VE jjTO—YEAR XXL C«U li«U _Jf HM GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Chiofo, 111., petek, 9. novembra (November 9), 1928. Uredniški in uprsrallkl proatorl: BM7 1. Lavndal* Afl. OffkM of Publioatiens M67 South LawndaU» Av* TtUphon«, Rockw«ll 4904 *Sl^^^^SJTtl a cIT (SJižf1 # fc**?, Cv. Subacrlptioa Vsarlf STEV.—NUMBER 264 "Amerika ae bo imela I katoliškega prezidenta!" cetpu— far mailinf yte t»^t><>"Ul* f" l* —ctAo* »M. Al ef Oct. ». ltlf, aut*oria»d on J»» H, Itll. Tako izjavljajo vodilni republi-Unaki listi. Največ glasov je Smith dobil v katoHAkih mestih izven "oolidarneg* juga". Popularno Število glasov je veliko. Chlcago. — Vodilni republikanski listi, ki ao med volilno kampanjo molčali o verskem vprašanju in celo obsojali "šepe-Ujočo agitacijo" proti Smithu, zdaj odprto izjavljajo, da je bil Smith poražen radi svoje katoliške vere. "Chicago Daily Tribune", ki pobija prohibicijo in ki je v teku kampanje v marsičem odobravala Smithove besede, piše zdaj v uredniškem članku, da je bilo "smešno pričakovati, da bi ameriški voliki, ki so večinoma protestanti, izvolili katoliškega pre-tidenta"! Dalje list poudarja, da vera je igrala veliko vlogo v volilni kampanji, večjo kot pro-hibicija, toda največjo vlogo je igrala "republikanska prosperi-teta". Lisičja "Tribune" ni hotela tega — kar se tiče vere — povedati pred voflitvami. V Drugi list, "Times-Dispatcb" p^Richmond, Va., tudi piše: • dejstvo, ki zdaj sije v nas, je, da je ljudstvo Združenih držav enkrat za vselej pokazalo, da boče imeti in ne bo imelo katoliškega predsednika. Poraz Smitha je to nevarnost odstranil sa vselej." Politični člankarji, ki zdaj modrujejo o volilnem rezultatu, pokazujejo na številke Ihlfcja__ mestih, kjer živ! na, čanov, posebno tujerodnlK' katoličanov. Ta mesta so New York, Chicago, Cleveland (v Clevelan-du ima Smith nekaj čez 18,000 glasov večine nad Hooverjem), Boston, Newark, Cincinnati, St. Louis, Pittsburgh in Milwaukee. Največ glasov je Smith dobil proporčno v Bostonu, kar mu jo pomoglo, da je država Massa-chusetts v njegovi elektoralni koloni. V mestu New Yorku je Smith dobil 1,168,590 glasov in v Bostonu 292,267. Obe mesti imata pretežno katoliško prebivalstvo. Isto velja za ostala navedena mesta. Ali vse te pridobitve v katoliških mestih so bile podsute z ogromnimi večinami proti Smithu na deželi, kjer bivajo večinoma protestanti. Farmarji, na katere je Smith najbolj apeliral, ao malone soglasno odglasovali proti njemu. To je jasen dokaz, da so se vo-lilci razdelili po veri. Saj so celo mokri distrikti v raznih krajih 'dežele, na primer v Kaliforniji. volili Hooverja Izjemo dela le Milwaukee, kjer prevladujejo katoliAko-nemški in katoliško-Poljski glasovi. Takozvani solidarni ali enotni ki pa ni več enoten, ne pride v pošte v. Tam glasujejo demokratsko iz principa, pa če je tudi Kam satan kandidat. Da so P« na jugu letos tudi ta princip vrgli v vodo, dokazuje republikanska zmaga v Texasu, Virgi-»iji, Severni Karolini in v Flo-ri<*i — kjer so volili ne proti Smithu demokratu, temveč proti Smithu katoličanu. T*ka je odurna slika. Kunk republikanske "prospekte' ae je zvezal z bunkom in spretno zakrfl najvažnej-Sl vprašanja. Povprečni ame-rilki volilec Je pokazal, da mu »atoljcizem bolj smrdi kakor po-lrw«-jaka korupcija, nad vse hi-®*v"ka prohibidja in propada-■J*" l,aregn farmsrstvs. Ssnith je dobil 16 milijonov t^aov. kar je rekord nad vsemi J^Majimi posameznimi kandi-J*'1 '"da Hoover ae ponaša s ia r' )<>ni glaeov, kar je rekflf* I h r« kordov. Kljub lepemu mIu idaaov je Smith propa-najbolj Uloetno med vsemi ^J*nj,mi onovno štetje glasov. Senator Robert M. La FolleUe je bil ponovno Izvoljen z veUko večino, toda v ostalem sovWU-consinu zmagali r^»d Hjub temu, da je Smith 6«vojt Mihvaukee. Kohler je novi go-verner. Weet Allls, Wle^-Jos. Radel mL, slovenski socialistični kandidat za poslanca v wisconsinsk legislaturl, je ostal v man šin za okrog 400 glasov. Dobil ja približno 1600 glasov, njegov sprotnlk, demokrat in Poljak, pa 2000. PRIHODNJI KONGRES Po še nepopolnih poročilih bo 71. kongres Združenih držav sestavljen takole: Nižja zbornica: Republikanci ............. Demokratje ..............~ Farmer-laboriti ........- Senat: M Republikanci ............. 00 Demokratje ........... Farmer-laboriti Shodi opozicije proti pogodbi ao legalni, dokler ni pogodba sprejeta. Galeaburg, IU — Organizirani rudarji v Illinoisu imajo pravico do opozicije pro^ pogodbi med organizadjo in podjetniki, dokler pogodba ni sprejeta od obeh strank. Tako je sklenila in odločila mednarodna eksekutiva rudarske organizacije. Več rudarjev je bilo izključenih iz rudarske organizacije, ker so bili opoziciji proti pogodbi med rudarsko organizacijo in podjetniki. Izključili so jih odborniki dvajaetega distrikta rudarske organizacije. Ti rudarji so se pritožili na mednarodno ekseku-vo v Indianapolisu zaradi iz-d j učit ve. Ekaekutiva je odločila, da majo rudarji popolno pravico oponlrati mezdni pogodbi. Oni lahko sklicujejo shode, obdria-vajo govore in pišejo proti mezdni pogodbi, dokler nI spre-eta in potrjena od obeh strank. Cadar jo pa obe stranki potrdi-1 a, pa mora prenehati opozicija. Izključeni rudarji so zopet nazaj sprejeti v organizacijo. • v fct*. drl 39 Hoover jeve Suhači se Westerville, O. —Ernest 1 Cherington, glsvnl Ujnik Svetovne lige proti alkoholizmu, je te dni podal izjavo, kjer prav da Hoover jeva zmaga pomen največjo pridobitev za vse tlete ki so delali na trt, da ostane pro-hibidja fte nadalje v veljavi **HsMU spal v aaiji CarlsH vstavili sovjal-sko dražbo v Berlinu Nemško sodišče odloči, če Imajo sovjstl pravico prodajati zaplenjene umetnine. Berlin, 8. nov.—Dva dni js trajala v Berlinu javna dražba ragocenih »lik, preprog, pohi fltva Ml uruglh umetnin, Irt jfa e dala na prodaj aovjetaka vla da. Umetnine so bile prej 1 bivšem carskem muzeju umetnosti. Kupcev je bilo m^lo in skupiček dveh dni je znesel pri bližno 6760,000. Tretji dan, to je včeraj, je pa bila dražba ustavljena na odlok sodišča v Berlinu, in sicer na zahtevo ruakih emigrejev v Nemčiji in Franciji. Stirinajat emi grejev je podpisalo obtožbo, da so med predmeti, ki se prodajajo, nekatere reči, ki so njihova astnina in za katere jim ni sovjetska vlada dala nobene odškodnine. Zadeva bo vsekakor imela da-ekosežne posledice, kajti sodi šče se mora ozirati na razne pogodbe med Nemčijo in Sovjetako unijo. Sovjetski krogi v Moskvi so zelo razkačeni radi tega in sovjetski poslanik v Berlinu je prejel navodila, kako mora postopati. Med ruskimi emigreji, ki zahtevajo umetnine zaae, Je cela vrsta bivših ruskih arieto-kratov, velikih knezov In kne-ginj, ki ae potepajo po svetu od fess ruska revolucije. "OpiiJI rakoa v Arkaasasa Blgetakl voMIcl odobrili predlogo I u prepoved pouka o evolucij s večino 10,600. IJttle Ročk. Ark. — Proti-evolucijska predloga, kl.Je bila dvskrst poražena v JegM»tur in katero so fanatični pridigarj sprav« na splošno glasovanje pri zadnjih volitvah, Je — koli kor do zdaj kažejo glaaovi — prodrla z okrog 10,000 glasovi večine. Izid referenduma v 666 pre-einktih izmed 2018 je sledeči: za predlogo SI,373,~ proti pred logi 22.966 glasov. Ualja osvojila adiaa stavkokaško pekarno Novo vodstvo jo odslovilo stav. kokaaa In Jih nadommtUo s unljskiml delavci. , V0BJE POSTALI PASIVNI Rajfte postanejo politični gospo. dar jI pod aaašriško zastavo. Waahlngton, D. C. — Srečno, sanje o svobodni Filipinski republiki! Sle so! Filipinsko otočje je šlo tisti pot, kot je šla Koreja, ki jo je podjarmila Japonska. Naj prvo so bile veUke obljube, ko ni bilo nič, je nastala revolta, ki jo je Japonaka strta z orožjem in v nji uvedla vlado policije. Amerika je najprvo pregnala z otočja sile onih, ki so zasanjali Fllipinako republiko in na to previdno obljubila ljudstvu na otočju svobodo., Manuel Queson in Sergio Osmena sta ee naveličala simpatičnih izjav o neodvisnosti Filipinpkegs otočja, Izgubila sta vae tipanje In spre- , ela sU kolonijalnl režim. Od- __ slej bodeta zastopnika governer- Britskl privatni oljni intereal bi , a Stimsona, mesto njegova na- radi tsigrall to poteeo v dmž-sprotnika. Delavno ljudstvo na bi a amertfkiml. Filipinskem otočju se bo pa h^h- - soma naučilo, da ni nobene raz- Waahlngton, D. C. — Zveden-ike med domačimi in tujimi d državnega in trgovakega de-zkorlščevalcl. Quezon in O- partmenta v produkciji olja smena postaneta politična go-! opazujejo nov poizkus britskih ■Donver, Colo. — Dolgotrajen je bil boj med lokalno organizacijo pekovakih delavcev Štev. 26 in vodstvom pekarne Old Home-stead Bakery. Lastniki so končno prodali avojo pekarno in novi laatnikl so poverili vodetvo pekarne novim ljudem. Novo vodstvo je odslovilo vse stavko-kaške delavce in jih nadomeati-lo s novimi. Boj med organizacijo in pekarno, je bil tako resen in trd, da je pekarna v teku časa izgubila eno tretjino svojih odjemalcev. Bila je edina velika pekarna, ki ni hotela priznati organizacije pekovakih delavcev. --i Prodakoija olja aa spat skala zaliaH »podarja pod ameriško zastavo moviti Filipind se pa združijo j imovitimi Američani pri eno-' vanju velikih farm in industrijskih podjetij na otočju. To Je konec sanj o filipinski neodvisnosti. Coolidgi je poslal Stimsona v Manilo, ko je Stimson pokazal svoje smrtnosti v Nikara-gvi. Tam ja pregovoril generala Moncada. {ajt ^JJ^1 f0' Stimson Je Imel posebno mlsi-o, ko ja odšel na Filipinsko o-točje. Imsl je nalogo, da povzroči preklic postave, ki posameznikom in kompanijam prepoveduje lastovsti več ko 6,600 akrov ssmljišča. Osmena ,in Quezon sta ns tihem pristala na to,' Svojim pristašem sta dala naročila, da ae U postavs prekliče. Ameriške kompanije bodo zdaj Isatovale do deaet in dvajaet tisoč akrov sveta, na katerem bodo pridelovale kavčuk, konopflje In aladkorni trst. Ustanovljen bo moderni Industrijski fevdalizem, ki karekte-rlzlra moderne plantaše, v tro-pičnlh krajih. Od leta 1916, odkar je bil aprejet Joneaov akt, ki je Filipi ncem obljubil neodvisnost, js bilo vedno msnj volje za neodvisnost, Danea je težko najti v kongresni zbornici 60 kongrea-nikov ali 20 senatorjev, Id res mislijo podsliti neodvisnost P1 lipi ncem. Ameriški polltlčsrji obeh starih strank so ss ogreli zs komercijalni Imperijalizem. Ta lmpsrijslizem ss akriva pod nejasno sugestijo, ds "zsostsla" ljudstva žele ameriške avte, telefone, radio, umetne hladilne naprave, dobre ceste in poljske stroje. Oni prepričajo sami a« be, ako FlUpinci postanejo neodvisni, ne bodo imeti vsega U ga. Vrti tega bodo propadale ljudske šole, trgovina, sploh ne bodo deležni "blsgoslovov" /<» pedne civilizacija. Včasl pa argumentirajo, da bo Japonska prsv zanesljivo pobaaala FIHpin sko otočje po nekaj letih, ko s> je zadnji ameriški polk oripHjsI z otočja. Filipine! eo se na vae to malo ozirali, dokler so Jih njih Izvoljeni voditelji »iiomlnjali na mu čeništvo njih Junala Risala, na boje z ameriškimi armadami v Jetlh iM In 1900, na uspešen odpor Kitajcev v Kantonu prot sUrema Kitaju, Japonski In Britaniji. In to ee Je zgodilo, Obletnico roakt reveladje. ker je bile Wllaooova uprava Mo«k va 6 nov.—Bovjeti so naklon jena filipinski neodvisno-včersj z velikim sijajem prosla--aU. Ko Js Hardlag postal pr^J-vili Aiaistletnlco komunistične sodnik In Je genersl l>eonsrd revolucije v Rusiji. V Moskvi eo VVood prišel kot govemer v Ma-MU vSSi Parade in 26,000 de- nllo, se šeW Filipind spoznali, da srZoemovalo slavno- je svetovna vojna napravila Iz trn nalMM?pk ' J Amerike komerdjalnl Imperij oljnih intereaov za znižanje olj ne produkcija. V ta namen nameravajo stopiti v dogovor ameriškimi oljnimi interesi. Lansko leto se je dosegel sporazum za omenjanje oljne pro-dikcije v tej deželi. Ali takoj po dogovoru ao Standard, Oulf (MeUonova) in druge velike družbe povečale svejo produkci-a v Venezueli. _ ^ A. S'. Dabenham,4 mfcijHui Royal Dutch Shell oljne akupl ne, ki je lani ponesrečil e svojimi pogajanji, ee Je vrnili London na poziv njegovega šefa sir Henry l>eterdmga in ima zopet nov načrt za amejenje oljne produkcija v Venezueli. I ■ Naglasll Je napram Standard, Mellonovl, 8inclairjevi ln dru gim ameriškim kompanijam, da e taka produkcija v škodo olj nlm družbam eamlm. Toda trgovakemu departmen tu je znano, da si DUtah Shell, Standard, Mellonova ln druge družbe ne morejo pomagati, ps če bi se tudi dogovorile glede oljne produkcije v Južni Ameri d. Sovjetsko olje Je eaneje in prihaja veliko hitreje na evro-psjski in szijat^ki trg kot ame riško. Sovjetsko oljno polje Je neizčrpno. Nsjboljs, kar oljne družbe lahko atore, Je to, da rax-dele med aabo oetala trge po tem, ko bodo eovjetl producirsl In prodali toliko olja, kolikor so ga mogli produdrati ln prodsti. SUndard Oll družba v Ne* Yor ku pomaga Sovjetom posUvIt olje na trg. Prilike za nasprotovanje so-vjetskemu olju na svetovnem trgu so danes manj ugodne, kot kdaj prej«,| SCHARRENBERG BRANI HAVE-LOCK VflLSONA Knakl ptiči lete ekupaj. Ban Franclsco, Oal. — Paul Scharrenberg, urednik strokovnega glasila Mednarodne mornarske organizacije, brani Havelock Wilsona, plhedsednika Britske mornarske unije v glasilu Mednarodne delavake in strokovne Internacljonale v Amsterdamu. Britskl unljskl kongres je namreč Izključil Havo-ock Wllaona ln njegovo organizacijo zaradi stavkokaštva v splošni stavki leta 19IŠ6. Pri tej obrambi pa Scharrenberg kritizira mednarodno mornarsko pravilo, predlagano na nuHinarodni delavski konferenci, kateremu sta nasprotovala Wil-son ln Andrew Furuseth. Norčuje se ii odstavka sa mornarje praviUh Mednarodne federacije transportnih delavcev, češ. da je bUa sprejeta v interesu transportnih delavcev na suht?m ln proti mornarjem, vrhtegai pa Še hvali VVilsona In Furuae-tha, da ata ustanovila dualno mornarajco organizacijo Ta obramba najbolj žalostnega ln nazadnjaškega voditelja britskem delavskem strokovnem gltymju ne pojasnuje le raznih činov Scharrenberga, ki je tal nik Državne delavske federacije v državi Kaliforniji, ampak tudi čine Furueetha ln drugih odbornikov Mednarodne mornarske linije. Imeli so dosti spornih razgovorov s prlstanlščnimi delav d la drugimi tranaportnlml delavci. Pri vseh teh raegovortb Hm It hov volilec levv«ll ssmomor. Newsrk, N. J. — Otto Uude-ritz, vnet Smithov agiUtor, je bil v sredo tako potrt vsi* Smithovega poraza, ds si Je vze življenje. New York. N. Y. ^ V Nemčiji je več ko 800,000 tekstilnih delsvosv. Med njimi je naBtalo gibanje za povišanje mezde, ker pogodba poteče ta mesec in mesda je nizka. Povprečen zaslužek tekstilnih delavoev je 14 centov na ur?. Povprečno saalu-ljo delavd po 18 centov na uro, delavke pa po 18 centov na uro. NelzuČene delavke pa zaslutijo komaj po 11 centov na uro. Brespoeelnost med tekstilnimi delavci se je od meseca januarja precej povišala. Organiziranih jih je bllzo štiri ato tisoč. A od tih jih Je brez dela sedem odstotkov. Kakšnih sedem odstotkov pa dela le po ne« kaj dni v tednu. V distriktu Muenchen-Oiad-bseh je bilo laprtlh 46 tisoč teke-tllnih delavoev, ker so zahtevali lH>višanJtt mezde, lzprtl so bili tri sto tovarnah. Zapadni Vuaiji so ponudili tovarnarji U5 tisoč tekstilnih delavoev manj kot cent povišanja mezde na uro. Tovarnarji izjavljajo, da proglase splošen Upor, ako ekstilni deiavoi ne sprejmejo njih ponudbe. Revšdna med tekstilnimi do-avej Je velika. Ta revščina Je skrita za zldovjem ln potnik, ki potuje skozi nemška tekstilna neeta, vidi malo revščine. Ampak če stopi v hišo ln na njeno dvorišče, tedaj najde v njih rev-ščlno, kakeršna Ja v vellkomest-nlh stanovanjskih kasarnah navadna reč v človeških nilinah. 39*! so nasprotovali, da se tranaport.f^i|« M|H||L nI delavci organizirajo v eni unl-jI, ne glede na to kje delajo na suhem ali na morju. Rekli ao, ako ss taka unija organizira, tedaj bo pogoltnila njih unijo, ki sestoji iz mornarjev, kurjačev, brodarjev na parniklh, ki plove jo po rekah, ribičev Itd. Have-loek Wllaon Je v Britaniji vedno podpiral torija proti delavakl stranki. Volitvs na Angleškem bližajo in njegova izključi tev iz Delavskega strokovnega kongresa bo v Britaniji postala bolj popularna, ksr bo najbrž napadel delavsko stranko, ker je bil Izključen Iz Delavskega strokovnega kongreaa. Brltako delavstvo vedno bolj prihaja do prepričanja, da so veliki nasprotniki delavstva oni, ki na prptuJeJo samostojni polltičn akciji delavstvs. in da so mora odložiti filipinska neodvisnost. Sedem let trpkega boja Je ml nllo. Končno so al renski glsao-vi komerdjalnega Impsrljs sku-šali Osmena In Quezons, ps njih tovariše. Komisar Oabaldon, ki Je priporočal kompromis, Je bil porsžen, ko se Je poganjsl za mandat svojega naroda v nižji zbornici. Danes odloča, fttimso-nova volja v filipinski nsrodnl Odtod ta Emp V mmmmmam Nemci aadovoljnl la Francoa pesimistični z volilnim Izidom. Meh Mu posdrsvlja llsoverjs. Berlin. 8. nov. — Nemški u-radnl krogi in burtoazni listi Izražajo veaelje nad zmago Hooverja v Ameriki. Posebno so veseli Industrijski magnatjs. Pariš, 6. nov. — Pariško nacionalistično časoplaje, ki gleda ne volilni izid v Ameriki zgolj i btališča Interesov Francije (voj ni dolgovi), Je selo pesimistično, ker vidi nadaljevanja Coolldge-ve politike. lxmdoa, 6. nov. — Anglešk Hltlčnl krogi so mnenja, da Jo Hooverjeva izvolitev dobro znamenje za Anglijo in Evropo limaelj, 6. nov. — Belgija se raduje Hooverjeve zmage, še celo katolltki list "U Natlon Belge" izraža upanje. Rim. S. nov. ^ Fašistovskl listi kažejo preasnečenje. ker Je Hmitb Uko temeljito pogorel In vidijo slal>o bodočnost sa Ital Jo. Revizije dolgov ne bo t — politiki. Gibanje za neodvisnost _ je potisnjeno v kot, da tam spi Vatikan molči kot grob. Bibaija lakstilaih doiavoov v Nemčiji tvuajuktura aa trgu al ugodna aa nemške tekatUne Izdelke; eo nlake. pradsadalitvo baaka MNlkdsr vsi v Javni alužbll' javlja poraženi demokre kandidat. V enem dnevu ae Ja Hmlth postaral aa 10 lat. Nsw York Clty. — Oovsrnsr Smith je lzjsvll v aredo, ds nl-kdar več ne kandidira sa nobs-no jsvno službo. Bil Js 26 Ist v Jsvnem življsnju in to Js dovolj. Zdaj se umakne * privatno živ-Ijenj«. Medtem pa poročajo ta Wall Htreeta, da v prihodnjih deee-tlh dnsh dobi Smith ponudbo predsednlštva nove banke v Wall Streetu, ki bo Imela 66 milijonov dolarjev kapitala, ■silen poraz, ko je pričakoval gotovo zmago, je Smitha zelo po-tri. Njegovi ošjl prijatelji pravijo, da se Je v enem dnevu po-ataral za deset let. Vee dan v aredo Je bil zapri v svojem go-vernerskem uradu v Albany. , Najhujši udarec za Smitha Je, ker ga Je njegova laatna^dr-žava pustila na cedilu ln dala večino Hoover Ju, medtem ko Je bil demokratakl kandidat Franklin Roosevdt izvoljen za gover-nerja. _, profesorji proti propagaadl •lektrarskega ImsU. Washlngton, D. C.—Paul C. Stetaon, superintendent Javnih šol v I>sytonu, O., In David A. Ward z Wilmlngtona. Del., bo-sU vodila preiskavo glede propagande »bktrsrsksgs trusU v šolali v imenu odbora deastih, ki jih Js izvolite National Educa-tlon asociacija. Val člani odbo-ra ao znani kot nasprotniki tru-stovr propagande v šolah In da bi Be te izrabljala kot propagandno sredstvo za truatove Interese. spanje pravičnega. Flliplnaki polltičarj! posUneJo govorniki, ki jih bfido radi videli na banketih ameriških biznimaaev »po-menik Risala na FUIpInakem o-toč Ju po«taa#faMa kot spomenik M a zzi nI Ju v kan JI. fini' Mesleo CHy. H. nov. — Pred-aednik Calles in zsčasnl prsd-aadnik Gil ata izrekla veliko za-dovoljnoet vslfd zmsge Hoover-js. Mehiški klerikalni krogi, ki so si veliko obetnll od Amerike, če zmaga Smith, so poparjeni. Policaj aretiran radi kršitve prekibielje. Nlles. IU. — Michael Oeza-lumski. |xrfkijskl nsčelnlk, js bil v aredo aretiran radi kršitve prohiMctjakega zakona. I njim vred Bta bila aretirana njegov brat Pater ln R. Rdwarda radi enakega prestopka. m 1 "-'K'; ™ps PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE LASTNINA SLOVENKE K NARODNE PODPORNE JEDNOTE < Cm offUsov po dogororu. T Rokopisi M no vr»£«Ja. mu Naročnina: Zedinjona država T iz v« Chicaga) f&OO na loto, $3.00 n lata; GHksago in Cieoro $7M) na loto, $3.7» ga pol lota, in so mM. _m I Naslov so kar Ma aMk s "PROSVETA" M57-59 So. Lawn4nla Avinoa. Chicaga. IUioata. THE ENUGHTJENMENT" Orgsa of th« SIovcm NsiHosial Btaeflt SoeUtj. Ow—4 by th« Hlovaao National B«nafH Sodctf. Advertising nato« on «gr«ement. Subaeription: Unitad Statoa (nempt Chicago) and CaiMda $6 00 pcr faor; Chkago and foroigneountri«« $9.00 per y«ar. MEMBER OF THE FEDERATED PRESS m Datum v oklepaju n. pr. (0«t. Il-i f*S) polag valagn imena na naalovu da va nje a tem dnevom potekla narotnjna. Ponovite Jp pravočasno, ostavi U»t. da aa vam a« ZNIŽANJE MEZDE NI SPRIČEVALO ZA TOVAR-NARJEVO INTELIGENCO. ' Sposoben tovarniški ravnatelj ne priporoča znižanja mezde kot sredstvo za znižanje obratnih stro&kov. William Bassett, bankir in ekonomičar, si ne služi svojega vsakdanjega kruha kot delavec v tovariii ,, Tudi ni delavski ali socialistični agitator, a vseeno pa prihaja do zaključka, da znižanje mezde ni sredstvo, ki dokazuje veliko sposobnost tovarnarja ali tovarniškega ravnatelja, ker je na tisoče drugih sredstev, s katerimi se da uspešno znižati obratne stroške industrijskega podjetja. On pričenja svojo poslanico z besedami: "V navadi je, da naznanilo o znižanju mezde spremlja pridiga o enakih interesih kapitala in delavcev, ki je žaljenje inteligentnih delavcev. Ali njegovi delavci takoj spoznajo, da so med njimi in tovarnarjem interesi tako enaki kot med biko-borbcem in bikom v areni." - Bassett je tekstilni tovarnar v. Novi Angliji. Njegovi tovariši so znižali mezde, mesto da bi izboljšali produkcijske metode. On meni, da tovarnar najprvo misli, kako bo znižal delavcem mezde, kadar je treba odbiti nevarno konkurenco, mesto da bi bilo znižanje mezde zadnje sredstvo, na katerega naj se spomni. Svoj evangelij je tudi vedno pridigal večini tovarnarjev zaman, kot zastonj priporočajo inteligentni delavci večini svojih tovarišev, da Be naj organizirajo strokovno, politično in gospodarsko, ako hočejo biti močni. Bassettov glas je ostal glas vpijočega med tekstilnimi tovarnarji v Novi Angliji, kar pričajo dogodki. Ko so pričeli občutiti konkurenco tujezemskih podjetnikov in podjetnikov na jugu, je bilo njih prvo priporočilo, da se delavcem zniža mezda in pri tem so zapeli pesmico o enakih interesih med kapitalisti in delavci, ki je ie tako stara, da so se jo naučili že vrabci čivkati na strehah. Od delavca se zahteva, da opravi gotovo množino dela v tovarni. Ako tega ne stori, ga odslove ali pa mu odka-Žejo manjodgovorno mesto v tovarni, na katerem tudi manj zasluži. Ako bi to pravilo veljalo za tovarnarje in tovarniške ravnatelje, tedaj bi jih že zdavnej več kot polovica delala pri strojih v tovarni ali pa pometala tovarne, ker nimajo zmožnosti, da bi sedeli v vodstvu tovarne. Tako bi se zgodilo, ako bi bila današnja človeška družba saj po kapitalističnih principih pravično uravniva. Ampak kapitalistična človeška družba se niti pri produkciji ne ravna po svojih principih in načelih, s katerimi hpJ&e javnosti dopovedati, da naj bodo najzmožnejši tudi na vodilnih mestih v produkciji in trgovini. To na$e)o, Jd ga proglašajo zagovorniki kapitalističnega produkcijskega sistema kot pravilo tega gospodarskega slstemli, ni v danjem kapitalističnem goapodarstvu uresničeno in ni bilo še nikdar vzpostavljeno v tem gospodarskem sistemu, ker je gospodarski sistem tak, kakeršen je, velika krivica. Vzpostaviti resnico v neresnico je pa nemogodei In zato je tudi to pravilo v kapitalističnem gospodarskem sistemu ena sama velika neresnica. V vodstvu blagovne produkcije in distribucije niso dane* najsposobnejši in najinteligentnejši, ampak oni, k} imajo najbolj rejeno denarno mošnjo, icvzemši nekaj is-jem, ki le potrdijo, da je resnica, da danes vodijo industrije in delijo blago le oni, ki imajo kaj v svojih blagajnah, ne pa oni, ki imajo sposobnost sa tako dalo. Ce je oče bankir ali tovarnar, kadar umrje, postane tudi njegov sin tovarnar ali bankir ali pa zasede katero drugo visoko mesto pri produkcfli in razdelitvi blaga. Po zmožnostih se ne vpraša Taki ljudje pa seveda dosti ne mislijo, kadar je treba trk morati s konkurenti, ampak naznanijo znižanje mezd«' svojim delavcem. To jim najbolj prija, ker njim ni treba napenjati svojih možganov, kako bodo vodili blagovno produkcijo in distribucijo v kapitalistični človeški družbi. '• i 2 ' k> » / VESTI IZ NASELBIN 1, Odgovor in pojasnilo. Deiroit, Mick.—V naslednjem želim n* kratko odgovoriti in pojasnili rojpfcinji Mary Fradel k Latroba, Pa., na njen dopis, ki ga ie pisala v Proa vet i št. 267 Ni vam treba dvomiti o res-ničnosti mojega dopisa, ki je bH j riobČen v Prosveti št. 260. Po m »jen mnenju bi pač bilo boljše, da bi glede tega samo mene vprašali/ ker bi lahko dobili točen odgovor in pojasnilo. V dotični tovarni Peninsulsr £tov« Co., ki Meni jo omenfl. da s3 v njej dobi delo, pišete vi, da je stavka. Pojasnim vam, da v dotični tovarni ni splošne stav Ve, ampak stavkajo samo sadjarji, ne pa ostali delavci. Tudi par naših rojakov je uposljenih v tej tovarni kot kleparji in drugi, ker stavka je omejena le ne eno stroko, kot sem že omenil Na stavki so le modlarji, ki imajo pri tovarni tudi svojo stražo, žal, pa skebov menda ne manjka nikjer,'Kako tudi tukaj ne. V mojem dopisu, ki je izšel v 250, številki Prosvete, nisem nikjer zapisal, da vabim modlar-je sem. Sploh pa nisem vabi) nikogar v dopisu, ako natančno preberete dopis od kraja. Torej vam ni bik> treba meni dajati n#sveta. Josip Obranovich. Pojasnilo: Rojakinja Frade! je bila v pravem, ko je javnosl opozorila na dejstvo, da je v omenjeni tovarni stavka, četud ne v vseh oddelkih tovarne. In-direktno ste vabili delavce v omenjeno tovarno, ko ste pisali: "Tu blizu je tudi tovarna Penin-sular Stove Co., ki je zelo lepa in tedna. Sedaj delajo v nje; preeej dobro. Ako bi kdo hote delo dobiti tam, posebno če je' vajen te vrste dela, tedaj bi gi lahko dobil. V tej tovarni de lajo vse vrste peči in furnese itd/' čudne Mnje. Cleveland, O.—-Znašel sem s< stojfeč na nekem travniku, \ družbi z mojo soprogo. Oziraj« se na okoli, zagledava moža, t sivo brado, ki pomalem stopa na prej v spremstvu svojega poma gačft. Oddaljena sta bila od na ju prebllžno 100 čevljev. Po ma lem premisleku hočem vprašat mojo ženo, kaj ao ti možje, k tako čudno zgledajo, kakor div ji. Ni bilo časa čakati na od govor. Žena vzklikne: "Tolovaji!' Začudeno in s strahom zagleda va dva samokresa naperjeni proti nama. Nisem imel časi premišljevati. Strgam se o< moje žene, ki me je držala tak< rdno kakor kača, ki se ovij« Človeka. Zbežim ter letim, a »podtaknem, padem. Strele sli šim, pokajo za menoj. Zade me ni nobeden. Ko priletim d< grmičevja, se nekoliko ustavin ter s pozornostjo se ozrem na saj. Od daleč zagledam, da tolovaj ml še vedno sledijo. Čvrsti) korakov stopam dalje, po onen brošju zavijam kakor kača, di tolovaji zgubijo sled za menoj Idem dalje noter v goščavo, \ temno noč. Zabredel sem tak< daleč, da nisem mogel ^eč na prej. Po goščavi slišim šume nje, lom Ho se veje, Hatje šumi Strah, še vedno večji strah. On< lomastenje prihaja vedno bližj« In blilje. NI bilo časa premi Mjeviitl. Skočim s prostora, nr katerem n«m stal, na bUtnje dre vo. Splezal sem gori do prve veje, ter na veji obsedim in ča kam moje usode. Po kratkem času saslišin smrčanje in praskanje po onem deblu, na katerem sem so ja? nahsjal. To sem razumel, da jc bila nekake vrste zverjad. Spo-sŠSti in videti jo nisem mogel ker je bila t«na. 1*0 malem čakanju na drevesu se »|>et ona zverjad pomiče v dslj«" temo, iskat si boljšega mesa V strah p se spet «mislim na mojo ženo. je II še pri življenju? Kaj Je z njo! Vse je postalo tiho kakor v trobu. Skotim r dre vena. hitim dalje proti Ogli *meri. odkoder aem zbežal od a je. Nisem hodil daleč, ko aem zagledal v<*elo družbo, ve-arllh obrazov, ki so igrali karte na leprm travniku. Med njimi izgledam tudi mojo ženo. ki Je veselo metala karte z drugimi vred Poskočilo ml je srce ve- Sin n/V^JKL*™ Pr,VPr* sanj. ni t>lfc odgovora. ZaWtiK, me pogleda in spet nadaljuje svoje delo. Okorajžim se ter jo spet vprašam: "Kdo te je rešil onega položaja, pri katerem sem te pustil?" Odgovor: "Moj sin me je rešil, ki mi je slučajno sledil." Se enkrat se ^ogledava, ter bolj žalostnega in kislega obraza odidem spet v ono goščavo, katero sem ravno zapustil. Vodi me ona zajčja Steza spet ravno jia ono m^sto, katerega sem že videl, do onega drevesa, na katerega sem v sili in v obram bo splezal. Ustavim se in premišljujem, naenkrat mi zašumi v glavf. Spomnim se spet na mojo ženo. Tema se je začela pomikati v daljne pustinje. Zabelo se je svi-Lati. Zverjad se po je stisnila v v oje brloge. Vse je postalo mirno tiho. Jutranje solnce se je začelo pomalo dvigati. Jaz se pa obrnem ter korakam spet po oni ozki poti, po kateri sem bil le vajen, da spet zagledam ono, kar mi je najbolj pri srcu. Kmalu zagledam revho, napol raztrgano bajta Stopim na prag one bajte, ki ni imela vrat. Ko pogledam aotri, zagledam ženo —klečečo. Zgledala je kakor mrtva. Tresoč se počasi pomi-čem proti njej, na rahlo jo pri-mem za ramo, privzdignem ji ?lavo. Začuden spoznam, da je mo bitje, katero je meni najljubše. Ni bila mrtva. Pogle-ia in vzklikne: "Kaj si ti?" Nato jo položim na one revne bla-;ine, na katere so še ostale v oni cevni in zapuščeni koči. Utru-fena kmalu zaspiva oba. Po ___^ _ ____ se pečali z raziskovanjem rume- eratkem spanju se spet prebu- ne mrzlice, so se sami okužili in iim ter z velikim veseljem zamuden se znajdem doma med *vojo družino. To so bile,moje sanje, ki sO ni napravile strah in veselje. A. Rodica. Čikaške vesti. Chicago,—Danes, dne 8. no-/embra, ob 10 dopoldne je na-Tloma umrla rojakinja Marija Ravnikar vsled naduhe v staro-Jti 69 let. Doma jfe bila nekje Jesenic na Gorenjskem. V \meriki je živela okrog 20 let. Zadnje Čase je Živela na 2650 $o. Harding Ave., kjer je umrla n kjer tudi leži ria'mrtvaškem ^ru. ; Pogreb se bo vršil v soboto, 10, ndvembra,' ob 2. ix>po)dne na Češko narodno pokopališče. Poročevalec. NAUK ZA FARMARJE P0 VOLITVAH. ■ts*. • Primeren je v priliki dveh Ircev, ki sta kopala jarek. St. Paul, Minn. — Ta nauk za .'armarje je bil spisan pred enim mesecem. I«ftel je v farmarjem listu "Farmers Union He-•ald" in je zadel žebelj na glavo. "Naj narodne volitve izpada-o tako ali tako, farmarskega /prošenja ne bodo rešile. Ko >odo volitve končane, naj se far-narji spomnijo primere dveh reev, ki sta Ropala jarek po izvolitvi Grover Clevelanda." "Well, Mike," se je oglasil eden izmed njiju. "Grover deželami je izvoljen." *Da, Pat," je odgovoril drugi. 'Midva sva št vedno v.jarku.*" Po volitvah, bo cena za pšeni-30 še ravnotako nizka, da ne krije produkcijskih stroškov. In ako bo ostalo, dokler farmarji ne bodo kontrolirali trgov za poljske pridelke. Farmarji se morajo sami pobrigati za svojo odrešitev, do-odo čakali in čakali . . . gana - ( Rumena mrzlica je strašen bič tropskih dežel in divja po-sebno hudo v zapadni Afriki in Južni Ameriki. Domačini so že kolikor toliko utrjeni, priseljeni Evropejci pa skoraj vedno podleže j o, ako se jih je prijela ta nevarna bolezen. Radi te mrzlice se ne more obnesti nikaka kolonizacija v zapadni Afriki in v Kongu, dasi so ti predeli tako bogati raznih pridelkov, da bi lahko redili najmanj desetkratno »število današnjega sta-novni&tva. Rumena mrzlica pustoši neusmiljeno te bogate in rodovite pokrajine, ker pobere tudi skoro ves prirodni prirastek avtohtonega pebivalstva. V poslednjih letih je divjala ta epidemija osobito v Braziliji in ob Senegalu. Število žrtev je doseglo tako višino, da je moralo francosko ministrstvo za kolonije podvzeti vse potrebno, da vsaj zajezi ta raorilni pohod za-vratne bolezni. Poslalo je v Dakar zdravniško komisijo pod načeiatvom znanega specijalista profesorja Avgusta Pettita. Komisija se je mudila v okuženih krajih pol leta, nato pa je nadaljevala svoje delo na Pausterjevem zavodu v Parizu. Nedavno je prof. Pettit podal zdravniški akademiji poročilo o uspehih svojega dela. Trije znameniti epidemiologi Stokes, Noguči in Young, ki so Smithovi častilci plačujejo stave. Chicago. — Ponu Al Smitha je bil obenem finančen polom za nebrojne navdušen« Smithove pristaše, ki so prod volitvami stavili večje in manjše vsote denarja na njegovo zmago- Ti reveži sdaj plačujejo, da kar pokajo. Neki člkaški Smlthov entuziast je stavil »vojo farmo, vredno $54.000. da bo Smith iz-voljen. Vsakdo ni lahko misli, kako ne dane« počuti. umrli kot žrtve poklica. Z njih smrtjo so se večinoma izgubili vsi izsledki in dognanja, posebna škoda pa je v tem, da so po smrti učenjakov poginile tudi vse opice, ki so bile cepljene i bacili rumene mrzlice v svrho opazovanja. Prof. Pettit trdi, 4a so vse te opice stale okoli pol milijona frankov. — Njegovo delo je ovirala naredba tamoš-njega guvernerja, ki j« prepovedal cepiti opice z bacili nevarnih bolezni, ker bi živali lahko o-kužile doslej nedotaknjene dežele. Zato so se morala raziskovanja nadaljevati v Pausterjevem zavodu in so se za proučevanje rabfle kulture, rumene mrzlice, ki jih je podaril v ta namen prof. Sellardo s hrvatske u-niverze. Končno se je Pettitu posrečilo doseči učinkovit serum, ki služi tako za oepdjeuje samo, kakor za lečenje mrzlice. Doslej je Pausterjev zavod izdelal 600 steklenic seruma in ga poslal v zapadno Afriko. Ako se serum izkaže tako v praksi, ka kor se je pri poskusih, potem je rumena mrzlica premagana in omogočena je kolonizacija naj-rodovitejših predelov Alrike in Amerike. Zdravnik je z učenostjo zavojeval ogromne pokrajine in jih odprl svojemu narodu. _• Trgovec oropan. Chicago.-r-Dva oborožena bandita sta v sredo napadla Morris Rosenthala, kg je stopil v svojo garažo, da se odpelje z avtomobilom na banko. Rosenthal je imel pri sebi nad tri tisoč dolarjev, katere sta mu bandita odvzela in pobegnila. Otrok umrl radi opeklin Chicago.—Triletni Joseph Ha-sell je v sredo zažgal voziček, v katerem je ležala njegova dva meseca stara sestrica, ko ju je mati pustila sama doma. Ko se je mati vrnila, je bil otrok že tako obžgan, da Je par ur pozneje umrl. _ Romba v stanovanju političarja. Chicago. — V sredo večer je bila vržena bomba v stanovanje Ernest Geisslerja, znanega republikanskega politikaša, na 3520 Wentworth ave., ki je deloma Uničila poslopje. Policija nima n (kakega sledu za bomba ur Neareča na križi*ču. Champalgn. 111. — O. C. Par-son, njegova žena in triletna hčerka so bili v sredo ubiti na železniškem križišču, ko je vlak Wabash železnice treščil v avtomobil, v katerem so se volili. Vlak fa obli. ' OdaMo.—Martin Krucsler. fte-leznlškl ubit od železnice na križišču 81. ceste In I brata OfcUSea n Rockford, IH. — Policija Stewart. ■ p Bfpi delavec, j« bil v gredo aretirala John Marinellija na vlaka Wostem Indiana'obtožbo, da je ustrHM svojega v prostorih nekega Itali- janskega kluba. IVM Iver je. Ko sem se v sredo zjutraj peljal na delo, sem videl v vozu nedcestne železnice dolgo vrsto kislih obrazov. Čmerao so strmeli v debele naslove in številke v časopisu in se kiaali in kiaali. Lahko si razumel, zakaj so se kisali. Bili so večinoma češki delavci iz Cicera. Cicero je od-glasoval v ogromni večini sa Smitha in češkega demokratskega senatorskega kandidata Cer-maka — in oba sta propadla. Zato kisli obrazi. Reveži! Smith ali Hoover, Pingelj ali Pangelj —- vseeno 3e bodo vozili dan za dnevom na garanje po milosti bossov in plačevali obroke na avte in bunga-love. Ali «o reveži upali, da jim bo Smith ali Cerraak pomagal plačevati obroke? « ■V ostalem imajo vsi pa dva ali tri sode novega vina in po več sto steklenic piva, ki ga kuha "maminka", pa so ae v sredo zvečer na žalost in jezo napili — in zdaj je vse dobro. In koliko je bilo takih slovenskih revežev? Moj clevelandski prijatelj je pisal v svojem listu, da je Smi-thu "zmaga prirojena" in da Smith "zmaguje iz navade". Spet je bil v krivem — in to je njftgova slaba navada, ki pa ni prirojena. Brate, spoznaj, da politična trikarija ni nikomur prirojena, pač pa pride z razmerami in gre z razmerami k vragu. "Republikanski trikarji, ki so zmagali z lažmi in s polnimi mošnjami zlata, zdaj ban da j o, kakor da je ves*vet njihov v< imajo svoje v«selje. Slavni Lincoln, katerega si krivici prisvajajo kaki ,iefa ta kakor magarca, je rek« "Lahko vlečeš za bos nekaj ln, nakaj časa in tudi vse ljudi r, kaj časa, ampak vseh ljudi , moreš vedno vleči.' Trikarji so dobro potegnili v lilce. Niti olje ni spametovj-volilcev, niti vse drugo. Ce imamo trdo besedo za ti karje, kako trda naj bo za v Iilee? Osličku pokažeš šop sena kobaca za tabo. Povprečen ameriškemu volilcu pokažeš po lonec mesa, ki si ga mora sa nabaviti in skuhati, pa šved za tabo v slamo in jamo. Ko ko je pogodil oni, ki je pisal "volečem govedu"? Koncem konca: Ali niso lj dje predvsem materialisti? Se ena tužna vest: Edinega krvnika v Jugosto ji je zadela kap. Sedel je za n žo v 8arajevu, se zgrudil in I je mrtev. Ali ni to žalost smrt za krvnika, edinega krvi ka v državi? — In kruta sir je prišla baš v času, ko je in rabelj Mausner polne roke lej ga dela. Ta mesec je imel ot siti v Zagrebu kar sedem bam tov! Oh, domovina, mar ti težko pri srcu? iPa se ni treba jokati previ Ni se treba bati, da Jugoslav: ne dobi novega krvnika. Sti ljanje v parlamentu in krva Glavnjača dokazuje, da ima i Korošec še dovolj krepkih ft tov za ta krščanski posel. j sem videl v Rusiji Potovanje v Ruaijo in dogodki v bolj4eviški komuni, j Piše Josip Johovič, PltUburgh. P«. ■ » To me ni iznenadilo, saj smo kopejk. Po večerji v nede še nadejali, da bo zopet tre- smo šli malo na izprehod po i ba čakati in čakati. Bila je so- cahMoskve. bota. Povrnemo se na kolodvor Pred neko drugo prodaja in se dogovorimo, da ta čas ča- zlatnine smo videli poleg volil kanja porabimo za dobavo lat- ključavnic na vratih tudi vo vijskega vizuma, ki smo ga me« ka, ki je stal tamkaj z nasa rali imeti na naših listinah za nim bajonetom na puški. To| potovanje v Rigo. V latvijskem sem opozoril Kuharja na "ft konzulatu nam rečejo, da mora- nikovo" pisanje in tiste znar mo prej iti v agenturo francoske nlte Ziničeve besede, parobrodne črte. Dobro, gremo Hj£e v Moskvi so ha zunaj« tja in agent, neki Žid, ki je go- re in zapuščene. Edino nove voril angleško, nam poveš da je ^po poslopje, ki smo ga vid treba najprej kupiti parobrodne je bila Gospodarska banka. C listke, ker drugače težko dobimo kva je silno mnogo, toda veti latvijski vizum. Bali smo se ma g0 zaprte in se rušijo, dati predujem na listke, kajti Videli ^o nekega starca agent je zahteval za vožnjo od gvečeniiki halji — dali je Moskve do New Yorka $175.00, svečeniijf ne vem — ki je stal dočim smo od New Yorka do Mo- zi(ju jn benrffl. Padel je na skve plačali samo $131.50. To- ^ ^ bolezni ali slabosti da sila kola lomi in vsi smo pla- migm ^ na TOestu izdih čali zahtevane vsote, tudi oni, Spioh M bile moskovske uli ki niso ameriški državljani in ki ^ j^^ih smo hodili, polne p so računali, da jim ameriški gj^v; starih in mladih, r konzul dovoli potovanje v Am,e- ien&k in otrok, ki so rt riko. prosili miloščine od mimoidri Ko je bilo to opravljeno, se ^ . . v vrnemo na kolodvor in povede- . Ej Povsem drugačna je mo naše družine v neki hotel. ^ ^ - ™?čm. n . j .... 1 u , sije od one, ki ao jo naslikal Drugi dan je bila nedelja in ^ ki v Ru8iji jaz Broz in Franko gremo zopet , bm niti ne ^o niW h komisarju za vizume. Po- trefcno je bilo novo dovoljenje ' • , tJ , . . . -mnVt z. .top v urad in ko pridemo t ji V I»n df " r/n.Mi Uko velike kot klobuk. Okna so ™re tako hitro tolči ir w > tudi bila zapahnjena z telezom ^akor so brzo nabijsh ti « in na zapahih ključavnice. v svobodni jJP^J&lZŠZ se vrteU j jalna zlatnine, o kateri je govo- ^Zh Z « ril Zinič v Clevelandu, d. Je o- ^ ^Jm " polnoči n. stežaj cKiprta, kajti v L 1 Sovjetski Rusiji ni tatov! A A znoJfl1 110 1 glej velike lokote podnevuT kof živinA> mmMam H, In druge prodajalne v Moskvi "foglej. poglej! rečem • so bile istotako zaklenjene — Kkako se dela v s%obods« menda zato, ker v Sovjetski Ru- Uvski Rusiji." siji ne kradejo. , "8kor«j!H kriči dslje psx^ Med čakanjem v Moakvi smo imeli hrano r kooperativnih rent* v rantih. Draga hrana. Bko- m čim prej pobegni delica čaja stane 26 kopejk in .lj«. dve jajci • koščkom slanine 70 Ampak nam je bH" ^ da bno dobimo na*e p"t»» 1 -__1 I. .—umi i' " (Dalj. Oblastna akutna — molzna krava za klerikalce." (Izvirno.) Ljubljana, 24. okt. 1928. Zadnje dni je zborovala ljub ljanska oblastna skupščina, ki je bila zelo viharna. To radi samo-mvestnega nastopanja klerikal cev, ki so v skupščini seveda v ve iini, pa mislijo, da lahko počno aanio kar je njim drago. Pred gednik dr. Natlačen ni hotel začetkom seje niti prečitati raznih predlogov, ki so jih stavili razni poslanci v raznih zadevah. Mec' tenii predlogi je bil tudi predlog opozicije, naj ljubljanska oblastna skupščina obeodi zločin v beograjskem parlamentu; ker je bi^ta umor v parlamentu nekak blagoslov za klerikalce, ne morajo obsojati zločina, pa so se tudi temu predlogu hoteli umaK-niti. Sel« na protest opozicije je predsednik omenil vaebino predlogov ter jih oadal posameznim odsekom v razpravo. Radi predloga, da se obsodi umor parlamentu, je opozicija zahtevala, da ga da predsednik na glasovanje. Nastalo je veliko prerekanje, v katerem je posl. ini. Zupančič zavpil: "Ce ne sprejmete predloga, smatramo, da se večina strinja z beograjskimi Punišami Kačiči." S tem je bil ogenj v strehi, kar navaliti so hoteli klerikalci na oj>ozicijo. Zupančič pa je bil izključen za osem dni od sej. Opozicija pa je demonstrativno zapustila skupščino. Na drugi seji so posamezni odseki poročali o svojem delu. Pri vsem delu se čpazi, da pod pirajo predvsem klerikalne usta ve. S krediti in podporami pirajo svoje klerikalne žage, strokovne organizacije rikalcev, ter jim tako služi oblastne skupščine za podpiranje svojih strankinih interesov. Za delavske zadruge, ni-aajo nič, za bedne rudarje kak bori fick, za klerikalne domove tisoče in tisoče. Vse pa gre iz Išivkov kmetov in delavcev. Vse gre za klerikalno propagando 1 Secijalistični oblastni posla-« nec je vložil predlog, da oblastni «dbor posreduje pri minister stvu, da da za rudnike dovolj vagonov na razpolago ter tako obvaruje rudarje brezposelnosti. Ta važni predlog je predsednik predal socijalnemu odseku razpravo ter tako stavil to vprašanje z dnevnega reda. Tako dela ljubljanska oblastna skupščina. Klerikalci so vje preveč drzni s svojo večino. Lahko se nekoč preveč zaletijo. Delavstvo pa bi tudi moralo iz take^i postopanja izvleči nauk, da pri prihodnjih volitvah pošlje svojih zastopnikov v oblastno skupščino. Edini krvnik v SHS umrl. Sarajevo, 23. okt. 1828. Poklicnega krvnika smo imeli v Jugoslaviji samo enega, Florida Mauanerja. Poredkoma je kaj opravila. V Ljubljani jf obesil enega ali dva, obesil je c»rutfo in se par drugih razboj-B'k«v. Zdaj že dolgo ni "nasto-P'l" in bržkone ni bil nič kaj zasoljen. Huda konkurenca se f razvila: "zločince" kakor sta lila Kadita in Basarifrk pobija-PTdaj v parlamentu, v Maketi vlada krvna osveta, ki ■f**! Hpravlja ljudi s sveta, Če PJne "Kajajo; gladni ae aami nevarne elemente drfa-*počasi kroti in zatira z brezposelnostjo in bedo — a za po-Jnega rablja ni posla. Mogo-* je to takoj žalostilo — v P*'io je prišel obiakat svojega r»ta. konjederca-šintarja v Sa-RJ*vo, sedel na atol in zadela ga *w(na kap. Bil je takoj mr-p- In Miiala se mu je delo v rwvi obsodbi. M^Uvnjača je osvobojena svo-pa 66-lotftapi konkurenta in ;' f pravičnostjo lahko rWovaltM... < simomori. ^"•»Ijana. 24. okt. 1928-na dan: samomori, sa-... Družba izobči enegs '/-obči drugega, sto ie f' -' >n je zadovoljna. Nič * |[Pozna, vae gpe lepo v redu. BI1 kdo kje ustreli, obesi ff*' li vzame konec, ma-P* nI zgodilo. Zapi-I "'(jkJue v dnevne vesti ln — E morda celo celega iivlje Taki izobčenci hodijo ne upanja imajo, vsaj mal0, za an fPr0ti- Se bom že «1 TTu1 Vo^^m.lu «1, morda bi me vzeli za polica-ja, žandarja vseeno kaj, aamo nekaj naj bo. Najde, ae obe«, na to, v,si nekaj časa. Samo malo je treba, samo epo majhno brco, pa ga bo vrglo, sam se bo Predvčerajšnjim si je v parku v Celju prognal kroglo v glavo Jakob Rotnik, rodom iz Velenja. Našli so ga zjutraj z rc volverjem v mrtvi roki, s pre-gtreljeno lobanjo in z roko, poškropljeno v možgani. Zandar je bil, mislil je da se bo tako prebil skozi življenje: hodil bo na patruljo, miril pijance, včasi bo koga aretiral, piaal bo raporte ("Nič novega, samo v parku se je X. Y. ubil, vzrok beda," — tako je morda pisal), kar šlo bo. Pa so ga odpustili iz žandarske službe in vse je prešlo. Odpeljal se je v Celje in se ponoči ir parku ustrelil. V pismu, ki ga je zapustil, določa, naj se njegov denar 2600 din (porabi za pogreb in za priboljšek pogreb-com. Kdo izmed njegovih bivših kolegoZ-žandarjev v Celjti pa je piaal raport: "Nič novega, samo ponoči se je v parku ustrelil žandar, ki je bil izpuščen iz službe." In v Zajrrebu, kamor gre toli-co naših deklet za kruhom, je živela Gizela Pire iz Novega mosta. Devetnajst let ji je bilo. Majhno Število, a morda dosti zkušenj, samih slabih; nič dobrih. Pa je zapisovala stalno mena vseh deklet, ki so storila samomore. Z rastjo števila samomorov je rastlo tudi v nji neto spoznanje ali obup ali kar hočete. Ko je bil seznam preeej velik, je šla v park Zrinjevac, popila stekleničico lizola, potem steklenico jodove tinkture in zavžila še neki prašek. Našli so še živo, prepeljali v bolnico, kjer pa je takoj umrla, ne da bi se zavedla. Našli niso pri njej ničesar. Samo točen aeznam vseh deklet-samomorilk v Zagrebu. Popolnila ga je samo še s svojo smrtjo. To niso samomori, to so umori, ki Jih ima današnja družba na vesti. Letošnji pridelek žita. Po poročilu ministra za poljedelstvo, je dosegla letošnja žetev sledeče število: Pšenice so pridelali v državi 28 milijonov metrskih centov. Od te količine je potrebno za prehrano 11. milijonov, za setev 8 milijone. Presežek znaša torej 14 milijonov, kar se bo rabilo za rezervo in za izvoz. . Koruze so pridelali nad 20 milijonov metr. centov. Za prehrano ljudi Je posebno 18 milijonov, za setev 0.9 milijonov, za prehrano živine 6 milijonov. Potrebujemo torej akupno 26 milijonov. To primanjkovanje koruze se bo letos lahko pokrilo * ječmenom, ovsom, ki so ga pridelali v večji množini kot pona- « •oveka, konec enega ce- vadi. Za Cankarjev spomenik. Deset let bo poteklo decembra, kar nam je umrl Ivan Cankar. Takrat smo ae zavedli šele, kdo je bil med nami. Prišel j« s svojo lepo beaedo, z vsem svojim sreem med nas človek. W nam je hotel pokazati, kdo da smo in kaj da nam je treba atoriti. Bil je prvi izmed umetnikov, ki se je javno priznal k delsvskemU razredu, ki je celo kandidiral na listi socijalnih demokratov in govoril na shodih delavcem m kmetom. Bil je vedno zagovornik nizkih In bednih ljudi, bil J« vedni bičar buržoazije in praznega rodoljublja. Zato so ga tajili rodoljabci in farizeji, in zato ga j« epoštovale delavatvo in mladina. A Cankar sam Jeb.1 močan in ni podlegel. Tk^Men je bil do amrti. In tisti, ki *> ga tajili, ki »o njegova dela, *o si ga hoteli pd smrti P"-ugfttf Govorili ao v*r*prok ol "našem Cankarju", daai vedo da bi se jim Cankar a pikro aedo zahvalil za v.e čaščenj rnko bi bil še živ. Meščani, hoteč ukrasti Cankarja delavstvu, so uatanavijali razne akcije, da >• postavili apomenik, ki naj w Cankarja poka** v njihovi napačni luči. Vae te akcije so Me Po vodi, ne čuje ee več od njih, »n —meščan je kar aadovoljeo. Mino v delavstvu j* ostala Cankarjeva podoba neoskranjena, čista je v sreth rudarjev, ki ">** Poslušali, ki jim je na shodih v Izlakah in Zagorju govoril svoje, cankarsko krepke besede. Oni ga ne bodo pozabili, svetel je v njih spomin nanj. Tudi ne dopuste, da bi ei ga lastili drugi. Za deeetktnioo njegove »mm so sklenili, da pokrene jo fckeijo, zbirati denar, da ae postavi Cankarju njemu vreden spomenik. Osnoval se je v U namen v LJubljani odbor, kjer so zastopane vae delavske orga-uizacije ki je ie prišel z delom »a postavitev spomenika Cankarju. Kakor hitro bodo zbrali potreben denar, bodo sklepali, v kakšni obliki bodo postavili ta spomenik, da bi bU čimbolj dostojen Cankarja. 8 tem je po-krenjena akcija, prava akcija s prave strani. Ko so učenke liceja poslale svojemu profesorju Bereetu, bolnemu, k vojakom rože, jih je ta prijel ln dejal. "O to so pa roie". Tako je pripovedoval Cankar. In če bi videl jto spošto-vanje delavcev do njega, b1 prav tako dejal: *<0 — to so pa de-lavci." 0 S V EfA v volitvah Odbor za Cankarjev spomenik * je te dni konstituiral v Ljubljani: V izvršnem odboru so dr. H. Turna, Ignac Mihove, pisatelj Ivan Vuk, Anton Kristan in pesnik Mile Klopčič. Vse prispevke je pošiljati na Zadrušino banko v Ljubljani (za Canksr-jev spomenik). Zopet nov škaadal. V PJevlju 6andtaku, to Je v Boeni, doli pod Črno goro, so aretirali roparsko tolpo. Med aretiranimi so sreski poglavar Damjanovk, en bivši poslanec, bivfti agrarni poverjenik, bivši šolski nadsor-nik, trije trgovci, en kavarnar, en občinski pisar, en obč. tajnik, en delavec in eden policijski za upnik ter trije kmetje. Ta družba je umorila in oropala duhovnika Nenadiča. Ker je bilo v tamkajšnjem okolišču izvršenih več ropov in umorov v zadnjih etih, Je očividno, da jih je ta družba izvrševala, Čeprav se je prej dolžilo kačake in komite. V državi reda, bi kaj takega ne bi-mogoče. Smrtna koaa. Na GomJIskem je umrl nenadne smrti v 45. letji starosti Mihael Fonda, gostilničar in posestnik. — Na Dunaju ie umrl K. Zdovc, uradnik tvrd-te Rakuech v Celju. IZ PRIMORJA Odpuščeni. V Mirnu pri Gorici sta bila s 15. oktobrom od-puščsna iz službe občinski tajnik Ant. Mozetič in Voclav Lo-stan, ki je do združitve kot tajnik vodil občino Sovodnje. Odpuščena sta bila tudi oba doml-ča pomožna nameščenca. Na njihova meeta pride laško oao-bje. Nad pet milijonov Ur je določenih za javna dela v Istri. Se to zimo se ima zgraditi cesta Pazin—Livade. Stroški ao pro-računjeni na 1,»20.000 lir. Šolska poslopja sezidajo v Lanišču n v Gradi«i pri Oprtju. Fašl-atični listi pojejo alavo Musaoli-niju, ki bo V deeetih letih vse hove primorske pokrajine pre-obličil take, da se bo temu Čudit ves svet. I Mšdi rasšaljenja Hueaolinljt. V Kaluževl gostilni VlCošani so neki večer v avguatu HMtJe pili in peli. Jfekl Irtnet je v svojem nagovoru s sosedi baje razžalil Muaaolinlja. Obtožnica ga je dottila. dt Je Hfeke\ Hekaj be-aed, ki SO tsljlve za Ijičelnlke vlade.' Pri "razpravi v Trstu ni vedel nihče povedati niš točnega, kaj bi bil oni kmet rekol za Mu a-Kohnijs raztatjivega. Predaed-nik razprave Je sprgševal In iskal razžajenje za fašfMi^neKH poglavarja, pa g» ni ^-'najti Kmet J* odločno trdil, da na Muaaolinlja niti mialll ni Orožnika t odi niata We vzdržati obtožnice in Uko Je bil kmet o- mhn. » HrTi" vrtijo take razprave f gorici m Trste in W prečeetokjiš ae ro-k«že. da siooljo ovadU ns t-mišljotlnah In hudobiji Izprijenih ljudi 1 ICollko nefetrrbnoga «Ma In tratenja drar«*a čaaa v aedanji dobi na ffimoraklh sodiščih t V začetku volilne la)rbe amo večkrat shšall trditve tega aU onega prenavdušenega ali pre* več mtereeii aftega pristala kakega predeedniškega kandidata, da so glasovi te ali ono tujerodne skupine zagotovljeni aa do-tičnega kandidata. "Nemci so vsi so tega", "Vsi IVHjaki bodo glasovali ao onega" itd. ao tipični primeri takih površnih tr-ditev. Take trditve, .izjovljeoe tjavendan brez nikakih dejanskih razlogov, delajo preoaj škode, kajti ustvarjajo med A-merikanci krivo naziranje, čeA, da tvorijo tiUerodci posebno skupino prebivalstva, ki se v svoji politični sodbi daje voditi po kakih svojih sebičnih interesih. Naivni podetelaki poliU-čarji kaj radi verjamejo v to bajko in so delali načrte, kako naj pridobe Mforeign vote" potom kakih zvijač, kot da bi ga kdo mogel.aogotoviti za enega kandidata kor en bioc. Mnogi odgovorni voditelji v tujerodnih skupinah ao večkrat zanikali, da sploh nekaj obstoji, kot soliden "foreign vote", ali njihovo ugovarjanje ni pomagalo, pa smo čitali v časopisih rksumevanJe, kar mora biti eden izmed temeljev naše demokracije." — F. L. I< iš. 1 ZDRAVSTVO" Poljudna bceeda a Mgijenl la aarbi aa ašravjo. Ostali ao bili neodvisni oii ne-politični. Od časopisov, pisanih v ži-dovščlni rjidH) 34 izmed 44 Je bilo neodvttftilh ali nepolitičnih. Dvi sth podpirajo Hooverja, S Bmitha, 8 Thomaaa In 2 Foe terja. V Skandinavskih skupinah imamo ti Švedskih, norveških ali danakih čeaopieov. 28 Izmed teh Je pedplfnlo htvoiitev repu-blikanakega kandidata, dva Izvolitev gov. Hm lihe In eden kandidaturo Rejrnoidea, kandidata Borialist I^bor fiartlje. V Jugoalovonakl skupini, ki zapopada aleveoabe, hfvotoke in arbake čoaopiae, 10 Jih podpira lo gov. ftmitha, 4 Hor>verJa, 8 Thomaaa, S Feeterlo in 1 »ey oetdaa "Heodvianlh" 18, nepolitičnih 11. »kupno število ča-aopiaov 44. V šeškmdovaškJ »k epi ni, ki ta-popada šeške ln alovoške teaopi-ae, akupno število I Chlcago. — Coilo Hodomark, stara 80 lot, Jo bila v srede oaj-dene mrtva v svojem stanovanju, 2414 W. /oekson Wvd. Za- dušlla se je s plinom. Mrtvo Je našel njen mož, ko se Je vrnil z dela domov. ^ Celo drušlna zgorela. Brldgevošer, U. B., 1. nov. — Družine potih oseb farmarja Albert Naeea jo všeraj sforeiM v pUmetiib, ki eo uničili njegova gospodarsko poejopjs. 'Kako je j oaetni, ni Chkogo. — John Frey, stsr (K) lot, jo v eretfo podol o trotje-ga nadstropja poslopje no 150 U- Aahlond ave. lo Je par ur pozneje umri radi poškodb v o-krajnJ bolnici. Omm jetnikov ušlo Is Charloaton, W. Va. — Oaem jetnikov, ki eo bili obsojani v za pot radi poštnega ropa, Je 7. t. m. pobegnilo U tukajšnje okrajne JetniŠnice. Pe8tal rop. Gaiesburg, II) — Is tukoM-njepa poštnegs poolopjo en trn-znani vlomilci v sredo odaeeii blaga v v redno«! i dva tieoč do-larjov, ICVARNI VfUV ftOlJC NA TK-I/) IN KAKO QA f*KK-. PštKClMU kulture, ki najde avoj i spertaom udejetvovonju v šoli in i s ven nje, je mnogo .pripomogel k zboljšanju telesnega Stanja naše mladine. Vendar eport ae ssore v veeh slučajih preprečiti telesnih hib, ki imajo svoj izvor ravno v šoli. Stati etično je dokasano, da je vzrok slabe drže in ukrivljenja hrbtenic« predvsem Šola, dasl v precejšnji meri desponira k temu cahitle (angleška bolezen). Pre Ukave tudi na naših šolah potrjujejo dejstvo, ker ee slasti prvih razredih ugotovi vedno velik procent otrok s rahitičnimi znaki. Mogoče je sedanja generacija tudi še vsled posledic vojne v bistvu oškodovana In zato občutljivejša. Dolžnost Šole je šoto, da se bori preti škod ljivim vplivom šole na otrokovo teln. x_' ■ V čem obstoji ta okvara telesa? ' Telo se kvari !. posredno, ker šola omejuje otroku svobodo gibanja, ki je eo rast telesa najvošnejši drašUaj; 8. neposredno a) s neprimernimi ali prevelikimi klopmi, ki so slasti na došeli še v rabi, b) s delom v šoli somi, ko ee vsled pisen ja, peesbao 'poševne pisave, ukrivi cela hfbteniea ali samo njen ledveni del, o) s drfco pri atru-Jenoetl, ki nastopa tudi pri pravilno zgrajenih klopeh, ako o-trok predolgo sedi. Drža pri utrujenosti se kaše v tem: 1, ramena padejo na prej; lopatice štrlijo nasaj; prsni deMurbtonice se skrivi; prsne n)kMoe ae skrajšajo In skrčijo, tako da se lopatice pri pasivnem gibanju v sredini ne dotaknejo; hrbtae mišice postanejo ohlapne in prano dihanje ss zmanjša. 2. Drugi del epremomb ae kaše v območju medenice. Pred vsem so mišice vklonlvke stegna kršijo, kor so nastaVki mišic trajno preblizu; pri tem tudi razte-zavnkse stegna (zadnično mišičevje) poetanejo ohlapne in pre-tegrtjene. Vsled tega oe medenica f kolku spušča naprej, tako da je njea naklon pojačan. Nag njenje medenice ostane radi skrčenja mišic vkkmlvk tudi v »toješem idiota ju ter povzroča naposled vslsd trde kostne svete medenice s križnico ukrivlje-nje hrbtenice v ledjih naprej, (ledvena lordosa) ter v zameno tega še ukrivljeaje prsnega dela hrbteniee nasaj (prsna klfo- Nadaljna posledica" močnejšega nagiba medenice In istočaane-gs oalabljenja trebušnega mišičevja Je ta, dš pade trebušni d rob naprej in se trebušne mišice še bolj raztegnejo (nastane vioeč trebuh) Ur tako trpi tudi paebnvo. Kako naj vplivamo na telo^ da mu damo več odporne sile napram tem kvarnim vplivom in popravimo U obstoječe napake v drži ter lahka ukrivljenja hrb-ta? m ' ' Pa ee da mišičevje ojačiti s telovadbo, je znšno. Zato je tudi po večini šol predpisano te-uri na teden. Gotovo po Je ta čas prekratek, da bi se popravila škoda, ki nastopa 80 ursfi * og|, kolikokrat naj ae isti priobj da bodete zanj plačali. Tt J Jfsnilo dajem radi tega, kerl to *le» konvencije, da ae pot, ravnamo vri, društva, flanTg rožniki in npravništvo ju Prosim, da to upoštevate U potem ravnate. Filip GoA upravitelj. ^ — Vi imate vodenico. — Kaj se to pravi? —* Da je v vaši krvi mnogo vode. — Lopov! — Ne žalite me, sicer... — Ne vi, marveč ta prokleti krč mar. lS e Vljudno opozorilo. — Poznam gospoda, ki vam je na laji podoben. — niste pomotoma vrnili temu gospodu onih 100 Din, ki ste si jjb lani izposodili od mene? t niia vat onebne zahvale ia ism-na posameznikov, ter ne take naznanilo priobči brezplačno. Kadar pa hočete imeti priobče no celo vrsto raznih imen in drugih' utvari, je pa to ogiaa, as katerega se mera plačati, to velja sa člane in sa aečkae. Na-dalje velja lato tudi sa razne prireditve, veselice, shode, itd Vaešej je treba povedati ali ho-čete faneti plačan ogiaa aH ssmo navadna časnikarsko vent,#tud v takem slučaju aa aa navadno ve*, naredi stvar bolj aa kmt- Ali ste ie naročili Prosv, ali Mladinski list svojemu p jatelju aH sorodniku v done no? To je edini dar tr»j vrednosti, ki ga za mal de« lahko pošljete svojcem vvk* vino. Člani in članice S. N. P. J. G Sedaj lahko dobite % Ust Proeveta vsak dan sa eno leto in knjigo k AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako A nam pošljete brez odbitka svoto «6.30. A Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA SLOVNICA, vredna «2.00, ZAKON BIOGE-NEtiUE, vredna $1.50, in PATER MALA VEN-TURA V KABARETU, vredna «1.50, skupaj J^A vrednost «5.00 in dnevnik Proeveta za eno leto^^H m svoto «6*30. To velja za člane S.NPJ. sa vae ^J^VJM stare in nove naročnike. Ne člani pla-čajo «7.50. 1 Lahko dobite psi leta dnevnik Proeveta in skupne vrednosti za «2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aU pa ZAJEDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljete svoto «3.90. Nečlani pošljejo «4.50. Ali pa za $2.90 pol leta liet Proeveta in knjigo JIMMY HIGGINS. * Nečlani $3.50. To vse velja za etare in nove naročnike. Vsak mora poslati celo svoto brez odbitka. Denar in naročila pošljite na upravništvo na naslov: PROSVETA, 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago, m. Pošiljam - Ime Naalov Država. Weaeeeeeeeeeeeeeeeee»eeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee»eeeeeeeee»eeeeeeeeeeeeeeeeMeee«Me Znižana cena knjig Književne Matiee S. M. P. J. Sedaj Js prilika, bratje in sestre, da ai vsakdo lahko naroči eno ali več knjig po selo nizki ceni. Knjige so dobre, poučne in morali M jih imeti v vsaki hiši. AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 632 strani in mnogo krasnih zgodovinskih slik, je prijazna za iitanje hi vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednote. Knjiga vredna $6.00~*edaj .................................................................................$1.50 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga za učenje angleščine in raznimi drugimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............50c ZAKON BIOGENEZIJE—ta knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakone, vsebuje veliko poučnega za vsakega Človeka, vredna $1.60— sedaj »♦......,.,»».#.........................i .............................................................50c PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest iz življenja ameriških frančiškanov in doživljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1.60— sedaj ...........................JMk ZAJEDALO—-povest in slika skritega življenja slovenskih delavcev v Ameriki, vredna $i;flU*edaj.....i.........................4.....................................60c JIMMIE HIGGINvS—aanimiva in krasna povest, spisal dobroznani pisatelj Upton Sinclair, poslovenil I. Molek, vredna $1.00—eedaj........................50c "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih s prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo.......................................................................................lOc "INFORMATOR"—knjižica z vsemi potrebnimi podatki o S. N. P. J.—selo priporočljiva sa člane—stane samo..........................................................10c Ta znižana cena je veljavna od 1. novembra 1928 pa do t. aprila 1929. Odtrgajte ta listek, priložite potrebno svoto v pismo in pošljite na Prosveto. Pogled v prihodnjoet. V New Orleanau je črna služkinja guvernerjeve soproge prišla nekoč k* svoj i gospodarici. "No, Jennjr, kaj želite?" jo je vprašala ta» ki je takoj opazila, da ima vrl* zamorka neko prošnjo do nje. "Ah, gospa, ali bom smela v sredo čez 8 tedne iti k pogrebu svojega moša?" "Kaj," js kos pa začudeno vzkliknila, NsaJ še ne veste, če sploh do tedaj untte. Tega pač nihče ne ve naprej." "Oh, gospa, jat dobro vem, ker bo ta dan namreč moj mož — obešen." PROSVETA, 2667 S. Lawndale Ave., Chicago, I1L Prileieno vam pošiljam svoto $................kot naročilo za sledeče knjige Knjige pošljite ne naslov — In oba? — Skupaj. — Prvdeedaik: Ali ste ože-njeni? — Obt^enec: Ne, gospod •odpik. Cemu vprašanje. Morda imate kako hčerkico odveč? e I* ae ne pokvari. Gospa: Od včeraj je ostalo malo mleka. Kar ste storili s njim. da se ne pokvari? OCuharice: Izpila sem ga. Naslov, .....................m. Mesto............................................ Država......................•••••• Priloženo vam pošljem tudi naročnino sa liet Proeveta svoto $. Člani 8. N. P. J. plačajo sa celo leto $4.80, sa pol leta $2.40 in ne člani pa $6.00 oziroma $8.00 za naročnino. (To velja isvsemši Chicago, Cicero in inoeemske države.) Naimffla as knjige In sa naročnino lahke pošljete ienar v regtotrira