ZSS. itlffltL i mm • **. a titun m XL1II. leto. ^H ^^k ^^^^b ^^^^H ^^^^B ^b ^M ^l ^ft I ^B ^& ^fj. H ^| ^K I ^fl ^| ^^^^H ^| ^^^^B ■^■■h ■■^■h ^■■^H .Slovenski Narod* veljt v Umklfaal na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24'— pol leta „ • • • • i 12"— četrt leta m • • • • • 6*— na mesec m > ■ • • • 2*— v upravniitvu prejeman: celo leto naprej • , • • K 22*— pol leta „ • • • • . 11 — četrt leta „ . . . . . 550 na mesec m • • • • » 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Urtdmtttro: KamUova *llca tt> 5 (v pritličju levo,) teUios št 34. lnserati veljajo: peterostepru petit mt» ta enkrat po 16 vin., zi dvakrat po 14 vin., xa trikrat ali večkrat no 12 vbi. Parte tt tahvala vrsta 20 vio. Poslano vrata 30 vin. Pri večjih huercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tasta* Ud, to je administrativno stvari. —-^—— FiMMinu ftterflk* vedla ta wlaavf*v. — Ka pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine ae ne ozira. .Slovenski Narod" velfl po pofttti i* Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta „ „ • • četrt leta „ m . . na mesec m - . . K 25-. 13— . 650 . 2-30 za Nemčijo s celo leto naprej . . . K 30-za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej • • • . K 3S.- Vprašanjem glede inserntov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka, trpravniltvo (spodaj, dvoriSče levo), Enaftova ulica tt S, telefon H 88. Svetovna volna. Naša armada je pred Ivangorodom vjela 8000 Rusov. — Odbiti ruski napadi pri Zaluczu in pri Pasjeczni. — Velika bitka pri Nieuportu. — Nemci pri Avgustovu napredujejo. — Bitka pri Ivangorodu še ni odločena. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJI-ŠČU NEIZPREMENJEN. — 8000 RUSOV VJETIH PRED IVANGORODOM. Dunaj, 27. oktobra. (Kot. urad.) Uradno razglašajo: V bojih pred Ivangorodom smo doslej vjeli 8000 Rusov in vplenili 19 strojnih pušk. V bližini Jaroslava se je moral vdati en ruski polkovnik in 200 mož. Pri Zaluczu (jugozapadno od Sniatvna) in pri Pasieniczi (jugozapadno od Nadvorne) smo sovražnika vrgli nazaj. V obče je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba plem. Hoter, generalni major. Rusi v Lvovu. Vojni poročevalci označujejo vesti, da se Rusi pripravljajo na odhod iz Lvova za popolnoma neverjetne. Naši vojaški krogi so marveč dobili poročila, da se Rusi v Lvovu močno utrjujejo. • Rusija pošilja v Srbijo velikanske množine municije in živil. Dudapesta, 26. oktobra. Listi Javljajo: V Ruščuku so opazovali včeraj 8 podonavskih remorkerjev, ki so vlekli 23 velikih čolnov z municijo in živili za Srbijo. Ker je Donava mednarodna reka, se proti tem ruskim transportom ne da ničesar ukreniti. KAKO SE JE POTOPIL DONAVSKI MONITOR »TEMES«. »Az Est' prinaša poročila nekega strojnega podčastnika monitorja »Temes«, ki se je v Savi potopil. Poročilo pravi: Dne 22. oktobra zvečer so poslali »Temes« iz Šabaca proti Kupinovu, kamor je monitor tudi dospel kljub temu. da je srbska infanterija in artiljerija streljala na monitor, večidel seveda brez uspeha. »Temes« je odgovarjala z velikim uspehom ter razbila več sovražnikovih strojnih pušk. Po končani poizvedovalni vožnji se je »Temes« vrnila. Nekako ob pol 1. ponoči je dospela topničarka zraven Grahovca do takozvanih Carskih otokov. V tem trenotku je zabobnela silna eksplozija. Neka mina se je bila razletela pod municijskim skladiščem monitorja. Velik del sprednjega dela je bi! odtrgan. Ladja se je začela potapljati in voda je vdirala v njo. Naenkrat se je raz-poči! tudi kotel s silnim pokom. Poveljniški mostiček se je nagnil na stran, ostal pa je na površju. Pod vodo so se pogreznili prostori za stroje, municijsko skladišče, častniške kabine in kabine za moštvo. Stroji so se taKoj ustavili električne naprave niso več funkcijonirale. Ladja je bila popolnoma v temi. To je bilo delo par minut. Ladja se je nagnila na stran in voda je pljusknila čez krov. Moštvo in častniki so storili vse. da rešijo ladjo. Reševalna dela so se vršila z največjim mirom. Moštvo e ostalo do zadnjega trenotka na svnjem mestu ter mirno izraževalo po\ Ija častnikov. Poskušali so s sesalk mi spraviti vodo iz ladje, toda aat in. Med tem se je zbrala na srbske s n bregu gruča, ki je streljala na ladj . »Te-mes* je dala sedaj sledeči ; atruljski ladji z raketami znamenja, nakar je ta ladja tudi takoj priplula ter prevzela ranjence. i-Baa- mi i ii mi. ———agHl Ko je bilo jasno, da so reševalna dela brezuspešna, so častniki in moštvo prestopili na patrnlski čoln.»Te-mes« se je potopila, poveljniški stolpič, stolp za topove in del krova gledajo iz vode. Od moštva pogrevajo 33 mož, ko je razpočfl kotel. Med re-Ševanim delom smo videli mnogo razmesarjenih trupel in delov teles. Da so ostali čatsniki živi, je samo srečen slučaj, ker so stali vsi v poveljniškem stolpu. Zjutraj je dospela naša infanterija v Čolnih do monitorja ter rešila kar se je le dalo rešiti. Rešeno moštvo so pod neprestanim streljanjem Srbov spravili v Jarak in potem v Mitrovico, kjer so dobili vojaki infanterijske uniforme, ker so bili večidel brez oblek. Deset ranjenih so prepeljali v Rumo. Ostala posadka moniorja se je odpeljaa v Budimpešto. »Temes« je bila od začetka vojne v službi in je bila ona ladja, ki je 29, julija oddala prvi strel na Bel-grad. ■ BUKOVINA ZOPET V NAŠIH ROKAH. Bukareški »Universal« piše: Ruske čete so v sredo popoldne zapustile Črnovice ter se umaknile preko Sadagore deloma na gališko mejo, deloma k četam na galiških bojiščih. Avstrijske čete so pregnale Ruse iz Bukovine. V sredo so dospele rezervne čete v Črnovice. Rusi so zapustili glavno mesto Bukovine brez boja. Ruski gubernator Evrei-nov je bil še v sredo v avstrijski No-vosielici, kjer je prenočil v hiši posestnika Krausa. Odhod Rusov iz Crnovic je trajal 34 ur. Ob 10. zvečer je prispela prva avstrijska patrulja 12 mož v mesto, tekom noči pa je dospelo več oddelkov. Olavni del avstrijskih čet je dospel drugi dan dopoldne. Avstrijske čete so dobile zadnji dan v Bukovini ojačenja ter so pregnale Ruse iz krajev Sereth, Franzensthal in Terešem. Od ruskega gubernatorja kot župan postavljeni odvetnik dr. Bocancea je pobegnil na Romunsko. Predno so Rusi zapustili mesto, so vzeli kot tala s seboj veletržca Viljema Belgrava in židovskega kantorja Sechterja. Ruse je potreba umakniti se iz Črnovic presenetila. Še v nedeljo je zapovedal gubernator, da mora mesto povodom godu careviča razobesiti ruske zastave. Ta dan se je vršila ob Seretu bitka, v kateri so bili Rusi poraženi. V ponedeljek je iz-brunila med ruskimi trgovci, ki so bili prišli iz Rusije na sejm, panika. »Az Est« poroča, da sta železnici Crnovice-Dornavatra in Crno-vice-Ickani zopet popravljeni. Deželnega predsednika grofa Merana so pričakovali v Črnovicah 24. oktobra. Na čelu naših čet je dospel v mesto nadporočnik Fischer, ki je bil v bitki pri Mialcu vzel Rusom 2 strojni puški in 2 topa. Rusi so bili 14. In 15. oktobra prodrli blizu do Ra !au-ca ter so napadli tudi vlak v Harnc. bili pa so zavrnjeni, tako ia Radauc ni frii nikdar v njihovih ro*ah. Prodiranje naših čet je Ruse popolnoma presenetilo, tako da niso imeli čat-a razdejati državnih poslopij. Kljub temu j2 marsikaj poškodovano. Na poŠti so razbili notranjo opravo, enaKO tudi na orožniškemu poveljniŠtvu. Iz vladne palače in iz policijskega ravnateljstva so spravili mnogo aktov v Rusijo. Tudi kolodvor je poškodovan. Privatnim hišam so večidel prizanesli. Francosko brodovje v Adriji. Splitsko »Nase Jedinstvo« poroča: V soboto, dne 17. oktobra, se je francosko brodovje ob 9. dopoldne ponovno pojavilo pred Boko Kotorsko. Iz daljave so francoske ladje bombardirale rtič d* Ostro. Francozi so izstrelili okrog 100 strelov, toda naši jim niso odgovarjali, ker njihove granate niso mogle doseči naših utrdb. Približno okrog pol 11. dopoldne so francoske ladje zopet izginile. V Dubrovniku so videli samo silhuete francoskih ladij in dim. Francoske ladje so pobegnile pred našim podmorskim čolnom. Čim so ga opazile, so takoj spremenile svojo smer, prenehale z artilerijskim ognjem ter z največjo brzino odplu-le na široko morje. Istemu listu poročajo iz Herceg Novega: V soboto, dne 17. oktobra zjutraj, smo slišali v daljavi silno grmenje topov, znak, da je francosko brodovje blizu. Končno smo zagledali na morski gladini celo vrsto vojnih ladij, ki so se približevale utrdbam v Boki. Iz neposredne bližine so jele obstreljevati Punto d' Ostro in eno izmed naših torpedovk, ki se je nahajala zunaj pristanišča. Izstrelile so iz daljave 8 do 10 kilometrov brezbroj strelov, toda brez vsakega uspeha. Na obali se je zbrala silna množica ljudstva, ki je motrila ta prizor. Bila je v strahu za usodo naše tor-pedovke, okrog katere se je vsled padanja sovražnih granat dvigalo morje 10 metrov visoko. Toda prešlo je nekaj minut in naša torpedovka se je vrnila nepoško-. dovana v pristanišče, francosko brodovje pa je izginilo za obzorjem. Cesar prebivalstvu Galicije in Bukovine. Dunaj, 27. oktobra. (Kot. urad.) Današnja »Wiener Zeitung« objavlja naslednje cesarjevo lastnoročno pismo: »Ljubi grof Sturgkh! Vojno stanje, ki nalaga vsemu prebivalstvu monarhije velike žrtve, obremenjuje posebno težko ono ozemlje Galicije in Bukovine, ki je prizadeto po vojaških operacijah. Nesreča, ki je zadela te pokrajine, me je napolnila z globoko tugo. Moji zvesti podaniki, katerih osebna varnost, mirna posest pridedovane grude, trgovina in kupčija, so bile v pogibelji, naj bodo svesti mojega očetovskega sočustvovanja. Od njihove patrijotične vztrajnosti pričakujem, da bodo naloženo jim izkušnjo hrabro prestali in v trdnem zaupanju! v boljšo in popolnoma zasigurana bodočnost možato prispevali, da se zacelijo rane domačega gospodarstva. Svoji vladi nalagam, da posveča od vojne prizadetim pokrajinam svojo posebno skrb in da ukrene v, svrho olajšanja težke bede vse potrebno v sodelovanju s poklicanimi lokalnimi faktorji. Trdno zaupam, da se bo prebivalstvo, premagavši s to pomočjo trenutne težave, in zanašajoč se na Mojo nadaljno trajno skrb, katere se sme nadejati, skoraj premagalo škodo, ki jo trpi splošno blagostanje, in zopet pridobilo trdne podlage za blagonosni razvoj svojega kulturnega življenja. Na Dunaju, dne 25. oktobra leta 1914. Franc Jožef I. m. p. Sturgkh m. p. Varnostne odredbe arraadnega etap« nega poveljstva v Galiciji. Vojni poročevalci javljajo 26. oktobra: LISTEK. Spomini iz Italije. (Popotnik.) (Dalje.) Izstopila sva v Veroni. Ta trdnjava je starodavno mesto s krasno lego. Obkoljujejo ga romantični hribčki, ki so prepojeni z nedolžno, tudi s slovensko krvjo. V muzeju in cerkvah je precej lepih slik, v mestu samem pa nekaj starin, kakor na primer najboljše ohranjen amfiteater. Spet smo se peljali. Na obeh straneh prelepe zgornjeitalijanske pokrajine. Pri Pischieri smo se dotaknili Gardskega Jezera. Parniki, Jadernice in čolni so orali jezersko modrino, katero čuvajo prijazne Južne Alpe. Iz njihovih vznožij in pobočij so se smejale vile, obdane z dišečimi vrti in vabile mimoidoče. Toda vlak je brzel z nami dalje. Začela se je odpirati pred nami planjava. Na jugu je gledala v nedoglednost, na severu pa je stalo precej daleč za njo Bergamensko pogorje. Za seboi smo puščali mnogoštevilne fužine. In slednjič smo prihiteli v starodavni Milan. Najprej sva šla s prijateljem seveda v dom. Po mnogih, mnogih stopnicah sva se priplazila na streho in potem v razgledni stolp. Pod nama je bil velikanski kup poslopij. Med njimi je drvelo po črtam podobnih ulicah velikomestno življenje, lam ob periferiji mesta so bile videti posamezne stavbe kakor kamenčki na cesti, ki se odvalijo od kupa kamenia in samevajo ob njem. Vzadaj za zidovi so se grela velika polja na popoldanskem solncu. Oko }e skoraj rajše vasovalo pri njih kot pa pri kupu streh pod nama. Ogledala sva si tudi notranjost katedrale. Postala sva pred portalom. Gozd stebrovja je izginjal zgoraj v predrzne in nehotične oboke. Poslopje ima namen vplivati kot celota; radi tega nima notranjost raz-ven velikih oken in nekaterih spomenikov nobene dekoracije. Marsikomu to pokvari čustva, ki jih je prinesel iz razglednega stolpa. Od zunaj cerkev zelo imponuje in smelo trdim, da je ena izmed najlepših cerkev gotskih, kar sem jih videL Ne daleč od doma. za lepo palačo Vittorio Emanuele, je blizu svetovno znanega gledališča »Teotro alla Scala« na malem trgu spomenik slikarskega ženija Leonardija da VincL Njegovo najpopularnejše delo v Milanu ie Zadnja večerja v samo- stanskem refektoriju pri Santf Marii delle Grazie. Slika je že precej poškodovana, a veliko življenje, ki je bilo položeno v njo, se Še zmiraj vidi, oziroma čuti. Zamišljeni umetniki posedavajo cele ure pred njo in opazujejo apostole in Krista, jih združujejo po dva in dva, potem v večje skupine in nazadnje v kompozicijo, kakoršna je pred nami. Iz prs marsikaterega se je izvil pri zapuščanju refektorja globok vzdih. Bog ve, kaj je vse v takih vzdihih! Milanske galerije hranijo velike zaklade, ki privabijo marsikaterega umetnika. Sploh je v Milanu umetnost v cvetju. Kako pa tudi ne? Saj je Milan najbogatejše in za Neapljem največje italijansko mesto! Take nagrobne spomenike na primer, ka-koršne najdemo na milanskem pokopališču, lahko naročajo samo bogatini. Kdor se mudi v Milanu, naj nikakor ne pozabi na pokopališče, ki je z umetniškimi nagrobniki kar posejano. — Slovenski dijaki bi lahko hodili za kratko dobo tudi v Milan študirat, kajti ni veliko mest, ki bi nudila človeku več. Oddrdrali smo v Turin. Turin Je snažno in lepo mesto z ravnimi in širokimi ulicami. Najlepše se vidi s hribčka Monte dei cappucci-ni. Zapadno ozadje tvorijo bleščeči alpski snežniki is ledeniki, ki člove- ka posebno ob solnčnem vzhodu Čisto očarajo. S prrjateljem sva šla v razstavo. (Leta 1911. je bila tam svetovna razstava.) Na obeh straneh Pada so se gledali v vodo mnogoštevilni in v raznih slogih postavljeni paviljoni. V njih so kazali skoraj vsi kulturni narodi svoje pridelke in izdelke. Tukaj je bilo mogoče videti kako visoko se je povspela moderna industrija. Tu so stali stroji, v primeri s katerimi je človek neznatna stvarca. Poleg rjih so čepele mogočne lokomotive, različne vrste ladij v minijaturi, topovi, zvonovi, razna orodja itd. Po modnih salonih so bile razstavljene bogate obleke v najmodernejših krojih. V njih so se tiščale polne omare francoskih pariemov in drugih dišav. Mi, ki nimamo vpogleda v bu-doar velrkomestne dame, smo spoznali še Ie tukaj, da mora imeti taka dama res mnogo dela, predno lahko postane v gledališču, na koncerta ali promenadi vabljiva za izživele velikomestne gentlemane. Po drugih paviljonih si spet lahko videl to, kar jta ustvarila narava, njene produkte. Ce bi hotel razstavo natanko opisati, bi Jo moral obiskovati več tednov, ne pa samo dva dni, kot midva. Vsak narod se je pokazal s tem, v čemer It največji mojster. Divno Je bilo v razstavi po večerih, ko Je vse žarelo v električnih lučih in ko so se polnila zabavališča z radovednimi in radodarnimi tujci. Takrat se Je sve^ ti I Pad med paviljoni kot širok sre-brn pas. Tiste dni je bilo v Turinu vse* poino duhovnikov. V mesto jih je privabil pogreb njihove zaščitnice, por^ tugalske eks-kraljice in sorodnice italijanskega kralja, Marije Pije. Pogreb ni bil kdove kako sijajen, dasl se je udeležil sam italijanski kralj. Grad sardinskih, zdaj italijan* skih kraljev, hrani v svoji notranjosti marsikatero zgodovinsko im umetniško vrednost. Tako najdemo že kar pri vhodu na stopnice lep spomenik avstrijskega vojskovodje Ev-gena, ki je bil sorodnik savojskih vojvod in poznejših kraljev. Tudi v muzejih je veliko kipovi in podob, iz katerih kipi veliko hrepenenje k lepoti. Sploh se pa italijanska mesta v zbiranju umetnin kan kosajo med seboj. In slednjič še lahko omenim tu-rinsko narečje, katerega šele tedaj razumeš, ko si se sprijaznil z lokalnimi izrazi in nazalovanjem, ki je francoskemu precej podobno. Razločuje se od italijanščine tako, da so ga smatrali prejšnja stoletja za poseben jezik. »lati m. .SLOVENSKI NARUD*. dne 27. oktobra 11*14. 255. štev. Vojno etapno poveljstvo Je dalo nabiti po celi Galiciji naslednji razglas: V boju, ki ga bojujejo naše čete, je potrebno da sodeluje tudi civilno prebivalstvo cele dežele Čim naj-dalekosežnejše in najpožrtvovalnejše. Etapno poveljstvo upa, da se nikdo ne bo odtegnil tej patrijotični dolžnosti, temveč da bodo vsi stavili vse svoje moči in svoja sredstva v službo armade. Armadno etapno poveljstvo je pripravljeno podpirati državne in avtonomne oblasti pri izvrševanju njihovih nalog, kaznovalo pa bo tudi vsak prestopek in vsako malomarnost javnih organov ali posameznih oseb z vso strogostjo vojnega prava. V svrho pospeševanja dela je etapno poveljstvo pripravljeno nagraditi osebe, ki se bodo posebno odlikovale. Prebivalstvo se posebno opozarja : 1. da je treba tudi brez posebnega uradnega ukaza skrbeti za vzdrževanje državnih okrajnih in občinskih cest; zlasti je spravljati blato, zasuti vdrtine in pospravljati mostove. 2. Izsiljevanje, pustošenje in ropanje se kaznuje z vso strogostjo vojnega prava. Župani so kot predstojniki krajevne policije osebno odgovorni za red in za varnost življenja ter imetja. Izsiljevanja, ki jih zagrešijo vojaki, je takoj naznaniti. 3. Najstrožje je prepovedano imeti orožje. Kdor je še v posesti kakega orožja, tudi takega, ki ga je morda sovražnik zavrgel, ga mora tekom 48 ur oddati, sicer bo najstrožje kaznovan. 4. Kmečke občine morajo odpraviti vse tuje osebe v najbližje mesto. Potepati se po poljih in gozdovih je prepovedano. 5. Zglaševalni rredpisi se morajo najstrožje izpolnjevati. 6. Sumljive osebe je takoj naznaniti. 7. Prepovedano je dajati znamenja, signalizirati in kuriti ponoči na .polju. 8. Vsako stvar, ki je erarična. konje, municijo, uniforme, predmete iz posesti sovražnikove je takoj oddati oblastem. 9. Mrhovine konj je takoj zakopati. in. Korakajočim četam naj se nudi kuhano mleko, čaj, kuhana ohlajena voda. 11. Pa se omeji kolera, naj se hiše v katerih se nahajajo bolniki vidno označijo in čete na nje opozorijo. Vodnjaki, v katerih se nahaja zdrava nitna voda naj se označijo. Za nalezljivo bolne vojake naj se pripravijo posebna zavetišča. • * POLOŽAJ NA ZAPADNEM BOJIŠČU. — NEMŠKA OFENZIVA PROTI AVGUSTOVU. — PRI IVANGORODU ŠE NI ODLOČITVE. Berolin, 26. oktobra. (Kor. urad.^ Poročilo WoIffovega urada. Veliki glavni stan dne 26. oktobra dopoldne. Zapadno od Vserskega kanala, med Nieuportom in Dixmutdenom, katera kraja se nahajata še v sovražnikovih rokah, so naše čete napadle tamkaj se nahajajočega, trdovratno se norečega sovražnika. Angleško brodovie, ki se je udeleževalo boja, smo s težkim artilerijskim ognjem prisilili, da se je umaknilo. Naši streli so izvrstno zadeli tri ladje. Vse brodovje je nato dne 25. oktobra popoldne ostalo izven vidika. Pri Ypresu stoji bitka. Jugozapadno od Ypresa, kakor tudi zapadno in jugozapadno od Lilla so naše čete uspešno napredovale v napadu. V ljutem boju, ki se je vršil po hišah, so imeli Angleži velike izgube in so pustili v naših rokah preko 500 vjetnikov. Severno od Arrasa smo odbili liut francoski napad z našim artilerijskim ognjem. Sovražnik je imel velike izgube. Na vzhodniem bojišču napreduje naša ofenziva proti Avgustovu. Pri Ivangorodu se razvija borba za nas ugodno, vendar pa se ni odločitve. BOJI PRI ROUSSELAERL. Rotterdam, 26. otkohra. (Kor. urad.) >Nieaw Rott. Cour.« poroča iz Oestburga: Grmenje topov v smeri iz Ostenda je vedno močnejše. Nemci so bili včeraj še gospodarji v Rousselaeru. Nemci pred Varšavo. Berolin, 26. oktobra. »B. Ztg.« poroča, da so se nemške čete približale Varšavi na 12 km. Listi javljajo nadalje, da so nemški aeroplani ponovno priplavali nad Varšavo in metali v mesto bombe, ki so nekega. dne ubile 44, drugič zopet 62 Kadit. Listi tudi zatrjujejo, da so vse ruske banke Varšavo že zapustile. VELIKA BITKA PROTI RUSIJI. O veliki bitki proti Rusiji v Galiciji in na ruskem Poljskem prihajajo ta-le poročila: Uradno rusko poročilo, ki prihaja preko Stockholnuu pravi: Da ustvarimo svojim operacijam trdno podlago, smo sklenili zbrati svoje moči na desnem bregu Visie. Posrečilo se nam je prikriti to težavno gibanje, ki je je podpirala konjenica in infanterija. Nekaj naših armadmn zborov je bilo pri tem prisiljenih v hitrih pohodih in hudem dežju ter na slabih potih korakati do 200 vrst. To umikanje je bilo še tem težavnejše, ker so bile reke močno narasle in ker so se izpremenile doline v prava močvirja. Z običajno vztrajnostjo in energijo so naše čete zmogle vse težkoče ter se postavile v novih pozicijah. Isti Čas se je posrečilo Nemcem, ki so bili nadaljevali svoje prodiranje, da so se približali srednji Visli in ravno tako so mogle priti avstro-ogrske čete, ki so korakale proti severu, na levi breg Visle ter se približati utrdbam Varšave. Nato si je zgradil sovražnik okope ter je dobil mnogo ojačenj, zlasti artiljerije. Dne 13. oktobra so napravile nemške čete v okolici Varšave in Kodilitza naskok. Z železnico so vozili vedno nove čete, se bojevali z izredno hrabrostjo ob progi Blonie-PIaseno in dne 17. in 18. oktobra zopet energično naskočili naše pozicije, kar pa ni imelo uspeha. Po sedemdnevni bitki so začeli Nemci v noči na 20. oktober zapuščati okope, ker smo bili obšli njih levo krilo pri Novo Georgijevsku in ker je bilo vsled tega njih desno krilo v okolici gore Kalvarije ogroženo. Naše čete stoje v zmagovitem boju z nemškimi sprednjimi četami ter razvijajo ofenzivo na celi fronti. Iz Rerolina: »Daily Telegraph« poroča iz Petrograda, da so se vršili ljuti boji le nekaj mili zahodno od Varšave, kjer je prišlo v gozdovih do obupnih napadov. Marsikatero vas so Nemci opetovano zavzeli ter so jim jo morali Rusi zopet iztrgati. Na več krajih so imeli Rusi velike izgube. Neki poik je dobil tekom bitke trikrat novega poveljnika. VELIKA BITKA V BELGIJI. O veliki odločilni bitki v Belgiji prihajajo tale privatna poročila: Iz Rotterdama: Listi poročajo, da bitka ob Yseri še traja, pri čemer se da konstatirati, da Nemci neprestano prodirajo. Med Nieuportom in Ostendom so zelo spretno postavili težke baterije v dobro zakrite pozicije ter obstreljujejo neprestano angleške vojne ladje, ki se zaradi plitvin ne morejo približati tako. da bi mogle uspešno odgovarjati. Od top-ničark z malo globino se je pokazala 25. t. m. samo ena, iz česar se da sklepati, da sta bili ostali dve topni-čarki močno poškodovani. Ti: 1i imajo topničarke preslabe topov< . da bi mogle Nemcem resno šk iovati. Južno od Dixmuidena se z ezniki očividno umikajo. Beg obrežnega prebivalstva v Calais še ve no narašča. Iz Gravenhaga: »Dailv Telegraph« poroča iz Sluissa da angleške vojne ladje neprestano trdovratno obstreljujejo nemške pozicije. Na obeh straneh je baje mnogo izgub. Vojaški sotrudnik »Handelshlaada« je mnenja, da bi bili Nemci gotovo že zavzeli Dunkerque, če bi ne bila nenadoma dospela angleška ojačenja. Zdi se, da je res, da so Angleži izkrcali 100.000 mož pri Dunkerquu, v Boulogni in Cailaisu. Iz Londona: Državni tajnik sporoča, da stoji sedaj 30.000 Indijcev v francosko-angleški fronti. Iz Amsterdama: Belgijci se bore ob navzočnosti svojega kralja z veliko hrabrostjo. Boji se vrše tudi ponoči. Nemški mornariški vojaki so 25. t m. zasedli Heyst, Knocke in več drugih vasi med Sluisom in Briiggom. Opažati je nadaljnje gibanje čet v smeri na Brligge. V petek so dospele v An t ver pen, Briigge in Gent čete, določene v Thourout in Westende. Posadko v Briiggu tvorijo Bavarci in mornariški vojaki. Iz Curina: Glasom nekega angleškega uradnega poročila Je neki nemški podmorski čoln neprestano napadal angleške ladje pred Nieuportom in Ostendom. Iz Berolina: Vsa poročila soglašajo v tem, da je dospela bitka na zahodu na kritično točko in da mora pasti odločitev že tekom par dni. Zdi se, da Angleži ne dvomijo, da bodo Nemci polagoma prodrli do Ca-laisa. Nemci so zasedli mesto Rou-lers ter napadajo Arras. Dve angleški oklopni letali« ki sta iskali pozici-J ie nemških baterij, so Nemci razbili. Iz Amsterdama: Iz Termeuzena poročajo, da je do 21. oktobra prišlo tam skozi 32.505 interniranih belgijskih vojakov, med njimi 360 Častnikov. Francosko uradno poročilo s dne 23. t m. ob 3. m 35 minut popoldne pravi: Na našem levem krilu nadaljujejo zelo številne nemške moči, katerih navzočnost je bila javljena že včeraj, svoje silno močne napade v pokrajinah med morjem. Kanalom in La Basseejem. V celoti so se držali zavezniki v svojih pozicijah, če so se morali na nekaterih točkah umakniti, so napredovali drugod. Sovražnik kaže tudi posebno gibčnost v okolici Arrasa in ob Sommi. Severno in južno od te reke smo napredovali zlasti v okolici Rosieresa en Santerre. V okolici Verduna, Pont a Moussona smo imeli delne uspehe. V celoti se zdi, da sovražnik zlasti ob Severnem morju in ob Oisi iznova trudi doseči uspehe in da uporablja iz novih formacij sestavljene ar-tnadne zbore, z nanovo izvežbanim moštvom, deloma mladim, deloma precej starim. * • •k 300.000 vojnih vjetnikov v Nemčiji. Iz Berolina poročajo: Do 21. oktobra je bilo v Nemčiji okrog 300X100 vojnih vjetnikov in sicer Francozov 2472 častnikov in 146.897 mož, Rusov 2164 častnikov in 104.524 mož, Belgijcev 547 častnikov in 31.378 mož, Angležev 218 častnikov in 8669 mož, med temi je 6 francoskih, 18 ruskih in 3 belgijski generali. Vsega skupaj je v Nemčiji 296.869 vjetnikov. « Nemčija zahteva svojo lazaretno ladjo »Ophelia < nazaj. Derolin, 26. oktobra. Nemčija je vložila pri angleški vladi najenergič-nejši protest proti zaseženju lazaret-ne ladje »Ophelia«, katere so se angleške ladje polastile, akoravno je to v striktnem protislovju z določbami člena 1. in 2. haškega dogovora. Nemčija zahteva, da ji Angleži ladjo takoj vrnejo. OBLEGANJE VERDUNA. »Pester Lloyd* poroča: Iz uradnega poročila o inšpekcijskem potovanju francoskih ministrov Brianda in Sarrauta v francosko glavno taborišče izhaja, da so Nemci pred par dnevi obstreljevali neko utrdbo trdnjave Verdun s svojimi težkimi topovi. Uradno poročilo namreč pravi, da je trdnjavski poveljnik pokazal ministroma fort Douamont. ki je bil pred par dnevi pol ure izpostavljen ognju nemških težkih topov. Ministra sta konstatirala le »nebistvene« poškodbe. Treba je pripomniti, da nemški topovi niso imeli niti namena uničiti fort, ker so ga obstreljevali samo pol ure. §lo je samo za to, da so izmerili razdalje. Važno je vsekakor to, da stoje pred Verdunom težki nemški topovi. Obramba Belforta. Francoska trdnjava Belfort se pripravlja noč in dan na naskok nemške armade. Ni si mogoče predstavljati — pravi poročilo — kaj se je vse storilo. Vse vasi okrog mesta so se spremenile v trdnjave. Povsod naokrog so napravljeni trdni nasipi, pred katerimi so napete žice, narejene volčje jame in vse druge možne ovire, tako da bo trdnjava tudi po dolgem in izdatnem bombardiranju nepristopna. Na vzhodnji strani so ta fortifikacijska dela naravnost nepregledna. Za vojaške operacije že tako malo ugodno ozemlje je vse premenjeno. Napravljeni so kanali, da se lahko vse ozemlje preplavi, zlasti vse ceste, ki jih je itak jako malo in so vse ozke. Povrh so na vseh koncih in krajih postavljene dobro maskirane baterije, ki obvladujejo ozemlje na vse strani in bodo lahko v izdatni meri podpirale trd-njavske topove. Ta improvizirana dela so veliko večjega pomena, kakor se navadno misli. To priča Nan-cy: to prej odprto mesto je bilo v naglici utrjeno in Nemci ga niso mogli še zavzeti. Francozi upajo, da veliki nemški topovi ne bodo mogli uničiti neštevilnih utrdb. Morda imajo tisti vojaški kritiki prav, ki trde, da je čas velikih trdnjav že minul in da so danes le mnogoštevilne manjše utrdbe na mestu. Francozi so mnenja, da bo mnogovrstnost in številnost belfortskih trdnjav naredila uporabo nemških veletopov nemogočo. Ti 42centimetrski veletopovi za-morejo razdreti le kako večjo trdnjavo, za obstreljevanje malih in številnih utrdb pa velja vsak strel preveč. Tak 42centimetrski top velja skoro dva in pol milijona kron in more oddati samo 150 strelov, a vsak strel velja nad 50.000 kron. Vrhu tega je jako dvomljivo, če bo sploh mogoče te veletopove transportirati na jng in na vzhod od kraja* ki ie daleč na- okrog silno zavarovan ki okrog katerega je v veliki razdalji razpostavljeno ogromno mnogo vojaštva. Vse gore in vse doline so zasedene. Po sodbi visokega nemškega oficirja, je za obleganje Belforta treba najmanj 300.000 mož. VOJNA NA MORJU. Iz Stockholma poročajo: Ob južni obali Norveške je opažati znake, da se nahaja v bližini tuje vojno brodovje. Nad Ekesundom je krožil neznan hidroplan, v zalivu Jaederen sta se prikazala dva tuja podmorska čolna. »Tribuna« poroča iz Kalkute o podrobnostih delovanja nemške kri-žarke »Emden«. Glasom teh poročil je potopila ladja razen #S angleških ladij s skupaj 24.000 tonami se več francoskih in ruskih ladij. Kapitan je baje izjavil, da ve, da je ladja posvečena poginu, šele po vojni pa se bo izvedelo, kako velikanska je škoda, ki jo je ta križarka provzročila. Uničene japonske ladje? Glasom nekega ruskega poročila, ki se ne da kontrolirati, je bilo od začetka vojne 7 japonskih vojnih ladij uničenih od nemških min. med njimi S ladij, ki so iskale mine, in 2 križarki. Dve drugi ladji sta bili močno poškodovani. Sedaj se uspešno udeležujejo bojev hidroprani. Od 12. oktobra so položili Nemci nove mine, ki jih lovita sedaj dve starejši japonski ladji. BITKA V REKI ORANJE. Pretorija, 25. oktobra. (Kor. urad.) Na reki Oranje je napadel oberst Maritz z vso svojo vojno silo, štirimi strojnimi puškami in 8 topovi Angleže ter jim prizadejal izgubo 10 mož. Presoditi sovražnikove izgube ni mogoče, ker ie vzel ranjene s seboj. ROMUNSKA POLITIKA NA DVE FRONTI. Bukareški korespondent »Berli-ner Tagblatta -, dr. Lederer, popisuje v svojem listu doiem razgovorov, ki jih je imel v zadnjem času z oberra voditeljema romunske radikalne pro-titrozvezne struje, bivšima ministroma Take Jonescom in Niču Filipes-com. Oba imenovana moža pripadata konservativni stranki, ki se nahaja v opoziciji napram sedanjemu liberalnemu kabinetu Bratianu. Medtem pa. ko zavzema konservativna stranka s svojim nominalnim voditeljem Marghilomanom na zunaj precej nevtralno stališče ter soglaša z ofieijalno zunanjo politiko liberalnega ministrstva, razvijata Filipescu in Jonescu naravnost strastno agitacijo za tripelentento in njene želje. Oba sta v Romuniji silno popularna: Jonescu kot uspešni zastopnik Romunije na londonski konferenci, Fili-pescu kot reorganizator romunske armade. Jonescu je bil nedavno poklican h kralju v Sinaijo. Dopisnik »B. T.« ga je par dni nato obiskal v Bukarešti in se ž njim dolgo razgovarial o politični situaciji. Jonescu je v svojih nazorih še vedno silno radikalen in ni zapustil stališča, ki ga je od nekdaj zavzemal, zlasti v vprašanju romunsko - madžarskih odnošajev. Tudi Filipescu presoja situacijo docela s tega stališča. Monarhija in Romunija sta mu le državna izraza za madžarsko - romunske odnošaje. Na korespondentovo opombo, da eksistira romunsko vprašanje Romunov tudi v Rusiji, ki se končno bori za zmago pancarizma, kateremu je Romunija ravnotako na poti, kakor druge države, odgovarja Filipescu, da je to sicer res. Vendar pa romunsko vprašanje v Besarabiji ni tako važno kakor v Transilvaniji, ker je število Romunov na Ogrskem in v Bukovini mnogo večje in je torej na-cijonalni interes na zapadu znatnejši, kakor pa na vzhodu. Kar se tiče pancarizma, upa Filipescu. da bodeta Francija in Anglija preprečili, da bi se Rusija trajno vsadila v Carigradu in preplavila Balkan s svojim edino-odloČilnim vplivom. Filipescu ni načelni sovražnik Avstrije; on smatra, da bi se romunsko javno mnenje korenito izpreme-nilo, ako bi izšel cesarjev manifest, ki bi morda pod garancijo Nemčije, obljubil Romunom v monarhiji razne pravice. Dopisnik »B. T.« je mnenja, da je bivši minister Filipescu v svoji sodbi m svojih zahtevah mnogo zmernejši, kakor pa brezobzirni Take Jonescu. Agitacija obeh popularnih državnikov bo ostala pač brezuspešna, dokler ostane dosedanji liberalni kabinet Bratianu na krmilu. V liberalni stranki se pojavlja sicer tudi Jako radikalna struja, kl zagovarja iste ideje, kakor Filipescu in Jonescu, in pristaši te stroje sede tudi v nunistt- stvu. Vendar se tam nahajajo v manjšini in zato se za enkrat ni bati, da bi kabinet svoje korektno stališče opustil. Kakor poroča »B. T.« nadalje, je morda pričakovati rekonstrukcije Bratianovega kabineta, iz katerega bi izstopila notranji minister Mort-sun in zunanji minister Porumbaru. Velesposobni državnik Take Jonescu sicer ni bil vedno tako oster nasprotnik monarhije in zagovornik skupnega postopanja z Rusijo. »Neue Freie Presse« priobčuie baš v svoji nedeliski Številki izvleček iz člankov, ki jih je Jonescu pred leti priob-čeval v listu »Romanul« in v katerih označuje, razpravljajoč o stališču Romunije v eventualnem evropskem konfliktu Rusijo kot najhujšo in najopasnejšo sovražnico neslovanske države ob Črnem morju. Portugalska. Iz Lizbone poročajo preko Ženeve: Ministrski svet je odobril vse priprave za vojno. Portugalski kontingent bo stopil v fronto začetkom decembra. Nekateri častniki so se že odpeljali v London, da stopijo v stik z angleškim generalštabom. Razen ekspedicijskega zbora se bo ustanovil tudi rezervni zbor. V prihodnji seji obeh zbornic se bo razglasila angleška želja, da se Portugalska na podlagi svoje pogodbe udeleži vojne. Entuzijazem na Portugalskem je baje zelo velik in vsi voditelji strank soglašajo v tem, da mora Portugalska držati besedo. Nova grožnja Turčiji. Iz Petrograda poročajo baje iz zanesljivega vira, da je angleški veleposlanik v Carigradu sporočil, da bo Japonska v slučaju, da bi napovedala Turčija Rusiji in Angliji vojno, takoj napadla Mesopotanijo. Japonska bo izročila porti noto. v kateri bo sporočila, da je Japonska prevzela varstvo interesov Anglije v Aziji in da je pripravljena boriti se z vso svojo armado na strani Anglije in Rusije. ITALIJA V VALOM. Kakor se iz Rima napoveduje* se je Italija odločila za intervencijo v Albaniji, oziroma na oni točki, ki je tvorila do izbruha sedanje evropej-ske vojne eno najtežavnejših internacionalnih zadev — v Vaioni. Italiia utemeljuje svoj korak z neznosnimi razmerami, ki so se v Albaniji razvile. Očividno italijansko-oficijozna notica v dunajski »N. fr. Presse« pravi: Razmere v Južni Albaniji nas stavijo pred vprašanje, kako naj navzlic sedanji evropejski vojni zasigu-ramo veljavnost sklepov evropskih velesil glede te dežele. Razumljivo je. da je Italija kot edina nevtralna velesila izmed ude-ležnic londonske konference, k temu poklicana, in smatrati je. da se bo te. naloge tudi lotila in sicer v sporazumu z ostalimi velesilami, predvsem z avstro-ogrsko monarhijo. V praksi bi šlo predvsem za humanitarne in politične ukrepe v va-lonskem ozemlju. Ti ukrepi bi tudi pomenili, da ni dvomiti o tem, da ostanejo dogovori velesil glede Albanije navzJic sedanji svetovni vojni neizpremenjeni. Italijanske vojne ladije že v Vaioni. Rim, 26. oktobra. (Kor. urad.) Agenzia Štefani« javlja: Vojna ladja »Dandolo« je prispela včeraj v spremstvu* visokomDrskega torped-nega Čolna »Climene« v Valono, kjer se že nahajajo vojne ladje »Agordat« in »Darko«. Na krovu vojne ladje »Dandalo« se nahaja osobje. ki bo uredilo v sporazumu z 'okalninii oblastmi sanitetno in pomožno postajo za epirocanske begunce. Italija je podobne sanitarne postaje uredila tudi že v Skadru in DraČu. Vojna ladja »Calabria^. kateri se skoraj pridruži vojna ladja »Aetna«, je pričela križariti ob srednjealbanski obali, da prepreči vtihotapljanje orožja in municije ter izkrcanje oboroženih oseb. Res se kaže, da obstoja načrt izzvati v Albaniji razne akcije, ki bi naj kršile njeno, v londonski konferenci določeno nevtralnost. Turčija o italijanski akciji. Carigrad, 26. oktobra. (Kor. ur.) Turški Usti izrekajo nado, da bo nastopala Italija v popolnem sporazumu z Avstrijo in da se bo pri svojih akcijah omejila na Južno Albanijo, kjer je treba napraviti konec grško-albanskim konfliktom. Novi boji v Epiru, Atene, 26. oktobra. (Kor. urad.) Albanci so napadli mošopoliški epiro-čanski zbor. Epiročani so Albance porazili. Voditelj zbora Tripolitekes je padel. v 255. itev ,3LOVbNSKJ NAKUU*. *li.e 27 oktoora 1914. Stran 3. Dnevne vesti. — Nadvojvoda Karol Albreht odlikovan. Nadvojvoda Karol Albreht ki se je kot artilieriski poroTaft udeležil bitke pri Krasniku, je dobil za svojo hrabrost ojaško zaslužno kolajno z vojno dekoracijo. — Pohvala .04. črnovojniške brigade. Kakor poročajo z južnega bojišča, je razglasil poveljnik 104. hrvatske črnovojmške brigade: Zrorni poveljnik mi je sporočil tole pohvalo: h rekam 104. črnovojiiiski brigadi za njen hrabri nastop pred sovražnikom pohvalno priznanje v imenu najvišje službe. Le tako naprej in ne pustiti, zmaga je naša! S posebnim veseljem sporočam to pohvalo, ki bo prsi vsakega Hrvata napolnila z upravičenim ponosom. Ob enem konstatiram z veseljem, da je 104. črno-vojniška brigada pod najtežavnejšimi razmerami sedanje vojne izborno vztrajala v prvem ognju ter dala opetovano srajne dokaze neomajnega navdušenja, izredne hrabrosti in pravega junaštva. S tem je hrvatska črna vojska zvesta naši tradiciji ove-kovečila z zlatimi Črkami svoje ime v rgodovini naše ljubljene domovine ter upravičila upanje našh patrijotov in zaupanje našega najvišjega gospodarja in vseh predpostavljenih. Bog prmagat tudi napre1' na naši pr-vi poti izvrševanja vojaških dolžnosti in nas pelii se naprej do zmage, uspeha, časti in slave! — Odlikovani slovenski vojaki tnik pri domobranskem polku L 26 Fran Z \v i r n. naš štajerski ro- dora iz Stoperc pri Rogatcu, je kovan z vojaškim zaslužnim cem z vojno dekoracijo. — Re- ; . -vnemu poročniku pri bos.-herc. ?mu polku št. 2 dr. Konradu 5 m i d u. štajerskemu rojaku, se je izreklo Najvišje pohvalno priznanje isko zadržanje prci sovraž- nikom. Najvišje prizname za hrab-I pred sovražnikom je izrekel ce-nadporočniku pri 97. pešpolku Šemčtn. — Padel je dne 15. t. m. v praski Rogatici mlad nadepolni Hrvat, nadDoročnik š e š i n . svak soproge poda podpolkovnika Kavčiča. Blag spomin pokojniku tudi med Slovenci, med katerimi je vsakoletne počitnice veselega srca preživei. — Padel »e na južnem bojišču meter v Brežicah Pavel Eni. — Pogreša se rezervist Peter K o f o i. pešpotk št. 97.. 3 stotniia. Ker ni že dalj časa od njega nobenih ti, se znanci in tovariši njegovi, ki vedo. vliudno prosijo naj to s - naslov: Fanl Rijavec. Dol. asa št. 115 p. Slap ob Idriji. Primorsko. — PogreAa se Ludovik B a v -d .i ? . nadomestni rezervi«*. peSpofk ■'. 7 stotniia. Domneva se. da je ia severnem bojišču, odkoder pa io prejeli od niega nobenih vesti, so tudi vsa poizvedovanja ostala brezuspešna. Ako bi bilo njegovim cem in tovarišem, kaj znano o :m. se prosi to sporočiti njegovi materi Katarini Rijavec, Dol. Trebuha 8t IG3, p. Slap ob Idriji, Pri-m rsko. — Peg-ešani vojaki. Od 27. avta se pogreša infanterist Ivan r e c 87. pešpoika. 6. stotnija. Kdor kaj ve o njem. naj to naznani pod naslovom Ivan Trstenjak, polk h. št. 231 Miovci, pošta Sre- e. Štajerska — Pogrešajo se K M r e v |] e , Anton F u r 1 a n ifl Anton R o b i č . vsi trije vojaki 9. lije planinskega polka doma iz Bui-Rihemberka ter Vinko P e r i n -č i č 7. stotnije planinskega polka iz Kobarida. Ako kdo kaj ve o njih. naj izvoli to sporočiti šolskemu vodstvu Buje — Goriško. — Pogreša se infanterist Franc Šare (divizije 28. vojna pošta 73.) Kdor kaj ve o njem, naj *o sporoči njegovi ženi Mariji Šare v Presenu. pošta Radomlje pri Kam- i. — Naši častniki v srbskem vjet-ništva. Budimpeštanski ameriški Konzulat objavlja, da se nahaja po kih službenih izvestjih 70 naših tnikov v srbskem vjetništvu. V:d častniki so rojaki vseh avstrijskih narodov. — Zlato dam za železo. Oosnod Miha Trdina 1 poročni prstan; gdč. Ana Krampusek 1 zapestnico: gdč. P. Zanret v St \ idu 1 zapestnico. 1 uro, \ brošo; g. J. Zitterschlager 1 I rravatno »gio; gdč. Ivanka Zakotnik L Vidu 1 prstan; gdč. Mici Skala -r Vidu 1 prstan: neimenovana 1 medaljon, 1 uro, 1 uhan; zbirka v Tržiču 17 prstanov, 17 parov uhanov, 4 broŠe, 1 križec, 8 obeskov, 11 denarjev, 2 verižici in drugih stvari; gdč. Petsche 1 par uhanov; pdc. Pavlina Le kan 1 prstan; zbirka v Poogradu: ?- prstanov, 11 parov uhanov, 2 bro-ši, 1 zanestnico. 1 verižico. | obesek; gdč. Florjan v Kranju 1 prstan. 1 brošo; gospa Korn 1 prstan; gdč. Korn 1 prstan: neimenovan 1 prstan: g. Fran Kune 1 prstan; g. Fran Kovač 1 prstan; gdč. Marija Novak 3 uhani, l obesek, gdč. Qu Kriegi v Mengšu 1 verižico; gdč. Mici Sedej I prstan, 1 obesek, 1 uhan; gdč. Edit Perhautz 1 zaponko, 1 obesek; gdč. Krna Perhauz 1 verižico, l brošo; gdč. Frtda Perhauz 1 verižico, 1 obesek; gdč. T Andretto 1 par uhanov; g. iu gospa Herman v Skofji Loki 2 poroča* prstana, 1 zapestnico; gospa Josipina Tavčar v Škof ji Loki l prstan; gdč. Tavčar v Škof ji Loki 3 prstane; gdč. Anica Kamenšek 1 prstan; g. Kopač 1 prstan; neimenovana 1 brošo; neimenovana 1 brošo; neimenovana 1 kravatno iglo, 1 verižico, 3 obeske; gospa Schvvara 1 verižico, 5 uhanov; gospa Pavla Kna-flič v Sarajevu 1 verižico; g. Ivan \elkavrh 1 prstan, 1 držalo, odlomke; gospa Marija Ramovš 1 brošo, 1 par uhanov; g. Fran Ramovš 1 kravatno iglo- 1 brošo; neimenovana l iglo z obeski; gdč. Mici Lubetz 1 prstan; g. okrajni glavar Mer k v Kočevju 1 uro, 1 par uhanov; gospa Braune v Kočevju 2 prstana, 1 par uhanov; g. Tschinkel v Kočevju 1 verižico, 1 medaljon, 1 brošo, 1 par uhanov; gospa Deu v Kočevju 9 prstane, 3 uhane, 1 ročni obroček, obeski; gdč. Helena Štele 2 poročna prstana. 1 prstan; g. šolski svetnik Frid. Zakelj 1 tabakero, 4 kravatne igle, 2 prstana. 2 para uhanov, 2 gumba, 1 par manšetnih gumbov; gdč. Pavla \\ issiak 2 prstana, 1 \ e-rižico z obeski; gdč. Ivanka Aleš 1 prstan. 1 uhan; gdč. Zinka VrančiČ 1 brošo. 1 par uhanov; patrijotični tarok 16 K; gospa Kat. Obrekar 2 prstana, 1 par uhanov, 1 verižico; gdč. Irma Bvdlo 1 verižico z obeski. 1 prstan. 1 brošo; neimenovana 1 prstan; g. Frevberger k prejšnjim darilom še 2 K; gdč. Marica Jerman l prstan; g. Podkrajšck 1 uro, 1 brošo. 1 medaljon. 1 verižico. 1 zapestnico. 1 obesek. 3 uhane: A. F. 2 verižici: g. in gospa Lebinger 2 prstana: Fllv Lebinger 2 para uhanov. 1 broso, 1 nožiček, 2 svinčnika; g. Uršula Pire 1 prstan; gdč. Pavla Povalei 1 prstan: g. Albina Hitv 1 prstan: gdč. Novotnv 1 zapestnico. 2 prstana; ga. Marija Kolenec 1 zapestnico; gdč. Lojzika Šircelj v II. Bistrici 1 veri-žico; gdč. Tončka Šircelj v II. Bistrici 1 par uhanov- g. RvctoH Valeneic v II. Bistrici 2 K; gospa Vallv Mor-purgo 1 poročni prstan. 1 prstan; gdč. ~Fma Žnideršič v IL Bistrici 2 kroni: g. Jos. Keršmanc 1 prstan; gdč. Terezija Grošelj l prstan: gdč. Frančiška Peterman 1 prstan: gdč. Mara Lšeničnik 1 prstan: gdč. Kristina in Zinka Fleš v Škotji Loki 1 prstan. 1 par uhanov: g. Minka Hra-star 1 prstan; ^dč. Mici Pardubskv 1 zapestnico: ^dč. Tilka Lupšina 1 prstan: neimenovan 2 prstana: gdč. Milka Novak 1 prstan. 1 uhan: gospa Franja Kunaver v Št. Vidu 1 par uha-rov; gospa Josipina Belec v Št. Vidu 3 nrštane. I uro: gospa Ruda 1 prstan; gdč. Schw ingshackl 4 zapestnice. 1 par uhanov: gdč. A. Sta-cnl 1 zapestnico, brošo: g. Viktor Stacnl 1 prstan; gdč. Ana S+opar 2 prstana; gdč. Ivana Podbevšek 1 prstan. — Ne pozabljajmo svojega šolstva! Naprošeni smo objaviti ledeči opomin: Vojna je. Da se na i časa vojne skrb v prvi vrsti obra i vojnim dogodkom — to je naravo. Naravno je v takih časih, da druga vprašanja, gospodarska in k 'turna, stopajo v ozadie, ker od usneiia vojne je odvisna bodočnost države, v kateri živimo, — Zato vidimo tudi sedaj začasni zastoj na vseh poljih javnega življenja. In čeprav so posledice temu občutne tudi za naše narodno delovanje in snovanje, vendar moramo nositi te žrtve radi države in nje bodočnosti. Vendar pa vidimo kraj vsega tega ves čas. kar traia vojna, od vseh strani — državnih in avtonomnih oblasti ter raznih korporacij — prizadevanja, da bi se te posledice kolikor le možno ublažile; posebno pa gredo ta prizadevanja za tem. da se gospodarsko življenje obvaruje pred prevelikimi izgubami. Videli smo. kako so razne vladne naredbe dajale navodila, kako naj se po deželi osnuje poljsko delo, kako naj se seza pod roko indu-strijalnim in trgovskim podjetjem, kako naj se pomaga obrtništvu preko sedanjih težkih časov itd. itd. Vidimo tudi prizadevanja na sociialnem polju, da ne bi prišlo do kakih katastrofalnih dogodkov. Tako se obrača n. pr. posebno pažnja kočljivemu vpra-šaniu breznoselnosti in uvedena je sistematična in dobro organizirana akcija za podpiranje družin vojnih vpeklicancev. Kakor rečeno že gori, nabavno je. da se razne sicer vsakdanje potrebe morajo umikati pred zahtevami vojne in da je tudi naše zanimanje obrnjeno v prvi vrsti dogodkom na bojnem polju. Naravno je tudi, da za temi prihaja najprej skrb za .. . življenje, ali, če se hočemo banalno izraziti: za želodec! Ali vzlic I vsemu in vsemu ostaja nevenljiva ! resnica, da istotako, kakor posami-I cen človek, tudi narod ne živi samo od materijelnega kruha, ampak mu treba tudi duševne hrane, in da zato tudi v sedanjih težkih časih poleg vojnih dogodkov in materijalnih potreb ne smemo pozabljati na svoje etične potrebe. A'saj tam ne, kjer je možno še kaj storiti, oziroma nadaljevati prejšnje delo, četudi (kjer ne gre drugače) v skrčeni meri. Mislimo naše narodno šolstvo, naše delo na polju narodnega izobraževanja. Naše društveno delovanje miruje, naše socijalno življenje je zastalo. In ni trebalo v to morda še le kakih umetnih ovir od kateresibodi strani, ali kakih šikan aii zlobnosti od oblastvene strani: stroj se je ustavil, ker je zmanjkalo premnogo onih, ki so ga gonili v normalnih časih. Zmanjkalo je motorjev našega društvenega delovanja, socijalnega življenja in kulturnega snovanja. Tudi naša narodna šola ie prizadeta po vojnih dogodkih. Tudi njej je odtegnjenih premnogih sil, da se moramo že sprijazniti z mislijo, da do rešitve velikega krvavega konflikta tudi ta aparat ne bo funkcijoniral popolnoma. Ali radi tega nismo odvezani od dolžnosti, da storimo vsaj toliko, kolikor se storiti da ob vladajočih okolnost ih. Vsi v to poklicani faktorji naj skrbe in store vse, kar je v njihovih močeh, da se bo delo ljudske izobrazbe nadaljevalo vsaj do skrajne meie dane možnosti. Ne pozabljamo, da naobrazba in etična vzgoia zmagujeta nad fizično silo in tudi nad ognjem najžarnejega patrijotizma. Tudi v teh časih ne smemo pozabljati, da se podlage bodočnosti naroda gradijo — v šoli. In če je neizogibno potrebno ze v normalnih časih, pa je še stokrat potreb-neje v tako težkih časih kakor so se-danii. da za ta veliki cilj podpira fudi dom delo v Šoli! Zato naj starši navajajo otroke k točnemu obiskovanju šole. k pridnemu učenju in k ubogljivosti pred izobraževatelji naroda! In ko govorimo o tem kardi-nalnem pogoju za našo narodno bodočnost, za narodno življenje na etičnih podlagah in za naš kulturni napredek, pa da ne bi se spominjali Nje, ki nam daja vsega tega tam, kjer naibolj potrebuiemo, na naših periferijah — naše družbe sv. Cirila in Metoda?! Dohodki so izostali. Darovi niti ne kapljajo več. Stroški pa so ogromni. Naj se ne razume to kakor očitanje. Zadele so pač tudi našo družbo posledice vojne. Ravno zato pa je težko najti besed, s katerimi bi mogli dostojno izraziti svoje hvaležnosti družbi, da je vzlic vsemu in vsemu vendar odprla šolska vrata naši mladini. Kadar grome topovi, muze nimajo besede. Tako nekako ie govoril že Cicero. Kolika ie torej zasluga naše Družbe, da se ni ustrašila neugodnosti časov in da je poskrbela za to. da tudi ob gromenju topov ni popolnoma utihnila beseda — vzgoie naroda v učilnicah, ki nam ?ih jp ustanovila!! Bodimo jej od srca hvaležni! Ali temu plemenitemu čutu na i se pridružuje tudi plemenito dejanje. Vemo - težko je sedaj. Ali če uvažuiejo stariši. ki uživajo dobrote Družbe, da gre za bodočnost njim najdražjega, da dolžnost skrbi za mili, ki so jim dali živlienje, tudi v voini ne ponehuje — in če pomisli vsa naša javnost, da družba deluie za najvišjo korist narodne skupnosti, potem najde gotovo vendar le še marsikak dar, da ga položi materi naše mladine na oltar! Ponavljamo: družba sprejema gotovo z največjim zadošCeniem vsak izkaz priznanja in hvaležnosti, ali potrebuje tudi -— podpore. Podnirajoč njo. podpiramo svoje šolstvo, pospešujemo svojo naobrazbo in napredek. Zato kličemo še enkrat vsei naši javnosti: Ne pozabljamio svojega šolstva! — Popusti na pridobninskem davku, če ie obrat vsled volne moten. Ravnokar izišla cesarska naredba obsega važne določbe glede popusta na pridobninskem davku, če je industrijalni ali obrtni obrat vsled vojne moten. Obrati, ki so bili vsled vojne neposredno ali posredno prizadeti bodo vživali delni popust na pridobninskem davku po velikosti motenja obrata, če so morali ustaviti obrat popolnoma, tudi za četrt leta popolen popust. Odločala o popustu ne bo davčna oblast sama. marveč skupno s posebno komisijo, ki bo sestavljena iz 3 avtonomnih funkcionarjev in predsednika pristojne pri-dobninske komisije. Kot druga instanca bo fungirala deželna komisija. — Brezplačna vožnja na železnicah. Z razglasom politične oblasti so v letih 1878. do vštevši 18^0. rojeni črnovojniški dolžnosti podvrženi moški poklicani na črnovojniško službo z orožjem. Te osebe se vozijo od svojega bivališča na kraj aseutiranja in nazaj ter, ako so bili za črnovojni-ško službo potrjeni, od svojega bivališča na kraj službenega vstopa na podlagi črnovojniškega izkaznega li- | sta, brezplačno, toda samo tedaj, če dajo črnovujniško izkaznico pred vsako vožnjo pri blagajni potrditi. Kdor ne bo imel tako potrjene izkaznice, bo moral plačati celo vožnjo kakor civilne osebe. — Poštna zveza z v jetnik« na Francoskem. Poštne pošiljat ve na Francoskem interniranim avstro-ogrskim državljanom glasom poročila švicarske poštne uprave niso dopustne. — Promocija. G. Ivan Gostiša, posestnik na Medvedjembrdu, rodom iz Kale v Gor. Logatcu promovira v petek 30. t. m. doktorjem vsega zdravilstva na dunajskem vseučilišču. Čestitamo! — Promovira! bode v petek, 30. t. m. g. Ivan Fras, Savan in štajerski rojak iz Dragotinjec, fare Sv. Jurja ob Sčavnici na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju, kateri se vrne zopet na severno bojišče, naše čestitke. — Iz šolske službe. Kot suplen-ta na državni realki v Ljubljani sta nastavljena Oskar Gruszecki in dr. Ilans Huszl, na gimnaziji v Kranju pa Josip Rus. Dr. Ivan Pregel je bil imenovan za deiinitivnega profesorja na gimnaziji v Kranju. — Pri katastru za zemljiški davek je bil imenovan za evidenčnega geometra II. razreda v XI. činovnem razredu eleve Emil Kadiunig. — Sestdesetletnica hrvatskega pisatelja. Včeraj, 26. oktobra je praznoval znameniti hrvatski romanopisec in pesnik Ksaver Sandor Ojalski, Ljuba Babic svojo šestdeset-letnico. Sredi vojne vihre se spominja slavnega književnika tudi slovenski narod — Nemški domobranci na Dunaju. Včeraj se je mudfl na Dunaju večji oddelek nemških domobrancev. Občina jih je pogostila, občinstvo jih je opetovano živahno aklamiralo. Zvečer so se nemški vojaki odpeljali v Budimpešto, od koder se podajo na bojišče. — Vojni davek na Ogrskem. Ogrska vlada je izdelala zakon o uvedbi posebnega vojnega davka, ki naj bi tvoril nekako doklado k doho-darini vendar tako. da bi bili prizadeti predvsem le premožni krogi, ki imajo vsaj 20.000 K dohodkov na leto. — Potres. Danes dopoldne ob 10. in 25 minut je bilo čutiti v Ljubljani v smeri s severa proti jugu precej močen potres, ki je trajal 2 do 3 sekunde. Potres je bil tako močen, da so se majale podobe na stenah in da je bilo slišati tudi. kako šklepeče-jo vrata. Podzemeljskega bobnenja ni bilo čuti. — Poroka. Poročil se je gospod Franc Vuga. trgovec v Grobelnem na Štajerskem, z gospico Mici Randl, iz narodne rodbine v Ljubljani. Naše čestitke! — Kolera. Dne 26. t. m. so se zgodili novi slučaji kolere: na Dunaju 4. v Kremsu 1. v Pragi 1. v .Toze-fovem 1. v Krak Vinohradih 2, v Brnu 1. v Novi ulici 2, v Opavi 2. v Te-šinu 6. v Olszvnv v Galiciji 14 in v Lisku 5. — Ranjenec s severnega bojišča — šestletno dekletce. V Prago so pripeljali te dni 61et.no deklico Hej-Čalovo z več težkimi ranami od šrap-nela. Dekletce se je nahajalo pri svojih starših v neki gališki vasi. Rodbina je ravno sedla k čaju. ko je pri-žvižgal šrapnel. Kroglje so ubile očeta, mater in tri brate, le mala Areni-ja je ostala akoravno težko ranjena s svojim starim očetem pri življenju. Dekleta so pozneje spravili naši vojaki na varno in sedaj jo zdravijo praški zdravniki. — Sam si je skopal grob. Pešcu nekega ogrskega polka je odtrgala granata nogo. Ležal je zapuščen v jarku. Ko so se mu moči nekoliko vrnile si je začel sam — kopati grob. Čutil je, da se mu bliža konec in z motiko, ki je ležala poleg niega je kopal z naporom zadnjih svojih sil, ležč in v stokajoč v velikih mukah mehko zemljo. Pri tem žalostnem delu ga je našel huzar, ki je prijezdil po bojišču. Hotel je siromaka odvesti na obvezišče — toda bilo je že prepozno. Vojak je umrl v svojem grobu. Zasuli so ga in mu iztesali priprosti leseni križ, ki označuje mesto, kjer je hotel spoti večno spanje sin ogrske puste — sam. Iz Cetfa. Poročila se je v soboto gdč. Minka Ban, hčerka nadreviden-ta Juž. žel. g. H. Bana v Celju, z g. Hinkom Koschitzem. Bilo srečno! Drobne novice s Štajerskega. K o n k u r z je razglašen za premoženje umrlega Edmunda 01schow-skega, posestnika pri Sv. Marjeti ob Pesnici Začasni upravitelj konkurz-ne mase Je odvetnik dr. Miihleisen v Mariboru. — Dva požara. V Dobrovi pri Slovengradcu je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Luznik in celo domovanje posestnika Stcručnika. Zgorelo je tudi kmetij- sko orodje, krma in živila. Zažgali sol otroci. Pri Sv. Lovrencu na Dr. p. :;o zgorele te dni štiri hiše. Gasilci niso mogli vsled pomanjkanja vode ničesar opraviti. — IzGrtžpri 2 a 1 c u. Pri Sv. pongracu sta posestnik Medved in hlapček Poteko podirala drevje. Pri tem je dobit hlapček tako hude poškodbe, da jei na mestu umrl Kinematograf »Ideal«. Spored za danes torek in naslednje dni ob-* seza poleg več prvovrstnih veseloiger tudi senzacijonalno družabno dramo v 3 delih »Zrušenje mostu«. Posebna vojna izdaja Eikovega ted-* pa prinaša mnogo velezanimivih posnetkov z bojišč. Slaba letina je letošnja za naše gobe. Vsaj ljubljanski gobarji se močno pritožujejo. Druga leta so se \z\ okoliških gozdov, sosebno pa iz Golovca vračati veselih obrazov s polnimi nahrbtniki jurčkov, letos morajo pa ti siromaki stikati za njimi po cele dneve, pa se morajo naposled zadovoljiti z lisičkami in glivami, ai še teh je mnogo manj, kakor druga leta. Tudi na trgu jih je manj videti, kakor prejšnja leta. Zgubljene stvari, prijavljene c. kr. pol. ravnateljstvu: 1 zlata igla za kravato, 1 fotografija (skupina vojakov). 1 denarnica z 12 K, 1 bankovec za 20 K. 1 zlata verižna zapestnica, 1 denarnica s približno 8 K, 1 srebrna ura z verižico, 1 denarnica t 1 bankovcem za 20 K. Najdene stvari, ki se morejo dobiti pri c. kr. policijskem ravnateljstvu: 1 denarnica s 37 K. 1 par rjavih rokavic. 1 fotografija (skupina častnikov), 1 denarnica s 7 K 44 v. ■ *- Brzojavna poročila. Angleški torpedni rušiUc v Dede* agaču. Sofija, 27. oktobra. (K^r. urad.) Agence i elegrafique Bulgare poro-čs: Včeraj ie priplul v vodovje pri Deaeagaču neki angiešk* torpedni rušilec. Homatije v Makedoniji. Sofija, 27. oktobra. (Kor. urad.) Agence Telegrafique Bulgare javlja: Prefekt v Strumnici brzojavija, da se je pojavila v okraju Radovište nova srbska četa, ki šteje 200 mož. Četa pleni in izvršuje nasilstva nad bolgarskim prebivalstvom. Sofija, 27. oktobra. (Kor. urad.) Po vesteh iz Strumnice so neznani storilci nedaleč od Strumnice ustrelili demokratski stranki pripadajočega poslanca v narodnem sobranju G e o r g i j e v a. Darila „Rdečemu križu". Kot redni člani deželnega in go-spejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko so pristopite sledeče dame in gospodje: Ignacij EIsner 4 K. Albert vitez Luschan 10 kron. dr. Viktor Murnik, Ela Polja-nec, dr. Janko Zirovnik, Alojzij Po-Ijanec, Josip Černe, Gottlieb Fišer, dr. Josip Buh, Fran Košak, Friderik Ranth, dr. Ivan Rupnik a 4 K. dr. Rudolf pL Andrejka za leti 1914 in 1915 po 5 K. Fran Garbas. Kamilo Ehr-v.-erth, Josip Rismondo, Edvard Po* gačnik, Fran Bonač a 4 K. Maksimilijan Debevec. dr. Ivan Hubad a 5 K, Vincencijeva konferenca Marijinega Oznanenja, Marija Tomšič, Magdalena Naglic a 4 K. A. Smole 5 K, Tomaž Einspieler 5 K. Pogačnik 4 K. m—___ r - - ' — ------- - ------J Umrli so v Ljubljani: Dne 23. oktobra: Antonija Novak, zasebnica. 64 let. Erjavčeva cesta 24. Dne 24. oktobra: Frančiška Burger. žena delovodje v tobačni tovarni. 40 let, Razpotna ulica 10. — Ana Mesaric, hči mornariškega podčastnika, 7 tednov, Karlovška cesta št. 15. Dne 25. oktobra: ApoLmija Pir-; nat, mestna uboga, 73 let, Japljeval ulica 2. Dne 26. oktobra: Marija Brata-' nič, hiralka, 78 let, Radeckega1 cesta 9. Sanaširii lis* flfastaa 4 stran?. ^—^ ^——^———^ Izdajatelj Io odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ' ___ neicoroiosicno porotno. Wm m« mmtm tHrl_______SrM.il mM tlak ;u aa i «-Tis*°iei ib i i I °.Era* »"£ * S VetlOTi Neb« * i * mm »a» *s | I ■ 'I 'I 26. 2.pop. 7349 i 115 , si. V2h. oblačno ,. 9. zv., 7340 j 100 si. jug. jasao 27 7. zj. 7331 1-8 j Si. !▼*&• megla i i i j Sređnj« vteaJSnja t«tnj*ranjra P9*, norm. 8*5\ Padaviu r M ank np *0 Stran 4. i »SLOVENSKI NAROD*, dne 27. oktobra 1914. 255. štev. Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina 6t Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani. Breg štev. 20 veliko za- logo samolastnih. priznano najboljših in za vsako nogo priležnih izdel- kov. Cene vsled tega, ker Je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence. Rožne stvori. * Bojkotno gibanje na Francoskem. Poročila iz Geneve naznanjajo, da se izvršuje na Francoskem sistematični bojkot vseh nemških in avstrijskih izdelkov. Ustanovljena je bila posebna liga proti nemški in avstrijski konkurenci, ki naj tudi za Čas po vojni zagotovi, da se na Francoskem ne bodo kupovali nemški izdelki in da bo sploh Nemcem in Avstrijcem onemogočeno imeti službe in zaslužke na Francoskem. * Gingljiv prizor. Te dni se je v Lechfeldu prigodil ginijiv prizor. Umrl je neki francoski vjetnik in odposlanstvu francoskih vjetnikov je bilo dovoljeno spremiti tovariša k zadnjemu počitku. Ko so se vračali s pokopališča se je naenkrat zgrudil eden izmed vjetnikov ob navadnem nagrobnem kamnu in klical: »C est tnon pere, c* est men pere!« Ko si je ©gledal napise na grobovih, je slučajno bral ime svojega očeta, ki je bil leta 1S71. vjet in je tu umrl. Sinu so dovolili, da je ostal nekaj časa ob grobu svojega očeta in da je pisal svoji materi, da more sedaj zanesljivo poročati o očetu. Iz te vesti sledi, da imajo Francozi v svoji vojski najemanj tudi 43—441etne može. Koleri! se ubranite najbolje ako zavžijete dvakrat na dan po V»o 1 pristnega rastlinskega likerja „FL0RIAN-«a in si pereie usta in roke z rastlinskim žganjem (fluidom) „VIVA" pri mešanim k vodi. Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno od Rastlinske destilacije „FLORIAN" v Ljubljani, Prešernova ulica. Izobraženi ropali špecerijske stroke, M takoj aav/o|nsO. Ponudbe pod wipgnH|ftM na upravo. »Slov. Naroda«. 3625 Brezposelni tapetnlk BV dobi delo. "M Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3626 Ipii« blaga dobro idoča, srednjega prometa, M t«t takoj v nafom ali prate ▼mi uprava sa 300 kresu Vec pove Jan, Stala, lal#f po* Ljubljana. 3603 Išče se za februarski termin pritliten lokal dve do tri sobe) u pisarno. Prednost na Dunajgki cesti, okrog sodišča ali okrog glavne pošte. Ponudbe pod „Ptaama" na upravništvo »Slov. Naroda« do 4. novembra. 3578 , SANATORIUM • EMONA, ZA NOTRANJE IN KIRURG iC NE BOL ETZM1 j PORODNIŠNICA [LuJUBLuIANA KGMENSKEGA ULICA 4 \ SEF-zpftwox tow»j DR FR DERGANG lli kinpima z 2—5000 kronami kapitala z dobro idočo trgovino, kjer bi se dalo pod garancijo v l mesecu zaslužiti 5—6000 K. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda pod šifro „Sreća 361*". Ivan igfii krojač prve vrste ▲ Ljubljana, 287iJ| vhotdtt^rijKJalicu*^ (I- nadatropju) ^ (naapratl glavne pošta) :: se priporoča. :: Zaloga angleškega blaga. L Hinko Hoschilz Minka Hoschilz roj. Ban poročena. 3623 Jfudimoejfta dne 24. vinotoka t9t4. Celje solidna tvrdka medni salon damskih in otroških klobukov v najnovejših oblikah, vseh vrst in raznih športnih čepic. Teorija Q6tzl ZMntta ita ftn.IL larsdl opastlrvs liitnega gospodinjstva se ceno odda: spalni šivan, postelje, nočna onia- rioe, kuhinjska miza, omarica iti. pri FR. L 8C8WEI0EB9 Rimska caata 12/iI. 3620 Mesečna soba z elektr. razsvetljavo, centralno kurjavo, jutranjim solncem, z uporabo kopeli (na željo tudi klavirja), event. z oskrbo, aa Odda. Istotam je na razpolago prizemno atanovanje, obstoječe iz 1 sobe, kuhinje ter prittklin, event. tudi z opravo — Poizve se Pod Bolnikom, Večna pot St 3, L nadatrop|a. 3616 ^—^—»— ■ ■■■■» b^————— fnvr Odda aa takoj "VB pritličen lokal v vogalni hiši na Dunajski cesti in Sodni ulici 1 (nasproti kavarne »Evrope«) pripraven za trgovino in pisarno. 3617 Natančnejše se poizve v hotela pri Malica I. nadstr., soba AL 12. linijo v besedi In pisavi motno obeh deželnih Jezikov, sprejme Ig. Rabenstein v £jut omeni. 3621 Franc Vuga trgovec Mici Vuga roj. Randl ■*y)h poročena. ••{&+■ Savna zahvala. Povodom občutnega požara, ki me je zadel dne 26. avgusta t. L, Oškodovala me je Peštanska zavarovalnica Foneiere, po svojem tokajšnem glavnem zastopstvu v mojo popolno zadovoljnost tako hdantno, da se čutim zavezanega, izreči tej ugledni zavarovalnici favno zahvalo. Vrhu tega mi je navzlic obstoječemu moratoriju iz-olačala celo odškodnino, kateri čin zasluži v sedanjih razmerah tem :ečje priznanje in zahvalo. Rudnik pri Ljubljani, dne 26. oktobra 19t4* m9 Anton Hribar. Uradniško hranilno društvo v gradcu Ra Ka K €»• Za Hranilne vloge se sprejmejo od vsakogar in se obrestujejo od dneva vložitve, ako Jih nI treba odpovedati pe «3 50! . ob 60 dnevni E 1 0 • ob 90 dnevni El 0i \Q* odpovedi po9 |4 0| odpovedi po V |S |0# Obresti se polletno pripisujejo h kapitalu, Nikakega rentnega davka. Stanje vlog: S 6,800.000. Stanje jamčujoCih sadraizua daleiev: S 7,900.000, rtMrmUi zakladov In vredaostnle K 1,050.000. Poslovni razvidi in poštne položnice brss- plačao na razpolago. Pojasnila daje brezplačno: Josip Kosom v Ljubljani, Krakovski nnsip štev. 22. Govorilne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 3. do pol 4. ure popoldne. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanja aa doživetje in smrt z manjšajockai se 12 vplačili. I „SLAVIJA" • . 1 »sniasnno zavarovalna banka v Pragi. .•• » ."• Baaarvnl aaodl K ao,7ao-7ia-l» — Jvajnjajai odakodmtaa ta kaaltallja B 12f,t«3.304-t5 Fa velikosti dragi rajcrnai zavarovalaia naše države z vseskozi slavaasko-aaradao upravo. nvr naS aJvai f Uaft"5iSa!wi kanil S S g -** Zavaruje poslopja in premičnine prott požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj la najkulantncjc Uživa najboljši slovet, koder posluje Paaorl Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!; „BALKAN" ggg trgovska, spedicijska in komisijska deloBka družba, aas Podružnica: Ljubliana, Dunajska caata *t- 33. Centrala: TRST. O Telefon It 100. i Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevazevanje blaga, skladišča, kleti. Prosta^ skladišča za redni uiitnini podvržena blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za salitro In prevajanje »aHlllia v mesta in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi — Shranjenje pohištva in blaga v suhih posebnih skladišnih. Omotanje itd. — Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: ^==r= „DALMATIE" dolinske parobrodne družbe v Trata. prT0Tfr-^ proge Trst-Btnetke in obratno, ter Trst An con a parodbrodne družbe D. Tripcovich & Co,, Trst Avstrijskega Lloyda. Cunard-Line za L in IL razred Naročila sprejema tudi blagovni oddelek Jadranska banke. Zmerne cene. »37 Točna poatrežba.