PoStnlna plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V SObOtO, dne 17. Septembra 1927 Št. 210. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko Izdaja celoleino vJugo-•lavin so Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petll-vrsla mali oglasi po 1'30 ln 2D,ve£)l oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. T uredniškem delu vrstica po 10 Din Pri vetjem Izide ob 4 zjutraj razen pondellko ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici št. 61111 Rokopisi se ne vračafo, netranhlrana pisma se ne spre/emajo x Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 2328 SSr^SSBSB^S Poll/ičen list sza slovenski naroči Uprava /e vKopltarlevl j MI. 6 ^ Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.630 ln 10.34» xa Inserate, Sara/evošt. 7363, Zagreb št. 39.011, Praga In D ona/ št. 24.797 Vse zaman. S hinavščino, kakršne je sposobna samo taka do mozga pokvarjena stranka kakor je SDS, sekundira jutrovski tisk gg. Pribičeviču in njegovima trabantoma Žerjavu in Kramerju, ki v Belgradu rešujeta demokracijo, zak >-nitost in človečanstvo. Da bi dobila nazaj v pest Slovenijo, se trudita s pomočjo Pribičeviča pristaviti svoj piskrček k juhi, ki jo kuha v Belgradu čika Davidovič. Zdaj ali pa nikoli!, si misli ta častivredna trojica, ki se v strahu pred neizogibnim koncem skuša politično rehabilitirati, oprijemajoč se za suknjo poštenemu možu, ki ga je svojčas za ceno udeležbe v Pašičevi vladi brez slovesa zapustila. Zdaj je dober SDS tudi Radič, ki ga je svojčas divje preganjala, denuncirala in postavila z vsem hrvatskim narodom vred pod Obznano. Sama verolomna do dna svojega bistva, nagovarja k verolomstvu radikale in demokrate, da bi se slovenski narod po svojih pravih zastopnikih izključil od sodelovanja v državni politiki in bi zavihtel nad njim svoj bič zopet Žerjav. Da je ta trud čisto zastonj in da bo kolovodje SDS le še bolj kompromitiral, bo videl dobri napredni purgar že v par dneh, ako še danes ni v stanu. Značilen je le, ker zopet odkriva nepoštene metode te skupine politikov. Pribičevič, ki je kot notranji minister izvedel najbolj nasilne volitve v naši državi, se gerira zdaj kot največji sovražnik nasilja, stranka, ki ee je posluževala za izvedbo svoje politike oboroženih akcionaških čet, se postavlja zdaj za branitel.iico zakonitosti, očetje izjemnih /a konov v zaščito socialne reakcije hočejo zddj veljati kot demokratje najčistejšega kova in predstavniki »malega človeka« ter pretrumfati komuniste! Pribičevič, ki je pozival Srbe vkup, da se branijo pred »avstrijakantsko« preru i-eko nevarnostjo, bi zdaj rad veljal za prvobo-ritelja prečanske enakopravnosti pred v^'e srbskim hegemonizmom. In naš Žerjav toži o mandatih, ki da so mu bili ukradeni, ko vsak ve, s katerimi nemoralnimi sredstvi si je SDS prigoljufala mandat ljubljanskega mesta! Pribičevič in Žerjav sta svojo vlogo v iej državi delinitivno odigrala. Bila sta na m *i, ko je naša država bila še nekonsolidirana in je SDS lahko izrabljala plemenske, pokraj;nske in verske strasti v dosego in ohranitev oblasli. Danes ne pomenita nič in se s svojimi obupnimi napori, da bi se obdržala nad vodo, le še bolj pogrezala. Vsak človek v tej državi v'di, kako so se razmere začele rapidno boljšati in dvigati, kakor hitro sta bila ta dva moža iz državne ladje izkrcana na suho. Državljan i so baš te dni videli, kako mirno in nvoboino to mogli vršiti svojo najvažnejšo državljanko dolžnost, dočim je pod PPZ režimom bil j.-e-bivalstvo cele države izpostavljeno najhujšemu terorju, pritisku in maščevalnemu preganjanju. Največja zahvala gre velikemu delu držive, da je te politike spregledal in jima dni poslovilno pismo, da ne moreta svoj?, razdiralne politike nadaljevati pri državnih p >s Iti. Tn gospod Davidovič ne bi bil tisti pošteni in previdni politik, kateri je, če bi se obremenil s tem brezkoristnim balastom, ki bi šc njeg3 potegnil pod vodo. Radikali so gg. Pribičeviču in Žerjavu povedali svoje mnenje v »Samoupravi« od 15. t. m. Davidovič pa jima ga še bo, če s:a le m. Obema res ne bo preostalo drugega kakor da se okleneta Radiča v brezizgledni opoziciji, ako jih bo ta hotel sprejeti v svojo družbo. Ni izključeno, da ju bo še Stipica hvaležno odklonil. Saj moreta tudi njem« le še bolj škodovati kakor si je škodoval sam. Pribičevič in Žerjav sta danes imeni brez zvoka. Dr. Korošec v Zagrebu. č Zagreb, 16. sept. (Izv.) Sem je danes prispel dr. Anton Korošec, načelnik SLS, v družbi s predsednikom UPS dr. Stjepanoin Baričem. Dr. Korošec je imel v Zagrebu konferenco z nekaterimi člani vodstva HPS. Avdienca generala Milosavljeviča. r Belgrad, .16. sept. (Izv.) Danes je bil na dvoru prometni minister, general Milosav-Ijevič. Avdienca je trajala nad eno uro. Misli se, da so bile pri tej priliki, ker je Milosavlje-vič, kakor znano, v dvoru priljubljena osebnost, predmet razgovora ne samo resorne, ampak tudi jx>liti6ne zadevo. Rekonstrukcija vlade s Slovensko ljudsko stranko gotova stvar. Marinkovič popolnoma soglasen z Vukičevičem. DAVIDOVIČ UVIDEVA NEREALNOST VSAKE DRUGE KOMBINACIJE. Vlada Velje Vukičeviča dela mirno naprej. r Belgrad, 16. sept. (Izv.) Iz Vukičevičeve okolice je Vaš dopisnik izvedel sledeče: Rekonstrukcija vlade se bo izvršila v najkrajšem času tako, da bo stopil v vlailo dr. Anton Korošec, oziroma Slovenska ljudska stranka z dvema ministroma. Ali bo dobil prosvetno in kmetijsko ministrstvo ali bo zahteval kako drugo in kateri radikali se bodo izločili, se še ni rešilo. r Belgrad, 16. sept. (Izv.) Glavna senzacija današnjega dneva je bil sestanek med Davidovičem in Marinkovičem. Sestala sta se v demokratskem klubu v skupščini. Sestanek je trajal nad dve uri. Ne prvi ne drugi ni hotel dati nobenih izjav. Marinkovič je dejal: »Raz-govarjala sva se o strankarskih zadevah.« »Ali obstoja med Vama soglasje,« so ga vprašali časnikarji. »Saj vendar vidite, prosim Vas,« je ironično odvrnil Marinkovič, »je soglasje.« Enako je tudi Davidovič odklonil vsak natančen odgovor. r Belgrad, 16. sept. (Izv.) Četudi .sta tako Marinkovič kot Davidovič odklonila vsak odgovor o svojem sestanku, se vendar dajo v presojanju vsebine njunih razgovorov podčrtati stališči obeh državnikov. Iz snočnje avdience Vukičeviča in Marinkoviča se je zvedelo, da sta bila oba voditelja dolgo časa skupno v avdienci, da je Vukičevič odšel od avdience izredno razpoložen in s svojimi ministri po tej avdienoi nadalje razpravljal o rekonstrukciji vlade. Vsled skupne avdience je bil ravno Marinkovič, ki je bil sotvoritelj današnje vlade, ne samo nalančno poučen o bodočem delu vlade, in o stališču dvora, ampak ga je tudi odobril, kot se do-znava. Radi tega stališča in pozicije Marinkoviča, ki je itak znan reelen ji litik, so se ravno Radičevi delegati v svojih informacijah obrnili ne samo na Davidoviča, ampak tudi na Marinkoviča. Ko je Davidovič s svoje strani študiral položaj, je takoj uvidel, da je blok, katerega sicer ni formiral on, ampak osamljeni Pribičevič, možen le kot negotova tvorba, kot politična v poštev prihajajoča skupina, ki naj bi celo prevzela vodstvo države, pa jc blok absolutno noniogoč. Zato sta se oba voditelja na današnjem sestanku razgovarjala ravno o tej realnosti. Trdi se, da je Marinkovič dejal Davidoviču, ki po volitvah itak še ni spregovoril nobene besede proti sodelovanju z radikali, da je za Demokratsko zajednico le koristno, ako gre tudi on, Davidovič, preko osebnih poudera-bilij. Enako se zatrjuje, da mu je dokazal posledice novih volitev za njegove demokrate, za slučaj, čo bi prišlo rlo kakega nesporazuma med njima, in da bi se klub cepil. V vsem se je načelno dosegel sporazum. Davidovič ne bo podvzeinal nobenih svojevoljnih korakov, ampak bo sledil naravnemu razvoju položaja. r Belgrad, 16. sept. (Izv.) Danes je zunanji minister dr. Voja Marinkovič sprejel prvič časnikarje. Sprejem je bil zelo kratek. 0 zunanji politiki ni dal pravega ekspozeja, ampak je odgovarjal na posamezna vprašanja. Skrbno se je izognil vsakemu natančnemu odgovoru o razmerju med njim in Davidovičem. »Taktične razlike so vedno bile,« je dejal, »sicer pa sva v soglasju. Pa tudi Davidovič Vam ni ničesaT nasprotnega povedal, ker bi se potem pogajala po časopisju, ne pa med seboj. Razvoj položaja čuvava zase. V Ženevo sem šel, da obdržim stalen stik z Društvom narodov in da sledimo njegovemu razvoju. Bil sem skupaj z zastopniki drugih držav, posebno sosednjih in smo razmotrivali položaj. Posebnega ni bilo nič.« Na vprašanje o predlogu bolgarskega zunanjega ministra Burova za zbližanje obeh držav, da naj se odstopi Caribrod Bolgariji, je Marinkovič odgovoril: »Bila sva sama v sobi. Razgovarjala sva se o medsebojnih odnošajih, o korektnosti, ne pa o sporazumu, razgovarjala sva se o tem, da nobena država ne stori ničesar, kar bi to korektnost kvarilo. Kaj vse vsebuje .ničesar', je druga stvar.« • Marinkovič je znova dementiral francosko-jugoslovanski pakt. Glede pogodbe z Grčijo je potrdil, da se vrše pogajanja in da se morajo privesti na čisto. »Srečno ljudstvo, ki nima vsak dam politikah senzacij. — Torej nič posebnega!« Časnikarji »o ga vprašali, kaj misli, ali je to volivna vlada, kot trdi Davidovič, ali tudi delovna, kot trdi Vukičevič. »Vidite, Davidovič trdi, da je volivna, Vukičevič pa, da ni volivna,« je odgovoril Marinkovič. Zopet se je izognil razgovoru in se poslovil. Dalje je potrdil Benešev dementi, da 01 se ministri male antante razgovarjali o skupni akciji te antante proti lordu Rothe-meru. r Belgrad, 16. sept. (Izv.) Današnja seja ministrskega sveta je trajala od tri četrt ua 5 do pol 9. Odhajajoči ministri so na vprašanja časnikarjev vsi zatrjevali, da se je obravnaval samo proračun. V splošnem da se mora proračun zmanjšati za 10 odstotkov in da se mora v vseh panogah državnega življenja uvesti varčevanje. Železniški minister je sporočil, da se mu je odobrilo, da se nabavi za železniške delavnice železa za '2,680.770 Din, da se za vagone v železniških delavnicah nabavi lesni material za 4,574.660 Din, da se je načelno odobrilo, da se mora železniško železo odstopiti državnim železarnam v Varešu in Zenici, v zameno pa da dobavljajo železarne železnici novo železo. 0 tem se izvrši pogodba med glavnim železniškim in glavnim rudarskim ravnateljstvom. r Belgrad, 16. sept. (Izv.) Radi poteka vladne seje ter zlasti radi obdelovanja najtežjega državnega vprašanja, proračuna, so vsi politični krogi v Belgradu mnenja, da so vsa spletkarenja o padcu in samo volivni vladi brezpomembna in da je računati, da pride do rekonstrukcijo ter (la jo volivna vlada taktično spremenjena v delovno vlado. Albanija kot vazal Italiie proti jamstveni pogodbi za Balkan. v Dunaj, 16. sept. (Izv.) Kakor javlja poročevalec »Neue Freie Prease«, je albanski zunanji minister Vnoui izjavil slsdeče: Položaj Albanije je popolnoma konsoiidiran. Ne more se govoriti o gospodarskem prepojenju Albanije potom Italije. Vrata Albanije so odprta vsem narodom in vlada ima napram vsem sosedom, torej tudi napram Jugoslaviji, prijateljske odnošaje. Če so razmere nekaj časa bile skaljene, ne gre to v breme Albanije, temveč. Jugoslavije. Ne more biti govora o tem. da se je albansko prometno v p rasam ie preneslo na Italijo. En del italijanskega posojila se je porabil za cestna dela ob polnem zavarovanju narodne neodvisnosti in avtonomije. Tudi poročila o preureditvi obstoječe državne oblike Albanije so popolnoma neutemeljena. Vrioni izjavlja, da ne veruje, da sta Marinkovič in Chamberlain imela razgovor o Albaniji. Neugodno razpoloženje med Italijo in Jugoslavijo se ne more tikati Albanije, ker ima z obema državama dobre odnošaje. Vrioni smatra, da še ni prišel čas za balkanski Loc-arno. Albanija naj se ne izpostavlja kot jabolko razdora, ker tudi pomembni gospodarski interesi ne smejo dati povoda za konflikt med sosedi. (S to izjavo g. Vrioni sam potrjuje, kar zaui-kuje, da je namreč popoln vazal Italije.) r Belgrad. 16. sept. (Izv.) Trgovinski minister dr. Spaho se bo 30. 1. m. vrnil v Belgrad. V krogih Demokratsko zajednice se njegov prihod najieto pričakuje. r Belgrad, 16. sept. (Izv.) Po dosedanjih posvetovanjih bo ministrski predsednik Vula čevič obdržal banjoluški mandat, Makalmovič pa belgrajskega. Društvo narodov. Francoski razorožitveni predlog vložen. v Ženeva, 16. sept. (Izv.) Danee je francoski delegat Paul Boncour predložil razoro-žitveni komisiji svoj napovedani predlog, v katerem uvodoma hvali napredek, ki se je dosegel potom dosedanjega dela komisije, ter prizadevanja, da se uresničijo politični predpogoji za uspeh razorožitvenega dela. V svrho pospešitve razorožitve bi se morala v vsaki državi ojačiti zavest, do ji ni treba, da zase skrbi sama potom lastne razorožitve, temveč da se lahko tudi zanaša na skupno organizirano pomoč Društva narodov. Cilj take akcije je, izogibati se vsakega koraka k vojni, se ji izogniti ali jo zadržati in učinkovito varovati vsako žrtev napada. Komisija za bolgarsko posojilo. v Sofija. 16. sept. (Izv.) Finančni komite Društva narodov bo v svrho proučavanja bolgarske želje za posojilo 10 milijonov funtov poslal v Sofijo komisijo, katera bo na zasedanju meseca decembra poročala svetu Društva narodov. Važen sestanek Stresemann-Cliamberlain. v Ženeva, 16. sept. (Izv.) Danes dopoldne je dr. Stresemann sprejel Chamberlaina v hotelu. Pogovor obeh državnikov je trajal dve uri. Pripisuje se mu velika važnost. Nato je dr. Stresemann priredil zajtrk, na katerega so bili povabljeni člani sveta Društva narodov in več drugih odličnih delegatov, Razsodiščna pogodba Luksemburške s sosednimi državami. v Ženeva. 16. sept. (Izv.) Te dni se bodo sklenile politične razsodiščne pogodbe med Nemčijo in Luksemburgom, Belgijo in Lu-ksemburgom ter Francijo in Luksemburgom. Te pogodbe naj izpolnijo vrzel, ker nevtralna luksemburška država ni vzeta v lokarnsko pogodbo. Ta pogodba bo sestavljena bolj dale-kosežno, kakor vsaka draga obstoječih razso-diščnih pogodb. Medparlamentarna antanta. v Praga, 16. sept. (Izv.) Kakor doznava »Zentralkorrespondcnz«, bo konccm oktobra konferenca zastopnikov češkoslovaškega, jugoslovanskega, francoskega, romunskega in poljskega parlamenta. Namen je ustanovitev raed-parlamcntarnc zveze teh držav. Inicijativa je izšla od Čchoslovakov. Francija in Jugoslavija sta že pristali na ustanovitev medparlamen-tarne antante, pristanek Poljske in Romunije pa se pričakuje te dni. Tudi Belgijo bodo pozvali k pristopu. Točni dan sestanka se bo začetkom oktobra določil v Parizu. Romunska princesa rešena smrtne nevarnosti. v Bukarešt, 16. septembra. (Izv.) V torek zvečer jc princcsa Ileana napravila z nekaterimi častniki v motornem čolnu izlet na Črno morje. Med vožnjo je nastal vihar, tako da se je čoln skoro prevrnil. Motornemu čolnu jc prišla na pomoč neka nemška ladja, ki jc vozila žito, ter jc družbo rešila iz mučnega položaja. Princesa jc bila popolnoma premočena. Kra-ljica-vdova in ministrski predsednik sta bila o tem obveščena šele drugi dan. AMERIŠKI LEGIONARJI V EVROPI. v Pariz, 16. septembra. (Izv.) S parnikom »Leviathan« je danes prispelo v Chcrbourg 1200 mož ameriških legionarjev. Mnogo vojnih ladij in letal je odšlo parniku nasproti. Ob prihodu so bile v pristanišču vse ladje ilumi-niranc. Po navdušenem sprejemu v mestu so legionarji popoldne ob 16 nadaljevali pot v Pariz, kamor dospejo danes zvečer. POGREB NARDINIJA. v Pariz, 16 septembra. (Izv.) Danes je bil v Parizu svečan pogreb umorjenega italijanskega podkonzula grofa Nardinija. Udeležili so se ga zastopniki vlade, diplomatskega kora in odposlanstvo fašistov. Po pogrebu so se fašistična društva zbrala pred pokopališčem. Njihov predsednik jc imel nagovor, v katerem je imenoval imena vseh onih fašistov, ki so bili umorjeni po protifašističnih organizacijah. Pri vsakem imenu so fašisti glasno vzklikali. v Pariz, 16. sept. (Izv.) Truplo Izidore Duncan bodo jutri dopoldan iz Niče prepeljali v Pariz, kjer ga bodo v krematoriju sežgali. r Belgrad 16. sept. (Izv.) 23. t. m. bo imel klub Radičeve stranke prvo sejo, na kateri bo zavzel stališče glede j>olitičnega jjoložaja. Soneti se boje razdora s Francijo. v Moskva, 16. septembra. (Izv.) V neki izjavi časnikarjem o francosko-ruskih odno-šajili je danes Litvinov izrazil bojazen, da je nevarnost bližnje in neizogibne vojne večja, kakor se misli. Protisovjetska kampanja ni naperjena proti osebi Rakovskega, čegar zasluge za dosedanje rusko-francosko zbližanje se splošno priznavajo, marveč ves boj spominja na protisovjetsko kampanjo v Angliji. Francoski vladi je znana pripravljenost Rusi- je, da vsak čas podpiše pakt, da sc nobena od obeli držav nc bo vmešavala v notranje zadeve druge. Tudi vprašanje predvojnih dolgov sc jc v zadnjem času reševalo zadovoljivo na podlagi ruskega plačevanja v gotovini po 60 milijonov frankov v zlatu letno in financiranje sovjetskih naročil pri francoskih tovarnah. Rusija upa, da sc bo vojna le preprečila in se zanaša na javno mnenje v Franciji, ki je /.a mir. Rusko vojno brodovje križarS. v Bukarešt, 16. septembra. (Izv.) Iz Kon-stance sc poroča, da so včeraj v tamošnjem pristanišču videli pet ruskih vojnih ladij, ki so vozile proti romunski meji. Pojav ruskih vojnih ladij jc v Bukareštu med političnimi krogi povzročil veliko ogorčenje. Krvavi nemiri v Rusiji. v Varšava, 16. sept. (Izv.) Iz Minska sc poroča o krvavih nemirih, ki so nastali vsled odredbe sovjetskih oblasti, po kateri se jc v nekaterih obratih deloma ukinil 8 urni delavnik. Pri pouličnih manifestacijah dclavccv jc prišlo do hudih spopadov z vojaštvom, katero jc v Minsku in Mohilevu rabilo strelno orožje, pri čemer jc bilo ubitih in ranjenih veliko število dclavcev. VELIKANSKI POTRES NA KRIMU. v Moskva, 16. septembra. (Izv.) Potresni »trnki na Krimu trajajo neprestano dalje. Poroča se o vedno več smrtnih nesrečah. Cele vasi so razdejane. Polovica vseh sanatorijev jc poškodovana Na stotine ljudi je brez strehe. Krimska vlada je dala 100.000 rubljev kot pr\Q pomoč ter je opremila številne reševalne kolone. Točno število smrtnih žrtev in škode se še nc da oceniti, ker so doslej znane vesti samo iz glavnih krajev. Imenovanja v češkoslovaški . vojski. v Praga, 16. septembra. (Izv.) Prczidcnt Masaryk je z dekretom od 14. t. m. imenoval dosedanjega deželnega komandanta mo-ravskega generala Podhajskega za generalnega inšpektorja češkoslovaške armade ter obenem uredil kompetcnce in naloge centralnega inšpektorata. Za deželnega komandanta moravskega je bil imenovan dosedanji komandant 9. divizije general Vojčehovsky. Generalni inšpektorat češkoslovaške armada ni bil zaseden, odkar je odšel Machar, ka! mu je Masaryk 1. 1919. poveri) funkcij, neralnega inšpektorja. Machar jc o leni spi-al knjigo: >Pct let v vojašnicah«, iz katere izhaja, da jc često prišlo do sporov z drugimi vojaškimi instancami, ker niso bile točne opredeljene kompetence generalnega inšpektorata. POGREŠANA LETALCA, v Pariz, 16. septembra. (Izv.) Francoska letalca Vitrolles in Lefevre, ki sta pred kratkim poletela v Maroko ter pristala tudi v Ca-sablanci in Oranu, sta na povratku izginila. NOV POLET PREKO OCEANA, v London, 16. septembra. (Izv.) Irska letalska oficirja Mac Kintosh in Fitz-Maurice sta z letalom »Princesa Ksenija« ob 1.34 iz Dublina odletela v Newyork. Burja pred mirom. Belgrad, 15. sept. 1927. Belgrad ugiba in kombinira. Še za ugibanje je malo snovi. Silno zapeti in molčeči so vsi politiki. Le Pribičevič dela izjemo. On govori ravno zato, ker drugi molče. V takem položaju se namreč tudi Pribičeviča še sliši; sicer, čc se le kdo drugi oglasi, se za Pribičeviča nihče ne zmeni. Pribičevič kliče in poje, da bi priklical Davidoviča. Pa ga še ni. Čika Ljuba je rekel, da noče delat novih zmešnjav in jih doslej res še ni. V časopisju se pač prav živo čuti, da hoče Davidovič nekaj drugega kot Marinkovič, toda kaj pravzaprav hoče, tega ne pove. Le negativna želja g. Davidoviča je precej jasna: on hoče glavo g. Vukičeviča. Okoli Ljube Dvidoviča se razen samostojnih demokratov, ki so sedaj še sami, zbira opozicija. V tej bodo menda pašičevci, del demokratskih poslancev, Radič, zcmljoradni-ki in male stranke. Kaj naj Davidovič s to »opozicijo« kot šef vladne 3tranke počne, tega seveda nihče ne pove. Zaenkrat mu je gotovo prijetno že to, da je njegovo ime v sedanjih kombinacijah najpogosteje na vrsti in da se vsi poslanci, ki se čutijo v ■»opoziciji«, obračajo nanj in jih on lahko informira v svojem smislu. Prav neverjetno pa je, da bi Ljuba Davidovič šel do skrajnosti in zahteval, da demokratska stranka izstopi iz sedanje vlade, ali da pri eventualni sestavi nove vlade ne vstopi pod Vukičevičevim predsedstvom. Držanje Ljube Davidoviča jc dobrodošlo tudi demokratičnim ministrom, ki sicer vsi trdno drže z Vukičevičem, le to zahtevajo, da se število ministrov demokratske stranke zviša od štiri na osem, tako da bi jih radikali obdržali le še deset. Te svoje zahteve podpirajo demokratski ministri tudi s težavami, ki jih imajo v klubu in ki jih je treba odstraniti s tem, da dobi demokratska stranka več mest in večji vpliv v vladi. Radikali se ne morejo pomiriti. Pašičevci so kot ose. Veliko zaupajo na Nastasa Petroviča. Ta pa se ne pokarc in ga iz Jagodine še ni v BeHrad Časopisi so ga postavili za voditelja pašičevcev, dočim sam po volitvah šc ni za javnost izpregovoril nobene besede. Vladni radikali pa razgla:ajo, da so že našli sredstvo tudi za Nastasa. V klub ga enostav. no sprejeli ne bodo, tako se zatrjuje. Za Na-stasom bodo po teh vesteh še trije najostrejši pašičevci ostali izven kluba, tako trdijo Vu-kičevičevi lji 'jc, da So mir in soglasje v klubu«. Vukičeviča karikirajo kot lovca na preži. Mirno čaka, nikamor se mu ne mudi. Radikalne poslance kliče k sebi, hodi v dvor, pripravlja večino za verifikacijski odbor in prevzema vse funkcije šefa radikalne stranke. Časopisje radikalne stranke brez ugovora izvršuje njegova navodila in celo Ninčičevo »Vreme« je postalo pohlevnejše. Radičevci hočejo v vlado, in sicer v vsako vlado. Ne stavijo nikakih pogojev, Ce bi Radiča ne imeli, bi prišli v poštev, tako se bodo pa morda res morali pridružiti Pribi-čeviču. Za 22. t. m. so sklicali prvo sejo svojih poslancev v Zagrebu. Prccej gotovo je, da bodoči razvoj nc bo senzacionalen. Vukičevič ne bo storil nobenega koraka, dokler nima v žepu nove ah rekonstruirane vlade. Vlada izjavlja, da jc dobila zaupanje za program, s katerim je šla na volitve. Po sestanku Vukičeviča in Marinkoviča se zagotavlja iz njune okolicc, da vlada med obema voditeljema popolno soglasje. Na--loga sedanje vlade je, da izvrši program, i katerim je šla med narod in ki je podlaga blejskemu sporazumu. Časopisje ugiba, katere portfelje dobi SLS. Vsi poudarjajo, da dobi Jugoslovanski klub dvoje ministrsrtev, ki jih imajo radikali. Zato pa radikali ne bodo odstopili nobenega ministrstva demokratom, čeprav to oni zelo odločno zahtevajo. Ker gre tu za vprašanja oseb, ki bi odpadle, se bo o tem govorilo šele, ko bo stvar popolnoma dozorela. Da pa sc sedanja koalicija izpopolni z SLS, o tem ne dvomi nihče več. Delovna vlada Vukičevič-Marinkovič - Korošec se smatra kot gotova stvar. „Da v vladi še m kler"skakey..." Včerajšnje »Jutro« priobčuje dolgo telefonsko poročilo iz Belgrada pod naslovom: ;Gg. Vukičevič in Korošec vedno bolj oernm-i Ijena.« V leni poročilu, ki ga ni sestavil noben i žurnalist, ampak kak od skrbi zelo zelo potrti j poklicni politik iz vrst SDS (to se pozna na j slogu poročila), so izražene vse pobožne že-j Ije SDS, da bi la vlada padla in za njo da bi j prišla kaka nova P. P. vlada. Ker pa na želje ! in pripovedovanje samo niti najbolj zaostali ] Jutrov« braveč nič več. ne da, aimpak zahteva j v poni i rje nje svojih preplašenih živcev kakega dokaza, zato je v tem poročilu podan tudi dokaz, da je položaj g. Vukičeviča >nesigu-ren«. Glavni naslov obeta sicer mnogo več, toda > Jutro v« bravec ima dolžnost pozabiti od naslova do konca vse logične kozle. Da sta >gg. Vukičevič in Korošec osamljenac, da so »vse parlamentarne skupine proti njima« — vseh teh v naslovu iznešenih trditev »Jutro« v poročilu ne ponavlja več in jih ne dokazuje. Edin dokaz za Vukičevičev »nesiguren« položaj je doprinešen na koncu z ugotovitvijo, >da v vladi še ni klerikalcev«. Ker je to slučajno danes še res, se bo jutri »Jutrov« purgar zadovoljno oddahnil in potem vse verjel od naslovov do konca, od glave do repa. Mi pa ne lmino Jutru dopovedovali, kako stvari stoje v resnici, saj se o tem lahko prepriča, če vpraša tako-le med štirimi očmi gg. dr. Žerjava in dr. Kramerja, ki sta sedaj na licu mest,'K Tudi nočemo »Jutrovemu pur-garjti kratiti spanja in mu delati težkih sanj. Ugotavljamo le, da je sedanja vlada izjavila, da ostane, da je lo potrdil tudi dr. Marinkovič, da je vlada izjavila, da za sedaj pride v vlado dr. Korošec s svojo stranko in da se ima razčistiti položaj med vladnimi strankami samimi. To se bo zgodilo ob svojem času z isto točnostjo, s kakršno so t Jutrovi upi splavali po vodi. Kdaj bo to. o tem si lahko beli glavo nekaj dni še »Jtrtrov-r purgar, dn bo imel saj na kaj misliti. Mi, ki se na« tiče cela slvar neposredno, se pa s tem vprašanjem prav nič ne belimo glave. Vemo pa, dn bo za »Jutro-vegflj« purgar j a še prezgodaj prišel tisi i čas, ko bodo »klerikalci v vladi«. Tedaj se Ik> prebudil. Če se l>o pa ledaj tudi streznil, to je drugo vprašanje. Giavni volivni odbor mariborskega okrožja je pod predsedstvom člana stola sedmerice g. Manzonija končal v posvetovalnici mariborskega magistrata v petek popoldne svoje delo. Posebnih pritožb ni bilo in je oddal odbor državnemu pravdništvu tii slučaje iz Maribora in enega iz Dolnje Lendave. Pri mariborskih slučajih so volili trije nepo-slavno za druge, pri dolnjelendavskem gre za nedovoljeno agitacijo. Mariborski »Večernik« se je raiztrobil v četrtkovi številki kar v celem članku, v katerem popisuje volivni teror v mariborskem voiivnem okrožju. Ta teror poznajo edinoJe samostojni demokratje in to po svojih glasilih, pri glavnem voiivnem odboru pa niso imeli nobenih pritožb! Stavbeno gibanje v Ljubljani. V prvi polovici septembra so se ljudje še vedno prijavljali s prošnjami za stavbno dovoljenje, in to še precejšnje število. Ni več posebnega j upanja, da bi kdo v suhem vremenu spravil svojo novo gradnjo pod streho, pa ljudje imajo še upanje, ker s strahom pričakujejo, kaj bo 1. novembra s stanovanjskim zakonom. Ako bi bil ta strah živel v njih že lansko leto, bi bila letos stanovanjska mizerija že čisto majhna. Matija Fajdiga, Rožna dolina, cesta XV. Stev. 15 bo zgradil poleg poti v Rožno dolino na pare. 85-7 visokopritlično enodružinsko hišo. — Bogdan Žilič, posestnik v VersioSkovi ulici št. 12, postavi za svojo vilo gospodarsko poslopje z malim stanovanjem. — Janko Grasič, kleparski delovodja drž. žeL, Aljaževa c. 26, namerava zgraditi visokopritlično enodružinsko hišo na pare. 335-1 v Spodnji Šiški. — Ivan Kramar, posestnik v Zeijarski ulici št 8, napravi svoji hiša prizidek za trgovski lokal. — Bogdan Žilič, posestnik v Verslovškovi ulici, zgradi gospodarsko poslopje s stanovanjem v man-zardi. — Tvrdka Rojina in dr. v Slomškovi ulici prizida novo delavnico za razširjenje svojega obrata. — Anton Lileg, Zg. Šiška št. 183, zgradi na pare. 328-9 v Spod. .Sliki visokopritlično dvodru-žinsko hišo. — Dr. A. Keiser, Prešernova ul. 12 zgradi novo enonadstropno enodružinsko vilo ob Groharjevi ulici. — Mestni pogrebni zavod je kupil Predovičevo posestvo na Ambroževem trgu 7 Celoten zavod se preseli v par mesecih. Poslopje se bo adaptiralo za pisarniške in skladiščne namene, v kolikor bo služilo za potrebe zavoda. Za pogrebne vozove se zgradi posebna šupa in ob Poljanski cesii se pritlična hišica dvigne za eno nadstropje, — Univerz, prol. dr. iladži povečuje svojo vilo v Gorupovi ulici na Mirju, tako da bo imela vila dvoje kompletnih stanovanj. Maks Bavcon, Tržaška cesta 20, sezida še letos visokopritlično enodružinsko hišo za Bežigradom i na pare. 107-13. — Mestna občina ljubljanska zida ; za topničarsko vojašnico 23 manjših hiš s tremi j in štirimi stanovanji. Hiše morajo biti za silo izdelane do novembra t. 1. — Isto tako zida mestna občina veliko stanovanjsko hišo s 117 stanovanji na Poljanski cesti in Poljanskem nasipu. V hiši bo 40 stanovanj z dvomi sobami, 70 stanovanj z c-no in 7 stanovanj z več sobami. — V Trnovem poleg Kopališča Kolezije gradi mestna občina 14 zasilnih pritličnih stanovanjskih hiš; vsaka bo imela po 4 stanovanja s sobo in kuhinjo. — Franc Se-lan. mesar, Poljanska c. 7, zgradi v Delamski ulici na pare. 73-6 enonadstropno enodružinsko vilo. — Zbornica za trg., obrt in industrijo v Ljubljani zgradi ob Bleivveisovi cesti, pare. 36-6, enonadstropno stanovanjsko hišo z osmimi stanovanji za svoje uradništvo. — Marija Štele, posestni« v Kapiteljski ulici 5, namerava podreti svojo staro hišo in zgraditi novo enonadstropno stanovanjsko hišo s skladišči za njeno trgovino. — Ivanka Petru", posestnica v Študentovski ulici 0, je kupila hišo št. 13 v Kolezijski ulici; to bo povečala in adaptirala. — Ivan Žitnik, posestnik v Jeranovi ul. 9, sezida na svojem posestvu ob Jeranovi ulici par. 98-1 stanovanjsko poslopje na dvoriščni strani. — Marjana Bučar, Florjanska ulica 13,. sezida na pare. 286-10 v Trnovskem predmestju pritlično enodružinsko hišo. — Stanko Kos, polic, komisar, bo zgradil enanadstropno maiizardno enodružinsko hišo na pare. 96-17 ob cesti v Rožno dolino. — Zalka Zalar, posestni ca, Resljeva c. 25-11, zgradi na pare. 328-12 v Spod. Šiški ob Cemetovi ulici enonadstropno hišo s trend stanovanji. — Karo! lilPastirica«, Godard-ova »Ber-ceuse-i.) smo občudovali njeno prednašanje. Tako ljubko ne zapoje kmalu kdo te pesmi. Občinstvo je pevko po vsaki pesmi navdušeno aklamiralo in na kraju je morala dodati še eno, ki je še bolj razgrela hvaležne poslušalce. Gospa Lovšetova je pevka redkih vrlin in brezdvomno naša najbolša. Na njo smemo biti Slovenci ponosni. Naše difaštvo Vsem tovariiem, ki reflektirajo na hrano v Akademski menzi Dijaškega podpornega društva v Ljubljani sporočamo, da naj ob vpisu na univerzo (od 1. do 9. oktobra t. 1.) ali žc preje pošljejo tozadevne prošnje Dijaškemu podpornemu društvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Prošnjam naj priložc ubožno spričevalo, potrjeno od davčnega urada in davčnega oblastva, odnosno še od sodnijc, dalje abiturijenti izpričevalo a višjem tečajnem izpitu ali prepis, drugi spričevala o kolokvijih odnosno izpitih. — Dij. podporno društvo. Vse tovariše, ki imajo nabiralne pole, opozarja podpisani odbor, da sc v čim večjem številu in intenzivno udeležujejo nabiralne akcije, hodisi da nabirajo denarne prispevke ali živila, ker v nasprotnem slučaju odbor ne bo mogel upoštevati prošenj za znižani relutum v menzi. Odbor dij, podporn. društva. Vsem, ki se zanimajo za Dijaški koledar SDS, naznanjamo, da izide danes in da ga razpo-šljemo posameznikom in organizacijam začetkom prihodnjega tedna. Agitirajte za naš koledar! Vsak nas dijak, vsaka naša dijakinja mora imeti edini slovenski dijaški koledar, ki bo s svojo pestro in praktično vsebino (organizacijski in pokretni članki, seznam rekordov in matematične formule, be-ležnfca) zvest spremljevalec med šolskim letom. Podpisani s tem obžalujem in preklicujem žalitve, kj sem jih izrekel dne 10. septembra 1927 na Vrhniki ob priliki shoda SLS proti g. Hermanu Delpinu, uradniku Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, ler se mu zahvaljujem, da proti meni nj vložil tožbe. — Matija Malovrh. &oiszved€>vanja \a*la se jc nn Mestnem trgu manjša svota denarja. Dobi se v trafiki Mostni trg 25. Zavitek šolskih potrebščin se ie pozah!) dne 15. t. m. na neki stojnici na sadnem trgu. Najditelj se prosi, da odda zavitek v upravi Slovenca«. Gorje p o dj ar ml j enim! Kako se raznaroduie naša deca v Primoriu. Gen. tajnik fašistovske stranke Slika predstavlja sprejem predsednice Društva otroških vrtcev v Italiji, vojvodinje d'Aosta, na K o j s k e m (kj so ga Italijani izpačili v Quisca) v goriških Brdih, katera je vojvodinja obiskala spomladi 1927. Na levi od vojvodinje (desno od gledalca) koraka prosvetni minister Federzoni, ki je uničil slovensko šolstvo v Primorju. Šolski otroci, deklico, so oblečeni v uniformo fašistovske dekliške šolske organizacije »Piccole Italiane« — male Italijanke — v resnici so ipa punčke prave in pristne Slovenke. Na sliki se ,,asno vidi, kako otroci plaho in čisto mehanično stegajo roke v >rimski pozdrav« svojim raznarodovalcem. na njegovi desni Bolzon, na le in Binnchi, odzudaj Federzoni, glavni kolovodje fašizma. Slika je posneta ob spominski slavnosti obletnice pohoda na Ki,in marca 1927. Turati je oni, ki je dal iniciativo za načrt, po katerem se zdaj v Primorju razpuščajo slovenska prosvetna društva drugo za drugim. Po tem načrtu se imajo nadalje konfinirati slovenski in-teligenti, uničiti slovenski tisk, slovenski duhovniki nadomestiti z italjanskimi in ugonobiti gospodarske organizacije naših bratov. ; .. .... .. '-K..^ •..... FAŠISTOVSKI AVANGUARDISTI, ki pozdravljajo MussoTinija. V to organizacijo hočejo vtakniti tudi v Primorju Soli odraslo slovensko mladino, ki ae je doslej umsko in srčno izobraževala v naših krščanskih prosvetnih društvih. Kako pa bi izgledala njihova kultura po fašieiovskem načrtu, uaui jasuo predstavlja ta slika. Združili vso nioč so, ves divji svoj gnev, In trli junaka krvavo. In njemu, ki venec zasluži kraljev. Nabili so trnjev na glavo. Zadali so tisoč nasilnih mu ran. Pač moral bo izkrvavoti! A krepek, a silen jc ta velikan In hitro jim neče umreti. Šc živega torej pod črno zemljo Zagrobajo z roko sovražno, S pečatom in kamnom gomilo zaprd, In s četo <> 1 utajo jo stražno. A groza pogrebcem! Cuj silen potres! - Odpirajo davni se grobi -Razdrl velikan naš mrtvaško je vez - In dviga se v jasni svetlobi I (Simon Gregorčič.) Kaj se godi doma Proslava prebitja solunsko fronte. 15. septembra se je praznovala po vsej drlavi 0 letnica prebitja solunske fronte. Tega dne 60 hrabre srbske in francoske čete s pomočjo jugoslovanskih dobrovoljcev prebile solunsko fronto na odsoku Dobro polje — Vetrenik. S 'om dnem se je odločila usoda centralnih sil, ki najbrže niti mislile niso, da jih doleti poraz baš od ts strani. In ravno nn solunski fronti, s katero niso niti zavezniške niti centralne velesile računale, je bil dokončan boj za zmago pravice in samoodločbe narodov, h kateri je ravno jugoslovansko orožje največ pripomoglo. Da se oddolži spominu onih velikih junakov, ki so pripomogli k zmagi zavezniškega orožja s svojo smrtjo, in v spomin na ta veliki dan, s katerim je bil položen temeljni kamen našega osvo-bojenja, je priredilo Združenje rezervnih častnikov 15. t. m. intimno slovesnost v Ljubljani, ki se je pričela zjutraj s sv. mašo, katero je opravil v frančiškanski cerkvi solunski dobrovoljec p. Stanko .Aljnnčič. Maši .je prisostvovalo veliko število, rezervnih in aktivnih častnikov. Zvečer se je vršil v Kazini družabni večer, katerega so se udeležili rezervni častniki s svojimi rodbinami in zastopniki častniškega zbora z brigadirjem Popovičem na čelu. Slovesnost je otvoril predsednik ljubljanskega pododbora ing. Bevc, ki je pozdravil navzoče in se dotaknil v svojem govora tudi prebitja solunske fronte kot največjega zgodovinskega dogodka svetovne vojne. Govornik je tudi omenil, da je bil sedanji poveljnik dravske divizije general Kalafatovič tedaj v generalnem štabu, kjer je s prestolonaslednikom Aleksandrom sodeloval pri odločitvi, ali naj se na obeh straneh izolirana zavezniška armada umakne nazaj ali naj z odločnim naskokom nadaljuje svoje prodiranje. Po odločitvi glavnega štaba pa je .jugoslovanska armada nadaljevala prodiranje in s tem odločila konec svetovne morije in naše osvobojenje. Spomnil se je vseh junakov, ki so položili na solunski fronti svoje življenje za domovino, pozdravil pa je tudi vse žive priče te najvažnejše bitke v svetovni vojni. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, vojnemu ministru generalu Hadžiču in predsedniku združenja v Belgradu, podpolkov-ku Radosavljeviču. Mariborska oblast za popEavijence. Poročali smo že, da je nakazal mariborski oblastni odbor kot prvo denarno pomoč po zadnji povod nji najbolj prizadetim krajem v gornjegraj-skem okraju 50 tisoč Din. Šef oblastnega gradbenega oddelka inžener Fišer pregleduje že nekaj dni po poplavi prizadete kraje in ugotavlja škodo. Danes v petek zjutraj se .je odpeljal v okraj Gornji grad g. predsednik oblastnega odbora dr. I. Lcsko-var, da se bo prepričal na lastne oči o škodi in odredil nadaljnje pomožne akcije. —o— Ljubljana v jeseni. OTVORITEV POKRAJINSKE RAZSTAVE. »Ljubljana v jeseni« se bo vršila v soboto, dne 17. t. m., ob pol 10 predpoldne. Blagajne se cdpro ob pol 11 predpoldne, tako da je obisk razstave omogočen že dopoldne. Vinski oddelek in mali prater je dostopen tudi po 8. uri zvečer proti malenkostni vstopnini treh dinarjev. Opozarjamo, da je upravičen vsak posetnik gledališke razstave na sejmišču v paviljonu »K< do 20% popusta na vstopnicah za opero in dramo v času od 17. do 26. septembra. Pri vstopu na gledališko razstavo dobi listek, na podlagi katerega dobi pri blagajnah gledališča 20% popust. Pred-prodaja vstopnic za opero in dramo se vrši v paviljonu gledališke razstave. ZANIMANJE KRALJA ZA POKRAJINSKO RAZSTAVO »LJUBLJANA V JESENI«. Predsedstvo velesejma je prejelo od dvornega maršalata sledeče pasmo: »Bled, dne 12. septembra. Njegovo Veličanstvo Kralj bi z velikim zadovoljstvom pregledal Pokrajinsko razstavo, katera, sodeč po pripravah, ne bo zaostajala za lanskoletno, toda ne more še reči, če mu bo to mogoče. Na vsak način želi Njegovo Veličanstvo Kralj prirediteljem najboljši uspeh, v katerem bodo imeli najlepšo nagrado za svoj trud. —■ Minister Dvora.« PRAZNIK SLOVENSKE NARODNE NOŠE, bo v nedeljo, dne 18. t. m. Svečanost pričenja ob 3 popoldne, ko se bo na obsežnem prostoru Ljubljanskega velesejma vršil obhod naših žena in deklet ter moških v narod niti nošah. Zastopane bodo vse slovenske narodne noše: gorenjske, belokranjske, noše iz bivše Štajerske in iz Prekmurja; videti bo tudi narodne noše Slovencev iz Koroške, Trsta in njega okolice ter iz Istre. Obenem bo tudi tekmovanje narodnih noš. Ta obhod bo veličastna manifestacija, s katero pokažemo Slovenci, da se vedno in povsod zavedamo svoje narodnosti, ki nam navdaja dušo in srce. Praznik narodnih noš pa ne traja samo ta dan. Povodom vseh dni Pokrajinske razstave do 26. t. m. bodo na velesejmu razstavljene v posebni razstavi narodne noše, kakor ti(,di ženska ročna dela, ali izključno le ona, katerih okrasi so izvršeni po naših narodnih motivih. Apeliramo na našo javnost, da se v častnem številu odzove pržrtvovalnosti in velikemu trudu prirediteljev. Ni namreč lahka stvar prirediti nekaj tako lepega in velikega. V nedeljo je dan Slovenije in posebno še naše bele Ljubljane, da pokaže svoje razumevanje in poda dokaz, da zna ceniti dela, ki niso samo hipne vrednosti, ampak segajo globoko v naše narodno življenje. V nedeljo vse na obisk razstave! GLEDALIŠKA RAZSTAVA. Poziv, ki ga je razposlalo vodstvo razstave takoj ob začetku predpriprav, je imel tak uspeh, da je ogromni paviljon >K«, kjer se razstava vrši, napolnjen z materijalom. Skoraj dve tretjini poslanega so morale biti presejane in odstavljene. Maribor, Ptuj se je odzval: prvi s prekrasnimi kostumi, drugi z interesantnim tiskanim materijalom. Internacionalna unija igralcev, kt polaga na take prireditve največjo važnost, se je odzvala z gledališko literaturo vse Evrope, ker so v njej včlanjene vse igralske organizacije. Ves aparat, ki je za kratko odmerjeni čas predpriprav ogromen, je posloval brezhibno in obeta uspeh. Aranžma prostorov, ki ga vodi inž. Fatur, je spretno urejen in daje pregled. Vodstvo razstave je v rokah gospoda prof. O. Šesta. — Tekom razstave se bodo vršila vodstva, katerih točni datum se bo pravočasno objavil. RADIO RAZSTAVA, ki jo priredi ljubljanski radio klub ob priliki pokrajinske razstave .»Ljubljana v jesenic, bo zelo pestra in za amaterje in ljubitelje radiosporta tudi zelo poučna. Razstave se bo udeležilo 27 amaterjev, ki bodo razstavili najrazličnejše aparate od navadnega dvocevnega do hipermodernega Elslree Six. Nadalje bodo amalerji razstavili tudi posamezne dele, razne tuljave, kondenzatorje in merilne instrumente. Posebno zanimanje bosta gotovo vzbudili dve mali amaterski brzojavni oddajni postaji za kratke valove. Občinstvo pa bo tudi občudovalo iznajdljivost in praktičnost naših amaterjev. Razstavljen bo namreč prejemni radio aparat (detektor), ki bo montiran v navadnem dežniku. Tisti, ki se zanimajo za našo moderno oddajno postajo v Domialah, jo bodo lahko v mali obliki občudovali na razstavi, kjer bo natanko izdelan model (160/80cm). Ocenjevalna komisija je že pridno na delu in ocenjuje aparate amaterjev. Vsi ocenjeni aparati bodo na razstavi označeni. Pri oceni pridejo v poštev tele točke: 1. jakost in občutljivost (10 točk); 2. čistote sprejema (10 točk); 8. selektiviteta (10 toSk); 4. obsežnost: valovna dolžina 200—600 m (8 točke), 200—2000 m (4 točke) in pod 100 m (5 točk); 5. način električne in mehanične izpeljave (5 točk); 6. izkoriščanje prostora (5 točk); 7. v koliki meri so posamezni deli lastni izdelek, aH so kupljeni (5 točk) in 8. v koliki meri je manipulacija aparata enostavna ali komplicirana (10 točk). Dosegljivih točk je torej 60. Kdor od amaterjev želi še konkurirati, naj prinese svoj aparat danes do 5. ure popoldne v klubov lokal na velesejmu. Aparatu mora dodati stikalni načrt in izjavo, da je aparat sam sestavil. VRTNARSKA RAZSTAVA je priključena letošnji Pokrajinski razstavi Ljubljanskega velesejma od 17. do 26. t. m., ima svojo posebno vrednost in pomen. V Sloveniji, obmejni pokrajini naše domovine, je tekla zibelka našemu domačemu vrtnarstvu, posebno pa trgovskemu. V Slovenijo so še danes uprti pogledi vrtnarstva iz vseh delov naše domovine. Tudi letos bodo naši vrtnarji dali novih pobud tovarišem tako v estetskem oziru, kakor tudi glede še intenzivnejše izrabo cvetja. Potreba pa je tudi razumevanja naše domače javnosti in prireditelji pričakujejo, da bo razstava kar najbolje obiskana. Moralna dolžnost našega občinstva je, da upošteva domače blago pred nakupom v inozemstvu. V krasnih skupinah, katerim se vidi, da so pripravljena z največjo ljubeznijo in strokovno veščino, razstavlja šest najpodjetnejših ljubljanskih trgovskih in umetnih vrtnarjev. Razstava v mnogo-čem prekaša lanskoletno, in so se nekatere vrtnarske tvrdke povzdignile letos do posebnih specijalitet. Tako tvrdka Korsika. v kaktejah in dalijah. Posebno privlačna je skupina kaktej. Letošnja razstava bo gotovo le še povečala krog ljubiteljev in gojiteljev te čudovite rastline. Tvrdka Ivan Šimenc preseneča s svojimi čudovitimi tubarožami, ki se importirajo iz Mehike. Tudi druga čudovita cvetka se kaže tu očem obiskovalcev, to je •»•Fortuna«., sreča. Tvrdka Franc Herzman$ky razstavlja poleg svoje specijali-tete, to so s cvetjem dekorirane mize za različne priložnostne domače svečanosti, še tele novosti: Polyhanta-vrtnice v dreveščkih in bajne Coleuse v različnih barvah. Nehote ti obtiči pogled na domače prijaznih gredicah tvrdke Anton Ferant. Vidi se vešča roka mojstra Feranta. Tvrdka razstavlja tudi lepo grupirano sadno drevje iz lastne drevesnice. To je edina ljubljanska vrtnarska tvrdka, ki se bavi tudi s to panogo. Rado se pomudi oko obiskovalca na nasadih tvrdk V. Baje in Pavel Šimenc. Občudovali moramo krasno in umetno vezane vence in šopke poleg vsega drugega, kar živi tukaj svoje tiho življenje. RAZSTAVA GRŠKE IN RIMSKE PLASTIKE v Jakopičevem paviljonu se zaključi z dne 30. sept. Kor se obeta baš te dni velik dotok zunanjih gostov v Ljubljano — posetnikov pokrajinske razstave — se nujno opozarjajo in naprošajo naše kulturne in prosvetne organizacije, merodajni faktorji in posamezniki, ki pridejo s temi gosti v ožji stik, da agi-tirajo med njimi tudi za čim večji obisk te razstave. Razstavljeni kipi v odlivkih, dovršeno delo modernega Pariza, nudijo vsakomur velik duševni užitek ter velezanimivo in živo sliko visoko kvalitativne umetnosti dobe, ki sega za dva tisočletja nazaj v preteklost in nosi na sebi pečat nesmrtnega antičnega sijaja. — Članom raznih kulturnih in prosvetnih organizacij se priporoča skupen obisk. Razstava, doslej edina te vrste pri nas, je odprla vsak dan od 8. do 18. ure. Povodenj v Oselici. Povodenj v ponedeljek, 12. t. m. je občutno prizadela Iudi obč. Oselico nad Šk. Loko. Povodenj je bila malo manjša kakor lansko leto. Voda je z neznansko naglico naraščala, posebno je bila silna Savojdenšica, ki je na več mestih razrušila cesle, podrla mostove in jezove in vdirala v stanovanja. Pri vasi Savodenj je nad 30m dolgo cestno progo popolnoma odplavilo. Skoro nič manj srdita ni bila Topliščica, ki je v Kopačnici odnesla dolg kos ceste. Nato je na Hotavljah odnesla Nackovt jez in napravila še mnogo druge škode. Seveda so zo- Blago Je dobro ako izpolni svojo svrho. Da k> store pet porušena vaška pota in mostovi, katere so komaj za sdlo popravili od lanske povodnji. Oblastni poslanec g. Uršič je bil prvi na licu mesta in ei ogledal škodo. Velik požar v Ribnici. V torek, 13. t. m. ob tričetrt na enajst ponoči je izbruhnil požar v Ribnici v lopi g. trgovca Oniča tik župnijske cerkve. V hipu je zubelj objel Orri-čevo lopo in farovško gospodarsko poslopje, na kar se je povzpel še na Oničevo hišo, ki je največja v Ribnici. Visok steber ognja je razsvetljeval celo dolino. Tomšičevo družino, ki je stanovala v Oni-čevi hiši, je bilo možno rešiti s prvega nadstropja le skozi okna po lestvah. Tudi dve tam stanujoči učiteljici sta so komaj umaknili. V zadnjem hipu je g. dekan še rešil iz gorečega poslopja svojo ži-\ino; je imel pač srečo, da je komaj eno minuto pred izbruhom prišel iz Ljubljane in še ni zaklenil vežnih vrat, ko so trije Orli, gredoč s kolodvora, zapazili ogenj s ceste ob Cenetu, dočim se na farovški strani še ni videl, in so tako opozorili na grozno nevarnost. Gasilna društva iz cele doline so bila kmalu na mestu in so s celonočnim napornim delom omejila požar. Ribniška motorna briz-galna se je pokazala mojstra, ko je v zveza z društvom iz Nemške in Goriče vasi v najhujših plamenih obvarovala župnišče, ki se ga je pod streho že prijemal ogenj. Druge brizgalne so zagrabile ob cesti. Požrtvovalnim delavcem vsa pohvala! Ker je bilo mirno ozračje, je bilo mogoče ogenj lokalizirati. Pogorela je vsa Oničeva hiša razen prodajalne, in tudi en prešič je ušel nazaj v ogenj in zgorel. Farovško gospodarsko poslopje je zgorelo temeljito do tal s senom, slamo in gospodarskim orodjem; Iudi okrog 30 kokoši je našlo pogin v plamenu. Dve drugi poslopji sta ogo-reli le deloma. Tudi Tomšičevi družini je vse zgorelo. Naslednji dan si je tudi g. knez in škof dr. Jeglič, ki se mudi pri Novi Štifti, ogledal grozno pogorišče, ki s svojimi visokimi dimniki izgleda kot kaka tovarna. Velik požar blizu Trbovelj. Onkraj Save, na kranjski strani, v bližini trboveljskega kolodvora in v neposredni bližini Mitovškega vodopada stoji večja stanovanjska hiša g. Fr. Grebenca. V hiši se nahajajo razen več strank, še pekarna, gostilna, slaščičarna in kleparska delavnica. Ta hiša je začela v petek 16. t. ni. zjutraj okoli pol 3. ure goreti. Domneva se, da je ogenj prišel iz dimnika, ki vodi iz pekarne. Prvi del hiše je popolnoma uničen. V podstrešju je stanovala vojna udova in delavka Juvan s tremi otroci, ki je bila ob času požara na delu na Sepa-rasiji; otroke so sosedje rešili. Juvanovi je požar uničil celo njeno premoženje: pohištvo in obleko ma. (Konec.) Doba poljskega dela. Po času je razdeljeno večje poljsko delo v Argentini takole: Koncem oktobra in tekom novembra je košnja lucerne (alfalfa) in domače detelje (trebolj. Kosijo s strojem, ročni delavci pa jo suše in jo skladajo v par-ve (velike stogove). Pri detelji še ne potrebujejo posebno mnogo delavcev. Plačajo 2.50 do 4 pesos, včasih tudi 5 na dan in prehrano. Enparvador (delavec, ki sklada stog), dob: tudi več. Žetev (cosecha, čitaj: koseča) ovsa :n lanu se začne na severu provincije Santa Fe koncem novembra in začetkom decembra; na jugu provincije Santa Fe, v provincijah Cor-doba (Kordova), Bucnos Aires in teritoriju La Pampa se začne v sredini decembra; na jugu province Buenos Aires, to je v okolici mesta Bahia Blanca in še bolj na jug pa šele koncem decembra in začetkom januarja. Žetev traja v vsakem kraju kakih 10 do 15 dni; dalje časa samo takrat, kadar primanjkuje delavcev. Preje so nekateri, zlasti Italijani, kateri so bili znani s chakareri na raznih krajih na severu in na jugu, pisali že naprej znanim gospodarjem, da so jih ti pravočasno opozorili, kdaj da se bo začela žetev v tistem kraju in so tako mogli priti vedno ob pravem času. Na ta način so delali v enem letu na dveh žetvah; ko so končali na severu, so se odpeljali na jug in so tako zaslužili lep denar. Danes pa to že ni več tako sijajno, vožnja po železnicah in prehrana po gostilnah je predraga. Ako je preje kdo prišel kak teden prezgodaj, mu je dal gospodar hrano zastonj in še vesel je bil, da je ostal pri njem, ker je primanjkovalo delavcev. Danes pa delavcev ne primanjkuje in čakarerom gre samim trda. Kdor pride prezgodaj, inora čakati na kaki fondi (gostilni), kjer ga stane hrana in prenočišče kakih 3 do 5 dnevno. Ostalo mu pa vzame potem vožnja po železnici in prehrana med časom, ko išče drugega dela. Mlatev (la trilla) začne takoj po žetvi in traja od enega do treh mesecev v vsakem kraju; kjer je prej končala žetev, konča tudi mlatev preje. Traja več ali manj časa iz vzrokov, kot sem jih že preje omenil. Na jugu v bližini, mesta Bahia Blanca sem videl mlaiiti še v mesecu aprilu. Včasih in ponekod traja mlatev prav do časa, ko začne. Obiranje koruze (inais). Tudi koruza dozori preje na severu kot na jugu. To delo traja tekom mesccev marca, aprila in maja. Koliko časa traja v vsakem kraju, jc zopet odvisno od tega, ako lam delavcev primanjkuje ali preostaja. Ako jih primanjkuje, jc dobro za delavce, ako preostajajo, je dobro za gospodarje. Ko je pa končano s koruzo, je končano glavno poljsko delo in potem mora poljski dclavcc gledati, kam sc bo pač stisnil. Preje ni bilo težko za delo, povsod so gradili nove železnice, kopali kanale, po- pravljali pota; danes je pa trda, novih železnic že skoro ne grade več in tudi kanalov ne. Razmere v mestih. Navaden tovarniški delavec v mestu zasluži od 2.50 do 4.50 pesos na dan; kdor pride na 5, se smatra že kot dobro plačanega. Pred štirimi ali petimi leti je bila to navadna plača, danes pa to vsoto že malokdo zasluži. Zidarski pomagači zaslužijo 3.50 do 4.50 na dan, zidarji 5 do 7; krojači, čevljarji, mizarji, tesarji, kovači in podobni polpomočniki (me-dio oficial) zaslužijo 3.50 do 6 in pomočniki (oficial) 5 do 8 pesos, izvrstni in pri dobrih tvrdkah zaslužijo tudi več. Ključavničarji pa zaslužijo po navadi nekoliko bolje. Stanovanje. V Buenos Airesu so najdražja stanovanja na svetu. So dražja kot v kateremkoli drugem velemestu. V Montevi-dco, Rosario in drugih mestih so nekoliko cenejša, pa ne dosti. V Buenos Airesu stane soba 2 m X 2 m mesečno 15 do 30 (odvisno je, v katerem delu mesta se nahaja in ali je hiša stara ali nova), soba 4 m X 4 m 30 do 70, sala (večja soba z okni na ulico ali na dve ulici) 80 do 150 pesos mesečno. V sredini mesta stane departement z dvema ali tremi sobami ter pritiklinami mesečno 150 do 250. V predmestjih slane departement z dvema ali tremi sobami 80 do 120, hiša z isto-toliko sobami 120 do 150. Pred par leti sem stanoval v Moronu pri neki slovenski družini Moron se nahaja 20 km izven središča mesta. Ta družina je plačevala za hišo z dvema manjšima in eno večjo sobo, kuhinjo in s kopalnico mesečno 150 pesos. Takrat "sem se vozil na delu v mesto najprej 20 km z železnico in potem še kake 3 km s tramvajem, zvečer pa isto pot zopet nazaj. Stanovanje je tukaj treba plačati naprej. In sicer kadar sc najame stanovanje, je treba plačati za tri mesece. Za dva meseca ohrani hišni posestnik kot kavcijo in en mesec za stanovanje naprej. Kavcija se vrne najemniku, kadar se preseli drugam. To pa delajo tako radi tega, ker imajo Argentinci v splošnem častitljivo navado, da zadnjega meseca pred preselitvijo nikoli ne plačajo. Hrana. Hrana stane 60 do 100 pesos na mesec, odvisno je od kakovosti in od pogojev, pod katerimi jo kdo more najti. Tudi hrano je treba plačati vedno naprej ali pa vsak obed sproti. Argentinski denar. Argentinska denarna enota je 1 papcl (1 papirni peso), deli sc na 100 centavos. 1 peso velja po današnjem kurzu pri banki »Banco de la Nacion Argentina« (Argentinska državna banka) 23 dinarjev in 25 par (1 papel = 23.25 Din). Vse ccne, katere sem navedel, se razumejo v papirnih pesos. Kajti v trgovini z inozemstvom se računa tudi s »pesos oro« = pesos v zlatu, kateri velja približno toliko, kot severoame-riški dolar. Ta denar pa ne kroži in se v navadnem življenju ž njim nc računa. Kar jc zlatega in srebrnega denarja, leži po bankah. Kroži samo papir in nikelj, in to v vrednosti papirnega pesa. in ni bila niti najmanjšo stvari mogoče rešiti. Istotako so utrpele veliko škodo tudi ostale stranke. Pri gašenju so se zopet odlikovali rudniški gasilci, ki v teku deset minut prihiteli nri lice mesta pod vodstvom g. Žana Miklav&ča in kasneje g. Hole-šeka z novo motorno brizgalno ter v resnici delali čudeže. Posestnik ima veliko škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Trboveljčanom polagamo na srce, da priskočijo na pomoč vojni vdovi Juvanovi in njenim treni otročičem, ki danes nimajo niti kaj obleči. Aretiran kolesarski tat. V četrtek, ob 11 dopoldne je bilo izpred veže poštne palače ukradeno trgovcu Josipu Pogačarju 8000 Din vredno kolo znamke >Jogo<. Ko se je g. Pogača r vrnil Iz poslopja, .je ugotovil, da mu je kolo nekdo ukradel. I>rijavil je to stražniku, včeraj zjutraj pa je šel v spremstvu kriminalnega agenta T urina iskat svoje kolo, v pravilni domnevi, da ga je dal tat kje predelati, tako da ga ne bi bilo mogoče spoznati. Na dvorišču neke hiše je g. Pogačar res spoznal svoje kolo, ki pa je bilo deloma že prepleskano in predelano, poleg kolesa pa sta opazila on in detektiv mladega človeka, ki se je ravno pripravljal, da prepleska še ostale dele kolesa. Detektiv je mladeniču napovedal aretacijo. Mladenič je takoj priznal, da je kolo ukradel. 'Na policiji ga je zaslišal g. Žajdela, ki je ugotovil takoj, da ima možakar še več kolesarskih tatvin na vesti. Možu je ime Anton Reraar, star je 26 let, stanuje pa na Poljanski cesti 27. Po poklicu je čevljarski pomočnik, vendar pa svojega poklica že dolgo več ne izvršuje. Kakor je g. Žajdela dognal, je Remar pokradel najmanj štiri kolesa. Na njegovem stanovanju je bila izvršena hišna preiskava ter so policijski organi našli več razdrtih koles, kolesnih plaščev m oevi. O preiskavi, ki bo spravila na svetlo še več Remarjevih grehov, bomo še poročali. Imigrantski hotel. Priseljenci dobe ob prihodu v Buenos Aires tekom petih dni na državne stroške brezplačno stanovanje in hrano v Priseljeniškem domu (Hotel de Imigrantes). Nekateri ostanejo tam tudi nekaj dni dalje, ker uprava v tem oziru menja ni ravno preveč natančna. Priseljenec do-Di, ako to zahteva, na državne stroške brezplačno vožnjo po železnici ali s parnikom do katerega koli kraja v celi republiki, kamor hoče iti; to pa samo enkrat in mora odpotovati iz priseljeniškega doma. Ko je enkrat zapustil priseljeniški dom, potem mu več ne dajo proste vožnje, ako bi prišel zanjo prosit. Ob času bivanja v priseljeniškem domu mora priseljenec dobro paziti, da ga tam ne okra-dejo, ker tam spi v velikih dvoranah na stotine ljudi, ki so prišli od vseh vetrov. Pa tudi sicer je treba, v Argentini, zlasti pa še v Buenos Airesu, odpreti oči in ušesa in se poslužiti vseh petih čutov. Kajti tukaj je takole po priliki vsak deseti človek ali slepar ali tat, po navadi pa oboje skupaj. Ako že ni profesionalec, pa ima gotovo vsaj talent *a to. Zato je treba tukaj neznanca, ki se Vftm približa na ulici ali v gostilni ter vam ponudi kakšen »kšeft« ali kombinacijo, poslati k vragu. Podnebje v Argentini. Fodncbje je tukaj topleje kot pri nas. Sneg tukaj ne pade, razen v južnih krajih Patagonije, na Ognjeni zemlji in v visoko nad morjem ležečih krajih v gorovju Ande. V okolici Buenos Airesa in njemu bližnjih pro-vincijah: Buenos Aires, Santa Fc, Cordoba, San I.uis, San Juan, Mcndoza in Parnpa Central je podnebje zmerno. Vroče pa je v se- Gaullcl so imeli dela celo noč, da so rešili, kar se je dala Pri gašenju so bili silno požrtvovalni. Pet jLli je dobilo težke opekline. Tudi 12 kmetov je hudo opečenih, med njimi eden težko. Med požarom so se ljudje obnašali zelo junaško. Mnogi so tvegali življenje, da so rešili življenje otrokom, ki so se nahajali v gorečih hišah. Tako je nek vojak, ko je slišal otroški jok iz neke hiše, junaško planil v gorečo hišo, kljub temu, da je šel v smrtno nevarnost. Iz hiše, ki se jo že skoro podirala, je prinesel jokajočega otroka skoraj še Rasstare na velesejmu se je udeležila tudi Prosvetna zveza v pavlijonu K, kjer je razstavila v oddelku: Gledališče, ljudstvo, družba do 1000 raznovrstnih predmetov, ki se nanašajo na delo na dramatičnem polju. Nadvse zanimivo so statistične tabele, katere nam takorekoč dramatično kažejo razvoj podeželskega gledališča od 1. 1001 do 1. 1927. Na slikah pa vidimo od najstarejšo slike (1. 1892): »Mlini pod zemljo^, kjer bo bistro oko zapazilo pisatelja Finžgarja kot igralca in druge visoke gospode, do krasnih scen radovljiškega in ljubljanskega pasijona, kako so je razvijala umetnost kostu-miranja po deželskih odrih. Zanimiva je skupina pisateljev ljudskih iger, kjer se prepričamo kdo je najbolj idealen in požrtvovalen delavec na polju ljudske prosvete. Do 15 slik in originalnih del kaže ta oddelek. Na vsako delo je položila Prosvetna zveza mal lavorjev venec. Tudi zbirka letakov in vabil kaže, da ima marsikatero društvo brihtno glavo, ki zna na svoj lasten način delati reklamo. Bogata je zbirka garderobe, katero izposojuje »Ljudski oder« v Ljubljani. Zanimal bo marsikoga tudi oddelek »Maleija ijtedališča z lutkami«, katerega je tudi razstavila Prosvetna zveza. Že proscenij (delo mlajšega Pengova) opozori obiskovalca, da se zamudi pri tem oddelku. Zraven pa nad vse krasno vernih provincijah in teritorijih: Fucuman, San-tiago del Estero, Salta, Jujuy (Huhuj), Shaco (Šako), Formoza in Misiones. Mrzli so kraji v Andah in teritoriji na jugu v Patagoniji, kot Neuquen (Nevken), Rio Negro, Shubut (Ču-but), Santa Cruz in Tierra del Fuego (Ognjena zemlja). V Buenos Airesu doseže največji m>-az —5 stop. pod ničlo; največja vročina pa do 40 stopinj C. To sta pa oba ekstrema, do katerih pride morda na vsakih pet let enkrat. Najbolj mrzli meseci so tukaj junij, julij, avgust; najbolj vroči pa december, januar in februar, torej ravno obratno kot v Evropi. Mrzlice ni v Buenos Airesu in tudi nc v provincijah, katere sem naštel kol zmerne in mrzle. Pač pa gospodari mrzlica v vročih severnih provincijah. V Shako in Formozi in 3e-loma tudi v Misiones so mrzlični kraji, ki so blizu rek in močvirij. Najbolj razvpiti provin-ciji pa sta Jujuy in Fucuman. V Fucumanu jc menda vse prebivalstvo bolno na mrzlici, vendar pa jo domačini lažje prenašajo kot pa tujci. Iz vsega navedenega je razvidno, da razmere tukaj nikakor niso sijajne. Ako ima rokodelec srečo, da najde stalno delo v svoji stroki, potem si more kaj prihraniti, ako jc zelo varčen. Ako pa delo ni stalno ali pa ako mora iti delat kot težak, potem pa o kakem prihranku ni govora. Posebno pa velja to za tiste, ki ne znajo nobenega rokodelstva; ti zaslužijo komaj toliko, da se prežive. Tukaj ni tako, kot je bilo v Severni Ameriki. Kdor že pride sem, naj gleda predvsem, da nc pride po zimi, ker takrat še bolj primanjkuje dela. Najboljši čas je še fakole koncem novembra ali začetkom decembra, ker takrat se začn« žetev« M. N. nepoškodovanega. Sam j« dobil težke opekline po | glavi in obrazu. Neka mnti štirih otrok je z grozo opazila, da Ima poleg sobe le dvoje otrok. Spomnila se je, da sta dva še v goreči hiši, kjer sta spala. Kljub temu, da so ji gasilci branili, je hrabro skočila v gorečo hišo in po gorečih stopnicah hitelu po otroka. Njeno junaštvo je bilo poplačano. Rešila je šestletno hčerko, dasi je dobila opekline po glavi, obrazu, vrutu in ramenih. Par hipov za njo se je notranjost hiše zrušila. in bajno oblečene lutke! Nad gledališčem viseča slika nas opozori na novo fazo dramatičnega udej-stvovanja na .Sonate iqre(ScJmttenspiele) katere je začela propagirati naša Zveza. Navodila za take igre daje Vestnik Prosvetne zveze, letošnji letnik. Tudi moderni kino-aparat: Kinobo.r, last Prosvetnega društva iz Ti-žica vzbuja splošno pozornost. Prednost lega aparata je ta, da no rabi več kabine in leče popolnoma liho. Dalje vidimo raznovrstne projekcijske aparate, skioptične slike; obiskovalec naj pogleda v skioptičnih slikah razvoj naših narodnih noš. Skromni kotiček, kjer bivakira društvo Rokodelskih pomočnikov, opozori mimoidoče, kje so naši slavni gledališki igravci študirali odorski ABC. Tu vidimo, mladega Danila Cerarja, Bukšeka, Pluta itd. V sredini razstave visi slika dr. Kreka. okrašena z dvema vencema. Tudi na tem polju je on položil seme dramatičnega udejstvovanja v srce slovenskega ljudstva. Brez njega ne bi imeli danes 1G9 kat. društvenih odrov v ljubljanski oblasti. Ko bo Ielos Prosvetna zveza obhajala svoj XXX. občni zbor, bo lahko ravno potom te razstave dokumentirala svoje prosvetno delo med širokimi plastmi našega naroda. Velika škoda za vsakega podeželskega režiserja pa bo, če si ne bo ogledal te razstave, kjer vidi na dlani razvoj slovenskega odra. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—. tV Porotno zasedanje pri okrožnem sodišču v Novem mestu se začne 19. sept. t. 1. in bo trajalo 4 dni. Prvi dan se bo zagovarjal Josip Mihič radi hudodelstva roparskega umora in radi požiga. — Drugi dan bo sedel na zatožni klopi Albin Plot radi roparskega umora, tretji dan Ivan Žnidaršič radi hud. po § 127 ltz., četrti dan pa Jožef in Jožefa J a k š e, Franc Zupančič, Jožefa K o -v a č i č in Janez Si m on č i č radi goljufije. •k Izscljoniškii kvota za Ameriko izčrpana. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu naznanja, du je naša kvota za Združene države Severno Amerike za 1. 192(3-27, ki se je zaključilo dne 80. junija t. L, popolnoma izčrpana, to je ameriški konzulati v naši državi so izdali polno število vizumov. S tem odipade očitek, da bi se po krivdi izseljeni sitih oblasti kvota ne bila popolnoma izčrpala. * Močan potres. V nedeljo zvečer 11. t. m. je seizmograf v zavodu za geodinaniiko na ljubljanski imiverzi zaznamoval precej močan potres na razdalji 1070 km in sicer ob 23. uri 19 minut in 5 sekund. V ponedeljek zjutraj so mu alcdilj še trije manjši neznatni sunki ob 53 minut po polnoči, 425 in H. 12. Maksimalno gibanje zemlje pri prvem potresu je znašalo okrog 100 mikronov. ~k Tehnična srednja šola za lesno industrijo se je preselila iz Drvarja v Sarajevo, kjer bo kot oddelek tamkajšnje tehnične srednje šole nadaljevala z izobraževanjem tehnikov srednješolske kvalifikacije za lesno industrijo. Namen te šole je, da izobrazuje specija-liste tehnike za žage, tovarne parketov, eodov, zabojev, vagonov, pohištva, za tovarne celuloze, destilacije lesa itd. Pouk traja štiri leta, razen tega je predpisane pol leta prakse. Vpisovanje v prvi razred se bo vršilo za učence iz Sarajeva dne 1. septembra, za zunanje pa dne 21. septembra od 9 do 12 dopoldne. Za sprejem v prvi razred je vložiti kolekovano prošnjo na šolsko upravo in priložiti rojstni list, spričevalo osnovne šole, spričevalo 4. razreda srednje šole in zdravstvene spričevalo. Vpisnina znaša 10 Din. Vpisovanje za II., 111. in IV. razred bo 26. septembra na podlagi zadnjega šolskega spričevala. Pouk se prične za I. razred dne 22. septembra, za ostale razrede dne 1. oktobra. FURMOTO najsijajnejšo čistilno iu polimo sredstvo za pohištvo. ~k Spisak pošta, telegrafu i telefona. Zadnji seznam poštnih, brzojavnih Ln telefonskih uradov je izdalo poštno ministrstvo leta 1924. Brošura je bila natisnjena v državni ti.-karni v Belgradu. Ker se jo kesneje odprlo veliko poštnih, brzojavnih posebno pa še telefonskih uradov, ni seznam že dolgo več ustrezal svojemu namenu. Zato je bila nujna potreba po novi izdaji. Sestavili so jo slovenski uradniki v ministrstvu, ua kar so poslali rokopis v tisk poštnemu ravnateljstvu ljubljanskemu. Knjiga je izšla nedavno tega in je v vsakem pogledu dovršeno delo. Dobro bo služila predvsem poštnini uradnikom, a tudi trgovcem in obrtnikom, ki imajo trgovske in kupoijske stike Sirom naše kraljevine. Ceua knjigi ni označena, stane pa samo 15 Din. k Kupimo nekaj knjig Fr. W. Foersterja, posebno J ug endl eli r e. Ponudbe z navedbo cenc na naslov: Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. KUŠAKOVICA KALODONT najboljša pasta za zobo k Vlom pri Grosupljem. V Gaberju pri Grosupljem je bilo vlomljeno v hišo Franceta Kremenška in odneseno več obleke, perila, usnja in čevljev. Skupna škoda znaša 3725 dinarjev. Tatvine je nujno osumljen znani vlomilec Matija Žnidaršič, ki strahuje zadnje čase vso Dolenjsko. OBLAČILA TVRDKE .T. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. k Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne >Franz-Josef< -grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno >Franz-Josef<-vodo, ker se lahko zavživa in so gt lovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Dobiva so v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. •k Javnim nameščencem in vpokojeneom. Vsom, ki so poslali prijave ^Strokovnemu društvu javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v Ljubljani , Mestni trg 19-111, smo poslali pristopnico in navodila. Pristopnico prosimo — posebno ime in poklic — natančno izpolniti. Pravila bomo dobili v 8 dneh in jih bomo začeli takoj razpošiljati, zato prosimo vse naše člane, ki imajo izkaznice od »Strokovne zveze javnih nameščencev«-, da nam te dosedanje društvene izkaznice (pravila s pravilnikom) pošljejo po posti kot tiskovino, da jim jih popravimo. Tiskovni stroški za poravljcne izkaznice znašajo 1.50 Din, -/.h nove izkaznice pa 4 Din. Vsi člani, ki so s članarino na dolgu in so dobili opomine, naj se čimpreje odzovejo (po potrebi se dovoli plačevanje tudi na obroke), ker ima društvo za poslovanje in pisarniške potrebščine vendar precej izdatkov. One tovariše, ki so bili člani bivše organizacije javnih nameščencev in so prejeli obvestilo o reorganizaciji in vabimo, da ponovno prijavijo svoj pristop, prosimo, da čimpreje pošljejo izpolnjene pristopnice in prijavnice. Tovariše izven Ljubljane opozarjamo na člen 14. društvenih pravil, po katerem se v krajih, kjer je nad 15 članov, lahko ustanove plačilnice in vabimo, das e te ugodnosti poslužijo, s čimer je olajšano plačevanje in posredovanje. Dodatno k našim dosedanjim vabilom za pristop k društvu javljamo, da kot član lahko pristopi vsak javni nameščenec, ne glede na starost; sicer pa jo pristoo k podpornemu in posmrinemu fondu neobvezen in doslopen samo do 50. lela starosti. Na razno prošnje, ki so se obravnavale pri zadnji seji, se je sklenilo in ukrenilo sledeče; I. za L. iz t!, (službeno posredovanje) bomo objavljali oglase v r-Slovencui- in skušali tudi osebno posredovati, posebno za ponovni sprejem v službo, ker je bil predčasno vpokojen; 2. za K. iz B. (zaostalo izplačilo pokojnin) je osebno posredovanje uspelo; il. za A. iz Sv. L. (službeno posredovanje) smo odstopili našemu izvedencu, da poizveduje, je kje kako prazno mesto. ZA JESEN IN ZIMO kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki Jos. Rojin«, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. ■k Stonicol najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogerijj Kane, Židovska ulica. Pridna Ste novih naročnikov! Razstava »Prosvetne zveze" na ljubljanskem jesenskem velesejmu. Predrzna tatvina na Črnučah. Poročajo nam: Minoli ponedeljek popoldne se je v dežju zatekel k hišici na Črnučah št. 45, kjer stanuje s svojimi otroci delavka Kati Verle, neka približno 20 letna ženska, majhne postave, debelušna. V hiši sta bila samo otroka Verlctove: eden star 7 let, drugi 3 leta. Ženska je trkala na okno in velela otrokoma, naj ji odpreta, kar sta Otroka storila. Ženska je šla v sobo in takoj odprla omare. Pobrala je vso obleko, čevlje in ročno torbico, v kateri je bilo 2000 Din gotovine, poročni prstan in razne listine. Končno je ženska vzela še dežnik, zaklenila hišo in odšla proti Gameljnam. Otrokoma je velela, naj rečeta, da je prišel v hišo neznan moški in odnesel stvari. Ta tatvina je dvakrat zločinska, ker je pripravila ubogo delavko, ki preživlja sebe in otroke s trdim delom v nekem ljubljanskem podjetju (Bemik), ob vse revno imetje. Upamo, da bo orozništvo ednosno ljubljanska policija predrzno tatico izsledila. SlovGsici v „Moviee" ustavljene. v Trst, 16. sept. (Izv.) V Italiji izhajajoči list »Novice« je bil danes ustavljen. Podrobnosti o velikem požaru na SCrasu. Včeraj smo kratko poročali, da je v Selcah pil št Petru na Krasu izbruhnil strašen požar, ki je vpepelil 30 hiš. Po požaru nastala škoda jo ogromna in znaša nad 3 milijone lir. Hiše so popolnoma uničene, tako da je nad 200 ljudi brez strehe in morajo prenočevali na prostem, kar je zlasti v hladnih jesenskih nočeh prav hudo. I>£ie^iie miovicG ■k Kraljeva dvojica poseti Zagreb. Zagrebški listi poročajo, da prideta čez zimo kralj in kraljica v Zagreb, kjer ostaneta dva do tri mesece. Kralj je že pred kratkim izrazil željo za bivanje v Zagrebu, pa je bil zadržan radi važnih držaivnih poslov. Kraljeva dvojica se bo nastanila v banskein dvorcu, ki je že pTirejen za njuno bivanje. Ker ostane kralj dalj časa v Zagrebu, se bo najbrže vršil tam tudi dvorni ples. Ce ne bo prisiljen po (političnih dogodkih, bo kralj ostal najbrže vso zimo v hrvatski prestolici. -jk Dr. Jožef Somor. Dne 12. t. m. je umrl v Celovcu nagle smrti, zadet od kapi, g. stolni dekan, zlatomašnik dr. Jožef S o m e r v 84. letu. Rodil se je 29. aprila 1&44 na Žilipoljah, dovršil svoje študije v Celovcu, bil v mašnika posvečen 25. julija 1869. Zlato mašo je obhajal I. 1919. v romarski cerkvi Božjega groba pri Pliberku. L. 1877. je dosegel čast doktorja bogoslovja v Inoniostu. Služboval je kot kaplan v Celovcu, bil župnik v Šinihelu nad Pli-berkom, dekan v Pliberku, 1. 1895. je vstopil v stolni kapitelj v Celovcu. Bil je dolga leta član dež. šolskega sveta, pod ravnatelj bogoslovnega študija itd. Odlikovan večkrat od bivše Avstrije. Blagi rodoljub naj počiva v miru! •k Profesorsko imenovanje. Gdč. MaTa Milenkovič, suplentka v Karlovcu, je premeščena na državno realno gimnazijo v Celje. -Ar Učiteljska imenovanja. Učiteljica Leo-poldina Kostanjec pri Sv. Florjanu pri Rogatcu je prideljena v pisarno okrajnega šolskega nadzornika v Šmarje pri Jelšah, Erna Peunik, učiteljica v Šoštanju je preme- ščena k Sv. Andražu v Slovenskih goricah, Franc Rošu, učietlju v Celju, je ministrstvo dovolilo enomesečen študijski dopust v Avstrijo jn Nemčijo. ~k Osebne novico s poŠte. Premeščeni so: pb. ur. III-3 J. Filipič iz Belgrada v Ljubljano; pb. ur. II-4 Vida Modičeva iz Loke pri Zidanem moslu v Celje, Francka Turkov« iz Celja v Loko pr.i Zidanem mostu, Marica Mozetičeva iz Ljubljano v Mursko Solx>to, Ljudmila Povšetova iz Murske Sobote v Ljubljano, Marija Ažmanova iz Kranja v Železnike, Kairlota Horakova iz Lukovice v Mengeš, Ivanka Vindišarjeva iz Gornjega grada v Ljubljano, Ljudmila Tomazinova iz Ljubljane v Mociirje, M. Mrakova iz Planine pri Rakeku v Ljubljano, Gabrijela Urataričeva iz Ljubljane na Bled, Ivanka Peterneljeva iz Škofje Loke na Bled in Anica Pirčeva iz Ljubljane v Planino pri Rakeku; pb. ur. II-5 Marija Klatzerjeva iz Ljubljane na Bled in Amalija Negcvetičeva iz Vidina v Dobrepoljah v Velike Lašče; zvan. 3. skup. Marija Velepičeva iz Ptuja v Ljubljano. — Napredovali so: pb. ur. II-2 Janko Tavzes nj eno bitko, že se nam bliža druga. 30. oklobra so pri nas volitve v odbor mestne občine. Tudi tokrat bo treba z isto resnostjo in zavednostjo pokazati disciplino, ki je v naših vrstah. Podrobnejša navodila se objavijo. Prijatelji in somišljeniki, vedite, da vztrajnost vodi k uspehu, k zmagi! Uvedba postopanja ca prof/lasilev mrtvim. — Tukajšnje sodišče je uvedlo postopanje za proglasitev mrtvim nad Rudolfom K o v a č i č e m , posest-nikovim sinom, rojenim 28. februarja 1891. v Dolgi vasi št. 35, pristojnim v občino Livold, okraj Kočevje. Imenovani je bil nnrednik 2. gorskega strelskega polka povodom devete italijanske ofenzive na Doberdobu in je baje v poletju (od junija do julija) na fronti padel. Od takrat ni več čuti o njem. Po-grešanec se poziva, da se zglasi pri omenjenem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. — Po 1. marcu 1928 bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Renovacija. Pri gostilni Cinkel ob Ljubljanski cesti bodo prizidali avtognražo. Kakor se veča avto-mobilni promet v mestu, tako je kajpak treba tudi omisliti hleve za te moderne »drdrajoče konje«. No, v Kočevju pač ne bodo v zadregi avtomobilisti, to je namreč menda že peta avtogaraža. Razglasitev o podelitvi domika. Okrožno sodišče v Kočevju razglaša: Nepremičnine: Stavbna parcela št. 152 s poslopjem parne žage, zemljiška knjiga Briga vi. št. 201 se domaknejo s pritiklino vred, ki je navedena v cenitvenem zapisniku, Mer-kantilni banki, d. d. v Kočevju kot najboljšemu pobudniku na podlagi dražbenih pogojev za največji ponudek v znesku po 65.000 Din. Domik se more razveljaviti z nadponudbo. Št. Vid nad Llubliano Nedeljske volitve so pri nas vnovič pokazale dvoje: 1. da svobodomiselni tisk s svojimi lažmi in umazanostmi neizmerno kvarno vpliva in premnoge sicer pametne in poštenomisleče bega; 2. da zasluga za primeroma visoko število kroglic v 3. skrinjici ne gre v prvi vrsti domačinom. Udeležba pri vo-i litvah je bila 77%, za Št. Vid premajhno število. Od 699 volivcev ni prišlo volit 158 Volit ne gredo nekateri, ker se jim za njihovo politično »delovanje« ne da toliko časti in osebnih dobičkov, kolikor poželijo; drugi zato ne, ker ne vidijo ali pa nočejo videti delj nego na svoj lasten zelnik, ker jim poslanec še ni izpeljal avtomobilske ceste do njihovega zelnika, ostanejo na dan volitev doma ali gredo »na božjo pot«. Dovolj žalostno, da se najdejo ljudje, ki iz osebnostnih ozirov zanemarjajo volivno dolžnost; taki pač nimajo pravice kritizirati in se pritoževati nad državno upravo. Meiianska iola dviga precej prahu po občini, škoda, da so to zadevo gotovi ljudje skušali politično izrabiti in s tem stvari sami veliko škodovali; šlo je mnogim samo za to, da v Št. Vid čimpreje spravili kar mogoče veliko število esdeesarskega učiteljstva, vse drugo jim je bilo humbug. Pa se je zborovalo po gostilnah in izven njih in govorili so se bombastični govori o velikanski potrebi meščanske šole in o dalekosežni »izobrazbi«, ki jo bo prinesla ta šola, kmetijsko- in obrtno-nadaljevalna šola pa naj bi tudi nadalje stali ob strani kot pastorki. Kakor povsod, tudi v tem boju igrajo za in proti največjo vlogo sledeče okolnosti: osebno častihlepje, osebno dobičkarstvo, osebnostno nasprotovanje, pohlep po politični veljavi, največ pa kratkovidnost. Vse te okolnosti morajo izginiti, da se bo moglo trezno in resno razmotrivati. O resnični potrebi in koristi meščanske šole pri nas danes še nihče ni prepričan, ker iz meščanskih šol ne vidimo prihajati naraščaja izvežbanega za kmetijsko gospodarstvo in gospodinjstvo ali za obrt. Sicer pa namerava občina Zgornja Šiška na draveljskem polju zgraditi velikansko šolsko poslopje, v katerem naj bi bila tudi meščanska šola. Torej na dve strani ogromni stroški za davkoplačevalce; ali bi ne bilo prav, da bi se obe občini sporazumeli za eno samo skupno meščansko šolo in to tedaj, kadar bo res potrebna in kadar bo za pouk v kmetijstvu in obrti že dovolj oskrbljeno! Ješica pri Cfublfani Osebna vest. Po več kot 7 letih se je vrnil 'i Amerike g. Andrej Kecelj (vulgo »Škrabov«) iz Je-žice iu bo ostal doma 2 meseca, nakar odpolujo nazaj v no"o domovino. Pripeljal je s seboj na počitnice tudi svojega malega sinčka in ženo, katero je dobil v Ameriki, je j>a doma iz Trzina, kamor sta zakonca odšla za par dni. Pametna naprava. Stožensko gasilno društvo je nabavilo 100 m cevi za Malo vas, ki se odslej nahajajo pri »Skalarju-; za porabo pri morebitnem požaru v tem rajonu. S tem je za prvo silo zadoščeno potrebi, ki se je pri zadnjem požaru pokazala. Občni zbor Orla se vrši nocoj ob osmih v domu in se vabijo nanj tudi podporniki. Litija Strela. Ob zadnji nevihti je udarila strela v podružno cerkev pri Litiji, toda ne v strelovod, ampak naravnost v cerkev. Tam je okrog velikega oltarja razoraila tlak, se sprehajala po cerkvi in šinila v zakristijo. Povsod je naredila precej škode, kur je poškodovala tudi zid. Volitve. Jutro se bahaško trka na prsa, kako SDSarji napredovali v Gradcu pri Litiji in drugod. Res je to, a je treba iskati tudi vzrokov. Volišče je bilo iz Hotiča premeščeno v Gradec, kjer je srce in središče liberalizma. Pristaši SLS pa so imeli dve uri daleč in še več. Luka Bizjak ima v rokah vso predilnico. Kandidat Rudolf Juvan je bil v Gradcu dva dni in dve noči in je hodil od hiše do hiše, od moža do moža. Sam general dr. Kra-mer je prišel na pomoč. Če to pomislite, ste sala-mensko slabo opravili. Zakaj pa molčite in se ne bahate z Litijo, Šmartnim, Trebeljevim itd.?! Halo! Veselica. V soboto je v predilnici spet plačilni dan in točno kot vselej ob takih ptrilikah vabijo veliki plakati z bombastičnimi »halo« na vinsko trgatev in na otvoritev nove kavarne. Veselica bo trajala dva dni, v soboto in v nedeljo. Star junak je vsekakor litijski mast Star je že desetletja, tudi nadušljiv, da hrope in se trese ob vsakem vozu, toda junaško vse katastrofe vzdrži. Leta 1923. ga je Sava 6koraj zalila, a on je ostal na mestu. Butali so ob njega hlodi in trami in drevesa takrat in večkrat lani, pa je premagal vse ovire. Tako tudi zadnjo povodenj prošli ponedeljek. Sava se je razlik ob obeh straneh, poplavila ceste, odnašala sadeže, delal po polju jame. Vse je bilo prestrašeno, vendar je most kljuboval vsem napadom. Škode je po polju veliko, edino dobro je bilo, da je Sava kmalu začela upadati in da je prinesla s seboj obilo hlodov in drv. Pa dasi je junaški most trden, vendar večen ni, zato nam je došla prav in zaželjeno novica, da je vlada nakazala 180.000 Din, da se ta Častitljivi most temeljito popravi Poprave se bodo v kratkem pričele Ljudski oder v Šmartnem pri Litiji otvori letošnjo sezono z dramatično predstavo »Bele vrtnice«. Med odmori igra dekliški tamburaški zbor. Igra se vrši v nedeljo, 18. t. m., ob treh popoldne, Meažišlka doline? Guštanj. Dne 7 t. m. nas je obiskal g. veliki župan dr. Schaubacli iz Maribora. Pri peljal ,?e je z avtomobilom v Guštanj, Prevalje, Mežico in Črno, da se seznani z razmerami in potrebami v teh kra jih. Volivne številke. V »Jutrovem« volivnem iz j kazu je bilo navedeno, da je bito za SDS iukaj oddanih 201 glas. Resnica je pa ta: Volivnih upravičencev je bilo 672, glasov odnnih pa 417 Če bi bil od tega dobil Petejan 103, komunisti 114, skupaj torej 217, kakor poroča, porem bi bile moiale di uge stranke biti brez glasov in bi za SDS bil še ! en glas preveč. Dobili so pa SLS 127, Radič 1, j Nemci 32, NRS 7, Ztgorslri 6, ostane torej za SDS j samo 27 a ne 201. Umrl je v Kotljah g. I. Giatzi v visoki starosti 84 let. Pogreb bo v petek popoldne. Dopisi Črnuče. Odkritje in blagoslovitev spomenika v vojni padlim, umrlim in pogrešanim se vrši v nedeljo dne 18. septembra popoldne Ob treh v cerkvi pele litanije, libera in darovanje za spomenik. Nato pred cerkvijo odkritje spomenika po majorju g. Colariču in blagoslov spomenika Pevski zbor: Oj Doberdob. Deklamacija sirote. Govor g. Bonača. Pevski zbor: Vigr d se povrne. Načrt zi) spomenik je naredil g. arh. prof. Vur-nik, izvršil pa ga je iz kraškega kamna kamnosek g Al. Vumik v Radovljici. Delo se je v vsakem oziru posrečilo. Prihodnjo nedeljo prinese sliko »Ilustr. Slovenec«. Na spomeniku je 35 imen. Vabi mo okoličane in Ljubljančane, da pridejo v nedeljo na čmuče, saj je to lep sprehod. Tudi vlak vozi na obe strani ob ugodnem času. Sv. Bolfank pri Središču. Pri tokratnih volitvah smo es Bolfančani postavili in napredovali za 81 glasov. Spravili smo vse na volišče in smo z vo-livnim izidom prav zadovoljni. Zn SDS se je pred volitvami posebno trudil tukajšnji g. šolski vodja Na predvečer volitev so gasilci priredili nočno va jo in trobili po župniji, kar so uporabili esd< esarski agitatorji zn to, da so agitirali med ljudmi, ki so prileteli skupaj, za SDS. Toda ta »nočna vaja« SDS pri Sv. Bolfanku ni prinesla nobenega napredka Bolfančani se hudomušno smejijo g. šolskemu upravitelju, ki je pristopil pouoči v gasilsko društvo. Gospodarstvo Petrolej. Boj za petrolej ska ozemlja je žo dolgo v veliki meri vpliven faktor v gospodarski in splošni svetovni politiki vseh držav. Med najpomembnejšimi surovinami kot železo, premog ali bombaž zavzema petrolej vsak dan važnejše mesto. Svetovna produkcija znaša danes po raznih statistikah okoli 152 do 153 milijonov ton letno. Leta 1025. je znašala 140 milijonov. Razmerje moči posameznih držav, ki petrolej producirajo, je dobivalo konsekventno linije docela nove slike. Velika divergenca, ki je nastala v zadnjem časa med Unijo in Mehiko, se je šepovečala. Od leta 1920. do 1920. so se gibale procenlualne kvote obeh držav na svetovni produkciji lakole: Unija: 60.9, 61.7, 64.5, 71.9, 70.5, 71.7, in 71.5 odstotkov; Mehika: 24.7. 25.3, 21.8, 14.7, 13.8, 10.8, 8.2 odstotka. Med tem torej, ko je Unija po zadnjih svojih stopnjah neprestanega naraščanja produkcije na visokem nivoju leta 1923. ostala stalna, je Mehika po dobrem letu 1921. neprestano nazadovala. V absolutnih številkah izraženo kaže to padec od 29 milijonov na okroglo 12 in pol milijona tou. Sicer je Mehika šo vedno na drugem mestu, a fi je Rusija takoi za petami. Ruska produkcija je znašala 1920: 3.5, 1921: 4.4, 1922: 5.2, 1923: 5.8, 1924: 6.5 milijonov ton. V gospodarskem let 1923/26 pa je producirala Rusija že 8,240.000 ton. Prvo Četrtletje 1926/27 s produkcijo 2,478.000 tonami pa je nakazalo zopet nadaljui porastek, kakor se računa prekoračenje predvojne višine. NajinteresantnejSo linijo razvoja pa kaže vprav sedaj Južna Amerika. Venezuela. Peru, Kolumbija in kakor vse kaže tudi Trinidad bodo v najkrajšem času prišle zelo na površje. V Venezueli, ki je sedaj na svojem kontinentu prva, je znašala produkcija leta 1920. le 70.000 ton, 1925: pa že 3 milijone ton in v prvih devetih mesecih leta 1926. že 3,740.000 ton. Koncem tega leta se bo najbrže približala Perziji, jo celo mogoče prekosila in se tako plasirala na četrto meslo med producent i petroleja. Na šestem mestu je bila za 1. 1926. Romunija, ki je s produkcijo 3,242.000 ton že prekoračila svoj prejšnji maksimum za 72% in prekosila s tem v letu 1925. še dosti močnejšo Nizozemsko Indijo. Nazadovale so v letu 1925. razen Mehike še Poljska in tudi britska Indija. V ospredju petrolejskega problema stoji mehi-kanski konflikt. 1. januarja 1927. je stopil v veljavo zakon mehikanskega parlamenta, ki prepoveduje tujemu kapitalu izkoriščanje zemeljskih zakladov ob obali v širini 50, ob meji pa v širini 100 kilometrov. Tujo firme, ki imajo v rokah vse petro-lejsko ozemlje, so morale ie pred tem terminom ponovno prositi za koncesijo v svrho izrabljanja, ki pa se je dovolila le s pridržkom, da smatrajo s tem imetnike dovoljenja kot državljane Mehike. Pri petrolejski industriji dežele so soudeleženi domačini le s 23.5 miljona pezov, to je okoli 3 procente investiranega kapitala. Angleško-inozemski kapital, ki ga reprozentira družba Royal Dutch-Shell, ima investiranega kapitala 293 miljonov, in kapital Unije, predvsem skupina Standard Oil 418 milijonov pezov. Amerikanske družbo so, kakor znano, zavedajoč se nepogrešljivosti svojega kapitala in opirajoč se na oficielne korake vlade, zakonu in njega izvedbi nasprotovale. Kakor vse izgleda so bodo vsa sporna vprašanja rešila raz-sodiščnim potom. Royal Dutch-Shell je zavzela bolj miroljubno politiko in si preskrbela podaljšanje dovoljenja, računajoč pri tem na to, da bo s tem napram svojemu konkurentu mnogo pridobila. Obe skupini sta začeli radi depresije mehi-kanske trgovine s petrolejem, povzročene vslod udiranja vode in politične nesigurnosti, gledati po primernem nadomestilu. Družba Royal Dutch-Shell je zavzela Venezuelo. Obvlada dosedaj 62 procentov celotne produkcije petroleja v Venezueli. V načrtu ima velikopotezno zgraditev vseh pripomočkov in pričakuje, da bo producirala koncem 1. 1927. dnevno že 28.000 Ion, kar bi znašalo na leto okoli 10 milijonov ton. Družba Standard Oil je gospodarica v Kolumbiji in namerava res velike rezerve petroleja te države izčrpavati v velikem stilu- Lani je zgradila 360 milj dolgo cev, ki ima dnevno kapaciteto 4300 ton in vodi iz centrama petrolejskega ozemlja v Cartageno na obali. Julija 1926 bo odšli od tod prvi transporti v Unijo. Ta nova podjetja Standard Oil Company so maSilen pojav njene najnovejše politike. Še leta 1924. je izvirala le ena šestinka vse njene produkcije iz izvendržavnega ozemlja, predvsem iz Mehike in Peruja. Zatem pa je postala s priklo-pitvami raznih večjih podjetij nekak mednaroden koncem; ki je zlasti dobro zasidran v Mehiki in lužni Ameriki. Brez dvoma, da se je vse to izvr-Silo s pristankom in v soglasju z vlado Unije. Pe-trolejska politika Standard Oil Company ima torej krepko ozadje in gre stalno za svojim ciljem: biti gospodar na svetovnem trgu. Zato bodo v najkrajšem času zopet nastali kontiikti in interesne riba-rije z Royal Dutch-Shell, ki je b svojim produkcijskim ozemljem še bolj mednarodno zgrajena, pa tudi z Anglo-Persian Oil Company, kar se bo brez dvoma i>oznalo tudi v politiki. Še inleresantnejši pa poslano problem, ako upoštevamo, da nastopa na svetovnem trgu obenem s poostreno rivalitoto dosedanjih velikih koncernov z vedno večjo kapaciteto tudi Vseruski petrolejski sindikat. Produkcija te državne družbe ruske pe-trolejske industrije zavzema z 8,150.000 tonami v zadnjem letu 99 procentov vse ruske produkcije. Za sovjetsko vlado, ki rabi kapital, je hitra in izdatna organizacija produkcije in prodaje naravnih zakladov dežele velikega pomena. Skorajšen močan porast izvoza petroleja ovirajo notranje težave. Danes Je skorajšen porast ruske petrolejsko industrije še zelo problematičen. Ce pa naj bi imela nameravana reorganizacija in racionalizacija produkcijo zaželjeni takojšen realen uspeh, tedaj Jo treba vsekakor imeti precejšen kapital. Ako pa se to ne zgodi in se današnji sistem produkcije v Rusiji ne modernizira, pomeni to propast ruske produkcije. Glavni odjemalec ruske produkcije je sedaj evropski trg. Prav tako ugodno ležečo prednjo Azijo je Rusija v začetku zanemarjala. Ni pa nobenega dvoma, da bo ruski sindikat obrnil svojo pozornost predvsem na to ozemlje. Tukaj bo prišlo prej ali slej do ostrega boja z velikimi mednarodnimi koncerni, ki imajo, kakor znano, v južni Perziji in sedaj tudi v Mosulu velikanske pelrolejske domene. • * * Konferenca o prodvojnili dolgovih Avhtro-Ogrske. Kakor smo že poročali, se vrši 24. oktobra t. 1. v Parizu na pobudo reparacijske komisije konferenca o predvojnih dolgovih Avstro-Ogrske. Gre tu za stare rente Avstrije in Ogrske, v nominalnem znesku 10.6 milijarde jtron. Konferenca bo torej uredila vprašanja, ki so ostala odprla kljub ino-mostski in praški konferenci. Reparacijska komisija je predvojne dolgove razdelila na nasledstvene države sledeče: Avstrija 36.827%, CSR 41.7, Poljska 13.733, Jugoslavija 2.043, Romunija 1.61 in Italija 4.087%. To so brutokvote pri skupnih in avstrijskih dolgovih. Za ogrske dolgove so deleži: Avstrija 1.581. CSR 15.945, Poljska 0.075, Ogrska 45.733, Jugoslavija 14.116, Romunija 21.802 in Reka 0.748%. Med na razstavi. Prilikom Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« se priredi tudi lepo čebelarsko razstavo. Mnogo pristnega medu bo po zmerni ceni na razpolago. Prosimo interesente — kupce, da prineso na razstavo seboj posode, da jim ni potreba plačevati kozarcev. Boj za iimoljska tranzitna skladišča v Češkoslovaški. Resolucija vorilnih čeških trgovskih zbornic ugotavlja, da so češki hmeljarji proti dovolitvi vskJadiščenja in pro-tnje inozemskega hmelja. Trgovini je uspelo iz Niirnberga prenesti center v Ža-tec, kjer so bila zgrajena 4 tranzitna skladišča, proti katerim se bore producenti in zahtevajo, da sc hmelj carini samo na meji, vskladiščeni hmelj pa se mora zopet izvoziti. Odprava skladišč bi bil težek udarec za trgovino in bi se centrum zopet prenesel v Niirnberg, Poljska in Jugoslavija pa bi šli naravnost v svetovni trg. Ker bo v kratkem prepovedano hmelj iz teh tranzitnih skladišč oddajali tuzemskemu konzumu, so se zbornice izrekle ja. obstoj !eh skladišč. Dne 16. septembra 1927. DENAR. Današnji devizni promet je bil živahnejši kakor včeraj pa tudi znatno večji. Berlin kakor Curih, ki ga je dala Narodna banka, sta bila neizpremenjena. Znatna je bila po treba v devizi London, ki jo je krila Narodna ban ka; v soglasju z učvrstitvijo na mednarodnem trgu je pridobila 5 to5k, kakor tudi v Zagrebu. Tud! Dunaj, ki ga je dajala Narodna banka, je pridob;l v kurzu: srednji 8.0075, napram 8.005, Newyork jc bil v LJubljani neizpremenjen; v Zagrebu pa je Zopet popustil. Pariz je bil v Ljubljani in Zagrebu zaključen po 223. Zaradi znatnih privatnih ponudb je popustil danes srednji kurz Prage na 168.42, v Zagrebu na 168.425. Italija je bila danes mednarod no čvrstejša in tudi v Ljubljani je bil srednji kurz 309, v Zagrebu pa celo 309.25. Ljubliana. Devize: Berlin 13.50—13.53 (13.52, Curih 10.94—10.97 (10.955). Dunaj 7.9925—8.0225 (8.0075), London 275.00—276.70 (276.30), No\vyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 222—224 (223). Pragi 168.02—168.82 (168.42), Trst 308 -310 ( 309K Zagreli. Berlin 13.51 — 18.54, Curih 10.94-10.97, London 275.90—276.70, Newyork 56.627-56.827. Pariz 222—224, Praga 168.025—168.825, Trst 308.25—310.25. Curih. Belgrad 9.135, Amsterdam 207.80. Be. lin 123.385, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.215. D.i-naj 73.10, London 25.2175, Newyork 518.50. Paru 20.3325, Praga 15.37, Trst 28.23, Sofija 3.76. Varša va 58, Madrid 87.825. TrsC Belgrad 32.35—32.375, London 89.325-89.375, Newyork 18.35-18.375, Pariz 72—72.30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48125, Kodauj 189.85, London 34.4575, Milan 38.62, Nowvork 709:25 Pariz 27.815, Varšava 79 22. Valute: dolarji '.07.15, francoski frank 27.815, dinar 12.4675. češkoslovaški krona 21.0175. Praga. Lira 183.75, Belgrad 59.45, Pariz 132.37, London 164.15, Newyork 33.75. Dinar. Newyo: k 176.05, Berlin 7.40, I.om.o i 276.10. VREDNOSTNI PAPIRJI. Celjska je bila zaključena po 199, Strojne r Kranj. ind. nadalje nudene po 80, ozir. 405. Ostalo neizpremenjeno. Naraščanje diž. papirjev v Zagrebu je prenehalo; vojna odškodnina je ceio popustila. Na ostalem 'rgu ni bilo izprememb razen v Slavoniji, ki tr, nekoliko čvrstejša. Na dunajski borzi so na'i papirji nnra.di: Tr bovlje od 60 na 61.25, Kranj. ind. od 50 na 51. Ruse so bi'e po 35. Ljubljana. Celjska zaklj. 199. Ljublj. kreditna 140 den., Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 -t , Strojne 80 bi., Vevče 135 den., Kranj. ind. 405 bi.. Ruše 260 -270, Stavbna 56 den., Šešiv 101 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.50—84, agruri 53 —56, vojna odškodnina 374—376, okl. 379 bi., nov. 380 bi., Hrv. esk. 91, Hinobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 140—147, ključek 32.98—33; rž ogr. za okt. 29.20—^8.98, zaključek 29—29.02, za marec 30.36—90.12, -zaključek 30.10—30.12; koruza za maj 25 —25.18. zaključek 25.18-25.20, za julij 25.66. zaključek 25 66-25.68. Šport Rcrlni občni *hor .S. K. Ilirije se ho vrSil v torek, dne 27. septembra, ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Levu, Gosposvetska cesta. PRtCETEK PRVENSTVENEGA TEKMOVANJA LNP ZA 1927/28. Jutri oh 11.30 Ilirija: Slavi ja, nb 16.15 .Slovan; Jadran. Na igrišču SK Ilirijo se odigra jutri 1. koto jesenskih prven-slvenih tekem. SK Slavij«, novinec v I. razredu, zadene takoj na prvaka Ilirijo, proti kateremu gotovo ne bo imel lahkega stališča. S svojim sedanjim ijaeenim moštvom bo pa Slavija primorala Ilirijo, da razvije svoje sile in poda dobro igro. V tekmi Slovan: Jadran je izid vnaprej negotov. Oba kluba gresta dobro pripravljena v prvenstvo. šanse Slovana utegnejo bili vendar nekoliko boljše. Rezervna moštva igrajo med seboj oopoldne oh 10. uri. Rezervi Ilirije m Slavije igrata na igrišču Ilirije, rezervi Slovana in Jadrana ob istem času na igrišču Primorju. Izmed drugorazrednih klubov nastopita Krakovo in Reka, dva enakovredna nasprotnika, ki do-ata predvidoma podalu zanimivo igro. Nastopita ob 16.15 na igrišču Primorja po iekmi Primorjo: HAŠK. ŠPORTNI DOGODKI. Kako Italijani znajo! Z Dunajčanj so se dogovorili glede dveh iger, ena bo v Italiji, druga na Dunaju. Dočim bodo pa Italijani Avstrijcem, plačali vse njih stroške, ne zahtevajo /.a svoje dunajsko gostovanje prav ničesar. Par vainejiih nogometnih rezultatov: llašk : Gradjanski 3:2, Železničarji:Concordia 3:2, l)erby : Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 16. septembra 192". Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer toploto y C' Kel. vloga v cln Veter In brzina y m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin Ss i a krni <*or ob opazovanju v mm do 7t, 1 7 760-8 12-6 91 N 2 10 19-6 11-3 Ljubljana (dvorec) 14 757-7 19-7 75 W 6 10 21 756-1 15-5 95 SE 2 10 Maribor 758-.S 17-0 78 NE 6 3 •n 9 Zagreb 760-7 15-0 84 SW 6 megla 24 12 Belgrad 8 761-4 19 0 63 W 2 3 20 !3 Sarajevo 763-5 10-0 85 SSW 4 10 23 8 Skoplfe 763-6 1*7-0 75 NW 2 5 25 11 Dubrovnik ——- 762-4 20-0 57 mirno 4 24 10 Split 761-1 10-0 58 NNE 10 10 25 17 Praga 7 758-6 10-0 W 6 megla 22 9 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 17. september: Oblačno s padavinami, temperatura se bo znižala. Zahodni vetrovi. Mark Twam: 14 Kraljevič m siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Vsi navzoči pa so bili tekom ene ure dobro poučeni, da naj imajo venomer pred očmi, da kraljevič začasno ni imel prave glave, in da naj skrbno pazijo na to, da ne bodo spričo posebnih njegovih muh pokazali najmanjšega presenečenja. Teh muh je bilo kmalu za celo razstavo, a so vzbudile v njih samo sočutje in žalost, ne veselosti. Zelo hudo jim je delo, ko so videli ljubljenega kraljeviča tako bolnega. Ubogi Tomažek je z večine jedel s prsti; ampak nikdo se ni nasmehnil zaradi tega, nikomur ni bilo videti, da bi bil sploh opazil. Radovedno in z globokim zanimanjem je ogledoval namizni prtič, ki je bil v resnici jako fino in lepo delo, nato pa je rekel pre-prosto: >Proslm te, vzemi ga, da ne bom tako nepazljiv ln ga umazal.« Dedni podvezovalec podbradka je spoštljivo vzel prtič, in sicer brez vsake besede ali ugovarjanja. Tomažek je z zanimanjem ogledoval repo in solato in je vprašal, kaj je to in ako to lahko je; takrat je bilo namreč šele malo časa tega, kar so začeli na Angleškem gojiti te stvari, ki so jih dotlej uvažali kot razkošnosti iz Holandskc. Na to vprašanje so mu odgovorili z resnobno spoštljivostjo in brez vsakega iznenadenja. Ko je pojedel zakusko, si je napolnil žepe z orehi, ampak vse je kazalo, da nikdo ni opazil tega ali da bi sc vznemirjal. Toda v naslednjem trenutku je njega samega vznemirjalo, tako da je bil ves zmeden. To je bil edin opravek, ki so mu ga meji kosilom dovolili, da ga je opravil s svojimi rokami; bil je prepričan, da je bil storil nekaj nepristojnega in nekraljevskega. V tistem hipu pa mu je pričel nagajati nos, kjer ga je jelo ščegetati, tako da se mu je konec nosa vzdigoval in gubančil. To je trajalo nekaj časa in Tomažek je začel kazati vse znake hude nadloge. Milo proseče je pogledal sedaj enega okoli stoječih grofov sedaj drugega in solze so se mu prikazale v očeh. Gospodje so skrbnega obraza priskočili in ga prosili, da naj iim pove, kaj mu je. Tomažek pa jim je ves v skrbeh odgovoril: »Prosim vas potrpljenja z menoj; strašno me šče-geta v nosu. Kakšno šego in navado pa imate za tako stisko? Prosim te, požuri se, zakaj dolgo ne morem prenašati tega.« Nikdo se ni nasmehnil, vsi pa so bili osupli in zbegani in so se v tej bridki težavi pogledovali drug drugega nemo se vprašujoč, kaj jim je storiti. A glejte, v tem oziru se je pojavila vrzel v dvornih šegah in v vsej angleški zgodovini niso našli podobnega primera, po katerem bj se ravnali, da bi temu v okom prišli. Mojster obredov ni bil navzoč; nikogar ni bilo, ki bi se upal v tem docela nepoznanem slučaju kaj ukreniti ali ki bi se drznil razrešiti ta svečani problem. Na žalost niso imeli dednega praskača nosti. V tem pa so solze preplavile svoje bregove in začele eurljati Tomažku po licih. Njegov srbeči nos pn je bolj kot vse doslej prosil pomoči. Naposled je narava sama porušila vse zapreke dvorne etikete; Tomažek je v srcu tiho prosil odpuščanja, ako bi napak ravnal, in je prinesel olajšavo vsem obteženim srcem svojega dvora s tem, da se je sam popraskal po nosu. Ko jc pokosil, se mu jc približal nek grof in držal predenj široko, plitvo zlato skledo z dišečo rožnato vodo, da bi si ž njo umil ustnice in prste, poleg njega pa je stal dedni privezovalec podbradka s prtičem v roki, da bi ga podal kraljeviču. Tomažek je trenutek, dva, debelo strmel v skledo, nato pa jo je nastavil ua ustnice in resnobno naredil precejšen požirek. Nato jo je vrnil strežečemu grofu rekoč: :>Nak, tole mi pa ni všeč, grof; vonj in okus sta sicer prijetna, a pijača je brez moči.« Ta novi pojav kraljevičevega bolnega duha je navdal srca vseh z bridko žalostjo, vendar ni njegov kisli obraz nikogar pripravil v smeli. Prihaja velika pogreška, ki jo je bil Tomažek nevede zagrešil, je bila, da je vstal in odšel od mize v trenutku, ko je dvorni kaplan stopil za njegov stol in je s povzdignjenimi rokami in zaprtimi očmi pravkar hotel začeti moliti zahvalno molitev po kosilu. Vendar ni nikdo opazil, da je kraljevič nekaj nenavadnega storil. Na lastno prošnjo so našega malega prijatelja odpeljali v njegovo zasebno sobo, kjer so ga pustili samega. Na kljukah hrastovega obešala so viseli deli svitlega jeklenega oklepa, ki je bil ves pokrit s krasnimi risbami, vdelanimi z zlatom. Ta bojevita oprava jc bila lasi pravega kraljeviča, ki mu jo je bila pred kratkim podarila njeno veličanstvo kraljica. Tomažek je nataknil nožne šine, oklepne rokavice, čelado s perjanico in vse druge dele, ki jih je mogel dati nase brez pomoči; nekoliko časa je nameraval poklicati koga na pomoč, da bi mu pomagal dovršiti vso opravo, a se je spomnil na orehe, ki jih je bil prinesel od kosila; kakšna radost bi bila, si je mislil, da bi jih jedel, ne da bi kdo zijal vanj in iie da bi ga kdo nadlegoval s postrežljivostjo, ki mu je že presedala. Zavoljo tega je obesil posamezne dele oklepa zopet nazaj na prejšnje mesto in je kmalu tri orehe in so počutil skoraj naravno srečnega prvikrat, odkar ga je bil Bog za njegove grehe naredil za kraljeviča. Ko je bilo orehov konec, je prebrskaval knjige v neki omari in je med njimi našel eno, v kateri je bilo pisano o etiketi na angleškem dvoru. To je bilo nekaj zanj. Legel je na mehki divan in se s pošteno gorečnostjo začel učiti. Pustimo ga nekoliko časa pri tem učenju. 111=1115 K S > £ ® os • ej 5 E. W <=3 P 5" o N f to w t* s- 2 0 r? iu „ P3 1 S- H u b* gef* s g » fp — CO HI 13 M 5 5 5' 9> n M O „ S. t? S B" 3 • g. g* i sli: r o M ~ .. t-, o. < 3 o O pr « TO £ I S f" 2 ° TO -1 K n (D Q er S P p CD § O ^ o o 6 £ f S I to * s JT § B' 3 ? 3 ~ £. 8 F S s —♦ O" S M S * s s < v s s- 3 8 5 s- £ - I •• ~ ° e j* s K - : 3 i. i! g eiiieiii Croatia 1:0, Slavija:Sparta 2:1. Rapid:WAC 4:1, Admira:BAC 2:0, Sportktub: Hakoah 2:2, Herlha : Slovan 2:1. Francozi so tekmovali v ialikoalletskem boju z Avstrijci in tigri; prav nič posebnega. — Borba med Švedi iti Finci se je končala z zmago Švedov, skoraj do pičice z rezultatom, ki so ga Švedi napovedovali. z t)8:8C. N urin i je bil že na potu, pa je zvedel, da bi moral teči z Eklofoin, ki ga nima rad; pa se je obrnil in je žel nazaj. Trdovraten je, bomo še pisali o tem. Zaključki niso dosegli napovedane višine, je bilo preveč mraz: 100 m 10.9, 400 m 49.9, 800 m Vilčn 1:57.1, 3000 m Borg v 3:56.6, 5000 m Kkliif 15:09, 110 m lese Petere-son 14.9, 10.000 m Matilainen 32:12, švedska vrsta Švedi 1:50.5; skok v višino VVahlatedt 1.90, Adolfs-son 1.85, na daljavo llulberg 7.22, troskok Tuulos 14.71 m; diskos Kivi 43.07 m, krogla Jtmsson 15.08 (nov švedski rekord), kopje Penlila 63.45, kladivo Skjuld 5385 (nov švedski rekord). — Houben, o kojega teku na 300 m smo že pisali, bo začel trenirati na 400 m. — Tudi Kitajci bodo prišli v Amsterdam. — Čehu Maehanu se je prvič posrečil skok nad 7 m. 7.08. — Švicar Martin je tekel 800 metrov v 1:57, Italijan Hossini pa 20 km v 1:10. V posebnem članku poročamo o končnem boju za Davisov pokal 3:2 v korist Francozom; gledavcev je bilo 12.000. Brislolki kanal na Angleškem je znan i>o svojih tokovih, najmanj pot tucala jih je, deročih v raznih smereh. Nikomur doslej se še ni posrečilo preplavati ga; pa je kljub vsem svarilom mlada Anježinja Kathleen Thomas skočila v mrelo vodo kanala in je splavala čez. Tok jo je tako zanašal, da je namesto 5 mili plavala 12 milj (19.3 km); porabila je 7 ur in 20 minut. Nemec Diener je v 5. rundi premagal Angleža Smitha k. o. — Travijo, da zlepa še ni bilo srditej-šega boja kot boj med Avstralcem Heeneyem in Paolinom. Ze prej enkrat sta se borila in je zmagal Paolini po točkah. Sedaj sla se udarila na 15 rund. Nič ni bilo uvoda; takoj po znamenju gonga sta planila drug na drugega, že po prvi rundi je bil Paolinov obraz ves razmesarjen. Pa je šlo v najhujšem tempu naprej, vseh 15 rund. Krvava, Heeney z zlomljeno nosno kostjo, sta čakala sodnikovega izreka. Neodločeno. To je že bolj prelep. Izbornemu ameriškemu avialiku \Villiamsu je dovolil Coolidge uporabo brzoparnika »Trentonc, da ga popelje na tekmovanje za Schneiderjev pokal, vršeče se. 25. t m. v Benetkah. Stadler, peresna teža, je sunit obojeročno prosto 120 kg: lahka teža, prosto 130 kg, neproslo 150 kg!; Hipfinger, ravno 75 kg težak, prosto 145 kg!! Najvišja sleparija. Najvišja, smo zapisali, ne največja. »Nikdo več sedaj ne bo dvomil, da spada letavstvo med vsakdanja opravila človeškega življenja; polje, ki ima svoje sleparje in goljufe, je trajna posest človeštva.« Tako je rekel član francoskega aero-kluba, ko so zvedeli za Calizzovo sleparijo z njegovimi 13.000 metri. Res jc dosegel Calizzo svetovni rekord, a nc v aviatiki, temveč v laganju; kajti težko da bi bil še kdo, ki bi v tej višini tako lagal. To je rekord. 29. avgusta je naznanjal brzojav vsemu svetu, da se je dvignil Calizzo 13.000 m viseko, nov svetovni rekord. Že več let sem je bil Calizzo mero-dajnim faktorjem v francoskem aeroklubu sumljiv; ko je leta 1924. naznanil, da je dosegel viiino 12.000 m, in lani 12.442 m, so kaj čudno gledali, a niso imeli nobenega protidokaza. Sedaj so brez vednosti rekordnega sleparja v repu aeroplana pritrdili poseben barograf, ki ni lagal in ki jc pokazal višino 4000 m. Listi nam natančno popisujejo, na kako rafiniran način je Calizzo operiral s svojim barografom, da jc pokazal zahtevano višino. Povedali smo že, da so Calizza za vse življenje diskvalificirali. »Potvorjeni rekord in poskus 29. avgusta sc samoobsebi umevno ne prizna. Calizzo je diskvalificiran za vse življenje. Vsi njegovi prejšnji rekordi se črtajo. Mednarodna zveza sc naprosi, da črta tudi ona vse Calizzove rekorde iz seznama svetovnih rekordov.« To je največja kazen, ki jo ie mogel aeroklub izreči. Sedaj velja spet rekord Sadi Lecoietea 11.145 m. Pa še ii poskusi v tej višini tako lagati. NI HOTEL. Švedi so premagali Fince. Nurini ni hotel stan;.11 i Zakaj ne? Zato, ker je nekdo startal, ki ga Nurmi videli ni mogel, mladi Šved Eklof. Lani bo mu je bil Eklof zameril, ga ni pustil naprej, in je N urni i le težko zmagal. Tako je bil jezen, da je pozabil, da zna samo finsko govoriti, in je zmerjal Eklofa v najčistejši švedščini. On, ld sicer tako malo govori, še oklufutal bi ga bil, pa je vedel, da je EklOf dober bokser. Finci znajo leteti in znajo tudi biti hudi, pa prav nič radi ne odpustijo. Letos so Nurmiju rekli, da bo tekel mi 10 tisoč metrov. V njegovi odsotnosti so pa sklenili, da bo tekel ludi na 5000 m. Povedali so mu to v Abo, prezgodaj, dve minuti pred odhodom par-nika. ln kaj je naredil! Vzel je kovčeg, šel je s parnika, in ga ni videl nihče več. Tako je bil jezen; saj je mi 5000 m tekel tudi Eklof, in njega ne mara in se je zaklel, da nikdar ne bo tekel z njim. Samo na olimpijadi v Amsterdamu bi tekel. Ker so vsi Finci trde glave, bo finska zveza Nur-mija najbrž diskvalificirala. Pa ni prav. Vsakemu športniku povejo, kako in kdaj in v čem bo startal. Samo njemu niso. Pozno ponoči je prišel v uredništvo časopisa »Turun Sanomak v Abo in je dejal: »Če me disciplinirajo, bom spori sploh pustil.« Vse je radovedno, kaj bo. Velik je, Nurmi. Zaradi njega so izgubili Finci dvoboj s Švedi. Ko so Finci odhajali od doma, jim je ravnatelj Hohenthal izročil finsko zastavo z sledečimi besedami: »Zelo spoštovani športniki in voditelji! Na Švedsko odhajate, in narod Fincev sledi v mislih Vašemu potovanju. Zavedate se pomena, ki ga ima ta boj za ugled Finske kot športnega naroda. Boja ne smemo zgubiti. Upamo zato, da bo vsak do skrajnosti izpolnil svojo dolžnost. Če bi finska vztrajnost in trdovratnost ne zadostovala, Vas mora domoljubni duh podžgati k nadčloveškim naporom. V tem smislu Vas prosim, da Vam smem izročiti zastavo svobodne Finske, in upam, da Vas bo ta nam vsem tako dragi simbol vodil do zmage. Živijo naj finski atleti, živi naj Finska in njena zastava!« Na ta bojevito resni nagovor je odgovoril voditelj finskih atletov, znani lahkoatletski strokovnjak Pihkala: »Napravili bomo, kar bomo mogli. Če se bomo pa kljub temu vrnili poraženi v domovino, se spomnite napisa v ameriškem baru nad klavirjem: Prosimo, da ne streljate na pianista! Igra, kakor pač more.« TurisiOca Zatvoritev koče. Osrednji odbor Slov. planinskega društva neznanja, da zatvori v nedeljo line 18. t. m. dopoldne Orožnovo kočo na čmi prsti. Malnerjeva koča na Črni prsti ostane do nadaljnjega še otvorjen«. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 aH 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. S/ažbe išče/o Obč. tajnik, organist in kapelnik išče slnžbe. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Kapelnik« itev. 7258. UČENKA išče mesto v trgovino z mešanim blagom, učna doba 3—4 leta, močna, zdrava, poštenih staršev z dežele, z 8 razr. šolo. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 7277. Pouk UČENKO (za šteparico), in čevljarskega vajenca za fina dela — sprejme »VOIKA« - LJUBLJANA Izurj, plefilko za jopiče, pL-te, nogavice itd. sprejmem takoj. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. služba trajna. Širina strojev 35 do 100 cm. - Ponudbe je poslati na: Ivan Lavrič, trgovec — Cerknica pri Rakeku. 7226 KLAVIRSKA UČITELJICA z dobro izvežb. prakso, poučuje klavir in glasb, teorijo po dobri metodi. Naslov v upravi: št. 7281 Lekcije za kontrabas po prof. Simandlovi metodi. - Cenjene ponudbe pod: »Fundamen!al in-structions« na upr. lista. GOSPODINJE, ŠIVILJE, KROJAČI, ki nimate časa v skupne tečaje in sc želite izobraziti v izdelovanju oblek, dobile pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19, t. m. Izdelovanje krojev. Zas?bno krojno učilišče Ljubljana, Stari trg 19. 7198 Nepreinočljive VOZNE in KONJSKE POKRIVALKE pri FR, STU1PICA v Ljubljani. " RAZPRODAJA velikih, rumenih, angleških »Orpingthon« KOKOŠI. Poljanska cesta št. 17 vsak dan od 13.—15. ure. Kupim v večjih množinah bukove hlode prima, od 30 cm srednjega premera naprej, od 4 m dolžine naprej, freo. vagon nakladal, postaja ali italijanska meja. Cenj. ponudbe na: Ljubljana, poštni predal štev. 85. Pleskar za oohištve zmožen vsega dela, se sprejme v trajno službo. Erman in Arhar, Št. Vid nad Ljubljano. 7238 Marljivo dekle urno, ki je že služila v j boljši hiši in govori slo- . vensko in nemško, se ' išče za 1. okiober. — | Zobotehnik ŽIBEP.T v j Kamniku. 7245 j POSESTVO KUPIM — z 10 do 30 oralov zemljišča, dobrim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v bližini železniške proge. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »RESEN KUPEC* 7246. P|ZC volčje pasme na-' prodaj. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod števili o 7272 Prodam veliko, moderno tovorno dvigalo za tovarne, skladišča ali trgovine. — Istotam tudi malo, moder, dvigalo za jedila in male stvari., za privatnike ali gostilne, hotel itd. - Ponudbe na: A. AMANN, Tržič. Deske 12 mm (13), kratice od 1 m dolžine in 10 cm širine navzgor, suho blago, — se kupi vsako množino. — Ponudbe s ceno za kg franko nakladal, postaja, na upravo lista pod šifro »Takojšnje plačilo« 7213 Razpisujemo dobavo 3000 kg strojnih olj in bencina. Ponudbe je vložiti do 29. t. m. Več se izve pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, p. Griže. Suha DRVA odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni ceni! Gramofomsti! Vsn popravilu vseh vrsi irn-motonov in drugih različnih godbrnih nparntov izvriim strokovnjaško solidno, ceno in pod jamstvom v moji Specialni ! delavnici za fino melinniko. A. ^asberger Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 5. Z dežele prinešenn popravilo izvršim, če je le mogoče, še isti dan. Peresa, zobna kolesa in različni posamezni deli so vedno v zalogi. 6782 Prodam elegantno, črno hrastovo JEDILNICO kompletno s steklom in tapiciranimi stoli za 8000 Din — franko kolodvor Ljubljana ali pa na dom. Josip Štolfa, mizarsivo, Krašnja, p. Lukovica pri Domžalah. 7276 Heroična pralnica tn barvanje oblek v nniraz ličnejšlh barvah i/.vršuje de la v najkrajšem času pri najnižjih cenah ANTON BOG šelenburgova ulica 6/1. Tovarna Vič-Glince Zanesljivo, snažno, boljše 1 DEKLE staro 25—35 let, sprejmem. Znati mora dobro kuhati ter razumeli delo in postrežbo za boljšo hišo. Vpošievam le resne, delazmožne. Naslov j v upravi pod štev. 7J88, i Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo uprav" lista pod »Resnost« 6472 Čevljarskega vajenca ki ima posebno veselje do čevljarstva in se jc mogoče žc učil in bil odpuščen z upravičenim vzrokom, sprejme takoj IVAN JAMAR, čevljar, BLED. 7279 Nemška DETELJA stoječa, naprodaj. Več: Zelena jama št. 110. Landaver prodam. FR. STUPICA, železnina, Ljubljana. par KONJ j lepe, mlade, temne — ■ srednje težke — za uporabo kočije in lahko gospodarstvo. Konji morajo biti brezhibni, krotki, dobro vpeljani in figu-rantni. — Ponudbe na Bombaževo predilnico in tkalnico v Tržiču. 7236 POLHOVE KOŽE in vse ostale kupuje skozi celo leto v vsaki količini ter zanesljivo dobro plača D. Zdravič Kašo, iešprenj, ajdovo moko vodno svežo odda a nn debelo veletruovinn a. VOLK LJUBLJANA ttcsljevn ccsta stev. 24. Priporoča sc trgovina i železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Podpisani izjavljajo, da niso plačniki za dolgove, katere bi napravila trgovina z usnjem, Ljub- j Hana Stropnik, liana, Sv. Florijana ul. 9 I M. L. P. STROPNIK Sprejmem več ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za zbito delo. Nastop takoj. Anton Ješc, Tržič 33 Kmečko dekle pošteno, najraje siroto (novinko), staro 15—18 let, sprejmem za pomoč pri gospodinjstva. Naslov v upravi ali pismene ponudbe pod: »1, oktober« Stev. 7257. 5T7?NKG PREHRL: SLiJV/3 BREZndDEŽNl Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Marijine, evharistične in druge pesmi. — III. izdaja. Broširano Din 30'—, vezano v platno Din 40'- JUQOSLOYdNSKfl KNJIQflRNfl LJUBLJflN/1 J, -g z u^+tC^V*** zeleno francosko žganje B-S.A je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se povsod. Trgovci zahtevajte engros cene. — Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper", Celje, Gosposka ulica 26. 7.a časa Velesejma v Ljubljani od 17.—27. septembra paviljon Ii 442. SOBO separirano — v sredini mesta, išče gospod Ponudbe na upravo lista pod šifro >-So'den« 7256 i Visokošolec (lilozoi) išče stanovanje in zajtrk proli instrukciji. Event. še kaj doplača. Cenj. ponudbe na upravo lista pod: »Dober inštruktor« itev. 7278. KDOR POSODI 35,000 Din, dobi stanovanje. Naslov v upravi lista pod številko 7260. SOBICA takoi za solidno, čez dan odsotno osebo, Mlkloši-čeva cesta 28, pritličje. Glavni dobitek drž. razr. loterije zadel kupec srečke 12.950 pri »Komerajsini banki« d. d., Ljubljana, Dunajska cesta. SREČKE ZA 4. RAZRED 14. KOLA NA RAZPOLAGO ! --- I SWM.We „ADLER" pisalni stroji modela 11, najnovejše konstrukcije z latinico in cirilico dospeli. Na ogled pri tvrdki iv. J'AX m SIIV Ljubljana, Gosposvetska c. 2. MED. Univ. D* LEO ŠAVNIK specialist za porodništvo in ženske bolezni ordinira vsak dan razen nedelje in praznika od 10. —12. dop. in cd 3. — 4. ure pop. v Ljubl:ati!, Tavčersva (Scdns) ufca 6 Telefon štev. 2614 —okbm j. — ,-m .... a, : NOVO ! PREPRIČAJTE SE ! NOVO ! Znižane cene! Kdor hoče kupili moderno in solidno izdelano pfjtjijČTtofo na' si ogleda no-: raznovrstno : . vo zalogo pri Egidiju in Karlu Erjavec, Erod (poleg tacenskega mostu — Št. Vid nad Ljubljano). Ogled tudi ob nedeljah. Za delo se jamči. (Daje se tudi na obroke.) Svetovno z.nane Luti-ovi ;p@2i iz Bludenz-a in emajl-tsbiitc z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje ing. Kate Guzeij, Ljubljana-Šiška, Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve Naročila se že zdaj sprejemajo. Krojači, šivilje, nešivilje! Začetkom okiobra nov pouk o najmodernejših preizkušenih krojih za leto 1927./28. za gospode, dečke, uniforme (važno za vojne obveznike), za preč. duhovščino. Damsko krojenje, modeliranje, risanje po mod. listih po lahko razumljivem sistemu (praktično za slabe računarje). Pouk za abnormalne, štedenje blaga (iz 2.60 obleka za 96 prsno mero). Spoznavanje blaga pri nakupu. Ker ima učilišče lastni modni salon za izdelovanje oblek, imajo učenci priliko delati tudi praktične vaje: šivanje, krojenje, likanje itd. Ure so razdeljene lako, da se učenci lahko vozijo z vlakom domov. Učencem se preskrbi hrana in stanovanje pri zanesljivih ljudeh. Vsak učenec tečaja ima vsako leto brezplačni pouk o spremembi mode. Kroini pouk s pošto potom učnih zvezkov in rizb. Kroji po meri. Izdaja modnih listov za krojače s priloženim slovenskim poukom. - Informacije Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg št. 19. F. POTOČNIK, član internac. anglofrancoske kroj. akademije, za svoj kroj odlikovan, diplomiran in izprašan v inozemstvu. 7152 iz cele Slovenije iščemo. Ponudbe na poštni predal 224 Ljubljana. Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelenjadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. ...............................HHII1 Jnteresantno brošuro uspešnem ,Zdravljenju zolcnih kamnov V*m pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku ~...... iii.inii rna pri Odreseniku l a^U Vušehrsdska Ir. J iiimliiifiiiiMiiriiiiTuiimn , IŠČEMO hrastove brzoiavne droge zdrave, ravne, brez skorje — in sicer: 5000 komadov 3000 komadov 1000 komadov 4000 komadov 1000 komadov 1000 komadov 150 komadov 100 komadov Dobavni rok tekom 4 mesecev četkom. Plačilo takoj Ponudbe 8.50 m dolge 9.— m dolge 9.50 m dolge 10.— m dolge 11.— m dolge 12.— m dolge 13.— m dolge 14.— m dolge a s takojšnjim po- na lesno veletrgov. Franz Mumelter - Bozen (Bolzano) — Alto Adige, Italia. Zahvala. Vsem, ki so sočustvovali z nami v dnevih izgube našega nepozabnega moža, očeta, sina in brata, gospoda 3ožeta Hočevarja izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. dr. Mihcliču za njegovo ljubeznivo pozornost med boleznijo, gg. zdravnikom v bolnici ter čč. sestram za ves trud in tolažbo v njegovih zadnjih težkih dneh, lovskemu društvu za izredno lepo udeležbo, požarni hrambi, pevskemu društvu za ganljive žalostin-ke, min. n. razp. in nar. posl. g. Puclju, g. notarju Šinku, pevovodji cerkvenega pevskega zbora g. Brejcu za lepe in iskrene poslovilne besede, vsem darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vel. Lašče, 16. septembra 1927. Žalujoči ostali.