NAJ MEDICINSKA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Več na oglasnih straneh.
_
Aktualno Cirkulane • Za
sanacijo plazu 535.000 evrov
O Stran 3
Po naših občinah Kidričevo • Župan zavrnil vse pobude in očitke
O Stran 7
Ptuj, torek, 10. julija 2012
letnik LXV • št. 54 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
ŠtajmkiTUmK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Atletika •
Poškodovana Kolaričeva na DP le do 602 cm
O Stran 12
Nogomet •
Ptujčane bo v naslednji sezoni vodil Franc Fridl
O Stran 13
Roman Vuk •
»Športne stave bi najraje ukinil« O Stran 14
Spodnje Podravje • Žetev v polnem razmahu
Da bi le vreme zdržalo ...
Žetev pšenice na poljih Spodnjega Podravja je v polnem teku, zrelost pšeničnega klasja je optimalna in kmetje si želijo le še, da bi do konca žetve zdržalo tudi suho vreme.
Letošnje odkupne cene na Ptujskem sicer niso najbolj po meri pridelovalcev, saj so nižje od tistih, ki so jih neuspešno želeli izpogajati na skupnih sestankih z mlinarji. Tako se za tono najbolj kvalitetne krušne pšenice razreda A plačuje 210 evrov, za razred BI velja cena 190 evrov, za razred B2 pa 175 evrov. Odkupna cena krmne pšenice, ki jo odkupuje le Perutnina Ptuj, pa znaša 160 evrov za tono. Po prvih ocenah je letošnje letina pšenice količinsko povprečna in ni pričakovati rekordnega odkupa, kot je bil lanski, ko je KZ Ptuj odkupila kar 7800 ton pšenice. Po parametrih kvalitete pa naj bi bila letošnja pšenica za odtenek nad lanskim povprečjem. Če bo vreme zdržalo in ne bo večjih nalivov ali celo toče, je pričakovati, da bo glavnina žetve končana do 15. julija. Kmetje pa bodo na izplačilo morali še počakati, in sicer od najmanj 15 do največ 30 dni za krušno pšenico ter 60 dni za krmno pšenico po zaključenih obračunih.
SM
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija • Karierno svetovanje
Diploma še ne pomeni zaposlitve!
Število brezposelnih v Sloveniji nas nenehno opominja, da so težki časi in da je zato izbira poklicne poti toliko bolj pomembna. Aktualne potrebe po kadrih in stanje na trgu sta zato glavna dejavnika pri odločanju. Vprašanje, ki se največkrat pojavlja, pa je tudi, ali po končani srednji šoli sploh nadaljevati izobraževanje.
Univerza v Mariboru ravno na tem področju izvaja svetovalne dejavnosti za svoje študente. Sodelujejo in zgledujejo se pri svojem delu tudi po tujih kariernih centrih, med drugim na primer londonskim, kjer so si pred nekaj meseci pridobili posebne certifikate.
O tem, na kakšen način pomagajo študentom ter kakšno znanje potrebujemo za izhod iz krize, smo se pogovarjali s svetovalcem Kariernega centra Univerze v Mariboru Danilom Majcnom.
„Na svetovanjih želimo pomagati študentom, da prepoznajo tiste svoje veščine, ki jih trenutno najpogosteje uporabljajo in tiste, ki bi jih želeli uporabljati oziroma razviti. Povprašamo jih o kariernih aktivnostih, ki so jim všeč, če bi morali izbrati najljubšo aktivnost, povezano z njihovo kariero, katero bi izbra-
li, ali poznajo ključne dejavnike, ki so pomembni za karierni uspeh, v katerih izkušnjah oziroma dogodkih so najbolj uživali in pa kakšne so posledice teh vzorcev. Ko znajo odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem se dobro poznajo in lahko ugotovijo, kaj sploh želijo v življenju početi ter kaj je tisto, kar jih veseli, saj ni lepšega, kot biti finančno nagrajen za to, kar te tudi osrečuje. Vse bolj pomembne bodo
vedenjske lastnosti zaposlenih, izkušnje, fleksibilnost in seveda iznajdljivost. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da bodo uspešni tisti, ki bodo reševali dejanske težave ljudi, ki zaposlitve ne bodo iskali le v okvirih pridobljene formalne izobrazbe in ki bodo lastne podjetniške ideje uspešno realizirali v samostojnih podjetjih."
O Stran 5
Ptuj • CI za sanacijo brežin
Neodgovorni poseg v naravo?
Lastniki parcel na Vičavi so letos oblikovali civilno iniciativo (CI) za sanacijo brežin reke Drave na Viča-vi. Vodi jo Vasija Korošec z Vičave 15, namen pa je
^ m m m m mm	mm	mm m	■■■	■ ■■	■	■	■■
pospešiti aktivnosti pri tej sanaciji, saj jim je dovolj opozarjanja in moledovanja. Zaščita brežin celotne Vičave je bil eden izmed pogojev za izgradnjo HE SD-2, kar bi moralo biti zapisano tudi v lokacijskem dovoljenju, se spominja tudi takratni predsednik KS Vičava Vlado Šilak, žal pa zaščita ni bila izvedena v celotni dolžini Vičave glede na zahteve; ustavila se je pred številko 15.
Tako so na nezaščitenem delu vsa ta leta ogroženi ljudje, nastala je in še nastaja premoženjska škoda, saj je nivo reke višji, odkar je zgrajena elektrarna, abrozija reke je ves čas aktivna. Na delih, ki so izpodjedeni (tudi zaradi delovanja elektrarne), se ni varno gibati, ker lahko vsak trenutek pride do odloma, saj se izpod-jede večajo, nastajajo razpoke, ruši se obala. CI pod vodstvom Vasije Korošec zahteva takoj-
šnjo sanacijo kritičnih mest, najbolj direktno ogrožena je v tem trenutku prav Vičava 15. Območje sanacije leve brežine Drave je pod naravovarstveno in kulturnovarstveno zaščito, zato se bo moralo izvesti pod določenimi naravovarstvenimi pogoji. Vičavska pot je na najbolj kritičnih delih trenutno neprehodna oziroma je po njej prepovedano hoditi.
O Stran 24
Foto: DK
Slovenija • Reševanje bank
Slovenski državni holding za sanacijo bank
Osrednjo vlogo pri reševanju slabih bančnih terjatev bi lahko po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča prevzel Slovenski državni holding. Vlada naj bi o zakonu o holdingu razpravljala prihodnji teden. Šušteršič je dejal še, da je problem bank glede na trenutne podatke obvladljiv z lastnimi sredstvi.
Šušteršič je izrazil pričakovanje, da bo vlada prihodnji teden dokončno sprejela zakon o slovenskem državnem holdingu, v katerem bodo vse potrebne pravne podlage, da bi lahko holding prevzel vlogo reševanja slabih bančnih terjatev. Šušteršič pričakuje, da bo DZ zakon sprejel že julija, v praksi pa bi zaživel enkrat septembra.
Mehanizem naj bi bil tak, da bi terjatve bank, ki bi se skozi skrbne preglede izkazale kot rdeče oziroma bi zanje obstajala velika verjetnost, da bodo povrnjene v zelo majhnem znesku ali sploh ne, prenesli na holding. Pri tem ne bi šlo za knjižno vrednost, ampak za vrednost, ki jo je trenutno možno pričakovati, torej likvidacijsko vrednost terjatev. Za to bi morali pred tem pridobiti neodvisne ocene, da ne bi kršili pravil o državni pomoči.
Z izvedbo tega postopka bi na koncu bančne bilance oči-
stili tveganj, ki jih banke sedaj postopno priznavajo skozi oslabitve kapitala, nato pa potrebujejo dokapitalizacijo. Šušteršič je zatrdil, da ta vlada za razliko od nekaterih prejšnjih nima iluzij, da naj bi se razmere same od sebe izboljšale, zato bo šla v postopek sanacije bilanc bank.
Šušteršič še pravi, da bodo skušali najti tak mehanizem, ki bo vsaj srednjeročno zagotavljal, da bodo glavno breme čiščenja bilanc prevzele banke, čeprav se zaveda, da bo na začetku morala v reševanje vstopiti tudi država.
Glede na to, kar je trenutno jasno, se zdi problem po ministrovih besedah obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, potem pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje niti take odločitve.
Vlada se je danes sicer le seznanila s stanjem v bančnem sistemu in razpravljala o potrebnih ukrepih za zagotovitev normalnega delovanja bank.
Rezultatov skrbnega pregleda v NLB še ni obravnavala, ker še ni uspela dobiti natančnih podatkov. Prav tako še ni zaključen pregled v drugi največji slovenski banki NKBM.
Vlada je po uspešno izpeljani dokapitalizaciji po Šušterši-čevih pojasnilih ugotovila, da je kapitalska ustreznost NLB zagotovljena.
Minister je priznal, da je pred dokapitalizacijo napovedoval, da bo izvedena brez sodelovanja davkoplačevalske-ga denarja. Vendar pa so se pogajanja z belgijsko KBC kot drugo največjo lastnico po njegovih besedah v zadnjih dneh žal zapletla, potem ko je bilo že praktično vse dogovorjeno in so že vse tudi pripravili za podpis ustreznih pogodb.
Delnice v višini 62,9 milijona evrov sta morali namesto KBC vplačati Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, država pa je banki odobrila tudi za 320 milijonov hibridnega posojila v obliki pogojno zamenljivih obveznic.
Vlada je to po ministrovih navedbah naredila zaradi stabilnosti bančnega sistema, ne glede na predhodna zagotovila, da javni denar ne bo uporabljen. »Stabilnost bančnega sistema je namreč prva odgovornost vlade,« je dodal.
Država ima zdaj eno leto časa, da skuša zagotoviti dodaten zasebni kapital, na tem pa bo vlada intenzivno delala v naslednjih mesecih, je dejal
Objavljen razpis za bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih
Študentje se lahko od 10. julija dalje prijavijo preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ na razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za prihodnje študijsko leto. Novinci morajo vloge oddati do 10. avgusta, rok za vloge za podaljšanje bivanja pa je 20. avgust.
V Visokošolskem središču Ljubljana je na voljo skupno 10.527 ležišč. Študentski domovi v Ljubljani jih razpisujejo skupaj 7454, Dijaški dom Vič 420, Dijaški dom Novo mesto 174, Dijaški dom Ivana Cankarja 75, SŠTS Šiška 30 in Dijaški dom Poljane 25. Štirje zasebni študentski domovi razpi-
Šušteršič. Banka je po njegovih zagotovilih sedaj na varni strani, ko gre za kapitalsko ustreznost, ima pa tudi dovolj rezerv za morebitne dodatne oslabitve v teku leta.
Glede kapitalske ustreznosti bank v Sloveniji tako ni strahu, je dejal Šušteršič in pojasnil, da tudi v NKBM postopki potekajo po pričakovanju. S tem se bo zadostilo zahtevam Banke Slovenije in Evropske bančne agencije, niso pa to še vsi potrebni ukrepi, da lahko banke začnejo posojati gospodarstvu in da bo vsaj na strani bank posojilni krč popustil.
Kljub temu da celotna slika o globini težav s slabimi posojili še ni znana, se je vlada okvirno odločila, da bo prvi cilj njenega ukrepanja čim prej ustvariti razmere za popuščanje tega krča. Minister napoveduje, da bodo to storili na pregleden način in javnost natančno obvestili o dokončnem načinu reševanja tega problema.
Zagotovil je še, da se bo uveljavila tudi odgovornost posameznikov za trenutno stanje, kjer je šlo za škodljivo ravnanje in ne za normalno poslovno tveganje. Gre torej za primere, ko so zaposleni v bankah zavestno ali iz malomarnosti sprejemali škodljive odločitve.
Vlada o državnem holdingu ta teden
Vlada bo predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) predvidoma dokončno obravnavala na seji ta teden, DZ pa bi ga lahko sprejel julija, pravi finančni minister Janez Šušteršič. V
sujejo še skupno 349 ležišč. Za bivanje študentov pri zasebnikih pa je na voljo 2000 ležišč.
V	Visokošolskem središču Maribor je skupno na voljo 3730 ležišč. Študentski domovi Univerze v Mariboru razpisujejo skupno 2799 ležišč, Dijaški dom Gospo-svetska 89 110, Dijaški dom Lizike Jančar 40, Dijaški dom Prometna šola 80, Tehniški šolski center Maribor 50, Dijaški dom Drava 2, Dijaški dom Celje 80 in Dijaški dom Murska Sobota 40 ležišč. Štirje zasebni študentski domovi pa skupno 409 ležišč. Za bivanje študentov pri zasebnikih pa je na voljo še 120 ležišč.
V	Visokošolskem središču v Kranju Dijaški in študentski dom Kranj razpisuje 260 ležišč.
Na Primorskem pa je skupno na voljo 955 ležišč. V Visokošolskem središču v Kopru Študentski domovi Univerze na Primorskem razpisujejo 128 ležišč v Študentskem domu Portorož, 93 v Študentskem
zakonu, ki bo vse naložbe države prenesel na holding, je treba še pripraviti podlago, da se na holding prenesejo tudi slabe terjatve bank. Predlog zakona je šel v sredo še skozi koalicijska usklajevanja in skupna ocena je bila, da ni pomembnih odprtih vprašanj. Je pa treba pripraviti zakonske podlage za operacije čiščenja bančnih bilanc in pripraviti besedilo zakona, je na novinarski konferenci po današnji seji vlade povedal minister Šušter-šič. Čakajo tudi še na stališče Banke Slovenije glede problematike slabih terjatev. Holding bi lahko zaživel v mesecu ali dveh po sprejetju zakona.
Po predlogu bi z uveljavitvijo zakona prenehala delovati Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). V načrtu je, da bo v času do vzpostavitve delovanja holdinga vlada imenovala prehodno upravo, ki bo imela vsa potrebna pooblastila, tudi za izvrševanje pristojnosti AUKN, je povedal minister.
Glede pomislekov sindikatov in upokojencev, da bodo na holding prešla tudi sredstva za določene pokojnine (na holding bo prešla tudi Modra zavarovalnica, ki upravlja nekatere pokojninske sklade), je Šušterič dejal, da v predlogu piše, da bo holding vstopil v vsa pravna razmerja, v katerih so bile družbe, ki bodo prešle na holding. Če je imela Kapitalska družba (Kad) določeno obveznost do pokojninske blagajne, bo imel to obveznost potem holding, je dodal.
Predlog zakona po poročanju današnjih časnikov Dnev-
domu Koper in dve v stanovanju v Izoli, Dijaški dom Koper razpisuje 160 ležišč, Dijaški dom Portorož 80, Dijaški dom Izola 50 in Dijaški dom Nova Gorica 70. Zasebni študentski dom v Kopru pa razpisuje še 32 ležišč. Za bivanje študentov pri zasebnikih je na voljo 700 ležišč, od tega 60 v Novi Gorici in Sežani, še dodajo na ministrstvu.
Ker pa je letošnja novost elektronska vloga, vsak študent lahko odda samo eno prošnjo, in sicer, če se prijavlja s kvalificiranim digitalnim potrdilom, se obrazca po pošti ne pošilja, temveč prošnjo v eVŠ odda do 10. oz. 20. avgusta.
Po razpisu je letošnji cenzus 2286,97 evra bruto mesečno na družinskega člana v letu 2011. Pri tem izračunu se ne upoštevajo štipendije, prav tako pa tudi ne dohodki za delo prek študentskega servisa, če sami niso vlagali napovedi za odmero dohodnine za leto 2011 in so jih starši uveljavljali kot vzdrževane družinske člane.
nik in Delo poleg prenehanja AUKN med drugim predvideva, da se bi holdingu pripojilo Kad in DSU (in začelo postopke za izbris teh družb), nanj pa bi prenesli tudi vsa pooblastila, pravice in premoženje Slovenske odškodninske družbe (Sod), medtem ko bi obveznosti do izdanih obveznic ostale na Sodu. Ta naj bi formalno obstajal do konca poplačila obveznosti iz naslova izdanih obveznic.
Holding bi vodila tričlanska uprava, izbrana na podlagi mednarodnega razpisa. Kdo naj bi objavil razpis in kdo naj bi imenoval upravo, po pisanju Dnevnika v predlogu zakona ni določeno, ni pa imenovanje uprave navedeno med pristojnostmi nadzornega sveta holdinga.
Devetčlanski nadzorni svet bi imenoval državni zbor, in sicer štiri člane na predlog vlade, štiri na predlog poslanskih skupin, enega pa komisija DZ za nadzor javnih financ. Med pristojnostmi nadzornega sveta bi bilo uresničevanje strategije holdinga, letnega načrta upravljanja in poslovanje holdinga ter tudi imenovanje akreditacijske komisije, ki bi pripravljala strokovno mnenje o primernosti kandidatov za člane organov gospodarskih družb, v katerih ima holding naložbo.
Holding bi ustanovil tri odvisne družbe - Slovenske strateške naložbe, Slovenske naložbe za prestrukturiranje in Slovenske nepremičninske naložbe - ter Državno družbo za upravljanje.
STA (Pripravlja: SM)
V Ljubljani se cene mesečnih najemnin študentskih sob gibljejo od slabih 50 do 114 evrov, odvisno od starosti doma, velikosti sobe in števila oseb v sobi. V juliju je bila tako povprečna najemnina za bivanje v študentskih domovih v Ljubljani okoli 68 evrov, je za STA povedala v. d. direktorice zavoda Študentski domovi Marjetka Jazbec. Na prostem trgu pa se cena povprečne najemnine giblje okoli 150 evrov.
Stanarine pri zasebnikih, ki oddajajo sobe študentom, so bistveno dražje kot v javnih študentskih in dijaških domovih, čeprav so subvencije za bivanje pri zasebnikih višje. Te v javnih domovih znašajo 17 evrov, pri zasebnih so-bodajalcih 40 evrov in v zasebnih študentskih domovih 32 evrov. Najemnina pri zasebnikih sicer lahko znaša najmanj 60 evrov in največ 120 evrov. Letos je za subvencioniranje bivanja študentov na voljo nekaj čez 3,2 milijona evrov. (sta)
Uvodnik
Bomo kmalu tudi lačni in žejni?
Če ste med tistimi, ki jim je že bilo dano, prepustiti se valu brezskrbnih do-pustniških dni, vam privoščim. A tudi če se človek začasno iztrga iz objema vsakodnevnih skrbi in težav, mu ne more biti vseeno, ko vsak dan posluša in gleda, kako so posledice podnebnih sprememb že udarile nazaj po človeštvu, kije s svojim neodgovornim početjem te spremembe povzročilo. Žal se vse negativne posledice kažejo že tudi pri nas, saj je daljše in neobičajno vroče sušno obdobje že pobralo precejšen del letošnjega pridelka. Če se bo tako nadaljevalo, nas je lahko strah jutrišnjega dne. Kajti dejstvo je, da na svetu že danes pridelamo manj hrane, kot je potrebujejo lačna usta, saj zaradi lakote vsak dan umre več tisoč ljudi. In dejstvo je, da je tudi vode daleč premalo za vsa žejna usta tega sveta, saj zaradi žeje vsak dan umre na tisoče ljudi. Vsekakor je človeštvu na našem planetu vse bolj tesno in vse manj udobno.
Kljub vojnim morijam, novim oblikam bolezni in epidemij ter vse pogostejšim naravnim katastrofam pa število prebivalcev na zemlji skokovito narašča. Če nas je bilo še v začetku 20. stoletja manj kot 2 milijardi, nas je danes že prek 7 milijard, do leta 2050 pa naj bi število prebivalcev preseglo devet milijard. Ob tem se pred jutrišnjim svetovnim dnevom prebivalstva resno sprašujem, kako bodo živeli (in preživeli), saj je že danes na dlani, da nam hrane in vode primanjkuje. Vsekakor brez takojšnjih in učinkovitih ukrepov našim zanamcem grozi, da bodo še pred koncem stoletja umirali zaradi lakote in žeje. Kajti zakoni narave ostajajo skoraj isti. Brez hrane lahko človeško telo zdrži največ mesec dni, brez vode pa največ 7 dni. In ob vsem tem se zdi skoraj nepomembno dejstvo, da smo zaradi nesposobnih in do konca skreganih politikov v naši lepi deželici vsak dan bolj nezadovoljni. Kmalu se nam namreč lahko pripeti, da bomo - zelo verjetno skupaj z njimi - tudi lačni in žejni. Zato zgodbe o nujnosti samooskrbe, o nujnih ukrepih za pridelavo več hrane in varčevanju z vodo ne smejo naleteti na gluha ušesa. Gospodinjstva porabijo od 10 do 40 odstotkov vse načrpane vode. Le majhen del tega gre za naše biološke potrebe, vse drugo porabimo za stroje in pranje. Vsak dan izbrizgamo, izlijemo in iztočimo za splakovanje okoli 150 do 500 litrov vode. Tako neodgovorno obnašanje do osnovnega vira človeškega življenja bo treba resnično prekiniti, sicer bo za vse prepozno.
M. Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podravje • Žetev pšenice v polnem teku
V žetev s kompromisnimi cenami
Čeprav kmetje in mlinarji na zadnjem sestanku glede določitve letošnje odkupne cene pšenice, ki se je zgodil pred tednom dni (3. julija) v Murski Soboti niso dosegli skupnega dogovora, se je odkup vseeno začel, saj je klasje doseglo optimalno zrelost.
Odkupne cene so tako oblikovali odkupovalci vsak (malo) po svoje. Ptujska kmetijska zadruga, ki odkupuje vse kvalitetne razrede pšenice - ti ostajajo enaki kot lani - zagotavlja kmetom po besedah direktorja Marjana Janžekoviča naslednje odkupne cene: „Za prvo kvaliteto pšenice, torej razred A, je odkupna cena 210 evrov na tono, za razred B1 je odkupna cena 190 evrov, za razred B2 pa 175 evrov za tono pšenice. Krušno pšenico vseh omenjenih razredov odkupujejo v Mlinu Korošec v Zabovcih in na sedežu podjetja Intes v Mariboru. Krmno pšenico razreda C pa prevzema Perutnina Ptuj na svoji lokaciji v Dražencih, odkupna cena pa je 160 evrov na tono."
Kmetje, ki bodo pšenico prodali v Mlinu Korošec, lahko pričakujejo izplačilo v roku 15 dni po zaključenem obračunu, medtem ko je rok plačila v Intesu 30 dni. Še naj-dalje bodo na plačilo oddane
Foto: Črtomir Goznik
Letošnja žetev pšenice je v polnem teku; po prvih ocenah odkupa se pričakuje količinsko povprečna letina, kvalitetno pa za odtenek boljša od lani.
pšenice čakali tisti, ki imajo krmno pšenico, saj naj bi dobili plačilo v roku 45 dni po zaključenem obračunu. „Od-
'.sloga, si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRŠČICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
kupna cena je zaenkrat fiksna in ne pričakujemo sprememb oziroma ni predvidenih kakšnih poračunov. Bojim se, da če že, se zna namreč prej zgoditi znižanje cene kot pa kakšna višja cena od sedanje," je o cenovni politiki odkupa še povedal Janžekovič.
KZ Ptuj je sicer v prvih treh dneh odkupa minuli teden prevzela dobri dve toni pšeni-
ce, koliko pa je bodo prevzeli do konca odkupa, direktor ne upa napovedati: „Po prvih ocenah je kvaliteta doslej prevzete pšenice za odtenek boljša kot lani, glede količine pa bi težko kaj napovedal. Lani je bila rekordna letina, saj smo je odkupili 7800 ton, letos naj bi bila količinsko povprečna. Če bo vreme zdržalo, bi morala biti glavnina žetve oziroma odkupa
pšenice končana do konca tega tedna, potem bomo pa videli."
KIS: Preračunana proizvodna cena za tono 186 evrov
Spomnimo, da je bila na zadnjih letošnjih pogajanjih okoli odkupne cene zahteva kmetov plačilo pšenice v celoti z izhodiščno ceno 170 evrov, mlinarji pa so na zadnjem srečanju bili pripravljeni plačati akontacijsko ceno 150 evrov za tono in (morebiti) to poračunati avgusta glede na ceno na borzi.
Vodja pogajalske skupine pridelovalcev Franc Kučan je po srečanju obžaloval, ker niso dosegli dogovora in ker največji kupci vztrajajo pri modelu akontacijske cene in avgustovskega poračuna glede na stanje na borzi, pri čemer niso dorekli na kateri: „Nekatere zadruge tega ne sprejemajo in želijo imeti končno oblikovano ceno, tudi nekateri kupci želijo prevzeti pšenico in jo takoj plačati. Mi smo predlagali
izhodiščno ceno 170 evrov za tono za krmno oziroma pšenico C ter lestvico, po kateri bi se cena dvigala: plus 10 evrov za B2, plus 25 evrov za B1 in 210 evrov za tono pšenice kakovosti A, kar je manj kot lani, ko je bila pšenica razreda A po 225 evrov na tono," je povedal Kučan. Za vse, ki se ne bodo pogovarjali z organizatorji odkupa, je potem obveljal predlog dokončne cene.
Na evropskih borzah se odkupne cene pšenice gibljejo med 200 in 230 evri za tono. Stroški pridelave pšenice so od lani narasli za 6,5 odstotka, po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je bila proizvodna cena za letos 186 evrov za tono ob 5,3-ton-skem hektarskem donosu. Žetev pšenice v Pomurju se je sicer začela že zadnji junijski dan, nekaj dni pred žetvijo v Podravju. Prve simulacije iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota pa so napovedale povprečne pridelke, glede na velike razlike zaradi kakovosti tal pa se pridelek giblje med 4,8 in 7,2 tone na hektar. Težave pa so zaradi majhne vsebnosti beljakovin in števila padanja, s katerim se določa kakovost škroba.
Povprečne donose glede na dolgoletno raven odkupa tako pričakujejo povsod; v Pomurju in v Podravju, kot je napovedal že Marjan Janžekovič.
SM
Po uradnih podatkih je bilo jeseni 2011 v Sloveniji posejanih 59.624 hektarjev žit, kar je za 18,8 % več kot v letu 2010; pšenice je bilo posejane 25 % več, ječmena 7 % več in oljne ogrščice 3 % več kot v letu 2010.
Cirkulane • Cesta Ptuj-Zavrč pred odprtjem
Zgolj za sanacijo plazu 535.000 evrov!
Potem ko je z borlske strmine 12. junija zgrmel plaz in zaprl regionalno cesto Ptuj-Zavrč, se je po ogledu geologa sanacija plazu začela dokaj hitro. Seveda pa je šlo zgolj za sanacijo ceste, ne pa tudi celotne (nevarne) pečine, ki je polna razpok in lahko ponovno splazi kadarkoli.
Čeprav uradnega razloga za tokratni veliki plaz ne pove nihče, pa je vendarle že javno slišati, da je poglavitni vzrok popolnoma neurejeno odvodnjavanje grajskega kompleksa, ki pa takšno ostaja še naprej. Sanacija gradu in zemljiškega kompleksa pa je stvar lastnika, Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Slednje ob plazu ni naredilo drugega kot pregled grajskega zidanega kompleksa ter ugotovilo, da sam grad zaradi plazu ni poškodovan. To pa je bilo tudi vse. Za celovito rešitev problematike plazenja borlske pečine pa bi bilo treba rešiti prav vprašanje odvodnjava-nja in ustrezne zaščite celotne pečine pod gradom.
Kakorkoli že, nujne sanacije plazu, ki je poškodovala cesto, se je lotila pristojna Direkcija RS za ceste (DRSC), ki je pač poskrbela le za najnujnejše; da je cesta spet odprta in da je z mrežo zavarovan del pečine, ki se kruši. Po prvotnih napo-
vedih DRSC naj bi bila cesta odprta že minuli petek, a se je zapletlo z nakupom zaščitne mreže in po zadnji informaciji (pred sklepom uredništva) naj bi bila cesta odprta v tem tednu.
Sanacija plazu pa je po besedah Sandre Kržan iz Službe za odnose z javnostmi pri DRSC zahtevala kar neverjetnih 535.000 evrov. Na naše vprašanje, kaj je pravzaprav stalo toliko denarja oziroma kakšna je členitev stroškov sanacije, so v DRSC posredovali naslednje pojasnilo: „Stroški odprave posledic plazu in vzpostavitve prevoznosti ceste Ptuj-Zavrč so ocenjeni na 535.000 evrov, natančen izračun bo znan po predložitvi vseh faktur. Zapora ceste in ureditev obvoza, miniranje in geotehnične preiskave plazu so stroški med 4.500 in 5.500 evrov, stroški same sanacije plazu (torej odstranjevanje in odvoz skal, vključno z najemom posebnega delovnega stroja) so ranga 135.000,
stroški sanacije vozišča pa med 75.000 in 80.000 evrov. Zelo velik strošek predstavlja tudi posebna zaščitna mreža - 150.000 evrov, torej tako nabava kot montaža mreže. Skoraj isti rang stroškov je tudi strošek sanacije cest, po katerih poteka obvoz. Lokalne ceste, po katerih je vzposta-
vljen obvoz, so namreč ozke, zato je bilo že ob vzpostavitvi obvoza potrebno utrjevanje in dosipavanje bankin. Po odprtju ceste Ptuj-Zavrč in preusmeritvi prometa pa se bo izvedla sanacija vozišč na način rezkanja in krpanja udarnih jam ter utrjevanje in dosipavanje bankin. Gre za
zakonsko obvezo, po kateri je Direkcija RS za ceste dolžna sanirati škodo, ki nastane v primeru, ko je treba državno cesto zapreti in preusmeriti promet na občinsko cesto. V teh primerih Direkcija RS za ceste ob uvedbi obvoza izvede monitoring obstoječega stanja občinske ceste z name-
Foto: SM
Sanacija udora in ceste se je sicer začela hitro in je v teh dneh po zaslugi DRSC v zaključni fazi, a nevarnost nadaljnjega plazenja razpokane pečine, na kateri (še) stoji grad Bori, ostaja...
nom primerjave stanja prej in po. Če je med preusmeritvijo prometa z državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina pravico do povrnitve teh stroškov. Ker je obvoz dolg, po podatkih pa je na relaciji Borl-MP Zavrč povprečni dnevni promet 1.746 vozil, od tega 1.361 osebnih vozil, 14 avtobusov in 76 lahkih tovornih vozil do 3,5 tone, torej gre za promet, ki so ga morale prevzeti lokalne ceste, je strošek sanacije teh cest temu primerno visok. Vse navedene stroške krije Direkcija RS za ceste."
Marsikdo se je ob visoki cifri sanacije plazu dobesedno „prijel za glavo", predvsem zaradi visoke cene zaščitne mreže, ki se je doslej izkazala za neprimerno; sicer je res, da lahko zadržuje občasno manjše sesipanje drobnega kamenja, nikakor pa ne more zadržati plazu, kar se je dokazalo v tokratnem primeru. V sosednji Avstriji takšne primere potencialno nevarnih plazečih območij rešujejo z gradnjo „poltunelov" oziroma lož ali klasičnih tunelov, ki v primerih ponovnega sesipa-nja ali plazu zaščitijo vozno površino in tako ceste ostajajo prevozne. Pri nas pa pač takole ...
SM
Ptuj • Ob rob dnevu državnosti
Spomenik žrtvam za samostojno Slovenijo sameva
V MO Ptuj so spomenik žrtvam za samostojno Slovenijo kot pomnik preteklim in bodočim rodovom na območju nekdanje ptujske vojašnice postavljali vrsto let. Odkrili so ga šele v okviru prireditev oziroma slovesnosti ob 18. dnevu državnosti v letu 2009. Ob 21. dnevu samostojnosti ga ni nihče obiskal oziroma nanj položil obležja spomina.
Spomenik so postavili v spomin vsem žrtvam vojne za samostojno Slovenijo. Gre za osvetljeni slap v kamnitem žlebu, ki ga dopolnjujejo vklesani verzi pesnika Daneta Zajca ob reki, ki odteka. Po zamisli častnega občana MO Ptuj in občine Hajdina kiparja Viktorja Gojkoviča je spomenik izdelalo kamnose-štvo Draga Petroviča. Sredstva za postavitev in izdelavo kipa je zagotovila MO Ptuj, z okrog 15 tisoč evri je pomagala tudi država. Spomenik, ki naj bi spominjal na rojstvo samostojne države in naj bi bil posvečen vsem rodovom, ki so našo državo osamosvajali, ter je tudi zasnovan tako, da bi čim manj delil Slovence, je kmalu po postavitvi pozabljen. Ob letošnjem dnevu državnosti nihče ni postal ob njem, kaj šele, da
bi nanj položil kakršnokoli obeležje spomina, od njegovega odkritja pa so minila samo tri leta. Glede na to, da ima spomenik mesto na zelo obljudenem območju,
Ptuj • Anketa o odvozu odpadkov
Nezadovoljstvo zaradi kopičenja vreč in smradu
Novi način odvoza ločeno zbranih odpadkov se je po večini dobro prijel, v nekaterih delih občine pa ga niso najbolje sprejeli oziroma že nekaj časa predlagajo nekatere spremembe za izboljšanje, še posebej se zanje ogrevajo v ČS Jezero. Predstavnikom MO Ptuj in podjetja Javne službe, d. o. o., so jih predstavili že na začetku letošnjega leta, a do želenih sprememb do danes še ni prišlo. Takrat so opozorili na nekatere težave, s katerimi se srečujejo pri odvozu ločeno zbranih odpadkov po novem. Izpostavili so pred-
vsem urnik odvoza, ki se (pre) večkrat spreminja, kar občane dodatno bega, predolge intervale odvoza odpadkov (ostankov odpadkov, embalaže in papirja), zaradi katerih imajo težave pri skladiščenju polnih vreč odpadkov, ki se povečujejo tudi zaradi smradu, ki se širi iz rumenih vreč, zaradi umivanja določenih frakcij, če se želijo ogniti smradu, pa se povečuje uporaba pitne vode, kar je v tem času zelo neracionalno. V svetu ČS Jezero, ki ga po novem vodi Črtomir Rosič, so se odločili, da bodo občane ponovno prosili za sodelova-
ru, od letos ima tam svoj prostor tudi ZA Ptuj -, gre za skrb vzbujajoče dogajanje.
Ob tem in podobnem vedenju se lahko samo vprašamo, kam bo Slovenijo pripe-
ljala kriza vrednot in družbena kriza nasploh.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Spomenik, posvečen žrtvam vojni za samostojno Slovenijo, je v zelo kratkem času postal osamljen pomnik.
prežetem z mladostjo, ki bo jutri skrbela za razvoj države - eno od izhodišč pri postavitvi spomenika je bilo, da je povezan s sedanjo vsebino, ki se dogaja na tem prosto-
Hajdina • Jakob Kokol po poti sv. Jakoba
Pot, ki jo zmore, kdor ima trdno voljo
Pot sv. Jakoba, romanje k sv. Jakobu Kompostelskemu v Španiji, postaja v zadnjih desetletjih vse bolj pot iskanj in spoznanj, na katero se odpravi vse več pohodnikov, romarjev, vernikov in drugih s celega sveta. Na to pot se je letos podal tudi 70-letni Jakob Kokol iz Skorbe 19/a, ki je začutil, da je sedaj pravi trenutek, da se poda na to 800-kilometrsko pot, ki jo je sprva nameraval prehoditi skupaj s še tremi prijatelji.
Od prvega januarja letos je v MO Ptuj v veljavi nov način odvoza ločeno zbranih odpadkov: embalaže, papirja, ostankov odpadkov in bioloških odpadkov. V individualnih gospodinjstvih so dvema posodama za odpadke (ostali odpadki in biološki odpadki) dodali še rumene (za embalažo) in rdeče vreče za papir.
Foto: Črtomir Goznik
V CS Jezero bodo izvedli anketo o zadovoljstvu občanov z novi načinom odvoza odpadkov.
nje glede na to, da dosedanji njihovi dobronamerni predlogi za odvoz odpadkov pri odgovornih niso naleteli na želeni odziv. Z vnovičnim pozivom k spremembam jih želijo še dodatno argumentirati z odgovori občanov. Pripravili so anketni vprašalnik, katerega odgovori bodo služili za pripravo analize zadovoljstva občanov tega območja Ptuja z novim načinom odvoza ločeno zbranih odpadkov. Mnenja in predloge občanov bodo predvidoma zbirali do 17. avgusta in jih nato ponovno predstavili podjetju Javne službe na sestanku v septembru. Izvedba ankete je tudi ena od točk dnevnega reda seje jutrišnje seje sveta ČS Jezero. Izpolnjene ankete bodo občani lahko oddali v nabiralnik za pobude krajanov, ki je nameščen pri Domu krajanov Budina - Brstje, ali ga poslali po pošti na naslov ČS Jezero. Izpolnijo pa ga lahko tudi anonimno. Ker šteje vsako mnenje, pozivajo občane k čim večjemu sodelovanju. Bolj kot bodo predlogi za spremembe argumentirani, večje bodo možnosti, da jih bodo lahko v želeni obliki tudi uveljavili.
MG
Vsi štirje so že pred pred meseci naznanili, da bodo maja letos prehodili znamenito 800 km dolgo pot sv. Jakoba, po kateri že od srednjega veka hodijo romarji. Stvari pa so se na koncu odvile tako, da se je na pot podal kar sam, je med drugim povedal na sprejemu pri hajdinskem županu Stanislavu Glažarju, ki so se ga 5. julija udeležili tudi predsednik PD Hajdina Jože Majerhofer ter podžupana občine Hajdi-na Andrej Tkalec in Franc Mlakar, ki je še enkrat podoživel svoje romanje v Kompostelo. Med tistimi, ki so mu čestitali za ta podvig, je bil tudi hajdin-ski župan; Jakob Kokol je tudi eden tistih občanov, ki so za občino Hajdina naredili nekaj več. Vsem pritiče sprejem pri županu in spominsko darilo. Ob vrnitvi so mu veličasten sprejem pripravili tudi člani PD Hajdina, ki so ga z najlepšimi željami pospremili že ob odhodu v Španijo.
Srečen in zadovoljen je, da je znamenito romarsko pot v Santiago de Compostela prehodil v 27 dneh, čeprav v knjigi, ki jo je dobil na začetku poti etape predvidevajo
32 dni. Sicer pa ni imel izbire, pot je moral prehoditi v mesecu dni, ker je imel za 19. junij že povratno letalsko karto iz Santiaga. Etape je podaljševal, tako da je že 16. junija prišel v Santiago. „Nikoli nisem razmišljal o tem, da poti ne bi zmogel, prehodil. Nenehno sem razmišljal o tem, kdaj me bo kje začelo boleti, pa hvala bogu bolečin ni bilo, le gležnji so mi začeli malo ote-kati, tudi nobene krize nisem imel," se je 800 km dolge Jakobove poti na sprejemu pri hajdinskem županu spominjal Jakob Kokol. Na pot je podal z novimi planinskimi čevlji, nahrbtnik je bil težak dobrih osem kilogramov, odvisno od dnevne malice, predvsem pa je bil poln dobre volje, optimizma in prepričanja, da bo prehodil svojo doslej najdaljšo pohodniško pot v življenju, na katero se ni posebej pripravljal, čeprav je kot planinec v tridesetih letih skupaj s ptujskimi in hajdinskimi planinci že prehodil marsikatero pot. Prva daljša pot, na katero se je podal, je bil vzpon na Triglav. Rad ima naravo, kondicijo za pohode pa si nabira kar pri
vsakdanjem delu, pove nekdanji avtomehanik. To, da je prehodil 800 km dolgo pot sv. Jakoba, predstavlja zanj nepozabno doživetje, ki je zanj toliko večje, ker je bil na poti sam, znajti se je moral, kot je vedel in znal, pomagal si je lahko samo s slovenskim in nemškim jezikom, popotnikov, ki bi ju govorili, pa skoraj ni srečal. Špansko, francosko ali angleško pa ne zna. Na začetku poti se je počutil malce nelagodno tudi zaradi spanja v skupnih spalnicah, prehranje-vaja za skupno mizo med neznanimi ljudmi, ki pa so imeli tako kot on en sam cilj, priti na konec poti, v Santiago de Compostelo. Ko je bilo najbolj vroče, je gledal samo naprej, se krepčal s pomarančami, ki so bile ob tej poti, ki se je včasih zdela tako neskončna, še posebej slastne.
Jakob Kokol bo svojo pohodno knjigo zagotovo še obogatil z novimi pohodi, med njimi bo že letos tudi Marijina pot, a Jokobova pot bo vselej imela posebno mesto, saj sovpada tudi z njegovimi življenjskim jubilejem, pravi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jakob Kokol iz Skorbe je znamenito Jakobovo pot sam prehodil v 27 dneh oziroma v petih dneh manj, kot to predvidevajo etape. Ob vrnitvi ga je sprejel tudi hajdinski župan Stanislav Glažar s sodelavci, saj je eden tistih, ki so za prepoznavnost občine Hajdina naredili nekoliko več.
Slovenija • Karierno svetovanje
Diploma še ne pomeni zaposlitve!
Število brezposelnih v Sloveniji nas nenehno opominja, da so težki časi in da je zato izbira poklicne poti toliko bolj pomembna. Aktualne potrebe po kadrih in stanje na trgu je zato eden glavnih dejavnikov pri odločanju. Vprašanje, ki se največkrat pojavlja, pa je tudi, ali po končani srednji šoli sploh nadaljevati izobraževanje.
Univerza v Mariboru ravno na tem področju izvaja svetovalne dejavnosti za svoje študente. Sodelujejo in zgledujejo se pri svojem delu tudi po tujih kariernih centrih, med drugim na primer londonskim, kjer so si pred nekaj meseci pridobili posebne certifikate.
O tem, na kakšen način pomagajo študentom ter kakšno znanje potrebujemo za izhod iz krize, smo se pogovarjali s svetovalcem Kariernega centra Univerze v Mariboru Danilom Majcnom.
Posebej v času krize, je pomembno, da izberemo pravo poklicno pot. Na kak način v kariernem centru pomagate študentom?
„Za ugotavljanje primernosti izbire poklicne poti uporabljamo posebna svetovalna orodja, med drugim tudi tako imenovani interesni vprašalnik, ki vsebuje opise aktivnosti, ki se izvajajo pri različnih vrstah dela in delovne vrednote, katerih cilj je izpostaviti in oceniti tiste vrednote, ki so za svetovanca najpomembnejše pri delu, saj ljudje delamo iz
Utrinek iz okrogle mize, namenjene študentom
različnih razlogov. Na ta način ugotovijo, ali so na pravi poti ter spoznajo možne smeri razvoja. V času študija svetujemo o načrtovanju kariere in gra-
dnji zaposlitvenih kompetenc, kasneje pa skušamo olajšati prehod iz študija v zaposlitev. Naj izpostavim, da študente in diplomante skušamo pripra-
MARIB0R2012
Evropska prestolnica kulture
Maribor • Murska Sobota • Velenje Ptuj • Novo mesto • Slovenj Gradec
Preživite polete v
i i
prestolnici
kulture
,iww.monbor20aeu
iti
POLETNI FESTIVALI SUMMER FESTIVALS
WWW.ARTPTUJ2012.SI
ART©
STAYS
ESELE^M
18.7. -1.9.2012
4.
Mnlfe Festival
20.7. - 3.8.2012
www.arsana.si
II FEEL 1 SLOVENIA
<7
EEffffl

NALOŽI SI MOBILNO APLIKACIJO MARIBOR 20121
viti do tega, da sami spoznajo in uvidijo rešitve, hkrati pa jim tudi predstavimo trende na področju zaposlovanja in aktualne potrebe po kadrih. Svetovalci Kariernega centra Univerze v Mariboru se še posebej zavedamo, da je za kakovostno izvajanje in razvijanje svetovalne dejavnosti študentom na področju karierne orientacije zelo pomembno, da tudi sami izpopolnjujemo in nadgrajujemo svoja znanja in kompetence. Projekt Vzpostavitev, razvoj in zagotovitev pogojev dolgoročnega delovanja mreže kariernih centrov na Univerzi v Mariboru, ki je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in v okviru katerega deluje Karierni center, nam je tako omogočil intenzivno usposabljanje v enem izmed uveljavljenih in uspešnih kariernih centrov v Londonu, saj so izkušnje uglednih tujih kariernih centrov ter kontinuirana dodatna izobraževanja in usposabljanja v obliki študijskih obiskov za nas velikega pomena."
Komu je karierno svetovanje namenjeno? Ali lahko k vam pridejo tudi drugi in ne le študentje?
„Svetovanje je namenjeno študentom, s posebnim poudarkom na študentih s posebnimi potrebami ter diplomantom Univerze v Mariboru. Večkrat izpostavimo, da je uspeh njihove poklicne poti v veliki meri odvisen od učinkovitega iskanja potencialnih delodajalcev, uspešnega uvajanja na delovnem mestu in vseživljenjskih izobraževalnih aktivnosti. Po nasvet se oglasi-
jo tudi že zaposleni posamezniki, ki želijo zamenjati svoje delovno okolje ali se dodatno izpopolnjevati."
Kakšne smernice opažate v zadnjih mesecih?
„Na svetovanjih nas študenti najpogosteje sprašujejo o možnostih zaposlitve, o tem, kako pristopiti k delodajalcu, kako se zaposliti v podjetju, ki ne objavlja prostih delovnih mest in kamor je praktično nemogoče priti, kako sestaviti prepričljiv življenjepis, ki se sklada s pričakovanji delodajalcev, kam se profesionalno usmeriti, kako si nabrati delovne izkušnje in katere »štejejo«, kaj je mreženje in kakšen je njegov pomen, zanimajo pa jih tudi programi mednarodne mobilnosti oseb na trgu dela - programa Erasmus za študij ali praktično usposabljanje v tujini in Leonardo da Vinci za praktično usposabljanje diplomantov in mladih iskalcev zaposlitve."
Kakšni so vaši nasveti študentom, ki še niso odločeni in »kolebajo« med različnimi poklici?
„Na svetovanjih želimo pomagati študentom, da prepoznajo tiste svoje veščine, ki jih trenutno najpogosteje uporabljajo in tiste, ki bi jih želeli uporabljati oziroma razviti. Povprašamo jih o kariernih aktivnostih, ki so jim všeč, če bi morali izbrati najljubšo aktivnost, povezano z njihovo kariero, katero bi izbrali, ali poznajo ključne dejavnike, ki so pomembni za karierni uspeh, v katerih izkušnjah oziroma dogodkih so najbolj uživali in pa kakšne so posledice teh vzorcev. Ko znajo odgovoriti na vsa ta vprašanja, potem
se dobro poznajo in lahko ugotovijo, kaj sploh želijo v življenju početi ter kaj je tisto, kar jih veseli, saj ni lepšega, kot biti finančno nagrajen za to, kar te tudi osrečuje."
O „preizobraženosti" kadrov je bilo v zadnjih mesecih veliko povedanega. Kakšno je vaše stališče: študirati ali ne?
„Izobraževanje na vseh ravneh, od primarnega do terciarnega in vseživljenjskega, nedvomno pomembno prispeva k večji kakovosti in razvoju človeških virov ter družbe kot celote. Res pa je, da se marsikateri diplomant sprašuje, zakaj takoj po diplomi ni dobil želene zaposlitve.
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz leta 2010 med tistimi, ki so končali terciarno izobraževanje, najdlje čakajo na zaposlitev univerzitetni diplomirani inženirji gozdarstva, ekonomisti, pravniki ... Po drugi strani pa najhitreje dobijo zaposlitev doktorji medicine, doktorji dentalne medicine, profesorji matematike in fizike in še nekateri drugi. Je pa res, da se trendi nenehno spreminjajo."
Kaj nas na področju izobraževanja in zaposlovanja čaka v prihodnjih letih?
„Danes govorimo o neravnotežju ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile in čedalje večjem zanimanju za študij družboslovnih ved, kljub dejstvu, da imajo delodajalci večje potrebe po tehničnih kadrih. V prihodnjih letih bo verjetno nastala potreba po povezovanju različnih znanj; poklici prihodnosti bodo temeljili na interdisciplinarni kombinaciji različnih znanj, mehkih veščin in vseživljenjskega izobraževanja. Vse bolj pomembne bodo vedenjske lastnosti zaposlenih, izkušnje, fleksibilnost in seveda iznajdljivost. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da bodo uspešni tisti, ki bodo reševali dejanske težave ljudi, ki zaposlitve ne bodo iskali le v okvirih pridobljene formalne izobrazbe in ki bodo lastne podjetniške ideje uspešno realizirali v samostojnih podjetjih."
Gotovo je ravno znanje tudi izhod iz krize, v kateri je svet. Kakšno znanje potrebujemo trenutno, da se situacija izboljša?
„Potrebujemo strokovnjake na vseh področjih dela, ki ne predstavljajo dodane vrednosti le za podjetje, v katerem so zaposleni, ampak tudi za širšo družbo. Štejejo sposobnosti pripeljati stvari do zaključka, storilnostna motivacija, zmožnost kritičnega mišljenja in reševanja problemov, prenos znanja na delovno področje, komunikacijske veščine in timsko delo ter ne nazadnje razumevanje tržišča, ker je bistvo obstoja prava ideja ob pravem času oziroma prodaja in profit."
Dženana Kmetec
Foto: arhiv
Ivanjkovci • Reorganizacija vrtca in šole
Od jeseni vrtec v okviru šole
Na ivanjkovski in miklavževski osnovni šoli se v teh počitniških dneh pospešeno pripravljajo na novo šolsko leto, saj bodo od 1. septembra pri obeh šolah delovali tudi vrtci, pri miklavževski kar dva - v Miklavžu pri Ormožu in na Kogu. Nova organizacijska oblika je bila potrjena na 14. seji ormoškega občinskega sveta, opozicija je imela precej pomislekov, lokalno okolje, starši in zaposleni pa spremembo podpirajo.
vodil pedagoški vodja, ena izmed zaposlenih, ravnateljica je mnenja, da bo verjetno vse ostalo, tako kot je bilo doslej. V upravi se te dni ukvarjajo s prilagajanjem pravnih aktov, pravilnikov in drugimi organizacijskimi opravili. Med drugim na spletni strani šole že urejajo pasico z vsemi podatki za vrtec, da bodo podatki dostopni staršem. Na vprašanje,
ali se bo vrtec v novi organizacijski obliki podražil, pa ravnateljica Pignar pravi, da o ceni vrtca šola ne odloča, to je v pristojnosti občine. Na ravni občine je bil sklenjen dogovor, da bodo cene vrtca še naprej po vsej občini enake.
Priključitev vrtca šoli podpirajo tudi starši, ki so na javni razpravi ta predlog podprli.
Viki Ivanuša
Za mnenje o reorganizaciji smo povprašali ravnateljico OŠ Ivanjkovci, ki je povedala: „Kot institucija smo se gotovo okrepili. Izobraževalni sistemi ne smejo delovati preveč ločeno, ne glede na to, na kateri stopnji so. Če je vsak sistem ločen, si ne pomagamo dovolj in nimamo pravega pregleda nad dogajanjem v vrtcu ali šoli. V tujini imajo te stvari združene
in v sklopu institucije delujejo vrtec, osnovna in srednja šola. Gotovo ne bi bilo tako, če ne bi imel sistem prednosti."
Na OŠ Ivanjkovci sta šola in vrtec pod isto streho in je celotna zgradba zgrajena tako, kot da gre za eno institucijo. Celo nekateri sistemi, recimo vodovod ali elektrika, delujejo na skupnih instalacijah. Glede zaposlenih pa je
ravnateljica mnenja, da je vsak zaposlen strokovnjak na svojem področju in čisto vseeno je, ali je vzgojiteljica oziroma pomočnica, učitelj razrednega ali predmetnega pouka, spoštovati je treba strokovno avtonomijo zaposlenega, ki mora odgovorno opravljati svoje delo. Prednost vidi tudi v tem, da si bodo lahko znotraj ene institucije pomagali z
Ormož • Razstava v avli občinske zgradbe
Po poteh rokodelcev
V avli ormoške občinske stavbe bo vse poletje na ogled razstava Po poteh rokodelcev ormoškega območja, ki jo je pripravila Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Ob otvoritvi je potekal tudi simpozij oziroma srečanje vseh rokodelcev, ki nosijo certifikat domače in umetnostne obrti. Rokodelcem, ki certifikata še nimajo, pa so želeli predstaviti, kako je do njega mogoče priti, ter kaj posamezniku prinaša.
znanji in s kadri, saj lahko šola ponudi knjižnico, računalniško učilnico, telovadnico za predšolske otroke. Seveda so nekaj teh možnosti uporabljali že prej, ampak sedaj bodo interesi otrok vrtca in šolarjev morali biti enako zastopani. Prej so bili seveda v prvem planu šolarji. Tudi pri naročanju materiala v kuhinji bodo stvari poslej lažje.
Od Vrtca Ormož bo OŠ Ivanjkovci prevzela 8 zaposlenih - 3 vzgojiteljice in 3 pomočnice ter pomočnico in čistilko, ki nista zaposleni za polni delovni čas. Vrtec bo
Foto: Viki Ivanuša
Nada Pignar je povedala, da bodo v OS Ivanjkovci zaradi priključitve vrtca poleti morali prilagoditi kar nekaj aktov in tudi organizacijsko stvari postaviti na novo, se pa spremembe veselijo, saj se jim zdi pravilna.
Namen razstave in srečanja je bil opozoriti na tradicionalne obrti, ki so se v okolju ohranile vse do danes. Obrt pa danes ni pomembna le za turistični, ampak tudi gospodarski razvoj območja. Med tradicionalnimi obrtmi je na Ormoškem zastopana izdelava rož iz papirja, izdelovanje glasbil in lončarstvo. Pojavile pa so se tudi nekatere nove obrti, kot je pletenje iz volne, izdelovanje igrač in peka kruha. Kar precej rokodelcev se je svoje obrti priučilo, pri pridobitvi certifikata pa so obrtnikom z nasveti pomagali tudi zaposleni Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, kjer so zelo zadovoljni, da se stare obrti z mladimi rokodelci razvijajo naprej. Rokodelci svoje izdelke največ prodajajo v Centru domače in umetnostne obrti Veržej, v muzeju v
Ormožu, na ptujskem gradu in v ormoškem TIC-u.
Na predstavitvi smo izvedeli, da je na Ormoškem 14 rokodelcev s certifikatom Rokodelstvo Art & Craft Slovenija, vseh, ki se ukvarjajo z rokodelstvom, pa je še precej več. Certifikat nosilcem daje ugodnosti pri pridobitvi dopolnilne dejavnosti, pri prodaji na sejmih in drugod. Postopek pridobitve certifikata vodi Gospodarska zbornica Slovenije, pri kateri deluje komisija, ki presoja, ali posamezni izdelek dobi certifikat ali ne. Ko izdelek dobi certifikat, mora nositi nalepko ali obešanko s številko in imenom rokodelca. Včasih pa se zgodi, da komisija certifikata za določen izdelek ne da takoj in ga rokodelci pridobijo šele, ko izdelek nadgradijo ali spremenijo v smeri kvalitetnejše
izdelave. Nevenka Korpič je povedala, da se v muzeju zadnja leta načrtno ukvarjajo s spremljanjem rokodelcev in večina je rokodelcev je certifikat pridobila v zadnjih letih, ko se je muzej začel ukvarjati s sistematičnim usmerjanjem v pridobivanje certifikata. Kot je povedala avtorica razstave, pa so še posebej ponosni, da so bili nekateri izdelki sprejeti tudi v družino protokolarnih daril slovenske vlade.
Ob razstavi je izšla tudi knjižica, v kateri je Nevenka Kor-pič orisala domačo obrt na Ormoškem nekoč in danes, Andrej Brence pa se je posvetil obrtnikom v občinah Cir-kovce, Žetale in Središče ob Dravi od konca 30. let do konca 50. let 20. stoletja. V knjižici je predstavljenih tudi deset rokodelcev z Ormoškega.
Viki Ivanuša
Ormož • Razstava OZVVS v blagovnici Tima
V spomin na osamosvojitveno vojno
27. junija, na dan, ko se je pred 21 leti v Ormožu začela vojna, so člani Območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Ormož v prostorih nekdanje blagovnice Tima postavili razstavo, ki so jo posvetili vsem udeležencem vojne za Slovenijo.
Kot je povedal predsednik OZVVS Miran Fišer, so v Ormožu vojno začutili malo prej kot v drugih delih Slovenije. Udeleženci se še dobro spominjajo barikade pri Timi, barikade na mostu, oklepnikov po mestu, groženj in izstrelkov. Miran Fi-šer je v nagovoru ob otvoritvi razstave povedal, da so občani sprva dojemali vojno kot motnjo v svojem vsakdanu, a so se kmalu lahko prepričali, da je ne bodo mogli pregnati z vpitjem. Pripadniki JNS so jim najprej grozili, nato pa so pokazali, da imajo tudi orožje in jasno namero, da ga bodo uporabili. V OZVVS Ormož so si ob ustanovitvi zveze postavili za cilj,
da zbirajo vse, kar jih spominja na slovensko osamosvojitveno vojno in da negujejo spomin na dneve vojne. Veterani so ponosni, da niso imeli žrtev ter da so zmogli napete trenutke prenesti mirno in vseeno odločno opraviti svojo nalogo.
Tako so razstavili največjo zbirko orožja, ki je bila doslej postavljena na ogled, zanimivo pa je, da so pred 21 leti prav v kletnih prostorih Time hranili orožje. Razstavljene so uniforme, oprema, pa tudi veliko predmetov, ki so ostali na bojnem polju. Na razstavi je tudi komplet gasilske opreme, saj so zlasti na Kogu gasilci v vojni opravili svojo nalogo.
Razstavljeni so panoji, ki jih je izdelal vojaški muzej in na katerih je prikazana vojna v občini Ormož. Veterani so hvaležni tudi fotografu Štefanu Ho-zyanu, ki je za razstavo prispeval svoje fotografije, posnete v teh težkih dneh. Razstavo so postavili Ivan in Fran Pukla-vec, Dušan Bombek, Tonček Murad, Boris Vukan, Miran Fišer in drugi sodelavci.
Kot posebno zanimivost pa so na bencinsko črpalko Petrol, kjer so bili oklepniki JNA in se je odvijala glavnina dogajanja, postavili panoje s fotografijami dogodkov, ki so se na tem mestu dogajali pred 21 leti.
Viki Ivanuša
Kar 14 rokodelcev z Ormoškega je za svoje izdelke pridobilo tudi certifikat Rokodelstvo Art & Craft Slovenija.
Foto: Viki Ivanuša
Razstava spominja na čase izpred 21 let, ko so Ormož zajeli vojni dogodki.
Kidričevo • Ena najkrajših, a zanimivih sej občinskega sveta
Župan zavrnil zahteve Pobude za
otroka in očitke na svoj račun
Svetniki občine Kidričevo so tokrat z devetimi točkami opravili v dobri uri, kar je menda rekord. Kljub temu pa je bilo pestro, saj je župan zavrnil zahtevo Pobude za otroka za razpis referenduma o priključitvi vrtca k osnovnima šolama, odločno pa je zavrnil tudi očitke, ki jih je zoper njega izrekla ravnateljica vrtca Nežika Šešo.
Preden so se v četrtek, 5. julija, lotili dnevnega reda, je svetnik Goran Bezjak župana Antona Leskovar-ja vprašal, ali bodo obravnavali tudi pobudo za razpis referenduma o tem, ali so občani za združitev vrtcev v Kidričevem in v Cirkov-cah k tamkajšnjima šolama, ki jo je posredovala civilna iniciativa Pobuda za otroka. Zadovoljiti se je moral z županovim odgovorom, da ni razlogov za samostojno točko in da bo pod razno svetnike seznanil tudi o tej zadevi. Sicer pa so bili v odločitvah o rednih točkah dnevnega reda dokaj hitri.
Soglasno so potrdili dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za izgradnjo sekundarne kanalizacije v šestih vaseh občine: Cirkovce, Spodnje in Zgornje Jablane, Ponger-ce, Šikole in Stražgonjca. Kot je pojasnil predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Andrej Napast, gre za 6.898 m dolg odsek sekundarne kanalizacije za 461 gospodinjstev, ki naj bi ga zgradili po vakuumskem sistemu v letošnjem in prihodnjem letu in bo brez hišnih priključkov veljal dobrega 1,9 milijona evrov. Od tega pričakujejo okoli 700.000 evrov sredstev iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, preostalega 1,2 milijona evrov pa naj bi zagotovili v občinskem proračunu. Potrdili so tudi investicijski projekt za ta obsežen projekt sekundarne kanalizacije, ob tem pa je Antona Ha-bjaniča zanimalo na kakšni osnovi občina izbira izdelavo DIIP-ov, saj je ugotovil, da jih v vseh primerih izdeluje isti biro. Zanimalo ga je tudi, koliko stane posamezni projekt, sicer pa je menil, da bi tako dokumentacijo lahko izdelovali strokovni sodelavci občinske uprave, ki so za to usposobljeni in plačani. Direktor občinske uprave Damjan Napast mu je pojasnil, da stane posamezni projekt od 900 do 1500 evrov, dokumentacijo za sekundarno kanalizacijo pa so dali v izdelavo zato, ker se je mudilo zaradi prijave na razpise, sicer pa priznal, da bi tako dokumentacijo lahko izdelali tudi v občinski upravi.
Po krajši razpravi so potrdili še DIIP za izgradnjo cest na območju agromelioracij
Foto: M. Ozmec
Župan Anton Leskovar (levo) je odločno zavrnil zahtevo Pobude za otroka za razpis referenduma in tudi vse očitke na svoj račun.
oziroma na komasacijskem območju Dravsko polje III. Projekt, ki je razdeljen v dve fazi, je ocenjen na okoli 454.000 evrov, od tega pričakujejo okoli 378.000 evrov nepovratnih sredstev iz razpisa za komasacije. Tako bodo nova zemljišča dejansko začela optimalno funkcionirati in se bodo pokazali pravi učinki komasacije. Z novo razdelitvijo in z novo urejenimi potmi pa se bo skrajšal tudi čas trajanja vožnje kmetijske mehanizacije do obdelovalnih površin. Brez zapletov so potrdili še sklep o spremembah normativov za oddelke vrtca Kidričevo ter o vrstah posameznih oddelkov v šolskem letu 2012/2013, saj bodo s tem zagotovili varstvo vsem otrokom v občini Kidričevo.
Zakaj so cene vrtca sedaj nižje?
Kljub klimatizirani sejni sobi pa se je temperatura razpravljavcev nekoliko dvignila, ko so se lotili predloga o znižanju cen programov v javnem vzgojno-izobraževal-nem zavodu vrtec Kidričevo. Kot je pojasnil župan Anton Leskovar, so po podrobni analizi stroškov ugotovili, da so starši otrok vrtca v Cir-kovcah plačevali več kot bi lahko glede na standard, saj je ta slabši od tistega, ki ga imajo v vrtcu Kidričevo, poleg tega pa naj bi ugotovili tudi nekaj sinergijskih učinkov zaradi združitve vrtcev z osnovnima šolama, zato so
predlagali znižanje cene. V prvi starostni skupni naj bi ceno znižali za 1,7 odstotka, v drugi starostni skupini za 9,5 odstotka.
Spet je bil previden Zoran Žunko, saj ga je zanimalo, kdo je pripravil analizo in izračune ter vprašal, ali so izračuni točni, da ne bodo ob koncu leta ugotovili, da so v minusu. Jože Medved pa je bil še bolj oster, saj je županu zabrusil, naj ne govori, da je znižanje cen vrtca posledica združevanja s šolama, saj je vsem jasno,da je to predvsem posledica novega zakona o javnih financah, ki je javnim uslužbencem znižal plače za okoli 8 odstotkov. Sicer pa to ni pomagalo, saj so predlog o znižanju cene v vrtcu potrdili. V enoti vrtca Kidričevo je cena za prvo starostno skupino 427,59 evra, za drugo starostno skupino pa 323,14 evra. V enoti vrtca Cirkovce pa je cena za prvo starostno skupino 414,40 evra, za drugo starostno skupino pa 281,90 evra. Ob tem so potrdili tudi sklep, ki določa, da starši šoloobveznih otrok v času poletnih počitnic plačajo za varstvo otrok 20 odstotkov ekonomske cene za II. starostno obdobje in stroške prehrane. Potrdili so tudi sklep o določitvi upravljavca javnega dobra za posamezne krajevne odbore, ob tem pa je izrazil zaskrbljenost Franc Planinšek, ker je v obrtni coni Kidričevo, kjer je bil do sedaj krožni promet, cesta pred Boxmarkom zaprta. To naj bi lastnikom posameznih parcel povzro-
čalo preglavice, saj je dovoz s tovornimi vozili zelo otežen, zato je vprašal, kaj to pomeni in ali je občina to dovolila. Direktor občinske uprave Damjan Napast mu je pojasnil, da so na občinskem svetu že potrdili sklep o menjavi zemljišča z Boxmarkom v zameno za prostor za avtobusno postajališče, kar bo prešlo v veljavo 1. januarja 2013. Ker pa je Boxmark dal vlogo za začasno zaprtje ceste, jim je zaradi gradbenih del občina to dovolila. Jože Medved s tem ni bil zadovoljen, saj je, kot je zatrdil, na to nevarnost že lep čas opozarjal, pa ni nihče reagiral, saj je sedaj menda vsem jasno, da bodo v industrijskem naselju ostali brez glavne obvozne
ali odvozne ceste, kot je bilo do sedaj. Ker je dosedanjemu vršilcu dolžnosti občinskega javnega podjetja Vzdrževanje in gradnje Damjanu Napastu potekel mandat, so za novega vršilca dolžnosti javnega podjetja imenovali Igorja Premužiča. Zorana Žunka pa je vendarle zanimalo, kdo bo sedaj opravljal dela in naloge komunalnega nadzornika, ki jih je do sedaj opravljal Primožič. A mu je župan pojasnil, da je pred kratkim prišlo v občinski upravi do večje racionalizacije in reorganizacija dela, Premužič pa kljub temu še naprej ostaja tudi komunalni nadzornik, sicer pa bodo o podrobnostih še obveščeni.
Župan je čist in nezmotljiv
Pestro in zanimivo pa je bilo predvsem med vprašanji in pobudami, saj je župan Anton Leskovar to točko izkoristil tudi za odgovor na nedavne očitke civilnega gibanja Pobuda za otroka, ki je proti združitvi vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah z obema šolama. Ob tem je poudaril: »Moteče je predvsem dejstvo, da se predstavniki gibanja o svoji zahtevi niso nikoli prišli pogovarjat na občino, ampak so vedno delali ilegalno prek tiskovnih konferenc.« Gibanju za otroka pa je očital tudi vrsto nepravilnosti, zaradi katerih naj bi se po njegovem morali celo zagovarjati na sodišču: »Ugotovili smo, da je
ponarejenih vsaj 35 podpisov, dve osebi pa sta uradno na zapisnik izjavili, da peticije sploh nista podpisali.« Odločno je zavrnil tudi vse očitke zoper njega, ki mu jih je na zadnji tiskovni konferenci očitala ravnateljica vrtca Kidričevo Nežika Šešo: »Vse, kar je rekla ravnateljica vrtca na tiskovni konferenci, je popolna laž. Ni res, da je spor med nama nastal tedaj, ko naj bi jaz napadel in pretepal njenega vnuka. Saj ga sploh nisem tepel, ampak sem samo posredoval, ker se je med pretepom spravil nad nekega otroka, ki je imel že peno na ustih, tako da sem ga moral rešiti. Spor med nama je od tedaj, ko je vrtec uspel prepričati starše otrok, da so zahtevali, da stari vrtec ostane na stari lokaciji.« Glede očitkov, da na občini politično kadrujejo z ljudmi iz županove stranke (SDS), pa je odvrnil: »Politično kadrovanje lahko očitam le stranki Zares in še nekomu, ki je v zameno za to, da so njegovo hčerko sprejeli na delo v vrtec, podpisal peticijo.« Sicer pa je odločno poudaril, da bo s 1. avgustom Vrtec Kidričevo tudi uradno priključen k Osnovni šoli Borisa Kidriča Kidričevo in da razprave o tem ne pričakuje več.
Mimogrede je pa je župan odgovoril tudi mlademu svetniku Goranu Bezjaku, ki naj bi v medijih trdil, da naj bi mu župan za prestop ponujal poslanski sedež: »Bez-jak, vam pa povem, da vam nisem nikoli ponujal nobenega poslanskega sedeža, to je laž. Sploh veste, kaj je poslanski sedež? Saj niti nimam te moči.« Mlad izobraženec pa mu je mirno odgovoril: »Vem, dobro vem, kaj je poslanski sedež, a verjetno ste mislili, da sem dovolj naiven, da bom nasedel, pa nisem. Nedopustno je, da se že od prvega dneva do mene kot občinskega svetnika obnašate ponižujoče.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Svetnik Jože Medved (levo) je županu zabrusil, naj ne govori, da je znižanje cen vrtca posledica združevanja s šolama, saj je jasno, da gre za posledico novega zakona o javnih financah.
Ptuj • Knjižničarji svetujejo
Katero knjigo izbrati za poletno branje?
Začele so se počitnice in dopusti, torej pravi čas za prijetno poletno branje. Če še niste, je zdaj pravi čas, da v roke vzamete kakšno zanimivo knjigo. Preverili smo, katere knjige so najbolj iskane letos in kaj priporočajo knjižničarji.
Dopustniško branje je za marsikoga odlična oblika re-laksacije. Sproščanje ob poletnih, „lahkih" knjigah, kot jim radi rečemo, nas za nekaj časa popelje v drugačen svet. Izbira na knjižnih policah je pestra, vse pa je odvisno od želja posameznikov. Kot ugotavljajo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, je v tem času največ povpraševanja po zabavnih knjigah, iskane pa so tudi poučne knjige in kriminalke.
„Kot vsake počitnice pa so tudi letos zelo zaželene nove knjige in tiste, ki so dobro reklamirane," pojasnjuje knjižničarka v Mladinskem oddelku ptujske knjižnice Lilja-na Klemenčič. Kot ugotavlja, so med mladimi že lep čas izjemno priljubljene knjige z vampirsko in čarovniško vsebino. Prednjači seveda Harry Potter, predvsem prva dva dela: Dvorana skrivnosti in Kamen modrosti. Obe knjigi sta za mlade izjemno vabljivi, in če so te knjige med letom tako rekoč samevale na policah, je sedaj po njih izjemno veliko povpraševanje.
Za otroke in mladostnike pa so v tem času mamljive tudi poučne knjige z morsko vsebino. Zelo radi si namreč izposojajo branje o morju, morskih rastlinah, živalih in podobno. Kar nekaj naj bi se jih odločalo tudi za potopisno vsebino, predvsem o Sloveniji, privlačna je tudi zbirka Dese Muck, pa poučne knjige za ustvarjanje.
Vedno pogosteje pa si otroci sposojajo tudi knjige v tujih jezikih; po besedah Klemenčičeve se je zaradi različnih poletnih tečajev tujih jezikov povečalo zanimanje za knjige v španskem jeziku. „Tudi otroci tako kot odrasli želijo med poletjem lahko branje. Iščejo kaj za-
Prejeli smo
Oddih v senci in dobra knjiga bosta prava izbira za prijeten dopust.
nimivega in zabavnega," pojasnjuje Klemenčičeva, ki je prepričana, da je vendarle najboljše branje tisto, od katerega odneseš kaj koristnega ali se te dotakne.
Takšne naj bi bile knjige iz zbirke Odisej, ki jih še posebej priporoča najstnikom. Klemenčičeva izpostavlja dve deli: Goli ter No in jaz. Kot pojasnjuje, gre za berilo, ki je mladim všeč, je primerno današnjemu času, a je obenem tudi precej težko priti do teh knjig, saj sta zelo iskani.
Mladostniki pa radi posegajo tudi po dobrih krimi-nalkah. „Hudo dobre krimi-nalke so tiste od Harlana Co-bena, na primer Odšel je za vedno, Ne povej nikomur ... To so knjige, ki so primerne tudi za odrasle," še pojasnjuje knjižničarka.
Cavazza najbolj zaželen
V študijskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča prav tako ugotavljajo, da se s poletjem poveča izposoja romanov.
Po izkušnjah Jožice Sajko, knjižničarke v Študijskem oddelku ptujske knjižnice,
ima več kot polovica obiskovalcev med počitnicami najraje lahko branje: romance, „ženske" romane (avtoric Julie Garwood, Nore Roberts, Susan Phillips, Sandre Brown, Sophie Kinsella ...), kriminalke, vohunske romane (Tess Gerritsen, James Coben, Stieg Larsson, James Patterson, Demšar, tudi Agata Christe ...), zgodovinske (Iggulden, Tasso, Harris, Auel ...), pa tudi humorne (Paasilinna, Mayle ...) knjige.
„Iščejo tudi priročnike za potovanja, veliko pa se jih tudi ukvarja z duhovnostjo, osebnostno rastjo - vsa leta je popularna Louise Hay -, zdravim načinom življenja in posebej prehranjevanja (Kitajska študija, Douglasov načrt, Gersonova terapija, Lončar - Ščepec rešitve, knjige Boutenkove ...), pa tudi domačo bližnjo zgodovino (Šurc, V imenu države, Pirje-vec, Tito in tovariši ...)."
Brane so tudi knjige s seznama bralne značke za odrasle, saj akcija poteka vse do novembra.
„So pa tudi bralci, ki med letom nadoknadijo zamujeno in prebirajo zahtevnejšo
strokovno literaturo," pojasnjuje Sajkova.
Najdaljša čakalna vrsta je trenutno za biografski roman z naslovom Cavazza, pod katerega se je podpisala Vesna Milek. Nanj je treba čakati tudi več mesecev, saj je zanimanje izjemno.
Najdaljši seznami rezervacij so še za skrivnostno knjigo Psi, za knjigo letošnjega Kersnikovega nagrajenca Andreja Skubica, Koliko si moja?, pa tudi za „ptujsko" knjigo Trte umirajo stoje.
„Gradivo najbolj branih avtorjev je v glavnem trenutno izposojeno, tudi zaradi tega, ker knjižnica zaradi zmanjšanih sredstev kupuje manj izvodov," še pojasnjuje knjižničarka študijskega oddelka. O tem, katere leposlovne knjige se še splača med poletjem vzeti v roke, Sajkova izpostavlja naslednja dela: Marcus Zuzak, Kradljiv-ka knjig, Stockett, K., Služkinje, Edvards, K., Hči varuha spominov.
„Glede priporočil pa je zaradi subjektivnega okusa težko, pa tudi veliko novitet je izposojenih, vendar se dnevno vračajo, bralci si lahko knjige rezervirajo, police pa so polne vsakovrstnega branja (sicer ne čisto novega, najde pa se veliko) za vse okuse," še zaključuje.
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju se na vseh oddelkih vsako leto potrudijo in pripravijo posebna stojala, na katerih je tako imenovano počitniško branje. Vse pa je seveda odvisno od tega, kakšno knjigo iščete. Košček sonca, prijetna senca in dobra knjiga so nedvomno prave sestavine za poletni oddih!
Dženana Kmetec
Kdo odloča o Ptuju? Se lahko?
Rezultat 20 svetnikov proti 5 za košarkaško prvenstvo na Ptuju. Lepo, spet bomo primerljivi s sosednjimi vasmi in z nobeno mestno občino. Če bi podjetnik tako delal, da bi namesto novega stroja, ki mu prinaša novo dodano vrednost, krpal stare, bi že zdavnaj propadel. Ptuj pač ne propade, ker še stavbe stojijo in nekdo še živi v njih, pa čeprav od socialne pomoči.
Dvorana za košarko, bi imela za Ptuj multiplikativen učinek za naslednjih 20 let. Veste, kaj vse ste zamudili s tem, ko niste izglasovali. Stagnacijo za naslednjih 20 let. Ptuj potrebuje velikanske korake, večje kot ostali, in to vsakih 5 let, če želi priti vsaj na
zemljevid Slovenije po pomenu, ki ga imajo druge mestne občine. Ni dovolj velika učna ura, ko nam je Maribor v preteklosti najedal institucije, vzeli so nam avtocesto vzhod-zahod, Murska Sobota pa pridobiva subvencije iz države, čeprav imajo manj brezposelnih.
Verjamem, da gledate s perspektive Ptuja na okolico zgodovinsko pomirjujoče, kot da vsa okolica napreduje s sprehajalno hitrostjo. Ne, dragi svetniki, zunaj je divji svet, ki ne odpušča izgubljenih priložnosti, in tisti, ki se ne zna iti poslovne igre, ostaja zadaj. Župan dobro ve, kaj je borba v poslovnem svetu.
Zakaj pa se bo Novo mesto zadolžilo? Ker vedo, da se splača
in se splača počakati in tvegati. Tistih nekaj programov, ki jih vi vidite kot prednostne, čeprav so potrebni, niso tako nujni kot dvorana. Če bodo še malo počakali, ne bo takšne škode, kot bo z izgubo dvorane.
Če se ne najde investitor takoj, se ga išče dalj časa ali pa se zadolži. V tem času bo se nekdo pojavil ali pa se kasneje vse skupaj proda, samo da dvorano imamo.
Vprašajte strokovnjake v podjetjih! Zadeve se morajo realizirati in o tem ni dvoma. Poskušati moraš in se truditi tako dolgo, dokler ne uspeš.
Dragi svetniki, tisti, ki ste glasovali proti, delate sramoto Ptuju in predvsem Ptujčanom. Tako
enostavno se tako pomembnih zadev ne prepušča usodi. Bil sem v mnogih slovenskih mestih, ki so bolj razvita kot Ptuj, a glej ga zlomka: takšne pozitivne energije za bivanje in toliko prijetnih občutkov, kot jih doživiš na Ptuju, ne doživiš nikjer (staro mestno jedro, jezero, toplice, odprtost na vse strani), vendar gredo investitorji drugam. Kaj je tukaj narobe?
Maribor bi znorel, če ne bi dobil česa takšnega, sliši se ga vsepovsod, tako dolgo gnjavi po medijih, da ima na koncu nek iztržek.
Je kdo od svetnikov kdaj služboval izven Ptuja ? Če ne, potem ne veste, da se drugje dela z borbeno in zmagovalno mentaliteto!
Ste poskušali s samoprispevkom ali pa neke vrste občinskimi obveznicami! Jaz bi jih kupil!
Ervin Koštomaj, Dravska ul. 26, 2250 Ptuj V Ptuju, dne 22. 6. 2012
Od tod in tam
Ptuj • Otroci poslikali ulice
Sočasno s tretjo obletnico delovanja KUD Čar griča, ki je organizator letošnjega festivala AYE 2012, je minulo soboto potekala mavrična poslikava ulic Ptuja.
Nekaj deset otrok je minuli vikend po tleh ustvarjalo zanimive risbice, ki so polepšale mestni beton in asfalt. Prva skupina se je zbrala v Ljudskem vrtu in sobotni dopoldan porabila za ustvarjanje lepše podobe vhodne poti v park. Druga skupina, kije ustvarjala v popoldanskem času, pa se je zbrala pred Mestno hišo na Ptuju, kjer so prav tako z barvami polepšali dosedanjo sivino ulice. Mavrična poslikava tal pa je bila le uvod v še pestrejše festivalsko dogajanje, ki se je pričelo v sredo in se zaključi v nedeljo.
Dženana Kmetec
Juršinci • Ob dnevu državnosti
Foto: arhiv občine
Občinska proslava ob dnevu državnosti je bila 21. 6. 2012 ob 17. uri v večnamenski dvorani v Juršincih. Po zapeti himni sta sledila govora župana Alojza Ka-učiča in ravnateljice Jelke Svenšek. V kulturnem programu so nastopali učenci z recitacijami, pevskimi točkami in igranjem na različne instrumente. Tema proslave je bila ljubezen do domovine, pripravili pa sta jo učiteljici Lidija Ljubec in Slavica Gerič. Po kulturnem programu sta župan Alojz Kaučič in podžupanja Dragica Toš Majcen podelila občinska priznanja učencem, ki so uspešno zastopali šolo izven meja občine Juršinci, in nagrade za odličen uspeh učencem 9. razreda. To so učenci: Mirjana Gabrovec, Vanesa Mohorič, Melanie Osebek, Maja Rajh, Alen Rižnar in Urška Vršič. Športni pedagog Stanko Podvršek je razglasil najboljša športnika generacije, ki sta Maja Rajh in Rožle Grager, ter jima podelil priznanji,
V nadaljevanju je sledila slovesna otvoritev novega otroškega igrišča, Podžupanja Dragica Toš Majcen je opisala nastanek igrišča in predstavila pridobivanje donacij za igrala. Vrvico sta slovesno prerezala župan in podžupanja,
Damjan Šimenko
Ptuj • Malčki uživajo v senci
Poletje, ki smo ga vsi komaj čakali, se je te dni pokazalo v vsej svoji moči. Eni vročino prenašajo bolje, drugi težje. Otroci, na katere je sicer treba v teh vremenskih razmerah še posebej paziti, pa si iščejo svoje načine, kako čim bolje izkoristiti lepote poletja. Otroci Vrtca Ptuj v enoti Trobentica na Rogoznici so se tako na primer odločili, da se bodo poletja dodobra naužili. Vsako jutro, ko so temperature najbolj prijetne, si mizice postavijo v senco in zajtrkujejo na prostem. Skupaj z vzgojiteljicami malčki nato na prostem tudi ustvarjajo in se igrajo. Ob vsem tem pa seveda skrbijo tudi za to, da spijejo veliko tekočine in da so zaščiteni s kremami za sončenje.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Ivanjkovci • Poletne počitniške delavnice Popestrimo šolo
Šola odprta celo poletje
Osnovna šola Ivanjkovci se je v aprilu prijavila na razpis Popestrimo šolo, v katerem so videli svojo priložnost, saj po mnenju zaposlenih in ravnateljice Nade Pignar podpira njihove ideje v razvojnem načrtu šole in v splošnem delovanju šole. Bili so uspešni in pridobili okoli 13.500 evrov, s katerimi so za polovični delovni čas zaposlili volontersko pripravnico, pri izvedbi delavnic pa ji pomagajo tudi drugi učitelji, saj so vsebine zelo pestre in raznolike.
Program obsega 671 ur, v katerih se bodo učenci ukvarjali s športnimi vsebinami, gledališčem, filmom, glasbo, plesom, kiparjenjem, hodili bodo na pohode, izdelali priročnik za raziskovalne naloge, se ukvarjali z računalništvom in spletno učilnico, delovanjem lokalnih skupnosti, zasnovali bodo učilnico na prostem, izdelali turistični spominek, se učili učenja, pravopisa za vsakdanjo rabo in še veliko drugega. Nekaj otrok smo ujeli tudi pri filmskem maratonu, ki ne obsega le ogleda izbranega filma. Med pripravo pokovke se otroci pripravijo na film, si ga ogledajo in na koncu zapišejo, kako bi film priporočali prijateljem, mami ali kakšnemu starejšemu človeku. Več tednov se bodo hodili tudi kopat v Ormož. Vstopnice bodo plačane iz projekta, starši jih bodo edino morali pripeljati pred bazen in tam spet prevzeti. Ker pa je komunikacija med počitnicami malo okrnjena, so vse vsebine in termine objavili tudi na spletni strani šole. Učenci so se predhodno na delavnice lahko prijavili, vendar je mogoče to storiti tudi naknadno.
Sicer pa je učencem še vedno v spominu zaključek šolskega leta, ki so ga skupaj s starši preživeli na izletu v kino v Murski Soboti, kjer so si ogledali film Hiša pravljic. To je bilo pravo doživetje, ki so ga ves čas budno beležili tudi učenci novinarji. Ravnateljica Nada Pignar je mnenja, da takšna skupna doživetja krepijo pripadnost in sodelovanje. Ob koncu šolskega leta so sicer pripravili tudi kratek kulturni program, podelili
priznanja in pokazali vsebine, za katere so želeli, da jih vidijo vsi učenci. Letos so še posebej ponosni na svoj Ek-stramobil, ki je v tekmovanju Go Car Go osvojil 1. mesto v skupni kategoriji.
Izkušnje nabirajo tudi v tujini
Pred štirimi leti so v šolo dobili dva učenca iz Irske, ki sta od takrat vsako leto na njihovi šoli preživela od nekaj tednov pa do dveh mesecev. To je zahtevalo od učiteljev veliko napora in dodatnih priprav, vendar so bili Irci navdušeni nad poukom in organizacijo šolskega sistema pri nas, saj je bistveno bolj prijazen do vseh učencev, zlasti v smislu materialnega razslojevanja. Učitelje so pred leti povabili na Irsko. Denarja je bilo za 5 učiteljev, zato so se odločili, da nekaj primaknejo še sami in gredo vsi. Štiri dni so pre-
bili na Irskem, prisostvovali so pouku, zaključni šolski prireditvi in primerjali sisteme. Opazili so, da na Irskem ni organizirane prehrane v šolah, da so bistveno slabši pogoji za pouk športne vzgoje, tehnike, računalništva. Ta pot je pustila močan pečat na učiteljih in ravnateljica je potegnila zaključek, da če hoče imeti razvojno naravnano šolo in učitelja, mu je treba čim več nuditi. Od takrat se vsako leto odpravijo v eno deželo in si ogledajo šolski sistem. Potujejo na svoje stroške in zelo skromno, izjemno se prilagodijo, da dobijo izkustvena znanja in vidijo primere dobre prakse. Tako so si ogledali šolstvo v Belgiji, na Škotskem in v Angliji. „Vedno si ogledamo javno in zasebno šolstvo v državi. V Londonu smo letos videli, da so privatne šole izjemno drage, 2000 funtov znaša minimalna šolnina me-
sečno za osnovni program. Opazili smo, da imamo v Sloveniji lepo urejene šole, v tujini pa znajo tudi v slabih pogojih zelo dobro delati. Za marsikakšen londonski objekt naši inšpektorji ne bi dali dovoljenja za delovanje. Isti učitelj uči vse predmete, delajo pa brez učbenikov in delovnih zvezkov. V tujini se z učenci veliko dela individualno, učenci se radi učijo in imajo zelo lep odnos do znanja. V privatnih šolah vpišejo le 30 % najboljših na testu. Javne šole delajo v precej slabih pogojih, v njih pa so mul-tikulturno pisano zastopani učenci in učitelji. V razredu s 30 učenci je kar 17 različnih nacionalnosti. Srečali pa smo celo slovensko učiteljico," je povedala ravnateljica. Ko se vrnejo domov, naredijo predstavitev svojih opažanj še za tiste, ki so ostali doma in ideje uporabijo pri pouku.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Pregrade, meje, ograde
Dokončno oblikovanje dveh svetov tudi pri nas
Tukaj doli na Obali človek lahko počne stvar ali dve, ki jih na celinskem delu države ne more. Recimo, da se, ko so temperature primerne, lahko kopa v morju. Že res, da imajo naši južni sosedje to srečo, da imajo v svoji posesti najlepše jadranske plaže (in morske vode), a tudi ta naš košček slane vode in pripadajočih obalnih delov ni ravno za vreči stran. Še posebej, če imamo v mislih, da se nekateri izmed nas pač neradi pražimo na soncu, ampak se raje posvečamo plavalnim aktivnostim; torej, da nas ne veseli poležavanje na soncu, ampak morje izkoristimo za razgi-banje in rekreacijo. Za tovrstne aktivnosti pa je tudi slovensko morje nadvse primerno.
Seveda pa to ne pomeni, da jeza rekreacijsko-razgibalne aktivnosti vsak košček slovenske Obale enako primeren. V kolikor namreč tovrstno početje jemljete z določeno mero resnosti, boste praviloma želeli v morje skočiti v jutranjih urah, ko moč sonca še ni na vrhuncu, ter ko na plaži in v vodi še ne mrgoli nadležno glasnih turistov. Hkrati pa boste izbrali tudi tisto plažo, ki vam nudi najboljše pogoje, kar se tiče tovrstnih dejavnosti. Sam imam srečo, da sem svoj košček obalnega pasu našel relativno hitro. To je plaža, ki je precej nepoznana tudi samim domačinom, hkrati pa z ozkim, a dolgim pomolom idealna za jutranje plavanje. Kje točno se nahaja, vam seveda ne bom izdal, bom pa navedel (kajti to je za nadaljnje pisanje pomembno), da leži pod luksuznim naseljem, ki ga je ravno pred potopom slovenskega gradbeništva zgradil padli primorski gigant. Sicer stanovanj od znotraj še nisem videl, a lokacija in sama zunanjost kompleksa je precej lepa, vsekakor pa, kot omenjeno, luksuzna, ali če hočete, nadstandardna.
Temu primerno si nakupa stanovanja v kompleksu povprečen prebivalec tukajšnjih krajev seveda ne more privoščiti. Tako lahko skozi visoko ograjo, s katero je obdana večina objektov, na pregrešno dragih avtomobilih človek vidi predvsem »neobalne« registracije. Pač, kompleks je zgrajen za naše bogate sodržavljane. Na to še posebej spominja levi del kompleksa, ki je ves obdan s tole visoko ograjo, vanj pa vodijo vrata, kijih odpreš z daljincem. Desni del kompleksa ponuja lepšo sliko, saj ograj tam ni, oziroma so le okoli urejenih vrtov in teras. Pot, ki vodi do morja par deset metrov nižje, je tako prosta tudi za nas »nestanovalce«, ki si zaže-limo plavalne rekreacije. Vse skupaj sicer ni idealno, a kot omenjeno, zaradi prostega dostopa in »deljenja« plaže daje vtis mirnega sobivanja vseh ljudi, ki (stalno ali občasno) živimo na tem prostoru.
A pred kratkim sem, ko sem se zjutraj spuščalproti morju, na desni strani, tisti neograjeni, v tleh opazil velike kvadratne luknje. Kaj kmalu mi je postalo jasno, kaj se dogaja -tudi na desni strani so začeli postavljati visoko ograjo, prav tako, kot je že od vsega začetka na levi polovici kompleksa. Potka do morja bo sedaj potekala med dvema velikima ograjama, za katerimi se bo skrival drug, prestižen svet, ki ga bomo mi »navadni smrtniki« lahko opazovali le skozi žičnato mrežo. Seveda bomo še naprej lahko čofotali v morju, saj nam tega menda po zakonu ne morejo preprečiti. A slika, ki se ponuja, je jasna in nedvoumna. Pregrade, meje in ograje med nami se višajo, in tudi pri nas se vse bolj oblikujeta dva svetova. Na eni strani večina v poceni japonkah in z brisačami iz trgovskih centrov, na drugi bleščeči dragi avtomobili in drage krpice priznanih blagovnih znamk. Dobrodošli v svetli novi svet zahodnjaške ureditve.
Gregor Alič
Zetale • 3. ocenjevanje suhomesnatih izdelkov
Dišalo je po haloških salamah
Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja, ki ga že pet let vodi Franc Cep, je letos pripravilo tretje zaporedno ocenjevanje domačih suhomesnatih izdelkov svojih članov.
Ocenjevanje je potekalo v dvorani kulturnega doma v Žetalah. Prijavljenih je bilo 23 vzorcev (20 salam, 3 ha loške bunke). Za strokovnost je poskrbela tričlanska komisija, ki so jo sestavljali: predsednik Peter Pri-božič, Valerija Širovnik in Darija Artenjak. Po končanem ocenjevanju je komisija predstavila rezultate in skupaj z vodstvom ter predsednikom društva Francem Cepom podelila pet diplom. Srebrno diplomo z oceno 18,5 je
prejel Jožef Bukšek za salamo iz Svetega Jurija, Rogatec, bronasto diplomo so prejeli Anton Božičko iz Kočic za salamo, Damjan Korez iz Čermožiš za salamo, Valerija Cep iz Kočic za salamo in Jože Širovnik iz Dola pri Stopercah za haloško bunko. Po podelitvi je predsednik ocenjevalne komisije Peter Pribožič iz Kmetijsko svetovalne službe s Ptuja je predstavil vse izdelke prisotnim. Opisal je tudi strukturne pomanjkljivosti, ki so se
zgodile pri pridelavi izdelka in izrekel posebne pohvale nekaterim izdelkom. Poudaril je, da letošnja zima ni bila naklonjena sušenju suhomesnatih izdelkov, saj so bile previsoke temperature ozračja. Na koncu so vsi prisotni vse izdelke tudi pokušali in jih primerjali, izmenjali izkušnje in pripombe. Da pa je bilo na koncu še bolj veselo, se je oglasila harmonika in ljudska pesem.
ZG
Na tretjem ocenjevanju suhomesnatih izdelkov je komisija ocenila 20 salam in tri haloške bunke.
Foto: ZG
Ormož • Predstavili 8. Zgodovinske zapise
Za ljubitelje preteklosti
S pol leta zamude je Zgodovinsko društvo Ormož minuli teden v Beli dvorani grajske pristave predstavilo že osmo številko Zgodovinskih zapisov. Zapisi prinašajo deset prispevkov, ki lahko pomagajo razumeti pretekle dogodke ter spoznati in dognati več o tistih osebah, ki jih je slovenska zgodovina neupravičeno pozabila ali pa se o njih ne govori bodisi iz političnih ali verskih razlogov, je v nagovoru pojasnila urednica Manica Hartman.
Franc Krnjak je podrobneje predstavil Ormožana Antona Vramca, ki je pisal v pristni panonski slovenščini, njegovi literarnozgodovinski deli Kronika (1578) in Postila (1586) pa žal nista našli zadostne teže v slovenski literarni in zgodovinski stroki.
Jožef, Franjo, Mirko, Miran in Branko so bili Kolaričevi fantje s Koga, domoljubi, dobrovoljci in stebri slovenstva. Prispevek Antona Luskoviča popisuje življenjske usode štirih kmečkih fantov iz Jastrebcev, ki so bili v dveh svetovnih vojnah pred usodnimi odločitvami: ali služiti v tuji vojski ali se boriti za svojo lastno domovino.
Rajko Topolovec je za svoj prispevek informacije pridobil v obsežni publikaciji Za svobodo, kralja in domovino, ki govori o ilegalnih skupinah v Sloveniji med letoma 1945 in 1952.
V	letu 2011 je minilo 100 let od ustanovitve središkega Sokola in takrat sta Občina Središče ob Dravi in Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož pripravila priložnostno razstavo, podrobneje pa se s to tematiko ukvarja tudi prispevek Neven-ke Korpič v aktualni številki Zgodovinskih zapisov.
Kako so za zdravstvo skrbeli v Ormožu nekoč in kakšna je zgodovina lekarništva na Ormoškem pripoveduje prispevek Maruške Korpič Lesjak, dijakinje Gimnazije Ptuj.
V	enem od prispevkov je povzeta tudi zgodovina 90 let stare Županove kapele v vasi Cvetkovci ob magistralni cesti Ptuj-Ormož. Prispevek je pripravila Jožica Megla.
Arheolog Ivan Tušek je pripravil zapis o arheoloških najdbah na Ormoškem, zlasti o arheoloških izkopavanjih na območju mestnega jedra Ormoža v letu 2004, ko so bili odkriti kosi prazgodovinske-
Foto: Viki Ivanuša
Zapise je predstavila urednica Manica Hartman.
ga ilovnatega ometa, odlomki keramike in bronasta igla s spiralno zavito glavico iz obdobja kulture žarnih grobišč iz časa med leti 1.000 in 700 pr. n. št.
Arheolog Brane Lamuta pa se je posvetil gradivu razstave Od igrače do žare, ki je postavljena v gajski pristavi. Gre za tematsko predstavitev ormoške poznobronastodobne in železodobne lončenine, ki skuša približati različne rabe keramike v mlajši kulturi žar-nili grobišč ter v halštatski in v latenski kulturi. Ob sprehodu skozi razstavo je moč spozna-
ti, kako so živeli v prazgodovinskem Ormožu. Na ogled je vse od prazgodovinske igrače - ropotuljice, do shrambnih posod za živila in posod za kuhanje hrane, namiznih posod, do vsakdanjih predmetov in ostalin, ki so bile odkrite v žarah pokojnikov.
Muzejska restavratorka Nina Mertik je v svojem prispevku popisala, kako so potekala konservatorsko-restavrator-ska dela v najlepšem prostoru grajske pristave, kjer sta dva kamnita prostostoječa stebra z banjastim obokanjem.
O različnih razstavah in prireditvah, ki so potekale v grajski pristavi in o za tekoče leto načrtovanih dogodkih, ki omogočajo, da obiskovalci ne le spoznajo muzejske zbirke, ampak da doživijo zanimive, pestre in obiskane glasbene in kulturne dogodke, pa je v Zgodovinskih zapisih pisala Manica Hartman.
Zgodovinski zapisi so izšli v nakladi 300 izvodov, predsednik društva Anton Luskovič pa je obljubil, da bodo Zgodovinski zapisi za leto 2012 izšli še letos. V začetku izhajanja leta 2004 so Zapisi izhajali redno v tekočem letu, potem pa se je vedno malo zavleklo. Tako so letošnji izšli z največjo, polletno zamudo. Izključni razlog pa je pomanjkanje denarja. Zato se je Anton Luskovič zahvalil vsem avtorjem, ki svoje prispevke za Zapise pišejo brezplačno, pa tudi lektorici Nadici Granduč, ki jih prav tako brezplačno jezikovno pregleda. Zahvalo je namenil tudi sodelavkam Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, ki z društvom zelo tesno sodelujejo in jim nudijo vso podporo.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ob predstavitvi osmih Zgodovinskih zapisov so se zbrali avtorji, člani društva in ljubitelji zgodovine.
Ormož • Delavnice Društva prijateljev mladine
Kreativne počitniške delavnice
Med 2. in 6. julijem je v prostorih osnovne šole Ormož potekal teden počitniških delavnic v organizaciji Društva prijateljev mladine Ormož. Delavnice so bile namenjene osnovnošolskim otrokom.
Ko smo jih obiskali prvi dan delavnic, so bili udeleženci zelo zatopljeni v delo, saj so izdelovali zvezdne škatlice iz papirja in šeleshamerja. Škatlice imajo dekorativno funkcijo, lepe pa so tudi kot darilo, je povedala mentorica Alenka Šalamon, ki je otrokom pomagala izdelovati škatlice. V torek so izdelovali nakit iz fimo mase in okraševali vaze, delo
pa je usmerjala mentorica Jolanda Magdič. V četrtek in petek pa sta bili na programu delavnici „pick point" - šivanje vzorčkov na karton in „iris folding" - umetelno zlaganje papirjev v različne oblike. Obe delavnici je vodila Ljuba Fišer.
Vsake od delavnic se je udeležilo okoli 12 do 14 udeležencev, predvsem učenci nižjih
razredov, opazili pa smo tudi ustvarjalne osmošolke. Poleg domačinov pa so na delavnice prišli tudi gostje iz drugih krajev, ki so se mudi na počitnicah v Ormožu in so si čas med 9. in 12. uro popestrili s kreativnimi delavnicami. V šoli so počitnikarjem pripravili tudi malico.
Kot je povedala predsednica DPM Ormož Aleksandra
Bratuša, so v društvu zelo zadovoljni z obiskom, hvaležni pa so tudi mentoricam za njihov trud. Za prihodnje leto načrtujejo še kakšno delavnico, ki bo bolj namenjena fantom. Letos pa nameravajo ponovno obiskati Pikin festival v Velenju, pred novim letom pa bodo v prazničnih delavnicah izdelovali še voščilnice.
Viki Ivanuša
Anemari Kekec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Vročinski val
Zadnji vročinski val ni prinesel samo izjemno visokih temperatur in bežanja v senco ter klimatizirane prostore, pač pa tudi vrsto nič kaj priljubljenih potez in ukrepov aktualne vlade.
Z dnem izplačila pokojnin je najprej pošteno dvignil pritisk prejemnikom državnih pokojnin, ki so po utemeljitvah vodilnih doslej prejemali previsoke. Nemočni starčki in starke so si hiteli razlagati pojasnila, a bolj kot so brali, manj jim je bilo jasno. Naraščala je le temperatura v njihovih glavah, medtem ko so pristojni neposredno in brez sočutja vehementno trdili, da izvajajo le sprejeto zakonodajo v luči varčevalnih ukrepov vlade.
Meni sicer bolj kot previsoke pokojnine tlak dvigujejo podatki o številu zaposlenih v javnem sektorju. Po podatkih državnega statističnega urada jih je bilo lani skupaj skoraj 240 000. Težko si je predstavljati, za kakšen aparat gre in koliko nas ta stane, a dejstvo je, da je Slovenija od osamosvojitve dalje - tako v času levih kot desnih - bolj kot spodbujala gospodarstvo, krepila prav javni sektor, ki mu z julijem plače znižuje za 8 odstotkov. Nov ukrep racionalizacije čaka v prihodnje šolstvo, kjer naj bi varčevali z združevanjem šol in oddelkov, v kar pa se država spušča precej nepremišljeno. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo, če si bodo upali, lotili še združevanja občin.
V pasje vročih dneh je javnost vznemirila še ukinitev nočnih izmen na nekaterih regijskih centrih za obveščanje, tudi ptujskem. Novi ukrep racionalizacije naj bi prinesel nekaj sto evrov prihranka, kar pa je zanemarljivo v primerjavi s škodo, ki jo utegne povzročiti. Vsi klici pomoči potrebnih s ptujskega, najsi gre za prometno nesrečo, požar ali kakršnokoli drugo nezgodo, so namreč od julija naprej med 20. uro zvečer in 8. zjutraj preusmerjeni v mariborski center. Le dobrih dvajset kilometrov od Ptuja, boste dejali. Res je, razdalja, ki ni omembe vredna. Če pogledamo iz drugega zornega kota in različnosti med kraji in vasmi, narečnimi posebnostmi, pa velika in še kako pomembna. Prav težko si namreč predstavljam, kako bo tisti, ki je do julija dežural le na Ptuju, v naglici razumel klic nekoga iz Prekmurja in tja dovolj hitro napotil pomoč. Čas bo verjetno pokazal svoje. Res je tudi, da Ptuj s tem izgublja del pristojnosti izredno dobro delujočega centra za obveščanje. Neuradno je že slišati, da naj bi jih v prihodnje v celoti. So tisti, ki odločajo, pozabili na neurje avgusta 2008? Zagotovo, čeprav so se mnogi tisto poletje - bil je namreč čas volilne kampanje pred parlamentarnimi volitvami - mudili tudi na opustošenem Ptuju in v njegovi okolici.
Z ukinitvijo nočnih izmen na nekaterih regijskih centrih za obveščanje vročičnih stresov še ni bilo konec. Država je potrdila, da sta državna sklada SOD in KAD z 61 milijoni evrov dokapitalizirala največjo državno banko, čeprav je vseskozi trdila, da tokrat javni denar ne bo šel v banko. Nič kaj racionalna poteza države do banke, ki ima pred očmi javnosti (verjetno pa ne njene večinske lastnice, torej države) skritega nič koliko kapitala, tudi v nepremičninah, in velja za eno manj konkurenčnih in za komitente tudi manj ugodnih bank v Srednji Evropi. Bruselj je tovrstni koncept reševanja NLB sprejel, tako kot tudi Slovenci, ki že pošteno zategujemo svoje pasove.
Vrhunec vročinskega vala pa je nedvomno članek finančnega časnika Financial Times, v katerem je časnik tudi Slovenijo uvrstil med države, ki potrebujejo finančno pomoč Evropske unije, o čemer se je potiho govorilo že ves teden pred objavo. Vest je dvignila temperaturo politikov in državljanov, vendar pa utrujeni od vročine in sopare ne eni ne drugi pretirane zaskrbljenosti ob tem niso izrazili. Bo že kako, samo da mine vročinski val, so si bili enotni.
Foto: Viki Ivanuša
Prvi dan delavnic so nastale lične zvezdne škatlice.
Atletika
Poškodovana Kolaričeva na DP le 602 cm
Stran 12
Šah
Aniti Vrabič tretje mesto na DP v Ljubljani
Stran 12
Boks
Na Ptuju je izjemno v vseh pogledih
Stran 13
Nogomet
Znana sestava lig v MNZ Ptuj
Stran 13
Roman Vuk
»Športne stave bi najraje ukinil«
Stran 14 40 let ŠD Grajena
S trdim in poštenim delom naredili veliko
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij, prijateljska tekma
Proti Interju prva zmaga v pripravljalnem obdobju
Aluminij - Inter Zaprešič 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Kurež (29.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Medved, Bingo, Pečovnik, Režonja. Sulejmanovič, Dolinar, Kožar, Žagar, Kurež. Igrali so še: Lipovac, Rešek, Krušica, Petek, Lonzarič, Vraničar, Kojič, Kmetec. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v nedeljo odigrali še eno pripravljalno srečanje, tokrat proti hrvaškemu prvo-ligašu Interju iz Zaprešiča. To srečanje je nogometašem Aluminija prineslo prvo zmago v dosedanjem delu priprav; poudariti pa je treba, da so igrali proti samim zelo močnim tek-
mecem. Tudi tokrat je bilo v ekipi nekaj nogometašev, ki so v Kidričevem na preizkušnji (Sulejmanovič, Krušica, Vraničar).
Gostje so pričeli nekoliko bolj ofenzivno od domačih igralcev; dvakrat je do strela prišel Budimir, vendar je bilo to lahko delo za domačega vratarja Tomaža Murka, ki je ponovno deloval zelo zanesljivo. Polagoma so tudi domačini prišli do svoje igre in v 20. minuti je do strela prišel Režonja, a ni zadel najbolje. Napadi domačih so bili vedno bolj nevarni in v 29. minuti je v polno zadel Robert Kurež, ki je dobil uporabno podajo z desne strani. Domači so bili še
dvakrat blizu zvišanja vodstva: najprej v 42. minuti, ko je Kožar žogo odlično sprejel in streljal iz dvajsetih metrov. Minuto pred koncem prvega polčasa je na dolgo žogo startal Robert Kurež, njegov strel - nekoliko z desne strani - pa je zaustavil vratnik.
Drugi polčas je bil bolj miren. Gostje so imeli navidezno premoč, vendar so bili njihovi napadi jalovi, brez konkretnega zaključka. Na drugi strani so poskušali varovanci Bojana Fli-sa predvsem s streli od daleč, vendar pri tem niso bili natančni. Zmaga nogometašev Aluminija je zaslužena in pomembna predvsem iz psihološkega vidika. Po napornem obdobju šte-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaše Aluminija (na fotografiji Tomaž Kožar, rdeči dres) po seriji zares težkih srečanj čaka nekoliko bolj miren teden, ki ga bodo zaključili s srečanjem proti Roltek Dobu; to bo obenem generalka pred začetkom prvenstva v 1. ligi.
vilnih odigranih tekem se bodo Kidričani posvetili treningu, zato ta teden ne bodo odigrali
nobene tekme. Generalko pred njihovim prvim srečanjem v 1. SNL (v 2. krogu proti Triglavu v
Nogomet • Slovenski superpokal
Mariborčani do druge superpokalne zvezdice
V uvodnem dvoboju domače nogometne sezone sta se pomerila najzanimivejša tekmeca slovenskega nogometnega prostora, večni derbi pa so pod Kalvarijo dobili Mariborčani. Ti imajo zdaj v vitrini drugo superpokalno zmago, prvič so zmago slavili leta 2009. Olim-pija je bila v superpokalu najboljša leta 1995.
Ekipi se na omenjeno srečanje nista posebej pripravljali, saj sta obe moštvi sredi priprav na evropsko sezono, ki jo je Olimpija z visoko zmago proti luksemburškemu Jeunesse Escheju (3:0) že začela uspešno. Podjetneje so tokratno srečanje začeli gostitelji, ko je bil dvakrat nevaren Agim Ibraimi. V 19. minuti so imeli lepo priložnost Ljubljančani, a je strel Bobana Jovica z desne Jasmin Handanovic odbil v kot. Jovic je bil znova prehiter za domačo obrambo v 24. minuti, vendar je zadel le stransko mrežo mariborskih vrat.
V	27. minuti pa veselje na razgretem stadionu pod Kalvarijo. S pravim evrogolom je s 30 metrov močno streljal Željko Fili-povic, žoga je nekoliko oplazila mariborskega kapetana Marco-sa Tavaresa in Elvis Džafic je bil nemočen na desni vratnici. Šest minut kasneje je poskusil še Ibraimi, a je zadel vratnico, po podaji Tavaresa in samostojnem prodoru Gorana Cvijano-vica v 37. minuti pa je žoga letela le nekaj centimetrov mimo Džaficevih vrat. V 44. minuti je kot za Mariborčane izvajal Ibra-imi, z glavo je iz zahtevnega položaja poskusil Nejc Potokar, a ni bil dovolj natančen.
V	drugem polčasu so bolje začeli Ljubljančani. Že v 50. minuti so prišli do izenačenja. Tik pred kazenskim prostorom domačih se je žoga po posredovanju mariborskih branilcev (ne) srečno odbila do Bordeja Ive-lje, ki je z mini lobom premagal Handanovica. V 56. minuti je s samostojnim prodorom po
Olimpija - Maribor 1:2 (0:1)
STRELCI: 1:0 Filipovic (27.), 1:1 Ivelja (50.), 2:1 Ibraimi (78.) MARIBOR: Handanovic, Mejač, Potokar, Rajčevic, Trajkovski, Ibraimi, Filipovic, Mertelj, Cvijanovic (od 70. Mezga), Tavares (od 90. Rep), Velikonja (od 68. Berič). Trener: Darko Milanič
OLIMPIJA: Džafic, Jovic, Zarifovic, Sretenovic, Salkic (od 83. Bešic), Ivelja (od 66. Omladic), Radujko, Lovrečič, Trifkovic, Škerjanc (od 46. Vicente), Šporar. Trener: Ermin Šiljak
RDEČI KARTON: Mertelj (drugi rumeni, 89.)
ljubljanskih napadalcev.
V 70. minuti je mariborsko igro okrepil Dejan Mezga in že 30 sekund kasneje poskusil z nevarnim strelom od daleč, a je bil Džafic na mestu, tako kot tudi pol minute kasneje, ko je odbil strel Ibraimija. Slednji pa je svojo hitrost na igrišču kronal v 78. minuti tekme. Mariborska igra se je po prihodu Mezge na sredini razživela in kljub dejstvu, da so proti vra-
gosteh) bodo odigrali v nedeljo z Roltek Dobom.
Danilo Klajnšek
tom domačih bolj pritiskali Ljubljančani, so se na koncu gola veselili Mariborčani. Ibraimi in Mezga sta na robu kazenskega prostora izmenjala dvojno podajo, Ibraimi pa je z natančno odmerjenim udarcem poslal žogo mimo Džafica v desni spodnji kot. Tudi štiri minute kasneje so bili spet bolj nevarni Mariborčani, ko je Ibra-imi kombiniral s Tavaresom, a meril mimo leve vratnice. Do konca tekme so domači znali zadržati pritisk Ljubljančanov, v sodnikovem podaljšku je bil nevaren še Andraž Šporar, in se tako veselili druge superpo-kalne lovorike.
sta
Foto: Črtomir Goznik
Agim Ibraimi (Maribor) je odločil nedeljsko tekmo za slovenski superpokal med Mariborom in Olimpijo v korist prvega.
levi strani poskusil Tavares, se uspešno otresel dveh ljubljanskih branilcev, a je v zaključku preveč „kompliciral". V 65.
minuti je bil od mariborske obrambe spet hitrejši Jovic, ki je podal v prazen kazenski prostor, vendar pa tam ni bilo
»Razlika bo odvisna tudi od drugih«
Darko Milanič, trener Maribora: „Jasno je, da smo zadovoljni z osvojitvijo še ene lovorike. Zadovoljen sem tudi s tekmo samo, želja, da bi bili iz tekme v tekmo boljši, se uresničuje, prav tako je popolnoma jasno, da nismo v pravem tekmovalnem ritmu, a danes smo igrali zelo dobro. Zdaj še ni nekih sklepov glede nadaljevanja sezone, to je nek maraton skozi celo sezono, če želiš biti na koncu prvi. Naredili bomo vse, da bomo, kakšna pa bo razlika, pa bo odvisno tudi od drugih."
Agim Ibraimi, igralec Maribora: „Mislim, da smo zasluženo zmagali. Olimpija je bila dober konkurent, a smo izkoristili svoje priložnosti. Smo prvaki, zato se z Olimpijo ne obremenjujemo, smo pa veseli kakovostnih nasprotnikov. To, da sem zadel, ni pomembno, lahko bi tudi kdo drug; pomembno je, da smo zmagali. Igral sem proti nekdanjemu klubu, zato je bila to zelo pomembna tekma, nisem dal samo 100 odstotkov, pač pa 300, res sem bil motiviran. Zdaj nas čaka tekma proti Gorici, nato pa proti Železničarju."
Ermin Šiljak, trener Olimpije: „Neposredno po tekmi imam mešane občutke. Povem lahko, da smo vsi skupaj malo razočarani, posebej zato, ker smo imeli prevlado na igrišču, a so Mariborčani zadeli, povedli z 1:0. Nato smo se vrnili v igro, nadzirali potek, a dobili nesrečen gol za 2:1, čeprav smo imeli kar nekaj lepih akcij. Težko je povedati - to so mladi fantje, treba je iz vsakega poraza povleči kakšen nauk, gledati moramo naprej. Bili smo zelo blizu lovorike, a se ni izšlo. Danes so nam manjkali nekateri igralci, na katere sem računal, pogodbe so podpisane, a niso pravočasno prejeli dovoljenj."
Atletika • Člansko državno prvenstvo v Kopru
Poškodovana Kolaričeva v Kopru le 602 cm
Prvi nastop Nine Kolarič (zaradi poškodbe ni nastopala na tekmovanjih) v letošnji sezoni je na državnem prvenstvu v Kopru spremljalo veliko neznank. In nekaj jih je, vsaj kar se tiče olimpijskega nastopa najboljše ptujske atletinje, ostalo. Dejstvo je, da je Kolaričeva v Kopru skočila 602 centimetra, kar je pomenilo 3. mesto za Nino Kokot in Snežano Rodic. Kljub temu, da si je Kolaričeva že v lanski sezoni priskakala normo za nastop na olimpijskih igrah v Londonu, ki znaša 665 centimetrov, pa so jo v Atletski zvezi Slovenije - kljub še ne do konca sanirani poškodbi - pozvali, naj skače na državnem prvenstvu in s solidnim skokom potrdi nastop na olimpijskih igrah. »Na državnem prvenstvu sem nastopila 'na silo', ker se mi terapije končajo šele prihodnji teden. Upam, da to ne bo pustilo kakšnih posledic. Sicer pa, če ne bom sposobna dobro skakati, bom tudi sama sporočila, da na olimpijske igre ne potujem,« je po nastopu razočarana povedala Kolaričeva. O razpletu bomo poročali, ko bo znana dokončna odločitev o njenem nastopu v Londonu.
Kljub negotovosti okoli nastopa najboljše ptujske atletinje na olimpijskih igrah, pa so imeli v taboru ptujskih atletov
Trener Gorazd Rajher v družbi svojih mladih nadarjenih varovank: Veronika Domjan (levo) je zmagala v metu diska, v suvanju krogle je bila druga, Melani Hentak pa je presenetljivo osvojila srebro v metu kopja.
tudi veliko razlogov za slavje. Znova je bila v središču pozornosti 16-letna Veronika Domjan, ki ji je uspelo zmagati še v članski konkurenci. K naslovu državne prvakinje med mlajšimi in starejšim mladinkami, je z metom 44,01 metra dodala še naslov državne prvakinje med članicami. Energična
mladenka je najbližjo zasledo-valko za seboj pustila za več kot tri metre. Drugi dan državnega prvenstva pa je svoj metalni talent potrdila še z 2. mestom v suvanju krogle: 4-kilogramsko kroglo je sunila 11,94 metra.
Prav v suvanju krogle pa veteran Dejan Dokl dokazuje, da ni za staro šaro. Kljub temu,
Foto: Črtomir Goznik
AZS je po nastopu na DP neuradno podala pozitivno odločitev o odhodu Nine Kolarič na OI v Londonu, potrebno bo počakati še na odločitev OKS.
da se mu nastop ni najbolje posrečil, je 7,26-kilogramsko kroglo sunil 13,70 metra, kar mu je prineslo bronasto kolajno. Ta pa se mu je za dober meter izmuznila v metu diska, kjer je z rezultatom 37,66 metra končal na petem mestu. Za največje presenečenje v ptujski ekipi pa je poskrbela 17-letna metalka kopja Mela-ni Hentak, ki je presenetljivo osvojila 2. mesto, za olimpijsko potnico Martino Ratej. Svojo najboljšo znamko je popravila kar do 47,25 metra. Hentako-vo, Domjanovo in Kolaričevo, ki so tokrat skupaj zbrale štiri kolajne na državnem prvenstvu, trenira Gorazd Rajher.
Zelo zadovoljna s svojim nastopom je bila tudi Laura Pajtler v teku na 400 metrov. Sicer je osvojila nehvaležno četrto mesto, tekla pa je 57,91 sekunde. Klubska kolegica Urška Škerget je bila v isti disciplini sedma s časom 58,89 sekunde, na dvakrat daljši razdalji pa osma. Šesto mesto v troskoku si je z 11,74 metra priskakala Nastja Klanjšek. Tekač na srednje dolge proge Matej Jeza je bil deseti na 3000 metrov (9 minut in 17,66 sekunde), na pol krajši razdalji pa je bil dvanajsti.
Uroš Esih
Rokomet
Kup reprezentantov iz naše okolice
Matic Topolovec (RK Jeruzalem Ormož) v akciji
Za mlade rokometaše, ki so si s svojimi predstavami zaslužili reprezentančni dres, sezone še ni konec. Mladinska reprezentanca s selektorjem Slavkom Ivezičem uspešno krmari na EP v Turčiji, kadetsko reprezentanco s selektorjem Janijem Klemenčičem pa v teh dneh čaka nastop na EP v Bregenzu v Avstriji. V okviru reprezentančnih aktivnosti bosta aktivni tudi selekciji dečkov U-14 (letniki 1998) in U-16 (letniki 1996), ki bosta v Zrečah odigrali prijateljske tekme proti vrstnikom iz Katarja.
Trener selekcije U-14 Marjan Potokar je igralce razdelil v dve skupini, prva ima zbor v četrtek, 12. julija, ob 16.15 pred športno dvorano v Zrečah, v njej se iz naše okolice nahajajo: Dominik Ozmec, Gašper Horvat (oba Jeruzalem Ormož) in Saš Serdinšek Ekart (Drava Ptuj). V drugo skupino, ki se bo zbrala v petek, 13. julija, ob 16.15 pred športno
dvorano v Zrečah (obe tekmi se bosta začeli ob 17.30), sta vabljena še Tilen Kosi in Boštjan Žižek Cvetko (oba Jeruzalem Ormož).
Dečki reprezentance U-16, ki jo vodi trener Jeruzalema Saša Prapotnik, je prvo tekmo z vrstniki iz Katarja odigrala že v ponedeljek, 9. julija, drugo pa bo v nedeljo, 15. julija. Druga skupina iz vzhoda se bo zbrala v nedeljo, 15. julija, ob 17.15 pred športno dvorano v
Zrečah, iz naše okolice pa so povabljeni naslednji igralci:
Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Matic Topolovec, Miha Kolmančič (vsi Jeruzalem Ormož), Jure Kocbek (Ar-cont Radgona), Nejc Lukežič (Drava Ptuj), Gregor Hojžar (Velika Nedelja) in Gašper Ve-senjak (Moškanjci Gorišnica). Fantje iz naše okolice se bodo predstavili v nedeljo, 15. julija, ob 18.30 uri v Športni dvorani v Zrečah.
KU
Šah • Člansko državno prvenstvo v Ljubljani
Aniti Vrabič tretje mesto
V Ljubljani se je v organizaciji Šahovske zveze Slovenije končalo 22. šahovsko državno prvenstvo za člane in članice, na katerem je po posebnem ključu sodelovalo deset šahistov in šahistk.

AL d n o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0V IN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Ptujčani smo z zanimanjem spremljali dogajanja na ženskem delu prvenstva, saj smo po dolgem času imeli svojo predstavnico. Članica Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, mednarodna mojstrica Anita Ličina, je dobila posebno povabilo in ga z odličnim tretjim mestom popolnoma izkoristila.
Anita je odlično štartala, saj je v prvem in drugem kolu zabeležila zmagi: najprej proti lanski državni prvakinji Špeli Kolarič, nato še proti tretji nosilki Petri Grošelj. V tretjem kolu je po maratonski borbi, dolgi skoraj šest ur, in v 96 potezah morala podpisati delitev točke proti mladi Barbari Skuhala iz Radenske. Četrto
kolo ji je prineslo eno najobe-tavnejših mladih šahistk v Slo-
veniji, ki je nekaj dni pred tem prvenstvom osvojila naslov absolutne mladinske državne prvakinje, Lauro Unuk. Anita se ni dala presenetiti in je srečanje zaključila v svojo korist. Sledil je prvi poraz proti 1. nosilki turnirja, velemojstrici Darji Kapš, vendar je bila s
tremi točkami in pol še vedno na odličnem 2. mestu. Tu je ostala tudi po dveh naslednjih kolih, ko je najprej remizirala s Caterino Leonardi in nato premagala Špelo Orehek. V osmem kolu se je srečala z vodilno velemojstrico Ano Sre-brnič in doživela drugi poraz, kar ji je prineslo 3. mesto na razpredelnici. Tega je obdržala z remijem v zadnjem kolu.
To je vsekakor velik uspeh, saj je Anita v zadnjem času nekoliko manj nastopala na turnirjih. Ptujski ljubitelji šahovske igre pa se gotovo še dobro spominjamo njenih najboljših
let, ko je leta 1991 na prvem članskem državnem prvenstvu v samostojni Sloveniji osvojila naslov prvakinje, leta 1994 in 1997 je dodala drugo mesto, letos pa tretje. V letih 1992, 1994, 1996, 2000 in 2002 je bila tudi udeleženka šahovskih olimpijad. Ob pokalu in denarni nagradi za tretje mesto si je priborila še pravico nastopa na evropskem posameznem prvenstvu leta 2013, kjer bo prvim trem uvrščenim na letošnjem državnem prvenstvu stroške udeležbe pokrila Šahovska zveza Slovenije.
Silva Razlag
Foto: Primož Kokalj
Anita Vrabič (ŠD Tehcenter Ptuj, levo) je na državnem prvenstvu v Ljubljani zasedla odlično 3. mesto.
Končni vrstni red:
ženske: Ana Srebrnič 7,5 točke, Darja Kapš 5,5 točke, Anita Vrabič 5,5 točke, Laura Unuk 5 točke, Špela Orehek 4,5, točke, Špela Kolarič 4,5, točke, Petra Grošelj 4 točke, Nataša Bučar 4 točke, Cate-rina Leonardi 3,5 točke, Barbara Skuhala 1 točka;
moški: Žan Tomazini 6,5 točke, Marko Tratar 6 točk, Matej Šebenik 6 točk, Jure Zorko 6 točk, Leon Mazi 5 točk, Primož Šoln 4,5 točke, Domen Krumpačnik 3,5 točke, Jernej Buzeti 3,5 točke, Tim Janželj 2,5 točke, Severin Mejak 1,5 točke.
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Ptujcane bo vodil Franc Fridl
Potem ko se je Franc Fridl pred pričetkom priprav na novo sezono odločil, da ne bo več nastopal v vlogiigralca, je pri dosedanjem klubu Zavrču sprejel mesto pomočnika trenerja. Predvideno je bilo, da bo v novi sezoni desna roka Mirana Emeršiča, toda minuli konec tedna je prišlo do zasuka. Franc Fridl se je namreč odločil za odhod na Ptuj,
kjer bo v sezoni 2012/2013 vodil člansko ekipo NŠ Poli Drava, ki bo nastopala v novoustanovljeni Super ligi pod okriljem MNZ Ptuj. Fridl je obenem sprejel mesto strokovnega vodje celotnega pogona. S tem pa sprememb v klubu še ni konec. Več o njih bomo v našem časopisu pisali v prihodnjih številkah.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Franci Fridl je novi trener članske ekipe NŠ Drava Ptuj.
Nogomet • MNZ Ptuj
Znana sestava lig MNZ Ptuj
Izvršni odbor MNZ Ptuj je na četrtkovi 29. seji potrdil sestavo članskih lig za tekmovalno sezono 2012/2013. Sestava je v zadnjem času burila duhove predvsem zaradi nejasnosti okrog novoustanovljene udarne lige MNZ Ptuj, imenovane Super liga. Tako je sedaj dokončno jasno, da bo v Super ligi nastopalo deset klubov, ki bodo med seboj igrali po »dru-goligaškem« trikrožnem sistemu. V 1. medobčinski ligi bo nastopalo 11 klubov, ki bodo nastopali po dvokrožnem sistemu, v 2. medobčinski ligi pa se bo med seboj merilo 10 klubov, ki bodo prav tako nastopali po dvokrožem sistemu tekmovanja. Prav tako je predviden različen pričetek tekmovanj v ligah: »supeligaši« bodo s tekmovanjem pričeli 18. in 19. avgusta, nogometaši v 1. medobčinski ligi teden dni kasneje, še teden kasneje pa nogometaši v 2. medobčinski ligi.
tp, jm
Sestava članskih lig MNZ Ptuj za sezono 2012/2013:
Super liga: Bukovci, Gerečja vas, Ormož, Podvinci Betonarna Kuhar, NŠ Poli Drava, Boč, Stojnci, Oplotnica, Hajdina, Središče;
1.	razred - člani: Skorba, Tržec, Apače, Lovrenc, Gorišnica, Videm, Podvinci Agrocenter, Majšperk, Rogoznica, Markovci;
2.	razred - člani: Sp.
Polskava, Zg. Polskava, Slovenja vas, Hajdoše, Makole, Cirkulane, Podlehnik, Pragersko, Leskovec, Grajena.
Napredovanje
Na spletni strani NZS v zavihku Predpisi in obrazci med Tekmovalnimi predpisi najdemo tudi dokument z naslovom Sklepi za tekmovanja v organizaciji NZS v članski kategoriji. Ta ureja tudi popolnitev lig in napredovanja v ligah, ki jih vodi NZS. Po zadnjem popravku, ki ga je omenjeni sklep doživel 20. 6. 2012 (pred tem je bil spremenjen 8. 3. 2007 in 29. 6. 2009), Super lige, ki jo je 18. 6. 2012 na NZS prijavila MNZ Ptuj, še ni omenjene. Sekretar MNZ Ptuj Janko Turk je pojasnil: »Ko je izvršni odbor NZS odločal o zadnjih spremembah, Super liga še ni bila formirana, zato o njej ni mogel odločati. Pričakujemo, da se bo to zgodilo najpozneje do konca julija. Takrat bo tudi dokončno znano, kako bo z napredovanjem prvaka Super lige: ali se bo za napredovanje v 3. SNL vzhod v dodatnih kvalifikacijah pomeril z najboljšim iz Štajerske lige ali se bo v 3. SNL vzhod uvrstil neposredno. Še enkrat pa bi rad poudaril, da so vse naše aktivnosti o ustanovitvi Super lige tekle po napovedih in zelo transparentno, tako da ne pričakujem nobenih zapletov in potrditev tega, kar smo že napovedali na sestankih s klubi MNZ Ptuj.«
Boks • Člani kluba SES na pripravah v Sloveniji
Na Ptuju je izjemno v vseh pogledih
Foto: Črtomir Goznik
Člani kluba SES iz Magdeburga so se na Ptuju (na posnetku so v Campusu) odlično počutili: v ospredju sta Dirk Dzemski in Dejan Za-vec, v ozadju pa Denis Simčič, Robert Stieglitz in Robin Krasniqi.
Boksarji kluba SES iz Mag-deburga, katerega član je tudi Dejan Zavec, so se več kot dva tedna zadržali v Slovenji, kjer so pod vodstvom trenerja Dirka Dzemskega opravili fizične priprave. Povprašali smo jih, kako so bili zadovoljni s pogoji v Sloveniji, kakšne občutke odnašajo s seboj v Nemčijo in kakšna je Dejanova vloga v ekipi.
Ulf Steinfotrh, predsednik kluba SES: »Nismo potrebovali veliko časa za razmislek, ali priprave organizirati v Sloveniji - Slovenija je za nas druga domovina! Dejan je s svojim domačim krajem dokazal, da se da tukaj izpeljati vrhunske priprave. Ker več naših boksarjev čakajo v Berlinu 25. avgusta težki dvoboji, so bile te priprave izjemnega pomena. Velika zahvala gre tudi trenerju Dirku Dzemskemu, ki te fante kot »lepilo« drži skupaj. Na voljo ima sicer super fante: Dejan je prava lokomotiva te skupine, bil je že svetovni prvak, Roberta Stieglitza čaka dvoboj za ubranitev naslova svetovnega prvaka, Denis Simčič in Robin Krasniqi sta evropska prvaka. Za slednja je pomembno, da imata znotraj ekipe takšna vzornika, kot sta Dejan in Robert, ki sta že bila svetovna prvaka.«
Nogomet
Dirk Dzemski: »O teh pripravah v Sloveniji, na Ptuju, lahko govorim le v superlati-vih: ekipa se je od samega začetka odlično počutila, vsi so odlično delali, med nami je vladala izjemna pozitivna energija. K temu je seveda izjemno veliko prispeval Dejan, ki je zelo pomemben tudi za Roberta in njegov dvoboj za naslov svetovnega prvaka. Vsem tukaj v Sloveniji, ki so pomagali pri tem projektu priprav, se zahvaljujem za sodelovanje.«
Robert Stieglitz: »Iz teh priprav sem odnesel veliko pozitivnega. Ptuj prinaša boksarsko preteklost, sedanjost in prihodnost, poleg tega še veliko mero vseh drugih ele-
Robert Stieglitz (44 borb, 42 zmag, 23 s KO, 2 poraza) bo 25. 8. v Berlinu v osrednji borbi večera branil naslov svetovnega prvaka v super srednji kategoriji, njegov tekmec bo Nemec Arthur Abraham (37 borb, 34 zmag, 27 s KO, 3 porazi). Stieglitz je po rodu Rus, Abraham Armenec.
Arena O2 v Berlinu bo po
napovedih razprodana do zadnjega kotička, sprejme pa lahko več kot 15 tisoč gledalcev. Odprta je bila leta 2008, celotna gradnja pa je stala 165 milijonov evrov. V njej sicer »domujejo« košarkarji Albe in hokejisti ekipe Eisbären Berlin. Nemška televizija ARD bo prenašala glavni dvoboj večera med Stieglitzom in Abrahamom, glede Dejanovega dvoboja pa še ni dokončnega dogovora.
mentov, ki so pomembno za priprave. Veliko stvari smo naredili, naredili smo odlične fizične priprave, položili temelje za taktični del, tako da se v Magdeburg vračamo izjemno zadovoljni. Posebej moram omeniti tudi Dejanovo boksarsko dvorano, ki je izjemna. Iz Ptuja bom odnesel veliko lepih spominov.
Vemo, kako je Dejan izgubil naslov svetovnega prvaka, zato mu želim, da si jo čim prej pribori nazaj. Dejan je bil svetovni prvak, je velik človek, ne samo boksar, zato je zame velika osebnost. Zelo je pomemben tudi za celotno ekipo, ki se lahko od njega veliko nauči. Upam, da bova imela kmalu skupaj v lasti naslov svetovnega prvaka.«
Dejan Simčič: »Seveda sem vesel, da smo se pripravljali v
Sloveniji; to je zagotovo pozitivna sprememba. Smo dobra ekipa, ki si med sabo veliko pomaga. Prvi med nami je zagotovo Dejan, ki nas vse vleče naprej.«
Robin Krasniqi: »Vesel sem, da sem del takšne ekipe, v kateri je napredek viden iz dneva v dan. Delujemo na visokem profesionalnem nivoju in v odličnih pogojih, zato lahko v bodoče pričakujemo tudi dobre dvoboje in rezultate.«
Dejan Zavec: »Zelo sem vesel in počaščen, da se je ta skupina zbrala v Sloveniji. To ne bi bilo mogoče brez hotela Primus, ki je omogočil te brezhibne priprave: za vrhunske priprave potrebujemo vrhunsko namestitev in to so naši gostje iz Nemčije dobili. Da smo priprave prvič pričeli v Sloveniji je po mojem mnenju izjemnega pomena, saj smo s tem Slovenijo prvič uvrstili na zemljevid pripravljenih baz boksarjev. Treningi so potekali brezhibno, fantje so bili zadovoljni, zato smo lahko dosegli to, kar smo si zadali na začetku priprav. Tudi vsi ostali pogoji za trening so bili izvrstni, tako v centru Campus, na Mestnem stadionu in v fitnesu 2000, tudi v Baradu centru v Mariboru.«
Jože Mohorič
Gorazd Šket v Bistrico
Nogometaši iz Slovenske Bistrice bodo v prihajajoči sezoni nastopili v 3. SNL - vzhod, v kateri bodo edini klub iz MNZ Ptuj. Novi trener članske ekipe v naslednji sezoni bo Gorazd Šket (nafotografiji), ki je nazadnje treniral Hajdino, bil pa je tudi trener amaterske reprezentance MNZ Ptuj v letošnjem tekmovanju Regions cupa.
S treningi bodo nogometaši AHA EMMI Bistrica pričeli v sredo, 18. junija. Do prvenstva bodo vsak teden opravili štiri treninge in odigrali eno pripravljalno tekmo.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Liga ŠD As
REZULTATI 10. KROGA: SD Po-
brežje - UŠR Višnjica 0:3 b.b., Mix Team - ŠD Tržec Bar Osmica 3:0 b.b., Mix Team - ŠD Pobrežje 4:3, PD Tržec Bar Osmica - ŠD AS Evro-avto 0:3 b.b., KMN Majolka - Mix Team 7:4
1.	AS EVROAVTO 10 9 1 0 45:15 28
2.	UŠR VIŠNJICA 9 8 0 1 44:13 24
3.	KMN MAJOLKA 11 7 2 2 45:16 23
4.	ŠD MAJSKI VRH 10 7 0 3 51:_23 21
5.	FC OPTIMISTI 9 5 1 3 23:23 16
6.	J. FERNANDES 10 4 2 4 23:30 14
7.	MIX TEAM 10 3 1 6 24:30 10
8.	KORANTI D. 10 3 1 6 29:61 10
9.	KMN DRAŽENCI 9 2 3 4 18:27 9
10.	ŠD POBREŽJE 10 2 2 6 16:21 8
11.	ŠD TRŽEC 10 1 1 8 16:44 4
12.	ŠD AS 10 0 2 8 12:43 2
LMN Juršinci
REZULTATI 5. KROGA (delegat: ŠD Rim): Okrepčevalnica Pumpa - Vinogradništvo Toplak 0:3, ŠD Polenšak - KMN Draženci 3:5, ŠD Kenguru-Mitmau - Sakušak-Puch 0:3, Bar Žabica - Sadjarstvo Lovrec 4:1
1.	BAR ŽABICA 5
2.	VIN. TOPLAK 4
3.	ŠD RIM 4
4.	KMN DRAŽENCI 4
5.	SAKUŠAK-PUCH 4
6.	ŠD POLENŠAK 5
7.	SAD. LOVREC 4
8.	KENGURU-MIT. 5
9.	OKREP. PUMPA 5
5 0	0
4 0	0
4 0	0
2 0	2
1 1	2
1 1	3
1 0	5
1 0	4
0 0	5
17:4	15
15:4	12
12:3	12
9:13	6
5:8 10:14 6:9 10:16 2:14
DK, JM
Nogomet • Roman Vuk, predsednik NK Zavrč
»Športne stave bi najraje ukinil«
Foto: Črtomir Goznik
Roman Vuk: »To bo praktično že naš drugi vstop v 2. ligo. Prvič smo izstopili samovoljno zaradi nižjih selekcij in številnih drugih stvari. Kljub temu, da bomo novinci, pa so že takoj naši cilji povezani z uvrstitvijo v prvo ligo. Čeprav ni lepo, moram povedati, da moramo v klubu to težko situacijo, ki je prisotna v Sloveniji, izkoristiti sebi v prid. Ko se bodo stvari enkrat normalizirale - in verjamem, da že kmalu -, namreč ne bodo mogla več tako mala okolja, kot je Zavrč, kandidirati za uvrstitev v prvo ligo. Ta priložnost se nam ponuja zdaj in mi jo bomo vsekakor poskusili izkoristiti.
Kakšni so pa odnosi Zavrča s sosednjimi klubi? Dejali ste, da se izboljšujejo, da so boljši kot nekoč. Tu predvsem mislim na Aluminij, Poli Dravo in Stojnce. Pred kratkim se recimo z Aluminijem niste mogli dogovoriti, kdaj bo odigrano finalno pokalno srečanje MNZ Ptuj.
R. Vuk: »Če se najprej dotaknemo Aluminija: oni imajo svoje načrte, mi svoje. Zgodilo se je pač, da smo praktično istočasno napredovali - oni v 1., mi v 2. ligo. Nam je datum finalne tekme ustrezal, njim ne. Normalno je, da smo ščitili svoje interese. Mi smo imeli prvenstvo dalje, oni so šli v tem času na dopust. Žal mi je, da ni šlo, ampak ponavljam, vsak je v tem primeru ščitil svoje interese. Glede Poli Drave pa tako: nikomur, ki ima težave, ne bi rad solil pameti. Ptuj je glede na nas veliko mesto, poleg tega pa imajo fantastične pogoje. Enostavno se mora najti nekdo, ki bo vse skupaj povezal. Kar se pa tiče Stojncev lahko rečem le to, da z njimi fantastično sodelujemo. Menim, da gre za to največ zaslug odnosu med športnim direktorjem Stojncev Andrejem Lešnikom in menoj. Tako blizu in na mali razdalji živimo, da enostavno moramo sodelovat,i in sedaj, ko smo to uresničili, je obojim lažje. Vsekakor jim bomo pomagali tudi v Super ligi.«
Ko je leta 2003 prišel v Nogometni klub Zavrč, se je v tej majhni slovenski občini pričela pisati pravljica, ki traja še danes. Roman Vuk je nogometni entuziast in navdušenec, kakršnih si lahko le želimo. Skupaj z bratom Miranom, ki je župan Zavrča, uspešno vodita športni kolektiv, ki bo v naslednji sezoni igral v drugoligaški nogometni druščini. Kljub temu da bodo Zavrčani novinci, smelih ambicij ne skrivajo. Cilji kluba so pač povezani s prvo ligo in zasedba, ki ji predseduje Roman Vuk, je tega podviga nedvomno sposobna. Tihe želje vodstva kluba so povezane celo z evropskimi tekmovanji ... V nadaljevanju je Roman Vuk za naš časopis spregovoril o 3. ligi, sodelovanju z okoliškimi klubi, ilegalnih stavnicah in o željah ter ambicijah za naprej.
V lanski sezoni je Zavrč z rekordnimi 28 točkami prednosti suvereno osvojil naslov prvaka v tretjeli-gaški konkurenci vzhod. Vsekakor gre za praktično neponovljiv dosežek. Kako vam je uspelo kaj takega?
R. Vuk: »Res je težko karkoli novega reči po takšni sezoni. Po eni strani je bila čudna, saj smo bili vendarle novinci v ligi in marsikdo je znal povedati, da se bomo težko uvrstili med najboljše štiri. Toda mi smo verjeli vase in bili prepričani, da bomo osvojili prvo mesto, vendar pa nikakor nismo pričakovali, niti največji optimisti ne, da bomo prvenstvo osvojili s takšno prednostjo.«
Kje so bili po vašem mnenju glavni razlogi za tako visoko prednost. Je to igralski kader, morda in-frastrukturni pogoji ali pa morda urejena finančna konstrukcija. Je za uspeh potrebno vsakega nekaj?
R. Vuk: »Če celoten sistem deluje kot dobro podmazan stroj, če vsi delajo za neko stvar, potem je to cesta, ki vodi k uspehu, oziroma mora priti do cilja, tako kot se je to izkazalo v našem primeru.«
Lansko sezono vas je širša nogometna javnost po-bliže spoznala tudi zaradi sijajnih predstav v Pokalu Hervis. Sijajne predstave proti Domžalam, ki ste jih odpravili s »petardo«, in Mariborom, kjer ste nato dokaj nesrečno izpadli, so najbrž še sedaj pred očmi?
R. Vuk: »Mi se na vsako srečanje, pa naj bo nasprotnik najnižjeligaš ali pa prvoligaš, maksimalno pripravljamo. Na našem terenu nas je res težko premagati, kar nam pritrjujejo praktično vsi. Na tem mestu lahko omenim športnega direktorja Maribora Zlatka Zaho-viča, ki je izjavil, da bi pri nas z nami imel težave še madridski Real. Ne bom rekel, da igramo v gosteh slabo, toda doma smo
še posebej razpoloženi in motivirani, poleg tega pa nas ponese tudi publika.«
Vemo, kakšna je situacija v gospodarstvu in tudi športu. Na vse skupaj ni imun niti slovenski nogomet. Vi finančnih težav nimate. Kako se s temi težavami srečujete v Zavrču?
R. Vuk: »Stojimo na realnih tleh in igralcem ne obljubljamo tega, česar ne moremo dati. Pri nas verjetno dobijo manj, kot bi dobili drugje, res pa je, da denar dobijo vedno in predvsem redno, tako da smo vsi zadovoljni. Pogoj za igranje pa je tudi služba in zaradi tega fantje verjetno dokaj udobno živijo, vsekakor pa lažje, kot če bi igrali le nogomet.«
»Nogomet je boljši, kot dogajanje okrog njega«
Prihaja 2. liga, v kateri boste verjetno tudi temeljili na realnih postavkah?
R. Vuk: »Tako je. To bo praktično že naš drugi vstop v 2. ligo. Prvič smo izstopili samovoljno zaradi nižjih selekcij in številnih drugih stvari. Kljub temu, da bomo novinci, pa so že takoj naši cilji povezani z uvrstitvijo v prvo ligo. Čeprav ni lepo, moram povedati, da moramo v klubu to težko situacijo, ki je prisotna v Sloveniji, izkoristiti sebi v prid. Ko se bodo stvari enkrat normalizirale - in verjamem, da že kmalu -, namreč ne bodo mogla več tako mala okolja, kot je Zavrč, kandidirati za uvrstitev v prvo ligo. Ta priložnost se nam ponuja zdaj in mi jo bomo vsekakor poskusili izkoristiti.«
Omenjali ste že situacijo, ki trenutno omejuje praktično vse slovenske klube. Kje je trenutno slovenski nogomet po vašem mnenju?
R. Vuk: »Slovenski nogomet, predvsem reprezentanca, je glede na to, kaj vse se dogaja v njem in okrog njega, trenutno zelo dober. Pogoji so namreč slabi, morda le dva ali trije klubi organizacijsko izgledajo tako, kot se spodobi za nek resen klub. Vemo, kaj vse se dogaja in sam nogomet je zagotovo boljši, kot pa vse okrog njega.«
Veliko zlo nogometa pa so tudi stave. Predvsem ilegalne stave mečejo slabo luč na nogomet, nenazadnje je v bil vanje vpleten tudi vaš nekdanji član, odlični Hrvat Mario Dar-mopil. Poleg tega pa je tudi na našem širšem področju kar nekaj situacij, ki še niso razjasnjene. Kako komentirate te neprijetne zadeve?
R. Vuk: »Naj najprej povem, da mi je za enim izmed najboljših nogometašev, ki sem jih kadarkoli videl v Zavrču, zelo žal. Vsekakor ne odobravam nameščanja tekem, nikakor ne, toda če nekdo, ki od nogometa živi, osem mesecev ne dobi plače, poleg tega pa nanj vršijo pritiske vsi, ki hočejo kaj zaslužiti, obenem pa sam zasluži najmanj, le drobiž v primerjavi z ostalimi, potem je nekako celo prisiljen, da kaj takega naredi in ga skušam razumeti. Še enkrat pa poudarjam, da ilegalnih stav ne zagovarjam, sem popolnoma proti, in če bi bilo po mojem, bi stavnice kar ukinil. Vem, da je to praktično nemogoče, ker je v igri enostavno preveč denarja.«
Poglejva še k prihajajoči drugoligaški sezoni. Bo Za-vrč tudi tam mlel tekmece?
R. Vuk: »Menim, da ne, saj bodo nasprotniki kvalitetnejši, toda kljub vsemu bomo skušali osvojiti prvo mesto. Tudi dosedanje okrepitve so bile takšne, kot se za ambicioznega dru-goligaša spodobi in resnično bomo naredili vse, da bi bili prvi ali pa vsaj drugi v 2. ligi.«
Prestopni rok se zaključi 31. avgusta. Do sedaj ste v
klub pripeljali tri novince. Se je s tem kadrovanje za vas že zaključilo ali bomo videli še kak nov obraz. Je v igri kakšno konkretno ime?
R. Vuk: »Načeloma je za nas prestopni rok zaključen. Res pa je, da če bi se na trgu pojavila kaka 'klasa', predvsem napadalec, potem ne bi sedeli križem rok in bi ga skušali pripeljati v klub. Murat, naš praktično edini pravi napadalec, je trenutno namreč poškodovan (poškodbo je staknil na ponedeljkovem prijateljskem obračunu z Mariborom, op. a.) in tudi sicer na tržišču ni takšnega napadalca, ki bi si ga v klubu želeli.«
Vaši infrastrukturni pogoji vedno znova navdušijo vso Slovenijo. Imate perfek-tno glavno igrišče, pomo-
Tekmi ob prazniku v Grajeni
V soboto so imeli domači nogometaši na Grajeni svoj praznik, saj so proslavili visok jubilej, in sicer 40-letnico kluba. Ob tem prazniku so odigrali tudi dve tekmi: najprej so nastopili veterani, nato pa so domačini gostili še ekipo prvoligaša iz Kidričevega, ki so nastopili s kombinirano ekipo. V njej so dobili priložnost nekateri mlajši igralci, nekaj pa je bilo tudi nogometašev, ki so v Kidričevem na preizkušnji. Domačini so se trudili, vendar so bili gostje iz Kidričevega boljši in obenem strelsko zelo dobro razpoloženi.
GRAJENA - ALUMINIJ 0:9 (0:5)
STRELCI: 0:1 Vraničar (13.), 0:2 Petek (15.), 0:3 Pečovnik (20.), 0:4 Petek (25.), 0:5 Vraničar (30.), 0:6 Kurež (70.), 0:7 Kurež (74.), 0:8 Vindiš (79.), 0:9 Kurež (80.)
GRAJENA: Glinšek, D. Strelec, Lozinšek, M. Rebernišek, B. Strelec, Cafuta, Petek, Aljoša Tašner, Šoštarič, Lozinšek, Rojko, Breg. Igrali so še: Andrej Tašner, Pšajd, T. Rebernišek, Lesjak, Rimele, Majcen, Kramberger. Trener: Tomaž Hvala.
ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Sulejmanovič, Lonzarič, Cesar, Spahič, Pečovnik, Petek, Rešek,
žno igrišče, pred kratkim pa smo bili priča zgodovinskemu dogodku, saj smo v Zavrču videli prvo tekmo pod reflektorji. Pogoji, ki vam jih verjetno zavida marsikateri prvoligaš.
R. Vuk: »Res je, pogoje smo nekako spravili na raven dru-goligaške ekipe. Seveda pa je vse to obveza za naprej in mi se bomo trudili, da jih bomo še izboljšali. Dobili smo namreč njivo, tako da bomo naredili še eno igrišče, toda sedaj je kar naenkrat preveč stvari, tako da bodo določene zadeve morale malo počakati. Storili bomo vse, da v Zavrču sedanje pogoje še izboljšamo.«
Zavrč je pravzaprav športni fenomen in trenutno eden izmed pravih hitov. Po drugi strani pa se mnogi bojijo, da se bo ponovila zgodba izpred nekaj let nazaj, ko se je vaše podjetje RM Vuk, ki ga vodite skupaj z vašim bratom, završkim županom Miranom, ki je daleč največji sponzor kluba, kar naenkrat odločilo: dovolj je bilo, konec je!
R. Vuk: »Zaenkrat do česa takega ne more priti. Ko smo prvič izstopili iz 2. lige, smo imeli težave z mladimi selekcijami. Sedaj tega ni, ker smo te zadeve uredili s sosednjimi klubi, s katerimi smo precej izboljšali odnose. Pri nas enostavno ni dovolj otrok in upam, da bo so-
Krajnc, Vraničar. Igrali so še: Zajc, Dolinar, Kruščica, Strel, Kirič, Kurež, Vindiš. Trener: Bojan Flis.
VETERANI: GRAJENA - POD-VINCI 0:2
STRELCA: 0:1 Ljubec, 0:2 F. Čeh
GRAJENA: B. Krajnc, Pihler, Vr-banec, Mlakar, B. Krajnc, Kresni-čar, Gajzer, Zajc, Z. Hvala, Kramp, Stajnko, Hrga, Breznik.
PODVINCI: Klinger, F. Čeh, S. Čej, Ljubec, D. Krajnc, Ciglare, Ju-pič, Flos, Fras, Majerič, Flajsinger, Kolarič, Koletnik, Matjašič, Galun.
DK
Zavrč boljši od Triglava: Triglav - Zavrč 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Avguštin (20.)
ZAVRČ: Fink, Gabrovec, Sam-bolec, Murko, Filipovič, Kuser-banj, Golik, A. Čeh, Kelenc, Avguštin, Šnajder. Igrali so še: Sa-gadin, Letonja, Matjašič, Marinič, Lenart, S. Čeh, Kokot in Dugolin. Trener: Miran Emeršiči
Nogometaši Zavrča so v soboto na Gorenjskem odigrali drugo pripravljalno tekmo. Njihov tokratni tekmec je bil prvoligaš Triglav, toda drugoligaš je bil uspešnejši in je zasluženo slavil. Po dokaj izenačenem uvodu so kmalu pričeli prevladovati gostje, ki so preko
delovanje tako teklo naprej. Po drugi strani pa je res, da je naša firma daleč največji in skoraj edini sponzor kluba in če bo podjetju šlo tako kot do sedaj, potem se bo nogomet igral naprej - vsaj na tem nivoju. Delati moramo namreč dobro, da lahko igramo nogomet. To je vsa filozofija in tako je tudi drugod. Če pa se kaj zgodi, pa bo seveda drugače. Na prvem mestu so seveda naši delavci, oni morajo imeti plače, šele nato je nogomet. Seveda pa se bomo trudili, da bomo imeli eno in drugo.«
Za konec še vprašanje iz rubrike malo za šalo, malo za res. Na uho mi je namreč prišlo, da je največja želja bratov Vuk, povezana z nogometom, da bi se Zavrč na srečanje podal z letalom. To bi namreč pomenilo igranje v evropskih pokalih. Kdaj se bo to zgodilo?
R. Vuk: »(Smeh.) Želje so eno, realnost pa drugo: če pa bi se ponudila priložnost, bi jo nedvomno izkoristili. Glede časovnega okvirja pa ne morem reči nič. Če se bi zgodilo, bi si seveda želel, da čim prej. Moram se namreč vrniti k tistemu, kar sem že povedal: situacija v slovenskem nogometu je namreč takšna, da bi bilo zdaj mogoče uresničiti tudi to. Sicer mi je žal, da je tako, ampak je situacija taka, da bi šlo tudi to.«
Tadej Podvršek
Avguština povedli v 20. minuti. Z desne je predložek v domači kazenski prostor poslal Šnajder, visokoraslemu Avguštinu pa ni bilo težko zadeti z glavo. Tudi po zadetku so na igrišču prevladovali Zavrčani, bledi domačini pa si v prvem delu igre niso priigrali omembe vredne priložnosti.
V drugem polčasu je trener Zavrča Miran Emeršič zamenjal kar osem igralcev, vendar se tudi to v igri belo-črnih ni poznalo. Še naprej so bili podjetnejši, najlepši priložnosti za izdatnejšo zmago pa sta zapravila Šnajder in Kelenc. V tem delu igre so nekoliko boljšo predstavo prikazali tudi triglavčani, toda vse njihove nevarnejše poskuse je brez težav ukrotil odličen Fink. Pri gostih so manjkali Rumež, Kokol in Murat.
tp
Prijateljske tekme Zavrča:
11. 7. NK Zagreb - NK Za-vrč (Zagreb, ob 18.00)
18. 7. FC ZTE (Madžarska) - NK Zavrč (ob 18.00) 21. 7. NK Voča - NK Za-vrč
25. 7. NK Zavrč - FC ZTE (ob 18.00)
Tekmeca za termina 14. 7. in 28. 7. Zavrč še išče.
Zavrč - Maribor: 1200 gledalcev. Zavrč - Dravograd: 800 gledalcev. Maribor - Zavrč: 700 navijačev Zavrča. Ste druga najmanjša slovenska občina, toda na večini vaših tekem imate fantastičen obisk, ki je še bolj fascinanten z vidika števila prebivalcev vaše občine. Kako komentirate ta fenomen?
R. Vuk: »Uspeh vleče ljudi za sabo, obenem pa naši fantje igrajo dober nogomet. Poleg vsega tega pa v Zavrču zraven nogometa praktično ni drugega športa, razen šaha, in ljudje imajo nogomet radi ter zato pridejo. Tudi sedaj, ko premoremo reflektorje, jim bomo šli na roko in bomo tekme igrali čim bolj pozno. Živimo namreč na vasi, kjer je veliko dela na poljih in v vinogradih in marsikdo ni mogel priti. Sedaj bo lahko naše tekme gledalo še več ljudi.«
Nogomet • Prijateljski tekmi
Grajena • 40 let ŠD Grajena
S trdim in poštenim delom naredili veliko
V soboto, 7. julija, je bil v Športnem parku Grajena, ki je od lani bogatejši za novo pomožno nogometno igrišče, praznični dan, na katerem so se zbrali ustanovni člani ŠD Grajena, dolgoletni člani, dosedanji predsedniki ŠD Grajena, člani društva oziroma igralci, predstavniki MO Ptuj, člani sveta ČS Grajena, predstavniki grajenskih društev, MNZ Ptuj in drugi
gostje, ki so skupaj s člani ŠD Grajena proslavili 40-le-tnico uspešnega delovanja. V čast jubileja sta bili odigrani tudi dve nogometni tekmi - veteranska ekipa ŠD Grajena se je pomerila z ekipo Podvincev, člani pa z ekipo Aluminija. V veselem delu pa so se vsi skupaj zabavali z vokalno skupino Melos.
V register društev je bilo ŠD Grajena vpisano 8. maja leta
1972. Društvo je ustanovilo trinajst ustanovnih članov: Franc Bohl, Mirko Bohl, Marjan Gaj-zer, Ivan Gajzer, Štefan Horvat, Jože Horvat, Jože Kolarič, Peter Petek, Bogomir Vaupotič, ki je bil tudi prvi predsednik društva, Franc Vaupotič, Marjan Vaupotič in Štefan Zorec. Priznanje ob jubileju so izročili desetim še živečim ustanovnim članom. S priznanji k razvoju in delovanju društva so se zahvalili tudi dosedanjim predsednikom društva - ŠD Grajena je v štiridesetih letih vodilo 13 predsednikov, štirinajsti predsednik je aktualni predsednik Zoran Hvala, ki je ob 40-letnici delovanja ŠD Grajena prevzel priznanje MO Ptuj oziroma ptujskega župana Štefana Čelana, ki je Grajenčanom ob jubileju čestital za izjemne dosežke. Z dodeljenimi sredstvi lokalne skupnosti so naredili skorajda nemogoče, tudi z veliko prostovoljnega dela. Plaketo društvu je prinesel predsednik MNZ Ptuj Stanislav Glažar, ki je ŠD Grajena ob jubileju čestital tudi v imenu NZ Slovenije. V tem okolju je malo takšnih športnih društev, kot je grajensko, ki je v štirih desetletjih doseglo lepe tekmovalne rezultate in ki se je še posebej izkazalo pri delu z mladimi, kar predstavlja svetlo prihodnost v njegovem delovanju, je po-
Športno društvo Apače je v soboto organiziralo že 5. tradicionalni nočni nogometni turnir v malem nogometu. Na njem je nastopilo 14 ekip, ki so bile razdeljene v predtekmo-valne skupine. Številni gledalci, ki so se zbrali ob igrišču, so lahko videli zanimive in kvalitetne tekme.
Končni vrstni red:
1. Linde plin, 2. ŠD Rim, 3. Torpedo 05. Najboljši strelec je bil Vojko Tominc (ŠD Rim) s sedmimi zadetki, za najboljše-
vedal. S pomočjo MO Ptuj se je v zadnjih letih tudi veliko naredilo za izboljšanje športne infrastrukture, ki zagotavlja osnovne pogoje za delo tudi v prihodnje. Priznanja za predsednikovanje ŠD Grajena so prejeli: Bogomir Vaupotič, Ivan Gradišnik, Janko Polanec, Vinko Zemljič, Dragan Stefano-vič, Marjan Gajzer, Milan Petek, Drago Kokol, Alojz Kokol, Roman Plohl, Boris Matjašič, Boris Petek in Dušan Kram-berger. Z zahvalami za pomoč pri izgradnji ŠP Grajena pa so se Grajenčani zahvalili ptujskemu županu Štefanu Čelanu, ČS Grajena, PGD Grajena in Janez Tašnerju, dolgoletnemu gospodarju. Za prejeta priznanja se je zahvalil prvi predsednik ŠD Grajena Bogomir Vaupotič, ki je društvu zaželel uspešno
ga vratarja pa so izbrali Alena Mordeja (Linde plin).
LINDE PLIN: Alen Mordej, Rok Mordej, Damir Repinc, Uroš Krivec, Seba Drobne, Aleš Vrabl;
ŠD RIM: Robert Železnik, Vojko Tominc, Žiga Zupanič, David Škrabl, Gregor Jus, Matej Gaiser;
TORPEDO 05: Miha Šilec, Blaž Živko, David Golob, Simon Krajnc, David Satler, Danilo Kurnik, Branko Pajič, David Pauko.
Danilo Klajnšek
delo v prihodnje. Zahvalil se je za vse dosedanje uspehe in vse pridobitve, ki so jih uspeli zgraditi s trdim in poštenim delom.
Ob ustanovitvi in registraciji društva za telesno vzgojo Partizan, kot se je ob registraciji v letu 1972 imenovalo ŠD Grajena, so uredili nogometno igrišče in začeli s treningi pod vodstvom Jožeta Horvata. Nastopati so začeli v regionalni ligi, v gosteh so premagali Bre-snico z rekordnim rezultatom 22:1. V društveno kroniko so po nekaj letih igranja na prvotnem nogometnem igrišču, zapisali selitev le-tega na drugo stran potoka, kjer so igrali do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so za skoraj deset let izgubili igrišče in so bili prisiljeni gostovati na tujih igriščih. Sedanje igrišče so do-
bili nazaj leta 1990, ko so tudi počasi začeli urejati njegovo površino. Ob nogometu pa so bile skozi 40 let aktivne tudi nekatere druge sekcije: nami-znioteniška, šahovska, kolesarska, strelska in smučarska. V tem obdobju so dosegli številne lepe uspehe, javnosti so bili znani tudi po kolesarskem tri-mu Vsi na kolo za zdravo delo. Na Helarjevem bregu so postavili skromno vlečnico, ki je prinesla veliko veselja. Še danes živijo vaške igre, ki jih prav tako organizira ŠD Grajena, ki se ponaša z aktivno veteransko, člansko in kadetsko nogometno ekipo. Največji uspeh so zabeležili v sezoni 2000/2001, ko so s člansko ekipo zasedli drugo mesto v II. razredu v MNZ Ptuj, z mladinsko ekipo so bili prvaki v MNZ v sezoni 1999/2000, kadetski prvaki pa so bili v sezoni 1997/1998. Najbolj znani igralec, ki je izšel iz njihovih vrst, je igralec Zavrča Uroš Gabrovec. Leta 2009 so dokončali gradnjo objekta s slačilnicami, ki so jo začeli leta leta 1997, od lani stojijo ob igrišču tudi tribune, prav tako pa jim je uspelo urediti tudi novo pomožno nogometno igrišče.
V ŠD Grajena so ponosni na dosežke svojega štiri desetletja dolgega delovanja. V teh letih so prehodili bogato pot, doživljali vzpone in padce. Vedno znova pa so znali strniti moči in voljo ter nadaljevati zastavljeno delo. V vseh letih sta jih družila tovarištvo in športni duh. Zoran Hvala si kot aktualni predsednik ŠD Grajena želi, da bi tovarištvo in športni duh ostala njihov moto tudi v prihodnje: naj šport zbližuje in bogati.
MG
Predsednik MNZ Ptuj Stanislav Glažar je predsedniku SD Grajena Zoranu Hvali izročil plaketo.
Planinski kotiček
Tradicionalni izlet na Triglav (2864 m)
27., 28. in 29. julij 2012 IZHODIŠČE: Stara Fužina (600 m) SESTOP: Stara Fužina (600 m) PRENOČITEV:
prvi dan: Dom Planika (2401 m)
drugi dan: Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m)
TURA
Pohod bomo pričeli na parkirišču v Stari Fužini in nadaljevali v smeri korit Mostnice do Koče v Vojah (690 m). Od tod nas vodi makadamska cesta po robu obsežnih pašnikov, strnjenih gozdov do že uhojene poti s Pokljuke. Še malo pa smo pri Vodnikovem domu (1817 m). Po počitku in oskrbi s potrebno vodo (od tod naprej edini vir pitne vode - razen plastenk) nadaljujemo do prvega cilja našega pohoda, Doma Planika pod Triglavom (2401 m). Do sem bomo potrebovali približno 7 ur, s počitki pa malo več.
Drugi dan pričnemo s pripravo opreme za vzpon po zavarovani plezalni poti (čelada, samovarovalni komplet). Potem sledi samo še vzpon preko Malega Triglava na sam vrh (2864 m). Na njem sledi krst prvopristopnikov, obvezno slikanje ter telefoniranje domov in znancem. Spust bomo opravili po zahodnem grebenu, Triglavski škrbini ter se nato spustili po melišču na vojaško transportno pot. Po njej se bomo sprehodili do Tržaške koče na Doliču (2151 m). Po odmoru nas čaka malce neprijazen vzpon na Hribarice, potem pa spust po dolini Triglavskih jezer do Koče pri Triglavskih jezerih (1685 m). Do sem bomo potrebovali skupaj s postanki 8 ur.
Po jutranjem bujenju bomo krenili proti zaključku poti. Še v senci se bomo povzpeli na Štapce (1815 m), kjer nas bo, upam, pričakalo jutranje sonce. Pot nadaljujemo preko Planine Ovčarija (1660 m), Planine dedno polje (1560 m), do Koče na Planini pri Jezeru (1453 m). Obvezen postanek. Pot bomo nadaljevali po nekoliko pozabljeni poti preko Planine Vodični vrh (1486 m) do Kosijevega doma na Vo-garju (1051 m). Po zasluženem počitku se bomo spustili ob lepem razgledišču nazaj na parkirišče v Stari Fužini, kjer nas bo počakal naš prevoznik. Za tretji dan bomo potrebovali dobrih 6 ur hoje, vendar s počitki.
ODHOD: v petek ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju
PRIHOD: v nedeljo v večernih urah CENA IZLETA: 60 EUR
ROK PRIJAVE: torek, 24. julij 2012, v pisarni PD Ptuj, do zasedenosti avtobusa.
Obvezno je treba ob prijavi navesti vse podatke in tudi telefonsko številko (ob možnosti, da izlet odpade zaradi neugodnih vremenskih pogojev) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvopristopnike).
OPREMA: potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, po možnosti samovarovalni komplet in čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika, voda ...). Lahko se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano. Plačana članarina za tekoče leto. IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnko z vodniki PD Ptuj. INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva Ptuj, 777 15 11 ali pri vodji izleta, tel. 040 754 499.
Foto: MG
Prejemniki priznanj in zahval ter plakete ob 40-letnici delovanja ŠD Grajena
Mali nogomet
Med 14 ekipami najboljši Linde plin
Ekipa Linde plin, zmagovalka turnirja v Apačah
Foto: MG
Foto: DK
Slovenija • ZPS preverila zaščitne kreme za kožo
Zaščita vse boljša, a sončenje vseeno ni zdravo
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je te dni objavila rezultate testiranja petnajstih sredstev (krem) za zaščito kože pred soncem s faktorjem SPF 30. Čeprav so bili rezultati boljši kot prejšnja leta, pa to še zdaleč ne pomeni, da so res vsa sredstva za zaščito (četudi z visokim faktorjem) ustrezna oziroma primerna zaščita.
Foto: SM
Prekomerno sončenje ni zdravo, četudi uporabljate kreme z visokim zaščitnim faktorjem.
Ali ste vedeli?
Vse sončne kreme, losjoni, pršila in druga sredstva za sončenje morajo imeti na embalaži vidno označeno zaščito pred sevanjem UVA in UVB. Prvo označuje okrogli znak s kratico UVA v sredini, zaščita pred sevanjem UVB pa je označena s faktorjem SPF in obvezno tudi z ravnjo zaščite:
□	nizka zaščita: SPF od 6 do 14,
□	srednja zaščita: SPF od 15 do 29,
□	visoka zaščita: SPF od 30 do 59,
□	zelo visoka zaščita: SPF več kot 60.
Izdelki s faktorjem zaščite SPF manj kot 6 niso namenjeni zaščiti pred soncem, na drugi strani pa na podlagi trenutnih znanstvenih ugotovitev SPF več kot 60 ne zagotavlja prav nič boljše zaščite kot SPF 60, zato je zgornja meja označevanja pri tej vrednosti.
Vir: ZPS
„Številni potrošniki poleti pozabijo, da sončenje ni zdravo in da tudi rjava barva kože dokazuje, da je bilo sevanja preveč, zato se je povrhnjica ustrezno zavarovala. Kdor želi zaščititi svoje zdravje, se zagotovo ne bo nastavljal soncu več, kot je treba, predvsem pa se bo zaščitil z ustreznim sredstvom. Letos smo potrošniške organizacije preizkusile sredstva za zaščito pred soncem z visokim zaščitnim faktorjem SPF 30, ki je primeren za vso družino in dovolj močan, da dobro ščiti celo poletje," je povedal Boštjan Okorn, vodja testiranja na ZPS in dodal: „Če smo lani na testu sredstev s srednjim zaščitnim faktorjem (SPF 15 oziroma SPF 20) ugotavljali, da so se slabše odrezali celo
nekateri izdelki, ki so naprodaj samo v lekarnah, pa je letos črno piko dobil izdelek, ki ga je mogoče kupiti samo v neposredni prodaji in eden izmed
eko izdelkov, kar pa nikakor ne pomeni, da ekološka kozmetika ne pomaga pri zaščiti pred soncem, saj to dokazuje drugi eko izdelek na testu."
V zadnjih letih je bil pri označevanju in navodilih za uporabo sredstev za zaščito pred soncem narejen velik napredek. „Zanimivo je, da predvsem cenejši izdelki vsebujejo vse več opozoril, ki jih zahtevamo potrošniške organizacije, na drugi strani pa se številni proizvajalci še vedno radi pohvalijo z različnimi trditvami, ki vzbujajo pri potrošnikih upanje v superiornost njihovih izdelkov. Med trditvami so pogoste, da je bilo sredstvo dermatološko preizkušeno, da je brez parabenov in alergenov."
S poletnim soncem se torej nikakor ni dobro igrati. Gre namreč za ohranjanje zdravja na dolgi rok, saj se posledice pretiravanja ali pa uporabe
napačnega sredstva za zaščito pred soncem ne pokažejo vedno takoj. Test ZPS je ponovno pokazal, da potrošniki (še) ne smejo zaupati vsem sredstvom
za zaščito pred soncem, hkrati pa se je izkazalo, da lahko tudi naravno sredstvo zagotavlja dobro zaščito.
SM (Vir: ZPS)
Slovenija • Izjemno visoke temperature
Bo vročina končno popustila?
Čeprav smo skorajda vsi z odprtimi rokami čakali pričetek poletja, so temperature te dni za marsikoga vendarle previsoke. Vročina bo po napovedih meteorologov kot kaže postopno vendarle popustila, še vedno pa velja upoštevati navodila strokovnjakov za ravnanje ob visokih temperaturah.
Da bi se izognili težavam, ki jih lahko povzročijo visoke temperature, na Inštitutu za varovanje zdravja RS svetujejo naslednje:
□	Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
□	Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja - te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
□	Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.
□	Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico - tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
□	Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
□	Oblačite se v bombažna ali lanena lahka ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 20 ali več (oznaka SPF - UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred žarki UVA.
□	NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.
□	Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
□	Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
□	Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
□	Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
□	V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.
Senca, kopanje in veliko pijače
Visoke temperature, kot smo jim bili priča v zadnjih tednih, so lahko ne le neprijetne, saj nas čez dan zadržujejo le v zaprtih prostorih, ampak tudi izjemno nevarne - zlasti za določene skupine prebivalstva, kot so starejši, otroci in kronični bolniki.
Daljše vročinsko obdobje lahko težave povzroča praktično vsem, prav zato je upoštevanje določenih napotkov, kako se spopasti z vročino, izjemno pomembno. Kot po-
Priporočljivo je vsaj dva litra na dan, dehidracija je namreč lahko tudi smrtno nevarna.
Nastanek vročinskih stanj pa povzroča še prekomerno uživanje alkoholnih pijač, akutna in kronična obolenja pa tudi uporaba nekaterih zdravil.
Tudi na dopustu previdno - ne izpostavljajte se soncu
Ker je čas dopustov in oddihov na morju, je tudi v tem primeru treba biti zelo previden. Poležavanje na soncu, ki sploh ni priporočljivo, je lahko v takšnih razmerah, ko se temperature povzpnejo tudi do 40 stopinj, še bolj nevarno. Na Hrvaškem so temperature v minulih dneh bile rekordne, vročina pa v prihodnjih dneh kot kaže tam še ne bo popustila. Hlajenje ob morju bo zato gotovo prijalo, a v prijetni senci in z veliko tekočine.
Kakšno vreme je bilo lani julija?
Tako kot letos je v času od 7. do 14. julija Slovenijo tudi lani zajel vročinski val, a temperature nad 35 stopinj niso vztrajale tako dolgo kot tokrat.
Smo pa tudi v letu 2011 ponekod po državi beležili tropske noči, to je noč, ko temperatura zraka ne pade pod 20 stopinj Celzija.
Toča - zrno toče težko 4,5 kg
Prav zaradi visokih temperatur pa je te dni povečana tudi nevarnost za nastanek toče. Ta je ponekod po državi, tudi v delu Štajerske, že klestila, a na srečo večjih posledic za seboj ni pustila. Že drobna toča lahko povzroči škodo na poljščinah, v vinogradih, debelejša pa tudi na avtomobilih, strehah in okenskih steklih, v kar smo se na žalost pred leti prepričali tudi na Štajerskem. Posledice takratne nevihte so ponekod bile katastrofalne, zato je strah pred njo povsem razumljiv.
Največja zrna toče doslej pa so padala na Kitajskem leta 1902, ko je zrno toče v premer merilo 21 cm in je bilo težko neverjetnih 4,5 kg.
Upajmo le, da se tokratni vročinski val ne bo končal s točo in nevihtami ter da bodo temperature kmalu nekoliko popustile.
Dženana Kmetec
jasnjujejo na Inštitutu za varovanje zdravje RS, lahko daljše obdobje visokih temperatur povzroči več različnih zdravstvenih težav: kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost ali vročinsko kap.
Nekateri dejavniki pa še posebej vplivajo na neprijetne učinke vročine. Da bi se izognili morebitnim zdravstvenim težavam in vročinskemu stanju, je v prvi vrsti treba zaužiti veliko količino tekočine.
Foto: DK
Ponekod po državi je toča že klestila, pri nas je na srečo nismo imeli.
Foto: DK
Zanimivosti • Mini test sončnih očal
Nas dobro zaščitijo le najdražja?
Se še spominjate filmov Top Gun, Možje v črnem, Blues Brothers? Sončna očala so zaščitni znak glavnih junakov, za številne pa so postala tudi nepogrešljiv modni dodatek. Krožijo številni miti o tem, kako draga morajo biti, da zagotavljajo ustrezno zaščito, in da tista cenena povzročijo več škode kot koristi. Na VIP testu očal v vrednosti od 3,19 do 206 evrov so raziskali, ali to drži.
Sončna očala naj bi zagotavljala očem dvojno zaščito: pred UV-žarki ter mehansko zaščito pred tujki (kar je pomembno npr. pri športu). V velikih mestih delci v onesnaženem zraku delno ustavijo UV-žarke, na morju ali v planinah pa sonce zasije s polno močjo. Zato je tam še kako pomembna ustrezna zaščita. Odboj žarkov na vodi oz. na snegu pa še poveča njihovo skupno količino - na sveže zapadlem snegu tudi do 80 odstotkov!
Na testu so bila očala od 3,19 do 206 evrov
Evropski standard določa, da lahko očala, ki so na trgu, prepuščajo 5 % UV-žarkov z valovno dolžino do 400 na-nometrov (torej A in B), avstralski standard pa dopušča samo 1 %. Barva leč pri sončnih očalih ne vpliva na prepustnost UV-žarkov. »V optiki so na voljo različni materiali, ki zagotavljajo UV-zaščito. Materiali niso dragi, torej ni razloga, da ne bi tudi poceni očala zagotavljala ustrezne zaščite. Zato smo na testu preizkusili očala v širokem cenovnem razredu, saj nas je zanimalo, ali so cenejša ravno tako učinkovita kot tista s prestižnejšimi blagovnimi znamkami,« je povedala Urša Šmid Božičevič
Soncna očala
iz ZPS in dodala: »Razlike v cenah očal so zares velike, saj bi lahko na trgu našli še precej dražja očala, kot so bila najdražja med tistimi, ki smo jih preizkusili na testu. Zagotovo pa sončna očala sodijo med izdelke, za katere so potrošniki pripravljeni plačati več, če je le blagovna znamka prava (modna). Na nek način so postala statusni simbol.«
Vsa očala so se na testu dobro izkazala
Na VIP testu so ugotavljali, koliko UV-žarkov prepuščajo in ali ustrezajo predpisom oziroma evropskemu standardu. »Vsa očala na testu so ustrezala evropskemu standardu, celo več, zadostila so tudi precej zahtevnejšemu
avstralskemu standardu,« je povedala Urša Šmid Božičevič in dodala: »Čeprav ustrezno zaščito zagotavljajo vsa, je res, da so lahko razlike v izdelavi velike. To se je pokazalo tudi pri očalih na testu. Razlike so bile pri odpiranju in zapiranju držal in pri izdelavi okvirjev. A vseh očal ne moremo stlačiti v en koš: nekatera so bila res videti cenena, druga pa bi lahko mirno uvrstili v kakšen cenovni razred višje. Odločite se torej lahko tudi za cenejšo (in varno) alternativo, če vam je seveda vseeno, da na očalih ni odtisnjen pravi logo, ali pa da z očali ne dobite tudi etuija za shranjevanje.«
Pomanjkljive oznake
Skladno s predpisi morajo biti vsa očala na trgu tudi
ustrezno označena, in sicer z znakom CE (Pozor: ta znak še ne zagotavlja, da je izdelek zares varen! Več o tem si lahko preberete na našem spletnem mestu). Na očalih ali pa npr. na obesnem listku mora biti odtisnjen podatek, v katero kategorijo filtra sodijo leče in za kakšno uporabo so očala primerna. Kupec mora dobiti tudi navodila za uporabo in nego. Opozorjen mora tudi biti, da z očali ne sme gledati neposredno v sonce. Vse informacije morajo biti v domačem jeziku. Na testu 12 očal, 3 niso imela ustreznih oznak, med njimi tudi najdražja, ki smo jih testirali.
Nasvet ZPS
Pred nakupom očala preizkusite - so udobna, so dobro narejena, je teža ustrezna, da jih boste lahko nosili več ur ...?
Opozorilo ZPS
Poškodovane leče (npr. opraskane) lahko prepuščajo UV-žarke, zato takšna očala niso več primerna za uporabo.
Več informacij:
Celoten VIP test z rezultati testiranih očal je objavljen v Reviji VIP, junij 2012 in na spletni strani www.zps.si, Nas dobro zaščitijo le najdražja?
ZPS
Podlehnik • Iz življenja Elizabete Butolen
Ravno je bilo le od »šporheta« do mize
Lizika iz Sedlaška, kot jo kličejo domači, bo jeseni praznovala 91. rojstni dan. Njeno življenje je kot izjemno pisana knjiga spominov, ki jih v pogovoru tudi sama rada obuja.
Zadnjih nekaj let ji moči malo pešajo, tako da težje hodi, pa hči in zet ji ne pustita delati zunaj, da ne bi padla. Rada pa še kaj postori v kuhinji in kaj
malega skuha. Dneve si krajša s poslušanjem radia, predvsem rada posluša ljudske pesmi, po televiziji si rada ogleda kaj o življenju in delu kmečkega človeka, najraje pa še vedno prebira Štajerski tednik, na katerega je naročena še od takrat, ko so otroci hodili v šolo. Vsako nedeljo gleda mašo po televiziji.
Že od leta 1979 je vdova, v zakonu pa ste se ji rodili dve hčeri, Irena in Jožica, ki skrbita za njo, predvsem Irena z možem in družino, saj živijo skupaj.
Lizika je vse svoje življenje trdo delala, hodila je na taberhe (dnino), pomagala sosedom, pa tudi na velikih kmetijah v nižini. Velikokrat je hodila tudi obirat hmelj v Savinjsko dolino. Spominja se, kako je v puti (brenti) nosila vodo iz grabe
m,
ML
JN ÖS!
Elizabeta Butolen
(doline), skoraj pol ure do vrha. Velikokrat se je zgodilo, da se je naramnica utrgala in puta vode se je polila in spet je morala v dolino. Ko pa je vode zmanjkalo v njihovem studencu, je morala v Pavovce, skoraj 2 km daleč po vodo. Znosila je tudi nešteto košev, saj ni skoraj nič ravnine - kot v šali reče: „Ravno je le od 'šparheta' (štedilnika) do mize." Spominja se tudi spravila krme, ki jo je največkrat znosila na
ramenih v bimenih (z vrvjo povezano seno), tudi listje za ste-ljo živine je nosila v posebnih koših iz gozda. Kruh je redno pekla v domači krušni peči. Doma so imeli prav vse. Mleko, iz katerega je pridelovala dobro skuto za gibance, ki so bile vedno na mizi za praznike in ob postu. Doma je pridelala tudi vso zelenjavo; fižol je v Halozah ob dobrih letinah odlično obrodil. Imeli so veliko sadja - od
prvih češenj pa tja do jesenskega sadja: jabolk in sliv, ki so jih tudi sušili za zimsko porabo. V trgovino se je šlo le po „cuker (sladkor), sol, petrolej, „žajfo" (milo) in po kvas, kadar se je kaj dobrega peklo. Spominja se dogodka, ko so poslali sosedovega fanta po kvas v trgovino. Deček je vse do trgovine ponavljal besedo kvas, ko pa je prestopil prag trgovine in so oči videle toliko dobrot in zanimivosti, je pozabil, po kaj je prišel. Trgovec mu je vse našteval, on pa se ni mogel spomniti. Po dolgem času je le povedal, da je prišel po tisto, kar raste na peči.
Pa še veliko drugih hudomušnih zgodbic je povedala. Spominja se, kako je hči Irena zbolela in jo je nesla peš v naročju na Ptuj in nazaj (15 km v eno smer). Tudi padla je med potjo, vendar otroka ni izpustila iz naročja. Kljub starosti se zna pošaliti in nasmejati, saj pravi, da ji je sedaj res lepo, trpljenje in delo je za njo.
Zdenka Golub
Foto: CG
Foto: ZG
Na valovih časa
Torek, 10. julij
Danes goduje Ljubica.
1509 se je rodil francosko-švicarski reformator Johannes Calvin. 1871 se je rodil francoski književnik Marcel Proust. 1941 se je za napadom Nemcev na konvoje in pristanišča začela bitka za Anglijo.
1943 je prišlo do izkrcanja zaveznikov na Siciliji. 1961 so Američani izstrelili satelit Telstar, relejno postajo za prenos televizijskih in radijskih oddaj ter telefonskih zvez. 1985 je prišlo v auckladskem pristanišču na Novi Zelandiji do razstreli-tve in potopitve ladje Mavrični vojščak, last mednarodne ekološke organizacije Greenpeace. Sreda, 11. julij Danes goduje Olga.
Danes je svetovni dan prebivalstva. ZN so ta dan razglasili leta
1987 ob rojstvu petmilijardtega Zemljana.
1628 se je rodil japonski fevdalni gospod Micukuni Tokugava. Začel je
sestavljati zbirko Zgodovina velike Japonske.
1857 se je rodil irski fizik sir Joseph Laimor, ki je prvi izračunal stopnjo
energije, ki jo oddaja pospešeni elektron in razložil ločitev spektralnih črt
delovanja magnetnega polja.
1871	se je rodil hrvaški politik in voditelj kmečkega gibanja Stjepan Radič.
1906 je francosko vrhovno sodišče izreklo oprostilno sodbo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfusa, ki so ga leta 1894 po krivici obsodili vohunstva. 1451 je za kugo umrla Barbara Celjska, hči Hermana II. 1810 so odprli v Ljubljani botanični vrt. Četrtek, 12. julij Danes godujeta Mohor in Fortunat.
1690 so protestanti v Severni Irski premagali katoličane. V spomin na ta dogodek red poranževcev vsako leto organizira pohod skozi naselja katoličanov v Belfastu in drugih severnoirskih mestih. S tem sprožajo proteste in nasilne konflikte.
1813 se je rodil francoski fiziolog Claude Bernard, znan po raziskavah vloge trebušne slinavke in sladkorne bolezni. 1854 se je rodil ameriški izumitelj George Eastman, pomemben za razvoj fotografije in oče fotografske kamere in podjetja Kodak. 1863 se je rodil francoski bakteriolog Albert Calmette. Iznašel je cepivo proti kačjemu piku in kugi, v sodelovanju s Guerinom pa je pridobil cepivo proti tuberkulozi.
1884	se je rodil italijanski slikar in kipar Amedeo Modigliani.
1975 so razglasili neodvisno demokratično republiko Tomeja in Principa. Petek, 13. julij
Danes goduje Evgen.
1826 se je rodil italijanski kemik in politik Stanislavo Cannizzaro, ki je ugotovil razliko med atomskimi in molekularnimi masami. 1841 se je rodil avstrijski arhitekt in učitelj arhitekture Otto Wagner, ki velja za utemeljitelja in vodjo sodobnega gibanja v evropski arhitekturi. 1841 so sklenili pogodbo o Dardanelah med Osmansko državo z Veliko Britanijo, Rusijo, Avstrijo, Prusijo in Francijo. Sporazum je prepovedal neosmanskim vojnim ladjam plovbo skozi Dardanele, če si poprej ne pridobijo dovoljenja Osmanske države.
1878 se je končal berlinski kongres, ki je priznal samostojnost Črni gori, Srbiji in Romuniji, Avstro-Ogrski dovolil zavzeti Bosno in Hercegovino, Britancem pa Ciper.
1930 se je začelo v Montevideu prvo svetovno prvenstvo v nogometu. Zmagala je domača reprezentanca Urugvaja z zmago 4:2 nad Argentino. Sobota, 14. julij
Danes goduje Franc.
1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Jules Mazarin. Bil je naslednik kardinala Richelieuja in vodilni minister v času mladoletnosti Ludvika XIV.
1737 so Avstrijci izročili v Nišu Turkom uradno vojno napoved. 1801 se je rodil nemški fiziolog in anatom Johannes Peter Müller. 1862 se je rodil na Dunaju se je rodil avstrijski slikar Gustav Klimt, ustanovitelj slikarske šole, ki je postala znana kot dunajska secesija. 1865 je bil osvojen 4505 m visoki Matterhorn. 1889 je bila ustanovljena v Parizu druga Internacionala, mednarodna organizacija socialističnih in delavskih strank. 1889 se je rodil hrvaški politik in vodja marionetne Neodvisne države Hrvaške Ante Pavelič 1959. Nedelja, 15. julij Danes goduje Vladimir.
1053 so papeževi pooblaščenci položili na oltar svete Sofije v Bizancu
bulo o izobčenju bizantinskega patriarha Mihaela Kerularija.
1099 so križarji zavzeli sveto mesto Jeruzalem.
1606 se je rodil Rembrandt Harmenszoon van Rijn, največji holandski
slikar.
1885	je izšla v Mariboru prva številka anarhističnega lista »Die Arbeit«, ki je bilo glasilo avstrijskih anarhistov.
1902 se je ponoči v Benetkah porušil stari zvonik, ki se je skoraj tisoč let dvigal nad okolico. Tiho se je zrušil, tako da je ostal le kup kamenja na Trgu sv. Marka.
1955 so v Anaheimu v Kaliforniji odprli za javnost najbolj razkošen zabaviščni park na svetu Disneyland.
1974 so z vojaškim udarom na Cipru odstavili predsednika škofa Ma-kariosa.
Ponedeljek, 16. julij
Danes godujeta Karmen in Marija Magdalena.
1194 se je rodila sveta Klara Asiška, ustanoviteljica ženskega ubožnega
meniškega reda klaris.
1486 se je rodil italijanski slikar Andrea del Sarto, pomemben predstavnik visoke renesanse.
1872	se je rodil norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen. Prvi je dosegel Južni tečaj, preplul ves Severozahodni prehod severno od Amerike na poti do Atlantskega oceana, pa tudi Severovzhodni prehod severno od Evrope in Azije na poti od Norveške do Beringovega morja. 1918 so umorili bivšega ruskega carja Nikolaja Romanova in njegovo družino.
1921 se je rodil francoski modni kreator Guy Laroche. Umrl je leta 1989.
1945 so opravile ZDA v puščavi New Mexica prvi preskus Trinity, eksplozijo 20-kilotonske plutonijske bombe.
1980 so tri dni pred začetkom 22. olimpijskih iger moderne dobe v Moskvi izvolili za predsednika MOK Juana Antonia Samarancha, takratnega španskega veleposlanika v Moskvi. Predsednik je ostal 21 let.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline O v	v	v.	v«
Susa nas ze pošteno strasi
Čeprav je velik del Slovenije v preteklem tednu dobil nekaj padavin, pa jih ravno pri nas, kjer se začne poljedelska dežela, ni bilo nič. Tako se že srečujemo s sušo. Mogoče bomo zdaj kaj več razmišljali tudi o tem, da je potrebno namakanje, da pa je treba razmisliti tudi o tem, da bi vodo, takrat ko je imamo dovolj, zbirali in uporabljali poleti za zalivanje rastlin. Trenutno lahko rastlinam pomagamo z namakanjem; dokler ne padejo temperature, jih je najbolje pustiti čim bolj na miru.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Z balkonskim cvetjem nas ima večina letos veliko veselja. V takem vremenu je treba še posebej previdno zalivati. Uporabljajte ogreto vodo, še bolje pa bi bilo zalivati zjutraj. Vendar nas je večina v službi, zato je treba vodo naliti za dan naprej, da jo čez dan ogreje sonce. Letos ste prav gotovo zadovoljni tisti, ki ste se odločili za korita z vodno rezervo. V njih rastline letos res uživajo, saj jim podnevi ne zmanjka vode. Ne pozabite, tudi korita z vodno rezervo zalivamo po zemlji, le vodno rezervo ves čas polnimo skozi tulec.
Naše balkonske rastline so tudi že pošteno lačne. Gnojimo jih najmanj dvakrat na teden, enkrat na 14 dni pa dodamo še tekoče železove kelate. Tisti, ki imate surfinije, jih že dobro poznate. Vendar so za gnojenje z njimi hvaležne vse balkonske rastline, predvsem pa bakope, modri čudež in vsi citrusi.
Zelišča
Mnoga zelišča sedaj že režemo in pobiramo. Ne pozabite, najboljši del dneva za nabiranje cvetja in listov je tik pred poldnevom. Ker se ozračje že ogreje še prej, bi rekla, da je najboljši čas zdaj okoli 11.00 dopoldan. Največ učinkovin, koristnih snovi, pa vsebujejo zelnate rastline tik pred cvetenjem. Zelišč se nikoli ne dotikamo z železnimi predmeti (škarje, noži), trgamo jih z roko. Cvetove trgamo posamezno. Najbolj primerni so tisti, ki so se odprli prejšnji dan. Kamilic seveda ne boste trgali z roko, poberemo
jih takrat, ko je največ cvetov odprtih. Mnogi se pritožujejo, da so kamilice rade ušive. Nič zato, potem so prisotne tudi pikapolonice. Prav vesela sem, da jih letos vidim zelo veliko. Tudi njihovih ličink je veliko videti, le pazite, da jih ne boste po pomoti uničevali. Če so kamilice ušive, jih kljub temu poberite in posušite, uporabite pa jih za zaščito paradižnika in kumar, saj so odlično preventivno in krepčilno sredstvo za plodovke. Poleg tega je kamilični čaj dober za razkuževanja semena fižola, graha in boba, v vroč čaj, ki naj nima več kakor 40 oC, namočimo semena vrtnin, da jih deloma razkužimo.
Pri zeliščih, kjer uporabljamo samo listje, pa je najenostavneje, da trgamo cele, mlade, še ne-olesenele vejice. Potrgano zel čim prej spravimo nekam pod streho in razprostremo, da se posuši. Najboljše in najučinkovitejše je naravno sušenje. Nikoli pa ne sušimo v mikrovalovnih pečicah. Zel razprostremo po časopisu ali kakšnem drugem vpojnem papirju v tanjši plasti. Nikoli ni dobro, da jo posušimo tako, da šelesti. In ne sušimo na temperaturah, višjih od 40 oC. v rastlinjakih tudi lahko sušimo, le da moramo vse skupaj močno zasenčiti. Na sončnih žarkih namreč učinkovine razpadajo in izginjajo - posušena masa ne bo imela več koristnih lastnosti. Rastlinjaki in drugi podobno vroči prostori torej niso najboljši prostor v ta namen, saj izgubimo velik del eteričnih in koristnih snovi, pri preveliki vročini, predvsem pa močnem sončnem obsevanju namreč razpadejo.
Še nekaj: režemo čim večje, cele veje in tudi sušimo tako. Ne trgamo lističev z vejic, saj pri
tem spet učinkovine izhlapevajo v zrak. Lističe z vejic trgamo šele pred uporabo.
Zelišča pa niso samo v pomoč našemu zdravju, z njimi lahko pomagamo tudi rastlinam. Uporabimo jih lahko že kot zastirko. Najenostavnejši je čaj, ki ga skuhamo tako kot zase. Lahko pa jih samo čez noč, nekje od 12-48 ur, namočimo. Voda za namakanje naj bo vsaj postana, še bolje pa je uporabiti deževnico. Nikakor pa ne smemo zelišč namakati v kovinskih posodah. Najbolje je uporabiti različne plastične posode. Zelišča namakamo v senci, posoda mora biti pokrita. Če delamo prevrelko, zelišča namakamo od 7 do 10 dni, potem tekočino vsak dan premešamo. Pre-vrelke je treba pred uporabo ustrezno razredčiti.
Glej tabelo spodaj:
Naravni pripravki delujejo samo, če jih ne uporabljamo na soncu. Z njimi vedno škropimo zvečer, tik pred temo. Vsi bolje delujejo, če so rastline nekoliko vlažne, zato je dobro vrt prej zaliti. Če je škodljivcev že veliko ali so bolezenski znaki že vidni, potem varstvo rastlin z naravnimi pripravki ponovimo vsaj trikrat v tri- do petdnevnem presledku. Pri tako visokih temperaturah, kot jih imamo zdaj, je treba pripravke nekoliko bolj redčiti in raje uporabiti bolj pogosto.
Zelenjavni vrt
V	tem tednu se je že pojavilo veliko težav zaradi pomanjkanja kalcija na rastlinah, solata dobiva črne robove, plodovke pa črne lise, kot so na slikah. Obenem pa so se na prvih plodovih paradižnika pojavile kraste, razpoke. Pomanjkanje kalcija je posledica visokih temperatur, neenakomernega namakanja in previsoke zalo-ženosti tal z dušikom. Dokler traja tako suho in vroče vreme, ne dognojujemo z dušikom, saj žejo rastlin še poveča. Namakamo enakomerno, rastlinam med posameznimi namakanji vode ne sme zmanjkati. Vsaj enkrat tedensko pa dodamo kalcij in to foliarno prek listov. Kalcijeva listna gnojila se kupijo v vseh trgovinah, zadrugah, doma pa si lahko pomagate tudi z razredčenim mlekom ali sirotko - redčimo 1:1.
V	takih razmerah je veliko bolje presajati sadike, kakor sejati direktno na stalno mesto. Vendar setvene plošče, multiplošče ali lončke postavimo v senco, ne na sonce. Izberemo nekoliko večje
Foto: M. Pušenjak
Ličink pikapolonic je letos veliko - da jih ne boste po nesreči uničili.
Tako izgleda pomanjkanje kalcija na komaj zraslih plodovih paradižnika
m
Foto: M. Pušenjak
Letos so balkoni bujni in cvetoči.
premere lončkov, da bo v njih več substrata, ki se ne bo tako hitro izsuševal. Pred presajanjem na vrtu zalijemo vsako jamico, po presajanju pa še celo gredo. Na njivi pa dan pred presajanjem njivo dobro namočimo, po presajanju pa še enkrat namočimo tudi sadike. Če dan pred presajanjem uporabimo še pripravke za ublaževanje stresa (aminokisline, alge), potem se bo večina sadik ukoreninila tudi v takih vremenskih razmerah. S presajanjem kapusnic namreč ne čakajte predolgo, saj zastarana sadika vedno pomeni tudi do 30 ali 40 % nižji pridelek.
Za pridelovanje vrtnin je suša boljša kakor preveč dežja. Vendar jim moramo zagotoviti namakanje. Kljub temu pa vsi že nestrpno pričakujemo tudi prve padavine, ki pa jih žal še ni na obzorju.
Miša Pušenjak
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo!
»Jabolko na dan odžene zdravnika stran«
Že ljudski pregovori nam povedo veliko o vplivu hrane na zdravje. Potreba po hrani je osnovna človeška potreba, ki nas ohranja pri življenju. Že dolgo pa hrana ni samo potreba. Dobro pripravljene jedi, zaužite v prijetni družbi, naredijo iz potrebe velik užitek. Dobro izbrana živila in ustrezen ritem prehranjevanja ugodno vplivajo na naše počutje, saj je naše zdravje v veliki meri odvisno od tega, kaj pojemo. S pravilno izbiro hrane lahko sami prispevamo k svojemu dobremu počutju, k ohranjanju zdravja in preprečevanju bolezni. V primeru bolezni pa lahko z izbrano hrano lajšamo simptome, skrajšamo čas bolezni in bolezen celo pozdravimo.
Zato lahko potrdimo: hrana je tudi zdravilo
Dolgo nazaj, v začetkih naše civilizacije, je bila hrana edino zdravilo. Stara ljudstva so hrani pripisovala velik zdravilni učinek. V starem Egiptu zapisi navajajo, da uživanje zelja zdravi kar 87 bolezni, uživanje čebule pa 28. Česen je veljal za sveto rastlino. Rimljani so trdili, da leča zdravi drisko in izboljša razpoloženje, grozdje in rozine pa zaprtje. Prvi zdravniki in vrači so
bolezni zdravili s pripravki, ki so nastali iz tistega, kar je zraslo v naravi. Uporabljali so naravne in preproste recepte na osnovi lastnih izkušenj in izkušenj prednikov.
Sodobna medicina je do nedavnega zanemarjala zdravilno vrednost vsakdanje prehrane, vendar pa je razvoj znanosti, predvsem na področju celičnega dogajanja v telesu, prinesel nove ugotovitve. Naše telo sestavlja kakih 60 trilijonov celic. Vsaka predstavlja malo »vesolje«, v katerem se vsako minuto življenja zgodi na milijarde kemičnih reakcij. Edini vir energije za te reakcije predstavlja hrana, ki jo zaužijemo. Danes so znanstveniki sposobni odkrivati, kako hrana na celični ravni ohranja zdravje ali kako povzroča bolezen. Vedno več je raziskav, ki primerjajo prehranjevalne navade v povezavi s stopnjo obolevnosti pri posameznih boleznih. Skoraj identične skupine posameznikov na različnih celinah in z različnimi prehranjevalnimi navadami različno zbolevajo za določeno boleznijo. Primer: majhna obolevnost za srčno-žilnimi boleznimi in manj debelosti pri sredozemskih ljudstvih in pri Japoncih kakor pri Američanih. Pri tem gre zagotovo iskati razloge v vrsti hrane in prehranjevalnih
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
navadah. Tudi drugi primer, tako imenovani »francoski paradoks«, potrjuje vpliv hrane na razvoj bolezni. Francoski moški imajo trikrat manj srčnih napadov kot Američani, kljub temu da uživajo mastno hrano in imajo v krvi prav toliko holesterola kot Američani. Nekateri znanstveniki to razlagajo z navado Francozov, da ob jedi pijejo vino, še posebej rdeče, saj rdeče vino deluje antikoagulantno. Mastna hrana povzroča, da se kri zgosti, poveča se nevarnost strjevanja in posledično zamašitev arterij. Vino kot antikoagulant to strjevanje prepreči. O »zdravilni« količini vina v tem primeru govorimo, kadar ta ne presega 1-2 dl vina, zaužitega ob hrani, na dan.
Se nadaljuje...
Mirjana Dunjič Lapuh
Rastlina	Kot dober sosed odganja	Eterično olje	Zastirka	Pripravek
bazilika	muhe, komarje, pepelasto plesen, listne uši, molje	da	?	ne
borago	Različne vrtne žuželke	ne	da	da
meta: poprova, mačja	bolhača, mravlje, uši, kapusovo muha in ostale škodljive muhe	da	da	da
hren	koloradskega hrošča, monilijo, botritis, listne uši	ne	da	da
žametnica ali tagetes	talne škodljivce in glive, uši, slabi nekatere plevele: slak, pirnico	ne	da	da
ognjič	uši, talne škodljivce, talne glivice, polže, koloradske hrošče	ne	da	da
šetraj	uši	da	da	da
pelin	rje, polže, uši, pršice, mravlje, gosenice	da	da	da
žajbelj	plesni, škodljivce	da	da	da
kamilica	plesni, padavice,	da	da	da
rabarbara	čebulna, korenjeva, porova muha, splošni insekticid, gosenice	ne	da	da
S svetovne
glasbene
scene
Izbrali so uradno skladbo prihajajočih Olimpijskih iger v Londonu. Na letošnjem največjem svetovnem športnem dogodku bo odmevala skladba z naslovom »Survival«, ki jo izvaja popularna britanska zasedba Muse. Skladbo »Survival« so že premierno predstavili na sloviti britanski radijski postaji BBC, prvo izvedbo v živo bomo lahko slišali na odprtju OI 27. julija, vrteli jo bodo tudi pred podelitvijo medalj. Frontman zasedbe Muse Matt Bellamy je ob tej priložnosti povedal, da so skladbo napisali posebej za Olimpijado in izraža odločnost in vero v zmago. Kot smo v naši rubriki že poročali, so konec junija člani te zasedbe nosili olimpijsko baklo skozi njihovo rojstno mesto Teignmouth na jugozahodu Anglije. Še štiri druge skladbe so bile posebej narejene za olimpijske igre, izvedli pa jih bodo Elton John vs. Pnau, Del-phic, Chemical Brothers in Dizzee Rascal.
Foto: wordpress.com
Duran Duran
Oktobra letos naj bi izšel novi, že 13. studijski album po vrsti, slavne ameriške glasbenice Tori Amos (roj. kot Myra Ellen). Na albumu bomo lahko slišali zbirko njenih največjih uspešnic iz njene 20 letne kariere. Vse skladbe na tem albumu so posneli na novo, z novimi aranžmaji, za katere je bil zadolžen njen dolgoletni sodelavec John Phlip She-nale. Pri snemanju nove zgoščenke pa so sodelovali tudi člani slovitega nizozemskega orkestra Metropole Orchestra, ki jih vodi dirigent Jules Buckley. Novi album bo nosil ime »Gold Dust« in bo izšel ob 20 obletnici izdaje njenega prvega albuma »Little Earthquakes«. Do danes je Tori Amos po vsem svetu prodala več kot 12 milijonov izvodov svojih albumov, med njenimi največjimi uspešni-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	THIS IS LOVE - WILL I AM FT. EVA SIMONS
2.	PAYPHONE - MAROON 5 FT. WIZ KHALIFA
3.	DON'T WAKE ME UP - CHRIS BROWN
NEMČIJA
1.	TAGE WIE DIESE - DIE TOTEN HOSEN
2.	BURN IT DOWN - LINKIN PARK
3.	EUPHORIA - LOREEN
cami pa sta skladbi »Silent All These Years« in »Preci-ous Things«.
26-letna kanadska zvezdnica Carly Rae Jepsen, ki se je na svetovno glasbeno sceno izstrelila s pomočjo ene izmed največjih uspešnic letošnjega poletja, skladbo »Call Me Maybe«, bo v kratkem izdala svoj debitantski album. Omenjeno novico je tudi uradno potrdila na premieri filma Katy Perry »Part of Me«. Pri snemanju nove zgoščenke so sodelovala številna znana glasbena imena, kot so skupina fun, Justin Bieber in Redfom iz priljubljene skupine LMFAO. Carly Rae Jepsen bo nastopala tudi na veliki svetovni turneji »Beli-ve« Justina Bieberja, ki se bo pričela 29. septembra.
Po poročanju revije Billboard je na lokalnem sodišču kalifornijskega mesta Newport pevec Will Loo-mis vložil tožbo proti popularni pevki Jessie J. in proti podjetjem Universal Music Group, Lava Records in Universal Republick Records. V glasbenem svetu dokaj neznan pevec trdi, da so obtoženi ukradli pomembne dele njegove skladbe »Bright Red Chords«, ki jo je posnel leta 2008, in jih uporabili v skladbi »Domino«, s katero je Jessie J. osvajala svetovne glasbene lestvice. Odvetnik Loomisa Chris Arledge je povedal, da njegov klient nikoli ni dal dovoljenja za uporabo spornega materiala in verjame, da se
bo na sodišču dokazala kraja
avtorskih pravic.
®@®
Pred dnevi so podelili letošnje nagrade BET 2012, ki jih že od leta 2001 podeljuje priljubljena televizijska mreža Black Entertainment Television. V konkurenci za nagrade na različnih področjih pa so tisti glasbeniki, športniki in drugi umetniki, ki imajo afroameriške korenine. Veliki zmagovalec na svečani podelitvi, ki se je odvijala v Los Angelesu, je bil pevec Chris Brown, ki je domov odnesel kar 11 nagrad. Med glasbenimi ustvarjalci so bili zelo visoko tudi Beyonce z devetimi, ter Kanye West in Lil'Wayne s po sedmimi nagradami. Med ostalimi nagrajenci iz sveta glasbe so še Alicia Keys, Missy Elliot, OutKast, Ludacris, Mary J. Blige, Usher, Jay-Z, Nicki Mi-naj, Busta Rhymes, Rihanna in drugi. Na slovesnosti, ki jo je vodil igralec Samuel L. Jackson, so se poklonili tudi pokojnima Whitney Houstin in Donni Summer.
Ob koncu današnjega sestavka naj vas še enkrat spomnimo na veliki koncert popularne zasedbe Duran Duran, ki bo 14. julija v ljubljanskih Križankah. Duran Duran se bodo v okviru svoje aktualne turneje »All You Need Is Now« prvič predstavili tudi slovenskemu glasbenemu občinstvu. Nedvomno je pred nami večer, ki bo nabit tudi z nostalgijo, saj bodo originalni člani zasedbe John Taylor, Roger Taylor, Nick Rhodes in Simon Le Bon predstavili tudi svoje največje uspešnice iz 80-tih in 90-tih prejšnjega stoletja kot so skladbe Rio, Hungry Like The Wolf, The Reflex, Notorious, Come Undone, Wild Boys, A View to a Kill, Ordinary World in druge.
Janko Bezjak
Zanimivosti tedna
Ruski vozniki razburjeni zaradi prepovedi zatemnjenih stekel
Ruski vozniki se jezijo zaradi novega zakona, ki prepoveduje zatemnjena avtomobilska stekla. Pritožujejo se zlasti ruski zvezdniki, ki se zaradi zakona ne bodo mogli več skriti pred oboževalci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zatemnjena stekla na avtomobilih se po ruskih ulicah kar množijo, imajo jih tako vozila ruske znamke Lada kot drage limuzine. Po zakonu, ki je v veljavo stopil 1. julija, pa so zatemnjena okna na avtih prepovedana. Skladno z zakonom lahko policisti odvzamejo registrsko tablico avtom, ki imajo zatemnjena stekla. Doslej je lahko policija voznikom samo naložila globo v višini 15 dolarjev. Ruski zvezdniki se že pritožujejo, ker jih bodo oboževalci na ulici zlahka prepoznali. Ksenija Borodina, gostiteljica resničnostnega šova, pravi, da razume, da je treba upoštevati zakone, ampak tega kategorično zavrača. Kot poroča AFP, pa zakon ni ravno drakonski. Nanaša se le na vsa sprednja stekla, ki v notranjost avta spustijo manj kot 25 odstotkov svetlobe, in stranska stekla. Druga zatemnjena stekla so še naprej sprejemljiva.
Zatemnjena stekla na avtih so v Rusiji v modi že od 90. let, čeprav država ni ravno znana po močnem soncu. (sta)
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
Rekordna denarna nagrada za zmagovalca turnirja v pokru
Američan iranskega rodu Antonio Esfandi-ari je nedavno zmagal na svetovnem prvenstvu v pokru in zaslužil rekordnih 14,7 milijona evrov. Turnir v Las Vega-su je priredila dobrodelna nevladna organizacija One Drop, ki je zbirala sredstva za svoje projekte, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Esfandiari je tridnevni turnir v pokru visokih vložkov končal zmagoslavno. V finalu je premagal Britanca Sama Tricketta, ki je kljub porazu domov odnesel osem milijonov evrov.
Zmagovalec je povedal, da si je bolj kot denarja želel zmage. S 14,7-milijon-skim zaslužkom je prehitel prejšnjega rekorderja, Nemca Piusa Heinza, ki je lani novembra za osvojitev naslova svetovnega prvaka v pokru prejel 8,7 milijona evrov. Turnir v Las Vegasu je bil rekorden tudi glede zaslužkov ostalih igralcev, saj je prva deveterica skupaj zaslužila okoli 34 milijonov evrov.
Novica o rekordnem zaslužku na svetovnem prvenstvu v pokru sovpada z objavo raziskave ameriških znanstvenikov, ki so ugotovili, da lahko z vpogledom v dejavnosti možganov ugotovijo, ali bo igralec pokra v igri blefiral. Ekipa znanstvenikov iz ameriške univerze Duke je sodelujočim v raziskavi dodelila določeno karto. Ti so se morali odločiti, ali bodo igro nadaljevali, znanstveniki pa so z magnetnoresonanč-nim tomografom spremljali njihovo možgansko aktivnost. (sta)
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČI1.NICA ZA ^tttjeVSkl TEDNIK Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	» RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj	
I_e s t v i
v NAJ
1.	PAYPH
2.	CALL i
C/
HALIFA
»EN
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DHONE - MAROON 5 FT. WIZ KH ME MAYBE - CARLY RAE JEPSE
3.	EUPHORIA - LOREEN
4.	SLAVE TO THE MUSIC - JAMES MORISSON
5.	WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE
6.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE feat. KIMBRA
7.	FRIENDS - AURA DIONE feat. ROCK MAFIA
8.	BURN IT DOWN - LINKIN PARK
9.	PRINCESS OF CHINA - COLDPLAY & RIHANNA
10.	BACK IN TIME - PITBULL
11.	TIME BOMB - KYLE MINOGUE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
'v.
*	■S* A jjg-^
Foto: AŠV
TOREK
srčki v omaki, pire krompir, zeljna solata SREDA
puranji ragu, testenine (metuljčki), zelena solata ČETRTEK
zelenjavna enolončnica, palačinke PETEK
cvetačna juha, solata s koruzo, tuno in paradižnikom*,
polnozrnat klub
SOBOTA
čevapčiči, pečen krompir, paradižnikova solata NEDELJA
korenčkova kremna juha, svinjska rulada s feto in
špinačo**, zelena solata
PONEDELJEK
goveji zrezki v omaki z grahom, njoki, kumarična solata
*Solata s koruzo, tuno in paradižnikom
Sestavine: ribe v konzervi (2 pločevinki po 80 g), 2 jajci, 1 manjša čebula, peteršilj in zelena, sol, 2 paradižnika, vložena koruza (po okusu), origano.
V posodo damo ribe, jih pretlačimo, da niso v kosih, dodamo koruzo in origano. Sesekljamo čebulo in narežemo paradižnik na kocke. Sesekljamo tudi zeleno in peteršilj. Jajci skuhamo v trdo, ju narežemo na čim manjše kocke ter dodamo v posodo.
Posolimo ter dobro premešamo. Lahko okrasimo s peteršiljem ali origanom.
**Svinjska rulada s feto in špinačo
Sestavine: 500 g svinjskega plečeta, 80 g fete, 1 čebula, 1 ščepec mletega muškatnega oreščka, 150 g špinačnih listov, 1 rdeča paprika, 1 rumena paprika, 2 žlici olivnega olja, 2,5 dl zelenjavne jušne osnove, 1 žlička soli, 2 ščepca mletega popra.
Meso temeljito operemo, osušimo in nekoliko potolčemo. Čebulo narežemo na tanke rezine. Oprane špinačne liste natrgamo na manjše kose. Papriki narežemo na tanjše trakove. V ponvi segrejemo žličko olja. Dodamo čebulo in jo približno 3 minute pražimo na zmernem ognju, da postekleni. Dodamo muškatni orešček in špinačne liste ter pražimo še 4 minute, da se špinača omehča, vlaga pa izpari. Po okusu osolimo in popo-pramo ter ponev odstavimo. Meso po zunanji strani nasolimo in popopramo. Razgrnemo ga na čisto delovno površino in nesoljeno stran obložimo s špinačo, na katero nadrobimo feta sir. Pazimo, da ostane približno 2 cm zgornjega roba prostega. Po siru razporedimo trakove paprike, nato pa meso previdno zavijemo v rulado. Pečico segrejemo na 200°C. Na kuhalnik pristavimo večjo ponev, v kateri segrejemo preostalo olje. Na njem na hitro z vseh strani popečemo rulado in jo nato prestavimo v pekač, v katerega prilijemo jušno osnovo in vse skupaj potisnemo v pečico. Pečemo približno 40 minut, med pečenjem pa večkrat polijemo s tekočino iz pekača. Pečeno rulado narežemo na rezine. Tekočino lahko uporabimo za omako.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
NAJHITREJŠI AVTO 14 policajev piše test z enim vprašanjem: Kateri je najhitrejši avto na svetu? Prvi napiše Jaguar, drugi plon-ka od prvega, ker pa slabo vidi, napiše Januar, tretji plonka od drugega in si misli: "Bom malo drugače napisal, da ne bodo vedeli, da sem plonkal" in napiše Februar in tako do trinajstega, ki je napisal December. Za štirinajstega zmanjka mesecev in napiše: Srečno novo leto.
IZGUBA NA VOLITVAH Zakaj je opozicija v Črni Gori izgubila na volitvah? Ker je vsem obljubila zaposlitev.
PO PREGLEDU
Ginekolog po pregledu: "Gospa, stvar je kar resna, tri mesece z možem ne smete imeti spolnih odnosov. Bo šlo?" "Ni problema, saj imam ljubimca."
KROMPIR
Janezek se vrne iz kopališča in pravi očetu: "Nobena punca se noče pogovarjati z mano!" Oče: "Jutri vzami krompir in ga daj v kopalke, boš videl, da se bodo kar lepile nate!" Ko se Janezek drugi dan vrne, pravi: "Danes je bilo še slabše, kar bežale so pred mano!" Oče ga pogleda: "Seveda, sine, krompir pride spredaj!"
ČOKOLADA
Gorenjec se je oženil in da bi razveselil soprogo, kupi veliko čokolado. Zvečer jo pazljivo razpakira, odlomi kocko in jo da ženi, ostalo pa lepo zapakira in pravi: "Tako, to bova pa dala otrokom."
"Ampak dragi, saj nimava otrok!"
"Jih bova že še imela..."
KI SI SE RODIL?
Se pogovarjata Kangler in Bos-
sman.
Kangler: »Čuj, ki si se te rodil ti?«
Bossman: »V Gani.« Kangler: »Kaj bom te vgibo! Povej mi!«
KAJ DELAŠ?
"Kaj delaš tam zadaj, Boris?" vpraša učitelj učenca. "Verjetno nič pametnega, kajne?" "Res je. Vas poslušam ...«
Štajerski TEDNIK
TKANINA ZA PODLOGO
PISKAJOČ
moSki
ŠTEVILO (STAR.)
NASPROTJE OKUSA
OSEBA, KI NAREDI OKVARO
ČEBELJA TVORBA V PANJU
KAREL NOVAČEK
NAGLASENA BESEDA
IZDELOVALEC PASTET
URSKA RABIČ
SUROVINA ZA PLATNO
KINEMATO-SKOP
MRAČNOST, MRAKOBA
LEPO IZDELAN ZABOJ
MESTO V NEMČIJI
DRŽAVA V ZDA
PREBIVALKA DEKANOV
PERZIJA
NAS koSarkar (MILOS)
krčevina, poseka
STANE SEVER
sm. tekačica (natasa)
HRVASKI KOSARKAR
GORA SZ OD BLEGOSA (1273 m)
velika pojedina
PODOBNOSTI
psiček, kužek
ČEBER, BEDENJ
NAJVEČJI MORSKI SESALEC
ALENKA ŽBOGAR
pene
teniški niz
CANKARJEV JUNAK (MARTIN)
PASJE HIŠICE
PLESALEC OTRIN
OTOK NA JADRANU
POTNA KAPLJA
DEL OBRAZA
GREGOR ILC
EDI GOBEC
PESNIK ELEGIJ
NAS SLIKAR (VIKTOR)
ODETJE
SVETA PODOBA
Štajerski TEDNIK
JAPONSKO MESTO NA OTOKU HONŠUJU
KAJŽAR, BAJTAR
UGANKARSKI SLOVARČEK: COTIČ = slovenski slikar, ilustrator in scenograf (Viktor, 1885-1955), DRAV = vnetje rane, prisad, KOVK = gora severovzhodno od Blegoša, visoka 1274 m, MORAČNIK = jadranski otoček, OKSITONA = naglašena beseda, OPENEK = pene, PSIKAVEC = piskajoč moški, ŠPORAR = slovenski košarkar (Miloš, 1976-).
jeoo>i 'oueSeN 'ouoo 'euo^j 'Aejepo
'}0>i jusaoo 'e§ois 'sia 'ain 'Jnge>i '^auado 'zv IIH 'e>meu 'jjd 'ss Iaoj 'jejods 'uoi| 'e^ue^aa 'uuin 'efujj^s 'do^souj^ 'e^e|Apod '^¡ugejoiAi 'uouo 'Arpiu 'eueso '^epo^ :ouAoiopoA '3>1NVZId>l 3L A3LIS3d
Foto: ASV
Govori se...
... da se poetovionski študentje kljub spodrezanim perutim njihovim servisom še vedno dobro znajdejo; letos so uspeli, da so jim nedavni Terasafest v celoti pokrili iz sredstev EPK.
... da seznazgoditi, da bodo v vrbanski občini iz omare začeli padati okostnjaki. Marsikdo se resno sprašuje, zakaj bi občinsko podjetje, ki ima več kot sto tisočakov izgube, kljub katastrofalnemu poslovanju izplačevalo tudi 13. plačo?!
. da so v neki slovenskogo-riški občini zaposlili hčerko tajnice, kije povsem slučajno nekaj tednov kasneje šla v porodniško. Zlobni jeziki pa celo trdijo, da je že ob zaposlitvi bila noseča.
... da se nekateri pritožujejo, ker bodo plačali nekaj evrov več na hrvaških cestah. Le kaj si potem mislijo tujci, ki pri nas plačajo več deset evrov
za tedensko vinjeto, nato pa stojijo tudi v 15-kilometrskih kolonah. Ni kaj: s tem si zagotavljamo dober renome.
... da imajo v šterntalski občini kljub več let zaprtemu letnemu kopališču včasih skoraj več kopalcev kot bližnje poetovionske terme. Žal pa se divje kopanje dogaja v pleterski gramoznici na rezervatu podtalnice.
... da župana dveh obmejnih haloških občin baje vleče
na spolzka tla podjetništva, v centru poddonačke občine pa si celo prizadevajo da bi postali prvo haloško mesto.
Vidi se ...
... da se v vrbanski občini zadeve vendarle počasi umirjajo. Nov župan in nekdanji podžupan sta se med odmorom zadnje seje bojda dogovorila marsikaj zanimivega; čeprav sta si med sejo več ali manj le nasprotovala.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokratno fotografijo nam je poslala Branka Klemenčič in pripisala: »Tako so se vozili bratranci s sankami; najmlajši Sergej je prevzel vajeti, za njim pa sedita Kevin in Patrik in komaj čakajo na spust po bregu.« Ah, lep spomin na hladne dni v tej vročini
Simon
ZNI
zortfci I VArtP«.
m m KNJIGARNA
¡IX
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 16. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Luka Drevenšek, Podvinci 45, Ptuj.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Foto: Branka Klemenčič
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
7		8			5	9		
5			9	3			2	
		6	1				3	7
			3	7		4	1	8
2								5
4	8	7		6	1			
3	5				6	7		
	6			8	9			4
		4	2			1		9
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©	€€	0
Bit	V	©©	€€€	00
Dvojčka	vv	©©©	€	00
Rak	VV	©	€€€	0
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	V	©©©	€€	0
Tehtnica	VV	©©	€	000
Škorpijon	V	©©	€€€	0
Strelec	VV	©©©	€€	0
Kozorog	VVV	©©	€	000
Vodnar	VV	©	€€€	00
Ribi	V	©©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. do 16. julija 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Žena redko oprošča, če smo ljubosumni, a nikoli, če nismo.«
Paul-Jean Toulet
»Ta poseben genij ženske, ki razume moškega bolje kot razume sam sebe.« Victor Hugo
•SfSfk
»Jezik je zelo dobra stvar, samo če ni ženski.« Charles Dickens »Moški je ljubosumen, če ljubi, žena tudi, če ne ljubi.«
Immanuel Kant
»Prvi znak resnične ljubezni v moškem je plašnost; v ženi drznost. Oba spola se želita zbližati in vsak prevzame vrline drugega.« Victor Hugo
•kifk
»Bog je ustvaril žene samo zato, da bi ukrotil moške.«
Voltaire
»Lepe ženske so ustvarjene za moške brez domišljije.« Pierre Veber
»Če hočemo, da nas bodo žene ljubile jih moramo prepričati, da jih ne poznamo. Njim ne gre v glavo, da bi jih lahko nekdo ljubil in poznal hkrati.« Neznan avtor
»Če moški sliši besede žene s katero se pogovarja, zagotovo ni preveč lepa.« Charles Homer Haskins •k**
»Če ne bi bilo moških, bi se žene dobro razumele.« Jean de La Bruyere
»Moškega osreči mnogo stvari, ženo samo ljubezen.« Neznan avtor
■KStfJ JI(Cm))1X^
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili
pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbirali
NAJ MEDIC
MEDICINS

Terme 01 i m i a
INIK 2012
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. 0. 0., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše medicinske sestre oziroma medicin skega brata.
Zmagovalec/-ka bo prejel/-a nagrado, ki jo poklanjajo TERME OLIMIA, ki bodo zmagovalcu podarile VIKEND PAKET za dve osebi OLIMSKI ODDIH 2012, prav tako pa bomo v sodelovanju s Termami Olimia nagradili enega izmed vas, ki boste glasovali s poslanimi kupončki. Srečnemu izžrebancu bodo terme podarile DRUŽINSKI PAKET za kopanje v Termalnem parku Aqualuna - STARI, GREVA NA SAFARI.

Terme 0U m ilk

TçrmtOJ Lm iû
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem,
•	kopalni plašč,
•	termalnovodovsobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,
•	uporabo fitnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija -petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa. j ^ i f
Turistična taksa se plača v recepciji.
Ttrmt Oil min
Nekdo izmed vas, ki boste glasovali pa boste prejeli: DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI -za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s po-mfritom, 4-krat pijača - voda 0,5 l z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
-ob
Dodatno pa smo pripravili tudi se tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
Tolažilne nagrade so:
-	vstopnice za Termalni Park Term Ptuj,
-	vstopnice za kopanje s kosilom v Bio termah,
-	pragersko srce iz salame -Mesnice Fingušt
-	kosila za 2 osebi - Gostilna PP
-	sladica za 2 osebi - Gostilna Ribič
-	gurmasko razvajanje - Villa Monde
-	bon za tematska nedeljska kosila - restavracija Pan
-	bon za nakup - drogerija BEAUTYWORLD
fjg] Catering
Gostil Kibi
ostilna ibič
±an

v__; iLD
Akcija poteka od 10. 7. do 28. 8. 2012.
Zmagovalec/-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejelipo pošti.
Glasujem za:_
Naziv in naslov ordinacije:.
Ime in priimek glasovalca:
Naslov:.
Telefonska številka: Davčna številka: _
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Prireditvenik
Torek, 10. julij
10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek za osnovnošolce in mlajše s spremstvom 11:00 Ptuj, CID: počitniški program, izdelovanje nakita z Leo Kolednik za osnovnošolce, do 13:00
Sreda, 11. julij
10:00 Ptuj, Slovenski trg: TerasaFest 2012, KPŠ, grafična inštalacija Teo Ivančič-TeoSon
10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek za osnovnošolce in mlajše s spremstvom do 12:00 10:00 Ptuj, CID: počitniški program, izdelovanje nakita z Leo Kolednik za osnovnošolce, do 13:00
Četrtek, 12. julij
06:30 Ptuj, CID: počitniški program, poletno potepanje z Viktorijo Dabič
za otroke, izlet v Celje z vlakom, predhodna prijava 10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek za osnovnošolce in mlajše s spremstvom do 12:00 19:00 Ptuj, Slovenski trg: TerasaFest 2012, KPŠ, predavanje Siniše Šikma-na: Gibanje odpor
Petek, 13. julij
09:00 Gaj pri Pragerskem, olimpijsko strelišče GAJ, tekme v streljanju glinastih golobov
10:00 Ptuj, Arbajterjeva ul.: CID, poletne ulične delavnice z bratoma
Malek za osnovnošolce in mlajše s spremstvom do 12:00 15:00 Zamušani, gasilski dom: 60 let delovanja PGD Zamušani, srečanje
veteranov, 18:00 taktična vaja in veselica 21:00 Lenart, Dom kulture: Len-Art, poletje v Lenartu,večer argentinskih,
brazilskih in slovenskih pesmi Juan Vasle ob spremljavi pianista 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival Ormoško poletje, veseloigra KUD
Reporter Milan - Si ali nisi 21:00 Ptuj, Slovenski trg: TerasaFest 2012, KPŠ, Jimmy Barka Experience
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 12. julij: 19:00 Ločitev; petek, 13., sobota 14., in nedelja, 15. julij: 17:00 Zrcalce, zrcalce; 19:00 Maščevalci; 21:30 Ločitev.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
^Tv") AVTOMOBILI P.R.
Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
1 ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
RENAULT 1AGUNA 1.81	1998	1.780,00	PRVI LAST.	T. MODRA
HYUNDAI ACCENT 1.5 GS	2000	1.990,00	SONČNA STREHA	KOV. ZLATA
MGF 1.8 WC, CABRIO	1997	2.990,00	KLIMA,ATRAKTIVEN	RDEČA
FIAT ST1L01.6 DYNAMIC	2004	3.790,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI II	2004	4.390,00	EL. PAKET	KOV. SIVA
FIAT PUNT01.2 ACTUAL	2008	5.190,00	SAMO 42.000 KM	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2004	5490,00	POTRJENA SERV. KNJIGA	KOV. PARIŠ. MODRA
FORD FIESTA 1.25 TREND	11/2010	9.450,00	NOV MODEL ODLIČEN	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.4 GTC COUPE	2000	7.7804)0	PRVA LASTNICA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.4 BLACK&WHITi	2010	8.690,00	SAMO 20.600 KM	BELO ČRNA
VWGOLf 2.0 SDI	2007	8490,00	DV0P0D.AVT.KUMA	KOV. T. MODER
FORD FOCUS EBONY 1.5	2010	10.980,00	TREND PLUS, KOT NOV	KOV. SREBRNA
BMW 3251 AUTOMATIK	2005	14.990,00	XENON, VSA OPREMA	KOV. ČRNA
BMW M3SMG COUPE AVT.	2003	17.990,00	SLOVENSKI, ODUČEN	KOV. ZLATA
PEUGEOT 807 2.0 HDI -enoprnsto	rec 2000	9.990,00	VSA OPREMA, ODLIČEN	KOV. SREBRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.nat/avtomobilipr				
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.s
TOREK 10. 7.
SREDA 11. 7.
00:00 Video strani 8:00 Koncert mladih iz Dupleka na Destmiku 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Folklorni večer na Destmiku 21:20 Destmik - Iz domače skrinje 22:35 Polka in Majolka 23:35 Ptujska kronika 23:50 Video strani
ČETRTEK 12. 7.
00:00 Video strani 8:00 Košnja v Gerečji vasi 8:45 Kronika iz Občine Hajdina 9:30 Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Dan državnosti na Hajdini 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Od paše do sira 8:30 Ujemi sanje 10:00 Utrip iz Ormoža 11:10 Video strani
18:00 Dornava - Oddaje iz preteklosti 20:00 Koncert: Moje pesmi, moje sanje 21:10 Domava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
£ty'&ufoa<
baduka
89,8 98,2 104,3 Ml*
fiiiulajte nai tudi na ipietu,: www.radio-ptuj.ôi
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM ostrešje po naročilu: late, deske, opaž, morale, bruno, z do-stavo.Tel. 051 816 492.
PRODAM star Trier v dobrem stanju - električni pogon. Cena po dogovoru. Tel. 794 54 61.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V julijsko-avgustovski številki revije Sad lahko berete o poletnih jablanovih sortah, pridelovanju vin posebnih
kakovosti in razlogih za rožnato obarvanje belih vin. Pišemo tudi o obvladovanju
vplivov poletnih ujm v zelenjavnem vrtu, namakanju vrtnin z dognojevanjem in eroziji pridelovalne zemlje, ki jo povzročajo močne padavine....
Revija Sad - 23 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Tako, kot se veter izgubi v daljavi, odšel si brez slovesa, za seboj pustil si spomine na naša skupna leta.
V SPOMIN Janezu Tiirku
IZ ŽUPEČJE VASI 16
22. 6. 1950-9. 7. 2011
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
OTROCI NAS POTRßßUjejO
Ta

KUPIM 2 toni ječmena. Tel. 041 678 784.
PRODAM ajdo, primerno za seme ali moko. Telefon 041 647 734.
PRODAM dve telici, stari 10 mesecev in 2 meseca, simentalki. Telefon 041 297 190.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM suho luščeno koruzo. Telefon 031 652 922.
PRODAM kozlička in kozico, staro 3 mesece. Telefon 070 896 081.
DOM - STANOVANJE
PRODAM stanovanje na Ptuju v izmeri 60 m2, v bloku na Volkmerjevi cesti, v 2. nadstropju. Tel. 031 317 508 in 031 257 894.
Povabljeni k solidarnosti!
Karitas
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Šta/m&z TEDNIK
Ptuj • Civilna iniciativa za sanacijo brežin Drave
Gre še za en neodgovorni poseg v naravo?
Lastniki parcel na Vičavi so letos oblikovali civilno iniciativo (CI) za sanacijo brežin reke Drave na Vičavi. Vodi jo Vasija Korošec z Vičave 15, namen pa je pospešiti aktivnosti pri tej sanaciji, saj jim je dovolj opozarjanja in moledovanja. Zaščita brežin celotne Vičave je bil eden izmed pogojev za izgradnjo HE SD-2, kar bi moralo biti zapisano tudi v lokacijskem dovoljenju, se spominja tudi takratni predsednik KS Vičava Vlado Šilak, žal pa zaščita ni bila izvedena v celotni dolžini Vičave glede na zahteve; ustavila se je pred številko 15.
Tako so na nezaščitenem delu vsa ta leta ogroženi ljudje, nastala je in še nastaja premoženjska škoda, saj je nivo reke višji, odkar je zgrajena elektrarna, abrozi-ja reke je ves čas aktivna. Na delih, ki so izpodjedeni (tudi zaradi delovanja elektrarne), se ni varno gibati, ker lahko vsak trenutek pride do odloma, saj se izpodjede večajo, nastajajo razpoke, ruši se obala. CI pod vodstvom Va-sije Korošec zahteva takojšnjo sanacijo kritičnih mest, najbolj direktno ogrožena je v tem trenutku prav Vičava 15. Območje sanacije leve brežine Drave je pod naravovarstveno in kulturnovar-stveno zaščito, zato se bo moralo izvesti pod določenimi naravovarstvenimi pogoji. Vičavska pot je na najbolj kritičnih delih trenutno neprehodna oziroma je po njej prepovedano hoditi.
V najbolj prizadetem delu Vičavske poti je Drava v fazi velike erozije, že pred leti je prišlo do odloma skale, s povečano erozijo pa se razpon med skalo in steno nenehno povečuje. Na steni hiše na Vičavski poti 15 so se pojavile nove razpoke, ki so nastale pred kakšnim mesecem in se povečujejo, prišlo je tudi do razpoke na zemljini na dvorišču v oddaljenosti okrog tri metre od hiše v smeri juga v skupni dolžini 15 metrov, s čelom razpoke nekaj centimetrov ter ob višini okrog pet metrov. Tudi ta razpoka na zemljini, ki je bila opažena pred dvema tednoma, se povečuje, stranka se več ne počuti varno in tudi več ne biva v objektu, izhaja iz zapisa intervencije oddelka za splošne zadeve MO Ptuj ob prijavi plazu, ki jo je v začetku junija letos podala Vasija Korošec. Že več kot 30 let so stara prizadevanja, da bi se sanacija bre-žin opravila tudi v zgornjem delu struge Drave.. »Zaradi sprememb vodnega režima ob gradnji elektrarn na Dravi in lege brežine, ki se nahaja na zunanji udarni strani vodnega vala, je vpliv vode na brežino odločilen. Ob pravilnem ukrepanju je nujno tudi ukrepati čim hitreje, izpostavlja vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj in poveljnik štaba CZ MO Ptuj Janez Merc po ogledu stanja na terenu, ob katerem je bilo Vasiji Korošec tudi predlagano, da čim prej poskrbi za ustrezno odvodnjavanje na svojem zemljišču, kar je tudi storila. Po junijskem ogledu stanja na terenu, ki ga je opravila inšpektorica za
Foto: Črtomir Goznik
Ogroženost zemljišča in objekta Vičava 15 je velika.
okolje Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, OE Maribor, Inšpekcijska pisarna Ptuj, je bila ugotovljena kompleksnost problematike. Po podatkih geomehanika, ki ga je naročila Vasija Korošec, je ogroženost zemljišča velika, na zemljišču Vičavske poti 15 pa naj bi se še v juliju opravile dodatne geomehanske raziskave, ki jih bo naročila MO Ptuj. Glede sanacije bre-žin Drave v tem delu pa se bodo pospešeno nadaljevale aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za okolje, še izhaja iz obvestila Inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, OE Maribor, IP Ptuj, ki ga je po prijavi plazu prejela Vasija Korošec. MO Ptuj pa je kot lastnici javne poti - Vičavske poti - naloženo, da z opozorilnimi napisi na kritičnih mestih prepreči hojo.
Na problematiko ureditve levega brega Drave v dolžini okrog enega kilometra, ki obstaja že od izgradnje akumulacijskega bazena SD-2, in na to, da se zgradi zaščitna brežina, v zadnjih letih pospešeno ob Koroščevi opozarjajo tudi drugi krajani ob Vičavski poti, med drugim
Vlado in Anja Šilak, Vičava 114, ter Aljoša in Darka Valent, Vičava 45, ki sta se kot lastnika obalnega zemljišča že soočila s premoženjsko škodo zaradi rušenja dela zemljišča na Vičavi 45 v letu 2011. Del zemljišča je takrat zdrsnil v reko. Rušenje obalnega pasu dodatno povzroča dovoljena plovba, ki se zaključi - zaokroži na koncu dovoljene plovne poti, torej na stičišču stare in nove struge Drave, še ugotavljajo.
Območje sanacije leve brežine Drave na Vičavi
sodi pod naravovarstveno in kulturnovarstveno zaščito, zato se bo ta morala izvajati pod določenimi pogoji. Prizadeti občani pričakujejo, da bo do sanacije prišlo čim prej, ne pa v obdobju dveh do treh let, kot je bilo slišati nazadnje, je povedala predsednica CI Koroščeva. S tem namenom je bila tudi ustanovljena, da se pospeši sanacija dravskih izpodjed in uredi Vičavska pot. Gre za problematiko, ki se omenja že v letu 1976. Preveč časa je že minilo, nič pa se še ni naredilo. Nekateri lastniki smo že oškodovani ali v direktni nevarnosti tako za življenje kot premoženje, poudarja Vasija Korošec. Od nakupa hiše pred okrog 26 leti je njena mama in tudi ona sama napisala kup prošenj, opozoril, se udeležila številnih sestankov, opozarjala in rotila, da bi se vendarle nekaj naredilo oziroma začela konkretna sanacija leve brežine Drave na Vičavi, a se vse do danes ni naredilo nič, ne glede na številne obljube o izvedbi monito-
ringa in izdelave projekta za sanacijo leve brežine, da bi se preprečilo napredovanje erozijskih poškodb brežine in s tem zmanjšala potencialna ogroženost stanovanjskih objektov nad njo; pred kratkim je projekt le ugledal luč sveta. V CI so si zadali nalogo, da o problematiki sanacije leve brežine Drave in na dolgost reševanja te problematike ter na nujnost sanacije najbolj kritičnih mest opozorijo tudi ostalo javnost. Strokovna javnost jo že dolgo pozna in se doslej še ni lotila konkretnega reševanja, Vičavljani pri svojih aktivnostih pričakujejo tudi podporo vseh tistih Ptujča-nov, tudi političnih strank, ki so v predvolilnem obdobju izpostavljale nujnost sanacije Vičavske poti in ureditve tega dela Ptuja kot rekreacijske oziroma sprehajalne poti, za katero je MO Ptuj že pred leti prejela sredstva fundacije Soroš. S sanacijo, ki bi se morala izvesti že zdavnaj, namreč ne gre več odlašati.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zaščita brežin celotne Vičave ni bila izvedena, zato so ogroženi ljudje in nastaja premoženjska škoda.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Marjetin dan (12.) deži, orehov in lešnikov ni, seno pa se ne posuši. ^ - l18/2£
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Občasno se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Manj verjetne bodo ob morju ter v krajih od Prekmurja do Bele Krajine, pogostejše pa v severni in deloma osrednji Sloveniji. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 20, na planotah Notranjske okoli 11, najvišje dnevne od 22 do 30, na Primorskem do 33 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Občasno se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Manj pogoste bodo v južnih krajih in ob morju. V četrtek bo še bolj oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe, na Primorskem tudi kakšna nevihta. Še malo hladneje bo.
Osebna kronika
Rodile so: Martina Jerenko, Zlato-ličje 94, Starše - deklica Maruša; Vanja Levačič, Šlandrova ul. 34, Rogaška Slatina - deklica Tija; Barbara Vičar, Paradiž 52 a, Cirkulane - deklica Lena; Marjana Ristovska, Spodnja Hajdina 12, Hajdina - deček Žan Luka; Mateja Kranjec, Zg. Haj-dina 124 a, Hajdina - deklica Lara; Natalija Cizerl, Zagorje 10 b, Sv. Tomaž - deček Denis; Violeta Mohorič, Drbetinci 7, Vitomarci - deklica Alja; Andreja Širec, Medvedce 3 a, Maj-šperk - deklica Katarina; Mihaela Fridauer, Mali Okič 17, Cirkulane -deček Gal; Tatjana Valič, Mali Okič 18, Cirkulane - deklica Saša; Darija Lukačič, Videm pri Ptuju 40, Videm -deklica Lara; Petra Kramberger, Mo-škanjci 1 b, Gorišnica - deklica Ela; Nina Godec Meško, Ob Grajeni 18, Ptuj - deklica Neža; Weiwei Zhang, Rimska pl. 12, Ptuj - deček Andy; Jelena Vuletič, Na jasi 1, Ptuj - deček Jure; Mojca Cebek, Podvinci 2 b, Ptuj
-	deklica Tia; Vesna Zidarič, Anželo-va ulica 19, Ptuj - deček David. Umrli so: Marija KOKOL, roj. Te-ment, Markovci 53, roj. 1930 - umrla 17. junija 2012; Feliks IVANČIČ, Gorišnica 178, roj. 1919 - umrl 16. junija 2012; Jožefa ŠAUPERL, roj. Valentinčič, Gregorčičev drevored 11, Ptuj, roj. 1926 - umrla 16. junija 2012; Stanislav JAGARINEC, Muretinci 45 a, roj. 1936 - umrl 18. junija 2012; Ivan PETRIČIČ, Vi-čanci 79, roj. 1949 - umrl 21. junija 2012; Elizabeta HOJNIK, roj. Šegula, Dornava 52 a, roj. 1931 - umrla 21. junija 2012; Franc BEDJANIČ, Gori-čak 33, roj. 1960 - umrl 24. junija 2012; Jožef VIMPOLŠEK, Cirkovce 77, Kidričevo, roj. 1940 - umrl 25. junija 2012; Suzana VNUK, Pirnikova ulica 8, Slovenska Bistrica, roj. 1964
-	umrla 26. junija 2012; Stanislav VILČNIK, Mlinska c. 15 b, Ptuj, roj. 1929 - umrl 28. junija 2012; Roza-lija BUCHBERGER, roj. Kozel, Videm pri Ptuju 39, roj. 1923 - umrla 27. junija 2012; Marjeta ZAMUDA, roj. Masten, Panonska ul. 5, Ptuj, roj. 1944 - umrla 23. junija 2012; Silva KRAJNC, roj. Pečnik, Ul. Jožefe Lackove 42, Ptuj, roj. 1940 - umrla 28. junija 2012; Marjan LENART, Belša-kova ul. 27, Ptuj, roj. 1955 - umrl
29.	junija 2012; Justina ŠMIGOC, roj. Panič, Tržec 4, roj. 1931 - umrla 22. junija 2012; Ivan MESARIČ, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj, roj. 1931 - umrl
30.	junija 2012; Franc MAJCEN, Ki-car 57, Ptuj, roj. 1940 - umrl 1. julija 2012; Ljudmila BOMBEK, roj. Šume-njak, Ul. Kneza Koclja 1, Ormož, roj. 1928 - umrla 2. julija 2012; Terezija JUGOVEC, roj. Arbeiter, Medribnik 30, roj. 1928 - umrla 2. julija 2012; Terezija MEDVED, roj. Korošec, Sestrže 29, roj. 1923 - umrla 3. julija 2012; Stanislav RIHTAR, Jezova ul. 5, Ptuj, roj. 1937 - umrl 30. junija 2012; Alojz VIDOVIČ, Pristava 28, roj. 1932
-	umrl 4. julija 2012; Neža ČUŠ, roj. Kekec, Mezgovci ob Pesnici 41, roj. 1933 - umrla 29. junija 2012; Marija DOBNIK, roj. Šabec, Boršnikova ulica 55, Maribor, roj. 1939 - umrla 3. julija 2012.
Poroke - Ptuj: Robert KRISTOVIČ, Pacinje 8 b, in Tanja ZELENKO, An-želova ulica 21, Ptuj; Bogdan SKOK, Videm pri Ptuju 16 b, in Lea VAUPO-TIČ, Lancova vas 48 a; Aleš KMETEC, Draženci 55, in Erika GRIČNIK, Planina na Pohorju 19; Roman FARIČ, Rabelčja vas 23 a, in Andreja VODA, Grajenščak 92 b; Edvin HORVAT, Muretinci 51, in Janja BEZJAK, Bukovci 61; Primož LAMPRET in Mateja ZAJ-KO, Pobrežje 86 a; Boštjan ARNUŠ in Simona PEVEC, Ulica Vide Alič 20 b, Ptuj. Primož VIDOVIČ, Hajdoše 1 f, in Zinovia Maria ZAFEIRIADOU, Grčija; Davorin ŠESTANJ, Malo Gradišče 26, Hrvaška, in Jana OSOJNIK,Trubarjeva ul. 4, Celje; Boštjan KRIŽNIK, Mestni Vrh 65, Ptuj, in Petra KOLEDNIK, Mestni Vrh 65, Ptuj; Andrej CVETKO in Natalija BREG, Grajenščak 22, Ptuj; Danijel JARC, Za vasjo 7, Maribor, in Nina ŽAMPA, Levanjci 10, Destrnik; Franc PATERNOST in Asja STROPNIK, Mestni Vrh 17 c, Ptuj. Aleš FAJT, Dra-ženci 82, in Polona PODHOSTNIK, Ul. prvega maja 8, Ptuj; Silvo MLINARIČ, Mezgovci ob Pesnici 5, in Zdenka FI-ŠINGER, Bukovci 74; Dušan KOSTA-NJEVEC, Grlinci 20, in Lea KOSEC, Grlinci 18 a.
Poroke - Ormož: Danijel Korpar, Cvetkovci 73, 2273 Podgorci, in Mir-jana Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji 47, 2274 Velika Nedelja.