2. številka.
Ljubljana, v četrtek 3. jaimvarja 1895.
XXVIII. leto.
Izhaja vsak dan ■vt»*er, iziiuSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemnn ea avstro-ogerske dežele za v«e leto 15 gM., bo pol leta 8 g4<L. za četrt leta 4 jrid., sa jeden mesec 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za cetzt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec L gld. IO kr. Za pošiljanje na dom racoaa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za *fi« deisls toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jeJnakrat tlaka, po 5 kr., de se dvakrat, in p» 4 kr, os se trikrat ali večkrat tlaka. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi ae ne vračajo. — Erednistvo in npravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravniltvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina* reklamacije, oznanila, 1 j. vse administrativne stvari.
Našim naročnikom! Uljudno prosimo vso p. n. naročnike, naj blagovolt vaaj da O. t* mi. poravnati  sastanke in  obnoviti naročnino, sloer se Jim list brezpogojno ustavi.
UpravnUtvo „Slovinskigi Naroda".
1894.
n.
Včeraj smo v kratkih potezah osvetlili delovanje našega dri. zbora, dodati nam je samo de, da je bil v njem odprt ponoči in podnevi „luogo di tiaffico". Čim je slovenski poslanec Šuklje za svoje, vladi iskazane nslnge dobil naslov dvornega svetnika, podelil se je tudi levičarja Sturgkhu, a tudi Poljak Bobrzvfiski je dobil na svoj frak se jedno zvezdo. Po tem istem koaličnem načelu so se imenovali tajnimi svetniki: konservativec Palffv, Poljak Badeni, levičar Thun in Coroninijevec Lud-vfigstorff. S takimi sredstvi je skaiala vlada pomiriti prebivalstvo.
Kako se jej je to posrečilo, je razvideti iz oživljenega gibanja nezadovoljnih narodov in strank.
O našem slovenskem gibanju pač ni treba že posebe govoriti, saj so vsakomur posamične dogodbe v živem spomina. Vse, kar se je pri nas zgodilo, se lahko karakterizuje z nekaterimi besedami: Volitve na Koroškem, na Goriškem, na Notranjskem, — Celje — Piran — shod zaupnih mož. Te najvažnejše dogodbe pričajo, da se je odločno-narodna ideja močno utrdila in razširila.
Na Češkem se je v lanskem letu izdatno ojačil radikalizam naj odločnejše vrste, česar je največ kriva pravda proti Omladincem in izjemno stanje. Kako široke mase je prešinil ta duh odločnega odpora, priča volitev posl. Rašina. MladoČeška stranka, ki se je na shodu zaupnih mož v Nvmburku reorga-nizovala, ima sicer m sedaj velikansko večino češkega naroda na svoji strani, toda ne da se tajiti, da rase Število njenih nasprotnikov — skrajnih ra-dikalcev — v tisti meri, v kolikor bolj popušča ona od prvotne svoje taktike.
GaliŠka je imela lani vesele dneve. Deželna razstava je pokazala, kako ugodno se razvija dežela v gospodarskem obziru.   Veselje je sicer nekoliko
skalila gonja, katero so isrestni krogi uprizorili na Poljake zaradi njih pogoj tega avstrijskega patrijo tizma manifestovanega na razstavi, in pa odsotnost slovanskih bratov ali ti oblaki so se kmalu raz podili, ko so konservativci in levičarji jeli tekmovati za prijateljstvo poljske šlahte. Vender pa niso razmere v Gališki tako ugodne, kakor bi utegnil kdo misliti. Kmetska stranka s« množi in razširja ter kliče na boj zoper vladajočo gospodo, in kmetom se je pridružit agrarni proletarijat, okužen socialističnega duha.
Lahi so z lanskimi svojimi uspehi lahko zadovoljni. S svojo upornostjo so prisilili vlado, da je preklicala naredbo o dvojezičnih napisih, prepovedala slovenski misijon v Trstu in se ž njimi začela pogajati radi koncesij na Tirolskem.
Še bolje kakor Lahom pa se je godilo Nemcem, seveda le koa hranim. Konservativne je vlada obsipala z različnimi kulturnimi pridobitvami, levičarjem pa pod roko n »klanjala gospodarske pridobitve ter jih krepila in podpirala v deželah, katere so že zmatrali za izgubljene, kakor na Kranjskem. Socijalisti pa se za to niso menili, ampak neustrašeno nadaljevali svojo agitacijo za splošno volilno reformo ter dosegli, da vre mej delavci, kakor še nikdar prej. Ako bi se uveljavila volilna reforma, s katero bi se delavci prikrajšali, bi se na Dunaji, v Brnu in v drugih industrijalnih mestih mogle zgoditi stvari, kakor svoj čas v Belgiji.
Tudi onstran Litve so se dogodile jako važne
stvari.
Na Hrvatskem se je razbilo napeljano poraz-umljenje mej neodvisno stranko in stranko prava, boj mej tema strankama se je še poostril in to je morda na desetletja utrdilo gospodstvo Madjaronov.
Na Mailjarekem pa je prav pred novim letom nastala usodna kriza. Židovski lažiliberalizem se ni več zadovoljeval z gospodarskim izsesovanjem in 8 zatiranjem nemadjarskih narodov, hotel si je utrditi svoj položaj in na razne načine dosegel, da so zmagale cerkvenopolitičr.e predloge. Zajedno pa je ta .stranka obnovila hoj zoper dinastijo, zakaj razne Košutske demonstracije ne pomenijo nič drugega, in to je naposled napotilo krono, da je odslovila vlado. Ali se ustanovi nov, zdrav sistem, pravičen vsem narodom, ali pa se le ublaži sedanji sistem,
to se pokale v kratkem. Vsskako pa so razmere kaj napete in kdo ve*, kaj se vse stori številna stranka KoSutova.
Pri naa boj za volilno reformo in narodno ravnopravnost, na Ogerskem Košutsko gibanja — to je signatura starega leta.
V Ljubi Inu I, 3. januvarja.
Koalicijska resnicoljubnost. Pri razpravi o „netjakinji koalicije", namreč o avancementu sorodnika naučnega ministra dr. Rosnerja, je minister Bacquehem opiral svojega tovariša Madevskega. Naloga ni bila hvaležna. Bacquebem se je omejil na to, da ovrže dve poglavitni Luegerjevi trditvi: da je Rosner poročen z netjakinjo ministra Madevskega in da nima politične drž. skušnje. Na prvo teh trditev je Bacquehem odgovoril, da Rosnerjeva soproga ni netjakinja ministrova, ampak samo sestri-čina ministrove hčeri. Bacquebem je to malo pomoto srečno izkoristil in naredil dober dovtip, kateremu se koaliranci niso mogli nasmejati. To, da dr. Rosner nima politične skušnje, pa je zavrnil minister Bacquebem s trditvijo, da uradnikom naučnega ministerstva sploh ni treba dokazati, da so prebili praktično politično skušnjo. Da tej trditvi ni nihče ugovarjal, temu se ne moremo prečuditi. Našim ministrom ni treba Bog ve koliko znati — važna in težka dela opravljajo dvorni svetniki in sekcijski načelniki — ali od Bac-quehema bi bilo pričakovati, da pozna § 2. ces. naredbe z dne 10. oktobra 1854. drž. zak. št. 262, ki veleva, da se mora izkazati s politično skušnjo, kdor želi službovati kot konceptni uradnik pri politični upravi, in da v javni seji drž. zbora ne bo pozabil, da je bil dr. Rosner. predno je postal uradnik v naučnem ministerstvu, ces. kr. okrajni komisar in da je to mesto zadnbil, dasi nima v zmislu citirane cesarske naredbe politične skušnje. — Ta stvar sicer ni več povsem akt uvel na, omenili smo jo pa vender, da se pokaže koalicijska vlada v pravi luči.
Dvorni svetnik Frevberg je bil za časa grofa Taaftea vodja tiskovnega bureaua. Kot odločen nasprotnik nemške levice in zlasti nje voditelja Plenerja je z vsemi svojimi silami deloval proti tej stranki in jej jako mnogo škodoval, zlasti ker je bil njegov osobni upliv  na  grofa Taaffea
Na Plitvičkih jezerih.
(1'otopis ) (Konec.)
Ako si hočemo dobro ogledati še druga jezera, prepeljemo se pod tnristno kočo, kjer je kopališče, s čolnom čez Kozjak, potem pa krenemo peš po Štefanij i nem potu. Štefan i j in pot vodi tik jezer Tu obhodimo „Jezerce (556 m), Galovao (582 m), tu je največji slap; potem Bokinovac (625 m), Vir (627 m), Malo in veliko jezero, Okrugljak (635 m) in Cigi-novac (639 m) ter pridemo do ProŠčanskega jezera, ki je za Kozjakom najveće. Tu stoji vila .DevČi-čevac". Po Štefanijinem potu pridemo sem v 8/4 ure. Jezera obdana so od pečin, na katerih je vse polno vapneuega mačka (KalktufV), po bregovih pa ne razprostirajo gosti bukovi gozdi. Povsod se pozna, da se je tok vode v teku časa večkrat spremenil in isto tako tudi slapovi. Vseh jezer ne moremo nikjer videti, pač pa jih m vrha nad Okrugljakom sagledamo 7. Po velikosti razvrate se tako-le;
Kozjak	30 7f) «i	dolg,	615	m	širok ;
Prošćansko	1264 „	»	442	m	»
Gaiovac	758 „	n	588	B	■
Jezerce	652 .	i»	347	s	»
Milanovac	425 ,	n	190	n	1»
Okrugljak	442 „	„	148	s	1)
Ciginovac	880 „		152	M	n
Osredak	266 „	n	125	n	n
Kaludjerovac	284 „	r>	64	n	n
Druga jezera so mnogo manjša. Dolžina vseh znaša 7 9 km. Najglobokejše jezero je Kozjak (50 tri), potem pa Prošćansko jezero (44 tri). V Kozjaku leži nasproti planinski koći otok, katerega ao krstili „Štefanijin otok" v spomin na obisk princesinje Štefanije.
Na konci ProŠčanskega jezera zapazimo prijazno vas Leskovac,*) kjer stoji poleg ceste izvrstna gostilna, nasproti pa pošta. Tudi tu lahko prenočijo mnogo tujcev ter preskrbe voznika vsako uro. Na pošti pa prodajajo tudi zemljevide „Plitvičkih jezer" po 60 kr.   Od DevČičevca do Leakovca je
*) Od tod pelje tudi cesta na „Prijeboj", kjer doba turisti namenjeni na golo ,,1'lefiivico' (1G39 m) dobro postrežbo in prenočišče.
kake tri četrt ure hoda. Pred Leskovcem še jeden pogled na „Plitvička jezera" s pozdravom pesnika Trnskega:
,,S Uogom, divna Plitvička jezera, Dična bojom nebeske modrine, Dična vašim biser slapovima, Kicm se s poda na pod obarate Niza stijene, niz strmine strašne Dubei' po njih fiupljarc i Spilja !
Cesta od Leskov ca proti Otočcu (30 km) pelje skozi babin potok, Vrhovine in Založnico. Okolica je tu se dosti prijazna, vender povsod se razlega melanholično pastirsko petje -o o-o! Prebivalstvo v teli krajih je do polovice pravoslavno. Njih pokopališča stoje navadno na griču in so popolnoma neograjena. Žito po teh krajih tako manijo kakor pri naa proso. Za pod določen je kos dvorišča, tu sem namečejo snope, na sredi tega prostora sloji kol, h kateremu privežejo konje in jih potem v krog naženo, da steptajo klasje. Povsod imajo tudi navado, da obesijo ovčjo kožo na vrata, kader janjca na ražnji pečejo. Tako sosedje in mi-mogredoči zvedo, kje se dobi sveža pečena „janjetina". MeBto Otočac, katero leži v Gački dolini mej Velebitom in Malo  kapelo, napravi na tujca prav
ako velik, čim se je ustanovilo koalicijsko ministarstvo, je Plener koj izposloval, da se je Frevberg odstranil in na njegovo mesto pozval Janner. Sedaj se je Freyherg vrnil z dopusta in čuje se, da pride zopet v „Pressbureau". To bi bilo — ako se obistini — jako očiten affront g. Plenerjn.
Ogerska kriza. Na Ogerskem je navada, da Čestitajo vse stranke k novemu letu svojim voditeljem in da odgovore ti na čestitke s političnimi govori. Vladna stranka ni letos čestitala Wekerlu, ker ta ni več ministerski predsednik. Zato je čestitala stranka predsedniku poslanski zbornici baronu 1 lati ti \ ju. To se zmatra za dokaz, da bi liberalna stranka raje videla BanfTvja na mestu ministerskega predsednika kakor grofa Khuena-Hedervarvja. Đanffy je odgovoril prav reservirano, a tudi Apponvi, Pechy in Justh niso odgovarjajo na čestitke svojih pristašev ničesar povedali, kar bi pojasnilo sedanji položaj. Grof Khuen-Hedervary je jedini kandidat za mesto ministerskega predsednika, ali nobena stranka ni ž njim zadovoljna, ker vsaka ve, da bo bolj upošteval želje dvomih krogov kakor zahteve poslancev. Na Hrvatskem se javno mnenje seveda zelo zanima za razvoj ogerske krize. Kdo postane ban, če se Khuen preseli v Pešto? Jedni imenujejo velikega župana grofa Teodorja Pejachevicha, drugi velikega župana Csecha. tretji velikega župana barona ltuhido-Zichyja, na prvem mestu pa se imenuje grof Rudolf Krdodi. Do imenovanja novega bana bi to mesto provizorno zavzemal sekoijski načelnik Stankovič. Govori se pa še nekaj. V slučaja, da bi ban ne mogel sestaviti ogerskega ministerstva, bi to cesar naročil drž. finančnemu ministru Kallayu. Uprava Bosne bi se potem ločila od finančnega ministerstva in poverila Bekcijskemu načelniku pri hrvatski vladi Stankoviću, kateri je bil pred kratkim imenovan tajnim svetnikom.
Nov škandal v Srbiji. Pravda zoper Čebinca in njegove IOZatoženQS je končana, sodba pa se proglasi šele 12. januvarija, ker ima vlada s „ prepričevanjem" in „prepariranjem" sodnikov mnogo posla, katerega prej ne more dognati. Da bi se pa v tem javno mnenje imelo s čim baviti, uprizorila je vlada drug pravosoden škandal. Toži namreč dva odlična radikalca, da sta lani najela znanega hajduka, razbojnika, morilca in tatu Baštovana, naj kralja zastrupi.   Baštovan je jedina priča zoper zatožanca!
Bolgarsko sobranje. Na novega leta dan je Koburžan zaključil zasedanje bolgarskega parlamenta. Zadnje seje so bile jako živahne. Mej vlado in opozicijo se je nasprotstvo tako poostrilo, da so se večkrat primerili škandali. Zlasti velik škandal je bil dne 28. decembra. Predsednik je liberalca De-ševa izključil za več sej, ta pa ni hotel dvorane zapustiti. Nastal je pravi pravcati pretep, posamični Oposioijonaloi so že pripravljali revolverje. Naposled so vladni pristaši zbežali iz dvorane in prepustili torišče opoziciji.
Odpuščen minister. Ruski minister komunikacij, Knivoščin, je dobil te dni poziv, naj predloži cesarju svojo ostavko. Storil je to in bil koj odpuščen iz službe. Uzrok odpustu je, da ae e les za Polje&u železnico veliko predrago plačal, tako drago, da je bilo očitno, da je nekdo pri tej kupčiji goljufal. Ko se je svoj čas avstrijski finančni minister   Bruck   ustrelil,   vzkliknil  je Aleksander
dober utis. Sicer ni veliko ali jako razširjeno, ker ima široke in lepe ulice, Tu je tudi primerno velika vojaška posadka. Na starodavne običaje spominja še .kolo", katerega fantje in dekleta sredi trga ob nedeljah plešejo. Moški okoličani imajo tudi Se svojo narodno nošo, ženske pa so se že popačile ter se oblačijo tako kakor pri nas. Le stare ženice nosijo še bogato nkinčane predpasnike zadaj, Namesto naših jerbaščkov imajo tu lepo okrašene vrečice. Tujec naj na pozabi v spomin na Otočac kupiti graničarsko ličko crven-kapico za 70 kr., ki ga bode z veseljem spominjala teh krajev. O ličkih graničarih je popeval že Gaj. V svoji davoriji „Još Hrvatska" jih imenuje: „Stare slave vjerne svate z Like-Krbave". V bližnji okolici (5 km) je znameniti kraj, ki se zove „Švica". Tu stoji ob potoku 8 mlinov visoko drug nad drugim, vsaj tako so nam pravili pri Plitvičkih jezerih.
20 km od Otočca je „Žuta Lokva". Tu je pošta in dobra gostilna, /a voznika pa posebno priporočam vrlega „Stjepo Kneževića", ki je tudi pri graničarjih služil za „cugsiiieija".
Dobro poldrugo uro vožnje pridemo do klanca „Vratnik". Z vrha pa ju krasen ruzgled na jadran-
Hercen: Srečna Avstrija, kjer se kak minister zaradi poneverjenja par milijonov ustreli, če pogledamo dandanes na Italijo, pa tudi na druge država, lahko vzkliknemo: Srečna Rusija!
Italijansko ministerstvo poda, kakor javljajo razni listi, v kratkem avojo ostavko, katero bo kralj vzprejel, zaključil — sredi januvarja — zasedanje poslanske zbornice in naročil sestavo novega ministerstva kakemu senatorja. Boselli, Son-nino in Saracco ostanejo tudi v novem ministerstva. To bi zbornico ali koj sklicalo na novo zasedanje ali pa jo razpustilo in razpisalo nove volitve.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 3. januvarja.
— (Na soireeji pri barona Heinu) Na
novega leta dan je deželni predsednik baron Hein
priredil  soirćejo. Tudi — jaz sem bil tam.....
Ravno sem se hotel posloviti, ko zagledam našega dež. glavarja g. Detelo v pogovoru z nekim visokim mladim gospodom. Gospod glavar je stal pred tu cem malo sključen, dočim je mladi mož ž njim govoril nekako ,od zgoraj". Čim dlje sta govorila, toliko srečnejše se je smejal g. Detela. Izvestno je slišal jako prijetne stvari. Naposled se je tujec poslovil, g. Detela se je globoko priklonil, kakor človek, kakeremu se je težak kamen od srca odvalil. Poizvedoval sem, kdo je tujec in ko sem dozual njega ime, vprašel sem se domov grede: kaj je neki gospodu Deteli tako tolažilnega povedal — princ Uugon Windischgratz ?
— (Osobne vestij Načelnik postaje drž. železnice v Podnartu Josip Pleteršnik pride kot načelnik postaje v Kranj.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri v petek dne 4. t. m. se bode pela v tretjič opera „Marta" pri navadnih opernih cenah. Prijatelje opera opozarjamo, da ta opera nekaj časa ne pride na vrsto, kajti za dne 8. t. m. je na reper-toirju „Poljub", potem pa sredi tega meseca pride na vrsto „Trubadur". V nedeljo Sv. treh kraljev dan se bode predstavljala narodna igra „Poganine Gorenjke", kateri je snov vzeta iz domače zgodovine iz časov francoske okupacije.
— (Letošnji občni zbor „Sokola" Ljubljanskega) bode posebno važen in zanimiv zaradi razgovorov o novi telovadnici v „ Narodnem djmu". Že danes torej opozarjamo člane „Sokola", da se prav obilno udeleže občnega zbora. S preselitvijo „Sokola" v nove prostore se bode pričela gotovo nova doba društvenemu življenju. Vsacega člana bodo torej zanimali razgovori o tem toliko važnem predmetu, ki se bode razpravljal nt letošnjem občnem zboru. Želeti je torej tudi, da bi bila udeležba važnosti stvari primerna.
— (Izplačevanje pokojnin, provizij in miloščin ) Da se pride v okom raznim nedostatkom, nepotrebnim pdrom itd- ter doseže boljša razvidnost oseb ki uživajo v kaki župniji pokojnino, miloščino i. t. d., ima jim v ravnanje služiti odslej sledeče: Pred vsem se je imenovanim strankam slehern mesec oglasiti s svojimi podpisanimi (ali podkriža-nimi) pobotnicami osebno pri svojem župnem uradu ozir. župniku. Le ta na dotični pobotnici s podpisom in uradnim pečatom za pretekli mesec potrdi,
sko morje in kvarnerske otoke. Na vznožji brega pri morji pa se pokaže starodavni Senj, nekdaj važno trgovsko mesto, ali sedaj uničila je skoro vso trgovino bližnja Reka s pomočjo — Madjarov !
Konečno naj bode še omenjeno, da Zagrebško „društvo za olepšavo Plitvičkih jezer" sedaj blizo „Planinske koče" zida nov prostoren hotel ter namerava tudi uvesti elektriško razsvetljavo jezer. Navesti hočem tu še par resničnih vrstic iz poziva tega društva: „Divna li su Plitvička jezera na iz-točnom ogranku Male kapele! Divna li su ta jezera, trinaest, ih na broju, na svojim podovima, i na okupu kao nigdje drugdje na svijetu, svojom su površinom od mora postupice viša za 4G0 do 050 metara, ogradjena su kitnjastim kosama i glavicama do preko 800 metara višine, dakle u liepoj hladovini, a čist gorski zrak u nedvojbenom je spoju 8 morskim zrakom, dakle sam sobom ljekovit, te opravku i odmoru lagodan."
K Plitvičkim jezerom, kakor kaže spomenska k nj; ga, prihajajo večinoma Hrvatje in Srbi, upam, da bodo te vrstice napotile marsikaterega slovenskega turista v ta kraj. Za denar in čas mu gotovo ne bode žal I J, B.
da je dotičnik v istini še pri življenji in da v njegovi fari stanuje; pri vdovah, da so Še neomožene, in pri sirotah, da so še nepreskrbljene ter samskega stana. Istotako ima na tej pobotnici potrditi tudi hišni gospodar (ali pa oskrbnik hiše), da stranka pri njem stanuje is Živi. Kdor bi bil po bolezni ali kakorsibodi koli zadržan osobno s pobotnico ■glasiti se pri župnem orada, pošlje lahko isto po hišnem gospodarja tja. Le na take, s tema dvema potrdiloma izpolnone pobotnice izplača državna ali mestna blagajna dotičnika mesečni znesek pokojnine, miloščine i. t. d. — Drazih potrdil na pobotnici ni treba nikacih.
— (Bolniške blagajnice) so po zakonu primorane, da bolniško podporo tistih članov, ki se nahajajo v bolnicah, oddajo dotični bolnici in to skozi štiri tedne. Šele po preteku tega roka odraj-tujejo podporo bolnikom. Ministerstvo je hotelo deželne bolniške zaklade razbremeniti in je odredilo, da morajo bolniške blagajnice svojim članom namenjene podpore odrajtovati bolnicam, dokler se v njih zdravijo dotični člani. Zoper to rainistersko naredbo se je mnogo btagajnic pritožilo na upravno sodišče, ki je ministersko naredbo kot nezakonito razveljavilo in določilo, da se odrajtuje podpora blagajničuim članom le štiri tedne bolnicam, če pa ostane bolnik še dl e časa v bolnici, mora dotične troške plačati dežela.
— (Za male obrtnike) Ministerstvo za deželno brambo namerava si preskrbeti več oblačilnih in opravnih predmetov potom malega obrtnika. Do-bavljenje obseza čevlje, razna jermena, torbe, tor-nistre, plašče itd. Ponudbe je vložiti do 29. januvarija 1895, 12. ure opoludne pri c. kr. domobranskem ministerstvu. Več se poizve iz razglasa, ki je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani vsakemu na ogled.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca decembra lani prečili so v Ljubljani obrte izvrševat in sicer: Anton Jesih na Studencu št. 57, mesarski obrt; Antonija Strnad, Kurja vas št. 22, brarjarijo; Alojzij Pogačnik. Frančiškanske ulice št, 6, gostil-ničarski obrt; Janez Kusele, Kolodvorske ulice št. 29, sejmarstvo z galantefijskira blagom, igračami, papirjem, slaščicami in milom; Ivan Ogorelec, Rimska cesta št. 17., gostilničarski obrt.
— (Za prvo sejo porote v Novem mestu)
so določeni: predsednik okrajnega sodišča gosp. J. G e r d e š i ć načelnikom, drž. sod. svetnika gg. dr. A. Vojska in L. Golia namestnikoma.
— (Promet na dolenjskih železnicah ▼ preteklem letu ) Kakor v preteklih mesecih, beležiti nam je tudi za mesec december glede prometa ugodne uspehe. Od meseca do meseca množil se je tovorni promet, a tudi naobni promet.
— (Trafike na deželi) Pifto se nam: Vsled predpisa c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 23. junija 1894, § 2. lit. b. se morajo na Kranjskem vse prodajalnice tobaka na drobno združene s katerokoli trgovino povsod tam, kjer je po zadnji ljudski štet vi manj ko 2 0. O 0 0 prebivalcev, vsako nedeljo in praznik že ob 3. uri popoludne zapreti in se ne smejo tisti dan več odpreti. Ker se pa to po deželi ne zgodi, opozorimo s tem c. kr. finančne organe, da izvršujejo točno kontroliranje tacih prodajalnic tobaka, posebno ker je na večih krajih izročena prodaja tobaka poslom, ki imajo pravico do nedeljskega počitka.
— (Bralno društvo na Bledu) priredi v nedeljo H. t. m. pri g. Jak. Peternelu veselico s petjem in prosto zabavo. Začetek ob lj%8. uri. Vstopnina I. prostor 50 kr., II. prostor 20 kr. Ulje plačajo polovico.
— (Ustanovni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe za gorjansko županijo v Gorjah) bode v nedeljo dne t>. januvarja t. I. v prostorih ljudske šole, in sicer po poldauskem cerkvenem opravilu.
— (Davica in škrlatioa.) Ker razsaja mej šolsko mladino v Žibršah, logaškega okraja, davica, v vasi Pet ki i veo pa škrlatica, prepovedal je okrajni šolski svet mladini teh vasij obiskovanje šole.
— (PoČeščenje) Dnš 26. m. m. sklenili so odlični možje iz Velenja in merodajni kmetje iz okolice odpoalati g. dru. Lipoldu, svojemu zaslužnemu nekdanjemu župniku, brzojav: „Zaupni možje pri volilskem pogovoru svojemu zares delavnemu na« rodnemu možu in ob jednem vzornemu duhovniku za god: Živio! Kje so časi in kje nasledniki? — Skubio, Skaza, Ježovnik, Loger, Kotnik, Lahovnik, Goran."
— (Iz Ormoža:) Na veselico, katero je priredila Ormoška čitalnica dne 30 decembra t, 1., privrelo je od vseh stranij mnogo ljudstva. Z radostjo in pre-srčnim veseljem pišemo o tej veselici, ker, hvala Bogu, nad vladal je prosti narod v veliki večini vse druge stanove. Tako je prav! Občinstvo ae ni moglo dosti načuditi lepemu, ubranemu petju, katero je vodil spretni gospod pavovodja Vabič. Petju je sledila igra;   „Popolna žena".   Ako rečem, da je po
končani igri govorilo ljudstvo mej seboj: ,Ko bode zopet igra v čitalnici, bodemo sopet prišli", mislim, da je povedano zadosti. Dal Bog, da naših vrlih igralcev v kratkem zopet vidimo na odru. Iskreno zahvalo izreka čitalnični odbor gospodičnama A. M. tštupca, ki sta nastopili v igri kot igralki in kot pevki, pa tudi ostalim gospem, gospodičnam in gospodom, ki so sodelovali ter gg. dru. Omulcn in dru. Geršaku, ki sta uplivala na naš prosti narod, da se je v tolikem številu udeležil veselice, moramo biti posebno hvaležni.
— (Občinske volitve na Koroškem. Moč nemčurstva je na slovenskem Koroškem še vedno velika, poglavitno vsted materijelne odvisnosti slovenskega kmeta od Nemcev. To se vidi pri občinskih volitvah. V Žabnicah, ki so bile doslej vedno v slovenskih rokah, so zmagali nemškutarji, takisto tudi v Wernbergu pri Beljaku, dočim je narodna stranka sijajno zmagala v Globasuici in v Št. Jakobu, v Itožu, v Grebinju nad Vehkovcem pa je spravila vsaj polovico svojih mož v odbor.
— (Zaradi demonstracije v Trstu) dne 12. novembra 1894. I. vršila se je včeraj kaz. obravnava proti slovenskim demonstrantom Ivanu Jaj čiču, Francu Kravosu, Valentinu Piščancu, Ivanu M. Piščancu in Jakobu Posegu ter proti Lahu Hu-gonu Pacoru. Zatoženci so bili vsi obsojeni — izvzemši Kravosa, ki je bil dva meseca v preiskovalnem zaporu!! — in sicer Jajčič na tri tedne, Posega na dva tedna, oba Piščanca vsak na jeden teden in Lah Pacor na 10 dnij zapora.
— (Predavanja v delavskem izobraževalnem in podpornem društvu v Trstu) bodo od novega leta naprej vsak ponedeljek (namestu ob sobotah) zvečer od 8. do 1/i10. ure v društvenih prostorih. Društvo je v posebni objavi naznanilo vsem društvom, da je uvedlo taka redna predavanja ter vabi, da se tržaški in primorski delavci probude in organizujejo v svojo lastno korist, ako hočejo napredovati. Vstop k predavanjem je dovoljen vsakemu poštenemu delavcu, če tudi ni član delavskega društva.
— (Prememba voznega reda na istrski državni železnici.) Z novim letom se je nekoliko spremenil vozni red na istrski državni železnici. Osobni vlak št. 15 iz Divače v Pulj bode odhajal, nekoliko pozneje ter imel zvezo z brzovlakom št. 3. da se bode iz Gorice in Červinjana prišlo ob 1. uri popoludne v Pulj. Zveze mej Tratom (Sv. Andrej) in Poljem so se izdatno zboljšale in se je vožnja skrajšala skoro za V4 ure. Vlaka štev 112 (odhaja iz Trsta ob 8. uri 35 min. zjutraj in št. 115 odhaja ob 9. uri 50 min. zjutraj) vozita samo še v Pulj in nazaj. Za vožnjo proti Divači in nazaj z zvezo v Hrpeljah z vlakoma štev. 12 in 15. se uvedeta mešana vlaka št. 176, ki odhaja iz Trsta ob 6. uri 30 min. zjutraj in št. 175, ki dohaja v Trst ob 11. uri 15 min. zjutraj. Ob nedeljah bodo vozili posebni vlaki kakor doslej do Divače.
— (Zajcev jubilej na Reki.) Povodom jubileja, ki ga bodo praznoval bodoči mesec hrvatski skladatelj Ivan pl. Zaje, rodom z Reke, priredi tudi Reško društvo „Filliarmonico-dramaticow slavnostni koncert.
— (Zaznamek dne 2. januvarija 1895. 1. izžrebanih obveznic 4°/0 deželnega kranjskega posojila), kateri glavinski zneski se bodo 1. julija 1895. 1. v imenski vrednosti izplačali: a 10.000 gld.: št. 49; a 5.000 gld.: št. 12; a 1 000 gld.: št. 26, 258, 270, 426. 441, 481, 556, 615, 757, 802, 985 996, 1018, 1083, 1102, 1191, 1316, 1351, 1381, 1409, 1502, 1511, 1718 1720, 1860, 1917, 1951, 2038, 2187; a 100 gld.: št. 86, 92, 115, 145, 184, 226, 261, 276, 281, 301, b52, 365, 373, 377, 399, 402, 435, 524 588, 622, 624, «i63, 699, 794, 834, 846, 910, 919, 933, 9f>4, 1084, 1113, 1165, 1233, 1264, 1273, 1276, 1277, 1287, 1280, 1312, 1325, 1330, 1419, 1455, 1470, 1486, 1502, 1515. 1555, 1574, 1509, 1655, 1727, 1756, 1781, 1840, 1868, 1913, 1918, 1987, 1990, 2000, 2003, 2021,2032, 2037, 2115, 2182, 2195, 2239, 2304, 2309, 2323, 2344, 2383, 2391, 2398, 2513, 2566, 2568, 2002, 2657, 2731, 2759, 2856, 2869, 2874, 2903, 2018, 2034, 2983. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi znezki v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi 3 m sece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4«/0ni eskomptni pristojbini.
* (Obsojen knez) Ruski knez Demidov je zaigral v Monte Carlu vse svoje veliko imetje in je potem začel slepariti z jamščinami. Sodišče v Sau Remu ga je vsled tega obsodilo na dva meseca teške ječe. Pri obravnavi sta bila navzoča tudi ruski generalni konsul iz Genove in vojni atacne* ruskega poslaništva iz Rima.
* (Ni mogel počakati.) V Bekes-Szent-An-draeu na Ogerskem se je obesil premožni posestnik Kerekes V pismu je omenil, da si je vzel življenje, ker se civilni zakon tako dolgo ne uvede Kerekes je bil namreč zaročen in bi se mogel poročiti s svojo nevesto le potom civilnega zakona.
* (Redek slučaj) V Schievelheimu na Po metanskem ima neki meščan štiri otroke, dva dečaka in dve deklici v starosti od 2 do 8 lat, ki vai praznujejo 9. oktobra svoj rojstveni dan.
* (Policijske agentinje.) Najnovejša pridobitev na kriminalističnem polji ao policijske agentinje v Berolinu. Teh agentinj naloga je posebno ta, nadzirati take ženske, katerih kažnjiva dejanja je moškim mnogo težje razkriti. Agentinje dobivajo stalno plačo in so posebno organizovane. One pripravljajo posamične slučaje in napeljejo vse tako, da v pravem trenotku poseže vmes kriminalna policija.
* (Avtomat za obešanje.) Iznajdljivost Amerikance v ne pozna mej. Zdaj je izumil v Konekti-kutu neki človekoljubni vankee avtomatičen stroj, ki naj bi delal konkurenco električnemu usmrče-vanju zločincev. S takim strojem se je res usmrtil te dni prvi zločinec v Hartfordu. Ko je stopil morilec na stroj, je začel poslovati avtomat in ga vrgel 15 črevljev visoko v zrak ter mu takoj zlomil vrat. Mnogo duhovnikov pa je prijavilo protest proti takemu načinu usmrčevauja. Pravijo namreč, da se zločinec prav za prav sam usmrti in tega bi zakon ne smel dopuščati.
		
		
	Slovenci ln Slovenke 1 ne zaVblte družbe sv. Cirila ln Metoda 1 -L -4-	
	■f™1 -maar	
1		
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Josipina Počivalnik 12 kron, katere daruje prijateljska družba „Pri Lloyduu namestu venca na grob umrlemu Avguštinu Maroutu. — Gosp. Karol Ros man v Novetn mestu 8 kron 60 vin., nabrane v veseli družbi pri g. Florijanu Zorkotu v Družinski vasi pri Beli Cerkvi na Dolenjskem, z željo, da nam biagovestnika izprosita od Boga pre-potrebni mir v naši domovini. — G. Zofi K veder iz Retij pri Loškem potoku 6 kron 36 vin., katere so darovali za Velikovško šolo vneti rodoljubi pri raznih prilikah. — „Klobasar" Šimen za izvrstno narejene „klobase" dne 1. t. m. mali dar 1 k. 70 v. in njegov kolega 1 k. Skupaj 2 kroni 70 vin. — G. M. T. 30 vin., preostanek od vsote, poslane za platnice „Zvona". — Po neljubi pomoti gosp. izročitelja zakasnena odkupnina od novoletnih voščil: gg. prof. Rajko Perušek 2 kroni, Antou Za-gorjan 2 kroni. Skupaj 3 3 kr on 96 v i n. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki !
Zahvala. Odbor društva „Narodni dom" v Ljubljani hvaležno potrjuje, da mu je izročilo uredništvo „Slov. Naroda" 22 2 kron 17 vin., katere so mu bile poslane od dne 1. novembra do dne 31. decembra 1894. I. iu izkazane v štev. 253 do 295 „Slov. Naroda". Presrčno zahvalo čč. gg. rodoljubnim darovalcem in darovalkain ! V Ljubljani dne 2 januvarja 1895. Dr. vir. Blei wei s-Trste -niški, predsednik. Dr. Jos. Stare, blagajnik.
Knjltevnos^.
— Iz ves tj a muzejskega društva za Kranj -sko. Urejuje Antou K o b I a r. Sešitek 6. prinaša konec „Regest k domači zgodovini" spisal dr. Fr. K o s in konec razprave : „Crtice o kapucinskih samostanih štajerske provincije" spisal A. K o b 1 a r, potem pa „Kronelogično vrsto velesovskih prednic", sestavil J. Barle, „Dvoje listin iz reformacijske dobe" in „Praznovanje oglejskih svetnikov v Ljubljanski škofiji", v „Malih zapiskih" pa čitamo celo vrsto zanimivih beležk. S tem sešitkom je končan četrti letnik „Izvestij". V šestih sešit kili je priobčilo uredništvo toliko korenitih spisov in važniti notic, da smemo marljivemu uredniku na tolikem uspehu čestitati, želeti bi le bilo, da bi tudi občinstvo z obilno naročbo podpiralo list.
— „Učiteljski Tovariš" Glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v št. 1. to-le vsebino: Poavečenje; — V novo leto; —Jos. Ciperle: Narodna vzgoja; — —ič: Za nase pravice; — Listki; — Književnost: — Naši dopisi; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— „Vienac". Izšla je 52. številka lanskega letnika z jako zanimivo vsebino. „Vienac" je najstarejši hrvatski leposlovni list, pri katerem sodelujejo prvi pisatelji in učenjaki in ki prinaša mnogo lepih ilustracij.
— „Luča", knjiže ni list društva „Gorski vijenac". Literarno društvo ..Gorski Vijenac" na Cetinju je ustanovilo prvi beletristično-znanstveni črnogorski list „Luča" Novi list bo izhajal po dvakrat na mesec na štirih tiskanih polah in velja za celo leto 2 gld. Prvi zvezek . ima prav dobro vsebino.
Dunaj 3. januvarija. Cesar se pelje jutri v Pešto.
Dunaj 3. januvarja. Oficijozen komunike javlja, da učitelji na državnih šolah ne dobe za državne uradnike določenih starostnih doklad.
Budimpešta 3. januvarja. „Uiig.Corr." javlja, da namerava ruski car na spomlad priti na Dunaj, kar se je haj« definitivno dogovorilo,
ko se je te dni izredni ruski poslanik grof Puškin mudil na Dunaji.
Beligrad 3. januvarja- Cankov je odpotoval v Sofijo, Tukajšnji listi javljajo, da je v Monastiru in v Prileplju nastal upor.
Rim 3. januvarija. Tukaj se razširja malo verojetna govorica, da se srbski kralj Aleksander poroči z vdovo brata kralja Um-berta, s princezinjo Leticijo.
Pariz 3. januvarija. Policija je zaprla ravnatelja južne železnice Martina in podrav-natelja Cerbelanda zaradi velikanskih prevar, kar obuja silno senzacijo. Zatrjuje se, da zapre policija še mnogo drugih odličnih oseb, zapletenih v to afero.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska in obrtniška zbornica kranjska. (Dalje.) Zbornični svetnik France Omersa poroča o prošnji za dovolitev 4 letnih in živinskih sem-njev v Podcerkvi pri Starem trgu. Ker se dovolitvi teh t-emnjev ugovarja in to iz temeljitih vzrokov, odsek ni mogel priporočati prošnje in zbornica je sklenila v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreji se za odklonitev prošnje.
Na odsekov predlog sklene zbornica podpirati peticijo zbornice posestrime v Pragi glede vladne predloge zakona o delavski statistiki. Ta vladna predloga gre na to, da bi se ustanovil delavski urad v namen nabiranja in obdelovanja socijalisti-škili podatkov. To ne bo le delavcem v veliko korist, temveč bo tudi podjetnikom dobro služilo, ker bo dokazalo neopravičenost premnogih mej ljudstvo vrženih trditev, ki je do skrajnosti razburjajo in so najpoglavitneji povod njegove nezadovoljnosti z obstoječimi razmerami in bo (ako muožice pomorilo in jih dovajalo na realna tla.
Da bo pa socijalna statistika te svoje namene tudi v resnici spolnovala, je neobhodno potrebno, da je resnična, zanesljiva, prava, da ni strankarska in tudi ne tendeucijozna. To pa je po mnenji Pražke zbornice le tedaj mogoče in verjetno, će se njena izvedba izroči posebnemu državnemu uradu, ki naj bi imel popolno oblast in bi se mu zaupanje interesentov kolikor možno zagotovilo, tako, da bi bili poslednji postavno obvarovani raznih presegov tega urada in da bi mu torej mogli brez strahu zaželena pojasnila podajati. V pristojnost delavskega urada naj bi spadalo tudi rudarstvo, poljedelstvo in gozdarstvo. O tem, da bi bili zaradi tega okoliši za poizvedovanje preraznovrstni, in bi se moči tako razcepile, ne more biti govor pri delavskih razmerah produktivnih strok, katere omenja vladna predloga. V železni industriji n. pr. )e rudarstvo, v izdelovanji sladkorja poljedelstvo v naj-tesneji zvezi z industrijo in delavci teh strok niso le krajevno temveč tudi po svojih socijalnih interesih tako tesno mej seboj zvezani, da ni mogoče popolnoma pojmiti položaja industrijskih delavcev, ne da bi se ob jednem ne proučil položaj drugih delavcev. Socijalno vprašanje bi se v industriji veliko loijn razvilo, ko bi se omogočil industrijskim delavcem vpocled v položaj poljedelskih in bi se primerjal položaj teh z njihovim položajem s pri-po močjo verodostojne delavske statistike.
Objave delavskega urada morale bi se vršiti najdiskretneje, biti bi morale torej splošne in — v kolikor bi se obravnavale specijelne razmere — bi se imena dotičnih tvrdk brez izrecnega dovoljenja teh ne smela imenovati.
Vladna predloga zahteva brezpogojno in popolnoma brezizjemno dolžnost odgovarjati na stavljena vprašanja. Vsled tega je nevarno, da bi se interesentom stavila tudi vprašanja, na katera bi morali odgovoriti, ki pa niso v nobeni zvezi z nameni delavske statistike. Potrebno je torej, da se dolžnost odgovarjati izključi za ona vprašanja, ki so neprimerna za preiskavo ali so predmetu zakona tuja.
Organi delavskega urada so tudi opravičeni pogledati v delavnice po noči, ko se delo vrši. Ker so podjetnik in ujegovi višji uradniki ponoči le redkokeilaj pri delovrAbi navzoči, bi se moral organ delavskega urada v namen informovanja le na poslovodjo ali še na druge nižje nastavljene obrniti, bi čul torej le jedno stranko in bi si ne pridobil objektivne razsodbe.
Do ia za priziv naj se določi na štiri tedne ali vsaj na 14 dni in priziv naj ima odlagalno moč.
Dalje je neobhodno potrebno, da se izdajstvo vseh, tudi neizrecno oznamenovanih kupčijskih tajnost ij kaznuje kot prestopek, kajti le potem more delavski urad zahtevati od vprašanca zaupanje. Od-eek smatra izvajanja v peticiji Pražke zbornice utemeljenimi in predlaga, da se ista podpira. — Predlog se sprejme. (Dalje prih.)
— C kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic javlja, da se je vsled razglasa v „\Viener Zeitung" razpisalo izvrševanje podstavnih del in del vrhu zemlje in v višavi na laka Ini progi Gripfritz — Gross- Siegharts, in da vzprejema ponudbe najdalje do dne 18. januvarja 1895 in izvršuje dela na račun koncesijouarjev. Pogoji iu drugi pomočki so na vpogled pri imenovanom ravnateljstvu in pri stavbinem vodstva v G ro SH-Sieghar * su.
Ceneno dom ade sdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „.Moll-evgga Sele"liti-praska",
ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajao n» vse težk ote prebavljeni a. Originalna ftkatljica 1 gld. a. V. Po postnem povzetji razpošilja ta prašek v Kak dan lekar A. MOLL, c. fn kr. dvorni zalagaterj na DUNAJI, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL o? preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.       1 (4—1)
Bratje Sokoli!
Redni
OBČNI ZBOR
telovadnega društva
„Sokol" v Ljubljani
vrSil se bode
T soboto dne  A. Janiivarja f§95
v vrtnem salonu gostilne „Pri zvezdi"
z običajnim vzporedom. 0SF~ Začetek o "to ©. vtrl zvečer, im
Po zborovanji prosta zabava.
Vse brate Sokole vabi k prav obilni ndeletbi
ODBOH.
tLST Opera.! ~%*Q Začetek ob 1 , 8. ari zvečer.
stev. 4i.    Deželno gledališče f Ljubljani. Dr.pr. «27.
V petek, dne 4. laauvasrla 1&V5.
Tretji krat:
Marta
ali ©eaaQ.ora.3 tt I^lcla.3aaciica.vu
RomantiSko-komiSka opera v 4 dejanjih. Spisal W. Friedrich. Uglasbil Fr. pl. Flotov. Preložil A. Fantek. Kapelnik g. Hi-larij Benišek.   Režiser g. Jos. Nolli. Začetek točno ob        uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pes polka št. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne »i. janavarja 1895. Blagajna se odpre ob 7. ari zvečer.
Iz urailnesra lista.
Isvrftllne   ali   eknekutlvne  draibe: Janeza
Anzel j ca z< msljiščt: v Hiuleiu vrhu, cenjeno 2490 gld., dne
7. jannvarja in «5  februvarja v Ložu
Franceta Lešnjaka zemljišče v Ravaah, cenjeno 2380 gld., dne 7. januvarja iti G. februvarja v Luža.
Antona Palčiču posestva v Igi vasi, cenjena 210 gld.t 2»i3 gld., 2646 gld. in 6H gld., dne 7. jannvarja in ti. febru-vrjaa v Ložu.
Jakoba Kovačiča zemljišče v Ponikvi, cenjeno 21G0 gld., dne 7. januvarja in ti februvarja v Ložu.
Jakoba M i I a ve a in Marijane M i I a v c hiša vLjnbljani, cenjena 8000 gld., duo 7. januvarja in 11. februvarja v Ljubljani.
Frančiške Moli ar posestvo v Klancu, cenjeno 615 gld., dne 7. januvarja in 11. februvarja v Kranji
V Fianja Fckonic koukursuo maso spadajoče aktivne tirjatve vredne 207 #ld. 24 DOVČ. bo bodo dne 7. januvarja predale na lavni araibi,
Posestvo vb.ž. stev. 204 v Volavljah cenjeno 300 gld., dne 8. januvarja in 8. februvarja v Litiji.
Jakobu Juvaua posestvo v K len. k n | preneseno dne
8. januvarja in H. februvarja v Litiji.
Jerneja Muhiia zemljiške v Ambrusu, cenjeno 1845 gld., dne H. in 29. januvarja v Žužemberku.
Frana Koprive polovica posestva v Št. Urbu, cenjena 40 gld« dne 8. januvarja in 8. februvarja v Litiji.
Matije Dob le kurja posestvo v Račiči, potom reasu-macije dne ^. januvarja iu 8. fei.ruvarja v Litiji.
Meteorologično poročilo.
s &	Čas • »putovanju	Stauje barometra v nem.	Temperatura	1 .Ve* Robo t rovi |	Mo-krina v uim.
a —.	7. zjutrai 2. [-.opol. 9. zvečer	.29 0««!. 2.0«». 25-7 »m.	— 11 0" (j si. sev. obl. — 9 2 C «1. zah. obl. —10 11 (: si. /ah. obl. i		0*00 mm 1
Srednja temperatura —101*, za 7 2" pod norraalom.
XD-CL3n.3,jsl^a. borza
dne 3. jannvarja l«9o.
Kfcupm drlavni dolg v notah . ion gld
Skupni drftavol dolg v srebrn    .... 100
A.'Htrijbka zlata r.-nta   .   ....... 124 '
Avstrijska kronska rent* 4U/,..... 100 "
Ogerska zlatu rentu g#/,....... rs.i
Oj-rs-kii kronska renta 4*7,..... JIH
AvHtro-ofvitke lii.ue.iic delnic         .    . 1040
Kreditne delnice......... 402
London v ista...... .
Neruski drl. bankovci za 101) mark    .    . lili *
20 murk..... .....\ 12
20 frankov    .....       ... *»
ItuliJHiiiki bankovci   ....   j-   , 4»;
C. kr. cekini...... F>
55
r.o
4f> 20 80 45
25 9f, 17
B7*/,
20 83
kr.
1000 veder (100 štrtinjakov)
iz Jhth 18114 |»r«Ml» (io-
Anton Grcgorič
posestnik in posojilnioni tajnik *v 3Pt13.Jl-
1)
Razglas.
Pri srečkanju 150 losov mestnega ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan jannva-rija 1895. leta, so bile vzdignene:
Štev. 24760 z dobitkom 25000 gld.
57485 5600 l 17465 „ 35755 , 37286 , 41690 . 67737
1500 600 600 600 600 500 500
§tev. 263. 280, 904, 1260, 1273, 2863, 3712, 4846, 4914, 5707, 6209, 6267, 6752. 6832, 7259, 7723, 7748, 7772, 8145, 8624, 9121, 9883, 10088, 10364, 12789, 12874. 13324, 134:18, 136*6, 14031, 14056, 14386. 14575, 14905, 16502, 17669, 19243, 20759, 20948, 22086, 23012, 23392. 23558, '3991, 24151, 24642. 24711,25012, 25146. 26862, 26869, 27124, 27216, 27661, 27860, 28388, 28766, 29325, 29343, 30794, 31521, 31548, 32224, 32773, 33948, 34653, 35605, 35681,35911, 36511, 36740. 37114, 37447, 37453, 37728, 37915, 38202, 39419, 39898, 40382, 40391. 41028, 41677, 43343, 44265, 44523, 44683, 45202, 45661, 46670, 46967, 47635, 47797, 48149, 48441, 48855,49786, 50372, 50701, 50881, 51205,51433,52541,53215, 53673, 53849 55927, 56116, 56209. 57278, 57491, 57600, 57595, 57882, 58832, 59569, 59878, 60283. 60690, 60728, 61665, 62549, 62737, 62952, 62987. 64406, 64851, 65303, 65684, 66538. 67738, 67742, 67960. 68386, 69590, 70151, 72644, 72937, 73056, 73098, 74069 in 74105. vsaka z dobitkom 30 gld.
Od doslej izžrebanih lozov niso se izplačane naslednjo Številke:
Štev. 25456 z dobitkom 250O0 gld.
70102 ji 36052 . 44985 » 51192 , 63887 „
250O0 15000 600 600 500
in stev. 131, 559, 1109. 1205, 1286, 1905, 2621, 4129, 4278, 4991, 5011, 5017, 5*228, 5346, 5770, 5876, 6903, 7371. 7403, 7997, 8317. 9379, 9462, 9550, 9565, 9606, 9969, 10046, 10055, 10732, 11231, 11419, 11967, 12238, 12247, 123<J4, 12597, 12651, 12875, 12881, 13374, 13523, 138i>9, 13935, 14003, 14191, 15176, 15179, 15196. 15200, 15965, 16198, 16307, 16423, 16609, 16939, 18358, 19201, 19403, 19505, 20023, 20213, 20499, 21094, 21299, 22251, 22557, 22776, 22824, 23530, 23775, 24119, 25187, 25234, 25711, 25754, 26272, 26403, 26525, 27153, 27154, 27637, 27879, 28049. 28252, 28337, 28857, 28942, 28980, 29617, 3008 1, 30145, 30188, 30789, 31252, 31897, 31967, 32345, 32420, 32476, 33847, 34106, 34950. 35094, 35757, 3611 1, 36222, 36877, 38189, 38214, 38260, 38360, 38553, 38558, 39009, 39387, 39470, 39649, 39963, 40776, 412.54, 41599, 42273, 42575, 42973, 43181. 43198, 44632, 45594, 45751, 45936, 46041, 46152, 46372, 46753, 48107, 48203, 48631, 48797, 49374. 49379, 49635, 49767, 50586, 50630, 51875, 52297, 52342, 53380, 53634, 53679, 53688, 54114, 54133, 56265, 56284, 57232, 57524, 5S052, 58972, 59103, 59379, 59587, 59962, 60143, 60580, 60932, 61486, 61652, 61705, 61993, 64345, 64519, 64670, 64733, 64770, 65294 65746,66232, 67137, 67229, 67750, 67939, 68007, 68368, 68637, 69077, 69387, 69470, 61(930, 70041, 70468, 70864, 71275, 71344, 71346, 71595. 71836, 72562, 72574, 73339, 73819 in 74920, vsaka z dobitkom 30 gld.
Magistrat dež. stolnega  mesta Ljubljane
dne 2. januvarija 18(J5. (II) Župan: CarAMBClIl s. r.
Dobro situvirana, krasno opravljena
kavarna v Zagrebu
se proda takoj za 2000 gld.
Veo v iipravinAtvn a3W>V. Naroiia'
(1438 2)
C. kr. |Um ratialtljilTi mir, lit. Menit.
Izrod iz voznega reda
ve>]£ewz*.egf» od X. ©IctoTor*.
Oda o« la IJaMJaae (jm. kol.)
Oe 19. mri j Mto. pB mM oaabai vlak » Trals, Pomahal, BsUaa, Oa» lov*«, Vraaa«««'««.«, njnbno, **• Salsthal v An—«, It«hl, Ometa, Solat—4, L—< Q—Ufai, KaU aa j •Mm, St«rr, tja«, HucUj«r1oa„ PlaanJ, Marijin* var«, afer, Karlov* var«, Vraaoov* var«, Prage* Lipaljo, Duaaj vi« AraatetUa.
Ce e. uri lO t—4n. mjutrmf raasaal vlak v Kova ■••»o, Koda v}«.
Oe f. mri lO mt.it*. tjmtrnj o«*bal vlak v Trata, roaUb*!, B.ljak. O*-lav*e, rr«na«n«'«ti«. Ljubno, Ditk), eaa Satatbat * 8«tno«r».l, Daaaf, vi a AmaUtlaa.
O* 19. ari 83 min. Š0$wm*Ttkm~ m*4anl vlak v Nov« raasto, Knittk. Oh 11. mri SO mim. mmpm*m*nm «««biit vlak v Trbi«, Pantakd, HaUak,
0«Iotbo, Kr»ui»uif"n, l^ubuo, Batatbal, naa«J. O* 4. ttri 14 Mtlt«. pmpmtmtlmm oi.hnl vlak v TrbU, Haljah., Ocluvaa,
IJubno, ć«a Halathal v H.il»o*-r*d, L*a«-Oa«l«la, '<&•!> na J*««ni, latt~.
»»■t, Hr»(iuic, Ourili,  ft«a«vo,  Parta,  Bt*yr, I>luo,  Otaandan, l»ohlv
Pu<1«JeTic«, fltauj, Marijin« var«. Uf, Ihraamv« vara, Karlova vara^
Praco. T.ipako, Dno »J r<* Aaaataltaa. O* f. mri HO —in. mn+*r nttaal vlak v Hovo m a« to, KoAavja.
Prlbod v LJubljano (jal. kol.).
0» j. mri aVS mUm. mjmtrni mbui vlak ■ Dunaja via Aatalattaa, U»'
•tj«, Prag«, PraaouTih varav, Karlovih »arov, Bgva, Marijinih vam,.
rtaaj«, Budajcvie, Soiaoajvada, Uao«, Slavva, Omaadaaa, laohl«, Aa*k
aaaa, Zallr  a« jaiaru, Ij«a4*0«*%•!■«, UJaba«««, Oalovoa, B*Uaka»
Vranaanaf««!. Trblia Ob S. mri 19 mtfm. mjmtmj aiataal vlak la Koaavj«, Bovaga amla. Oa ti. mri »7 mi m. d**pmtm4mm oMbai vlak a Ouaaja «1« AauMttaa,
Upalja,  Prag*,  Praaaavlh varav, Karlo rili varov, Bgra, Marijtaik.
varav, Plaaja, Hu4«j«*i«, Sola*«T«da, Uaaa, Stavra, Pariaa, 0«o«va»,
Oariha, Rrairnloa, IfeoaMMa, Zali* aa j«a«ra, l.«nd-Oa«Ulua, l^akaaga*,
Oalovea, Llaaaa, PoalaMa, Trkala. Ob ». mri S9 mUn. prpotmdmm anaiaal vlak Is Ko4avJ>, Bovaga miila. <M 4. mri 4* mim. t—prntrntrnt *««bal vlak • Duaaj«, Ldokaaga, aalaUial«,.
Rallaka. Oalovea, Praaaaaafaat*, Poatabla. Trblia. Oa     mri »S mim. avaaar anatanl vlak is Koaavja, Bov«ga Maita. O* g. mri m t mim. mmnrvv oaabal vlak a Daaaja pr*k« Ara«t*tt«a« la.
l«Jabaaga, R«Uaka, Oalovoa, Poalakla, Trblia.
oa e.
Odkod Ib LJabUame (dri. koU i »9 mnn. mjmtrmj      v KaauUi.
«50 gj mf&Gf^Gtf 0 gj
Prlked v Iajabljaae (drl. kol.).
ge mmim. njmtrmj       i« Kamnika MB    a    eajMhialaia ,
<r>-2>
Pf iporočrvano od ravnateljstva poliklinike i
Uporablja ee pri oslovskem kalija, inflaonol, bolesnih aa vrata, prsih In pri otroških bolesnih
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben 71 rekonvalescente.
Dobiva se v v«eh boljlih lekarnah, droguerijah.
Tvornica (1302—14) koajakovega aladnega iivl#6ka v Lelpniku.
iStaroznana
trgovina m urami
iiHJtinejSe vrste in po najnižji ceni od zlati, srebra, tule in nlkla, re-petirk, kalenderskih ur in krono-grafov, najnovejšega v tableaiiK-urah, urah x njihalom in dragih arah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi in najstarejši optionl savod najfinejših naoćal, sćipalcpv v zlatu, zlatu double, nlkln itd.; največja izber kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh v to atroko spadajocih predmetov pri (1420—9)
]N. BUDHOLZER*jii| Pred roiuvftesa it. H.
masažo in zflravitev z mrzlo 7oflo
se priporoča p. n. gg. zdravnikom in slavnemu občinstvu
ZLvEa/tlja, Moser d-O
Hlarl trte        O« II. niaclastroiftje.
HlvallMca štirih koncesijoniranih rilmiil-karjev v stolnem mestu Ljubljanskem:
Ljudevit Strizel
■v. Petra eeHta it. S5,
Viljem Topfer
K ari o vika eeataa it. d«
Ivan Verhovc
■ v. Petra cesta it« 52,
Vdova Elizabeta Pošvar
Krli«*volf»l&« ull«« it. 5.
Sicer nima nihče drugi koncesije za Ljubljansko stolno mesto. (8—1)
Umrli so v I^iiil»J«ini:
29. deet'inbrii Karol Nc-ckerinan, iiKstni uboi;, 54 letj Kar lovska Ottaia At 7. — Marija F i iurieti, po eitnioa. 82 let, Mestni trir at. 13. — I vari pl. Vieti-ii, vodi« Ireboartje, 72 let. Praoca Joti t« buuta *t. f».
— Vlneeno Pogaduik, rtuiiir-
jev »n, 3 lit, Knr OVlka c 'ta at. 3. — Jakob Jaru, posest« in Le. r>7 let. Crna  va« fci. H.
— Alanja Mor« deluvčuva hči. 3 u.i«   8trelil u uhun fti. ti,
— .Mar i m Mostar, poMcntniknva h^i, f> let, Kuria vhn nt. 16.
iiO. decembra: Ana pl He-sort, višjega ins, cktorja vdova, C) let, Tržaška centa št. B,
31. decembra: Helena Verhovc, gosti a, 70 let, Vio t i | an-bke u i icc št. 17.
NBSSaCSl'
Izdajatelj in odgovorni urednik: J o« i p Nolli.
LnHinina in tisk „Narodne Tiskarne".