PHIHDHSKI DHEVKIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Resnica in logika sta eno izmed najmočnejših orožij naprednega gibanja; čuvati to orožje je dolžnost vsakega komunista in slehernega naprednega človeka.
MARŠAL TITO
Leto VI - Štev. 1 (1392) ™Sneteana v gotovini
in abbon. post. I. gr.
TRST, nedelja 1. januarja 1950
Danes 10 strani ■ Cena 20 lir
Crlaviii odbor
OSVOBODILNE FRONTE
sSouenskega naroda za Tržaško ozemlje
vošči vsem svojim članom in vsemu slovenskemu ljudstvu ter italijanskim demokratičnim množicam, da bi v novem letu 1950 v svoji borbi za boljše in srečnejše življenje dosegli kar največ uspehov.
GLAVNI ODBOR OF
slovenskega navada za Tržaško ozemlje
OSp nevent
Ko si ob začetku novega leta postavljamo osnovne nalove, ki jih bomo morali izvršiti, da bi bile želje in napori našega ljudstva za dosego boljšega življenja kronani z uspehom, nam prihaja v spomin odgovor, ki ga je pred kratkim dal maršal Tito nekemu francoskemu novinarju na sledeče enostavno, toda osnovno vprašanje:
Kateri so poglavitni smotri, Za katere bi svetovali naprednemu francoskemu borcu, da se sedaj bori?
Sedaj bi svetoval slehernemu francoskemu borcu, da se bori za resnico, za čistost socialistične morale, s čimer bo vsekakor pridobil v francoskem narodu največ zaveznikov v svoji borbi za boljše in srečnejše življenje.
Borba za resnico je torej tista osnovna naloga, za katero se mora nenehno boriti vsak napreden človek na svetu. Ta borba je bila zato naša osnovna naloga od zmeraj: v preteklosti, je v sedanjosti in bo tudi v bodočnosti. Zato bi prav zares ne bilo potrebno še posebej poudarjati prav na današnji dan to tako samo po sebi razumljivo nalogo. In če jo poudarjamo ,ne delamo tega slučajno.
Prav gotovo je metlo narodov na svetu, o katerih bi si resnica tako težko utirala pot v svet kot je to resnica o trpljenju našega primorskega in tržaškega slovenskega ljudstva, slovenskega naroda in jugoslovanskih narodov na splošno. Vedno je bilo potrebno težkih žrtev, krvavih žrtev, da je resnica o nas prodrla in zmagala. Zato si tudi danes, ko hočejo resnico o nas prikriti ne samo imperialisti, temveč tudi tisti, za katere bi se bili najmanj nadejali voditelji držav z ljudsko demokracijo ,ne delamo iluzij, da
bo v dobi gorostasnih budim-peštanskih in sofijskih proce sov resnica triumfirala brez žrtev.
Takšnih iluzij si ne delamo zlasti mi Slovenci in tržaški Slovenci še posebej. Ne delamo si jih zlasti od takrat, ko smo dokončno uvideli in spoznali, da je kompromisna rešitev, do katere so z ustanovitvijo Tržaškega ozemlja, ostala zgolj na papirju in da je naše brezmejno zaupanje v dosledno protiimperialistično politiko Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije doživelo težka razočaranja. To se je zgodilo tedaj, ko je vlada Sovjetske zveze jasno pokazala, da ji ni več za načelno rešitev vprašanja samoodločbe malih in zatiranih narodov, ter je koroško vprašanje izkoristila za barantanje z imperialisti. Postalo nam je očitno, da so vlade ljudskih demokracij in Sovjetske zveze začele uporabljati tudi tržaško vprašanje v nasprotju z vsemi marksističnimi osnovnimi načeli ,kot predmet za mešeta-renje z velikimi silami.
Zato smo iz tega spoznanja mogli izvesti en sam logičen sklep: boriti se za to, da preprečimo, da bi usoda Tržaškega ozemlja bila predmet kakršnega koli barantanja med velesilami; tržaško vprašanje mora biti rešeno sporazumno med prizadetimi jugoslovanskimi narodi m italijanskim narodom brez vmešavanja tretjih! In to je V okviru naše glavne naloge — nenehne bor-he za resnico — naša prva dolžnost v novem letu, v ka-terega vstopamo.
Ker pa je nemogoče doseči kakršen koli cilj brez politične organizacije, je naša nadaljnja .naloga ustvariti takšna organizacije, ki nam bodo uspeh borbe jamčile. Katere so te organizacije nam kaže naša nedavna slavna preteklost; to so tiste množične organizacije: enotnih slovanskih
in italijanskih množic, ki so bile pod vodstvom naše Komunistične partije strah in trepet starim in novim faši-stom, vsej reakciji in imperialistom. To je predvsem naša slavna Osvobodilna fronta slovenskega naroda, to je Slo-vansko-italijanska antifašistična unija, p kateri predstavlja naša O. glavni steber, to je Antifašistična slovansko-itali-janska ženska zveza, ki ravno te dni s prireditvami novoletne jelke žanje uspehe vztrajnega in napornega dela svojih članic; to je Zveza antifašistične mladine; to so vse ostale naše borbene organizacije množic, v katerih se izraža revolucionarna aktivnost delovnega ljudstva mesta in dežele, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, organizacije, med katerimi je brez dvoma najvažnejša organizacija Enotnih sindikatov.
Zaradi tega bo v letu 1950 naša vsakdanja naloga krepiti in razširiti te množične organizacije, zlasti pa napeti vse sile, da bodo Enotni sindikati v coni A ponovno postali razredno borbeni sindikati tržaškega proletariata kot so bili pred resoluejo Informbiroja.
Delo v teh organizacijah pa mora sestajati v razkrinkova-nju iMtitiks in ideologije imperializma ter reakcije v vseh njenih konkretnih in splošnih oblikah, bodisi pri nas, bodisi v. svetu. Na vsakem koraku moramo s prstom pokazati na politiko izkoriščanja, ki ga imperializem vrši nad našim delovnim tjuastvom ter razkrinkavati njegove imperialistične vojnohujskaške cilje. Pripravljeni moramo biti na nadaljnje ofenzivne napade zlasti na naše šolstvo, napade, s katerimi so po vzorcu fašistov nedavno začeli z ukinje-njem osnovnošolskih razredov. Učinkovit odpor in prepreče-nSe pa bo mogoč le s pomočjo močnih in aktivnih organizacij.
Vzporedno s tem delom moramo voditi nenehno in odločno borbo proti revizionistični in kontrarevolucionarni politiki Informbiroja. Brez te borbe namreč ni mogoč zmagovit protiimperialistični in protifašistični boj za neodvisnost, za mir, za demokracijo in za bratsko sodelovanje med narodi. Borba proti revizionizmu Informbiroja je namreč tista borba za resnico, ki je eno izmed najmočnejših orožij naprednega gibanja, ki ga moie čuvati sleherni napredni človek, kot je v že omenjenem pogovoru s francoskim novinarjem poudaril tov. Tito.
Le resnica in logika nam jamčita naše uspešno	v
novem letu in našo končno zmago!
žbe nroli Ti
MEKSiKO, 31. — Sindikalni voditelji Louis Morones je ob" tožil predsednika zveze delavcev Latinske Amerike Lombarda Toledana in številne druge uradne osebnosti, da ((pripravljajo gibanje za zrušenje sedanjega reda v Mehiki jn d& pripadajo komunističnim celicam«.
Glede Lombarda Toledana je Morones izjavil, da je predstavnik Kominforma v Latinski A-merikj ter da vodi v Mehiki komunistično delovanje.
PARIZ, 31.	— Predsednik
svetovne sindikalne zveze in tajnik Italijanske splošne konfederacije dela Dl Vittorio je včeraj prišel V. Pariz, kjer se bo udeležil seje izvršilnega odbora SSZ, ki bo v ponedeljek.
BUENOS AIRES, 31. — Zaradi nevihte v pokrajini Buenos Aires so se pokvarile tračnice v bližini Pilarja ob reki Lujan. Ko je vozil mimo vlak, se ie prevrnil. y reko, pri čemer je bilo 5 mrtvih in 75 ranjenih.
Nadaljuje se debata proračunu
PARIZ, 31. — Po izglasovanju zaupnice vladi se je včeraj in danes debata o državnem proračunu nadaljevala. Bidault je sinoči predložil načrt, ki naj spopolni primanjkljaj 37 milijard frankov. Načrt predvideva nove davke na kmetijska podjetja, na prevoz s tovornimi avtomobili in na nakupe javnih ustanov. Zvišala naj bi se tudi cena bencinu ter obdavčenje industrijskih dobičkov. Verjetno bo Bidault tudi glede tega načrta postavil vprašanje zaupnice.
V zvezi z dobavami orožja Franciji je zveza pristaniških delavcev pozvala ameriške pristaniške delavce, naj odklonijo razkladanje in nakladanje vojaškega materiala ki je namenjen v Evropo. Ta zveza je namreč sklenila, da francoski pristaniški delavci ne bodo razkladali in nakladali ameriškega vojnega materiala, ki prihaja v francoska pristanišča.
AMERIŠKI APETITI PO FORMOZI
Ameriško orožje in oficirji, ki naj bi poveljevali kitajski nacionalistični vojski - Predvideva se močnejša ekspanzija v tako imenovane zaostale dežele - Letos volitve za kongres
CINCINNATI, 31. — Senator Taft je naslovil svoj poziv tisku, v katerem	pravi,	da	je
treba	«na vsak	način	in	za
vsako	ceno« preprečiti,	da	bi
prišla	Formoza	v roke	kitaj-
skih komunistov. Ro njegovem za to n,i potreba pošiljati čet, pač pa se mora mornarica ZDA dodobra utrditi na For-mozi, v Okinawi in na Filipinih. Njegov kolega, republikanec Knovviand pa je izjavil ob neki drugi priliki sledečo grožnjo: «Ce bo katera izmed podpisnic atlantskega pakta priznala kitajsko komunistično vlado, bi bilo težko doseči od kongresa ZDA odobritev pomoči za takšno državo«.
Londonski «Times» objavlja izpod peresa svojega diplomatskega urednika mnenje o ameriški politiki na Daljnjem
vzhodu, ki očividno izvira iz uradnih krogov. Lisi piše: «Ni jasno, na kaj upajo ZDA piri tem, ko pedpirajo še naprej nacionalistični odpor na For-mozi. Posledica tega bi bila lahko še ožje sodelovanje med pekinško vlado in ZSSR«. London se torej noče odpovedati vlogi starega intriganta, pa čeprav se ysa njegova stavba zelo maje. Kako mislijo britanski krogi združiti svoje nameravano priznanje nove vlade v Pekingu s posebnim režimom za Formozo prav tako niše »Times«. Velika Britanija smatra otok za okupirano področje dn tamošnja vlada, pa čeprav bi bila nacionalistična, se smatra za krajevno oblast, ki je bila postavljena v imenu zavezniških sil ob kapitulaciji Japonske. «Daily Telegraph«
pa piše, da Po zmagi Maocetun-ga ni mogoče misliti, da bi služila Forihoza za osnovo drugačnega režima.
Hkrati pa poročajo londonski listi iz Washingtona, da sta Truman in njegov glavni štab že odločila načrt o vojaški pomoči Formozj do vseh podrobnosti in da bo podoben praksi Z Grčijo. Američani b‘i torej poslali orožje, opremo, častnike in razne druge ameriške votaške . trokovnjake, ki bi poveljevali nacionalističnim silam na Formozi. Menijo tudij da zahteva tako akcijo general Mac Arthur, ki stremi za tem, da bi polagoma dobil odkrito oblast nad otokom v imenu ZDA.
Iz Tokia poroča AFP o novoletni poslanici Mac Arthurja japonskemu narodu. V njej
Po podpisu trgovinskega dogovora med FLRJ inVel.Britanijo
Zlom gospodarske blokade Jugoslavije
Anglija je pred tem dogovorom podpisala slične dogovore s Sovjetsko zvezo in ko-minformistični državami, od katerih je bil zlasti dogovor s Poljsko še bolj obširen
BEOGRAD, 31. (Tanjug) — Sklenitev trgovinskega dogovora med vlado FLRJ in vlado Velike Britanije je našla velik odmev v inozemstvu. Tuje agencije, tisk in radio posvečajo številne komentarje podpisu dogovora poudarjajoč njeno gospodarsko važnost za obe državi.
Ko komentira važnost angle. jko-jugoslovanskega trgovinskega dogovora v odnosu z napori voditeljev ZSSR in drugih ko-minformističnih voditeljev, da bi gospodarsko zadušili Jugoslavijo, ugotavlja londonski radio sledeče: Kominformistične države Vzhodne Evrope so morale v svojih gospodarskih odnosih ostati v mejah, ki jih je
nost dogovora ugotavljajp britanski listi še posebno dejstvo, da ta dogovor razbija gospodarsko blokado, ki so jo voditelji kominformističnih držav skušali izvesti proti socialistični Jugoslaviji, da bi jo prisilili, da se pokori Moskvi.
«Times» poudarja v svojem komentarju pod naslovom ((Jugoslavija in Zahod«, da je bila skoraj vsa trgovina med Jugoslavijo z ene strani ter Sovjetsko zvezo in državami Vzhodne Evrope z druge strani prekinjena preteklo pomlad, in pise, da Jugoslavija ni imela druge izbire in da je morala menjati smer svoje trgovine, ker so omenjene države prej kupovale skoraj vse viške jugoslovanskih
GLAVNI ODBOR
SLOVENSKO-HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE
želi vsemu svojemu članslvu uspehov polno novo lelo
določila Moskva. V tem letu je Sovjetska zveza zahtevala od kominformističnih držav, naj znižajo na minimum svoje trgovinske odnose z Jugoslavijo. Trgovinski dogovor z Veliko Britanijo, se poudarja v Londonu, pomaga Jugoslaviji upirati se gospodarski blokadi in čuvati njeno neodvisnost. Londonski radio poudarja, da je Jugoslavija odkrito sporočila, da dogovor ne zmanjšuje njene neodvisnosti. S podpisom tega dogovora in drugih pred kratkim sklenjenih dogovorov — je končno dejal londonski radio — se Jugoslavija ne podrejuje Ameriki ali Veliki Britaniji. Nasprotno, ostaja popolnoma socialistična država. Ta dogovor se v prvi vrsti smatra kot običajen trgovinski dogovor, ki naj obema državama prinese enako gospodarsko korist. Je tudi v skladu s splošno britansko politično linijo, ki teži po razvoju gospodarskih odnosov z državami evropskega Vzhoda.
Poudarjajoč gospodarsko važ-
rudniških bogastev, lesa in drugih surovin ter proizvodov, in. da se je jugoslovanska vlada opirala na Rusijo, kar se tiče strojev in materiala, ki je Potreben za petletni načrt.
Jugoslavija je pokazala, da je ni mogoče uničiti z grožnjami, pravi list, ona dokazuje sedaj svojo znožnost upirati se dolgemu in trajnemu pritisku.
V svojem komentarju o podpisu dogovora je «Reuter» po-U i riT da 130 dogovor ((pomagal Jugoslaviji premagati številne težkoče, ki jih je imela v zadnjih 18 mesecih zaradi blokade kominforma, ki je prikrajšala državo za razne naprave, stroje kose strojev in surovine za industrijo«.
V B ranciji so mnogo pisali o novem gospodarskem dogovoru med Jugoslavijo in Veliko Bri-tanijo. «Franc Tireur« piše gle.
FVr™ga’ dw bo tisk Vzhodne Evrope «nedvomno uporabil to vest, da zopet začne s svojimi napadi proti Titu, ki se je pro-
dal angloameriškim imperialistom«.
Resnica je mnogo bolj enostavna. Angleško-jngoslovanska konvencija je bila podpisana po večmesečnih pogajanjih. Prihaja torej za številnimi trgovinskimi dogovori, ki jih je Velika Britanija podpisala s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije, da prihrani devize In da si zagotovi nekatere surovine in živila izven dolarskega področja. Sicer pa je bil ta dogovor podpisan več ko poldrugo leto po sklenitvi angie-ško-poljskega dogovora, ki je tudi važen in ki ravno tako določa britanske dobave kavčuka j (20.800 ton v pet.a letih) in britanskih industrijskih naprav (20 milijonov funtov štertin-gov) in ki ravno tako določa kompenzacije za britanske in-dustrijce, katerih imovina je na Poljskem. Angleško-poljski dogovor je bil podpisan za angie-ško-sovjetskim dogovorom, ki Je še bolj obširen in na podlagi katerega se določa dobava strojev in surovin Sovjetski zvezi v zameno za sovjetsko žito.
Glede Jugoslavije gre za najvažnejši dogovor, ki ga je podpisala po prelomu s Kominfor-mom.
Ameriški tisk in agencije so tudi široko pisali o podpisu an-gleško-jugoslovanskega trgovinskega dogovora, v katerem ne vidijo samo skupne koristi za podpisnike, pač pa tudi gospodarski polom blokade, ki so jo uvedle proti Jugoslaviji države Kominforma. Tako pravi ((Associated Press«, da «je ta dogovor največji, in morda najboljši trgovinski dogovor, ki ga je Jugoslavija do sedaj podpisala s kako zahodno državo v svoji borbi, da se pro-tivi gospodarskemu pritisku kominformističnih držav z Rusijo na čelu«. «New York Herald Tribune« piše:	«Ta dogovor
predstavlja novo razpoko v gospodarski zavesi med Vzhoc.no in Zahodno Evropo, razpoka, ki se vidno širi«.
Sklenitev angleško - jugoslovanskega trgovinskega dogovo-1 ra so tudi takoj zabeležili in
komentirali na svoj način listi in radio kominformističnih držav ter glasila komunističnih partij Zahodne Evrope,
Zavedajoč se. dg je s sklenitvijo tega dogovora in drugih trgovinskih dogovorov doživela blokada proti Jugoslaviji dejansko popoln polom, so začeli kot en sam mož prepričevati svoje čitatelje in poslušalce, da se Jugoslavija «še nadalje podreja zahodnim imperialistom, da predstavlja novi dogovor «nov dokaz kolonizacije Jugoslavije« in druge podobne stvari Nemoč in bes organizatorjev gospodarske blokade proti Jugoslaviji, ki so sramotno propadli v svojem poizkusu, se jasno odraža v vseh njihovih poročilih. -----
Odsodba
japonskih zločincev
MOSKVA, 31, — Na zaključni razpravi proti japonskim vojnim zločincem je državni tožilec Smirnov v svojem govoru poudaril, da obsodba ne bo samo kazen za zločince, ki so na zatožni klopi, pač pa tudi opozorilo netilcem nove svetovne vojne.
Govorili so nato branilci in končno so obtoženci ponovno priznali svojo krivdo. Sodišče je obsodilo generala Jama.da ter obtožence Kadsitsuka in Kavvasima n.a 25 let prisilnega dela. Ostali obsojenci so bili obsojeni na kazen od 2 do 18 let prisilnega dela.
Bivši japonski general Shiri Shii, ki je bival v okolici To-kija, je zbežal zaradi obtožb, ki jih proti njemu navaja obtožnica na procesu proti vojnim zločincem v Ksbarovsku.
govori o raznih uspehih, ki da so jih dosegli na Japonskem pod njegovo vlado, ter končno poudarja dve glavni vprašanji, ki sta važni za Japonsko. Prva stvar je zmaga komunistov na Kitajskem, druga Pa spor glede mednarodnega postopka, ki zavlačuje razpravljanja za mirovno konferenco z Japonsko. Seveda nj pozabil poudariti, da o vsem tem Japonci ng morejo odločevati.
Inozemski opazovalci v Was-hingtonu menijo, da so vesti o raznovrstnih napovedih poloma nadstrankarske zunanje politike ZDA nekakšne novoletne prerokbe in deloma plod namerne propagande. Vendar pa poudarjajo težave, s katerimi se bo morala boriti vlada na prihodnjih zasedanjih kongresa, kajti ameriška zunanja politika sloni danes v veliki meri na raznovrstnih fondih za inozemstvo, katere bi bilo treba močno znižati zaradi velikega primanjkljaja v državnem proračunu. Boj bo oster tudi zato, ker bodo v novem letu razpisane volitve za nov kongres in so republikanci odločeni nastopiti z vsemi silami. Po letu 1932 so namreč zmagali samo na volitvah leta 1946. Nejasno je, kako bodo republikanski senatorji izkoristili, položaj, ko jih ne vojli več Vandemberg. Po izjavah dveh voditeljev izola-cionističnega krila republikanskih senatorjev Wherry-a in Jenner-a se da sklepati tudi na konec soglasja obeh strank v zunanje-političnih vprašanjih. Ta dva močno izkoriščata položaj na Kitajskem, Vandemberg pa je bolan in ne more nastopiti. Pa tudi glede evropske politike čakajo ameriško vlado, ostre kritike. Marshallov načrt je postal zelo nepopularen, bodisi ker preveč stane, kakor tu. di ker ni še pripravil Evrope k »integraciji«, od katere bi imeli Američani šele največje koristi. Pa tudi protekcionističnih naporov gospodarskih krogov, ki ugovarjajo Hoffmanovi jsolitiki uvoza, ne manjka, kakor smo videli iz včerajšnje izjave senatorja Brewsterja. Na vsak način napovedujejo ti inozemski opazovalci, da bodo v prihodnjih mesecih spopadi med Trumanovo upravo in kongresom zelo močni. Poudarjajo, da zunanji minister Acheson nima takega ugleda kakor njegov prednik Marshall in da vlada ne ve pravega odgovora na kitajsko vprašanje, ker ga prav za prav ni. Vprašanj je namreč mnogo. N. pr. kredit 75 milijonov, ki je po zakonu na razpolago za kitajske zadeve, mislijo sedaj deloma uporabiti za ameriške vojaške dobave novim indonezijskim državam, ki jih tudi skušajo držati na vrvici. Torta, ki jo ustvarjajo ameriški davkoplačevalci, pa seveda ni in ne bo dovolj velika za vse te velike apetite.
\&emG- mv-o. ieict udetn du-ojitn tf£-Vuidnikopi, naitMtikain in čitateljem v&dči
Primorski dnevnik
f ■	.	:
Glavni odbor
Zveze partizanov STO-]a
Šv m
C 1
vsem svojim članom in vsemu demokratičnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja
uspehov polno novo leto 1950!
A§IZ2
želi ob novem letu svoji voditeljici in učiteljici KP Tržaškega ozemlja mnogo uspehov v njeni borbi za zmago resnice in uresničenje teženj tržaškega demokratičnega ljudstva. Izražajoč željo antifašističnih žena ji obljublja, da jo bo v vseh težnjah kot doslej nesebično podpirala.
GLAVNI ODBOR ASIZZ
Italijanska industrija za vojaško proizvodnjo
Trumanov odposlanec se razgovar.ja za Investicije kapitala v Italiji
RIM, 31. — V pooblaščenih krogih potrjujejo, da Italija ne bo sklenila dvostranskega dogovora z ZDA glede vojaških dobav y okviru atlantskega pakta, pač pa da si bosta obe vladi izmenjali posebne note. S tem se hoče Dq Gasperijeva vlada izogniti debati v parlamentu.
Italijanska industrija vedno bolj prihaja v vojaško proizvodnjo. Vlada je te dni pozvala vsa industrijska podjetja, naj ne dovoljujejo obiskov tehnikov brez predhodnega pri-stsnska ministrstva za obrambo. Te dni pa so začeli n;katera industrijska podjetja v I-taliji obiskovati vojaški tehniki. Tako so n. pr. obiskali tudi veliko središče kemijske industrije «Montecatini», ki naj bi postala glavna italijanska vojna industrija.
Danes pa je De Gasperi sprejel Trumanovega osebnega prijatelja R. Ervvinga, ki je prišel v Italijo, da preuči možnost investiranja privatnih kapita-lov.
Na posebni seji, ki ji je pred-
Skoraj vsaka mednarodna gospodarska konferenca postavi Sitatelje pred nove zagonetke. Citateljem so že dovolj znane razne oznake za politične in gospodarske mednarodne ustanove kakor ONU (OZN), IRO, ERP, ECA in OEEC. Med najnovejše sodijo BENELUX, FR1-TALUX, FRANCIT, VNISCAN itd.
Samo nekaj osnovnega glede postanka najnovejših okrajšav gospodarske narave in njihovega mednarodnega gospodarskega pomena!
Amerika, ki finansira zapad-no Evropo v okviru Marshallovega načrta (ERP) zahteva od zapadnih evropskih držav, da ustvarijo čim širše gospodarske enote in prostore kot osnovo za gospodarski prospeh; Marshallova pomoč se zaključi leta 1953 in dotlej naj bi se gospodarstvo vseh držav lahko uspešno razvijalo brez tuje pomoči. To je upravnik ECT Pavel Hoffman jasno povedal predstavnikom zapadnih držav na konferenci OEEC v Parizu in postavil celo rok za odgovor 15. december 1949.
Pospeševati je treba poleg proizvodnje tudi mednarodno trgovino. Blago mora svobodneje krožiti od države do države. Treba je odpraviti sistem kontingentov (določanja množine blaga, ki se lahko izoozi odnosno uvozi). Zato se morajo znižati carine in olajšati denarni promet. Gospodarstvo posameznih držav bo treba pri-
Benelux - Fritalux - Uniscan
Kombinacije gospodarskih blokov na Zahodu
lagoditi gospodarstvu drugih. Vse to delo pojmujejo Američani kot znano oznako: integracije.
BENELUX
Kot prvi okvir gospodarske enote je nastal BENELUX, h kateremu so pristopile Belgija, Luxemburg in Holandija. Za gospodarsko zniZanje oziroma za gospodarsko znižanje oziroma za gospodarsko stopitev teh treh držav je bilo sicer nekaj storjenega, v bistvu pa skoraj nič.
FRANCOSKO - ITALIJANSKA CARINSKA ZVEZA IN FRANCIT
O francosko-italijanski carinski zvezi je bilo že mnogo napisanega, tudi prirejenih je bilo vse polno sestankov prizadetih gospodarstvenikov in državnikov. Toda v bistvu ni bilo doseženega še nič. Tu pa tam se sklene kakšen spora-zumček (kakor o turizmu, o avtobusnem prometu), dalje pa med latinskima sestrama, ki se sicer v mednarodni politiki medsebojno podpirata, ne gre. Gospodarstvi obeh držav se medsebojno ne dopolnjujeta (kakor n. pr: jugoslovansko-ita-lijanski), temveč si konkurirata: konkurirata si industriji pa tudi poljedelstvi. Francija se
boji vdora italijanske povrtnine in južnega sadja ter■ vina in noče o tem niti razpravljati, dokler ne zagotovi svojim kmetijskim pridelkom nemškega trga. Francosko-italijansko gospodarsko kombinacijo so spravili tudi pod oznako (tFrancitu.
FRITALUX
Francija - Italija-Luxemburg. Toda dodati je treba še Belgijo in Holandijo. Zato oznaka FRITALUX ne ustreza. Tako oznaka FRITALUX ne ustreza. Tako je bilo na nedavnem sestanku predstavnikov Francije, Italije, Holandije, Belgije in Luxemburga v Parizu sklenjeno, da je treba poiskati novo.
Največ prahu je zbudil prav FRIT ALU X. Predlog za sestavo gospodarskega bloka imenovanih petih držav je sprožil francoski finančni minister Maurice Petsche. Trdijo, da bi Francija rada igrala važnejšo vlogo V zapadnem evropskem sektorju. Vsi so takoj zaslutili, da so z njo in za njenim predlogom Američani. Pristop je odprt tudi drugim državam. Z napetostjo so posebno čakali kaj poreko Angleži. Tem pa francoska juha ne diši posebno. Oni sploh ne marajo blokov na evropski celin:. Poleg lega ma-jo svoj imperij alt točneje svo-
jo «državno skupnost» (Com-momvealth), ki živi svoje gospodarsko življenje in ie povezana v lastnem carinskem sistemu, zgrajenem po prvi vojni v Ottaivi. Anglija ima lastne skrbi (pasivnost trgovinske bilance nasproti Belgiji, vprašanje konvertibilnosti funta itd.). Voditi hoče lastno denarno politiko, kakor je pokazala že z razvrednotenjem funta.
Da se ne bi zamerili Američanom, ki jim pošiljajo dolarje in blago v okviru Marshallovega načrta in drugih kreditov, niso mogli Angleži gladko odbiti zamisli francoskega finančnega ministra in so rajši udarili na dan s suojim Uni-scanom (United Kingdom in skandinavske države), ki naj bi pospeševal torgovinsko izmenjavo med Anglijo in skandinavskimi državami. Da bi bila kombinacija na severu popolnejša, naj bi se ji pridružili tudi kDANOSVE»	(Danska in
Švedska).
Angležem je ljubša ta kombinacija, ker so v tem predelu njene gospodarske postojanke trdnejše in menda tudi, ker vladajo v severnih državah socialistične vlade Gospodarstvo skandinavskih držav se dopol-l njuje z angleškim in ni konku-
renčno. (V teku devetih mesecev 1949. leta je promet med skandinavskimi državami in Anglijo dosegel 221 milijonov funtov; za Anglijo je bil pasiven samo za 19 milijonov funtov). — Splošno lahko rečemo, da se Angleži izmikajo novim obvezam, ki bi jih prinesla u-stanovitev novih blokov in bi ■rajši ostali pri splošnih obvezah ((sprostitven (liberalizacije) mednarodne trgovine.
Glede samega FRlTALUX-a je težava tudi v tem, da poleg Francozov, ki se zdaj o tem, da poleg Francozov, ki se zdaj pogajajo z Nemci za trgovinski sporazum, pripisujejo veliko važnost na sodelovanje z Nemci zlasti Holandci, Francoski predlog predvideva 60 odstotno sprostitev dosedanje trgovine in 75 odstotno pred koncem leta 1950 ter 100 odstotno v letu 1951. To se prav i, da bi trgovina med Članicami FRI-TALUX-a v letu 1950 popolnoma prosta, to se pravi brez vsake carinske omejitve. Načrt je vsekako lep, prelep. Dejansko pa ga gospodarsko življenje ne bo moglo prebaviti, ne da bi v gospodarstvu šibkejših držav izzval hudih gospodarskih in socialnih pretresov.
Vchke '-Zave nastajajo že
pri poskusu za pespešitev denarnega prometa. Kakšni nai bodo tečaji posameznih valut? Ali naj bodo prožni in naj se takoj prilagodijo plačilnim bilancam posameznih držav — kar predlagajo Francozi — ati rajši stalnejši. Ustanovil naj bi se valutni sklad, ki bi skr' el za ravnovesje med valutami. Te naj bi se prosto uvažale v posamezne države, izvoz pa bi bil deloma omejen. Olajšale naj bi se investicije kapitala.
Kakor rečeno, smo za zdaj še vedno pri načrtih, za katerimi je močan pritisk ZDA. FRANCOSKI KMETJE ODBIJAJO FR1TALUX Osrednji odbor vseh francoskih kmetijskih organizacij je odbil zamisel FRlTALUX-a ker ni v korist francoskemu gospodarstvu, ustanavljati gospodarske bloke med državami katerih gospodarstva se i. -d seboj pobijajo, ne Pa dopolnjujejo. Ustanovitev FRITALUX-a bi bila mogoča edino, ako bi se tej skupini pridružile države, ki b lahko odkupil,° prebitek francoskega kmetijstva.
ZWIBELUX Med Švico in Beneluksom (Belgijo in Luksemburgom) je bil sklenjen plačilni d,govor, ki bo zelo olajšal medsebojno trgovinsko izmenjavo. Med iznajdljivimi novinarji je sporazum takoj dobil oznako «Ztvibe 'ux». Ko bi se Fritdluxu pridružila Britanija, bi ga imenovali «Fritabrlux».
Iz «Gospodarstvu»)
sedoval De Gasperi, so danes razpravljali o načrtu dogovora za italijansko upravo v Somaliji. Ta dogovor bo moral biti sklenjen med Itglijo in OZN. »Giornale dTtalia« piše, da namerava Italija zahtevati od Združenih narodov, naj se ji prizna pravica za odškodnino za javna dela v njenih bivših kolonijah. List pripominja, da je Italija od leta 1923 do 1942 porabila za izboljšanje kolonij o-koli 1 milijardo in 900 milijonov dolarjev.
10
|nff
PiTTSBUKG, 31. — V odgovor na postanico papeža, ki poziva vse kristjane, naj se vrnejo v katoliško cerkev, je 29 voditeljev protestantske cerkve v ZDA objavilo izjavo* V kateri je med drugim rečeno: «Ceprav protestanti ljubijo enotnost, ljubijo še holj resnico in svobodo. Pogoji, ki so mišljeni v pozivu papeža, zahtevajo opustitev vsake verske svobode in podrejenost duha rimskim totalitarnim oblastem!
flhathe netiti
PRAGA, 31. — Pred dvema tednoma se ie začela v Mostu na severnem Češkem razprava preti 45 ljudem, ki so obtoženi protidržavnega delovanja. Po prvi razpravi je bi]a ta odgo-dena na nedoločen čas. Dodo-ben proces proti 70 ljudem se .ie imel začeti v Kralovem Hradcu. ki p-. Je bij tudi od-goden na nedol čen čas.
•
PRAGA 31. - Pred kratkim
so od 650 odvetniških pisarn zaprli 151 na podlagi sklepa Pokrajinskega združenja advokatov. Ta ukren iP prizcdel tudi večje številn članov komunistične partije
•
LONDON. 31. — Na podlagj
dogovora med Veliko Bi‘aru-jo in Iranom se bo »kolt petdeset častnikov in podčastnikov iranskega 'ptalstva vtžbtlo v Angliji.
•
ATENE, 31, — Atenskj krogi obveščajo, da bo zadnji kontingent britanskih čet, ki so v Makedoniji, odpotoval iz Soluna prve dni janjiarja.
PARIZ, 31. — Moskovski radio javlja, da so v Oslu sklenili dogovor med Norveško in ZSSR za sporazumno reševanje obmejnih incidentov.
TRZAŠ K I DNEVNI K
(
tirnim
DEDEK MRAZ
na svidenje cez eno leto!
Takšni so rezultati
sedanje „smdikalne linije ES"
Z gorečo obleko je skočil v morje
Včeraj ponoči je ribič Ivan Soave iz Sv. Križa 303 odplul na široko morje z motorno ladjo «Maria B». Okrog 1 zjutraj pa se je zgodila na motornem čolnu nesreča. Pri defektu motorja je plamen zajel sod bencina. Zaradi vročine je sod eksplodiral, pri tem pa so kajpada drobci zleteli v ribiča, kateremu se je vnela še obleka namočena od bencina. Soave je k sreči imel še toliko prisotnosti duha, da je skočil v morje in ves čas kričal na pomoč. Na kričanje je takoj priplula blizu druga ribilka ladja «Rapido», ki je lovila ribe v bližini. Nesrečnega ribiča so takoj potegnili iz morja in £-'. z ladjo pripeljali do obale. Z rešilnim avtom so ranjenca odpeljali v bolnišnico, kjer bo moraj ostati v zdravniški oskrbi 3 tedne. Soave je namreč dobil opekline na obrazu in na rokah.
Tiskovna konferenca na tržaški občini
razni
v svetem lihi je pritali „ita!ianslvo“ Irsta
Včeraj opoldne je župan Bartoli povabil predstavnike tržaškega tiska na tiskovno konferenco v občinski palači Namen tiskovne konference ie bil po besedah župana Bartolija ta, da seznani krajevni tisk z nameni tržaške občine, ki bo letos priredila dve kulturni manifestaciji. Prva od teh kulturnih manifestacij je ustanovitev natečaja za nagrado «Premio Trieste« za najboljše glasbeno delo. Prva nagrada znaša milijon lir, druga pg 250.000 lir. Stroški za razpis tega. natečaja znašajo 6.300.000 lir. Druga kulturna manifestacija pa bodo proslave istrskih kulturnih mož. Slednje naj bi obsegale predavanja, razstave, bodisi umetniške, fotografske, kiparske itd. Smisel vsega tega naj bi bil
Dvodnevna protestna stavka
uslužbencev I. N. A. I. L.
Vodstvo JALP noče nikakor ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, ki že več dni stavkajo
Ze dva dni traja stavka uslužbencev I.N.A.I.L. (zavod za poškodovance in invalide). Uslužbenci I.N.A I.L., ki so stopili v stavko, da bi dosegli uresničitev svojih upravičenih zahtev, so sklenili s stavko nadaljevati po 3. januarju, če bi do tedaj ne prišlo do rešitve Epora. Njihove zahteve so v glavnem:	izplačilo posebnih
delovnih doklad ter določitev službenega položaja nekaterim delavcem in uslužbencem zavoda.
Stavke se je udeležilo vse uslužbenstvo, kar jasno kaže, da je sedanji položaj resnično zahteval poostritev borbe. V teku včerajšnjega dne so imeli vsi stavkajoči uslužbenci tudi svojo skupščino, na kateri so jim sindikalni predstavniki obrazložili potek pogajanj za rešitev spornega vprašanja; bilo je sklenjeno, da se bo borba vseh uslužbencev nadaljevala z nezmanjšano silo dokler vodstvo zavoda ne bo spremenilo svojega stališča glede rešitve upravičenih zahtev.
Kljub temu da so si uslužbenci IACP obetalj za zaklju-
ček starega leta rešitev svojega vprašanja, se bo njihova stavka, ki traja več kot deset dni, nadaljevala. Niti zadnja skupščina, na kateri so proučili celotnj položaj, ni mogla privesti do izboljšanja položaja, ki postaja vedno bolj pereč. Sicer so se tudi nekateri odgovorni krogi zainteresirali za stvar ter so hoteli pripomoči k rešitvi vprašanja, vendar spor ni bil odstranjen.
Vodstvo zavoda, ki bi bilo pripravljeno razpravljati le o nekaterih zahtevah svojih uslužbencev, odločno odbija rešitev najbolj perečega vprašanja, in sicer določitev službene dobe za posamezne uslužbence.
V teku včerajšnjega dne bi se morala nadaljevati pogajanja med sindikalnimi predstavniki ter med predstavniki vodstva IACP. Do pogajanj pa ni prišlo zaradi stališča vodstva zavoda. Kot vse kaže pa bodo sindikalni predstavniki ponovno predlagali sklicanje skupnega sestanka, da bi se končno lahko stavka uslužbencev po tolikih dneh zaključila.
dokaz, koliko je Istra doprinesla. italijanski kulturi.
Gospod župan je govoril o kulturnih potrebah in o tujskem prometu, ki je s tem povezan. Vse te zadeve se bodo najnreč vršile letos v svetem letu. Brezdvomno se strinjamo s čisto kulturnimi in tujsko-prometnimi prireditvami, vendar p?, smo takoj od začetka upravičeno sumili, da bo vsa zadevščina izzvenela v čisto nacionalistične manifestacije, ki naj bi tujcem, ki bodo v svetem letu prišli v Trst, dala videz o italijanstvu Istre in te zemlje sploh. Te naš sum je tembolj upravičen, ker se že uvod v programu teh manifestacij začenja z besedami o odcepitvi Trsta od madrepatrie. Da je treba premostiti to osamelost g kulturnimi manifestaciji itd.
Predmet tiskovne konference se je nato razširil na druga območja — na turizem. Za po-vzdigo tega je odv. Sloeovich najavil celo vrsto športnih manifestacij kajpada vse skupaj zabeljeno z ocvirkom iz patrio-tiene malhe. Med' drugim bodo v Trstu državne konjske dirke, katerih se bodo udeležile nič-manj kot častniki italijanske vojske in to celo uniformirani. S strani gospoda župana so padle tudi pripombe, da bi sploh poglobili kulturno življenje v Trstu, da bi recimo v vili Revoltella priredil; simfonične koncerte, da bj v vili Revoltella priredili dramske predstave. Na vsak način, je dejal župan, da bo treba nekaj storiti, da bodo poiskali primerne prostore za take predstave. Dalje je tudi govoril o načrtu za ustanovitev stalnega gledališča v Trstu Pr; vseh teh predlogih in lepih besedah gospoda župana smo se spomnili. da smo tržaški Slovenci občani, ki imajo iste dolžnosti in iste pravice in zato iste kulturne potrebe kot italijanski govoreči občani. Zato je dolžnost župana, da se tudi spomni in zavzame za pra vice in kulturne potrebe slovenskih občanov Logično je, če že morajo slovenski davkoplačevalci izravnavati primanjkljaj italijanskega gledališča Verdi, imajo torej vsaj toliko pravice, da. dobe prostor za svoje gledališko življenje. Pravica, ki jo je odre-
kel fašizem in jo še danes odrekajo predstavniki tiste oblasti, ki trdi, da je demokratična a se od pokojnega fašizma ne loči niti ne po barvi. Na vsak način bi se ta gospoda lahko kaj naučila iz nedavne preteklosti.
Slišali smo še nekaj misli, predlogov in besed o tistem tujskoprometnem razmahu, ki na.j bi imel Trst ob vseh teh kulturnih in športnih manife stacijah, ki bodo v okviru tega svetega leta. S hoteli je križ. Prostorov za tujce ni na razpolago. Zato je občina že stopila v stik z vojaško upra-Vo in posredovala, da bi re-rekvirirala hotele. Tudi za vodiče je že odprt tečaj in februarja bodo polagali izpit. Z novoletnimi voščili ter s piškoti in vermutom se je konferenca končala.
Plovne zveze proli Levanfu
Plovne zveze proti Levantu bodo od januarja naprej nekaj pogostejše. Zaslugo za to imajo razen beneške družbe «Adriatica« predvsem razne i-nozemske. med njimi zlasti tudi jugoslovanske plovne družbe. O Tržaškem Lloydu in njegovih ladjah na teh progah ni govora, ker Si je beneška «A-driatica« očitno izgovorila monopol v okviru družb, ki pripadajo »FINMARE«. Januarja bo odplulo iz Trsta vsega skupaj blizu 70 ladij, od tega okrog 15 petrolejskih in drugih nerednih voženj. Proti Levantu bo 35 odhodov, prihodov pa 28. Deset odhodov odpade na ladje «Adriatica», sedem na družbo »Navigazione Triestina per il Levante« (SPERCO in sin), med ostalimi pa je grška družba N.E.P., izraelski ATID in ZIM, več jugoslovanskih ladij in nekaj drugih. Proti Severni Ameriki bo 8 odhodov, proti Srednji Ameriki in Severnemu Pacifiku 7 odhodov in 4 proti Južni Ameriki. Plovbo z Afriko posreduje Tržaški Lloyd z dvema ladjama in družba Bal-ducci z eno. Ladje bodo vozile do Capetowna in do Louande. Dve Lloydov; ladji bosta odpluli proti Indiji, Pakistanu in Daljnjnemu Vzhodu, z direktnimi policami do Yokohame in Sidneya. Zveze proti zapadni jadranski obali, Siciliji, Malti in Tirenskemu morju vzdržuje družba Tirrenia s 5 odhodi ter družbi Audoly in Martinol-li s tremi odhodi. Proti Angliji in Severni Evropi bodo odplule 4 ladje.
Ena izmed najmočnejših kategorij delavcev, včlanjenih v Enotnih sindikatih, je bila prav gotovo kategorija pekovskih delavcev, ki je štela nič manj kot okrog 400 članov. Znač.ilno je tudi to, da sta bila v času, ko je bila zveza pekovskih delavcev v ES tako močna, vpisana v Delavsko zbornico samo dva pekovska delavca.
Ta zveza pekovskih delavcev ni bila pa samo najbolj številna, temveč je bila tudi ena najbolj aktivnih v borbi tržaškega delavskega razreda za svoje pravice. Skupščine in zborovanja pekovskih delavcev so bila vedno najbolje obiskana in diskusija je bila vedno zelo živahna.
Kakšen je pa položaj v tej kategoriji sedaj, ko trdi vodstvo Enotnih sindikatov, da je končno sindikalna organizacija zavzela tisto sindikalno linijo, ki lahko edina privede tržaški delavski razred do zaželene zmage? Danes plačuje redno članarino le 145 pekovskih delavcev, kar pomeni, da šteja ta kategorija sedaj tudi toliko članov. Večje število pekovskih delavcev, ki so bili še do nedavna vpisani v Zvezo pekovskih delavcev ES, so prestopili k Delavski zbornici, drugi pa so se zopet popolnoma odstranili iz vsakdanje borbe delavskega razreda ter se prav nič več ne interesirajo za sindikalne dogodke. Skupščine ki so bile kot smo že prej omenili vedno tako polnoštevilno obiskane, so sedaj mrtve in puste; udeleži se jih le nekaj pekov, ki pa ne pokažejo nikakega večjega zanimanja za svoje probleme.
Najbolj jasno sliko o položaju v tej kategoriji nam je pokazala zadnja skupščina oziroma kongres te stroke delavcev. Zveza pekovskih delavcev ES je razposlala za ta kongres 373 vabil, katerim pa se je odzvalo samo 89 delavcev. Na dnevnem redu kongresa so bile tudi volitve novega odbora za stroko pekovskih delavcev, katere so hoteli izvesti informbirojevski voditelji stroke kar samo z dviganjem rok, ne pa s tajnimi volitvami, kot je to vedno v
ta skupščina tako revna, kakšne bodo šele druge«.
Lahko trdimo, da je bila skupščina oziroma kongres pekovskih delavcev prava slika resničnega položaja v ES, ki ga hočejo voditelji te sindikalne organizacije prikriti z vsemogočimi lažmi. Toda resnico je kaj težko prikriti in tega se danes dobro zavedajo Juraga kot tudi drugi «sindi-kalisti«.
Dela za inMisko Drisiaffitt
Dela za industrijsko pristanišče napredujejo kakor poroča «Astra» z dne 29. t. m. nekam počasneje. Za pravo naselitev kakih industrij še ni primernih terenov. Kar smo svojčas trdili, priznavajo sedaj inicia-torji sami in nekako v zagovor navajajo mnenje Rotarylskega grofa Marzotta. ki so ga te dneve vozili po Trstu v zahvalo za povabilo na njegovo veleposestvo. Ta gospod je izjavil (kakšno kvalifikacijo ima za to je težko uganiti), da morajo biti dela «počasna, ker je treba zgraditi veliko stvar, ki bo trajala desetine let«. Tako je mnenje, k: ga je svojčas izrekel prestavljeni podravnatelj Tržaške trgovinske zbornice dr. Addobatti, potrjeno: Pri nas se daje prednost načrtom, ki bodo lahko koristili (ali pa tudi ne) šele čez mnoga leta. Glede razlastitve tamošnjih zemljišč še niso ničesar uredili. Pripadajo občini, škofijski upravi, ACEGAT-u in kakim 60 zasebnikom, med katerimi je tudi baron Economo.
KOLEDAR
QledaMce - 'Tčinfr-ftadLo-
Nedelja 1. januarja 1950
Novo leto
Sence vzide ob 7.46, zatone ob 16.30. Dolžina dneva 8.44. Luna vzhaja ob 13.47, zatone 5.19 Jutri ponedeljek 2. januarja Makar, Zlatan
PRESKRBA
Delitev obutve UNRRA za upokojence. V ponedeljek 2. t. m. se prične delitev nakazil za obutev UNRRA v Ul. Malcanton 3 vsem državnim, pokrajinskim in občinskim upokojencem po znižani ceni 2200 lir. Čevlji so samo ir.oški. Za okolico pa bodo delili na sedežu prehranjevalnega urada na Opčinah in Proseku. Pri dvigu nakazil morate pokazati knjižico upokojencev in povedati številko svojih čevljev.	I
Čevlje bodo delili v skladišču AAI v Ul. Cadorna 21 ob 9 do in 15 do 18.
Daruj za novoletno jelko!
12
DAROVI IN PRISPEVKI
Hazardne igre so igrali
Prejšnjo noq je policija napravila kontrolo v posameznih krožkih. Pri tem so agenti imeli dokaj uspeha. Presenetili so mnogo članov, ki so na toplem igrali remi in poker. Igre, katere so po določilih zakona hazardne in so zaradi tega prepovedane. Pri tem kontrolnem pregledu je policija obiskala Circolo marina mercantile krožek ACEGAT-a in bančnih uslužbenčev. Okrog 30 oseb,
Zahvala osrednjega odbora za novoletno jelko
Osrednji odbor za novoletno jelko izreka toplo zahvalo vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je ta otroški praznik uspel v toliko radost otrok in v splošno zadovoljstvo tržaškega delovnega ljudstva. Brezprimerna je bila požrtvovalnost rajonskih, terenskih in vaških odborov AS1ZZ ter vseh antifašističnih žena, ki so množično sodelovale pri vseh pripravah. Neposredno pred samim praznikom so jim zaradi preobloženosti z delom priskočili v izdatni meri na pomoč Uidi tovariši, katerim gre prav tako topla zahvala.
Zelo velik delež je imelo pri obdaritvi Dedka Mraza Slovensko narodno gledališče, ki je organiziralo potovalne skupine s sodelovanjem pionirčkov in pa lutkovni oder tov. Maršiča.
Prav vsem še enkrat prisrčna hmla!
navadi. Končno so se le domenili, da bodo volitve tajne. Na dan kongresa se eden izmed kominformističnih voditeljev stroke kar predložil že pripravljeno listo kandidatov za novi odbor, iz katere naj bi navzoči izvolili prvih 11 članov, ki bi po njegovem mnenju najbolj «odgovarjali». Da je takšno postopanje zelo razburijo navzoče člane stroke, ki so glasno kritizirali, nam ni treba še posebej poudariti.
Na kongresu je bil navzoč tudi sam Juraga, ki ni mogel drugače kot priznati, da je položaj v kategoriji pekovskih delavcev zelo slab. Pristavil je celo frazo, ki ne potrebuje nikakega komentarja: «Ce je že
katere je policija presenetila med igranjem hazardne igre, so ovadili oblastem.
Tarile zaslojnim na lesnem mi
Tarife za stojnino na lesnem skladišču pri Proseku: Trgovinski vestnik št. 12 železniške uprave STO prinaša tarifo za stojnino praznih ali naloženih in izročenih vagonov na prose-škem skladišču ali pa nenalože-nih in praznih izročenih po predpisih: 15 lir za voz na uro prvih 24 ur, 23 lir naslednjih 24 ur, 38 lir na uro za vagon po 48 urah.
Tov. Kranjc Franc je daroval za Dijaško matico 1000 lir. Za našega dijaka je darovala Rapotec Dora iz I- okraja 150 lir.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 31. decembra 1949 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
Umrli so: 37-letna Kocjančič por. Serigan Eufemia, 55-letna Si. monič por. Cecchi Marija, 42-let. na Sossi vd. Leone Angela, 48. letni Lipot Bruno, 38-letni Salva-dori Guglielmo, Catolla Emanuela (8 mesecev), 49-letni DTtalia Giacomo Giorgio, 42-letni Castel-lo Mario.
le pred prvo svetovno vojno do tja še segajo moji spomi-— so bili kulturni stiki med venstvom Trsta in sloven-m kulturnim centrom Ljubno za Trst zelo uspešni, iaj sicer so bili ti stiki pred-•m na področju gledališke etnosti. Ljudstvo in izobra-ici pa so imeli na razpolago iige in revije, ki so izhajale Ljubljani. V Trstu so tedaj lostoma gostovali Ijubljan-igralci kot Danilo, Verov-: in Borštnik, nekateri so tu-dlje časa bili angažirani v itu, ter razni operni solisti ; n. pr. baritonist Križaj, ki pripomogli, da je bila umet-ka raven tržaškega gledali-na visoki stopnji. V razdob-med obema vojnama so ta-vidni kulturni stiki popolno-prenehali, ker je hotel fa-em zatreti na Pri morskem golnoma duh slovenstva, rudar se mu to ni moglo poči ti, ker je bila volja Ijtid-a močnejša od njegovih nart in ker je želja po spoznanju slovenske kulturne u-arjalnosti živo tlela med nart ljudmi. Kratka gostovanja bljanske opere v letih 1937 1938, ko je Trst s prekipeva-im navdušenjem sprejel go-iz Ljubljane, so to dokaza-
7 današnjih dneh pa skušajo aško slovensko ljudstvo in aški slovenski kulturni de->Ci ter ljubljanski kulturni ogi zopet tesno povezati kul-'no snovanje tržaškega slo-nstva z matičnim središčem rvenske kulture, kar je po-sm naravno. Tako imamo te i v galeriji eScorpiones zelo
lepo in pregledno razstavo del sodobnih slovenskih grafikov.
Ves december že je v Ljubljani razstava slikarskega dela dveh močnih in pomembnih slovenskih slikarjev Gojmirja Antona Kosa in Franceta Pavlovca. Moderna galerija je povabila na to razstavo skupino tržaških umetnikov in poznavalcev ter ljubiteljev umetnosti, ki imajo kakor koli neki odnos do umetniškega snovanja ali do umetnosti. Izlet je bil v dnevih 27. in 28, decembra. Z navdušenjem so vsi sprejeli to vabilo. V tej družbi smo opazili tržaške slikarje Spacala, Černigoja, Cesarja, književnika Borisa Pahorja, mlade umetnike začetnike, ki jih poznamo pod imenom sGruppo verdes, pod katerim so nedavno razstavili v galeriji «Scorpioner>, slikarja Kjačiča, 'ki mu rod izvira iz Beneške Slovenije, umetnostnega kritika in raziskovalca na področju umetnostne zgodovine in modernih umetnostnih problemov Detuonija in njegovo soprogo, ravnateljico galerije «Scorpio-ne», Zorka Jelinčiča, ki z veliko ljubeznijo beleži in ocenjuje umetniško delo naših upo-dabljajočičih umetnikov v Trstu, ter nekatere osebe, ki se bavijo s publicistiko, ki pa se ne čutijo navezane na umetnost samo zaradi svojega publicističnega dela, arhitekta Kosovela, tajnika SHPZ tov. Raceta in še marsikoga.
Ob prihodu vlaka so pričakovali tržaške goste zastopniki ministrstva za kulturo in znanost, umetnikov in Osvobodilne fronte.
Ze pri ogledovanje razstave
Obisk Iržaških upodabljajočih umefnikov in ljubifeljev umefnosli
razstavi G. A. Kosa in F. Pavlovca v Ljubljani
na
so se po prvih stikih in medsebojnem spoznanju ,v kolikor se niso že prej osebno poznali, zbližala srca in nastopil je topel, neposreden osebni odnos med tržaškimi gosti in ljubljanskimi umetniki, med katerimi smo pri obiskih raznih umetniških ustanov videli oba razstavljalca, predsednika Društva likovnih umetnikov Božidarja Jakca, Pengova, umetnostna zgodovinarja in kritika Steleta in Zormana, ravnatelja mestnega muzeja Franca Sijanca, arhitekta Kogeja, režiserja pri Triglav-filmu Štiglica zastopnika ministrstva za kulturo in znanost tov. Kržišnika in še mnoge druge.
Razstava je prikaz slikarskega dela Gojmirja Antona Kosa rektorja Akademije za upodabljajočo umetnost, in Franceta Pavlovca. Gojmir Anton Kos razstavlja dela, ki so nastala v času od leta 1923 pa vse do najnovejše dobe, delo Franceta Pavlovca pri tem prikazu pa sega nazaj v leto 1929. Lepi in pregledni katalog razstave ugotavlja, da je ta razstava le delni prerez umetniškega delovanja G. A. Kosa, ker je bilo mnogo njegovih del med vojno uničenih, nekaj pa odnešenih ali pa je za njimi zabrisana vsaka sled in da tudi zaradi velikega števila med vojno uničenih slik, posebno iz prve dobe, razstava ne prikazuje dela sli-
karja Pavlovca v tisti popolnosti, ki bi si jo želeli. Kljub temu pa nam razstava izrazito predstavlja oba umetnika.
Kos razstavlja tihožitja, pokrajine, portrete, skice za kompozicije in figuralne kompozicije. Njegova dela napravijo na gledalca močan, neizbrisen vtis kot vsako močno epično delo. Njegov čopič pričara pred nas bistvene poteze značajev pokrajin in predmetov, človeških figur in njihovega čustvenega nastrojenja. Človek ima vtis, da bi se lahko z upodobljenimi osebami lahko kar razgovarjal in sicer z vsakim na njemu primeren način. Figuralne kompozicije so jedrnate, mogočne in dinamične in nam mojstrsko prikazujejo življenjsko funkcijo teh	skupin,
njihov napor in njihova hotenja. Razvrstitev figur je plastična in uravnovešena.
France Pavlovec slika z na-strojenjem lirika predvsem naravo, iz katere veje razpoloženje in ki vzbuja sozvočno čustvovanje, kot ga diha	narava
prav tako kot je to	občutil
umetnik. Vzbujajo Pa obenem tudi gledalčevo lastno čustvovanje. Kljub realističnemu prikazovanju pokrajin jih Pav lovec s skladnimi in lepimi barvnimi kompozicijami, ki človeka kar prevzamejo, tolmači. V tem je Pavlovec svojevrsten	po kra-
I jinar z lastno osebno noto, ki
prihaja stalno v vseh njegovih slikah do velja/ve.
Zaverovano so si tržaški gostje ogledali sliko za slika in vsakdo se je vedno znova vračal pred one slike, ki so mu napravile močnejši vtis.
Zvečer so gostje prisostvovali operni predstavi Musorskega «Borisa Godunova». Za nas Tržačane je bila ta uprizoritev novost in pravo doživetje. Režiser Ciril Debevec in glasbe-no-umetniško vodstvo sta se odločila, da uprizorita to delo po prvotni redakciji Musorskega. Musorgski je itak predelal Puškinov tekst drame o Borisu Godunovu tako, da je potisnil bolj v stran eno izmed sil, ki jih je Puškin postavil proti Borisu - bojarstvo in ta-ko spravil do veljave nasprotje: car - ljudstvo. Tako je postalo po tej Musorgskijevi zamisli ljudstvo v svoji skupnosti in raznolikosti posameznikov osebnost. Po do sedaj znani redakciji se začenja opera s kronanjem Borisa Godunova, nekje vmes je slika Pod Kroma-mi v bližini Moskve, kjer se zbira lačno in prezebajoče ljudstvo, ki se navduši za lažnega Dimitrija Samozvanca. Pri tej običajni redakciji se konča dejanje z Borisovo smrtjo. V obdelavi pa, ki smo jo videli v Ljubljani, se godi dejanje prve slike na dvorišču No-vodeviškega samostana v Mo-
skvi, kjer ljudstvo prosi, da bi regent Boris Godunov sprejel krono, ker si želi miru, Slika o kronanju sledi kot tretja po sliki, ki nam prikazuje leto-pisca Pimena, ki piše kroniko o usmrtitvi carjeviča po Borisu Godunovu, pri čemer ga posluša mladi menih Grigorij Otrejev poznejši lažni Dimitrij. Kot zadnja pa pride omenjena slika Pod Kromami, kjer ljudstvo navdušeno sledi lažnemu Dimitriju in v kateri ostane na koncu na prizorišču samo ubogi norček, bebec (Jurodivi), ki preroško govori o velikem gorju in bedi, ki čpka še njegov ubogi plodni rod. Na ta način so prikazani nihanja ljudskih čustvovanj in hotenj ter preobrati v ljudskem mišljenju. In tako je dejansko postala množica v svoji skupnosti odrska figura. Ta redakcija je smiscl-nejša in bolj ustreza skladateljevemu namenu, ker ne gre tu samo za Borisovo osebno tragedijo, temveč za tragedijo vsega ruskega ljudstva, ki z Borisovo katastrofo še ni končana. Prav zaradi tega sledi ta scena sceni z Borisovo smrtjo kot izzveneči akord bodočih borb inbodočnega trpljenja, bodočih padcev in dvigov. V nam znani redakciji je bila osrednja in edina zanimiva točka vse opere figura carja Borisa. S to redakcijo Pa ta močna umetniška podoba ni okrnjena,
II RADIO IIIIB
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valojuli 240 m ali 1250 kc) NEDELJA 1. 1. 1950.
7.00, Jutranja glasba; 7.15, Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7.30, Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.45, Jutranja glasba; 8.15, Operna orkestralna glasba; 9 00, Bilanca gospodarskih uspehov v Istrskem okrožju (v slovenščini); 9.30, Bilanca gospodarskih uspehov v Istrskem okrožju (v italijanščini);
10.00, Folklorna glasba; 10.45, Oddaja za Bujščino; 11.15, Slavni solisti pred mikrofonom;
11.45, Oddaja za naše žene v slovenščini; 12.00, Glasba po željah v slovenščini; 12-45, Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13 00, Napoved časa -poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15, Glasba po željah (v italijanšini); 14.00, Novoletna jelka (v slovenščini); 14.45, Slovenske narodne in umetne pesmi; 15.30, Melodije z Juga; 16.00, Gogol: Ženitev: 17.30, Iz Verdijevih oper;
18.15, Revija plesnih orkestrov;
18.45, Poročila v hrvaščini;
19.00, Glasbena medigra; 19.15,. Poročila v italijanščini; 19.30, Napoved časa - poročila v slovenščini;' T9.45, Priljubljene melodije; 20.00, Mendelssohn: koncert za violino in orkester v e-molu; 20.25, Lahka orkestralna glasba; 21.00, Slušna igra (v italijanščini), nato lahka glasba; 22.30, Plesna glabsa; 23.00, Zadnja poročila v italijanščini; 23.05, Zadnja poročila v slovenščini; 23.10, Objava sporeda;
23.15, Glasba za lahko noč; 23 30 Zaključek oddaje.
PONEDELJEK 2. 1. 1950.
12.00,	Opoldanski koncert:
Sodobni	slovenski skladatelji;
12.30, Igrajo mojstri ritma; 12.45 Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00, Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15, Pester koncert	lahke glasbe; 13.45,
Športni pregled (slov.); 1400, Chopin: Klavirski trio: Izvajajo Lipovšek, Dermelj in Soldtoa-uer; 14.30, Pregled tiska in poročila v italijanščini; 14.45, Pregled tiska in poročila v slovenščini.
17.30, Plesna glasba; 18.00, Iz opernega sveta; 1845, Poročila v hrvaščini; 19.00, Glasbena medigra; 19.15, Poročila v italijanščini; 19.30, Poročila v slovenščini; 19.45, Italijanske in španske melodije; 20.00. Iz znanstvenega sveta (Ital.);
20.15, Glasbene slike; 20.45, Sindikalna ura (slov.); 21.00, Pisan koncertni spored; 22.00, Iz življenja jugoslovanskih narodov (ital.); 22.20, Lahka in plesna glasba; 23.00, iZadnje vesti v italijanščini; 23.05, Zadnje vesti v slovenščini; 23.10, Jutrišnji spored: 23.15, Glasba za lahko noč; 23.30, Zaključek.
postavljeno je le pravilno nasprotje car - ljudstvo in s tem postane celotna koncepcija opere mogočnejša in razgiba-
nejša.
Izvedba opere je bila dovršena. Inscenacijsko, igralsko, pevsko in s stilnimi historičnimi kostumi je ta opera prikazala historično ustrezno, stilno primerno, realistično okolje. Musorskega umetnost je prišla do popolne veljave. Glasovi solistov so po svojem obsegu, barvi, svežosti, modulacijski prilagodljivosti, izrazitosti popolni. Igralska tehnika solistov pa še pripomore do največje možne interpretacijske zmogljivosti. Zbor je prvovrsten v igri, petju in interpretaciji hotenj ljudskih množic. Hotel sem le podati nekaj vtisov o tej operi, žal mi prostor ne dovoljuje obširnejše razčlembe vsebine igre in petja posameznih pevcev. Opero je dirigiral tovariš Danilo Švara. Taki in podobni so približno bili vtisi vseh tržaških gostov.
V času našega kratkega bivanja v Ljubljani so si nekateri gostje ogledali še Jakčevo delavnico in ga opazovali pri odtiskavanju njegovih grafičnih del. Naslednjega dne smo si ogledali Narodno galerijo, stalno zbirko umetnim, ki nam prikazujejo slovensko slikarstvo in slikarstvo na Slovenskem v preteklosti do vključno impresionizma. Moderne struje v Sloveniji bo prikazovala stalna zbirka v Moderni galeriji.
Globoko je seglo v srca vseh udeležencev te ekskurzije veliko umetniško doživetje, ki so ga vsi doživeli v teh dveh dnevih. To je bil nov začetek
ASIZZ nabrala pri Sv. Jakobu: Družina Sancin 700, Gulič M. 700, Družina Kočevar 500, Gerbec Leo. pold 200, Trampuš Ludvik 200, Suša Amalija 200, Renko Apolonija 200, Zalašček A. 100, Volpi Ivana 200, Gregorič Nino 100, Kuret Lidija 150, Hrvatin Ana 300, Hrvatin Fedora 100, Nedoh Ivana 100, Gabrovec Ivana 120, Kočevar Francka 100, Mozetič Anton 80, Kerkoč Francka 200, Premrl 200, Ivančič Josip 50, Kerkoč Rudolf 100, Jankovič F. 100, Legiša Marta 200, Vitansi A. 250, Spa-cal-Kocman 500, Bastian Marija 200, Pilat Regina 200 D’Agostinis M. 200, Regent Olga 100, Hlača Antonija 100, Filippi 200, Kokora. v ec 100, Gelica 100, Jercog B. 50, Vrbec Angela 100, Benčič Kristi, na 150, Celentano M. 100, Blažina Albina 200, Mevla-Pavlovič C. 200, Premrl F. 200, Kerkoč F. 200, Benulič 100, Karis 100, Klun Angela 100, Mahnič Josipina 50, Ribarič Anton 100, Kaučič Anton 100, Cernotti Francka 200, Košuta Stanislav 200, Bratoš Ana 150, Cukljati Zora 100, Cerovšek Fani 50, Kuhanja 200, Suber Pina 100, Povh Avgusta 300, Marušič Ida 100, De Manzano 100, Sussa 100, Moiinari M. 200, Vitez Srečko 100, Leghissa A. 100, Fischer A. 100, Ribarič 100, Jakonti Štefanija 100, Ravalico 50, Sancin-Gom-bač 200, Mezgec Ivanka 50, N. N. 100, Tonut 100, N. N. 100 Zivic M. 200, Dujc Pina 100, Jeti 50, Po-ropat 100, Barba 100, Jakac Ana 200, Perhavec R. 30, Bossi Ana 200, Poropat 50, Sirec 100, Pipan 133, Lepin Ana 200, Brajkovič Ana 50, Veljak Amalija 150, Ba-stiani Nino 50, Suban V. 150, Ribarič 100, Cižek Ana 150, Paušič Marija 100, Silli Olga 50, Ličen Jože 200, Benko Alojzij 100, Mi-kula Feliks 200. Jančar Rudi 100,
ooieie Mne v Bazovici
Zavarovalnica goveje živine v Bazovici vabi svoje člane na redni občni zbor, k; bo v nedeljo 8. januarja ob 15 v prostorih Križmančiča Ivana (Zu. panovega). Iz tehtnih razlogov prosimo za točnost.
KINO
Rossetti. 16.00: »Krištof Kolumb«, Fredric March.
Excelsior. 16.00: «Srnica», Grego-ry Pečk, Jane Wyrr.an.
Fenice. 16.15: «Devica iz Tripoli«, Yvonne De Carlo, George Brent Fiiodrammatico. 16.00: «Noč in dan«, Gary Grant.
Adua. 15.00: «V Tarzanovi džungli«, Gianni in Pinotto. Alabarda. 14.30: «Cesarski valček«
B. Crosby.
Armonia. 15.30: »Čudežen človek« Danny Kaye.
Azzurro. 15.30.- «Trije kavalirji«. Beivedere. Danes zaprt.
Garibaldi. 14.30: «Junaški nepridiprav«, Jon Hall.
Ideale. 15.30: «Princ Azim«, Sabu. Impero. 16.30: «Poljubi, božanje in udarci«, Betty Grable, J. Payne.
Italia. 14.30: »Cesarski valček«, Bing Crosby.
Kino ob morju. 21.00: Plesni večer Marconi. 15.30: «Slavolok zmage«
C. Boyer, Ingrid Bergman. Massimo. 16.00: «Gianni in Pinot.
to kot detektiva«.
Novo Cine. 15.30: «Cesar z otoka Capri«.
Odeon. 15.30: «Karavana upornikov«, Maria Montez.
Radio. 15.30: «Slovo od vojaškega stanu«, Gianni in Pinotto. Venezia. 15.00: «Knjiga o džungli« Vittoria. 16.00: «Napad šeststotih« Sabu.
Viale. 15.30: «Cesar z otoka Capri«.
Savona. 15.00: «Tako sem zmagal«.
Kino v Skednju. 17:	«Zenske
morja«, Victor Mac Laglen. Kino v Nabrežini, samo v nedeljo: »Tarzan in pošasti«.
Nočna služba lekarn
Alabarda, Istrska ulica 7; Ci-polla, ulica Belpoggio 4; Crevato, ulica Roma 15; Godina Enea, ulica Ginnastica 6; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju ima2 ta. stalno nočno službo.
22. JANUARJA 1950 ENODNEVNI IZLET
v LJUBLJANO
Vpisovanje do 4. jan. Za pojasnila telefon 29-243. ADRIA-EXPRESS — TRST, ULICA F. SEVERO št. 5-b.
Kino na Opčinah
predvaja samo še DANES v
NEDELJO 1.1. m. z začet- II-. . I .
leom ob 16 humoi isiični filin V 6 S G < 3 uVOjCKE
O V E URI SMEtpl!	(STANLIO in OLIO)
Spored prihodnjega tedna obsega samo prvovrstne filme
V PONEDELJEK in TOREK dramatični film............
V SREDO in ČETRTEK razgibani, pustolovski film Santo v PETEK z začetkom ob 16 barvni velefilm .
Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO pa zopet nekaj lepega v filmu................i
OGLEJTE SI JIH!
vyu, ouf-iu iJiLuui^nie j tli/te
STA BEGA Divji lov
Legenda siliirske zemlji
Tragična skrivnos
OGLEJTE Sl JIH
TRGOVINA
Ulica Vasan 10
stvarnega poglabljanja kulturnih stikov dveh delov istega naroda ki živita ločeno. Ti kulturni stiki bodo zelo pomagali našemu tržaškemu slovenskemu kulturnemu umetniškemu prizadevanju in povzročili, da bo tudi Trst prispeval k razvoju občeslovenske kulture.
Težko nam je bilo, ko smo se poslavljali, še bi bili radi ostali skupaj z brati iz Ljubljane, Prehitro jc potekel čas. Ves čas smo čutili, da se naši kulturni delavci iz Slovenije zavedajo našega življenja na Tržaškem ozemjlu.
Med nami, ki smo prišli iz Trsta, smo pogrešali še marsikoga. Vedeli pa smo, da so nekateri odšli v Zagreb na kongres jugoslovanskih književnikov da tudi na tem področju poglobijo naše naravne kulturne stike.
Ne da sc popisati, kako prisrčno je bilo vzdušje, v katerem smo preživeli ta dan in pol. Ob slovesu smo si še dejali, da se zopet vidimo, da bodo tržaški umetniki razstavljali v Ljubljani, da bodo umetniki Slovenije razstavljali v Trstu, da je razstava slovenskih sodobnih grafikov, ki je te dni v Trstu, le Prva v vrsti neštetih, ki bodo še sledile, da bodo gledališča med seboj sodelovala, da bodo tudi književniki pospeševali kultur, ne stike itd. itd.
Na koncu naj še omenim, da je «papa» Jelinčič res prav po očetovsko skrbel, da se je res program razvijal v redu in da je tudi skrbel za udobnost vse skupine in vseh udeležencev tc ekskurzije.
J. K.
Og/e/te si zalogo
Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo
domačega proizvoda dobite v
ulici Vasari št. 6
CENE UGODNE
DtTgAETA
ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze jeklu, zlatu., kavčuku m plastiki. Največja garancija Sprejema od W do 12 m od '5 do 19 (Govori slovenski).
TRST. ul. TOKREBIANCA, 43, VOGAL UL CAKDUCCl
Mizarji
podjetniki
Deske smre kove, macesnove in trdih lesov, trame, litfiUVaibl • rezane plošče, furnir, purkete in drva nudi najugodneje
USI
viale SonniiiD 24 Jel. 114419
istrski dnevnik Ribiči imajo v zadrt# vse pngnie
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATT1ST1 301a - 1.; ■ TEL. 70 /Al BaprCdCh V SlilljlilO felaglSlJO
Voščilo Istranom
za novo leto 1950
Kaj si bomo voščili danes, ko bomo med tovariškim st ir stom rok. izmenjavali tisto običajno frazo: Srečno in veselo novo leto?!
Res, skozi dolga stoletja je to voščilo običajen napotek za dober začetek leta, ki ga prav na prvi dan začenjamo z najrazličnejšimi mislimi in željami, Če drugega ni mogel človek predvidevati, je izrekel vsaj nekaj dobrih voščilnih besed. Tuje in nekako oddaljeno mu je bilo vse, kar bi mu bilo pripomoglo, da bo — brez nekakega praznega fra-zarjenjc po zraku, nekaj dosegel.
Danes tega ni več.
Na podlagi izkustev, ki smo jih dosegli v preteklosti, delamo že naprej plane in načrte za vsakovrstna izboljšanja. Seveda slonijo vsi ti načrti na strogo realni podlagi. Njihovo uresničenje je odvisno od sodelovanja vseh ljudi v kraju, okraju in okrožju. Prav tako realno in otipljivo, kot je bilo sodelovanje nas vseh v narod-no-osvobodilhi vojski.
Kar poglejmo na nekaj takih vprašanj, ki so otipljiva za nas vse, ker so naša in bodo v tem. novem letu. zahtevala od nas vseh velikih naporov in požrtvovalnosti, da jih bomo uresničili. In uresničili jih bomo, ker vemo za kaj gre.
Kot prvo se postavlja vprašanje. ustanavljanja novih m utrjevanja že obstoječih obdelovalnih zadrug. Vsi vemo, da je prav zadruga tista velika sila ki osvobaja malega kmeta na uasi brezvestnega izkoriščanja od strani domačih in tujih kapitalistov. To je dejstvo, ki ga ne more izpodbiti nobeden še tako nasproten element. Vem. da mi bo kdo na te besede oporekal, češ: Zakaj se Pa ravno ob zadruge tako zaganjajo ob vsaki priložnosti še nekateri naši prijatelji, ne samo sovražniki?! Takemu moram takoj odgovoriti: Zato se prav ob te obdelovalne zadruge tako zaganjajo, ker občutijo njihovo veliko gospodarsko moč in obzorje. Napoti so jim, pa bi jih radi postavili v slabo luč. Prav zato bo naša voščilna misel ob tem nastopajočem novem letu;
Se več obdelovalnih zadrug mora zrasti v tem novem letu po naših vaseh. S tem bomo pokazali, da smo razumeli sklepe drugega kongresa naše partije ki govorijo o nadaljnji krepitvi in širjenju socialističnih elementov na vasi. Prav tako bomo tudi zadali nadaljnji udarec vsem tistim, ki še kat naprej špekulirajo o naši nezmožnosti in šibkosti.
Drugo voščllno vprašanje je gradnja naših zadružnih domov. Ali ne bo najlepše voščilo na ta prvi dan v 1950. letu če si bomo voščili: Da bi ob zaključku tega nastopajočega leta stal na najlepšem mestu p vasi nov zadružni dom! To voščilo bo ponovno na zelo realni podlagi. Za uresničenje bo zahtevalo dela vseh wščanov. Pa bodo td^i lahko zadovoljni, če bo voščilo imelo dejanske uspehe. Kjer še ni zadružnega doma na vasi, so sedeži številnih množičnih organizacij nekako raztreseni sem in tja. To ni prav, ker mora danes vsak občutiti, kaj so sedeži ljudske oblasti, mladine žena. SIAU itd. Vse te smo si priborili v osvobodilni borbi in moramo občutiti spoštovanje ir. ponos, da jih imamo, in da jim lahko damo primerne prostore,
Tretje voščilo na ta dan bo; Da bi v tem letu vsi naši ljudje spoznali važnost dviga kulture v najširših ljudskih množicah. Tu bi še posebej priporočal, da bi to vprašanje vzeli zelo zares vsi naši ljudje. Nikakor si ni mogoče predstavljati danes našega človeka, ki ne zna pisati in čitati. Res, da ni učenje lahko, in tudi ne gre samo. je pa zadoščenje nad pridobljenim znanjem toliko večje, da odtehta vse napore. ki so bili vloženi pri
učenju. Zelo napačno je sramovati se danes obiskovati nepismene in izobraževalne tečaje. Upravičeno pa se lahko sramuje tisti, ki se ne bi ob toliki dobri volji našega učiteljstva potrudil v šolo in se tam prav pridno učil. Znanje je danes največ je orožje proti vsem tistim, ki bi nas radi ponovno uklenili v nekdanjo temo nerazgledanosti in nas znova radi uporabljali za svoje sebične namene.
Se nadalje b0 naše voščilo: Sirjenje in utrjevanje bratstva na našem ozemlju. To je prav tako ena izmed tistih velikih nalog vsakega poštenega in zavednega človeka, ki ve, kaj pomeni bratstvo. Dolga desetletja je že pred fašistična Italija vzgajala svoje državljane v mržnji nasproti slovenskemu ir. hrvatskemu prebivalstvu v teh krajih in na Balkanu sploh. Zato je treba danes velike plemenitost: in široke razgledanosti, da se lahko preide preko umetno ustvarjene mržnje in prodre v globino človeka-delavca, ki je bil in bo vedno borec Za boljše in lepše, pa naj bo Italijan, Afrikanec, zamorec ali eskim tam na daljnem severu! To pa bomo prav gotovo zmožni napraviti še v večji meri kot do sedaj, če bomo s skupnimi napori premagovali težave, katere ustvarja reakcija, ki se bratstva boji.
Ne najzadnja, ampak mogoče ena prvih, je y tem novem letu naloga borbe za resnico in pravico. Tudi v tem si bomo voščiil Polno uspehov in napredka. Ta borba za resnico in pravico pa nikakor ni in ne bo lahka. Od vsakega izmed nas — bo zahtevala še nadaljnjega globokega idejnega študija marksizma-leninizma. Prvi moramo biti sami na jasnem in imeli na dlani položaj tak kot je. Brez slepega zaupanja v nekako edino veličino velike države — pa četudi je to Sovjetska zveza. Za nas mora biti važna čistost ideje, za katero smo se vsi borili in tudi žrtvovali toliko mladih življenj, toliko vasi in toliko trpljenja. Tega nam ne sme in ne more nihče iztrgati iz naše notranjosti.
Zato bo naše voščilo na ta prvi dan nastopajočega novega leta še bolj tovariško — prisrčno, ko si bomo med stiskom rok, voščili tudi veliko misel — borci za resnico in pravico, borci za bratstvo in enotnost, borci za mir — stojimo trdno na položajih vseh priborjenih pravic. Na teh položajih bomo še nadalje vztrajali, tudi če naši nasprotniki še tako mečejo na nas svoje kominformistične laži in klevete, Kot do sedaj, si bodo tudi v bodoče zaman prizadevali, da bi tudi le deloma premaknili našo trdno voljo graditi naprej, graditi še več, graditi še boljše, ustanavljati še več obdelovalnih zadrug in graditi še več zadružnih domov — trdnjav gospodarske, kulturne in politične moči vašega ljudstva na vasi.
Se ena voščilna misel vam, Istrani.
Ob vsakem srečanju z vami spoznavam, da smo si vedno bližji, da se vedno bolj razumemo «Naš dopisnik«, slišim večkrat, ko se nenadoma znajdem med vami. pa naj bo dež, sonce ali burja.
Tega vašega priznanja sem vesel. Zato Pa vam s tega mesta dajem voščiIno obljubo, da se bomo v tem novem letu še boli pogosto srečavali na gra-dtliščih zadružnih domov, v obdelovalnih zadrugah,	na
množičnih prostovoljnih de-loimih akcijah in kjer koli bo-štp kaj gradili iv delali za izboljšanje. Poizkušal bom. da bom resničen tolmač teh vaših naporov, napredka, uspehov in svetovalec v zagati tudi v tem letu
Tako vam. na ta prvi dan novega leta želi sreče, napredka in uspehov vaš dopisnik OGAREV.
Portorož
Obiski pri gluhonemi mladini
Gluhonema mladina v Portorožu je doživela v zadnjem tednu kar dva obiska. 26. decembra jo je obiskala delegacija naprednih žena. iz Buj. Ravnatelj zavoda je našel žene v obednici sredi mladine, ko so delile čokoladne bonbončke. S seboj so žene prinesle že cel kup piškotov. Ravnatelj zavoda jim je predstavil nekatere otroke in med drugim poudaril veliko skrb ljudske oblasti za take zavode.
Zavedne žene iz Buj so se zel0 zanimale za učenje otrok, za njihove pismene izdelke in za življenje v zavodu. Z zadovoljstvom so ugotavljale: «Se-daj smo videle, kako zelo skrbi naša ljudska oblast za vse.» Bile so do solz ganjene, ko so jih otroci ob slovesu pozdravili z glasnim: «Zdravo!»,
Takoj drugi dan je prišla delegacija ASIZZ iz Brtonigie. Nad sto slaščic je prinesla s seboj za gluhoneme otroke. Ker je bil čas pouka, je ravnatelj peljal šene kar y šolske prostore. Razredniki so radovednim mamicam dajali odgovore na razna vprašanja. Vse navdušene so žene med odmorom razdelile med otroke nekaj dobrot, ki so jih prinesle s seboj. Dobre mamice so pred odhodom izjavile: «Se bomo prišle med to mladino, ki je vredna pomoči vsega ljudstva in iz katere ustvarjate dela zmožne ljudi».
Da, tako pomagata ljudska oblast in naše ljudstvo tudi onipi do življenja in dela, ki jih ie narava tako težko oškodovala.
OTVORITEV OTROŠKEGA SEMNJA
Dočakali smo...
„Danes je naš dan, ves Titov trg je naš“
Tako so govorili že na vse zgodaj včeraj zjutraj otroci Kopra in vasi koprskega okraja, ko s,o začudeni opazovali Titov trg, ki se je bil čez noč spremenil v pravi smrekov gozd. Tretjino površine velikega trga so zavzele visoke smreke in jelke, med katerimi je zrasla majhna hišica, tam poleg hrib in visoka novoletna jelka, vsa odložena z darovi, snegom in lučkami. Vse naokoli med debli so nastale mehke mahove steze. V kotu ob sodni palači pa je živa slika iz časov partizanstva. Med gostimi smrekami in jelkami, ki so vse bele od ivja, je skupina partizanov ob tabornem ognju. V kotličku kuhajo skromno kosilo in se pogovarjajo o napredovanju partizanskih edi-nic. Na stenčasu so izvesili vPartizanski dnevnik». Ta kotiček vzbuja pri o trokih in odraslih zelo veliko pozornost in zanimanje.
Seveda je za naše najmlajše res njihov dan, kot vse vprek govorijo v takem živžavu, da prevladuje vse drugo življenje v Kopru. Druge dneve so na trgu cele jate globov, danes pa ti nekako preplašeni opazujejo z vrh visokega zvonika, strehe sodne palače in starodavne uLoggie«, to nenavadno' življenje. Čudno se jim vidi vse tisto zelenje in toliko otrok, ki občudujejo novoletno jelko-velikanko, škrate, partizane in stojnice, ki so bogato oblo-
žene z vsemi tistimi sladkarijami in igračkami, katere imajo otroci talco radi. živ. obroč mladih obrazkov, žarečih oči strmi v medveda, kosmatinca, ki se počasi sprehaja okoli hiše med škrati in Rdečo kapico.
Toda ne samo mladi in prav mladi, tudi astarih otrok» je poln trg, ki z enakim ugodjem ali pa še večjim — saj gledajo svoje lastne otroke, saj se spominjajo svojih mladih dni — uživajo ta veselja polni dan.
Res. Dan otrok je 31. december. Dan vseh otrok brez razlike narodnosti. Za vse je polno mero veselja in presenečenj, vsi občutijo veliko pozornost, ki jo posveča ljudska oblast prav njim, ki danes V svobodi rastejo V pogojih, kot jih otroci niso imeli skozi stoletja!
Delitev rozin in limon na nakaznice Rl, R2, R3
Te dni se je v območju Istrskega OLO pričela delitev suhega grozdja (rozin) in limon na živilske potrošniške nakaznice Rl, R2 in R3, in sicer po 500 g rozin na vsako kategorijo in prav tako 500 g- limon.
Cena gornjih predmetov je: rozine 66 din za kg in limone 22 din za kg.
Delitev rozin in limon ‘je kot dodatek delavcem m nameščencem ob prazniku novoletne jelke.
Veljavnost starih osebnih izkaznic podaljšana do 31. januarja 1950
Oddelek za notranje zadeve IOLO nam Je dostavil sledečo OBJAVO Veljavnost starih osebnih izkaznic se podaljša do 31. januarja 1950.
Opozarja se prebivalstvo, da si do tega dneva preskrbi nove osebne izkaznice in da se prijavlja komisijam za izdajo osebnih izkaznic pri KLO in MLO ob določenih dnevih zaradi izpolnitve prijav za izdajo osebnih in predaje štirih slik, slikanih po veljavnem predpisu.
Slike si je dolžan vsakdo nabaviti sam, ker je organizirano množično slikanje, ko se je vsakomur na sedežu KLO in MLO nudila prilika, da se slika, že zaključeno.
Gažon
Prostovoljno delo
Zadnjo nedeljo smo imeli prostovoljno delo, pri katerem je sodelovalo 22 oseb. Qd teh je 13 šlo na obiranje oljk doma, ki so nabrali y 40 prosto-voljnih urah 140 kg oljk, drugi štirje prostovoljci so oašli v Padno in prav tako pomagali obirati oljke. Pet oseb pa je pomagalo pri kopanju jam za drogove, ki bodo služili z& napeljavo električnega toka v vas. Ti so napravili 20 prostovoljnih ur.
Tako smo prav ob zaključku tega leta dokazali, da bomo tudi v prihodnjem nadaljevali z delom za izgradnjo in izboljšanje našega gospodarstva.
Kratek pregled razvoja ribiških zadrug v Istrskem okrožju
Pogostoma se omenjajo v naši javnosti nekdanje ribiške zadruge. Marsikdo misli, da gre pri tem za ribiške zadruge v pravem pomenu besede, kjer so bili združeni izključno le ribiči, ki so drugače prodajali svojo delovno silo lastnikom ribi-ških ladij. Ne. pri tem moramo razlikovati razvojno dobo teh zadrug pred osvoboditvijo in po njej.
Ribolov v coni B je bil pred osvoboditvijo organiziran na docela zasebni osnovi. Ribiške ladje in vsa oprema za ribolov so bile po vseh ribiških središčih našega okrožja v rokah zasebnikov. Ti so se zgolj zaradi smotrne prodaje rib združevali v ribiške zadruge.
Toda to niso bile prave zadruge, temveč le organizacije ribičev, ki so z združevanjem hoteli doseči ugodnejšo prodajo nalovljenih rib. Razen zasebnikov sta imeli lastno ribiško ladjevje tudi tovarni ribjih konserv Ampelea in Arri-goni v Izoli.
Razvoj ribiških zadrug je bil na splošno sledeč: Do osvoboditve je obstajalo y Istrskem okrožju 5 tako imenovanih ribiških zadrug. Vodili so jih gospodarji ribiških ladij, ki so imeli tudi največjo korist. Ribiči kot taki, ki so dali na razpolago samo delovno silo, so igrali v teh zadrugah malo pomembno vlogo, v gospodarskem oziru so prejemali le nekako plačilo za svoje delo, aT mezdo.
Ce upoštevamo, da sestoji posadka ribiške ladje običajno iz 11 mož, med katere je treba prišteti tudi gospodarja ladje, potem je bil račun vsakokratnega ribjega lova naslednji:
Vseh teh 11 mož je imelo 17 deležev, od katerih je odpadlo samo na gospodarja 7 deležev, deset ribičev pa je prejelo za svoje delo po en delež. V praksi je bilo to malo.
V novembru 1945 se je na pobudo ljudske oblasti in na željo siromašnih ribičev ustanovila prva izrazito ribiško produktivnega zadruga v Umagu. Člani te zadruge, 24 po številu, so bili sami ribiči brez premoženja. Zato jim je dal o-krajni ljudski odbor v Bujah v uporabo ribiško ladjo z vso o-premo, kot z mrežo za plivar-nico ali sekalevo in drugo. Istočasno pa se je v Umagu razšla dotedanja ribiška zadruga gospodarjev.
Prvotno, leta 1945 ustanovljena zadruga ribičev v Umagu je bila v aprilu 1949 reorganizirana y biršo obliko produktivne zadruge. K tej zadrugi je pristopilo 40 članov in ljudska o-blast jim je dala v najem zopet ribiški brod z vsem ostalim inventarjem.
Podoben razvoj ima tudi u-stanovi.tev ribiške zadruge v Novem gradu. Tu je obstajala do decembra 1948 ribiška zadruga v stari obliki, kjer so imeli prvo besedo gospodarji ladij. Na željo dotedanjih članov se je preosnovala zadruga v novo zadrugo naprednejšega tipa, ki bo imela v kratkem vse pogoje, da bo postala prava produktivna ribiška zadruga. K njej je pristopilo 53 ribičev.
Na splošno enak položaj je bil tudi v Izoli. Do poletja 1946 je delovala ribiška zadruga, v kateri so bili člani gospodarji ladij in navadni ribiči. Nato so se tedanji zadrugarji razšli in ribiči, ki so tvorili moštvo la-
dij podjetij Ampelea in Arri-goni, so se organizirali v novo zadrugo. Ta zadruga se je v svojem delovanju omejevala V glavnem na prevzemanje lova in prodajo rib. Ker ni imela lastnega brodovja, se zadruga ni mogla pravilno razviti ter so jo njeni člani razpustili.
V zvezi s tem je treba pripomniti, da xe bilo leta 1948 ustanovljeno v Izoli podjetje «Riba», ki se bavi z ribolovom, in prodajo rib. To podjetje je pritegnilo v svoj delokrog večino ribičev iz Izole.
Tudi v Piranu so ustanovili ribiči produktivno' zadrugo, v kateri je bilo vpisanih okoli 30 ribičev. Ljudska oblast je pomagala zadrugi za enkrat s tem, da ji je dala v najem ribiško ladjo z opremo. Letos septembra se je ta zadruga reorganizirala in danes šteje že 70 članov.
Istotako so se v maju t. 1. v Zambratiji pri Savudriji združili tamkajšnji ribiči v produktivno ribiško zadrugo. Tudi njej je lujdska oblast pomagala na ta način, da ji je izročila v najem ribiško ladjo z opremo.
Razvoj teh pravih zadrug je sicer šele v povojih, vendar se že močno uveljavljajo in imajo zelo dobre izglede za svoj napredek. Ko bodo številčno o-krepljene in ko bodo izpolnile svojo opremo, bodo nedvomno dvignile naše ribarstvo in s tem celokupno gospodarstvo Istrskega okrožja,
Ce prištejemo k pravkar navedenim ribiškim zadrugam še ribiško zadrugo v Kopru, ki je zadruga starega tipa, katero vodijo v glavnem gospodarji ladij, smo dali s tem kratek pregled razvoja ribiških zadrug V coni B.
Nabavita si koledar!
Koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja za leto 1950 naj si nabavi vsak Slovenec. Koledar, ki je zelo zanimiv, je naprodaj v Katoliški knjigarni na Travniku in v Narodni knjigarni («Carducci») v ul. Carducci.
Darovi za zimsko pomoč brezposelnim
Pokrajinska zveza trgovcev je med trgovci naše pokrajine zbrala za zimsko pomoč brezposelnim sledeče vspte:
Tvrdka Avanzini:	1.000	lir,
Pierind Annunziata 500; Kodrič Angel 500; kaverna Garibaldi 2830; nameščenci kavarne Garibaldi skupno 7.249; tvrdka «Isontina Alimentari« 32.240; Merluzzi Ivan 550; Mini G. B. 480; Peršolja Marij 480; Giorgj Jurij 480; Fina Gioacchino 480; Polti Ivan 430 Moratti Ivan 480; Gadiri Alojz 440; Calligaris Ferruccio 480; Oblasja Jurij 480; Colombim Hug 480; De Monte Aliče 450; Gaspardis Lidija 400; Ceretti Bruna 400; Lorenzut Vilma 375; Grandene Marcela 375; Brandi Lavra 420; Ungaro Na-tale 440; Pepe Karel 450; Ro-manesi Alojz 445; Visintin Jožef 445; Plansig Oreste 445; Sušmel Tredicino 445; Pecora-ri Gildo 450; Culot Ivan 435; Sgubin Ivan 435; Pavel Fini 435; Marega Jožef 435; Pinau-sič Anton 435; Qualizza Ar-mand 450; Petterin Alojz 450; Ferman Alojz 450; Propetto Primo 435; tvrdka Berrani Herman 1000; nameščenci Ber-ranija 500.
Skupno so do sedaj darovali za zimsko pomoč brezposelnim tvrdke 61.548 lir in nameščenci 23.869 lir, kar znaša skupno 85.417 lir.
Vera v postisije jo je razočarala
Pred dvajsetimi dnevi je 23-letna Giorgina Castaldi »z Ul. Catterini 41 izgubila v plesni dvorani «Lantema d'oro» na gradu rjavo usnjeno listnico, v kateri je imela poleg osebne izkaznice 6000 lir in nekaj fotografij. Izgubo je v upanju, da ji pošteni najditelj vrne vsaj izkaznico, komaj včeraj prijavila kvesturi.
GORIŠKI DNEVNIK
1». II 1. 1 1    ■ — "" .T.ir.-i:-" L;--.g.riL«==g‘ "V' — . ■ T ■' - ' ■ ■ ■ ■»" ■ —1 ■ -■<-■' .■». ■ . ■■ ■■ ■- ■ »■■■ ■■ ■	'	=-	-
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLiCO 1 - II.; TEL. 11-32
Manjka šesta slika
——m.-ihb—rinimririn-”1 sa —n —H—11—»li nwiiim■ imi—i——i— ~rrn—	■■	■■re/:,rrarra^xl>MW»»M—»T——
Ob snemanju filmskega obzornika „ Santa Gorizia"
Lov na slovenske otroke
Goriške oblasti posegajo tudi v Benečijo
V zadnjih tednih so se na naših srednjih in ljudskih šolah dogajale stvari, o katerih so naši listi obširno pisal; in ki so prav posebno znane vsakemu zavednemu Slovencu. Gre namreč za borbo, ki jo vodimo Slovenci v Italiji, za priznanje enakopravnosti slovenske šole z italijansko, katero vodi Demokratična fronta Slovencev, ki je v tej zvezi poslala v Rim tudi posebno delegacijo, ki naj bi opozorila gospode ministre, da so odredbe proti slovenskim dijakom ne samo nezakonite, ampak so taki odloki nedemokratični in nečloveški.
Didaktično ravnateljstvo v Gorici je poslalo 12. novembra nekaterim staršem pisma s priloženimi izjavami, ki naj bi jih slovenski starši podpisali in vrnili' zopet temu uradu. Phizadeti starši niso niti optanti, niti državljani kake druge države, pač pa so od rojstva pristni italijanski državljani. Od teh pa danes zahteva, naj podpišejo izjavo, v kateri naj se izrečejo h kateri narodnostni skupini spadajo.
S kakšnim namenom pošiljajo slovenskim staršem take izjave lahko vsak sam razume. Veliko staršev je podpisalo izjavo, da spadajo k slovenski narodni skupnosti, nekateri pa so se zaradi tega, ker so po naključju zaposleni pri italijanskih tvrdkah ali, so celo državni uradniki — ustrašili morebitnega preganjaja V službi in podpisali izjavo, da pripadajo k italijanski narodni skupnosti, in s tem padli v raznarodovalni kotel, kjer bodo prekuhani in spečeni v Italijane.
Da bo naša širša javnost natančno obveščena, kako se je vse to vršilo in kakšna so pisma poslana slovenskim staršem, priobčujemo nekaj takih pisem in izjav, pri katerih smo na željo staršev izpustili imena, da bi jih ne preganjali.
Prvo pismo je bilo poslano vdovi v goriški občini, ki je
od rojstva italijanska državljanka in rojena Slovenka, in se glasi V slovenskem prevodu takole:
((Didaktično ravnateljstvo s slovenskim učnim jezikom — Gorica.
Prot. št. 760 (Predmet: Izjava — Gorica,	13. decembra
1949 — Gosp  E.P.C, Šolskemu skrbništvu	in šolskemu
nadzorništvu za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, Gorica. - Ker mi še niste vrnili izjavo, ki sem vam jo odposlal dne 12. novembra t 1., vam prilagam drugo enako izjavo in vas naprošam, da mj jo vrnete podpisano po pošti, četudi z negativnim odgovorom, ker bom sicer y nasprotnem primeru primoran premestiti s pomočjo oblasti vašega sina iz šole s slovenskim učnim jezikom na ono z italijanskim.
Didaktični ravnatelj dr. F. Lebani.
Da pa segajo prsti goriških šolskih oblasti zelo daleč, celo v Benečijo, nam priča naslednje pismo, ki je bilo poslano Slovenki v Benečijo, katere otrok obiskuje slovensko šolo v Gorici. Evo vsebine:
«Sig. Predan Emil, S. Leonardo — Cividale.
Da vaš otrok lahko obiskuje osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom, je treba, da mi, v smislu okrožnice višjega šolskega skrbništva, lastnoročno podpišete in dostavite priloženo izjavo. Dott. Lebani. Na o-riginalu je tudi italijanski prevod.
Objavljamo tudi prevod izjave, s katero naj starši potrdijo, da so njihovi otroci Slovenci:
((Podpisana... izjavljam, da spada k slovenski jezikovni, podpis«.
Te izjave dokazujejo, da odgovorni šolski in vladni organi še nadalje izlivajo ves svoj srd na eno največjih pridobitev narodno osvobodilne borbe goriških in beneških Slovencev, ki so prav slovenske šole. Slovensko ljudstvo je v borbi
za vzpostavitev šol v materinem jeziku žrtvovalo nešteto žrtev, zato ne bo nikomur dopustilo, da bi oskrunili to, kar nam je sveto in kar nam tudi po vseh pravicah gre. Opomi-,njamo gospode jz Rima, da jim mirovna pogodba nalaga dolžnost, da spoštujejo pravice narodnostnih manjšin na ozemlju svojg države. Poleg vsega pa naj ne pozabljajo, da je ta pravica uzakonjena tud; v 6. členu republiške ustave.
Neizpolnjevanje obveznosti, ki jih italijanski krščansko demokratični vladi nalagajo mednarodni dogovori, potrjuje med slovenskim prebivalstvom na Goriškem in Beneškem u-pravičen sum da smo na najboljši poti k povratku v leto 1922. To leto je pomenilo za Slovence pod Italijo prelomnico V njihovemu narodnem in kulturnem življenju. Politični režim je pričel uničevati naše kulturne ustanove in rast slovenskega naroda prav v temeljih, to je pri šolah.
Pričakujemo od oblasti, da bodo z resnično demokratičnimi odloki pravilno uredile tudi ta del nacionalnega vprašanja Slovencev pod Italijo. V nasprotnem primeru bomo vedno bolj trdno prepričani, v pravilnost mnenja našega ljudstva, da se v bistvu ni ničesar izpremenilo.
V preteklem mesticu oktobru so nekateri časopisi m~o-go pisali o snemanju filmsk -ga obzornika, ki naj bi pod naslovom sSanta Gorizia» prikaza! naše mesto, pokopališča in vojaške spomenike iz prve svetovne vojne, vse skupaj pa zavito v nekakšno mučeniško aureolo.
Preteklo sredo popoldne cb 15. uri je bilo poskusno predvajanje filma v kinodvorani Verdi. T? prve preddave so se udeležile oblasti od g. prefekta in nadškofa, do predstavnikov šole, pokrajine, goričkega župana in vojaških predstavnikov ter krajevnega tiska.
Predsednik tujsko-promclne-* ga društva g. Trobitz je najprej nagovoril in pozdravil zbrane in povedal, da ima ta kratek film namen osvežiti spomin na mučeništvo te dežele in obenem pripomoči k dvigu tujskega prometa. Nekaj besed je spregovoril tudi režiser Aid i Rossi in nato so zamteli film. ki je trajal približno deset minut.
Dejanje začenja s protestom proti sedanji kriv-čni meji ter pokaže bližnje gone, ki so «na oni strani» in povratek italijanske trobojnic ng goriški grac. Po bežnem prikazu Soče do morja, se ustavi na Do-brdobski planoti in prikazuje
Pred njim se le tresla ese Pedoors
V neki gostilni je s prijatelji popival tudi 30-letni slikar Emil Sitar. Družba, v kateri se je nahajal je bila vesela in se je z njim med enim kozarcem in drugim večkrat pošalila. Ko ga je imel Sitar že več pod klobukom je morda zaradi neokusne opazke enega izmed njegbvih pnjateljev, vstal in silovito udaril po mizi, ki se je kot pod močno pestjo pravega
d Sebreljskim vrhom izvi-tudenec, katerega vode si ijo še na smrt bolni ljudje ii posebnega osvežujočega a. Izkraja teče mirno in po mahovju, pod kmetom /nikarjem pa že naraste v jšl potok ker se vanj izli-še drugi iz bližnjih grap. di strmine padca vode so itni kmetje kmalu zgradili oku tri manjše mline, na tj, v Grapi in pri Kovaču, sta prenehala z mletvijo veliki povodnji leta 1927. rapi ga je narasli studenec sel s hišo vred, pri Kovala si je voda utrla drugo emsko pot in pustiia mlin vode.
ari gospodar mlina v Grapi mrl, njegov sin pa je šel vetu, ker je bil — veselja-— kot so ga imenovali je. Kazalo je, da bo živije-v Grapi in mlinu zamrlo, e je našel človek, ki je ku-semljo in razvaline. Priden vec, garač z odprto glavo, a zaradi revščine ni mogel mor. Bil je suh kot trska, , da so mu ljudje, šaljivci
pravili, da bi se ga še podgane ne lotile. Poročil se je in pričel graditi nov dom in družino. Počasi je rasla poleg potoka nova in lepa hiša, ki je bila nekaj izrednega v tej veliki samoti. Med gabrovim, jesenovim in bukovim grmovjem, med vresjem, ostrico in dišečo materino dušico je prva v tem kraju zrasla hiša z rdečo streho. Novi gospodar se je izkazal več kot so ljudje prej sodili. Ne pri Kovaču, na Pstati, v Volšju, Vresnici in Strmi Brdi še ni bilo trde strehe. Nekaj zelo novega za te samote. Z nekakim spoštovanjem so ljudje pričeli gledati na novega gospodarja. «Ta bo pa še veliko premetal in porihtal v Grapi, če bo zdravi), so govorili.
Tako je bilo v Grapi do pričetka osvobodilne borbe.
Kako pa je danes?
Osem let me ni bilo v ta samotni kraj. Pred dnevi me je pot zanesla ponovno med te ljudi. Nisem mogel zdržati da ne bi jih pozdravil ln voščil uspehov pri delu za novo življenje. Prišel sem ponoči, ker
A. P. OGAREV
SI TLI N V GRAPI ALI NOVI LJUDJE
K 1 i e i e n
sem čez dan pomagal ljudem pri košnji otave.
Kakšno presenečenje! Skozi okna vseh šestih hiš sveti električna luč. Trava in grmovje se razloči jasno kljub veliki temi. Kot bi prišel v mali Trst!
Nov in velik korak naprej so napravili ti ljudje. Radoveden sprašujem, kako so to napravili.
V Volšju stanuje tovariš Janez, ki je bil kot mlad fant veliko po svetu. Tam se je razgledal in iztrgal ozki miselnosti te okolice. Se mlajši Viktor se je od njega nalezel — posvetnosti. — Izšolal se je v dobrega mehanika. Večkrat je opazoval vode in je v njem dozorela misel
na elektriko. Začel je premišljevati, da bo to vodo spremenil v — luč! Povedal je to svojo misel v eni m drugi hiši. Trda je bila izkraja, pa je z živo besedo dokazal, da je ni zapreke. «Moči je dovolj za vsen, je zagotavljal ljudem, «saj se kar sama ponujali)
No, končno so se sporazumeli in pričeli z delom. Preko strmega pobočja so skopali jarek in tako pripravili vodi zadosten padec. Sezidali so kabino za motor, nabavili potrebne žice in za dan otvoritve pripravili velik praznik. Bil je v resnici praznik ljudi ki so iz še podnevi mračne samote napravili še noč svetlo. Tovariš Viktor je imel prav. Zasvetila
je luč, ki bi je brez osvobodilne borbe prav gotovo še ne bilo v tej samoti! Slišali so, kako drugje po vaseh napeljujejo ta svetli tok in niso hoteli biti med zadnjimi.
Pred borbo so živeli v nekako mlačnih soseskih odnošajih. Ne iz hudobije ampak zaradi prezaposlenosti v delu. Le iz strmine v strmino sta se kosca, ali drvarja pozdravila med delom. Strmarski Ciril je celo prodal svojo bajtarijo, ker ni mogel več vzdržati v tej samoti. Na njegovo mesto je prišla pridna vdova s tremi nedoraslimi otroci. Oprijela se je teh griv ter delala noč in dan iz ljubezni do otrok in zemlje. Vresnikar je vztrajal ker je dobil pridno ženo in ima še bolj pridne otroke. Starejša hčerka je dobra aktivistka, mlajša Vida pomaga doma in pri sosedovih in pestuje hčerkico s svetlimi očmi. Poleg drugega je gospodar še dober sadjar. Tončka v Volšju je zadovoljna s sinom, ker je v te samote prinesel nekaj tak novega. Stara Tinca, ki ne more spati ponoči,
premišljuje o sinu Jakobu, ki je padel kot partizan. Večkrat vstaja, odpre luč in plete. Nekdanji nemanič — Tišlerjev Janez, današnji posestnik v Grapi je kot dober mizar postal delovodja v mizarnici. Doma mu opravlja a delo žena in hčerka. Meljeta, obdelujeta posestvo, oskrbujeta kravo in prašiča.
Novi ljudje so to danes. Borba jih je zbližala in prinesla v te samote duha skupnosti in tovariškega sodelovanja v težavah. Marsikateri vasi bi bili lahko za zgled. Posebno tam, kjer je še kak večji posestnik iz sebičnosti pravi zavirač takega napredka, in se kot klop drži stprih preživelih navad. Ne vidi, koliko novega se danes ustvarja okoli njega. Trmasto zabubljen v nekdanje «stare in lepe časen — životari z glavo v Žaklju.
Mlin v Grapi in prebivalci teh družin opozarjajo take: Naprej tovariši! Naj tudi vam posveti luč napredka, ker bo ste sicer zaostali pozabljeni, brez haska za skupnost, z zagrenjenim življenjem.
Martina Krpana, kar razdvojila. Nato je še prevrnil prodajalno mizo z vsemi steklenicami in kozarci. Po teh dejanjih je odšel iz gostilne kar skozi zaprto okno, od katerega je ostalo samo na tisoče drobcev. Nihče se mu ni upal približati in vsi so z grozo sledili njegovim dejanjim. Nato jo je v tistem podzavestnem stanju mahnil v hišo Emilije Hvala. Ker so bila vrata zaprta je vanje tako silno sunil, da so se kar izrile iz stene. Obredel je stanovanje in vse se je pod njegovo mogočno pestjo rušilo.
Obrnil je omaro in ob žvenketu razbite posode nadaljeval svoj razbijaški pohod v sosednjo hišo Erneste Brešan in k domačinki Vipavki. Vzpovsod kamor je prišel se je pohištvo, ki mu je bilo na poti spremenilo v «prah in pepelu. Domačini so o grozodejstvih mladega ((Krpana« obvestili orožnike, ki so prihiteli, da bi Sitarja aretirali. Bili so štirje, ki pa niso pri njem nič opravili in morali so klicati pomoč iz Gorice. Le nekemu prijatelju se je posrečilo pomiriti nadvse razburjenega mladeniča in orožniki so ga takrat uklenili. Zvezali so mu roke in noge. Toda Sitar, čim je bil uklenjen, je z vso silo krčevito stisnil pesti in okovi na zapestjih ter veriga so kar popokali. Medtem je prišla pomoč iz Gorice in končno se je orožnikom posrečilo spraviti besneža v zapor. Škodo, ki jo je Sitar povzročil cenijo nad pol milijona lir.
nekdanje poljske utrdbe in strelske jarke iz prve svetovne vojne. Morda ena najboljših slik je kmet s plugom in človeška lobanja o brazdi, ki najbolj nazorno prikazuje pravi namen življenja in nesmisel vojne z njenimi grozotami. Toda to je pokazano le mimogrede, ker ni v tej in podobnih slikah namen filma. Zato Pa se ob koncu toliko ve:- ustavi rri žici ki «-e-usmiljeno reže mučeniš ko zem. Ijo in loči žive od grobov nj • kotlih padlih». Da bi še bolj upravičili svojo željo po zemlji sna oni strani» vidimo ob koncu očeta padlega vojaka iz prve vojne, ki se ustavi ob tej Žici in vrže na ono stran šop cvetja, namenjenega njegovemu sinu, ki leži pokopan nekje na Sabotinu.
Človek bi pričakoval, da bo tak filmski leošček, ki naj bi bil . ulturni ter je bil povzet v krajih, katere je v razdobju 30	,	trojna dvakrat opusto-
šila, imel tudi svoj vzgojni pomen, ter da bo pokazal kakšen nesmisel je vojna iti kako si domačini, ki so doživeli vojne grozote na lastni koži, nikdar ne želijo, da bi se še kdaj ponovila.
Namesto da bi pokazali potrebo po sporazumu obeh tukaj živečih narodov in sosednjih držav, pa se vleče skozi ves obzornik kot rdeča nit obtožba proti tistim, ki so «ukradli» ItaVji «sveto zemljo« in njene svete strateške vrhove. Ko govori o padlih junakih režiser ne pove, da so padli kot žrtev pohlepnega jm-per: tlizma, ki je segel po tuji zemlji in hotel zasužnjiti tuje ljudstvo, ki si je prav tako želelo svobode.
Prav tako manjka v filmu, ki je razdeljen na pet slik, še šesta, ki bi pokazala dejansko stanje na Goriškem in razmere, v katerih morajo dan-
danes živeti goriški Slovenci, da o Benečiji niti ne govorimo. Ta slika bi bila najdaljša in najzgovornejša in bi pokazala, kako ovirajo Slovencem njihovo prosvetno izživljanje, katerim še vedno niso vrnili Ljudskega doma v Gorici, kako napadajo in hočejo uničiti naše šole. Govori la bi o šovinističnih bombah proti našim prireditvam, slovenskim trgovinam in že marsikaj drugega.
Takih prizorov bi zaman iskali v filmu, ki ga bodo vrteli po raznih mest:!i Italije in prikazovali amučeništvo« Gorice v taki luči. kot si to želi šovinizem, ki je 'e ttedno lačen naše Zrmlje in naših otro'. Zato smo tudi zaman iskali v filmu sliko ali besedo ki bi nam govorila: ((Vidite. take so grozot- vojne, ki jo je ireoa v bodoče preprečiti. Cas je, da napravimo črto čez vso preteklost, da se iznebimo starih pi-ed-odkov in začnemo z našimi sosedi in njihovimi sorojaki m-d nami bolj odkriteaa prijateljstva in sodelovanja.«
Obzornik bodo že v nekaj dneh predvajal; za šolsko mladino in v sredini januarja pd po goriških kinodvoranah za vso ostalo publiko.
Verni red na ionskem koMvorg
Odhodi:
V TRST: 5.57, 7.33, 9.53, 10.50,
14.11, 15.35, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah),
23.29.
V VIDEM: 5.14,	5.59,	6.57,
8.29, 12.35, 14 10,	17.21,	18.42,
20.14, 22.16.
Prihodi:
Iz TRSTA:	5.51,	6.55,
8.27. 12.31, 14.06, 17.17,	18.36,
20.12, 22.14.
Iz VIDMA: 5.06.	5.54. 7.31,
14.09, 15.41, 19.16, 22.11, 22.37.
Edinka Marija je umrla
Včeraj zjutraj je v naročju svoje mamice Ane za vedno zatisnila oči 18 mesecev stara Marija edina hčerka Jožefa Cotiča iz Sovodenj. Deklica, ki je preteklo sredo v trenutni odsotnosti matere padla na vroč štedilnik in zadobila hude opekline po vsem telesu, je bila dva dni na zdravljenju v občinski bolnišnici v Gorici. Zdravniki in domači so jo neprestano negovali, da bi ji olajšali bolečine. Predvčerajšnjim so jo starši odnesli domov in se niso niti za trenutek oddaljili od njene posteljice. Negovali so je z vso tisto ljubeznijo, ki jo zmore samo materino in očetovsko srce.
Leseni drobec v očesu
Predsinočnjim so sprejeli v goriško občinsko bolnišnico 56-letnega Avgusta Krapeža iz Ul. Viitorio Veneto 82, Krapež se bo mora podvreči težki operaciji na levem očesu, ker ima
še od pred božiča V tem očesu leseni drobec, ki mu je zašel v oko pri cepljenju drv.
Zelen; križ je V iso bolnišnico včeraj po; ildne pripeljal 59-letno Urško Csndussi vd. Fnntanij iz Ul. Baiamonti št. 22. Candussije, ki je bila na obisku pri neki prijateljici v Raštelu, je pri odhodu padla po stopnicah in si zlomila nogo. Zdraviti se bo morala 30 dni.
VERDI. 14.30: «Brez ljubez S. Tracy in K. Hepburn.
VITTORIA. 15: «Tot6 in : ko», C. Ninchi.
CENTRALE. 15:	»Veseli
parji«, S. Laurel in O. Hai
MODERNO. 14.30: «Cudež 2 nov», A. Valli in F. 1 Murray.
EDEN. 14.30: ((Povratek Moj kristal), L. Hay\vard.
Zadnje predstave ob 21.30, kinodvorani Verdi pa ob
> guleči
BOŽIDAR JAKAC — Mati in hči (lesorez)
Upravičeno se je marsikdo zadnja leta vprašal, ali je res za Opčinami kitajski zid, ki naj prepreči vsak kulturni stik z našim matičnim narodom kot v fašistični dobi.
V Sloveniji je bila v zadnjih letih cela vrsta dogodkov na umetnostnem področja, v slikarstvu in kiparstvo ter arhitekturi, ki Slovence uvrščajo kot enakovreden narod med visoko kulturne evropske narode.
Po osvoboditvi je bila ustanovljena v Ljubljani tudi akademija upodabljajoče umetnosti, ki naj tudi nam oblikuje nove umetniške stvaritelje. Lani je bila poleg še davno obstoječe Narodne galerije otvorjena tudi mogočna Moderna galerija, ki spravlja v senco vsako podobno ustanovo v Trstu (sicer pa tudi če obsta.a, res ne vemo, čemu služi n.pr. galerija v Ljudskem vrtu?)
Po otvoritvi je pokazala Mo. derna galerija v vrsti zaporednih umetniških manifestacij slovensko umetniško raven in razvoj. Z monumentalno razstavo slovenskih Impresionistov, je pokazal letos slikar Božidar Jakac ob gvoJl petdesetletnici slovenskemu narodu in svetu dragocene plodove svojega neumornega umetniškega snovanja. Ravnokar zaključujeta svojo razstavo Cojmir A. Kos ln France Pavlovec s prikazovanjem svojega dosedanjega življenjskega stvarjanja.
Vse to silno umetniško življenje — omenili smo le nekaj naj-pomembnejših dogodkov — ki Je začelo stopati ra nova pota, ko soustvarja v novi družbeni stvarnosti, naj bi nam ostalo tuje. nepoznano kot ono na Koreji ali v Boliviji, četudi Je dub našega duha. Medtem ko mesec za mesecem razstavljajo Italijanski likovniki svoje umetnine s plodnimi ln dekadentnimi vplivi Zapada.
Zadehtelo Je s črnobeltb ploskev življenje iz središča nase slo-
ko zakoreninjenostjo v domači /emlji ter intenzivno psihološko pronicavostjo so prežete vse njegove stvaritve, ki izdajajo človeka, katerega so neutešnl umetniški nagibi gnali kot večnega potnika na Akademtjo v Pragi, v Pariz, v Severno Afriko, na Norveško, v Ameriko, v Rusijo.
RIKO DEBENJAK Je mehak upodabljavec naše pokrajine od Tolmina - Kanal Je njegov rojstni kraj • do skoro romantično nadahnjenega iKratovegaa, zasanjanega (Mirja*, žametno ne-
žnih (Krizantema in dramatično
raztrganega (Viharnika*.
TONE GORJUP je med mlajšimi likovniki že iz domačih slikarskih šol.
TONE KRALJ, razgibani in vsestransko delavni Dolenjec, gojenec praške umetniške akademije, nam kaže sočne ljudske običaje in življenja na polju še v svojih prejšnjih značilnih ekspresionističnih stilizacijah, ki Jih poznamo iz religioznih slik po mnogih cerkvah tudi po Primorskem
VLADIMIR LAMUT je tudi mlajši umetnik z zagrebške akademije, zaljubljen v svojo slikovito Dolenjsko, v nežno poezijo bajtarske siromaščine, ki kopni v novi resničnosti.
MIHA MALES, virtuozni naš grafik, se je morda od vseh zagledal najdlje na Zapad kot Je vidno iz (Deklice z masko*, a se vrača v izrazit realizem, oplojen z modernimi Izraznimi izkustvi (Otrok).
Skofjeločan FRANCE MIHELIČ, tudi z zagrebške umetniške akademije, sedaj profesor na Akademiji v Ljubljani, nam prodaja v ciklusu svojih litografij vso tragično veličino partizanske epopeje v pohodih skozi gozdove, ruševine in pogorišča pod grozečimi zasedami smrti. Minucioznost v realistični obdelavi se tu druži v mojstrski umetniški sintezi s sredstvi ekspresionistične izraznosti.
VENO PILON, rojak iz Ajdovščine, učenec praške, dunajske, i*alijanske in francoske umetniške šole, se predstavlja le z dvema mojstrskima jedkanicama s psihološko poglobljenim avtoportretom ln (Iz predmestja*, akt z masivno plastičnostjo.
NIKO PIRNAT te Idrije, ki je pred časom umrl v Ljubljani, poznan tudi pri nas kot ilustrator in kipar bolj nego kot grafik, nam podaja v dveh linolejih tragičnost družinskega življenja v strahotah osvobodilne vojne.
MAKSIM SEDEJ iz 2irov nad Idrijo kaže širok razmah v svojih lesorezih, bodisi v razgibani (Maškaradi* v kateri so obdelani naši ljudski običaji, tako kakor v naši pokrajini ali v zgodovinskem ozračju osvobodilne borbe in nacistično - fašističnih strahot.
JELINČIČ
RAZSTAVLJAJO:
Božidar Jakac, Nikolaj Pirnat, Maksim Sedej, Tone Kralj, France Mihelič, Miha Maleš, Veno Pilon, Vladimir Lamut, Riko Debenjak, Tone Gorjup
RIKO DEBENJAK — Mirje (jedkanica)
MAKSIM SEDEJ -- Cirkus (lesorez)
Stare novoletne eesre in navade
Stari narodi so računali dan od večera do večera ali od sončnega zahoda do zahoda. Zato so začenjali praznovati razne praznike, kakor božič, veliko noč, kres itd■ že na večer pred temi dnevi. To velja tudi za staro leto. Zadnji dan v letu se lepo in pravilno imenuje ustaro leto«, a ne Silvestrov dan ali večer.
Ponekod je starodavna navada, da so hodili ljudje na staro leto proti polnoči iz vasi do takih mejnikov, kjer se stika trojna meja med vrtovi ali med poljem, dajali molče noge nanjo ter poslušali, kaj se čuje in se vračali nato tudi molče domov. Sele doma so lahko spregovorili in povedali, kaj so slišali. C e je kdo slišal n. pr., da v kal:i hiši tolčejo
[Črtica iz knjige «Solzice», ki je izšla pred kratkim v ljubljanski Mladinski založbi v nič manj ko 45.000 izvodih, a je bila kljub temu v nekaj dneh razprodana)
Rjiln ie v nede-lio noooldne. I aMaio pa le lepše piši, kaj I smo Te dali v šolo. Oče tako ko smo se torej lotili pisanja bo sJcer eni v Celovcu rek«l..» hočejo ln jaz tudi in bratje
'VzMom
NIKO PIRNAT
V gozdu (linolej)
venske domovine. Niso tu prikazane sladko omledne lepote te naše domovine. S krepkim moškim realizmom Je podano njeno polno življenje, z mehko liriko nad njeno lopo pokrajino kot tudi nad revščino bajtarskih do-nov, z bežnimi pogledi v intimno duhovno doživljanje. Najgloblja človeška tragika veje iz trpkih lepot stvaritev lz narodnoosvobodilne borbe.
Srečna okolnost je hotela, da Je prišel nekaj minut po otvoritvi na razstavo sam BOZIDAH JAKAC, rekter slovenske Akademije upodabljajočih umetnosti, pred kratkim imenovan za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Potem ko je razstavljal neštetokrat v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sofiji, Pragi, Parizu, Moskvi, Londonu, Novem Yorku, Londonu in Leningradu, je končno mogel razstaviti tudi med nami, skupno z drugimi našimi grafiki.
Je pač naš največji grafik, zato Je gotovo najbolj poklican, da vodi vzgojo naših novih grafičnih pokolenj na akademiji. Pravo mojstrstvo vseh vrst grafičnih tehnik v realistični obdelavi kaže zlasti pri svojem rojstnem Novem mestu ln dolenjskih poljih, kozolcih, mlinih. Obvladanje najflnejtib Izraznih možnosti nam kaže svojstvena litografija (V gledališču* in prikaz globokega umetniškega doživetja nežne materinske ljubezni v slikovitem lesorezu (Mati in hči*. Z nekako prosvetno eleganco, s klasičnim
(Danes bomo pisali v Celovec,« je rekla mati nekega dne na vsem lepem.
To je pomenilo, da bo treba pisati bratu, ki je pred nekaj tedni odšel v Celovec na ginv-nazljo. On nam je že enkrat pisal, mi pa mu še nismo odgovorili.
Pisanje je zadelo seveda mene, ki sem hodil v šolo že nekaj let in sem veljal pri hiši menda za najbolj pismenega. Da bi pisal pismo oče, še misliti ni bilo. On ni nikdar hodil v šolo, vendar se je v mladosti sam naučil nekaj pisat! in brati. Bral je zelo počasi, zlogoma, ali branje mu je še kar šlo, toda s pisar.jem je bilo veliko težavneje. Pri vsaki črki se je zaustavljal, sukal pisalo v rokah in razmisli eval, kako se črka napiše, in ko je črko naposled spravljal na papir, je sopihal, ko da bi dvigal kdove kako težko breme. Preden je napisal celo besedo, mu je raz čelo tekel znoj.
Sedaj pa naša mati. Ona je bila liči velikega kmeta in jc v zgodnji mladosti hodila v šolo. Takrat pri nas prave šole še m bilo, ampak je šolarje učil domači mežnar. Bil je baje zelo strog učitelj, hodil jc s palico v rokah po razredu. Vsak rnesec je morala mati nesti mežnarju dvajsetico za ta pouk. Po enem letu šole ali kaj je naša mati osirotela, umrla ji je namreč mati. in potem je bilo njene šole konec. Treba je bilo delati doma oasti živino in misliti na vse drugo, le na šolo ne. Mati je vedno vzdihovala, kadar se jc spomnila žolc:
(Zakaj me niso pustili v šolo do konca? Gotovo bi mi zdaj ne bilo treba tako trpeti, če bi iolo dokončala....«
Toda pisala je mati mnogo bolje kakor oče, posebno dobro pa je znala brati. V zimskih večerih je pred celo družino brala povest; iz Mohorjevih knjig in znala je brati tako dobro, da so nam te povesti vstajale živo pred očmi ter nam je, posebno otrokom, vča-
tega prvega pisma. Nedeljski popoldnevi so bili v naši hiši že tako poln; neke svečanosti in nekega velikega miru. Ta občutek je bil še močnejši, ako je sonce sijalo na našo hišo. Danes pa, ko smo se spravili, da napišemo prvo pismo bratu, ki živi v tujeni mestu, je bil ta popoldan naravnost svečan. Jaz sem se nekoliko tesnega srca razkoračil za mizo, ki jo je mati prej dobro pobrisala. Oče je ležal vznak na pcstel-ji ob steni. V roki je držal s vol celovški tednik «Mir» in se delal, ko da bi ga bral. V resnici pa je že zadremal od utrujenosti, čeprav je šele komaj legel- Manjša dva bratca sta sedela na klopi pri peči in strahoma strmela proti mizi, kjer se ie lesketala pola belega pisemskega papirja. Sredi nvze je čepela steklenica s črnilom, v kateri je tičalo pero. Mati je sedela na klopi ob oknu, nekaj stran od mize, in je po svoji navadi držala roke križem. To navado je imele že od svojih staršev, ki so bili veliki kmetje in so roke vedno tako pestovali, čeprav je bila ona sama zdaj navadna najemnica. N?jen o braz Je bil svetal, upa poln. Le nekega človeka ni bilo v sobi in to je bila naša babica, ki se je bila umaknila v kuhinjo, od koder se je čul njen ropot. Čeprav je bila tudi ona članica naše družine, se je ob posebno svečanih in važnih dogodkih vedno umikala iz kroga ostale družine, ko da bi takih dogodkov ne hotela motiti.
(Zdaj pa začni, moraš lepo napisati, da bo brat vesel. je rekla mati čez nekaj časa.
Jaz sem medtem že trikrat namočil pero v črnilo in čakal na pisanje. Enkrat mi je s peresa že kanilo, toda v mojo veliko tolažbo mi ni kanilo na papir, ampak na mizo poleg papirja. Mati jc vstala, obri sala mizo in vzdihnila:
(Pazi. da ne boš popackal
-----------------------------------------   ut	ia<u
magalat*
sih kar sapa zastajala, Ko smo jo poslušali.
Menj jc pisanje v šoli seveda Slo že precej gladko od rok vendar mi jc spričo materine naloge postalo kar vroče. Nik dar v življenju ie nisem pisal kakega pisma in tudi v šoli se kaj takega nismo učili. Zatorej sem se začel kislo držati in se Izmotavati, toda mati je odrezala:
(Pisal boš. jaz ti bom pa po-
pisma«. Nato je rekla; «Piši», in začela narekovati:
(Dragi sin...«
Sklonil sem se in napisal ti dve besedi, toda z uspehom nisem bil nič kaj zadovoljen. Napisal sem jih z okornimi črkami ter na vsak način slabše, kakor pa sem po resnici, zakaj tudi mene je bratov odhod tiščal. Tudi ona je zapazila da sem slato pisal, zato m1 je rekla z očitajočim gla som:
Tofla tudi moji materi narekovanje ni šlo kdove kako gladko iz ust. Sele čez nekaj casa je nadaljevala:
«Jaz primem pero Y svojo desno roko in Ti pišem čez hripc in doline tja v daljno celovško mesto, da bi te nase pismo zdravo in veselo našlo, kakor nas jc našlo Tvoje zadnje pismo...«
Meni je roka zelo drgetala, ko sem pisal te lepe materine besede, toda menda ne zaradi njih toplme, ampak zato, ker mi je mati med pisanjem strogo gledala na prste. Zato sem za pisanje tega stavka potreboval mnogo več časa, ko pa b; ga potreboval v šoli. Tudi mati je zapazila mojo zamudo, zato je vorašala: aAli si že napisal?«
(2e!» sem dahnil na kratko. (Piši dalje«, je rekla mati in nadaljevala:
(Pri nas doma je vse po starem, samo za Teboj nam je vsem skupaj zelo dolg čas, posebno meni, Tvoji materi. Tudi očetu je dolg ča« za Teboj...«
(Tudi meni je dolg čas,« sem se oglasil jaz. Govoril sem po resnici, zakaj tudi mene je bra. tov whod tiščal pri srcu, čeprav sva se skoraj vsak dan skregala ali stepla, dokler je bil pri hiši.
(Nama jc tudi dolg čas«, sta sc tedaj oglasila bratca pri peči.
(Pa napiši to, kar si rekel«, me je tedaj pozvala mati.
Jaz sem hotel koj napisati, kar sem bil prej rekel, toda tega ni bilo tako lahko storiti. Neka tesnoba me je zgrabila pri srcu, da tega, kar sem čutil, niti zase niti za bratca nisem mogel spravit na papir. Tedaj mi je pomagala mati in je narekovala:
«Tudi nam, tvoiim bratom, je dolg čas za Teboj...«
Komaj sem te besede spravil na papir, mi Je tesnoba že odlegla in pri srcu mi jc postalo toplo in prijetno. Mati pa je narekovala dalje:
(Na našem vrhu še sonce sije. Ozimina je že zelena, bav. ha pa je imela lepega Junca. Skoda, da te ni zdaj dcina...«
Jaz sem naglo pisal, ker mi je šlo od srca. Tedaj pa je nenadoma vzrojil oče, ki se je dotlej delal, ko da bi spal: (Zakaj mu čenčarite take reči? Pišite mu rajši, naj se dobro uči. da ne bomo zaman metali denarja skozi okno...«
Očetove oči. ki so preletele sobo, so bile dokaz, da je stvar resno vzel. Letna šolnina v denarju je namreč res znašala čes dve sto kron, ki jih je moral oče pridelati z golimi rokami.
Pri očetovih besedah Je ma terin obraz spreletela lahna rdečica. Podoba je bila. da jo je očetov izbruh zabolel. Toda to je bilo le mimogrede opaziti. oče se je kmalu potopil v dremanlc in si pokril obraz s svoiim (Mirom«. Sedaj smo bili sami.
Mati je snet narekovala:
«C" Ti kaj rabiš, nam moraš Pisati Ako si lačen Ti bomo poslali kruha in jabolk Ali pri vas 2a kurilo, ker noči postn-iajo mrzle? S»d») Ti moram še pisati da se moraš dobro uibti ker Ti bo Prav prišlo v živ-lienin io Tj n- bo jreb- tako trpeti kakOT nam drugim. Zato
tudi...«
Naglo sem pisal	in pismo	se
jc bližalo	koncu. Tedaj	so	se
nenadoma	odprla	vrata	in	v
sobo je stopila naša babica. Obstala je sredi sobe, pogledala zdaj	mater,	zdaj	očeta,
zdaj mene in nazadnje bratca pit peči ter rekla:
(Napišite še °d mene. da ga pustim lepo pozdraviti-.«
Ko je to spregovorila se je po njenem obrazu razlilo tiho sočutje in, ko je nato odšla iz sobe. je med vrati ie rekla;
(Ni lahko tako mlademu po svetu..
»to in Ti ga položila ne belo zglavje, kjer Tvoja glavica počiva... Tvoja mati in domači«.
Globoko sem se oddahnil, pismo Je bilo torej napisano. Todo- Zaai s0 je zgodilo nekaj strašnega, Ko sem pisal zadnje besede, se je s peresa razlil na belj papir velik jnadež tinte in pokril skerai pol vrste pisanja. Strahoma sem vzdihnil. Mati ie priskočila, toda ugotovila je lahko le velik madež na papirju.
(Nesrečnež, kaj si pa napravil!« je kriknila nad menoj.
Menj je zastala sapa od strahu, toda pomagati si nisem mogel, pismo ;e bilo pokvarjeno.
Ko je odšla, jc mati hitro rekla:
(Napiši, da ga tuni babica lepo pozdravljajo...«
Bubicu je čakala, doklcr smo vsi drugi družinski člani povedali bratu v Celovcu, kar srno mislili, petem je tele ona prišla na vrsto. To je bila njena skromnost, ki nas je grela skoraj četrt stoletja.
Ko ie babica odšla nazai v kuhinjo, je mati hitro rekla:
(Napiši hitro; Tudi babica Te pozdravljajo prav lepo...«
Ko je bilo že vse to na papirju. se je mati naslonila na steno, kakor de bi sc hotpla oddahniti. Jaz sem papir že enkrat obrnil. Medtem, ko sem skraja le zel° težko pisal, mi ie proti koncu že kar šlo od rok. Tedaj je mati rekla;
(Ali io Je kai pisati...?#
Pogledala je po sobi, toda rdhčo ji ni odgovoril, zato je
rekla;
(Pa končaj!«
Jaz nisejn znal končati, zato končala ona stma:
(...zdaj po izročim to nispm-fp drobni ntlčlei da Ti °o b" v svojem kliu"*k-i odnesla z našega vrha v daljno, tuje nic-
(Napisal bom drugo pismo, (sem »e začel proseče izgovarjati.
' To je bilo laže reči, kakor pa storiti, zakaj mati jq prinesla iz trgovine le cn sam kes pisemskega papirja in eno kuverto. Več tega ni bilo pri hiši. Jaz sem izgubil glavo, mati Pa ne.
(Kje imaš pivnik?« Res je bal v moji šolski torbi tudi pivnik, zatorej vem hitro skočil ponj in Ra zučrl polagati na pismo. To. da madeža s p,ivnikom nisem megel odpraviti, ker je pivnik tinto še huje razmazal, preden je je posrkal vase. Zdai je bil na pismu velik črnikast pečat, ki je vse skazil. Pečat se je razmazal prav tam kjer je bilo napisano, (- in ti ga položila na Tvoje belo zglavje...«
Mene je bilo naravnost sram in čisto gotovo mi je od sramu kanila solza iz oči, čenrav se tega danes ne spominjam več Tudi mati je bila žalostna Trikrat ie vzela pismo v roke in gledala nanj proti oknu. Potem je rekla obupano:
(No. vidi se že toda nisem veriela da si ti taka packa... Knjig v svojem življenju ne boš nikoli pisal...«
Sedai je prišla na vrsto ku-verta z naslovom. Mati mi je zabiievaja. kako mo-am paziti,
da ne botn naslova pokvaril, ker bj, takega pisma peric gotovo he sprejela in bi brata v Celovcu moralo pred drugimi biti sram.
Nariov j« bil v bratovem pl. smu in ga je bilo treba io prepisati, To že ni bila taka reč. Zato sem pero zelo skrbno pomoči! v tinto in začel pisati z ckorno roko, kolikor se je dalo čedno. Mati se je pri tem sklonila k meni in mi narekovala naslov, ki je bil precei zagoneten. Bile so neke številke sob ali oddelkov. Ko sen: vse to že imel čisto lepo na papirju, je prišla ;c zadnja beseda Kiagcn. turt. To je bilo nemško ime za naš Celovec in bržkone so rekli, da mora napisati nemško ime. Jaz sem že hotel začeti z velikim K, ko je nenadoma- za-ropotal oče na postelji;
cNgk. nemškega imena na ž» ne bci pisal, Celovec napiši—'« Jaz sem odstavil pero in pogledal mater. Ta se je zdrznila in potem rekla;
(Sai je vendar vseeno, ali Celovec ali Klagenfurt. Glavno je. da fant pismo dobi. On je že vedel, zakaj nem je moral poslati nemško ime...«
Naš oče je bil namreč odločen Slovenec, čeprav iP bil velik siromak in se nikdar ni vdal Nemcem in njihovemu pritisku Mati pa je bila ir take hiše, ki je znala korakati, da se ni nikomur zamerila. Bila jp krasna mati. toda v teh rečeh je bila
ali režejo drva, ali da se kdo | joče v njej, je to pomenilo, da bo v oni hiši še to leto smrt. Ce je slišal godbo ,je to pomenilo svatbo. Ce pa je slišal iz kake vasi, kakor da bi se zrušilo kako poslopje, je to pomenilo, da bo tam ogenj. V Beli Krajini pravijo: (Ce hočeš zvedeti, kaj se bo godilo v novem letu, zlezi na staro leto zvečer na kakšen plot, na sebi pa ne smeš imeti nič železnega, niti gljuča niti železnega gumba na suknjiču niti žeblja na škornjih.
Druga stara šega je bila, da so si prripravili praprotovega semena na ta način, da so pogrnili v stelniku pod steljo bel robec ali platno. Tisti so lahko slišali na staro leto, ko ase deli leto od leta«, kako se govedo pogovarja in prerokuje bodočnost domačim ljudem, posebno gospodarju. Goriški Slovenci pravijo, da zve _ vse zgodbe bodočega leta tisti, ki gre na staro leto zvečer tako daleč od hiše, da ne sliši petelina peti. Ce gre kdo na star c leto, pa vzame sosedu skrivaj sena za svojo živino, bo njegova debela, sosedova pa mršava.
Dekleta, ki bi rada zvedela, če jim je namenjen za novo leto ženin ali ne, so metala na staro leto pred polnočjo čevelj čez glavo proti vratom. Ce se jc obrnil čevelj s prednjim koncem proti vratom, ie to pomenilo, da bo šlo dekle _ pred letom kot nevesta iz hiše; če pa se je obrnil čevelj s pred• njim koncem v sobo jc pome nilo, da bo ostala še dp.ma. Prav tako' v isti namen, 'tddd Z mogo čez glavo p roti vratom nazdj so metala dekleta breč petmk ta večer tudi po Gorenjskem in po Štajerskem. Čevelj so metale stoje ali pa tudi sede na tleh. Na Goriškem so metali brezpetnik po stopnicah navzdol, čez glavo nazaj. Ce je padel brezpetnik pod spodnjo stopnico, je to pomenilo poroko še tisto leto; če se je ustavil na zadnji stopnici, drugo leto itd. V Rožu na Koroškem so metala dekleta ali fantje čevlje ali coklje med hišnimi vrati stoječ nazaj v hišo. Ce je obležal čevelj ali coklja s prednjim koncem proti vratom, jc to Pomenilo, da bo šlo dekle ali fant od doma. Hlapcem in deklam je kazala lega čevlja, kam, v katero stran bodo šli še pred letom iz hiše v novo službo. — Pri štajer. skih Slovencih se je ohranila starodavna navada, da bedijo na staro leto zvečer gledat v hišo skozi srednje okno ali pa skozi okno od južne strani pri polnočnem opravilu. Med tem so videli vse one, ki bodo morali v novem letu umreti. V nekaterih krajih so gledali z istim namenom ta večer skozi ključavnico v cerkev.
V Beli Krajini so hodila dekleta na novo leto precej po polnoči k studencu po vodo. Tista, ki je odnesla prva vode, je zagradila studenec s trnjem ali s kamenjem, da ne bi mo-
gla ostala dekleta ziahka do vode, Tiste, ki so prišle kasneje, so dražile ono, ki je prva odnesla vodo: uTi si staro vodo odnesla domov, a me smo no-vo». O tisti, ki je prva prišla in odnesla, so tudi pravili, da sc bo tisto leto prva omožila. Dekleta so donašala ta dan tudi darove vodi ali studencu, n. pr. kruha, jabolk, orehov itd. Tista, ki jc prišla prej, je vrgla jabolko, ki ja bil vanj zatok-njen rožmarinonov šopek, v stu* denec. da bi laže in Hitreje dobila moža. Tudi na Štajerskem so hodila dekleta na Novega leta dan vodi darovat. Vsaka je stopila do studenca, vrgla vanj kak dehar, pa govorila (Ljuba voda! Jaz ti darujem od dna do dna. sem za moža že dosti godna«.
Po narodni veri Je prinašala ženska, zlasti stara, na Novega leta dan nesrečo, če je prišla prva v hišo, ali če jo je kdo prvo srečal. V Beli Krajini so naročali že na staro leto sosedje drug drugemu, da naj prida na Novo leto rano zjutraj moški p hišo. Zato so ga potem pogostili. Ce je prišla na Nova leto najprej ženska v hišo, potem so obroči čez leto pokali na posodah, kadeh in sodih.
V Beli Krajini so dajali na Novo leto blagu (živini), vsak! glavi po kos župnika (božični« kaj pa tudi kruha in soli zato, da bo vse leto zdrava. — V Rožu na Koroškem je ponekod še stara šega, da pojedo na Novo leto drugi hleb kruha izmed treh hlebov, ki so jih po-stSvili 'že na sv. večer na mizo. Na sveti večer namreč prinesejo tri hlebe kruha na mizo in .zraven še enega iz slabša moke. Prve tri postavijo v trikot, v sredo pa križ in svečo. Prvi hleb pojedo na sveti dan, drugega na Novo leto, tretje. ga pa za Tri kralje. Od navad-, nega kruha, ki je ležal izven trikota, pa dobi vsako živinče en košček.
V raznih krajih so imeli na Novo leto tudi različne šege, navade, vraže in reke, n. pr.: Ce je prvorojeno dete v župniji ženskega spola, bo župnik še tisto leto umrl. — Ce si dobil ta dan pri kakršni koli igri, boš dobival vse leto. — Ce imaš na Novo leto dolg, se ga ne iznebiš vse leto. — Ce sl ta dan vesel, boš vesel vse leto. — Kdor ta dan zgodaj vstane, bo vsa leto zgodaj vstajal. — Ce ta dan luči mirno in lepo gore, tedaj bo leto dobro, mirno in rodovitno; če pa luči plapolajo in slabo gore, bo leto slabo in viharno. — Dete, ki je tepeno na Novo leto, bo tepeno vse leto. — Kdo-r prida ta dan od maše najhitreje domov ta bo najhitrejši vse leto. Kdor na Novo leto pade, bo umrl še tisto teto itd. — Po raznih znamenjih prerokujejo za Novo leto tudi vreme. Tako n. pr. bo lepa žetev, če ta dan sonce sije.
BTTIOLF DOSTAL
popustljiva in mlačna.
Oče je gnsl svojo dalje.
(Ce je vseeno, potem je vse eno. potem bo veljalo tudi, ir napišeš Celovec. Ali nismo enakopravni? Zakuj pa potem plačujemo Vsi enake davke? Nikakor ne, Klagenfurt pa že ne boj napisal...«
Tri teh besedah se ie tako razv..cl. da »e je dvignil na postelji ; i začel grozeče štrleti proti ni..ti.
«Ce bi pa brat pisma ne debil...?« ie rahlo podvomila piati.
(Klagenfurt ne boš napisal. Pa četudi brat nikdar ne dobi kakega pisma od nas Zategadelj L« tudi doštudiral«.
Sedai je bilo konec prerekanja. Oče je dejsl;
i-.Napiai: Celovec...«
Ki r ni treni) z očir.!, sen; moral takoj začeti pisati. Pismo je imelo slovenski na Tov
Materin pomislek je bil zelo utemeljen. Takrat se ie velik«, krat dogajalo, dz pošta ni dostavljala pisen), ki so imela slivenske naslove. Toda na„ oče se za to ni brigal.
«Ce bo le prav prineslo...?« je še enkrat podvomila mati. Oč' Pa je že ni več slišal, ker se je zopet zleknil na posteljo in zahrlil.
Nato ie vzela pismo v roke in Ra še enkrat Prebrala Med branjem je zardevala kakor otrak. Jr. z sem jo strahoma g]e dal. ker sem Se bal da bo z«v pet naši« kako napako. Tega sicer ni bilo, toda zadovolin« s pismom ni bila. ker je bilo ne le popackano, anmak t’1”' vse nolno odtisov moilh zamazanih rok. Nato I- šele preganila pismo in ga dala v kuverto s tako svetostjo, ko da bi vanto polagala kak velik zaklad.	,
Drugo jutro sem nesel na or-Un nismo s katerim jo nP? oč« začel borbo za naj Celo-i vec.
TONE KRALJ — Ohctt (lesorez)
:WWWi%WJW/.%V.WAVAVAW>WAWAVAW.%Vj,.VW.VWAS^WAV.VMWVA%WA,.%VAWirtiS
H 'ThoAa ijlamui
*VMW
ODGOVOR
1 Zmračilo se je že zgodaj popoldan, kmalu potem, ko sta rejena kuharja italijanske kra• Ijeve vojske postavila sredi sobe lonec kadečega se riža, pomešanega s paradižnikovo fcon-servo. Iz gornjih, in spodnjih pogradov, potisnjenih vzdolž cele desne stene, se je slišalo samo rahlo šepetanje. Dekleta so si še vedno pripovedo-
odsevala jasna, prodoma misel človeka, ki vselej do potankosti ve, kaj mu je v danem trenutku storili, Nada tudi stasita, sloka in lepa, toda kot oglje črnih las in velikih rjavih žametastih oči, v katerih je vedno skrivnostno tlelo. Včasih so se zasanjale v nedosežne dalje in nekaj takega kot vzdih, se je ukradel
 ........'T"
\ ..4SS
mt Z 9B£
j-h??
j, ■*>.# ' >.<	,	'	v	.	■
r ■
- Z
sr*
FRANCE MIHELIČ — Krajina (litografijay
vala zgodbe tpod vtisom, jutra jneg a doživetja.
Ura je bila peta. ko je zabrnel pod okni tovorni kamion in se ustavil pred vrati sosednjega poslopja. Prižgala se je žarnica nad njimi in njena svetloba je odsevala zdaj skozi naša okna.
«AU ste slišale? je vprašala Slavka polglasno, kakor ba bi vedela, da nobena več ne spi. in da vsaka prisluškuje le utripu lastnega srca in svoji raz-gnebajočl misli.
('■Ali ste slišale?» je zdaj, ko ni bilo odgovora, ponovila, glasneje iti bolj zateglo. Potem pa se je sunkoma, ne da bi počakala, da bi katera kaj rekla, izmotala iz odej, planila kvišku in stekla p nogavicah in obleki, ki je le na pol visela na njej, proti oknu. Zvečer si jo je bila vso razpela, da bi jo v spanju preveč ne ovirala in da bi se ji telo vsaj nekoliko sprostilo na trdi. z umazano in ušivo odejo prikritih deskah. Počepnila je pred oknico, da bi zunaj kdo ne zapazil njene sence in tesno na šipo je prislonila obraz.
Nekatera dekleta so zdajci dvignile glave izpod odeje, druga so se vsedla na svoja ležišča. Oči so jim bile uprte v nerazumljivo svetlobo, ki je napolnila vso sobo in v Slavkino drobno postavo, kakor da bi jim morala le ona pomagati odgonetiti težka uganko.
. «Pet jih jen, je vzdihnila Slavka. «Zdaj bodo vstopili v kamion«. Luči na njem so prižgane, da bi jim svetile skozi meglo in mrak proti gramozni jamii).
<(Taiii so. Na sam predbožični dan si upajo streljati talce, prekleti», je bruhnilo iz Zlate. N? počakano je blisnila s pograda in s svojo visoko, sloko postavo zasenčila okno.
«21 ata, kaj vendar delaš, potuhni se, lahko te opazijo», jo je svarila Nada. Bi la je nemi prijateljica, njeno živo nasprotje. Zlata visoka, močna blondinka, velikih planih, odkritih oči. Vse na njej je bilo tako presenetljivo preprosto, kot ona sama. iz vsake besede je
iz prsi. Kaj več tedaj ni bilo spraviti iz nje. Ostalo nam je prikrito, le njena in Zlatina lastnina, do katere druge nismo imele dostopa. Bile smo vajene, da smo ju videle vedno
prikrito njihovo početje, ki se ga ne sramujejo niti na sam predbožični dani), je ugovarjala Zlata.
V nasprotni stavbi, iz katere So pripeljali talce, je bil Kadim, njen mož. Pred tremi dnevi, ponoči je prišla tako kot po njo tudi po njega bela garda in na istem kamionu sta se pripeljala v kasarno. Drugo jutro, ko smo se začete spoznavati med seboj, smo zveaeie. da je medicinka in poročena in da zdaj babica doma skrbi za njuno hčerko Veleno.
aTeci, Zlata, teci, Radim je», jo je vabila k oknu Nada. uTi si mi pa! Ko bi imela jaz moža, bi ves dan preslonelu pri oknu tn čakala, da ga ugledam«.
Radim je z okna tretjega nadstropja nasprotne stavbe, katere pročelje se je vleklo pravokotno z našo, kar je zelo otežkočalo razgovor, nekaj mahal z roko, dajal znamenja, ki jih menda nobena druga izmed nas razen Zlate ni razumela, pa naj si smo še tako včasih iz radovednosti in dolgočasja napenjale oči. Zlota pa je razumela vse. Na ta način sta se pogovarjala po dvakrat dnevno in vsemogoče sta si povedala. Po vsakem takem pogovoru nam je na kratko očrtala položaj tam na moški strani. Njih so že zasliševali. Tako smo tudi zvedele, koliko je bilo zaslišanih in kdo jih zaslišuje.
Imena so krožila v hladnem zimskem zraku in končno priplavala k nam. Cesar vse ni razumela Zlata, je ujela Fani, iz znamenj svojega moža, ki je bil v isti zgradbi.
«Si slišala? Kaj je povedal Radim?«
«Da sta bila dopoldan dva na zaslišanju».
«Da. dva, moj mož mi je tudi nekaj tako dopovedoval. Kranjc je moral biti in Vrhovnik)>.
. Pri srednjem oknu je stala majhna, nizka in drobna Fani, ki je zunaj na svobodi hodila na pokopališče, ker ji je bilo tako naročeno, naj se zaplete v pogovore z arobarji in poizve od njih vsako malenkost. Nasipali so prst na krste, ! iz katerih se je pogostokrat
kamionove pcdnice, za tem sta Se dva kratka, rezka piska izgubila v jutranjo tišino. Svetloba je izginila in tudi luc ne vratih sosednjega poslopja je Ugasnila.
aOdpeljali so jih», se je od trgala od okna Slavka. ttMisli-la sem prvo, da je en sam kamion, pa sta bila dva. Drugi
naj nam ona raztolmači, da bomo bolje razumele.
«Ma non vede maresciallo, che non abbiamo fatto niente e allora perche ci viene a tor-memare?« Spremenila se je v tožit d ja in mu dokazovala, kako nevredno je njihovega naroda, zapirati in streljati ljudi. Govorila je v lepi, pravilni
VENO PILON — Avtoportret (jedkanica)
MIH/ MALES — Golnik (lesorez)
skupaj. Njuni podobi sta se stapljali v skladno celoto in tako sta se tudi priključili družbi na zgornjem pogradu.
vNe bom se potuhnila, nalašč sc ne bom potuhnila, pa naj vidijo, da nam ni ostalo
VLADIMIR LAMUT — Breg (suha igla)
cedila še sveža dehteča kri. Iz
surovih desk so bile zabite in po štiri so stale v eni jami druga vrhu drug?. Mrko so opremljali ta posel in besede kakor, da so jim nekje obtičale in se zavozlale v grla v težko gmoto. Toda Fani jih je znata s svojo tiho, nevsiljivo vljudnostjo izvabiti is njih in vse so ji zaupali, kar jim je bilo znano. Me smo imele rade njene zoodbe. Zvenele so tako, kot bi ne bile resnične in kot bi se dogajale v daljni deželi. Junaki iz njih niso bili mrtvi. Živeli so nadalje za Fronto, za Partijo, ki je iz tisočerih m tisočerih niti, razprezenih po vsej naši zemlji, tkala svobodo. Tisto zgodnje predbožično jutro so se pred nami spreminjate v resnico. Za nekaj neskončno dolgih trenutkov smo vse onemele pred njo.
tMimo, drug za drugim so vstopili, nobenega nisem mo g. la prepoznati v obraz. Zdaj pa jih tudi ne bo nihče več videl Kamion je ves zagrnjen da bi kdo ne spoznal, kci vozijo», se je comila Slavka in »? znova naslonila na šipo
Razločno smo slišale trdo u-darjanje vojaških škornjev ob
je bil zadaj in v njem je bilo samo vojaštvo. Prišlo je za spremstvo)).
«2a spremstvo, vselej ip tako», je ponovila Fani odsotno in tuje, kot bi to ne bil njen glas. Čutile smo, da je vse » njej drgetalo in da je izgovorila tisto samo zato. da bi našla nekje opore. Zavlekla sc ie na pograd, zavila v odejo in se z njo pokrila tesno preko glave. Sama je hotela biti.
Zlata je stala tam dokler se ni zdanilo. Njena senca j? bila še bolj temna, skrivnostna, mučna toda nobena se ji ni v tistem trenutku upala reči, naj se odstrani od Okna, naj ne misli, da je bil med onimi njen Radim.
Nada. je od časa do čase dvignila glavo, se ozrla nanjo in se znova sklonila, kakor da spi.
Potem se je Zlata nenadno umaknila od tam in legla po-lr j Nade. ki sp jo je oklenila tako. kot sc oklene mati svojega bolnega otroka.
Preždele so mrve dopoldanske ur?. Do obeda je bilo še zelo daleč in zdelo se nam je. da smo tako nekoga ukan:le za ure. ki so se vlekle v neskončnost.
Večina jih je b’ia mladih. Življenje je prikipevalo iz njih in zahtevalo sornstittt?. Iskale so izhoda iz mrtvila ka-sarniške celice in znale so si ga najti Sale ni zmrnik a'o tn pesmi tudi ne, pa naj je mare-Salo še tako nasrš?.* vselej pritekel. S svojo zamaščeno postavo ss? obrnil k Veročkt. češ
italijanščini in umela je postavljati besede tako. da je z vsako zadela. Užitek io je bilo poslušati, kako ga z njimi ponižuje. Glavo je nekoliko u-pognii in od kraja razoroien
Mahoma se je vsa celica Predramila iz odrevenelosti. Zlata in Fani sta stekli po jutranji pozdrav. Ostale smo se urejale, zračile, pometale, delale smo, pač to, kar je bil naš vsakdanji in edini opravek. Potem smo znova posedle na pograde in se predale razvlečenim razgovorom.
rčTalcl so bili ir Dolenjske, dva sta bila menda iz Ribnice«, sta povedal( Zlata in Fani. Govorili sta zadržno, poznalo se jima je. da nosita v srcu grenko usedlino bojazni, ki je zjutraj stopila vanj. Megleno jutro s sprevodi talcev je bilo potem v vseh naš’h razgovorih. ki se nikakor nismo mogli drugače razvozlati.
«Marešala pa dan nič ni*, je r nadoma domislil Či-žek. »Mislili bodo. da. nng je strin ker smo tako tihe. Zaneti moramo, da bodo čutili, da nas ni strah njihovih grizenj« Ne da bi počakala, da bi p kg-te-ra pr!trd:la je začela v Bile-čanko» Tožba vr! in vriski zmagoslavja, vse je bilo V tisti pesmi
Ko smo jo odnele. se ie oglasila učiteljica Stava. Prav počasi. skoraj tako kot v šoli. -e govorila in poudarjala bešedo za besedo: ((Dekleta ati veste, da iz nocoj predbožični večer in da so nas nalašč vte’ niti sem rman sedaj, da bi nam ga zagrenili?«
Cižek je pograbil za njeno nedokončano m<sel 'Zravna’a se ie na pogradu, da bi slišale vse. kar bo povedala:
c Pokarati jim moramo da se motijo di se požvižgamo na-ie in oremo svojo pot A’i veste kai?» ie zdajci dopovedovala z vsem svojim drobnim telesom iv krilila z rokami Crne iskrive oči so se ji vžigale kakor dw žamča ooUa
ttZdbavo si napravimo, cel kulturni večer, s petjem recitacijam; in baletom. Da me ne bi nekaj poštenega sprav*’? skupaj? Zakai smo na tu?« «Prav imaš Cižek! Tako napravimo. Naj čutiio da nas ni prizadelo, use ie oglašala tudf skupina stareiših ki se ie včasih rada umaknil- v svoje tihe pomenke. »Marešalo bo nihal od jezen, je zaključim Silvija, ki so ji sina obsrdH* na l dosmrtno ječo Gube okrog ust-
Atomsko gorivo
Na letnem	kongresu
ameriškega združenja za napredek znanosti je izjavil dr. John Dunnlng, prolesor tizike na kolumbijski univerzi, da Je že mogoče pri-dobivati nekakšno »atomsko gorivo*, ki velja od 10.000 do 25.000 dolarjev za tono.
Upoštevajoč	kalorično
vrednost novega goriva od. govarja ta cena — po izjavi Dunniga — ceni 10 dolarjev za tono premoga.
Atom in ljnbMCB
Zadnja izdaja Britanske enciklopedije posveča atomu 5 strani za razliko od prve izdaje 1760 leta, ko je posvetila le 4 vrstice. V nasprotju pa besede ljubezen splob ni v enciklopediji, kateri Je prva izdaja posvetila celili 5 strani.
Spoznavunje rastlin z • jezikom Britanski botanik Joba NVilkinson, ki Je oslepel v starosti 23 let, Je spoznal 5 tisoč vrst rastlin z * Jezikom.
.J
Utr
TONE GORJUP — Na vasi
-■Mr//- vas- di
jedkanica)
šel proti vratom. Tam se je vzravnal in nas še enkrat obletel z očmi. Tako je skušal vzpostaviti svoj ugled, do besede pa ni mogel več priti.
«Zdaj je zrak prost. Znova lahko pojemo in norimo», je zaklical Cižek. Črno. skuštrano dekle je bilo to. Študirala je medicino, toda h nihče ne bi t ~a prisodil, kazala je največ štirinajst let. Nada ji je bilo ime. toda za nas je bila vedno le Cižek. droban ptiček.
ras j> kratkočasil s svonm petjem jn č^bVanjem. Dogodilo sc je tudi. da je v nje) vse vzkipelo v odločnosti in takrat si zaslutil, koliko je mogla • domeniti zunaj med mladino.
Tudi tisti dopoldan se je skupina pri vratih na zgornjem pogradu prva razgibala. Bila je to Acina družina. Aca si ie domislila, da potrebujejo dekleta njenega varstva in ukazovala jim je tako kot doma mlaišlm sestricam. Vse smo imele s tem veliko zabave. Bila so sama razgibana, vesela dekleta. Bučno so vstajala in bu. o so legala spat. Ko smo se že vse umirile, so bife še neutrudljive.
uToda, Aca, kako skrbiš za svoje otroke», j* povzdignil« Ljuba sooj glas. aSlaba moti sl, če jih ne učiš olike. «TOda ne zaradi Ljube, temveč iz obzira do stamjši/i, so na io pri priči utihnile.
Acina družina se je zdaj urejala molče in mrzlično hitro. Dekleta so hotela opozoriti druge. naj se vendar ze zganejo. Zaenja je bilo že preveč in na moški stran! so gotovo žit vstali. «Hotell bi nam nekaj povedati)), se je obrnila Aca k Zlati. «Tvoj mož te čaka in zdi se da tvoj tudi Fanti).
Srečno in uspeha polno novo leto želi
TRST
VI. Udine št. 15 - tel. 86-48
Trgovina jestvin in pekarna
a. Sirca
TRST
Sv. Ana 33
želi cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Ambrožič Milan
TRST
Ul. Boccacclo St. 10
želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem SREČNO NOVO LETO
Trgovina jestvin
RUDI HID0VEC
Ul. Genova 13, tel. 7700
želi srečno novo leto vsem svojim odjemalcem
Zadruga prodajalcev kuriva
TRST
Ul. Delle Milizie 17-19 tel. 95-818 in 96-510
želi vsem svojim odjemalcem SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1950
Svojim STARSEM, sestri KRISTINI in svaku JOŽKU v Rihemberk voščijo SREČNO NOVO LETO
Jolanda Mišelj, Dragica, illario in Nadan
iz TRSTA
KRZNARSTVO M ERMOLJA
TRST	Ul.	Coroneo	št	8	-	tel.	38-18
ZELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO
MIHCU l(IZl)
MIZAR vošči svojim odjemalcem VESELO NOVO LETO
TRST, Ul. Polonio gt. 3
nic so se ji razpotegnile v mladosten usmev in oči so ji žarele v njem.
uDesa bo recitiralan.
Ivanka in Cižek bosta peli solo.
«Aca naj pripravi svoi nastop z ritmičnimi vajami!«
((Teda kje imamo godbo?«
((Poskrbljeno je zanjo. Na glavnike se da izvrstno, potrebno je le nekoliko finega papirja«.
V nekaj minutah je bil sestavljen dolg program in zabav a Je potem trajala pozno v noč. Gospod marešalo se je ustil in ustil, toda nazadnje je moral kot po navadi klavrno oditi. Nič nas ni utesnjevalo in vse smo se ji predale tako kot bi se tisti dan ne zgodilo ničesar težkega in bi vse pelo in vriskalo v nas. Morale in hotele smo tako zaradi odgovora na njihove jutranje strele tam v gramozni jami.
ELETTRAUTO
DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV JN ,TOTORjEV Z JAMSTVOM
Tvrdka
P. IVHMI ER
TRST
Ul. F, Se vero It. 3
ZELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO NOVC LETO IN SE PRIPOROČA
TRGOVINA S TKANINAMI
UDOVif: FRANC
TRST
Ul. Mazzini In Trg Ponterosso
želi vsem svojim priljubljenim odjemalcem SREČNO NOVO LETO
LIST ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRT IN FINANCE TRST	Ul.	Geppa št. 9 - tel. 89-33
želi vsem svojim čitateljem In sotrudnikom SREČNO NOVO LETO
Gostilna Potnim
in iiprauilulj Jurca
želi srečno nov o leto vsem svojim priljubljenim gostom
TRST Trg Oberdan St. 1
id mMmm um
želi vsem naročnikom in čitateljem ^PRIMORSKEGA DNEVNIKA11	,.RAZGLEDOV11
»LJUDSKEGA TEDNIKA11	,.GLASA MLADIH11
kakor tudi vsem odjemalcem tichaocucp* 7»unn» -e n »..a.*..- =-_-----------------------------------^	TISKARSKEGA ZAVODA pri Sv. Jakobu, KLIŠARNE,
TISKARNE in KNJIGOVEZNICE v Ulici S. Francesco 20
v Trstu
želi vsem svojim članom srečno in gospodarskih uspehov polno leto 1950
GOSTILNA
Tončka Potaros IIUKŠT
želi vsem svojim prijateljem in gostom SREČNO NOVO LETO
LJUDSKA KONSUMNA ZADRUGA
V KOPRU
želt vsemu svojemu članstvu srečno in uspehov polno novo leto.
Uprava zadruge
KMETMPROZA POBEGI
Želi vsem članom polno zadružnega napredka In uspehov v novem 1950 letu.
Osrednja mlekarna
d. z o. z. KOPER telef. 157
želi vsem dobaviteljem in odjemalcem srečno in uspehov polno novo 1950 leto
Kavarna
TERČON
lelf tvojim gostom In prijateljem zadovollno In uspeha polno novo leto
NABRE2INA
Sreino tn veselo novo leto teli vsem svojim gostom ter se prtporola
GOSTILNA
pri Jožetu
TRST. (Barkovlje)
Boved 43
Gomezelj Henrik
krojačnica
želi srečno novo leto vsem odjemalcem tn znancem.
BAZOVICA št. 3
Uspeha polno novo leto iell
H, Ju
MANUFAKTURNA TRGOVINA
TRST — ROJAN št. 2
GRRIČ ANDREJ
tovarna sodovke In gostilna
želi sreino novo leto osem odjemalcem In gostom.
BAZOVICA
Sretno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
PETKOVŠEK OLGA
MLEKARNA IN KAVARNA
TRST
UL. CORONEO 12
Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem svojim gostom, znancem in prijateljem
FURLAN ALOJZ
GOSTILNA na COLU
Sretno tn veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem
ŠMUC ROMAN
TRGOVINA JESTVIN
TRST
UL. BATTISTI 13
Krojačnica
MOZETIČ
iell srečno novo leto vsem svojim klientom.
TRST, Garibaldijev trg 11
Pirec Mirko
trgovina čevljev TRANSALPINA
iell vsem svojim odjemalcem sretno novo leto
TRST, UL Settefontane 3
Uspeha polno novo leto 1950 želi
Maltnič
TRGOVINA JESTVIN ln GOSTILNA
BAZOVICA
Krojačnica
Premrli (.min in Julij
teli vsem svojim odjemalcem t eselo tn sretno novo leto.
TRST, Ul. Gtnnastica 35
Gostilna
OSTROVSKA
Iell vsem svojim gostom in prijateljem sretno novo leto.
TRST, Ul. S. Nicolo 3
A. PERTOT
« FODERAMI»
TRST
UL. GINNASTICA 22 tel. 95-998
iell sreino tn uspeha polno novo leto vsem svojim cenjentm odjemalcem.
Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
«PAP Y R O S»
papir in grafične potrebščine
TRST
UL. F. SEVERO 10, TEL. 64-53
Vsem svojim odjemalcem želi srečno novo leto
MIZARSKA DELAVNICA
Tcwhn't Thunv
TRST
Ul. sv. Frančiška 27
Srečno in veselo novo leto želita vsem cenjenim odjemalcem
BRATA VIŠINI
TRGOVINA JESTVIN
TRST
Ul. Roma 15
UPANJE ERANC
brivnica
iell o«em odjemalcem iretno novo leto.
BAZOVICA St. 3
Sretno in veselo novo lete iell
GEC ALOJZ
trgovina čevljev
TRST- Rojan Trg tra 1 Rlvl 2
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem, bližnjim in daljnim prijateljem in znancem
MESARIJA
FUKS ■ VOLPI JOŽE
\
NABREŽINA
Srečno in veselo novo leto želi vsem znancem, prijateljem in odjemalcem
Gombač
trgovina jest..a
TRST. Ul Coroneo 7, tel. «0-44
Sretno ln veselo novo teto želi vsem svojim gostom
gostilna
LENARDIIN ANGEI.
TRST - Sv. Ivan Ul. D. Chlesa B6
Križman Herman
trgovina jestvin
želi srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem.
BAZOVICA
Srečno (n veselo novo leto Iell vsem svojim priljubljenim gostom
SIMONIČ RAREI.
GOSTILNA na OPČINAH
PAVLETIČ JUST
gostilna
iell vsem tooiUn gostom sreč no novo leto.
BORŠT
ŽERJAL RRAAIIA/IIR
meoarija
lelt vsem svojim odjemalcem
sretno no- o leto.
BOLJUNEC
TRGOVINA JESTVIN
RESINOVIČ FRANC
TRST,	Trg	sv.	Frančiška	8
žel vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem tn znancem
SREČNO NOVO LETO
MILKOVIČ ŠTEFANIJA
gostilna
iell vsem svojim gostom sretno novo leto.
GROPADA
GRGIČ LOVRENC
trgovina jestvin in gostilna
PADRIOE
iell vtem tvojim odjemalcem ln gostom srečno novo leto
Srečno m boljše novo leto iell vsem tvojim odjemalcem in prijateljem
Tomažič
t r s r
Ul. Cassa di Rispannlo
Srečno in veselo novo leto želi
Hotel
TRST
Trg Oberdan
Sretno tn veselo novo leto želi vsem sno/im prtljublientm gostom
VINOTOČ
Kocjančič t/iklorija
TRST • (Sv Ivan). Strada dl Guardlella 31
Trgovina jestvin
KAREL VIII,K
BAZOVICA
iell sreino novo leto vsem svojim odjemalcem.
Srečno in veselo novo leto želi potovalni urad
ADRIA EXPRESS
TRST
Ul. F Severo it. 5
Sretno m veselo novo leto teli vsem tvojim odjemalcem
ŠKERLAl/AJ IAI ŠAJNA
strojna mitarska delavnica
OPČINE št. 156
SARA ALOJZ
GOSTILNA v BORŠTU
iell srečno novo leto vsem svojim gostom.
Krolačnlca
KOŠUTA
TRST. Ul. Raffinetia 5
želi sretno. veselo tn uspeha polno nooo leto vsem svojim odjemalcem, prijateljem In znancem.
Trgovina obleke In obuvala
KOSMINA STANKO
Nabrežina
želi tvojim cenjentm odjemalcem srečno novo leto
Trgovina kruha
JAZBEC ALBERT
Nabrežina
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
KUKANJA DRAGO
trgovina jestvin Nabrežina
želi svojim odjemalcem srečno novo leto
Jakob fP&ikauc
trgovina žganja, likerjev in sirupov. — ustanovljena leta 1881, — Trst. ul.Xldias 6, tel, 96-332
teli vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
Krojačnica
PETELIN VIKTOR
Nabrežina
želi viem svojim cenjenim klientom srečno novo leto
KNEZ VALTER
mehanična delavnica
Nabrežina
želi vsem svojim klientom srečno novo leto
Kino Prosvetni
V NABREŽINI
želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto
DRAGO MARTELANC
urar in zlatar, želi srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem
trst-barkovlje
Lungom&re 135
Prodajalna kruha ln slaščičarna
PERTOT
TRST,	UL	Cavana	17
želi srečno novo leto vsem svojim klientom
Tovarna sodovke
BRANKOVIČ
NABREŽINA št. 73
želi vsem svojim odjemalcem SREČNO NOVO LETO
Srečno in uspeha polno novo leto 1950 teli vsem svojim cenjenim odjemalcem
ROMAN BARIČ - BARINI
Elektromehanlčna odlikovang mizarska delavnica
TRSt
Ul. R Marma M. 21
Veselo in srečno novo leto teli cenjenim odjemalcem
trgovina Jestvin
ŠČUKA AVGUST
Ul. Commercflale 34
Srečno in veselo novo leto iell vsem
FRANC 11 ATI Č
ključavničar
Srečno tn veselo novo lete želi vsem cenjenim odjemalcem
Gregorič Ai/guslin
Trst Ul. Crlspi 15, tel. 53-23 Ul. Commerciale 25, t. 29-653
4
.«
k RESTAVRACIJA BAR URBAN «ALLA PESCHERIA» 1RST Ulica N. Sauro	k SREČNO NOVO LETO VOSCl trgovino jestvin HROVAT VLADIMIR 7RSJ Ul. Cotogna 20 tel. 43-31				” ' “• ■ "k Vsem svojin priljubljenim odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO UT. OPČINE. Narodna ul.	.... ., . — ■ - k Srečno novo leto želi vsem svojim članom Gradbena ua OPČINAH Narodna ul. 109, tel. 21-097					V Srečno novo leto želi ;! vsem odjemalcem in prijateljem Delavnica MILAH! ŠVAli TBST Ul S. Gtuito 10 ii
- —		 	k Srečno in uspeha polno novo leto ieli vsem Edllit d.d. GRADBENO PODJETJE KOPER Tel. 93 In 25	k Sretno novo Uto ieli vsem obiskovalcem GOSTILNA TAVERNA KOPER		" 				“ k Vsem svojim. Icomislonarjcm lell £ rečno In veselo novo leto V KOPRU	Vsem članom in odjemalcem htlisli uta v KOPf	' k ielt uspehov polno novo 19S0 Uto lofloiaina zadruga IU r.z.zo.j.	il !i !| jj Gostilna Škabar najemnih Pnrlč Jože j 1 VELIKI REPEN ji . i c ii i ji želi vsem svojim gostom jj srečno in veselo novo leto ;j i 	
k Veselo in srečno novo leto želi vsem veletrgovina z lesom družba z o. z., tel 96, Koper			 		 k Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim članom in odjemalcem uprava Ljudske konsumne zadruge in poslovalnice KOPER Telefon 131					- - V Srečno novo leto želi vsem PAPIRNICA LIPA družba z o. z. Podružnice: KOPER, IZOLA, PIRAN PORTOROŽ BUJB, NOVI GHAD in UMAG						k Srečno in uspeha polno ,j novo leto želi vsem svo- ji jim cenjenim odloma!- jj cem In prijateljem Gruden Edvard trgovina jestvin NABREŽINA 'j
k Uspehov polno leto 3950 želi vsem ,INTEREUROPA" špedicijska in transportna družba d. d. KOPER		 		 	 " 'k (Sbilo ubprhou . v fmmm ietu Tržaška zavarovalnica d. d. ?Mi vtem bmjmi -Mmvmneem Assicuratrice Triestina S. A. Sedež družbe: K- Ul. 1».Oatnblni SIS telelou: ravnateljstvo 43. okrožna poslovalnica 104 ***•■ JR kopnem, morju, rekah in z zrakoplovi se obrnile na 8ll 0j8H8 ZflSlOOHikG V VSBH w3ji!l i				 k Srečno in veselo teto '3950 želi vsem “Okrajnazadružnaposlovnazvcza" KOPER		' 	K GRUNTAR KAREL gostilna vošči svojim gostom srečno Uto 1950. BAZOVICA It. 4 	i - -. J;
				“ - 	- k 1, -			 	 - k	k Uspehov polno novo leto želi		k jj PREŠEL ZORA gostilna «Na pošti« vošči gostom srečno novo leto. BAZOVICA
ISTRA - BlhJNZ trgovina s tekočimi gorivi in mazii TEE. ©5 »		i družba A :oper	Kmelijska nabavna in prodajna zadruga KOPER vošči srečno novo leto	„VIN O" d. d. direkcija KOPER Podružnice: Šmarje, Izola, Umag, Buje, Brtonigla, Novi grad in Dajev		
			 k d. d. KOPER želi srečno in veselo novo leto	k ‘ftadtojugotlava e Z EU VSEM SVOJIM POSLUŠALCEM Mečno* in vedelo* novo* leto*			k „FBl'CTUS" d. d. KOPER žeti srečno in uspehov polno novo leto		b Rrušti/Rna gostilna na OPČINAH želi vsem srečno novo Uto.
	—	—	~k liskama JADRAN" d. d. KOPER želi vsem srečno novo leto	k GLOBUS d. z o. z. filmsko podjetje KOPER želi srečno in veselo novo leto		k «GORI¥ 0» d. d. veletrgovina s kurivom KOPER ’ želi srečno in veselo novo leto	k Srečno novo leto želi vsem „E1TE“ elektromebanično podjetje, z. z o.z. IZOLA		h KRAMAR JOSIP krojačmea želi srečno novo leto vsem cenjenim strankam, prijateljem in znancem. OPČINE
Srečno in veselo novo leto 1950 IHauCltt/l ŽELIMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! 1 DKRr.POir.A — RAEVEDRILO — ZABAVA h'' J VSAK VEČER KONCERT ■Ljubija (joApoteet		'k a 11 m Aha cdbtci St. 2	V NOVEM LETU 1950 !:I!I!IIIIIIIIMIIIIII!IIIIIIIIIIIIII|IIII!IIIIIIIIMIIIIIIIIIII!II!i!IIIIIIIIII!IIIII!IIIIII gremo čvrsti v nadaljnji boj za izpolnitev TITOVE PETLETKE neomajni v Vsem sograditeljem, sodelavcem in vsemu delovnemu ljudstvu 2ELIMO MENJU ZDRAVO IN USPESNO NOVO LETO! Mestno gradbeno podjetje «ME LJUBLJANA > Kotnikova ulica 10 - Telefon 2		k /eri v socializem V TEM ZNA- :grad» 5-12, 36-74	_ - - -- ■ - Daneu - RanieU Frančiška zaloga stavbnega materiala in lesa ieli srečno novo leto vsem svojim odjemalcem. OPČINE - Narodna ul.
Svinjske kože naš zaklad!
KOTEKS-LJUBLJANA
%
kupuje vseh vest - surove kože
ZBIRALNICE	V	VSEH
UPRAVA MESTNE KOVINSKE INDUSTRIJE
LJUBLJANA Mestni trg 18 - Telefon 33-82 in njena podjetja
Mesino kovinsko podjetje „UNITAS", Ljubljana, Celovška 90a Mestno industrijsko trgovsko podjetje ..TRIBUNA", Ljubljana, Karlovška A ..Mestno strojno podjetje", Ljubljana, Dolenjska cesta 76 Mestno podjetje ..ELEKTRA", Ljubljana, Celovška cesta 74
„Meslno kleparsko in inštalacijsko podjetje", Ljubljana, Slomškova 4 Mestno podjetje ..Ključavničarstvo", Ljubljana, Čopova 10 ..Mestno kovinsko podjetje", Ljubljana, Černetova 26 Tovarna športnega orodja ,.SLOVENIJA • ŠPORT", Ribnica
SLUŽIMO	DELOVNEMU
KOVINA LJUBLJANA
ŽELEZNINO:
»2ELEZO«, Stritarjeva 7, «JEKLO«, Tyrševa 16,
«PRI KOSI«, Miklošičeva 16, »VERIGA«, Celovška 59, «PRI LOPATI«, Tržaška 60, »OKOVJE«, St. Vid.
ELEKTROTEHNIČNI MATERIAL: »ELEKTROOPREMA«, Mestni trg 2,
»SVETLA«, Gosposvetska 10, »ELEKTRA«, Rimska 19,
UPRAVA- Stritarjeva 7, telefon- ravnateljstvo 53-74, računovodstvo 21-38 prodaja v svojih poslovalnicah
Dvigajmo kulturno raven socialistične trgovine!
BARVE-KEMIKALIJE »ORIENT«, Tyrševa 14, »KARMIN«, Resljeva 1, »MAVRICA«, Borštnikov trg 1
FURNIRJE-LES «SLOVENIJA-FURNIR», Gosposvetska 13.
STEKLO:
»KRISTAL«, Gajeva pasaža, «OPREMA», Gosposvetska 4 (stek.’-o, železnina)
Trgovsko podjetje SADJE-ZELENJAVA
PISARNA: Dolničarjeva ul. 4 - semenišče -	Skladišče, Pogačarjev Irg. Telefon: 30-49
TELEFON: šl 28-64 - 36-10 r: n	Brzojavni naslov: SADJE - ZELENJAVA
V Ljubljani • Tekoči račun: Komunalna banka 6-1-70200-4
VSE ZA PETLETKO T
VSE ZA PETLETKO i
TRAM§J UG
Podjetje n mednarodno špedilersko službo - podružnica Ljubljana DELAMO NA IZPOLNITVI NAŠEGA PETLETNEGA PLANA
Splošni servis pri
za državne nabave LR Slovenije LJUBLJANA - Slari rrg št. 34
Ministrstvu
ZELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1950
Vse za Titovo petletko!
«
OSKRBA
»
Državno podjetje za oskrbo lokalne
Industrije in obrti	\\
OSKRBA
«
OSKRBA
»
Državno podjetje za oskrbo lokalne ))	industrije	in	obrti
Ljubljana
Državno podjetje za oskrbo lokalne industrije in obrti
Št. Peter na Krasu
Maribor
Delamo	za	boljšo	bodočnost
LJUBLJANSKE OPEKARNE
Ljubljana, Emonska cesta 2
Obrati. VIČ, BRDO, OPEKA, BOBOVK, VRHNIKA, VERD, RADOMLJE in GAMELJNE ter stranski obrati
Vse za Titovo petletko!
Vsem okrajnim in oblastnim odkupnim podjetjem za sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, alkoholne pijače, jajca perutnino in divjačino v območju ljubljanske oblasti
Ljubljana * Maistrova ul. 10
Trudimo »e, da postrežemo svoje goste prijazno in solidno z vsemi okrepčili: z vedno svežo Jedačo in dobrimi pijačami
'Ikre	ta petletka!
NOGOMETNI ŠPORTNI KLUB ill
II
ODRED'
GOSTILNA
„FRLINC"
LJUBLJANA, Krekov trg 11
V letu, 1950 bodo sledeči gostinski obrati mesta Ljubljane nudili delovnemu človeku izdatna okrepčila in prijetno razvedrilo:
RESTAVRACIJE:
Rio, Selenburgova ul. z barom Slavija, Gosposvetska c. Daj-dam, Cankarjeva ul. Cinkole, Poljanska c.
KAVARNE:
Emona, Cankarjeva ul. Evropa, Gosposvetska c. Nebotičnik, Gajeva 1 z barom Tabor, Škofja ul.
SLAŠČIČARNA:
Volga, Cankarjeva ul.
GOSTILNE:
Figovec, Tyrševa c.
Savica, Celovška c.
Sokol, Pred škofijo Belokranjc, Florjanska ul. Rožnik, Pot na Rožnik Podrožnik, Pot na Rožnik Ruski car, Mala vas 16, Ježica
HOTEL:
Soča, Sv. Petra e.
PRENOČIŠČA:
Prt starem Tiilerju (za prehodne goste)
Pri Belokranjcu, Florjanska ul.
RESTAVRACIJE za usl. na potovanju:
Tavčarjeva ul. Start Tiiler, Kolodvorska ul.
dEKSIIL-OBUlEV»
državno trgovako podjetje s tekstilom tn obutvijo Ljubljana, Frančiškanska. 4
POSLOVALNICA MARIBOR Glavni trg št. 7 POSLOVALNICA CELJE Cankarjeva ul. 1
razdeljuje detajllstičnl mreži v Sloveniji metrsko blago konfekcijo trikotažne in pletene predmete usnjeno ln gumijasto obutev plašče za' kolesa
Telefon Ljubljana centrala 44-07 direktor, sekretar	37-87
planski oddelek	52-74
komerc. oddelek	35-57
Maribor	29-46
Celje	187.193
Brzojav: Tekstil-Obutev Bančna zveza; NB Ljubljana it 601-70149-13.
Zadovoljitev potreb potrošnikov, hitra in točna postrežba je glavno vodilo podjetja »Tekstil-Obutev«
Fizkulturni magazin
LJUBLJANA, Mestni trg 10
le!! vsem delovnim kolektivom uspešno četrto leto Tltuve petletke,
S TITOM V SOCIALIZEM I
	—					^ PLETENINA		— k Elektrotehniški vestnik Strokovna revij a za elektrotehnike. Uprava tn uredništvo LJUBLJANA - Kersnikova 8 Kvalificirani kadri kvalitetno delo!
tovarna trikotažnega perila	
LJUBLJANA, Zaloška 14. Telegram: PLETENINA, Ljubljana. - Telefon Interurban it. 25 - 50, 22 - 05 izdeluje moško, žensko in otroško bombažno svileno in volneno perilo	
			■ k O P UA V A f		 M E S T M E s powbtja: 1. Stavbno mizarstvo, Slomškova it. 16, El S 1^^ i 2 Sp oi poh št mizarstyo' Zavrti it- 7’ ^ _ _____ M 3. Podjetje ze sečnjo lesa, Tavčarjeva ulica it, 13, 4.	Zaga-Skofljlca, Škofljica pri Ljubljani. 5,	Mestno podjetje «ROLETA» Linhsrtova ulica St. 8 Ljubljana - Dalmatinova ul, 11, telefon 37-/3 e. Mestno podjetje «OPREMA» St Vid nad Ljubljano	
«
DOM
»
državni prodajni zavod za domačo in umetno obrt
LJUBLJANA
Uprava, Mestni trg št. 24 Telefon 34-07 — Brzojavi »DOM«
Tek. račun pri Narodni banki FLRJ centr. za LRS Ljubljana it. 6-66186-0
PRODAJALNICA: Selenburgova ulica št. 4 PRODAJALNICA: Kongresni trg 5
ZELI VSEM IZDELOVALCEM NA TERENU, KAKOR TUDI ODJEMALCEM USPEHA POLNO NOVO LETO 1950!
Vse	suTUcvc itellelkcJ
Ljubljana, Ambrožev trg 7, telefon 35-16 - želi vsem svojim sodelavcem srečno NOVO LETO 1950
Vhv 2f§ T/Ion O
petletka !
Vsem potrošnikom srečno novo leto 1950
MINISTRSTVO RUDARSTVA FLRJ
Generalna	direkcija za premog
VSE ZA TITOVO PETLETKO!
Uprava Mestne papirne in kemične industrije
LJUBLJANA - Mestni trg 18
Telefon 44-00
«ILIRIJA» tovarna kemičnih izdelkov, Ljubljana - Vič «KARTON», konfekcija papirja, Ljubljana, VVolfova ul. 1?
«KUVERTA)>, tovarna papirnatih vrečic in kuvert, Ljubljana, Tyrševa 67 ((TORBICA«, usnjena galanterija Ljubljana Jesenkova, ul. 3 «SPEKTRUM», izdelovanje ogledal, Ljubljana, Celovška c. 81 ((RAFINERIJA)), dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ul. 6 «OPTIKA», Ljubljana, Kongresni trg 4.
V letu 1950 se bomo še bolj potrudili, da zadovoljimo vsem potrebam delovnega ljudstva.
Vse za Titovo petletko!
Uprava	mestne	tek
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. 5
1. ((PLETENINA« tovarna trikotažnega perila, Ljubljana, Zaloška 14
2. «ANGORA» tovarna vrhnjih pletenin, Ljubljana, Emonska cesta 2
3. «VOLNENKA», tovarna volnenih in bombažnih izdelkov, Ljubljana, Poljanski nasip 40
4. «Zima», tovarna žime. vrvi in ščetk, Ljubljana-Fužine
5. «TOIRA», tovarna trakov, Ljubljana-Fužine
6. «DE2NIK», tovarna dežnikov, Ljubljana, Aleševčeva cesta 14.
VSE ZA TITOVO PETLETKO !
Radio	Ljubljana,	Maribor
želi vsem poslušalcem v novem lelu 1950 še več uspehov pri izpolnjevanju plana in graditvi socializma
//
Gradbeni material
//
LJUBLJANA/ Dalmatinova 2.
želi vsem delovnim kolektivom uspešno leto Titove petletke I S Titom v socializem!
Z novim letom * v nove delovne uspehe stopa
Državna založba Slovenije
z bogatim knjižnim programom, ki bo nudil vsemu slovenskemu ljudstvu nove pobude pri delu, nove možnosti za široko kulturo in strokovno razgledanost slehernega državljana in prijetno razvedrilo po truda polnem dnevnem delu
Mnogo delovnega poleta in uspehov v četrtem letu petletke želi DRŽAVNA ZALOZBA SLOVENIJE!
Državni zavarevalni zaveti
Ravnateljstvo za LR Slovenijoz vsemi poslovalnicami -Tel. 37-76,37-77
Ijjubijana - Miklešičeva Ib
zeli u&em zauaToimieem M ec m in Lihpelm polno maa leta 1950!
Vbe zn Titooo petletkol
Delovnemu človeku za okrepčilo najboljša jedila in pijače!
Gostinsko podjetje «Figovec», Ljubljana
želi vsem svojim gostom srečno in uspeha polno novo leto 1950
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana
Mia mestnih magazinov - Uprava za preshrbo z indusiriishimi proizvodi. Liubliaoa, dajeva ul. Ul. 3
s svojimi podjetji in njih poslovalnicami:
»TEKSTIL”
(Manufaktura - Galanterija) Pred škofijo št. 3
„STROJEPIS”
Selenburgova št. 5 delavnica, Gradišče 10
»USNJE”
Sv. Petra cesta 41
»KOVINA”
Stritarjeva ul. 1
»URA’
Čopova 9
•>*>
»ARANZERSKI
ODDELEK44 čop ova 5
“NARODNI MAGAZIN
Wolfova I
»SNEGULJČICA44
trgovina za malčke, VVolfova 1
55IZBIRA55
Prešernov trg št, 1
»KOMUNALNI SERVIS”
Kotnikova IG
»REKLA MSER VIS ”
f rančiškanska 3
KURIVO”
Miklošičeva 15
tee sci 'Titovi* liotlothol
Zveza vojaških vojnih invalidov
PODJETJE ZA PROMET S TOBAKOM, VŽIGALICAMI IN VREDNOTNICAMI
«T O B A K» — Ljubljana iTOBA K» — Ajdovščina «T O B A K» — Maribor
ZELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1950!
UPRAVA INVALIDSKEGA PODJETJA
LJUBLJANA - SV. PE1RA C. 25\A ■ 'lELEbON 45-09
fhema noua leta 19501 2 kalnimi izdelki a čeiTta leta petletke!
In poslovalnico ljubljan a
LJUBLJANA LJUBLJANA KRANJ KRANJ CELJE LJUTOMER IDRIJA AJDOVŠČINA ILIRSKA BISTRICA
Cankarjeva 3 Tyrševa 20 Tržaška 83 Titov trg 19 Partizanska 4 Slomškov trg 3 Miklošičev trg 2 Vojkova ul. 1 Prešernova ul. 1 Cankarjeva c. 111
linvnrnn - I	tar
— ZELI VSEM SVOJIM GOSTOM
srečno in uspešno novo leto 1950
V BARU GODBA — PLES OD 22. URE ZVEČER DO 4. URE ZJUTRAJ
V lepih, na novo urejenih prostorih v sredini mesta se po delu dodobra odpočiješ pri obilni izbiri raznih jedil in toplih ter mrzlih pijač
VSAK VEČER KONCERT
v
Želimo svojim gostom srečno in uspehov polno novo leto 1950
Kavarna »Emona", Tgrševa 1.
i\ o
!?
TI*co
JANUAR
Škvadriste so zatekla trda leta! Odkar jim dux, obešen za kopita, ni polnil več izpraznjena korita, med sabo so se grizli ko ščeneta.
Brez vodstva, brez duhovnega očeta bi liktorska drhal bila razbita, da ni odkrila diplomatsko zvita tržaška Lega novega profeta.
Tako so se po dolgem le sestali škvadristi, qualunquisti in legaši, rekoč: »Čemu med sabo bi se klali?
Naj bo odslej toreador Vidali naš dux. Saj so v razbijanju pristaši njegovi često hujši kakor naši!«
FEBRUAR
Kdor ve, kako sta se nekoč ženila žerjav in čaplja, snubca samotarja, bo našel, da volitev poglavarja Tržačanom, je tako pot krenila.
Nihče ne mara vladnega krmila v državici, ki vedno poudarja, da hoče le avstrijskega cesarja. Po naši sodbi naj bi odločila
diplomacija le odhod Britancev, pribeglih esulov in Siciljuncev, pač vseh, ki so jih sem speljali.
Kot pristaniščniki in pomorščaki, Tržačani, do zadnjega veščaki, voziti barko bodo sami znali.
MAREC
To vam je bila kost za šoviniste: zbor lanskih treh ministrov zapadnjakov, ki so, izrabljajoč razum bedakov, grdo potegnili iredentiste.
Pristaši De Gasperijeve.liste so pritegnili tisoče gosakov, ki so kasneje padali z oblakov, ko so spoznali, kam nacionaliste
pripelje pot nestrpnosti in sila.
No, madrepatria in njene reve, ostali so brez Trsta in brez cvenka.
Čeprav je besna Lega one dneve
»Te tocara filar Primorski« vpila,
še danes »Dnevnik« svojo pesem brenka.
APRIL
Nad vse pristranska tukajšnja uprava nastavlja spet fašistične sodnike in zakone, odredbe črne klike uvaja zopet in jih odobrava.
Celo najbolj krivične namerava priznali: na nagrobne spomenike zabranili imena in oblike, ki jih v slovenščini pozna pisava.
Vzemimo zdaj angleškega mrtvaka, ki se je živ imenoval Churchilla: od jeze počil bi, ko sod smodnika,
ko bi na grobu čital: tukaj čaka vstajenja in primernega plačila pozemska last Cerkvenega Bolnika.
-25
.WA
It. DEL
SPISAL
33= 135
In
varun ga Je pogledal, a v jovih očeh ni bilo Jeze. #Ra-an, pripoveduj o roparju! Si me v prsih, za golt me Javi žalost. Ne morem sam!« stok se je ozrl na starca ca. V pogledu je bil očitek: Zakaj je nisi čuval, branil?« adovan se je primaknil k jišču. Pri ognju se je zdel gov obraz čudovito zguban shujšan. Ko je izpregovoril, bil glas tako plašen, tako, lit, da se mu je Iztok zalil in se obrnil proti njemu O, vem, da me sodite, mene rca. Sodijo me vaši obra-obsojajo me pogledi, ker
je bi.Ia ukradena golobica, ker je izginila lučka z dvora, ker je onemelo njeno petje in je sedaj hiša kakor požeta njiva. Vi me sodite, bogovi me ne sodijo. Vprašam: Kdo izmed vas še ni krmil golobcev in jim potresa! zrnja sredi dvora? In kaj si storil tačas, ko si zamaknjen pasel oči po golčeči množici, pa je padlo izpod neba kakor puščica, prhutnilo med golobce, pograbilo in izginilo. Se zakričati nisi utegnil, še pomisliti nisi mogel na lok, zakaj visoko pod nebom je že plul kragulj z najlepšo golobico v krivih krem p-
MAJ
Že nekaj časa v Trstu se pojavlja hudičevo tajinstvena »mašina«: iz teme plane, vzame jo mračina, periodično te vožnje zdaj ponavlja.
V tej zvezi resni tisk nam zagotavlja, da vozi brez motorja in bencina, pograbi enega do dva kalina in vrag si vedi, kam potem jih spravlja.
Na Greti oni dan pa se je spekla: Rodolfa je hotela odpeljati, človeka z nadpovprečno domišljijo
in vražje trdoživega porekla, ki zna od sile jadrno bežati naravnost na tržaško policijo.
JUNIJ
Volitve ante portas! Vrag jih nosi!
Vse ulice nastlali so s papirjem namesto z moko, rižem in krompirjem kot so obetali politični kolosi.
Volile križ in ščit! nas milo prosi De Gasperi, s kladivom in kosirjem ponaša se Vidali, a s klavirjem reklamo zvočno Lega zase trosi:
»E Piave mormoro . . .« in tako dalje. A kdo naj bi našteval vse kanalje, ki v propagando mečejo miljone,
nudeč nam spet fašistične patrone in madrepatrio. Saj jo poznamo — še Abesincem ni za tako mamo!
a
JULIJ
PtTIHIS
Poglejte no, kako jih zlodej tlači vse te, denarja lačne farizeje, ki so prodajali za groš ceneje neslan humor in laž ob dobri plači.
No, končno le uvidijo švefljači, da se za plehke, zmešane ideje razsoden bravec nič več ne ogreje nastane molk! Fašistični kričači
gredo med prvimi: »La Cittadella«, zatem »La Voce«, zadnje so na listi »Le Ultimissime«. Sedaj brez dela
so vsi izšolani manganelisti in prav ta mesec še »Lavoratore«, ki solde nam je kradel in prostore.
AVGUST
Baje svet nima take policije kot je tržaška. Take so izjave vrhov anglo-ameriške uprave brez šale in brez vsake ironije.
Da, da, lem tičem res ni do norčije. Čim se na ulicah začno zmešnjave, vsi ročno si zavihajo rokave in lop — po nas, seveda. Mularije
škvadristične se nihče ne dotakne. A kdo bi štel vse njihove vrline. Da primejo pobeglčga cigana,
pobijejo na primer dva meščana in kakor često pišejo novine, kjer more ta in oni kaj izmakne.
SEPTEMBER
■.V.V.V.W.V.WAW.V1
Ker smo doslej že nekaj pravd imeli,
ni preveč zdravo pisati resnice o tem, kako nam delajo krivice na tej tržaški, stisnjeni parceli.
Različni Bavlisi so nas ošteli zaradi naše jasne govorice, ki ne pozna hinavske rokavice, ko temu ali onemu zabeli,
kako po vesti moral bi ravnati.
Učili so nas kakor praznoglavce: če vinjen Tommy koga spet namlati,
čim bolj previdno sukajte peresa in ne razburjajte lenive bravce —
prišlo bo zopet do procesa!
ce ne ,
OKTOBER
Na seji po volitvah se sestane občinski svet. In kakor rodni brali pozdravijo krščanski demokrati Vidali ja. Neverne Tržačane
je treba zdaj prepričati, kaj slane uprava mesta. Vsi obeti zlati so šli po gobe, kajti kamarati skrbe bolj zase kakor za občane.
Čim naš zastopnik pride do besede in v materinščini načne razpravo, na mah dvorano zlobni duh obsede:
poštama svetnica si dlake puli in noro maje z osivelo glavo, večina pa kriči in blazno tuli.
NOVEMBER
Ne vem na bazi kakšnega dekreta so nam ponovno šole okrnili in nekaj šolnikov kar odpustili. Vendar slovenska šola in prosveta
z upornim duhom skozi vsa ta leta zna kljubovati tej krivični sili. Podoba je, da so se nas lotili kot narodov zasužnjenega sveta.
Po vsem, my sir’s, kar ste doslej sklenili v kvar našega gledišča in prosvete, sami uvrščate se med prostake;
vsem narodom vsiljujete nasvete, ne da bi se od njih kaj naučili, kar diči vse hadute zapadnjake.
DECEMBER
aG
V poslednjem času vražje neenaka so tla mednarodnega nogometa,
posebej, če po zmagi se obeta še tekma za svetovnega prvaka.
Nič novega? Pač! Borca dva enaka v Firencah tretjo tekmo že načneta, ki je, podaljšana in res napeta, dokončno le odločila junaka.
Čeprav kominforniistični svetniki zmanjšujejo uspeh Jugoslovanov, številni desellisoči gledalcev
vedo vso hvalo igri zmagovalcev, sodeč, da večjih ni megalomanov, kot so informbirojevski lažniki.
Id novo telo
Potem ko nas je mnoge lansko leto pošteno bil preklel presveti oče, proglasil je dokaj obetajoče, da tisoč devet sto in petdeseto
ne bo več dolgočasno, ker bo sveto. Ne bo potresov, lakote in toče, ker v takem letu vendar ni mogoče, da Bog človeštvu bi koval osveto
za grehe, ki smo jih doslej namleli. Imeli bomo vse, kar smo želeli: otavo, travo, kračo in pogačo
in če ne lažem, še trinajsto plačo. Zato odveč bila bi vsa voščila, ki sva s slikarjem vam jih namenila.
ljih. In tako se je zgodilo z
njo. Svarun Je priča. Iz zasede je planil Tunjuš na njivo med deklice, rdeča perut je Irfotni-la, kriki so nama umrli v grlih, on pa je izginil — kragulj, ropar jezdec na konju in na tisoč besih. O Morana!«
Rado je bledel ob povesti, ustnice je stiskal, da je bežala slednja kaplja krvi iz njih, prsti so se krivili in se stiskali v pest, na rokah so se podrhtavajoč gibale močne, vzbok-le mišice.
«Kaj bi storili vi, ki me obsojate, kaj?«
iiZa njim!« je rignil s skta-nim glasom Rado.
iiZa njim, za njim! Ti bi šel za Hunom, vrtoglavi mladec, verjamem. Toda šel bi bil v po-pibel. Kie je konj, ki bi dosegel Tunjuša? Kje imaš tovarišev, kakor Jih je imel on? Ali bi copotnil z nogo ob tla, da bi prilezli iz zemlje kakor ose iz luknie, če potrkaš nanjo? Oj, mladiči, ljubezni lačni, krvi polni, kratka je vaša modrost in ne seže daleč preko rumene kile lepega dekliča. Tudi
Radovan bi bil jezdil za njim, ko bi žarela le taka iskrica u-panja, kakor jo da slab kremen, če udariš z jeklom nanj. Ali ni je bilo. Zato sem ostal in jokal s tiho in grenko žalostjo in mislil v svoji stari modrosti na koristne ukane. Na bogove, da sem nedolžen! A za nedolžnost taki pogledi od vas, tako plačilo!«
«Ne žaluj, Radovane! Govori o ukanah! Prej pa izprazni ro-ženico, ki ti jo nudi tvoj sin«.
Iztok je dotočil do roba in poda! godcu.
«Ne bi! Na bogove, da bi rajši od žeje plvkal kakor ptica; ko pa omočil ustnice krivih sodnikov ob pijači. Na tvojo besedo pa verjamem, da so me varali vaši pogledi!«
Izpil je naglo, v lice mu je za plalo nekaj krvi. Nato se je dvignil s ploha, vzravnal staro telo in izrekel svečano, s pojočim glasom:
«Ni tvoja stvar moja ukana. Zato je ne zve nihče, dokler se ne zgodi. Povem vam pa. da sem prisegel vsak dan trikrat in vsako noč po trikrat
sveto prisego Svetovitu vsevi-dečemu. Perunu vsemogočemu in Vesni in Devani: Radovan otme Ljubinico ali pade v naročje Morani ob cesti na sovražni zemlji. Tako sem prisegel, tako se zgodi!«
V starcu je zakipelo čudovito življenje, oči so se mu bliskale, iz dvignjenih prsi je kipela moč, iz stisnjenih pesti je kričala odločnost in iz hropečih dihov je žarela hrabrost in navdušenje. Vsi so se zavzeli, po vseh licih se je raztočilo od godca nekaj veselega, z upanjem napolnjenega, celo Svarun je dvignil težko glavo, s čela mu je izginil teinni oblak, iztegnil je proti Radovanu desnico kakor v blagoslov.
Godec je obstal za trenutek sredi njih, ponovil s sekajočim poudarkom: «Tako naj se zgodi, tako sem prisegel« — se hipoma obrnil ter odšel skozi vrata na temno dvorišče.
V jutro so obsijali prvi sončni žarki še spečo vojsko. Krog in krog gradišča so črneli ožgani vrtinci zemljč, kjer so goreli na večer ognji. Ob njih
je spala vojska vse navzkriž kakor od viharja posekan gozd. Čudna omotica od veselja in pijače, od krika in plesa je prevzela ude bojevnikom, da so omahnili, odreveneli in zaspali v sen, tako trden, da ga ni zdramila zarja.
Na okopih se je že zbrala gruča veljakov in starešin v posvet. Ugovora ni bilo med njimi. Ena misel je vladala. Preden so sklepali, je bil sklep dozorel:
«Nad Hune!«
Večina je želela, da se odpočije vojska en dan in potem udari vsa čez Donavo nad Tunjuša.
Temu je ugovarjal Iztok. Vojak skoz in skoz, ki je poznal red palatincev, se je zgražal, kadar je pogledal v dolino.
«To je drhal.« je pomislil, «ne vojaki«.
Zato je ugovarjal in prepričeval tako dolgo, da se je vdal zbor in pritegnil njegovemu nasvetu. Poverili so mu oblast, da si izbere le najboljše ljudi, drugi naj se vrnejo na svoje domove.
Ko je bil sklep dognan in posvetovanje zaključeno, se pojavi med njimi suhem hunskem konju, kakor so jih nekaj ugrabili v bitki, star Hun.
Vse je spreletel gnev in jad. Sprejeli so ga mrki pogledi, namrščene obrvi, zgrbančena čela.
»Kakor sem prisegel, tako se zgodi!«
Jez.dec je izpregovoril. Po vseh ‘licih se je prikazala osuplost iz vseh ust je hkrati zadonel vzklik začudenja.
Jezdec pa je okrenil konja; zamahnil je čop rdečih las ob glavi, stresle so se kocine kozlovskih hlač in — Hun se je zadrevil po brdu iz gradišča.
Zborovalci so mu dvignili roke v pozdrav, glasni klici so ga spremili in mu voščili srečo bogov na pot. Jezdec, Radovan, se ni ozrl. Zamahnil je s plunko po zraku, se sklonil konju na vrat in pognal v skok po dolini.
«Oj ukane! Oj ukane«, je šlo od ust do ust med zborovalci, ki so zrli za godcem. «Kdo ga prepozna? Bogovi z njim! Ču-
vaj ga Svetovit«.
Sredi dopoldneva sc je razgibalo mravljišče krog tabora. Kakor luči so švigali med umazano rjavo in sivo tolpo šle-mi Iztoka in Slovenov iz Bizanca. Krog poldneva se je že ločilo in razkrojilo valovje naroda. Po zraku je kipelo od bojevitih vzklikov: «Nad Hune! Nad Hune!« sestnajsto poglavje Zaradi zmage žejna krvi je vojska hotela še tisti večer odriniti skozi sotesko od gradišča proti Donavi. Iztok je imel dosti posla, da je zabra-nii razbrzdanemu hudourniku divji pohod. Dasi je izbral najboljše bojevnike, bi se ne bili uklonili, da niso posegli vmes starešine in veleli narodu, naj bo strogo pokoren Iztoku — poveljniku. Polagoma se je vojska umirila. Starešine so se poslavljali in se* vračali na svoja selišča. Drhal je vzklikajoč in plešoč ginila v lesovih. Proti večeru je stalo v dolini krog tisoč vojščakov. Vodila jih je železna roka posameznih Slo-šenov, ki so dolgo vrsto let ko-
rakali za bizantinskimi prapori. Iztok Je velel porazdeliti mednje vse hunske in antske konje. Kar koli je bilo oklepov in f lemo v, vse so si nadeli. Tako je imel okrog dve sto težko oboroženih jezdecev. Njegov jer-men pod brado je bil tesno z pet, ob vrstah Je jahal s ču dovito samozavestjo. V prsih je začutil hipoma slast, kakršne še ni bil okusil. Tako jasno kakor nikdar mu je stopil pred oči daljni smoter. Zamislil se je kakor v lepe sanje.
ko
5
Dolina pred njim se Je širila, prostrana ravan se je polnila i vojščaki. Vse se je svetilo in migotalo od brušenega orožja. Nič več tolpe, nič drhali. Stotnije, prave, urejene stotnije vro iz vseh slovenskih gozdov in se razlivajo na raven. In sedaj prijezdi on, zamahne z mečem, vojska se gane, pod udarci kopit zagrmi zemlja: dvigne se prah, čuti se zamolkel žvenket jekla, trume se vale proti jugu — on jezdi na čelu.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. b, lil. nad. - Teleton štev. «3-808. - UPKAVA: ULICA S. FKANCESCO št. 20 - Telefonska ». 73-38 OGLASI- od 8 30-12 ln od 15-18 - Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančrio-upravnl 100, osmrtnice 90 lir.
.Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpe: za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . TRST