tvori morda vsa kampanja samo neke vrste krinko ki bi morda tvorila tudi demanti poročila istega lista o razgovorih med gg. Mussolini.iem in Chamberlainom glede politike Italije do naše države. Pa tudi v tem primeru vsa ta akcija ne zasluži milejše sodbe, ker ustvarja sovražno razpoloženje v italijanski javnosti, kar je v času, ko se z vseh strani iskreno želi red in mir in ko se za ohranitev miru polaga predvsem največjo lojalnost med sosedi, preveč nevarno.« Jan Skala v Skoplju Skoplje, 16. aprila, p. Danes je prispel semkaj predstavnvik lužičkih Srbov gosp. Jan Skala. Na kolodvoru mu je bil prirejen svečan sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki oblasti, celokupno sokolstvo in številno meščanstvo. Gosp. Skala ostane v Skoplju tri dni in bo imel več predavanj. Iz Skoplja bo odpotoval še v nekatere druge kraje v Južni Srbiji, nakar se bo podal preko šumadije v Bosno in od tam v Dalmacijo. Nemški avtomobilisti v Bosni Zagreb, 16. aprila, č. Nemški avtomobilisti so danes ob 5. zjutraj odpotovavli iz Zagreba proti Bosni in Hercegovini. Iz Zagreba so odnesli najlepše vtise ter zlasti povdarjajo. da so bili prisrčno sprejeti povsod, tako od jugoslovenske oblasti, kakor od meščanstva. V Sisku so nemške izletnike pozdravili zastopniki oblasti in velika množica občinstva. V Kostajnico so d oži i ob tričetrt na 10. dopoldne, Posebno prisrčen sprejem j« bil v Bos. Novem, kamor so prispeli okoli 11. dopoldne in kjer so dekleta v muslimanski narodni noši izročila z zlatom vezeni robec in cvetje. Avtomobili so vozili skozi Bos. Novi neprestano do poldneva ter nadaljevali svojo pot proti Sarajevu. Krvava družinska drama sredi Beograda Beograd, 16. aprila, p. Sredi Beograda se je odigrala danes okrog poldneva krvava družinska drama. Bivša gimnazijska profesorica Desanka Ili6 je ustrelila svojega moža Borivoja Iliča. Mož jo je nedavno zapustil in živel v konkubinatu z neko plesalko. Davi j,e Iličeva prišla na stanovanje moževe ljubice. Med njima se je vnel prepir. Mož jo je končno izrinil iz stanovanja na ulico, kjer pa je obupana žena potegnila samokres in ga ustrelila. Nesrečna žena je bila aretirana, truplo moža, ki je bil na mestu mrtev, pa je bilo prepeljano v mrtvašnico. Novosadska „Zastava" v konkurzu Novi Sad, 16. aprila, r. 2e desetletja ob« stoječe Založništvo ki je izdajalo srbske knjige in bivši radikalski dnevnik »Zasta« va« je zašlo v konkurz. List je bil ustav« ljen. Novosadska posojilnica namerava prevzeti tiskarno, dočim je usoda lista še neznana. Rapajič izpuščen Novi Sad, 16. aprila r. Včeraj Je bi! Izpuščen iz zapora zazrebške policije sotrudnjfc no-vo-s a d sike za »Vidovdana« Bogoljub Rapajič, ki k bil svoječasno aretiran pod sumom, da je soudeležen pri umoru pokojnega dire.ktor)a zagrebških »Novosti« Tonija Schlegla. Izkazala se ie njegova popolna nedolžnost. Urednik Cihlar izpuščen iz zapora Zagreb, 16. aprila č. Današnji »Hrvat« poroča. da je član njegovega uredništva Slavko Cihlaf po 26-dnevnij odsotnosti zjutraj zopet nastopil svojo službo. Kakor znano, je bil CihlaF aretiran v zvezi z umorom Tonija Schlegla ter se j« nahajal v tem času v poficj&kem zaporu. Ozadje krize y čsl. komunistični stranki H. — Praga. 15. apr. Silna kriza, ki se je razvnela v čsl. komunistični stranki, vzbuja pozornost vse evropske javnosti, kajti ta stranka je bila največja izmed vseh komunistični strank izven Rusije. Razdor v stranki ni specifično čsl. pojav, marveč samo del vsesplošne krize, v katero je zabredel komunizem v vseh državah sveta. Matica boljševizma, Rusija, že dolgo prednjači v tem pogledu vsem ostalim komunističnim strankam in nje bolezen se odraža tudi na njenih inozemskih podružnicah. Življenje in razvoj čsl. boljševizma je od nekdaj stalo v znamenju večnih kriz in stranka se je notranje ojačila samo tedaj, kadar so ji čsl. vlade pomagale s svojimi persekucijami. Ko pa so se čsl. državniki in politiki uverili, da s persekucijami samo krepe silo boljševizma ter nehali stranki izkazovati to pomol je stranka zašla v stadij neprestanih notranjih kriz. Druga izdatna pomoč je prihajala čsl. boljŠevikom od meščanskih, posebno pa od socijalno-demokrat-ske stranke. Te so gledale na razkroj v notranjosti čsl. komunizma s svojega ozkosrčnega stališča ter se prizadevale edino to, da so pridobile glasove nekoliko tisočev prebežnikov pri vsakih volitvah. Te stranke se niso mogle postaviti na višje stališče, da bi se uprle boljše-viziranju delavskih mas iz državnih razlogov, marveč so stale ob strani in pustile izkrvaveti resnične borce v boju zoper komunizem. Taka usoda je zadela mnogoobetajočo in zdravo stranko reformnih socijalistov, ki sta jo vodila Hudec in Modraček, da se je morala koncem koncev zliti v Kramafevo stranko. Nič bolje se ni godilo Bubni-ku in celi vrsti resničnih političnih talentov, ki so se v interesu države iz principijelnih razlogov postavili proti boljševizmu. Velike stranke so jih v tem prizadevanju sramotno pustile na cedilu in čakale prirodnega razvoja in razkroja, ki je moral sicer priti, ki pa je med tem pokvaril vrste delavskih mas ter iz treznomislečih državljanov-delavcev napravil kričavo, k neslogi nagnjeno čredo. Sovjeti so prejšnje čase radodarno podpirali komunizem na Češkoslovaškem, sedaj pa so očividno krenili na drugačno pot. Ves inozemski boljševizem, ki je požiral ogromna denarna sredstva, se je izkazal kot komedija in je vzgajal samo koritarstvo ter ogorčeno osebno borbo posameznih koristo-lovcev. Da je sovjetska vlada krenila na drugo pot, dokazuje tudi imenovanje novega sovjetskega diplomatičnega zastopnika. Moskva na to mesto ni poslala agitatorja, marveč literata, dramatika in esteta. G. Arozjev, ki je pretekle dni nastopil svoje mesto kot šef sovjetske misije v Pragi, ne spada med dosedanje tipe špijonažnih agentov in političnih pustolovcev, kakršni so doslej prihajali v Evropo kot nositelji visokih sovjetskih funkcij. Novi načelnik sovjetske misije je pozval pretekli teden k sebi praške novinarje in jim objasnil delovni program svoje vlade. Nič več svetovne revolucije, nič več vsesplošne boljševizacije ni v izjavah tega sovjetskega zastopnika, marveč edino želja po miru in po delu ter po prijateljskih stikih z vsemi državami odseva iz besed sovjetskega zastopnika. Pred njegovim prihodom so ruske agencije vsak dan javljale ogromne nakupe, ki so jih sovjeti zaključili v drugih državah po bajnih cenah. Naglašali so pri tem, da sovjeti vse te naročbe plačajo takoj v gotovem novcu. Take vesti naravno niso ostale brez vpliva na čsl. bankarje, veletržce in industrijce, ki si sami želijo takih unosnih poslov, pa čeprav z boljševiki. Postalo je tudi jasno, da je Arozjevu čsl. komunizem deveta briga in da prepušča vso skrb zanj praški policiji. Tem bolj pa se briga za ostalo javnost ter si zlasti prizadeva, da bi bil imenovan bivši sovjetski tiskovni ataše Jacob-sohn za člana čsl. inozemskega instituta. Jacobsohn deluje sedaj v Pragi kot slovanski filolog in Arozjev bi ž niim rad ubral pot nove slovanske politike, ki jo je baje sklenila izvajati Moskva v Češkoslovaški. Naša komunistična stranka je postala za Moskvo neprijetno breme. Rusija je ne samo noče več podpirati marveč noče niti najmanj posegati v notranje razprtije vodstva stranke ž njenim? pristaši. Moskva več ne rabi naših boljše-vikov, marveč se jih otresa, ker ji kazijo načrt nove orijentacije ter ovirajo izvrševanje instrukcij, ki jih imajo njeni diplomatje. Csl. boljševiška stranka je obsojena v staro železo in g. Arozjev že navezuje stike s solidnejšimi levičarskimi strankami, predvsem s so-cijalnimi demokrati. Zastrupljenje s plinom Zagreb, 16. aprila, r. Davi ob 7.55 je bilo pozvano reševalno društvo v Trenkovo ulico št. 3. kjer so našli v kletnem stanovanju od oglikovega kisika zastrupljeni dve ženski. Do nesreče je došlo, ker sta preko noči pustili odprta vrata svoje sobe, skozi katera je prihajal slrupeni plin iz peči za sušenje, i ki so jo pustili zidarji v soseščini. Eno po- ! nesrečenko so našli nezavestno v postelji, drugo pa na tleh. Prva je 661etna vdova Marija Cvetkovič, rodom iz Češkoslovaške, druga pa je 351etna Rezika Bauman. rodom iz Zagreba, ki je stanovala pri njej. Reševalno društvo ju je takoj prepeljalo v bolnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Njuno stanje je zelo resno. Bolgariji preti hoda vladna kriza Stranke v ogorčeni borbi med seboj, vendar složno napadajo vlado - Pojavljajo se makedonstvujušči in zahtevajo diktaturo Sofija, 16. aprila, č. Odnošaji v vladni skupini se tudi po začasni rešitvi ministrske krize ne razvijajo najboljše. Tudi izstop bivšega vojnega ministra Vlkova, ki je postal poslanik v Rimu, ni prinesel olajšanja. Med posameznimi političnimi skupinami obstojajo še nadalje stare tendence. Skupina predsednika vlade Ljapčeva vodi še nadalje svojo akcijo v dosedanji smeri in se Imenuje skupina sedemdesetorice. Skupina zunanjega ministra Burova se drži rezervirano in Čaka nadaljnega raž-voja. List Cankova »Luč« je izkoristil neki članek Ljapčevega »Preporca« in odkrito napadel skupino Ljapčeva, češ da jo tvorijo novodošleci ter uživa samo plodove dela, ki ga je izvršil Can-kov. Izhod iz tega položaja še ni viden, ni pa verjetno, da bi se Burov pridružil Cankovu. Opozicija izkorišča to razruvanost v vladni skupini ter napada vlado, da je s stabilizacijskim posojilom izdala Bolgarsko v roke tujim bankam. Opozicija zlasti očita, da so prišle bolgarske železnice v roke tujcev, ker morajo vse svoje potrebščine nabavljati od francoske, belgijske in češkoslovaške Industrije. Vse to znatno slabi položaj vlade, zavoljo česar je Ljapčev že zagrozil z diktaturo. Njegove grožnje se čimdalje bolj širijo in se pri desničarjih že pojavlja misel, da je nastopil trenutek za izpremembo režima. Gospodarski položaj Bolgarske, zla- sti pa položaj državnih financ, je zelo težak zaradi neuspeha, ki ga je doživela Ljapčeva vlada pri poskusu odgoditve plačila letošnjih reparacijskih kvot. K vsemu temu se je pridružilo še vprašanje narodnih manjšin, od katerega pričakuje makedonski komite novega povoda za svojo akcijo. Zmernejši politiki so sicer mnenja, da v tej zadevi ne bo posebnega uspeha, ker bo vlada doživela od emigrantov nove udarce. Z gotovostjo se računa, da bo makedonski komite najenergičneje delal na to, da se reši kriza z diktaturo. Značilno je. da je,Vanče Mihajlov zadnje dni zelo pogosto prihajal v Sofijo. Sofija, 16. aprila, č. Glasilo protoge-rovcev »Sloboda in smrt« poroča, da skupina Vanče Mihajlova še nadalje terorizira vse svoje nasprotnike. Znani pristaš protogerovcev Dimitrij Hadži-jev je bil pozvan v Sveti Vrač z nalogom, da izroči dolžnosti načelnika v svoji občini nasledniku, ker je bil že mnogo prej premeščen zaradi raznih groženj. Hadžijev ni hotel odpotovati, dokler mu niso zajamčili varnosti življenja. Oblasti so mu zagotovile bivanje v Sv. Vraču, vendar pa so Hadžije-va odpeljali s seboj pristaši Mihajova ter ga mučili. Glasilo protogerovcev »Sloboda in smrt« vprašuje, ali je vladi znan ta slučaj in ali hoče zavarovati državliane pred pristaši Mihajlova. ki je bratomorilec. Nenaden preokret v avstrijski krizi Pogajanja s socijalisti so se razbila na stanovanjski zaščiti — Pričakuje se posredovanje predsednika Miklasa Duna], 16 aprila, g. Pogajanja, ki so se od odstopa zveznega kancelarja dr. Seipla dne 3. t. m. vršila za sestavo nove vlade, predvsem pa za formuli ran] e akcijskega programa, na katerega bi bila lahko pristala tudi socijalno demokratska opozicija, so bila danes zvečer nenadoma prekinjena. Pogajanja so v zadnjih dnevih na vseh poljih ugodno napredovala, le v vprašanju najemnin naj bi bilo prišlo danes do zadnje kompromisne formule. Socijalni demokrat je so že pristali da bi se najemnine lahko do leta 1931. postopoma zviševale od 2000 do 2200 oziroma 2700 šilingov, pri čemer pa so si pridržali da naj bi ti poviški, ne pomenili rente za gospodarje, temveč prispevek za vzdrževanje hiš. Sedaj je zahtevala krščansko so-cijalna stranka, naj bi se ta plačilna lestvica ne končala z letom 1931. temveč v zmeT-nlh oblikah obstojala tudi dalje. Smisel te zahteve je na dlani. Pri volitvah, ki naj bi se po tnrnusu vršile 1931, naj bi socijalni demokrati ne imeli prilike agrtirati s parolo zaščite najemnikov. Popoldne ob petih se je sestalo načelstvo krščansko socijalne stranke v pričakovanju ugodnega izida zad- nje konference najemninske komisije, da b! določilo zadnjo točko delovnega programa in nato designiralo bodočega zveznega kancelarja. Kmalu nato se Je v parlamentu raznesla vest, da je najemninska konferenca potekla brez rezultata. Krščansko-socijalna stranka Je objavila kratek komunike, da so bila pogajanja prekinjena. Ta negativni izid je seveda podrl tud] vse dosedai dosežene uspehe na polju temeljnih zakonov in kazenske reforme. Krščansko-socilalni klub nI mogel niti zavzeti stališča glede izida najemninske komisije, ker se je medtem že razšel. V splošnem se pričakuje, da bo Jutri ali pojutrišnjem predsednik Narodnega sveta ponovno pozval stranke naj obnove pogajanja, ker ne gre, da bi sedanja vlada še vedno vodila posle. V političnih krogih je napravij ta preokret v rešitvi krize moiin vtis, posebno še, ker Je za danes zvečer vsa pričakovalo definitivno rešitev. Kljub temu prevladuje mnenje, da so vse stranke šs vedno pripravljene na sporazum in da bo predsednik Narodnega sveta Miklas v najkrajšem času uvedel posredovalno akcijo, kt naj zopet zbliža stranke. Mesto razorožitve debata o dnevnem redu Ruski delegat Litvinov zahteva logu in žigosa um 2eneva, 16. aprila s. Pri drugem čitanju v pripravljalnem odboru razorožitvene konference je bil otvorjeri splošni razgovor o dnevnem redu predsednika Loudona. Grof Bernsdorf se je kot prvi govornik uprl temu provizoričnemu dnevnemu redu. Predsednik Loudon je odgovoril, da gre gotovo za nesporazum, ker je prvo čitanje dejansko zaključeno in pomeni predlagani delovni program drugo čitanje. Glavni ameriški delegat in poslanik v Bruslju Gibson se je v kratki Izjavi solidariziral. Nato Je sovjetski zastopnik Litvinov Izčrpno kritiziral predlagane delovne metode in celokupno dosedanje delo pripravljalnega razorožitvenega odbora ter zagovarjal drugi sovjetski razorožitveni načrt Sovjetski razorožitveni predlog vsebuje popolnoma jasne smernice, ki že sedaj določajo izmero oborožitev, dočirn nudi razorožitveni osnutek pripravljalnega odbora samo možnost razmotrivanja o tehničnih vprašanjih, nikakor pa ne izgledov za določitev stopnje razorožitve. Za vsako posamezno državo je treba od primera do primera določiti razorožitveno številko in upoštevati posebne potrebe države. V nadaljnjem je razpravo o sovjetskem pred-ikanje velesil Litvinov kritiziral formalno omejitev in znižanje razorožitev, s čimer nikakor ni rečeno, da se bodo z določitvijo oborožitev oborožitve tudi v resnici znižale, temveč nasprotno celo zvišale. Litvinov Je zavzel ostro staiišče proti argumentom, s katerimi se skuša hinavsko stavljati v ospredje tako zvane narodne interese, da bi se s tem preprečila razorožitev in je zahteval odločno spremembo dosedanjega dela v odboru. Turški zunanji minister Rudžibeg je napovedal nove predloge, ki bi po njegovem mnenju odstranili dosedanje težave. Lord Cushendun je izjavil, da soglaša z začasnim dnevnim redom, kakor ga je predlagal predsednik, vendar pa je zahteval, naj se spremeni vrstni red posameznih vprašanj, čim bo obravnan sovjetski načrt Ta predlog je bil končno sprejet pri čemer pa je grof Bernsdorf poudarjal, da se odbor to pot v nobenem primeru ne sme raziti, ne da bi definitivno razčistil vprašanje efektivnega stanja in stanja rezerve na kopnem ln na morju .kakor tudi stanje nakopičenega vojnega materijala za oboroženo silo na kopnem in na morju. Poskušen atentat na indijskega podkralja Po bombah v indijski zbornici se teror revolucionarjev nadaljuje — Atentat je delo dobro izšolanih teroristov Delhl. 16. aprila d. Kot odgovor na govor angleškega podkralja v Indiji, barona Irvvinga, ki je oštel predsednika indijskega zakonodajnega sveta, ker je odstavil po atentatu na zbornico z dnevnega reda razpravo o zakonu proti komunistom, je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo nanj atentat. Atentat Je bil zelo premišljeno organiziran ter bi gotovo uspel, da ga niso v zadnjem hipu razkrili. Neznani zarotniki so zažgali leseni železnični most na progi Delhi-Dehra Dun, kamor je potoval podkralj baron Irwing s svojo soprogo na oddih preko nedelje. Požar je opazil par mi- nut pred prihodom vlaka neki progovni preglednik in ustavil posebni podkraljev vlak, ki bi bil sicer strmoglavil z gorečega mosta v deročo reko. Dalje so pri natančnem preiskovanju okolice ugotovili, da so bile prerezane brzojavne žice v obeh smereh proge, tako da ne bi bilo mogoče takoj obvestiti prve že itak zelo oddaljene železniške postaje, ako bi se bil atentat posrečil. Dogodek je vzbudil veliko pozornost v javnosti ter dokazuje, da je indijsko revolucionarno gibanje organizirano ro navodilih in metodah izvežbanih atentatorjev, ki so se šolali v tujint Sovjetska šmjonaža na Lotiškem Riga, 16. aprila ». Kakor poročalo Usti. so oblasti odforile v pokrajini, kj meji na sovjetsko Rusijo, daleko razpleteno vohunsko organizacijo, ki ]e delovala v prid sovjetske Rusije. Do-stda] Je bilo armiranih 20 oseb, večinoma prebivalcev obmejnih krajev. Madžarski poslanci pojdejo v Rim Budimpešta, 16. aprila s. Sredi maja bo odpotovalo približno 40 članov madžarske poslanske zbornic« brc* razlike ttranke ia vere v Rim, da obišče ob priffld zoj>et vilko 190. ponoči v nujnih zadevah št 191 e— Iz gledališča. Danes 17. t. m. zvečer bo za celjsko gledališko publiko nedvomno dogodek in umetniški užitek prve vrste, ko bodo mariborski igralci uprizorili prekrasno Shakespearjevo draino ljubezni Romeo In Julija Mariborska gledališka uprava se nI ustrašila ogromnih stroškov. Celjani ns zamudite prilike. Danes popoldne Da se uprizori zabavna in čarobna otroška igra Janko in Metka, ki bo to pot gotovo privabila vse celjske malčke v gledališče. e— Druga akcija za zgradbo stanovanjskih hišic. Tukajšnji občinski svet je na seji 11. Julija 1928. sklenil, da začne mestna občina še drugo akcijo za zgradbo stanovanjskih hišic, s katero bi se pripomoglo tudi drugim reflektantom in sicer takim, ki niso zavarovani pri OUZD, do lastnih stanovanjskih hišic. V ta namen naj mestna občina celjska najame pod najugodnejšimi pogoji 750.000 Din. Proti temu sklepu so dopustne pritožbe na oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru v teku 14 dni po na- Vsem, ki žele ugodno kupiti! Po zelo znižanih cenah se od sedaj naprej prodaja: Volneno blago za damske plašče in ko« stume. — Volneno blago za moške obleke in površnike v veliki izberi JOS. SNOJ manufaktura Ljubljana, palača Mestne hranilnice. Se nadalje prodajamo m-oško sukno v največji Izberi, obleke, elegantne čepice, klobuke. trpežno perilo, samoza-veznice ter vse druge oblačilne potrebšč ne s 15—30 % popusta A PRFSKER, LJ BLJANA St. Petra cesta 14. LAK ZA NOHTE te tekočino za odstranitev isteza na dkz sam« v droseriji K. Kane sinova, Ljubljana, 2idovska n. 1 Nogometni film športa in ljubavi Ififlli Gustav FrShlich ln Evelin Holt. Predstave ob 4., K 7., V2 8. in 9. uri. Telefon 2730. Kino »DVOR« bitju tega razglasa na magistratni uradni deski, to Je: do 24. t. m. Pritožbe je vložiti v vložišču na mestnem magistratu. e— Pretežko breme. Predvčerajšnjim popoldne ie naložil po raznih celjskih gostilnah posestnik France iz Ločice pri Polzeli v svojo obširno notranjost tako veliko množi, no alkohola, da ga ni mogel prenesti in je omagal v Jurčičevi ulici poleg mostička. ki vodi čez Sušnico na Ljubljansko cesto. Možaka je našla policija in ga spravila na suho v zapor, kier je ostal do včerajšnjega jutra. e— Izgubljeno ln najdeno. Zasebna uradnica Olga Medveščkova je izgubila v mestu črno usnjato torbico z različno vsebino in okrog 70 Din denarja. Na Dečkovem trgu je našel stražnik očala, obrobljena s svetlo kovino. Na Kralja Petra cesti je našla Marija Raimšakova črno žensko ročno torbico z raznimi malenkostmi in 104 Din gotovine, na isti cesti pa je našla Marica Bobkova usnjato rjavo listnico, v kateri se je nahajalo 190 Din gotovine, 3 fotografije ln nekaj listkov. e— Narasla Savinja. Savinja ie včeraj ponoči zaradi neprestanega deževja močno narasla, enako tudi njeni pritoki Voglajna, Suišnica itd. Voda je močno umazana in ima zelo hiter tok. Včeraj zjutraj je prinašala iz Savinjske doline na motnih valovih znatne količine žaganega lesa. Zračna temperatura je precej padla in je doseglo živo srebro včeraj opoldne komaj 9 stopinj C. Iz Maribora Mariborska redakcija »Jutra« trna telefon številko 440 a— Iz gledališča. Otroška predstava Janka ln Metke bo v petek 19. t m. ob 15. Cene 2—7 Din. — V kratkem gostuje prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska in ustanovitelj mariborskega gledališča g. Hinko Nučič v Bemsteinovem Tatu. Oba umetnika gostujeta topot prvič zopet po svojem odhodu iz MariboTa pred osmimi leti. a— 50 letnico rojstva praznuje danes 17. t. m. g. Anton Krejči, ravnatelj tvorniee za dušik v Rušah, v gospodarskih krogih splošno znan in priznan delavec za gospodarski napredek. Tudi občani v Rušah so mu že ponovno izkazali zaupanje z izvolitvijo v občinski odbor, kjer odlično sode«luje. Še na mnoga leta! a— Za okrajnega predstojnika za 4. okraj je bil imenovan steklar g. Ivan Dežman. ki bo uradoval za stranke vsak dan razen ob nedeljah in praznikih od 12. do 14. v svojem trgovskem lokalu Vrbanova ulica 2. a— Promet z nepremičninami. Odvetnik dr. Vitnko Rapotec je kupil od trgovca Henrika Sabothyja za 320.000 Din polovico hiše št. 14, v Krekovi ulici. — Milan in Natjuša Benčina sta kupila od lekarnarja Petra Alba r.ežeja in njegove soproge za 200.000 Din hišo št. 23 v Betnavski cesti. a— Mariborska avtomatska centrala bo vključena v lokalni telefonski promet na Vi« dovdan. Tvrdka Siemctis-HLiiske je dolžna dobaviti potrebne aparate do 4. Junija, nakar se bo takoj pričelo z nj bevo montažtako da je izključeno, da bi otvoritev zavlekla na poznejši čas. a— Z delovnega trga. V preteklem tednu je iskalo dela pri mariborski Borzi dela 108 moških in 71 žensk. Prostih mest ie bilo Ml. Delo je dobilo 30 moških in 42 žensk, 33 iih je odpotovalo v iskanju dela iz Maribora, 48 jih je ostalo izven evidence, tako da je bilo v soboto zabeleženih še~628 dela iskaio-čih oseb. Od novega leta do pretekle sobote je skupaj iskalo dela 1872 moških in 71 žensk. Oddati pa je bilo 12S0 mest. Delo Je prejelo 994 oseb. Povprečen zaslužek v prvem četrtletju tekočega leta. kakor so zabeležili na mariborski Borzi dela. je znašal 51 Din na dan, med tem ko je znašala mesečna plača v popolni oskrbi približno 460 Din. Mariborska Borza dela le razdelila v mesecu marcu 110 osebam redne podpore skupno 21.969 Din, 10 osebam pa izrednega prispevka 3010 Din. a— Vlom v ruško gostilno. Pretekli teden so si neznani vlomilci privoščili dobrote gostilne Petra Šmidhoferja v Rušah. Strgali so raz okno železno omrežje ter prebrskali po tej poti v kuhinji in gostilniški sobi vse. kar Jim Je priialo. Odnesli so usnjat jopič vreden 1200 Din, za 150 Din drobiža ter nekaj sto cigar in cigaret. Pozabili pa so v gostilniški sobi sekiro in dleto, ki so si jn izposodili v drvarnici hišnega gospodarja samega. Uvedena je energična Drežska/a. a— Poskušen samomor. V samomorilnem namenu je popil 30 letni trgovski sluga Ivan Žist manjšo količino lizola. Vzrok samomorilnega poskusa je neznan. Žista sj pravočasno prepeljali v bolnico, kier so mu očistili želodec ln je izven vsake nemarnosti. a— Z nožem v prša. V Polčanah ie neznan pretepač ponoči napade] etnega posestnikovega sina Frana I.ešmka V zasedi je neznanec prežal na svo'o Žr ev in se lotil nedolžnega ter mu za^de! n;iž v prša. Dve manjši rani mu je prizadejal tudi na hrbtu. Mariborski rešilni oddel?k le ranjenca prepeljal v bolnico " Maribora. a— Drava narašča. Že dva dni dežuje v Mariboru in okolici. Aprilsko vreme Je nastopilo z vsemi svojimi neprijetnostmi. Mokrota vlaga ln blato na vseh straneh. Tudi hlad zopet pritiska. Najbolj pa ie čutiti april v dravski strugi, ki se je umazano pobarvala. Vode so kakor vsako pomlad precej narasle, a je pričakovati, da se ne bo Drava občutno dvignila, kajti za enkrat Je le ne. znatno prestopila normalo in le nevarnost poplav, Id so se pozimi napovedale, izklju* čena. Desetletnica mariborske Glasbene Matice Razvitje društvenega prapora in dva koncerta. Maribor, 15. aprila. Glasbena Matica v Mariboru bo slavila dne 8. in 9. maja desetletnico svojega delovanja. Njen pevski zbor bo ob tej priliki razvil svoj društv. prapor, ki mu bo kumo-vala gospa Zora dr. Ravnikova. Ravnatelj Hladek pripravlja za to slavlje dva posebna koncerta in sicer nastopijo pri prvem matični gojenci na predvečer s svojim posebnim programom, pri katerem se bo proizvajala med drugim tudi krasna Fibichova »Pomladanska romanca« in več orkestralnih točk. Pevski zbor Glasbene Matice pa bo nastopil P. maja z najnovejšimi skladbami Emila Adamiča, kakor »Kata«, ki jo mirno prištevamo med največja in najbolj učinkovita Adamičeva dela in jo bo predvajal 50 pevk broječi ženski zbor Glasbene Matice, nadalje »Lepa Jana« in druge ter z Mirkovo »Golgo-to« in moškim zborom »Mornarska«. Ta dan bodo na slavnostnem zborovanju počaščeni tudi najzaslužnejši člani Glasbene Matice, ki Iim bodo podeljene častne diplome. Za društveni prapor je osnutek izdelala strokovna učiteljica gdč. Marija Rozmanova. Tehnična Izvršitev pa je v rokah gospe Anice Ašičeve ln pasarja Karla Tratnika. Iz Krania r— Laskava izjava o opereti »Mamselle Nitouche«. Višji kapelnik dravske godbe dr. Čerin iz Ljubljane, ki je prisostvoval nedeljski predstavi je izrazil vso pohvalo. Videl je že neštetokrat operetne vprizorit« re na diletantskih odrih, zlasti na Češkem tn v Avstriji, a nikoli niti ene tako dobro izvedene kakor v Kranju. Takoj že ouver« tura zagrabi človeka in predstava do konca drži gledalca v nezmanjšani napetosti, da t zanimanjem in navdušenjem sledi godbi in igri. Vsaka malenkost v režiji kakor v dirigentskem delokrogu, je manifestirala ljubezen sodelujočih do igre. Solisti, oba zbora in orkester zaslužijo pohvalo, ker so brez bistvenejših napak. Izjavo je za« ključil g. dr. Čerin s čestitkami g. dT. Stan« ku Sajovicu, ki je izvežbal soliste, zbore in orkester in dirigiral opereto s tako odli&> nim uspehom. — Opereta se bo ponavljala jutri ob pol 19. in v nedeljo ob 16. Pred« prodaja vstopnic v Hlebšovi trgovini. r— Preselitev davčnih uradov. Uradi bivšega davčnega okrajnega oblastva. ki so »e dosedaj nahajali v pritličju okrajnega poglavarstva, so se te dni preselili v I. nadstropje poslopja Petra Mayrja. S tem so združeni vsi uradi davčne uprave v enem poslopju. Iz Litije 1— Zanimiva glasbena prireditev v Šmartt nem. Šmarsko pevsko društvo »Zvon«, ki zaključuje letos 401etnico svojega obstoja, priredi danes popoldne ob 16. koncert, pri katerem sodeluje 35 pevk in pevcev pod vodstvom šol. upravitelja g. Maksa Kovači« ča. Na sporedu so mešani, ženski in moški zbori, po en tenorski in sopranski solospev ter ženski dvospev. Vse točke izvaja član« stvo »Zvona«. Obisk bogate pevske prire« ditve, ki se bo vršila v šmarski sokolski telovadnici, naj bo vsem, ki znajo ceniti kulturno delo — dolžnost. i— Službena vest. Dosedanji vodnik li« tiiskega žandarmerijskega voda podporoč* nik g. Drano Popovič je premeščen na stal« no mesto žand. vodnika v Kratovu v ku* manovskem okraju v Južni Srbiji G. Po« povič si je našel za časa svojega dveletne« ga bivanja v Litiji lep krog prijateljev, sim« patičnega mladega oficirja pa bo pogre* ša'a vsa tukajšnja javnost. Na novem služ« benem mestu mu želimo vso srečo! i— Bil je tepen. ker je miril pretepače. Na Širmanski hrib je šla večja družba malo vinjenih fantov. Mladeniči so se med potjo nekaj sprli in je prišlo med njimi do obračunavanja s pestmi. »Fantje, pamet in mir!« se je vtaknil med nje stric, ki se je vračal z mladeniči proti domu. Stričeva intervencija pa je fante še bolj razburila. »Kar Imamo med seboj, vas nič ne briga,« je dobil stric v odgovor. Koi nato pa so mu jih naložili še po hrbtu, glavi in niso nič gledali, kam je priletelo. Stric je moral zaradi bolečin k zdravniku, zadeva pa bo prišla tudi pred sodišče. Morda bo mladim vročekrv-nežem kaj zalegla pomirjevalna beseda sodnikova. Iz Trbovelj t— Predavanje v Sokolskem domu. V ponedeljek zvečer je predaval g. prof. Vo* lavšek iz Ljubljane o ?ocijalnem in moral« nem položaje žene od najstarejših do da« našnjih časov. Gospod predavatelj je spret« no orisal razmerje žene do moža pri naj« OGAVICt Najbope, naftrafaefše, zato 13 najcenejše! primitivnejših narodih, pri najstarejših ori« jentalskih narodih, do visoko kulturnih Gr« kov in Rimljanov. Na »rečno izbranih pri« merih iz zgodovine je svoje trditve tudi dokazal. Gospod predavatelj je žel za sv o« ja izvajanja veliko odobravanje. Obisk je bil prav dober. Mala dvorana Sokolskega doma je bila polna. V pretežni večini je bilo zastopano ženstvo vseh slojev. t— Po daljšem odmoru nastopijo v so« boto, 20. t. m. ob 20. člani trboveljskega sokolskega gledališča z D. Niccodemijevo komedijo »Učiteljica«, ki je žela po vseh odrih, kjer so jo dosedaj uprizarjali, ve« like uspehe. Pri igri sodelujejo poleg reži« serja g. Badaliča še gdč. Urbančičeva, Pa* radiževa in Ramovževa, gg. Plavšak, Oblak, Tratar in Klančnik ter nekaj ženske dece sokolskega naraščaja. Za to predstavo se vstopnice ne bodo prodajale po hišah ka* kor običajno, ampak se dobijo v predpro« daji pri g. Mirku Kosu, blagajniku Sokola. Iz Ptuja j— Dražba dobave in voženj gramoza za vse okrajne in oblastne ceste v ptujskem okraju bo 24. aprila s pričetkom ob 9. na okrajnem zastopu v Ptuju, kjer se lahko vpogledajo tudi dražb en i pogoji. Licitacija je ustmena, lahko pa vloži ponudnik tudi pismeno ponudbo pred začetkom ustne dražbe. Vsak dražitelj mora položiti 10 od« stotkov kavcije. j— Licencovanje ln premovonje plemen« skih bikov za vse občine ptujskega okraja se bo vršilo dne 2. maja na sejmišču v Ptu« ju. Prignati je vse bike od 15. mesecev sta« rosti, če imajo licenco ali ne, zlasti pa se morajo prignati oni biki, ki so dobili obl. ali okrajno nakupno subvencijo, in tisti, katerim je bila lansko leto priznana oblast« na ali okrajna premija, ker se bodo letos izplačale lani priznane premije. Opozarja* mo bikorejce na razglase, ki so nabiti po občinah. Iz Ljutomera lj— Jubilej. Pred kratkim je brivski moj« ster g Peroj Veselič, rojen Belokranjec, na tihem slavil dvojni jubilej: 25 let zakona in 25 let, odkar biva v Ljutomeru. Že pred vojno se je naš Peroj odlikoval kot orga« nizator slovenskega obrtništva, bil je ved« no zaveden narodnjak. Po vojni je bil več let občinski odbornik; osobito se je udej« stvoval v Olepševalnem dTuštvu, katere« mu je bil agilen pTedlsednik. Staremu, pa vedno čilemu Sokolu čestitamo k dvojnemu jubileju. lj— Zabavni večer. Orkester na lok Glasbenega društva je preteklo nedeljo priredil dobro uspel zabavni večer s kon« certom lahkejše glasbe. Vmes je nastopil godalni kvartet s točkami komorne glasbe. Vigranost mladega orkestra je precejšnja; prireditev je pod vodstvom g. Zaderla po« kazala lep napredek. Šport Športni drobiž Na Jesenicah nameravajo ustanoviti nov športni klub. V nedeljo se je vršil v pro« štorih g. Kobala na Savi sestanek jeseni« ških športnikov, na katerem se je razprav* ljalo o ustanovitvi novega kluba za Jeseni* ce in okolico. Sestanek je bil zelo dobro obiskan. Po daljši debati se je sklenilo, da mora biti novi klub popolnoma samosto* jen in da ne sme biti pod vplivom raznih strokovnih in drugih organizacij. Novi klub bo združil vse športnike, ki so se dosedaj udejstvovali v raznih manjših športnih or« ganizacijah. Po odobritvi pravil kluba, ki se bo imenoval »Bratstvo« se bo takoj vr» šil ustanovni občni zbor. V nedeljo je mladina PRK Brežice pora« žila PRK Krško s 3 : 0. Zabeležiti moramo še nekaj nedeljskih nogometnih tekem v inozemstva V Sara* gossi je španska reprezentanca porazila francosko z 8 : 1. — Italijanske prvenstve* ne tekme so imele naslednje izide: Milano : Legnano 5 : 1, Pro Patria : Trieste 3 : 1, Prati : Bazi 2 : 0, Livorno : Casale 5 : 0, Modena : Dominante 1 : 0, Novara : Ata« lanta 5 : 1, Padova : Roma 4 : 3, Biella : Brescia 2 : 0, Ambrosiana : Fiume 8 : 1, Genova : Cremonese 2 : 0, Lazio : Verona 3 : 0, Firenze : Roggiana 2 : 0, Napoli : Venezia 4 : 1, Juventus : Bologna 1 : 1, Pro Vercelli : Pistoia 9 : 0. Pri lahkoatletski prireditvi SC Siemens je Švicar Schwab postavil dva nova sve« tovna rekorda v hoji, in sicer na 20 km z 1:37:05.8 in nr. 25 km z 2:05:00.4. SK Reka. — Seja upravoeea odbor« r sredo 17. t. m- v kavarni »Zgonc«. — Tajnik. SK Jadran. V primeru lepega vremena dp-nes odnosno jutri redna trenini na lastnem igrišču. Treninga naj se brezpogojno udeleže vsi igrači I. moštva in naslednji: Cetnažar, Kocjan. Antosijevič, Januš II., Kosmač, Šaus. Načelnik. SK Slavlja. V četrtek ob 20. uri pri »Špa-nu« v Starem Vodmatu sestanek članov nogometne sekcije. Pridite točno in polnoiteivitao. — Načelnik. MotokolesarsJd klub Ilirija ▼ Ljubljani priredi v nedeljo dne 21. t. m. »Lov na lisico« za moitocikliste s solo-strojd ta prikolicami. Start na Kongresnem trgu ob 14. uri. Prijave sprejema osebno aJi po dopisnici g. Fr. Ogrin, Gospo-svetska cesta 14, telefon 3662. Zaključek prijav v četrtek dne 19. aprila t. 1. ob 18. uri. — Naknadne prijave proti dvojni prijavnim. Obvezni sestanek vseh udelženoav n« dan prireditve točno ob 10. uri dopoldne na verandi »Kaivame Evropa«, kjer dobi vsak udeleženec startno izkaznico. Točni razpisi so razvidni na khibavi deski in pri članih športne komisije. Po VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 16. aprila 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj Caj 5 1 Smer retr* I- Padamta« Barom. Temper. ta brzina v m in sek. >0 „ Š! Opazovanja Vrsta ▼ nun do d > 7. ure Ljubljana 756 1 8 tO wsw 1 10 dež 27 2 Maribor 75 .8 7 80 NNW 6 10 dež dež Dež 290 Zagreb 8. 754-9 8 80 NNW 1 10 29 0 liioitrad 752-7 9 fcO ESE 3 10 10 0 Sarajevo Dubrovnik Skoplje 7. 754-1 12 80 9 del, pr«S - /54-5 mirno Solit 11 90 W 3 2 Dež 8- Solnce vzhaja ob 5.15, zahaja ob 18.46, luna vzhaja ob 9.55. zahaja ob 2.4. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 14 C, najnižja 6 C. Dunajska vremenska napoved ia sredo: Spremenljivo, toda manj oblačno in hladno vreme. končanem »favn« prijateljski aestanek ta razglasitev rezultatov v gostilni »pri Urbančku« na Ježid. Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. Ljubljančani pozor! Igro Manice Komanove »Prisega o polnoči« je sprejelo na svoj letošnji repertoar že čez 35 odrov, a vendar se doslej ni še igrala na periferiji Ljubljane. Uprizoritev priredi v nedeljo, 21. t m. ob pol 20. v Sokolskem domu v Mostah Podružnica Kola jugoslovenskih sester, Moste - Sv. Peter. Tako bo tudi Ljubljančanom ustreženo, da vidijo to igro, kajti avtobus bo vsem po-setnikom prireditve ob koncu na razpolago! Igre se udeleži avtorica Manica Komanova in več odličnih gostov iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic dnevno v Florijanski ulici 19, I. nadstr. od 1. do 2. ure opoldne. MENGEŠ. Fantje iz Most pri Kamniku in iz Mengša so si vedno v laseh. Nasprotstva ne ostanejo vedno brez posledic. Tudi prejšnji torek, ko so nekateri izmed njih odhajali k vojakom so se za slovo še enkrat dobro spoprijeli. Staro nesporazumljenje med fanti se tudi pri skupnem odhodu k vojakom ni nič predrugačilo. Nastal je pred znano mengeško gostilno hud pretep. Nekateri so odnesli precej prask za spomin k vojakom. Beležimo to, ker je treba zatirati vsako sirovost. Časi so preresni, da bi slovenska javnost mogla mirno prenašati zloglasne »običaje« posameznih »aufbiksarjev«. BLED. Sokolsko društvo na Bledu prire* di danes v nec'eljo družabni večer s ne« strim sporedom. Nastopi moški zbor, kvartet in solospevi. Poleg tega tudi tam« btiraški zbor in salonski orkester, vse pod vodstvom g. Vrezca, naduc.telja v Ribnem pri Bledu. Začetek točno ob 20. Vstopnina 10 Din. K obilni udeležbi vabi odbor blej« skega Sokola. KOČEVJE. Nedavno je priredilo Glasbe« no društvo v Kočevju že drugi "lasbeni ve« 5er v tej seziji, tokrat s p-~ olnoma novim, pestrim sporedom. Otvoril je večer Schu« bertov trio op. 100. prvi stavek. Težka skladba, ki so jo izvajali ga. Luzarjeva (klavir), g. Willitzer (gosli) in g. dr. Rajh (čelo), je pokazala že velik napredek te marljive trojice glasbenikov. Nekoliko ne* popolnosti sicer še kažejo v skupnosti iz« vajanja, vendar gre menda to na rovaš ner« voznosti pred nastopom. Le še več skupnih vai: kajti pri teh komornih skladbah je treba preko znanja nosameznika, predvsem stremeti po harmonični celoti. V tem po« gledu je veliko bolje uspela druga točka Bragov »Spev angel j ev« za glas, klavir, vi« jolino in čelo. Glas gospe Helene Rajhove se je s svojo milino krasno ujemal z osta« limi instrumenti v zasedbi ->rej imenovane trojice. Ta mehka, melodijozna skladba je zelo ugajala. Višek večera je bil duet iz IV. dejanja opere »Aioa«: — »2e svečeni« ki se zbirajo«. Pela sta Helena dr. Rajhova in g. profesor Arzen Rausch. Brez pridržka izjavljamo, da je bilo to najboljše, kar smo dosedaj slišali od gospe Rajhove. dasi je ta idealna kulturna delavka že pri vseh šte« vilnih svojih prejšnjih nastopih dokazala, kar ji rad priznava vsak ob'ektiven poslu* šalec, da je pevka solistinja, za katero Ko* čevju lahko zavidajo tudi večja mesta. Kot njen drug je vse presenetil g. profesor Rausch s svojim junaškim tenorjem. Po potih, ki mu jih je predpisal mojster Betet« to, si je profesor z veliko vztrajnostjo okrepil svoj glas tako, da zna doseči za« željeni svoj cilj in še veliko uspehov. Za take ugoden potek teh glasbenih komadov pa seveda pritiče nemala zasluga tudi na« darjeni pijanistki gospe Olgi Luzarjevi, ki je vse pevske točke vežbala in jih sprem« Ijala na klavirju z mojstrsko diskretnostjo. Po nekoliko predolgem odmoru se je iz* vajala šaljiva opereta »Ščuka v ribniku«, ki jo je dovršeno prestavil iz nemščine naš za vse porabljivi, neutrudljivii dr. Rajh. Občinstvo se je nasmejalo do solz, zato pa tudi prav pridno ploskalo. Tako je ta lasbeni večer uspel vseskozi zadovoljivo, rihodnjič bi želeli slišati le še krasni bas« bariton društvenega pevovodje Mirka Tro= sta, ki ga že preveč dolgo pogrešamo pri koncertnih prireditvah. Dvorana je bila razprodana, kar je dokaz, da ima Glasbeno društvo vendarle dovolj prijateljev. Le ta« ko dalje! ŠT. PAVEL PRI PREBOLDU. Se enkrat vabi dramatični odsek Sokola vse Šentpav-Iane in okoličane, da se zberejo v Piklovi dvorani v Dolenji vasi, kjer bo vprizoril v soboto 20. t m. ob 20. in v nedeljo ob 15. veseloigro v 4. dejanjih »Vražja misel«, pri kateri se bo nasmejal vsakdo prav od srca. S to burko zaključuje Sokol svojo zimsko sezono. — Zdravo! VOJNIK. Naš Sokol je priredil 7. t. m. igro »Rodoljub iz Amerike«. Igralo se je prav dobro, mestoma sijajno. Izvrstno so bile podane vloge Rožice in Janka (gdč. Rudolf in g. Pogačnik), župana Korenja« ka (g. šinigoj) in profesorja Mraka (g. Go« rečan). Tudi ostale vloge so bile dobro naštudirane. Obisk žal ni bil najboljši, zato je gmoten uspeh minimalen. Na splošno željo se bo igra ponovila 21. t. m. RAJHENBURG. Sokolsko društvo je priredilo na belo nedeljo v Sokolskem domu slavnostno akademijo, pri kateri so nastopile deklice in gojenke, ki so napravile na mnogoštevilno publiko globok utis. Tudi članice so lepo in v finih kretnjah izvajale svoje točke. Posebna hvala in priznanje gre sestri Dragici Rainerjevi. Tudi brat Zupančič se je izkazal z moškim naraščajem in člani. Kot zadnja točka je bila otroška igrica, ki je prav dobro uspela pod vodstvom prosvetarja vrlega brata Jereba. Želimo, da bi raiheiiburški Sokol priredil še večkrat kaj sličnega. PTUJ V nedeljo dne 21. t. m. bo >mva« lidski dan«. Dopoldne se bodo prodajale cvetlice. Popoldne odnosno zvečer pa bo v Narodnem domu prosta zabava z godbo in plesom. V soboto 27. m ▼ nedeljo 28. t. m. bo predstava velefikna v 8 dejanjih »Ne pelji nas v skušnjavo« po romanu »Le erande Epreuve«, ki opisuje tragiko francoske rodbine za časa svetovne vojne. V prvi polivici junija pa «e bo vršila velika invalidska tombola. Ker so vse te prire« ditve humanitarnega značaja, se cenjeno občinstvo prosi, da se jih v čim večjem številu udeleži! Izjava Podpisani izjavljam, da g. Maks Stern ni več potnik pri meni in nima pravice za mene prodajati vina, niti sprejemati de« narja. 588 7. LEVANIČ vinska trgovina, Ljubljana VII. Gospodarstvo Prva hrvatska štedionica Prva hrvatska štedionica je imela 8. marca t L pod predsedstvom gospoda Miroslava grofa Kulmerja svoj 82. redni občni zbor. Iz poročila ravnateljstva in bilance posnemamo, da je bil blagajniški promet lani za 3 milijarde 12 milijonov dinarjev večji kakor leta 1927. Bilanca za leto 1928. zaključuje s čistim dobičkom od 16,324.659.08, oziroma s prenosom iz leta 1927. 1,043.634.09 Din s skupnim čistim dobičkom 17,368.293.17 Din. Glavne postavke aktive sestoje iz gotovine v blagajni in pri denarnih zavodih 179 milijonov 600.000 Din, vrednostnih papirjev 230,500.000 Din, menične listnice 274.500.000 Din, dolžnikov 1,494.700.000 Din, posojil 26.600.000 Din, lastnih nepremičnin 148 milijonov Din, skupna aktiva 2 milijardi 371 milijonov dinarjev; pasiva pa iz delniške glavnice 75,000.000 Din, rezerv 78.600.000 Din, pokojninskega sklada 23.000.000 Din, vlog 1.524.000.000 Din in upnikov 610,700.000 Din. Prirastek vlog je znašal v minulem letu 31,403.000 Din, tako da znašajo sedaj skurme vloge pri Prvi hrvatski štedionici 1 milijardo 524.000.000 Din. od tega na hranilne knjižice 1.,332.000.000 Din. Sklenjeno je bilo, da se od čistega dobička dotira 17,268.293.17 Din rezervnemu in pokojninskemu fondu, vsakemu po 1.416.000 Din, zakladu Miroslava grofa Kulmerja za zgradbo internata deci uradnikov podružnic 300.000 Din, kot 16% dividenda za 1. 1928. je bilo votirano 12,000.000 Din, preostanek od 1,060.451.82 Din, ki ostane po odbitku lan-tijem ravnateljstvu in upravnemu svetu zajamčenih po statutih, pa je bil prenešen na račun izgube in dobička v 1. 1929. Dividenda se izplačuje počen ši z 9. marcem 1929 z 800 Din na eno desetkratno delnico, 80 Din na eno celo delnico, 20 Din na eno četrtinko ter 8 Din na eno desetinko delnice. 5S7 =« Seja našega nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice v Ljubljani. Kakor smo že napovedali, se danes vrši v Ljubljani seja našega nacijonalnega odbora Mednarodne trgovske zbornice, ki jo je sklical predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jela^in ml. po naročilu predsednika nacijonalnega odbora dr. Voje Marinkoviča. Namen te seje je, da se nesoglasja med predsednikoma ve-leindustrijcem g. Arkom in g. Vaso Jovano-videm poravna na nevtralnih tleh. Poleg tega pa se bo sklepalo o programu našega nacijonalnega odbora za letošnji kongres Mednarodne trgovske zbornice, ki se bo vršil junija v Amsterdamu, ter o prijavah novih članov. V Mednarodni trgovski zbornici so doslej včlanjeni iz Slovenije le štirje člani, in sicer Zbornica za TOI, Zveza industrij-cev. Zveza trgovskih gremijev in kot individualen Član Ljubljanska kreditna banka. Število članov v ostalih pokrajinah naše države, zlasti v okolišu zagrebške zbornice, je znatno večje. Tekom včerajšnjega dne so prispeli v Ljubljano člani odbora in tajniki gospodarskih " zbornic. Gosp. Vasa Jovanovič je prispel z orijent - ekspresom iz Pariza. = Zakon o izpremembah in dopolnitvah ▼ zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah od 27. junija 1621 je objavljen v »Službenih Novinah« od 13. t. m. in je stopil v veljavo 15. t. m. = Pred trgvinskimi pogajanji s Španijo. Kakor poročajo iz Beograda, bodo oficijelna trgovinska pogajanja s Španijo pričela v najkrajšem času. španska vlada je že odgovorila na našo noto. v kateri so bile izneiene naše zahteve, na bazi katerih naj bi se pričela pogajanja. V zunanjem in trgovinskem ministrstvu sedaj proučujejo španske zahteve, nakar bo sporazumno odrejen pričetek oficijelnih pogajanj. = Ker jo razstavni prostor za IX. vele-sejem v pretežni večini že oddan, si dovoljuje uprava velesejma sporočiti naslednje: Nemogoče je sprejeti še razstavljalce, ki re-flektirajo na prostore v notranjosti paviljon-skih zgradb in spadajo v naslednje blagovne skupine: strojna industrija, kovinska industrija, avtomobili in dvokolesa, elektrotehnika, radio, lesna industrija, papir, grafika in pisarniške potrebščine, galanterija, steklo, glasbila, graverstvo, fina mehanika, industrija živil. Na razpolago je še nekaj kritega, polodprtega razstavnega prostora II. kategorije za vse skupine in nepokrit prostor na prostem. Sprejemajo pa se ie sedaj prijavnice za jesensko prireditev. = Refakcije za izvoz žita in mlevskih proizvodov ▼ rečni plovbi. Direkcija za rečno plovbo sporoča interesiranim izvoznikom, da odobrava za transporte žita in mlevskih proizvodov za izvoz od redne tarife 20% refak-cijo. Ta refakcija se bo obračunala ob priliki obračunanja voznine in bo veljala do konca maja t. 1. == Bolgarija nam je doslej plačala na reparacijah preko 1 milijarde levov. Bolgarski listi prinašajo pregled dosedanjih repa-racijskih dajatev naši državi, po katerem smo doslej dobili 2500 železniških vagonov, 115 lokomotiv, 450 raznih strojev in železniškega materijala v skupni vrednosti 470 milijonov levov, dalje 250.000 ton premoga (179 milijonov levov), 150 milijonov v gotovini in 100 milijonov v živini. Skupaj znaša vrednost dosedanjih bolgarskih repara-cijskih dajatev naši državi preko 1 milijarde levov (preko 400 milijonov Din). = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1 kompletne konjske opreme ter glede dobave črnega in barvastega tuša, steklenih palčic, prozornega papirja, radirk, čo-pičev, 70 m» vodnega peska, 280 komadov matic in 1070 m železa; do 29. t. m. pa glede dobave 1 slamoreznice. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 18.000 kg železne pločevine za strehe. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) — vinski sejem v Novca mestu. Dne 8. t. m. se je vršil v prostorih kavarne Splihal v Novem mestu vinski sejem, ki sta ga priredili novomeški podružnici Kmetijske dmžbe in Vinarskega diruStv« za Slovenijo. Sejem Je otvoril predsednik podružnice Vinarskega društva graščak g. Oerm, ki Je pozdravil zastopnike oblastev in želel vinskemu sejmu najboliši uspeh. Došie goste je nato pozdravfl 5e ravnatelj oblastne kmetijske šole v Orrrvu g. inž. Pod gornik, ki Je po-vdarjal, da Kmetifska šola v Grmu stofi že nad 40 let ob strani vinogradniku in skrbi za njegovo vsestransko strokovno izobrazbo. Tajnik Kmetijske družbe g. Kafol je opozarja! vinogradnike, naj pri zo petni obnovi vinogradov upoštevajo trtni sortiment, ki le bil spoznan za novomeški okoli? kot naiJtooHSi, predsednik novomeške podružnice Kmetijske družbe g. Olo-bevnik pa je pozval vinogradnike, naj se organizirajo v obeh novomeških podružnicah. Na sejmu Je 53 vinogradnikov razstavilo vzorce 72 . gori vtaa. Skupaj Je bita ponujene«« 886 hI vi- na. in sicer 723 W belega in 163 h! rdečega. Največ vina je bilo iz Krške gore in Grčevja, dalje iz Bele Cerkve, St. Jerneja, Kostanjevice, Brusnic, Smdhela in Stopič. Bonudna cena zi M ter vina etnika 1928 je bila 5.50 do 8 Din, za liter letnika 1927 pa je segala ponudna cena do 11 Din. Prodanih je bilo 150 hI po 400—600 Dia (letnik 192S) in po 850 Din (letnik 1927). Vinogradniki so precej vztrajali na višjih cenah, ker pričakujejo, da bodo v prihodnj:h mesecih cent vinu zaradi letošnje pozebe poskočile. Poudariti Je treba, da so bila vsa ponudena vina zdrava in brez napak. Izražena je bila tudi žeMa. da bi se vinski sejmi v Novem mestu prirejali vsako leto. Borze 16. aprila. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Nekaj več povpraševanja je bilo po devizah na Dunaj, Berlin. Prago in London. Manjšo potrebo v devizah na Trst in Budimpešto je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Devizi na Prago in Dunaj sta se zt malenkost okrepili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes nekoliko popustila. Za aranžma se je trgovala po 425 (včeraj po 429). za kasa po 423.5 in 425, za maj po 427.5 in 428.5 ter za december po 455. Invvesticijsko je noti-ralo 87 — 87.5 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v Unionban-ki po 228. v Zemaljski po 136.5 in 137, ter v Poljedelski prvotno po 14, pozneje pa pa 15 in 15.25. Narodna banka, ki je včeraj dosegla rekordni tečaj 8900 zaključek, je danes popustila na 8450 _ 8850 brez prometa. Med industrijskimi papirji je bilo zanimanje za Gutmann, ki se je trgoval po 200, 202 in 202 5. V ostalem so bili zaključki v Slaveksu po 98, v Slavoniji po 5, v Dubrovački po 570 in v Unionu (Osijek) po 178. Trboveljska je notirala 460 denar brez blaga. Devize in valute Ljubliana. Amsterdam 22.86, Berlin 13.485 — 13.515 (13.50), Bruselj 7.9068, Budimpešta 9.90 — 9.93 (9.915), Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9806 — 8.0106 (7.9956), London 276 — 276.80 (276.40), Newyork 56.82, Pariz 221.44 — 223.44 (222.44), Praga 168.10 — 168.90 (168.50), Trst 297.22 — 299.22 (298.22). Zagreb. London 276 — 276.80, Newvork 56.72 _ 56.92, Pariz 221.44 — 223.44, Milan 297-218 — 299.218, Curih 1094.4 — 1097.4, Amsterdam 22.86, Berlin 13.485—13.515. Dunaj 7.9806 — 8.0106, Praga 16S.1 _ 16S.9, Budimpešta 9.9056 — 9.9356. Curih. Zagreb 9.12875, London 25.22125, Newvork 519.5375. Pariz 20.29875, Milan 27.205, Berlin 123.15, Dunaj 72.95, Praga 15.3725, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.50, Sofija 3.75, Varšava 58.23. Dunaj. Beograd 12.4945 — 12.5345. Berlin 168.43 — 169.13, London 34.52125 — 34.62125, Milan 37.24 _ 37-34, Newyork 710.85 do 713.35, Praga 21.02625 — 21.10625, Curih 136.-8350 _ 137.3350: dinarji 12.4150—12.4750. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 den.. Kreditni 170 den., Vevče 120 den.. Ruše 250 — 250, Stavbna 50 den., Sešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 425 — 426, kasa 424 — 425, za april 424.5 do 425, za maj 428 — 428.5, za december 455 do 456, invevsticijsko 87 — 87.5, agrarne 54.5 bi.; bančne vrednote: Praštediona 850 do 855. Unionbanka 228 — 232. Kreditna 93 den.. Ljubl janska kreditna 123 den., Jugo 84 do 85, Srpska 146 den., Zemaljska 136 5 do 138, Hrvatska 5fl den., Poljo 15 — 15.25, Narodna 8450 — 8850; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 202.5, Slaveks 98 — 98.5, Slavonija 5 — 5.5, Drava 405 — 410, Isis 21 do 24, Vevče 125 den., Dubrovačka 560 do 570, Brod vagon 290 bi., Jadranska 640 bi., Šečerana 460 — 464, Union (Osijek) 178 do 179, Trbovlje 460 den. Beograd. Investicijsko 87-25—87.75, agrarne 54.25 — 54.75. Vojna škoda 425 — 426.5, za maj 426.5 — 429, Narodna banka 8600 do 8800. Blagovna tržišča -f Ljubljanska blagovna borza (16. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena Zaključen 1 vagon oglja. Deželni pridelki: Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se plenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg); baška promptna po 290 — 292.5, za april po 295 — 297-5, za maj po 300—302.5: moka: >0gT, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415 — 420; koruza (slov. postaja, plač. 30 dni): laplatska, zacarin.iena, za maj jk> 322.5 do 325, za junij po 317-5 — 320, za julij-sep-tember po 310 — 312.5. baška, promptna po 317-5 — 320, za maj po 327.5 — 330; jermen: baški, pomladni, 67/68 kg po 330 — 332.5; OTes: baški, slov. postaja, navadna voznina po 295 — 300. -f 2itni trg (16. t. m.) Na vojvodinskem žitnem trgu .je zadnje dni kupčija dalje zelo slaba. Konsum je večinoma preskrbljen, deloma še z dragim blagom, kupčije pa se vršijo predvsem le za kritje prejšnjih prodaj. V Chicagu se cena pšenici ni bistveno spremenila in je včeraj majska pšenica notirala 123. V Vojvodini stane baška pšenica 245 do 248, sremska pa 248. Koruza je dalje slaba ter stane promptna 265. -f Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca slaba. Cene koruzi so popustile. Promet: 41 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze in 8 vagonov moke. Pšenica: baška 242.5 — 247.5, baška potiska 244 — 246, sremska 245 — 248. Oves: baški in banaškl 248.5 — 252.5. Ječmen: baški 250 _ 260; baški pomladni 270 — 280. Koruza: baška 260 do 262.5; banaška 257.5—200: baška in sremska za maj 267-5—270. Moka: baška »Og« in »0gg< 340 _ 350; >2« 320 — 330; *5< 300 do 310. Otrobi: baški 180 — 182.5; banaški 177.5 do 182.50. + Dunajski goveji sejem (15. t. m.) Dogon 290 komadov, od tega 73 iz Jugoslavije in 1219 iz Rumunije. Pri mlačnem prometu so se vse vrste pocenile za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli iziemno 1.95 — 2.10, I. 1.65 - 1.90, II. 1.25 — 1.60, III. 1 — 1.20, biki 1 — 1.25.krave 0.90 — 1.45. slaba živina 0.65 — 0.90 šilinga. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (15. t. m.) V skladu z mirnejšo tendenco na budimpeštanski borzi je bila dunajska borza bolj rezervirana. Promet se je gibal v naj;-ožjih mejah. Cena pšenici se ni spremenila, madžarska rž pa se je pocenila za 25 grošev Uradno notirajo vključno prometni davek i tj carina, fco Dunaj: pšenica: domača 36.25 d« 37. madžarska potiska 39.5 — 40-75. jugoslovenska 37.5 — 37.75: rž: marchfeldska 35.23 do 35.5, madžarska 34.25 — 34.5; kornzat madžarska 37 — 37.25, laplatska 38 — 38.25. vije: Človeštvo se približuje Metuzalemu Naši davni predniki so dosegli pičlo starost 25 do 30, kvečjemu 40 let, medtem ko se življenjska doba sedanjega rodu vedno bolj podaljšuje nje, da doseže petinšestdeset do se» demdeset let. Toliko namreč znaša da« nes povprečna dolgost človeškega živ» Si V Svetem pismu beremo o Setitih, o Metuzalemu, dedu vinskega očeta Noeta, ki je učakal prislovično, dan* danes vsekakor zavidanja vredno sta* rost 969 let. Naslanjajoč se na to iz* ročilo, je tradicija v človeštvu ukore* r.inila mnenje, da so naši svetopisem* ski predniki živeli mnogo delj nego žu vi človeštvo, ki ga poznamo iz eksakt* ne zgodovine. Toda podoba je, da se ljudsko sporočilo moti — vsaj če ima prav angleški profesor, ki je proučeval dolgost življenja v prvih stoletjih po Kristusu in dognal, da je življenje sodobnikov v splošnem daljše kakor življenje naših davnih očetov pred dva tisoč leti. Angleški učenjak, profesor Wingate Fodd je pregledal ogromno množino nagrobnikov izza prvih stoletij po Od* rešeniku. Kopal je v nekdanjih rim* ski1, naselbinah na španskem ozemlju fn dognal, da je največ ljudi v tedanji dobi umrlo med svojim 20. in 30 le* tom. Ko je preiskoval starost človeka na lobanjah zapadnoafriških črncev, je zopet ugotovil, da niso ti liudje živeli del? nego trideset let. Pri Tasmancih primitivnem plemenu, ki je že davno izumrlo, je spoznal, da so ljudje tega rodu učakali največ 25 let. Dalje je iz* kopal Fodd na nekem prastarem an* gleškem pokopališču več okostnjakov [z brončene dobe. Vsi znaki na njih očitujejo, da ti ljudje niso nikakor umrli nad trideset let stari. Fodd pa je posegel še Jalje, v sred* nji vek. Preiskal in proučil je 431 okostnjakov. Na teh primerkih se je učenjaku odprlo senzacijonalno od* kritje, da so ljudje v tej dobi živeli že delj nego prejšnji rodovi, namreč do 39 let. Slednjič se je raziskovalec na* potil v Pecos na novomehiškem ozem* Iju. Odprl je ondotne grobove, preštu* diral 595 okostnjakov, iz 18. do 19. sto* letia pred Kristom. Dognal je. da so tedanji ljudje živeli povprečno 40 let. Primerjajoč vse te podatke prihaja učeni Anglež do sledečega sklepa: umrljivost ljudi ie tudi danes prilično velika, ampak dognano je, da pokosi smrt največ žrtev v nežni staro "ii od rojstva do drugega leta. Človpk. ki se prebije preko te dobe. ima lahko upa* Priporočljiv izprehod ta gospode Je v smeri skozi Zvezdo na Dvomi trg, kjer si obenem lahko ogledajo veliko zalogo finih angleških kamgarno-v za letne obleke, kij jih je uvozila tvrdika DRAGO SCHNVAB, LJubljana. Ijenja. Če se ne oziramo na bibličnega Metuzalema, pri katerem še ne vemo. kako so tedaj računali leta, je verjet« no in celo dokazano, da živi človeški rod delj nego poprej. Podaljšanje člo* veškega življenja je pripisati raznim vzrokom. Med njimi je treba v prvi vrsti vpoštevati, da je osebna varnost večja nego kdajkoli poprej. Človeštvo živi na splošno zmernejše, higijenič* nejše in odganja smrt tudi s prido* bitvami medicine. Jati m i>- tinmrtr^ ISšm Mrlič - iz voska V Soldanu na Pomorjanskem je živel posestnik male kmetije. Pred dvema letoma se je dal zavarovati za življe* nje. Sklenil je z neko zavarovalnico v Gdansku pogodbo za vsoto 50 tisoč dolarjev, ki naj se izplačajo njegovim dedičem, če umre pred dogovorjeno dobo, njemu samemu pa, če doživi to* liko in toliko let. Te dni je prisopihal v Gdansk bled, črno oblečen mož, predstavil se je za brata zavarovanca in je družbi nazna* nil »bratovo« smrt Zavarovalnici se je njegovo obnašanje zdelo sumljivo. Po* slala je v Soldau svojega uradnika in mu naložila, naj se informira o natanč* nejših okoliščinah te smrti. Uradnik je šel najprej za pogrebom, potem pa je obiskal zdravnika, ki je bil podpisan na mrtvaškem listu in ga vprašal, kaj je tako nenadoma pobra* lo visoko zavarovanega moža. Ves pre» strašen je zdravnik izjavil, da ni ni* kdar podpisal mrtvaškega lista na ta* ko in tako ime. Uradnik zavarovalnice je takoj tekel na pošto in brzojavil predstojnikom, naj nikar ne izplačajo zavarovalnine, ker gre očitno za neko nepravilnost. Na zahtevo agenta za* varovalnice je posebna komisija odpr* la grob pokopanega »pokojnika« in je na svoje največje začudenje ugotovila, da so vaščani pokopali ponarejenega mrliča iz voska! Mož, ki se je bil pred* stavil zavarovalnici za brata pokojni* ka je bil v resnici zavarovanec sam. Obril si je samo brke. da bi zakril svo* jo prejšnjo podobo. Ko je slepar za* čutil, da se mu tla m a je jo pod noga* mi, je izginil brez sledu, a oblast je iz* dala za njim tiralico in je verjetno, Vstaja v Mehiki )e že davno prestotriJa svo| vSek k gre seda] samo še za praske z zadnjimi ostanki razbitih uporniških čet. Najhujin boji so se vršili .okoli To.rreoraa, kjer se je tudi odločil popoln poraz upornikov. Slika nam prikazuje most pri tem kTaju. Vstaši so ga pognali v zrak, da bi otež-kočili prodiranje vladnih čet. Na desni provizorični železniški tir, ki so ga zgradile čet« generala Ca Kesa. da ji bo jenega » groba in goljuf prišel v roke. Ponare« mrliča« so seveda dvignili iz ga dali pretopiti. Owen D. Young, ameriški reparacijski strokovnjak, po neki karikaturi. Smrt znamenitega glasbenika V Kensingtonu je umrl Italijan Al* fred Nardi, o katerem pišejo listi, da je bil najboljši pocestni muzikant, kar jih je kdaj živelo v Londonu. To ni nič kaj pretirana hvala za skladatelja del, ki sta- jih izvajala Mascagni in Čajkovski in ki je s svojimi lastnimi koncerti v Steinway Hallu vzbujal za* čudenje občinstva in kritike. Toda Nardi je bil čudak. Večkrat je izjavil, »da se ne more ustavljati skušnjavi, da bi ne igral na prostem « Tako je po* stal ljubljenec vseh prebivalcev svoje četrti, ki so tekli na ulico, čim se je oglasila njegova vijolina. in ki niso bi* li nič preveč skopi s pennvji. Nardi je bil slep in star. Ko je umrl. se je po* mikala za njegovo krsto ogromna množico ljudi, od najbolj odličnih do najpreprostejših. Pri štetju denarja je opasDost nalezeuja vedno velika. Najsigurnejšo zaščito Vam nudijo v tem elučaju okusne ANACOTPAIT Ra vmro™ Belgijski kralj Albert je praznoval te dni svoj 54 rojstni dan. Vladar je znam športnik in strasten jahač, kakor kaže naša slika. General Dawes, bivSi podpredsednik Združenih držav. Je bil od Hooveirja določen za novega ameriškega poslanika v Parizu. Ponesrečena vijolina Dunajskega vijolinskega virtuoza Hugona Gottesmanna je zadela nepri* čakovana nesreča. Na spolzkih tleh lastnega stanovanja mu je spodrsnilo in je padel. Njemu samemu se ni zgo* diio nič, pač pa njegovim dragocenim goslim, ki jih je hotel prenesti v drugo sobo. Razbile so se na drobne kose, tako da o kakšnem popravilu ni govo* ra. Gosli so bile dragocen francoski iz* delek mojstra Ramcauxa, vredne kak* šnih 60.000 Din. Za umetnika je bila nesreča tem težja, ker ga je zadela baš v trenutku, ko vijolina ni bila zava* rovana in ko se je pripravljal na tur* nejo v inostranstvo. Med v spomeniku Svojevrstno presenečenje so dožive* li te dni v Richmondu (Virginia USA), ko so hoteli očistiti bronasti spomenik generala Leeja na glavnem trgu. Li* var, ki je potrkaval po spomeniku, da ugotovi poškodovana mesta, je opa« zil, da daje trup konja takšen odmev kakor da se nahaja v njem nekaj meh* kega. Podrobnejši ogled je pokazal, da je bila bronasta žival napolnjena s sa» tovjem in medom, ki so ga npr.esle pridne čebele. Medu je bilo več sto kilogramov. Vhod v ta čudni čebelnjak so si izbrale živalice pri gobcu in no* zdrvih. Gnezdile so deloma tako glo* boko, da ni bilo mogoče odnesti vse* ga medu. 300 let stara želva V Mehiškem zalivu je ujel neki ri» bič ogromno želvo, ki je tehtala 700 kg. Oklep ji je bil nekaj prerezan, brž« kone od kakšnega ladijskega vijaka. Žival, čije starost so cenili na 300 let, je obupno branila svojo prostost, končno pa jo je ribič s pomočjo ko« njev spravil na breg in jo ubil. »Moral bi fotografirati prvo lastovko za list. Katera je sedaj prva?_ Samostojno knffg&vodtriDjo ali tmjfgovodfo verzirano v dvostavnem knjigovodstvu, bilancistinja, z večletno prakso, resno moč, spre tne veeittjovina v £ ubl ani Ponudbe s točnimi navedbami o dosedanjem službovanju in z zahtevkom plače pod »Vestna knji-govodinja« na oglasni oddelek »Jutra«. 5347 Poljub v poslanski zbornici Angleški parlament se bavi s tipič* no angleško zadevo. V londonski po* slanski zbornici sedi več zakoncev s poslanskim mandatom. Nedavno se je takšen zakonec, socijalist dr. Hugh Dalton, vrnil s potovanja. Prvikrat je prišel v parlament, kjer je sedela med poslanci njegova žena. Čim je videla, kdo je vstopil se je temperamentno dvignila s sedeža, se mu vrgla okolu vratu in ga obsula s poljubi. Scena je bila tako mogočna, da so se oči vseh poslancev uprle v poslansko dvojico. Zbornica je začasno ustavila debato. Poljub, katerega je pritisnil dr. Dal* ton na lice svoje žene. je bil prvi v prostorih londonskega spodnjega do* ma, ki je v takih rečeh zelo rigorozen in puritanski. Našlo se je celo nekaj poslancev, ki so interpelirali predsed* nika zbornice in ga vprašali, če spada poljubljanje v poslovnik. Če spada, je vse v redu in prav, če pa ne spada, je treba tako stvar v bodoče preprečiti, zakaj utegnilo bi se zgoditi, da bi kak* šen poslanec obsul s poljubi poslani* co, ki mu ni žena. Če bi poslanica po* tem zahtevala odškodnino, bi tega ne dosegla ker uživa vsak parlamentarec imuniteto in ni mogoče od njega niče* sar izsiliti. kralja Debeluha in sinka Debelinka Knjiga s 120 zanimivimi risbami. Naj-prijetneiše kratkočasenje za naše malčke. a tudi za odrasle. Knjiga stane 12 Din. po pošti 13 Din. Dobi se v Oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4, ter pri podružnicah Mn^hnrn n PpPii 82. In zdaj sta videla, zakaj je bila štorklja v takih straheh, zakaj iz vode se je prikazala glava z lokavimi, prežečimi očmi; sedela sta na krokodilu! — »Dober dan!« je rekel krokodil. »Ali bo žena vesela, ko ji prinesem tak slasten priboljšek!« In brzo je odplaval dalje. Joj, joj, kako sta trepetala malčka! B. Br. Papežev blagoslov na Vrhu Že od jeseni se je vlekel spor zaradi bire med hotinjskim župnikom in uporno podružnico na Vrhu. Med tem je prišla Velika noč, ko je treba, da pride po starem običaju sam župnik blagoslovit praznične potvice. gnjati in piru-he. Bojno razpoloženje je trajalo neizprosno vso zimo. Vrhovci so se ogibali župnikove spovednice in hodili samo k deseti maši. ki jo je daroval kaplan. boječ se. da jih župnik ne bi zama-Ševal. Komur se zgodi ta nesreča, mora še tisto leto umreti. Nevolja posvetne oblasti je težka in si jo narod lajša z jezo in kletvicami, nevolja cerkvene oblasti pa peče in teži dušo in vest, da proti njej ni leka na tem svetu. Vrhovci so z grozo v srcu opažali, da se bliža čas, ko se bodo morali vdati in razen zaostale bire oddat* vso gotovino podružnice, kakor je b:"l poostril pogoje predaje župnik ob prvem tipanju po spravi. Župnik se ni ho-tefukloniti videč, da postajajo Vrhove nestrpni in mehki, kolikor bolj se približuje veliki teden. Na cvetno nedeljo je bilo pri obeh mašah oznanjeno, kam in kdaj pojde blagoslovit velikonočne dobrote župnik ali kaplan. Podružnica na Vrhu v tem oznanilu ni bila omenjena, ampak določeno je bilo, da prineso Vrhovci svoje jerbase z velikonočnimi dobrotami k fari, kakor je to od nekdaj v navadi za tiste vasi, ki nimajo cerkve, ali ki od pamtiveka niso imele odlike, da bi se blagoslov sam potrudil k njim. Ves Vrh. mirna in idilična vasica, je bil tisto nedeljo popoldne podoben panju, ki se pripravlja, da v ogromnem roju izleti iz rodnega uljnaka. Starejši so se vse popoldne posvetovali pri voditelju mežnarju Nacetu, ostali narod in ženstvo pa ie na trati pred cerkvijo čakalo sklepov vrhovskega senata. Ženstvo je silijo na udajo, moški pa so odbili vsak nastop: »Odkar svet stoji, Vrhovci niso nosili žegna k fari, da bi ga pa nosili na Sela. tega svet tudi ne bo doživel.« Obupano zborovanje pred cerkvijo je sklenilo, da bo Vrh te praznike jedel svoje krače in klobase nebla-goslnvljene. čeprav je ta m;sel spravljala ženske v strah in grozo. Marsika- j tera je sklenila poprositi sorodnike pri- j iatelje ali znance v sosedniih vaseh, da ! v svoj žegen skrivaj vtaknejo po kako klobaso, piruh in koreninico hrena. Ako ne bo drugače, bo tudi tako dobro, zakaj žegen je žegen, naj je podeljen na Vrhu, na Selih ali na Lopati Toda vr-hovski senat je odločil drugače in rešil svojo vas sramote tihotapstva s svetimi rečmi. Točno ob štirih popoldne se je prikazalo starejšinstvo z mežnarj~m Nacetom na čelu ter z važnimi obrazi umerjeno in resno stopilo pred hrumeči narod. Vse je utihnilo in srca ljudstva so vztrepetala v radostnem pričakovanju, zakaj senatorjem je z obraza odsevala neka zmagoslavna misel. Mežnar Nace je stopil na klop pred cerkvijo in brez oklevanja planil v sredo perečega problema: »Tiho ženske, otroci mir. Tako in tako. Sklenili smo, da ne ponesemo žegna ne k fari. ne na Sela!« »O,« je na glas vzdihnIJa Birtova Lojza, »menda vendar ne bomo brez žegna, saj nismo ajdje!« »Vem, Lojza, da si že dala svoj žegen Boštajki na Selih! Ti si pa tudi edina. ki se skrivaj in na sleparski način hočeš dokopati do blagoslova Sramoto nam delaš. Mi smo bil: pošteni, odkar Vrh stoji. in tudi sedaj ne bomo tihotapsko hodili no žegen. Dobili ga bomo od samega svetega očrta paneža in mislim, da bo bolje držal, kakor vsak drugi.« »Ja, pa kako, ali uma grešaš, Nace? Papež je vendar v Rimu, saj sicer zdaj sme iz Rima, a težko, da bi najprej prišel na Vrh ... Nacetu se je zmešalo, Bog pomagaj!« Taki in slični vzkliki done iz množice, Nace pa se udobno počuti na valovih narodnega razburjenja. zato samo vliva olja v ogenj: »Tako bo. kakor sem tekel. Naše velikonočne darove bo blagoslovil sam papež in nihče drugi.« »Kako vendar, tak povedi že, Nace!« »Vi tega ne veste, ženske, mi pa vemo. Papež že od nekdaj na veliko soboto popoldne blagoslavlja vse kruhe tega sveta. Kristjanom, nejevermkom in krivovercem. Ni vrag. da ne bi ta blagoslov veljal tudi za nas Vrhovce, ki smo od nekdaj dobri kristjani. V soboto popoldne ob treh naj vsaka ženska pripravi žegen. kakor druga leta. postavi na prag in naj čaka. V cerkvi bom pa jaz vse opravil. Ob treh bom vabil in ob pol štirih bom odzvonil, kakor sem delal druga leta. Vse bo v redu in edino Vrhovci bomo od vse fare deležni papeževega blagoslova. Tako bo in nič drugače.« Vrhovci so bili navdušenj nad tako sijajno rešitvijo: prisegli so molk. da bi o najvišjem žegnu ne zvedeli drugi župljani, in so ostali zvesti dani besedi. Vsa fara je šele na veliko nedeljo ob vstajenju zvedela, kdo je upornim Vr- hovcem blagoslovil praznične dobrote, in bistroumnega Načeta je marsikdo zavidal. Zavist pa je veljala tudi Vrhovnem, zakaj ni ga bilo človeka, ki bi imel kaj prigovarjati. Lopačani in Lip-ljani pa so bili kar žalostni, kajti njim je blagoslovil potvice in krače novi kaplan, mladič, ki ie bil šele letos nastopil svojo prvo službo. In njegov blagoslov zato naravno ni* mogel imeti prevelike moči. Letošnja velika nedelja je bila praznik, kakršnega niso pomnili niti najstarejši Vrhovci. Toliko veselja in ponosa vas še ni bila doživela. Tudi krača je bila vse boljša nego druga leta. Tako trdijo Vrhovci in jaz jim rad pritrdim, kajti pokusil sem jo. Klobas, ki jih je gospodinja mojega gostitelja iz previdnosti in bojazni dala v blagoslov pri svoji botri na Selih, se pa ni nihče dotaknil in so jih morali dati Be-zlajevemu Janezu, ki ni čisto pri pravi pameti. Zato jih je tudi vzel. Da najboljši je to znaj if U COLOMBOcEyL0NčAj Izvleček iz programov: Sreda, 17. aprila. LJUBLJANA. — O po klanski pro»rwn odpaesrrri. — 21: Mešan večer. — Koncert lahke godbe. - STUTTGART 16.35: Prenos koncerta h Frankfurta. — 20.15: Prenos programa iz Frankfurta. — TOULOUSE 21.30: Koncert vo-JaSke godbe. — 22: Pevski večer. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Madžarske pesmi. — 20: Dramski večer - 22.30: Koncert vojaške godbe. — LONDON 19.15: HSndlove klavirske sonate — 20.15: Lahka eoddba. — 20.45: Klavirski koncert. — 21: S:meničen koncert kr. filharmonij«. — RIM 17.30: Vo,kalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Odlomki iz italijanskih oper. tire %a (forma zlatnina, srebrnina, poročna darila za neveste in ženine f. 'Čuden Ljubljana, (Preiei^tcva t Otvoril sem drogerfjo, parfumerijo ter oblastveno dovoljeno prodajo strnpov. V LJubljani, Sy. Petra cesta 19 V zalogi bom Imel vedno vse predmete, ki spadajo v te stroke. Zlasti opozarjam, da bom v svoji trgovini na drobno prodajal v najmanjših količinah predvsem razne parfitmerijske sipecija-litete. — Strankam na željo dostavljam tudi na dom. Za obilen poset se priporoča ALOJZU FLORJANČIČ. Naročilo, in, ur«, dopi tnalih, oglascu, ju, poštah, na, Oglasru, od cUUk -Julra.' huRjasua, Vrt}€nuroa,^..Ttl. si. Zfg* JLali oglauri, b*, slu ijjo u posr^tiorjalrut, in, roa^aL oa, tcunan*, obcuvslva, uraAa. basada, <50 pas- -Naj Ust, pristojbin* j*, vposia, li obuvam, t tuvročd&rru, sc-ovm oglasi nt. prvobcuc>. ČfJzovto, račun, po/Ud. tra nilmct (fuhljaiia.sl rt£42 "LojuJam, t - "Pristojbina, va, fifrt? J)ul, Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovom je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. Ste*. 3492. 2402 ter eUsoozitnro v Šiški telef štev. 3203. Posredovalnica Mrak v Ljubljani nujso potrebuje natakarice ia služkinje. 10266 Retušerja (ko) spodobnega u fino retušo iščem u delo Izven hiše (tudi ob prostem S«su) — prota dobremu plač.iu — pozneje tudi stalno name-ščenje. Oferte na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Retušer«. 10286 Dekle zmotno nemščine, dobi službo na deželi k dveletnemu fantku Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščina — takoj«. 10289 Žensko osobje kuharice, sobarice dekleta za vse, prodajalke, nataka rice in uradnice najhitreje namešča v Beogradu in v provinci Zavod za namje-štenja Vase Carapiča 6 — Beograd. 10273 Prodajalko popolnoma verzirano ▼ ma-nufakturai stroki sprejmem takoj Oziram se samo na prvovrstno moč. — Po nudbe na poštni predal 25. Kranj. 10264 Jamski paznik z rudarsko šolo in najmanj dveletno pazniško prakso, dobi takoj službo Refle-k-tant ne sme biti če« 30 let star. Prosto stanovanje, kurjava ln razsvetljava na razpolago Začetni skupni mesečni dohodki razen na-turalii 1400 Din Prošnje s spričevali o zahtevani spo eobnosti na oglasni odde '.ek »Jutra« pod »Paznik« 10260 Frizerski pomočnik vsestransko verziran t postrežbi dam. dobi stalno mesto v Ljubljani s 1. ma jem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten ondnler«. 10297 Elektrotehnika ali električarja. dobro ver-ziranega v galvanoplastiki sprejme takoj veliko indu-strijalno podjetje v Za grebu Ponudbe na Inter-reklam. d. d., Zagreb — Marovska 28 pod »Elektri čar 288-35«. 10155 Voznika poštenega, pridnega ia a važanje sodaviee sprejmem Prednost ima tisti, kateri je te bil pri tej obrti Ponudbe na oglas oddeL »Jutra« pod »Voz nik«. 10140 2 čevlj. pomočnika za eksportno delo takoi sprejmem Rozman Ivan. Primskovo pri Kranju 10055 Absolvent »rednje tehnične šole. ki ima veselje do trgovine, dobi mesto v tehnični tT govini v Beogradu Lastnoročne pismene ponudbe z referencami je nasloviti pod »Agilen 55« na oglasni oddelek »Jutra« 9663 Učenca ki Je » dobrim uspehom končal osemrazr. osnovno šolo. poštenega ln krepkega. ki ima veselje do tr govlne, sprejm« takoj Vin ko Savnik. manufaktura in galanterija. Radovljica 9520 Pekovski pomočnik i dobro kvalifikacijo, predpogoj dober prvj tenorist, dobi mesto Ponudbe na poštni predal 290, Ljubljana. 10227 Kovaškega vajenca ( vso oskrbo T hiid sprej me Svegelj Franc, Gorife. p. Golnik. 10196 KontorlsHnjo velčo srbohrvaščine knji go vodstva, korespondence in strojopisja. sprejmem Služba »talna, plamene po nudbe na Ivan Prejem, tovarna čevljev, Kranj 10209 2 mizar, pomočnika dobro izurjena, z dežele, vojaščine prosta ter dva stolarja spre me Stolarna v Sodra-žici. Dolenjsko 10181 Sodavlčar. učenca nad 17 let starega razum nega b poštenega mladeniča. vajenega konj — sprejmem ns deželi, proti mesečni plači Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Sodavičarna na Dol»nj skem«. 10180 Učenko sprejmem v mannfsktnrno in galanterijsko trgovino na deželi Ozira se le na tisto, ki una res veselje do trgovine in pošteno — Na.-topiti je takoj — Po nudbe ns og^asrJ oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj šen nastop«. 9909 Preddelavca sposobnega za tovarniško pekarno ln prvovrstnega vrtnarja za sočlvje sprejmi večje mduftrijsko podjetje Samo sposobni in izurjeni z večletnimi spričevali naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo plačil nib pogojev in dneva nastopa na oglasni oddelot »Jutra« pod značko »Pr»d delavec«. 10.000 Vajenca pridnega in poštenega — e hrano, stanovanjem in perilom v hiši, drugo po dogovoru. sprejmem za pe kovsko obrt Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 9994 Občin, stražnik Mestna- občina Škofja Loka razpisuje službo občinskega stražnika Pogoji so r&z vidni vsak dan od 8.—12. ure v občinski pisarni — Prošnje je vlagati do 1 maja t. L — Mestno žu panstvo. 9993 Pek. delovodjo zmožnega vseh del. posebno pri peči. iščem Pred pogoj Je treznost — Vse drugo po dogovoru Po nndbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »7540«. 9S99 Slaščičar, mojstra zmožneg* v vodstvu slaščičarne in t recepti sprej mem takoj Vsi pogoji po dogovoru Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4075« 9S98 Učenko v Hvalnico perila sprejme Jos. Lenard. Dunajska c št. 20. 10309 Šivilja sprejme spretno pomočnico — ne začetnico Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10305 Čevljar, pomočnika za šivana dela. sprejmem ejn Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10313 Praktlkantlnjo strojepisko, slov in nem ško koreepondentko sprejmemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj 35«. 10336 Postrežnlco pridno in pošteno sprejmem dnevno od 7. zjutraj do 8. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 10332 O. Th. Rotraan: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil n. Toda dosegla jo baš nasprotno, nego je nameravala: siromak je zdaj res podivjal od bolečine in v svojem obupu igrabil ca dežnik, da bi >i s njim lakril opečeni nos. Zastopnike iščem za zelo dober predmet Dnevni zaslužek do 500 D-.n Prepričajte se da Vam tvrdka M Rajačič, Zagreb, llica 47/111 daje naiholjšl in siguren za služek Za odgovor prilo žite znamko za 1 Din 10039 Zastopnika proti proviziji za Slovenijo in Hrvatsko išče to varna usnja Agilni profil ci. ki so pri strankah že uvedeni, e eamo prvovrstnimi referencami Imajo prednost Na-lov pove po dnižnica »Jutra« v Mariboru 10329 Francoščino, Italijanščino in nemščino poučuje uspešno profesor Prevzame Instruke.ije za grški in latinski jezik proti zmernemu honorar ju Ponudbe pod »us]>eh« na ogla.s. oddel. »Jutra« 10211 Francoščino kakor tudi vse srednješolske p-edmete poučuje naj uspešneje tebničai parifke fakultete Ponudbe na ogl o>idelek »Jutra« pod šifro »Uitra rapide«. 10202 Francoščino in nemščino poučujem po ugodni ceni. " ' trg Stari št. 3/11. desno 103-4 Dvomesečni tečaj nemščine, francoščine, italijanščine in angleščine od profe.-orjev dotičnih ■leže! Tudi jezikovne inštrukcije za šolo Vpisovanje in po iasnila vsak dan v knjigarn! Bamberg, Miklošče-va cesta 16 10326 Šivilja dobro vajena moSkega dela. pridna in poštena, išče mesto pri krojaču Naslov-v oglasnem odilelku Jutra 10i74 Korespondent za slov. nemški in srbo-hrvatski jezik, dober ste-nograf in strojepisec, z daljšo prakso, želi preminili mesto Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šitro »Stenograf« 10284 Gospodična stara 24 let. trg naobra žena, zmožna vseh pisarniških in hišnih del, žeii primernega mesta. — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Karkoli«. 10265 Pomočnik sedlarski in tapetniški, išče službo za takojšnji ali poznejši nastop — Jo sip Lnznar, Železniki št 31 nad Skofjo Loko. 10 143 Prodajalka mešane stroke spretna in zanesljiva, želi sipremeniti službo « 1 majem ali kes-neje Dopi«f na poštni pre dal št 2, Šmartno ob Paki 10082 Službo vzgojiteljice išče učiteljska abiturijen tinja. ki želi nastopiti ta koj ali 1. majnika ' Zna opravljati vsa hišna dela. Več po dogovoru Dopise na ogl oddel »Jutra« pod »Poštenost«. 10160 Boljša gdč. simpatična, išče mesto bla-gajničarke aH karkoli primernega Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Hitra pomoč«. 10314 Prvovrstna ter zanesljiva komercljalna moč preizkušen in samostojen delavec, glavni knjigovodja bilancist, vešč hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, z dolgoletno indu strijs>ko in trgovsko prak so, spreten v vseh pisarniških poslih, išče primer no nameščenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Routine«. 10317 Pisarniško službo išče mlad primorski rojak, vešč vseh pisarniških poslov. V bedi je zaslužka nujno potreben. Ponudbe pod »H F.« na oglasni oddelek »Jutra«. ur Pisarniška moč ali Inštruktor angleščine, mlad, inteligenten, z 10-letniml študijam!, 5 let r ansrleškl deželi, ki zna per feiktno ansleško. z dobrimi spričevali in malim kapitalom. išče »lužbo Ponudbe pod »Busy« na po dnižnlco »Jntra« v Mari boru. 10330 Vagon lanlšča naprodaj Ponudbe T o » t r ž i n, Krško. f ceno Videm-102S5ce»U. Juka Izredno velika lepa, deko rativna. radi pomanjkanja prostora ugodno nahoda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10278 Jajca za valjenje čistoplemen^kih rdečih Rholelancev. najboljSe ko koši za domačo korist, po 4 Din jajce prodaja Amalija Lottspeich — Rimske Toplice 10277 Lončeno peč poceni proda Vilhar. Sv Petra e. 86. 10118 Sadike triletnih prvovr.-tnih ipar gelnov. španski bezeg in jesenske temnomodre astre naprodaj v Nunski ul. S 10021 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj li k; po Din 88 kg — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga — L Brezovi« Zagreb. llica 82 Kemična čistilnica peria 180 Dvetonskl avto Au.-tro Fiat, 45 k «., e priklopnim vozom, z deloma novimi, deloma malo rab!jen>mi polnim' gumiji. -kopna nakladalna teža do 50(10 kg. vse v najboljšem stanju, za takojšnje obratovanje. komplet naprava za izdelovanje olja posebno fine urejen mlin. 10 stop in 8 ledenih sti skalnic. vse skupaj ali posamezno. voz z dlro na vzmetih ln oljnatih oseh, za težo do 2500 kg in malo rabljen, kot nov elektromotor 6 k «., vrtilni tok. na vozičku zelo ugodno naprodaj. Naslov pove oel. oddelek »Jutra«. 9841 Prešanl ocvirki po Din 3 ke se dobivajo v skladišču tvrdke Evald Po-novič. Ljub jana. Cesta v Mestni log 15. 9764 Otroški voziček športni, poceni naprodaj na Cankarjevem nabrežju 3/111 10304 Otroška posteljica kompletna, dobro ohranjena za 400 Din naproda; v Si*ki. PodliFibarska 87/p, kolonija Bajtar. 10318 Radio - aparat 4 cevni prvovrsten, t zvočnikom in 3 cevni, komple ten z Amplion zvočnikom in več prvovrstnih slušalk ugodno proiam Sprejemata oba vse evropejske postaje v zvočniku Na-slor v oirl oddelku »Jutra« 9924 Detektor radio aparat z 2 para slu šalk zelo ngodno naprodaj v Sp. Šiški, Gubčeva ulica 15,11 — vrata 6 10338 Motorno kolo »Ariel« supersport, 500 ccm v brezhibnem stanju ugodno prodam. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 10113 »Ford« avto tipe 27, dobro ohranjen, r kompletnim orodjem in ma lo rabljeno pnevmatiko po nizki ceni naprodaj. — Na ogled v garaži Stupica — Slomškova ulica. 10276 Motorno kolo s prikolico, znamke Arlel zaradi odpotovanja napro daj na Dunajski cesti — »Jue-oavto«. 10299 Motorno kolo James £00 ccm uživa po vsod največji sloves in priznanje. Cen« 10 600 Din — Obrnite se na Ge neralno zastopstvo. Ljub ljana. Vegova ulica 8 Ex prws d i o s 10 147 Avto šestsedelen. zaprt vol (limuzina) popolnoma urejen stroj, v zelo dobrem stanju prodam Pripraven za taksi, hotel, letovišče. — Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod Iifro »Ugoden slučaj«. 1O086 »Ford« avto novejše tipe. komaj 16.000 km vožen, naprodaj za 15.000 Din, event proti odplačilu na obroke Pojasnila daje Stanko Vese-ni*V avtotaksl. Ptu| — Slovenski trg. 10163 Harley-Davldson 850 ccm. model 88. kompletno opremljen, elektr. luč. tahometer itd. t oris. soclus-sedežem. nekaj čez 3000 km vnžen, ugodno naprodaj. Na otrled v garaži »Lojze«, Mik!o«i'*va Le »Jutru« vedno zvest ostani, potrebo vsako v njem oznani! Zadrega mala al' velika v oglasih najde tolažnika. ftMBHMIMUlBIHI Stanovanje obstoječe ix »obe. kuhinje in kleti, pol ure oddaljeno od mest« oddam • 1. majem ia 380 Din. — lgn«c Mam. Obrije 19, p. Mo-te pri LjuMjani. 10282 Stanovanje sobe In kuhinje v pritličju oddam v Zg Šiški. Celov Ska cesta 152. 10300 Žensko kolo dobro ohranjeno prodam za 800 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10201 Damsko kolo poceni prodam. N«-lov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 10315 Starinsko uro prod« J Kavčič, Puhar jeva ulic« 12. 10205 Note pesmi slovenskih skladateljev. dobro ohranjene kupim Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krog s kredo«. 10302 Registrlr. blagajno dobro ohranjeno kupim it drujje roke. Pismene ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Registrirna«. 100S3 Otroški voziček dobro ohranjen kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Voziček 28« 10310 Dam večjo vsoto posojila ali nagrade tistemu. ki mi preskrbi mesto kontorista Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo 82«. 10283 Družabnika (co) za lukrativno podjetje organiziranja administracije v trgovini in industriji — iščem Sodelovanje ni po-coj! Potreben kapital do tOO.OOO Din, ki je dobro zavarovan. — Ponudbe na poštni predal 246. 10295 Dobrega mizarja če mogoče znanega z dobrimi odjemalci in s kapitalom od 20 000 Din naprej sprejmem v strono mizarstvo na deželi. — M Pirih. strojno mizarstvo v Višnji gori. 10294 Posestvo i vpeljano špecerijsko trgovino, tako; prostim stanovanjem in event tudi t gostilniško koncesijo prodam Pofredovalci izključeni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10288 Kupim hišo v sredini Ljubljane, najraje manjSo za ca 200.000 Din Ponudbe z natančnim opisom na naslov: »Union«, Ilic« 104. Zagreb. 9622 Brlvnlco v lepem trgu oddam v najem ali prodam n« odplačevanje. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 10246 2—3 lokale primerne za trgovino kako obrt in stanovanje, v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem oddam a 1 majem 1929 v najem tiste mu, ki mi plača najemnino za S leta naprej Potreben kapital 85.000—40 000 Din. Ogled in dogovor n« licu mest«. Naslov pove oelas. oddelek »Jutra«. 10267 Več prostorov primernih za skladišča n« debelo in pisarne, r sredini mest« Ljubljane Iščem Pogoj je dolgoletn« pogodb«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S Y Zagreb«. 10263 Prostor za delavnico 1—t «obl, za izdelovanje ko«met predmetov iščem Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Cisto delo«. 10307 9798 Prostor aH lokal za čevljarske delavnico, v sredini mesta iščem za takoj. Ponndbe n« oglasni oddelek »,T'itra« pod Šifro »Cevljaraki mojster«. 10837 Pisarno 2—4 prostorov, oddam takoj sredi mesta Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni kraj« 10334 Vodo za ribolov (na trnek) iščem v najem, ozr udeležbo pri najemnini. — Dohrinin. Ljubljana. Nunska ulica 17. 10275 Pekarijo vzamem v naiem. event tudi kupim Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9917 Vrt in skladišče pripravno za delavnico od da v najem Delniška tiskarn«, Kolodvorski nI. 23 9870 Manjšo trgovino i mešanim blaeom alj kaj sllčneg« vzamem v najem v Celju Ponudb« na podružnico »Jutr«« ▼ Celju pod šifro »Trgovina«. 10320 Sladko seno In deteljo lucerao. vse lepo »ušeno ter slamo ta tteljo proda Vinko Rozman, KodtJjevo št S14 10280 Gorskega sena prodam 10 vagonov po 120 franko vagon na Hrvaškem ter kupim vsako množino bukovih drv Ponudbe na oglas, oddelek »Jutr«« pod »Seno-drva«. 10258 Ajdovo moko po 8 Du, fin zdrob iz argentinske koruze po Din 4.30, fino moko 8t. 0 iz banaifte plenice po Din 4 30 razpošilja od 25 kg naprej Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik. Gorenj«ko 10254 Štajersko Čebulo In semenski Užol nud| dič. najceneje Franc Kranj. Maj- 9593 Jamskega lesa kupimo vsako količino — Ponudbe t navedbo cene, količine in kvalitete za takojšnjo dobavo franko vagon slovenskih postaj na Sentjanški premogovnik And. Jakil d. d., Krmelj n« Dolenjskem. 10259 Stanovanje 3 sob, najraje v sredini m'-sta išče mi m« stranka (5 odraslih oseb) za 1. avgust. Želi ee snažno, či«to in svetlo stanovanje, najraje parketirano ln « kopalnico Ponudbe sa oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Trajna stranka« 10287 Stanovanje 4 velikih sob. kuhinje, kopalnice ls vseh pritiklin oddam takoj «11 pozneje ra 1000 Din mesečno. Na slov pove oglasni oddelek »Ju trs«. 9533 Lepo stanovanje 2 sob. kabineta, kuhinje :n pritiklin. v podpritličju, i velikim dobičkano*nim vrtom oddam s 1. junijem rodbini brez »li z odraslimi otroci. — Ponudbe pod »Suho in solnčno« na ogl. oddelek »Jntra«, kjer se izve tudi cen« 10178 v Kokri ▼ rvoji vih oddam čez poletje nekaj sob s kuhinjo v najem. — Več pove lastnik dr. Globočnik v Kranju. 10007 Stanovanje 1—S sob. ki j» lahko tudi n« periferiji, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutr«« pod šifro »Suho stanovanje«. 9912 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas oddeiek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 240«. 10306 Miren zakonskj par brez otrok Išče stanovanje dveh »ob s pritiklinami. po možnosti v sredini mesta Ponudbe na ogla»ni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno« 9094-a Stanovanje zelo lepo, obstoječe iz 8 sob. v sredini mest« tako) odd«m. Ponudbe z navedbo cene ln števila oseh pod »Centrum« na og'a.=ni oddelek »Jutra«. 10333 Stanovanje B—6 sob 1 S č e tričlanski družina v bližini sodnlje. Ponudbe na ogl«'. oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«. 10325 Opremljeno sobo oddam takoj «11 e 1. majem solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 10270 Opremljeno sobo veliko, oddam 2 osebama sa Kodeljevem S6S. 10301 Sobo s separlranlm vhodom, i ali brei hrane išče samo stojen trgovec. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« poi »Trgovec 200«. 10290 Na stanovanje ln hrano •prejme takoj dva gospoda C e r a r. Ambrožev trg 1. 10043 Prazno sobo poeebnim vhodom iščem centru mesta Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prazna eoba«. 10180 Sobo » separatnim vhodom išče gospod. Ponudbe na ogl oddeiek »Jutra« pod šifro »Soba 1. maj«. 10303 Prazno sobo event. e kuhinjo iši^tn Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 44« 10316 Lepo sobo takoj oddam 1—2 boljšima »•ebama na Zrinjskega c. št 6/II. levo 10323 Pisalni stroj »Underwood«. dobro ohranjen naprodaj na Sv Petra nasipu 43. 10311 'J r Simpatičen gospod idealist, kateremu raztm-re dopuščajo, da si izbir« družico po srcu. išče simpatično mladenko, v svrho skupnega življenja Dopise če mogoče s sliko na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Poezija ljubezni« 10253 Dobra prijatelja 473 Gospodična, prosim dvignite pismo v upravi. 10271 »Zvezda« š. Prosim, drugič dvigni pris-,-mo v upfavi »Jutra« Celje ped šifro Mo=5. . 10252 Upanje Čakam v sredo ob pol 8. uri na določenem mestu. Pridi Fortuna. 10299 -f -1 iii i itiirf Gramofon avtomatičen, velik, pripraven za gostilno ali restavracijo ter 24 prvovrstnih p'oš6 prodam za 2000 Din. — Istotako poceni prodam dobro ohranjen avtomat »Klepetar« z dvema vaija-čema. igra po 7 komadov, pripraven tudi za ples — Naslov pove oglai. oddelek »Jutra«. 10268 dobro Zemva, Pianino ohranjen Bled 2. proda I. 10236 Kratek klavir radi selitve po ugodni ceni naprodaj Poizve se ▼ četrtek od 18 do 19. ure in nedeljo med 11. in 12. uro v Stepanji vasi št. 69 (društvena soba). 10319 Dynamo enakosmerni tok, rabljen, v dobrem stanju. 220 Volt 8—10 K Watt, s stikalno tablo knpim Ponudbe n« naslov; Parna strugama, Jevrema Planojeviča, Ušce-Kraljevo, Srbija. 10167 Elektromotor skoraj nov. 4 ke. 380 220 voltov. Fabrikat A E. G., z vsemi pritiklir.ami ugodno prodam. Ponudbe na Franjo Kalan, Celje. 9013 Svilene senčnike po naročilu izdelujem ria Sv. Petra cesti 77. 10293 Stavbno In pohištveno delo prevzame po jako ugodni ceni in prvovrstni izvršitvi Matej Pirih. strojno mizarstvo Višnja gora. 10203 Žimo evilh in drage potrebščine kupujte vedno samo pri strokovnjaku Rudolf Sever tapetništvo. Marijin trg B, kj vas najbolje in najca-nejše postreže. I Kožuhe sprejme v poletno shrambe ter izvrši popravila istih v letnem času za polovično ceno tvrdka L R o t, Ljubljana. Mestni trg št. 9 9GS4 Prostovoljna javna dražba K posestvu pod vlož. št. 9 kat obč Trnovsko predmestje. Pavle Marsič r Ljub'jani, Cerkvena ulic« št 5 in drusrov spadajoče parcele št 948. 1285/2 .n 1538. travniki, se bodo prodajale na prostovoljni javni dražbi v petek, dre 19 aprila t. 1. dopoldne ob 10. uri v pisarni notarja Hudovernika v Ljublja^ ni. kot sodnega komisarja Matančno se pcizve istotam 9723 Perfektno stenografin o ia strojepisko s popolnim znanjem srbo-hrvatskega im italijanskega jezika sprejme velika tovarna v Dalmaciji ped ugodnimi pogoji. 5335 Ponudbe na poštni predal 167. Ljubljana. t Pogrebni zavod J. Gajšek, Vcdma t- Ljubi jana. Zalostrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog oz. oče, stari oče, tast in stric, gospod Ivan Zeleznikar strojnik Strojnih tovarn In livarn v Ljubljani, dne 15. aprila ob 8. uri zvečer po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo. dne 17. aprila ob 3. uri pop. iz mrtvaške veže spJošne bolnice na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. aprila 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Ifiiche] Zžvaco: 102 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. r Ali k) Je bil Francoz vobče opazil? Težko da! Tistih nekaj prijaznih besed, ki jih je bU privoščil Juani, je bik) samo davek njegove vljudnosti, zakaj gosipod de Pardaillan je bi tako dober in ■tako malo ošaben. A blazno je bilo graditi na te prijaznosti kako upanje. Razumela je, da bo morala ostati njena ljubezen vekomaj samo ponižna in zaničevana... kakor Chicova ljubezen do nje. V obupu nad svojim brezmejnim gorjem se je zdajci zavedela, kolikšna mora biti Chicova bol, ko je vendar nasproti njej v enakem položaju kakor ena nasiproti tujcu, in kako okrutno je ravnala z njim, ne da bi to čutila m hotela. S silnim naporom volje, ki je pokazal vso dobroto njenega srca, se je nasmehnila pritlikavcu in Tclcls l^Hl^or v šsli* »Pripelji mi ga živega, to je vse, kar hočem od telbe. Vem, da se razen tega ne morem ničesar nadejati. Gospod de PardaJan se bo vrnil v svojo deželo, jaz pa se bom potolažila in ga po malem pozabila.« . . „ Ko je tako poizkusila popraviti žilo, H ga je bila zakrivila, je hotela storiti še več. »Ti mi ostaneš, moj dobri Chico,« je dejala s hlimfbo, ki je bila tako polra sočutja s pritlikavcem, da je skoro že mejila ob odkritosrčnost, »in rada te bom imela... Nihče ne zasluži tega bo.j od tebe.« To upanje, ki ga je zbudila v njem. čeprav mu sama ni verjela, Ji je napolnilo dušo z radostjo. Da bi ga storila še srečnejšega, se je sklonila k njemu in ga poljubila na čelo: »Idi, Chico. Stori, kar le moreš. Med tem, ko te bom čakala. se bom skušala nekoliko odpočili.« XXIV. Pritlikavčeve nadajjne prigode. Pritlikavec je odšel s pobešeno glavo, zatopljen v misli, ki mu jih je bila duša polna. Bal se ni ničesar; vsi seviijsiki prosjaki, potepuhi in rokomavhi so predobro poznali Chica, da bi mu bM mogel kdorkoli izmed njih storiti kaj žalega. Bal se je kvečjemu tega, da ne bi srečal nočne straže. A večja od strahu je bifla njegova zadrega. Obljubil je bil Juani, da ji privede viteza de Pandaillana, svojega srečnega tekmeca. o katerem je bil trdno uverjen, da je mrtev, ubit po Favsti in njenih ljudeh! »Res treba mi je bilo obljubljati, da pojdem ponj!« je godrnja! gredoč. »Kaj mi je zdaj storiti? Ob tej uri se Francozovo truplo gotovo že prevrača po Guadakjurvirju — in prav se mu godi! Zakaj je pa prišel in mi ukral Juanino srce?« Ko je dal tako duška svoji ljubosumnosti, so postale njegove misli bolj sitvarme. »Saj nisem neumen!« je nadaljeval sam pri sebi. »Vedel sem, da čakajo tam, kakor sem ga peljal, Centurion in njegovi ljudje v zasedi. Ako ga don Cesar ni našel, je to znamenje, da so ga ubili in vrgli truplo v reko. To je kakor enkrat ena.« Tedajci pa je pomislil. »Razen če so zaprli Francoza v katero izmed sikritih kleti, ki jih je polno pod hišo. Nekaj jih poznam, a ne vseh. In če so ga zaprti, s kakšnim namenom so to storili? Kdo ve, ali ga ne mislijo čez nekaj dni izpustiti?« . . Ta misel se mu je zazdela neumna. Skomignil je z rameni m povzel: »Ne! Princesa ga ni zvabila k sebi z namenom, da bi mu vrnila prostost In če bi bil jaz tako neumen, da bi jo šel prosit zaijj, bi me poslala za nfm, to bi M ves moj dobiček. Ne, k r«jej ne pet dem.« Obstal je ta spet pomislil. »Toda Juani sem dal besedo. Kaj naj tedaj storim? Ali naj pre-iščem kleti, kolikor jih poznam?... In kaj, če se zgodi, da najdem Francoza živega? Mar naj ga primem za roko in ga peljem k svoji gospe;?... Jaz?... Ali je to mogoče? Še velik mož ne bi imel tega poguma, nikar že jaz, ki sem tako majhen ~ šibak... Ne, to je krivično! Tudi jaz sem človek, ne svetnik!« A to modrovanje ga ni prepričalo. »Mož sem in bogat sem zdaj in tudi na oko nisem napačen, kakor pravijo. Zakaj me ženska ne bi marala? Ce bi me Juana hotela, bi jo storil najsrečnejšo ženo na svetu. Tolikanj bi jo razvajal in miloval! Da, aui — majhen sem. Nihče me ne mara in ona me ne mara nič bolj od drugih ljudi. Vsi bi se ji smejali, če bi imela pritlikavca za moža... In po tem takem? Ali sem res obsojen, da ne bom nikoli pozinal ljubezni? In da ne bom imel nikoli svojega ognjišča? Dobro, naj bo! Tcda moja gospica naj mi ostane, kar mi je bila doslej. Vsaj tega naj ne zahteva od mene, da jI sam pripeljem ljubimca. Ne, to bi bilo preveč! Tega ne morem!« Tako govoreč si je pritisnil peščice na oči, kakor bi si hotel s/kriti privid Juane v narečju drugega meža. In spet se je nadaljevala berba v njegovi izmučeni duši: KOLYNOS pasta Je od naJboUš-ib najboljša. od najcenejših »ajce-oejša, a vrh vsega zelo ekonomična. t cm KOLYNOSA na suhi SSetkid zadostuj«. Poskusite, pa se boste uveriU, da Je K0LYN0S najbo!!5a pasta ra zobe. Dobi »e v vseh lekarnah, droge- serijah ia parfumersjah. Mu dražila nepremičnin A. Kajleža v Kočevju se bo vršila: 1. 20. aprila 1929 ob 9. url v občinskem uradu Gotenica, 2. 22. aprila 1929 ob 10. url pri okrajnem sodišču v Kočevju, 3. 23. aprila 1929 ob X9. uri v občinskem uradu v Maligori, 4. 24. aprila 1929 ob V29. uri v občinskem uradu v Maligori, 5. 25. aprila 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 6. 26. aprDa 1929 ob 9. url pri okrajnem sodišču v Kočevju, 7. 27. aprila 1929 ob 9. url pri okrajnem sodišču v Kočevju. 8. 29. aprila 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 9. 30. aprila 1929 ob 9. url pri okrajnem sodišču v Kočevju. 10. 1. maja 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju, 11. 2. maja 1929 ob 9. uri pri okrajnem sodišču v Kočevju. Dražbene pogoje in vse druge podrobnejše podatke je mogoče vpogledati v pisarni okrajnega sodišča v Kočevju, okrajnega sodišča v Ribnici, konkurzne uprave v Kočevju, pri Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani in pri občinskih uradih v sodnih okrajih Kočevje in Ribnica. 5272 Bukooo !n hrastova dNO suha in polsuha eventualno tudi same okroglice. Kupim za dobavo junij — julij — avgust vsako množino. 52 6 a Franc Osct, Sv. Peter v Savinski dolini. iS m - ac 'A M >» i slavij a' ni nikaka patent-moka, ali proizvaja se iz najboljše baške in sremske pšenice po strogo higijenskih predpisih z najmodernejšimi stroji ter kolikor po lepem tipu toliko po izvrstni kvaliteti nad-kriljuje vsako drugo. Konsumenti pravijo da boljše ni v SHS. V Vašem interesu Je, da zahtevate takoj vzore« ter na ro Site ma-gari najmanjšo količino za poskušnjo, da se overite o kvaliteti. Kdor Slavij a moko enkrat poskusi, ta druge ne vporablja. Naše seslo Je: Izvrstna kvaliteta, a povotjne cene. 5311 »SLAVIJA« mlin — Vukovar — Srijem Strešna opeka patent BOHN VINKO«/CI .a ;o.mik ,MATERJAL' d. z o z. Du » rs*a c- 36. rudniško MOTOV^LO LOKOMOBILO 10 PS — cesta štev. (iaspel) ter PARNO Poizve se M klošičeva 15/1. 5j0>< Vsem uradom, zlasti občinskim, sodnim in žand^rmeriiskim oriporočamo Zakon o posesti in noša ji orožja pravilnik k temu takonu, pravilnik o izdelavi in pr od 4. do 12. maja 1929. Posetniki potujejo z železnico in parobrodom za polovično ceno. Blago, namenjeno za razstavo, uživa 50% popusta od normalne tarife. Legitimacije za potovanje za polovično ceno dobijo se v vseh, tudi malih mestih, pri denarnih zavodih, občinah, železniških postajah in trgovcih. 5 10 a to/*'* Na mnogobrojne naših klijentov objavljamo vsako srede tabvalniee o Figolu. P. n. lekarna dr. SEM ELI C. Dubrovnik 2. Prosim Vas, da mi pošljete zopet 7 steklenic Vašega zdravila Figol, ki ie name jako dobro deloval. Zadnji pot sem naročil 3 steklenice, od katerih sem dosedaj porabil eno in pol steklenice in se sedaj počutim popolnoma zdrav na želodcu in črevesni prebavi na kateri sem trpel ze 3 leta neprestano. Lečil sem se na več načinov, pa mi to ni nič pomagalo, a Vaš Figol je za mene edini lek. katerega bom vedno še naročal, a istotako rudi drusim priporočal. S spoštovanjem Mesarič Josef r. pečke. Makole pri Poljeanah, 23. aprila 1928. Razen za gori navedeno bolezen Je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, t j. želodcu in črevah tei ž njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobola, hrezspanja iD hemeroidov. Figol proizvaja iD razpošilja proti po vvetju lekarna dr. Semelič. v Dnbrov niko 2. Cena: 3 steklenicam 105 Din. 8 ste':' !45 Din. 1 poskusni *>UleniH 40 Din 5 CHEVROLET, rablj. osebnih 12 7 avtomobilov, v ceni od Din 20.000— do Din 35.000— 0AKLAND, 50 HP, 6 cil., 5- sedežni, odprti, > 38.000_ FIAT, 501 Šport, 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DUCO ličan, > 32.000— ROLAND PILLAIN, 35 HP, 4 cil„ 4eedežni šport touring » 35.000.— AN SALDO, 35 HP, 4 cil., 4se-dežni odprti, , 40.000— ANSALDO. 35 HP, 4 cil., 6se-dežni odprti, , 50.000w— ETALA, 24 HP, 4sedežni, > 32.000.— PEUGEOT. 24 HP, 4sedežni, t spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni > 27.000.—« PEUGEOT. 4-15 HP, mali pol-tovorni, dvosedežni, z novo pnevmatiko, y 19.000—, PEUGEOT, 30 HP, mala 4s»-dežna športna tipa » 90.000—, CITROEN, 24 HP. 4eedežni, ▼ dobrem stanju > 25.000—, AUSTRO FIAT, 35 HP, 4 ciL, 6sedežni, » 15.000—, AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto. 6sedežni. 65 HP. 6 cil., > 45.000—, S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP. 4 cil.. > 20.000—, RENAULT OMNIBUS, 16se-dežni, model 1928, 35 HP > 52-000-—• Vozovi r vozovno pripravnem stanja, e deloma že plačanimi taksami za letošnje let«. Informacije daje: V. & M. Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov Izvršitev solidna in točna! Domenik Battelino NASL. SIN TOVARNA UMETNEGA KAMENJA Ljubljana, Slomškova ulica 19 Izdeluje teracotlak, nagrobne spome nike, balustrade, portale, stopnice in vsa v stavbno stroko spadajoča dela. vsakovrstne vaze, betoni ranje vodometov itd. 41*6 a Po konkurenčnih cenah! DAME? Oglejte si veliko in prekrasno izber® najmodernejših v modnem salonu Zofije Mahnič, Sv. Petra cesta 8 Urejuje Davorin Ravljia izdaja ta tonzorcij «jctra> Aduli Ributkar Ze Narodno tiskarno d. d kot tukaruarja bran«. Jezer&ek. Za to>eratn) del je odgovoren Aiujzij Novak. Vs v Ljubljani.