Poštnina piatana v gotovim Leto LVII. V LjubHani. v četrtek, dne 10 oktobra 1929 Št. 231 st. 2 Dir, Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS meseCn« 25 Din polletno 15U Din celolelno 300 Din za Lnozemslvo mcaetno 40 Din nedel|»ko lzdn)i> celolelno vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D SEO VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petll-vrsta moti oglasi po 1-50 ln2D,veC|l oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večjem □ naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKe ln dneva po prazniku Uredništvo /c v Kopltar/evl ulici M. Olll Koltoplsl se ne vrača/o, nelranhlrana plama se ne apre/ema/o Uredništva telefon S/. 20.10. upravnl&tva * t. 2328 Uprava /e v Kopitarjevi ul.61.6 — CeUovnl račun: Llubl/ana Štev. 10.050 ln 10.34! xa Inaerale, Sara/evošl.7563, Zagreb S t. 39.OH, Vraga In Hunat št. 24.797 Naš prvi ban Prvič v zgodovini smo Slovenci dobili bana in sicer v osebi profesorja na ljubljanski tehniki, gospoda inženerja Dušana Sernca. Kralj ni mogel za svojega namestnika v dravski banovini izbrati boljšega moža nego je ta naš rojak. Ni slovenskega človeka, naj gleda javne zadeve s kateregakoli stališča, ki ne bi tega srečnega izbora našega kralja z največjo radostjo pozdravil. Banstvo je čast, ki pritiče samo možu prvovrstnih sposobnosti, najodličnejših etičnih kvalitet in največjega družabnega ugleda. To je v našem prvem banu združeno v tako visoko nad povprečni nivo dvigajočo se osebnost, da je njegovo naznačenje povsem odgovarjalo splošnemu pričakovanju. Inžener Dušan Sernec pooseblja v sebi tradicijo rodbine, ki je za časa narodnega preporoda v obrambi proti tujcu stala vedno v prvi bojni vrsti slovenstva. Iz tega vira je črpal tudi močno zavest jugoslovanstva, ki se je v deželi, kjer je nastal mogočni pokret ilirstva, vedno smatralo kot nujna dopolnitev slovenstva v višjo rodno, kulturno in državno enoto s Srbi in Hrvati. V inženerju Dušanu Serncu smo dobili za prvega kraljevega dostojanstvenika v Sloveniji moža, ki v najodličnejši meri predstavlja naš narod kot enakopraven član v veliki jugoslovanski družini. Novi ban se jc v našem nacionalnem življenju udejstvoval predvsem na onem polju, ki je vsakemu narodu ne le vir materijalnega blagostanja, ampak neobhodna podlaga za njegovo nacionalno kulturo in duhovni napredek; to je gospodarstvo. Čisto mlad se je, ko so mnogi dvomili in kolebali, trdno verujoč v uspeh, postavil na stran malemu, toda izbranemu krogu mož, ki so zamislili elektrifikacijo velikega dela Slovenije. Inžener Sernec je v tehničnem pogledu ustvaritelj Završnice. Zamisel, ki se je radi neugodnih razmer časa takrat mogla le v primeroma malem obsegu realizirati, snuje danes dalje, dobivajoč vedno bolj konkretne oblike in ni slučaj, da smo dobili za šefa naše javne uprave z največjo možnostjo inicijative na vseh poljih sedaj prvovrstnega gospodarskega strokovnjaka elektrotehnika. Naš prvi ban je tudi v novi državi kot minister javnih del pokazal svoje neobičajne zmožnosti in dal naši državi prvi moderni cestni zakon, ki zlasti v južnih krajih otvarja čisto novo dobo gospodarskega razvoja in napredka. Slovenija pa, ki ima prihodnjost samo kot dežela visoko razvite industrije in obrti ter tujskega prometa, bo v svojem prvem banu imela tudi najboljšega zastopnika svojih gospodarskih interesov in bodočnosti. V političnem življenju v najširšem pomenu besede se je inžener Dušan Sernec, član bivšega Jugoslovanskega kluba, odlikoval po nenavadno finem čutu mere, ki ga je varoval vsake ozkosrč-nosti, po uprav matematični objektivnosti in družabni kulturi, ki nikdar ne dovoli temperamentu iti preko meje. Ko se našemu od strasti prošlosti razmajanemu javnemu življenju polagajo novi temelji, jc inžener Dušan Sernec pravi mož na pravem mestu, da kot naš prvi ban krepko pomaga državnemu suverenu pri dograditvi složne in močne Jugoslavije. Inžener Dušan Sernec pa je tudi mož ne-utrudljive in neuklonljive energije. Le-ta, združena z realnim pogledom na življenje in njegova vprašanja, bo prišla našemu prvemu banu prav pri gotovo ne lahkem delu ureditve njegovega velikega in dalekosežnega delokroga, ki obsega bivše kompetence cele vrste ministrstev, vso upravno oblast v banovini, nadzorstvo nad vsemi javnimi službami in funkcijami in zaenkrat tudi vse posle oblastne samouprave. To je ogromno delo, ki zahteva baš takega moža kot jc naš novoimenovani ban, ki pa ga bo tudi znal usmeriti v onem duhu, kateri ima po volji našega vzvišenega vladarja prešinjati odslej vse naše javno življenje: duh, ki kategorično kliče, da ima vsem in vsakemu biti blagor države, korist celote, sreča in rast Jugoslavije nad vse! Bani Jugoslavije imenovani Gen. Milosavlievič Dušan Inž. Dušan Serncc je bil rojen v Mariboru dne 8. julija 1882. Njegov oče je bil odvetnik dr. Janko Sernec, mati Josipina rojena Srebre. Oče je bil znan narodni delavec iz dobe narodne pro-bude. Znan je njegov govor na narodnem taboru v Žalcu, znan je bil med štajerskimi Slovenci kot (isti, ki se je upal prvi razobesiti slovensko zastavo v Mariboru. Udeleževal se je vseh narodnih ustanovitev v oni dobi. Znan naroden delavec je bil tudi očetov brat, celjski odvetnik dr. Josip Sernec. Študiral je gimnazijo v Mariboru, kjer je ma-turiral leta 1900. Vojaški rok je odslužil v Pragi, nato jc študiral tehniko v Gradcu in jo absolviral leta 1905. V Avstriji takrat ni bilo na tehniki elektrotehničnega oddelka in je zato študiral strojništvo. Po končanem študiju pa sc je šel specializirat za elektrotehniko na f rancosko v Grenoble in Pariš, glavno pa v Nemčijo v Karlsruhe. Ko je prišel iz inozemstva, je stopil v službo A. E. G. (Splošna električna družba.) Pri tej je služil na Dunaju, v Trstu in kasneje v Ljubljani. V Ljubljani se jc začel interesirati za izrabo vodnih sil in je tozadevno od vsega početka sodeloval z V tem geslu naše čestitke novemu banu z vročo željo, da bi božji blagoslov spremljal njegovo delol Belgrad, 9. oktobra. AA. Danes je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o imenovanju banov. Ukaz se glasi: Mi Aleksander Prvi, po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije postavljamo na predlog predsednika našega ministrskega sveta in našega ministra notranjih del ter na pedstavi §§ 5 in 8 zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja: za bana dravske banovine Serneca Dušana, bivšega ministra in profesorja vseučilišča v Ljubljani, za bana savske banovine dr. šiloviča Josipa, profesorja vseučilišča v pek. in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, za bana vrbaske banovine Milosavljeviča Svetislava, ministra v pokoju, za bana primorske banovine dr. Tartaglio Iva, odvetnika in podžupana mesta Splita, za bana drinske banovine Popoviča Velimira, ministra v pokoju, za bana zetske banovine Smiljaniča Krsta, armijskega generala v pokoju, za bana dunavske banovine Popoviča Daka, bivšega ministra, za bana moravske banovine Nestoroviča Djordja, državnega " 'ctnika v pokoju in člana Vrhovnega zakonodajnega sveta, za bana vardarske banovine Laziča Živojina, pomočnika ministra notranjih poslov. Predsednik našega ministrskega sveta, naš minister notranjih poslov naj izvrši ta ukai. 9. oktobra 1929 v Belgradu. ALEKSANDER s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister notranjih poslov, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič. Sernec dr. Lampetom, ki je hotel elektrificirati nekdanjo vojvodino Kranjsko. Leta 1913 je tudi dejansko stopil v deželno službo kot ravnatelj Završnice, kjer je ostal v službi do 1. XII. 1922. Po prevratu je bil v dobi Protičevega kabineta leta 1920 v Ljubljani v pokrajinski vladi pod predsedstvom dr. Brejca poverjenik za javna dela. 1. IX. 1923 je postal docent na ljubljanski univerzi za stolico za prenos energije in instalacijo. Leta 1927 je postal izredni profesor na ljubljanski univerzi. 8. februarja 1925 jc bil izvoljen za poslanca v narodno skupščino na programu bivše Slovenske ljudske stranke. Zastopal je logaški in radovljiški okraj. Ponovno je bil izvoljen 11. septembra 1927. V Uzunovičevi vladi je bil leta 1927 minister za javna dela. Josip Šilovič Zagreb, 8. oktobra. (Tel. »Slov/:) Imenovanje uglednega socialnega delavca dr. Josipa Šiloviča, vseučiliškega profesorja v Zagrebu, za bana savske banovine se je sprejelo v Zagrebu kar najbolj ugodno. Brez pretiravanja se lahko trdi, da ne bi bito imenovanje nobene druge osebe sinijiatičneje sprejeto in pozdravljeno od vseli krogov, kakor ravno to. Dr. Jesip Šilovič je znan kol človek izredno finega takta in daleč poznan kot človek dobrega srca v najširših sloiih hrvatskega naroda. Posebno Rodil se je 7. septembru I8H2 v Nišu. Dovršil je XXXII. razred nižje šole vojne akademije I. 1901., nato višjo šolo vojne akademije in prišel v generulštnb. Za časa balkanske vojne je bil v I. in III nrmijski oblasti v generulštubu, zn rasa svetovne vojne v gcnernlštabu 1. nrmijske oblasti. 1916 je postni šef železniškega in plovithene.m odseku prometnega oddelka vrhovne komande. L. 1924 je postal komandant 2. pehotnega polka, nato pa načelnik prometnega oddelka glavnega generalštaba. Kot tak je bi! profesor n;i vojni akademiji. Znan je tudi kot pisatelj, ki ima velike zasluge v vojaški literaturi. 27. decembra 1026 je postal prometni minister, kateri resor jc obdržal do 4. julija 192-% se je odlikoval pri organizaciji Narodne zaščite, katera institucija se ima zahvaliti samo njemu za svoj dvig. Za časa vojne se je odlikoval s tako aktivnostjo v delih dobrodelnosti, da brez dvoma na slovanskem jugu mu v tem oziru ni nihče enakovreden. Neprestano je organiziral prihode gladujo-čih otrok iz Dalmacije in Istre na Hrvatsko in je tako rešil nad 10.000 otrok smrti vsled lakote. Plod njegovega dela je ludi ravno v zadnjih dneh posvečeni dom na oglu Palmotičeve ulice, Dom Josipa Šiloviča. Danes zjutraj se je razširila vest, da je njegovo imenovanje že gotovo. Vest je bila pozdravljena /. velikim navdušenjem. Med tem pa je on delal v Narodni zaščiti. Ob 2 popolne ga je posc-til na njegovem stanovanju v Prerndovičevi ulici št. 13 Vaš dopisnik in mu čestital k temu imenovanju. Šilovič je izjavil, da do tega časa službeno še ni dobil nikake tozadevne vesti. V nadaljnjem razgovoru z Vašim dopisnikom je šilovič izjavil, da bo zelo rad sjirejel službo in obljubil, da bo takoj ]>o svojem imenovanju dal jioseben intervju dopisniku »Slovenca", specielno o delu okrog socialne zaščite in dvigu socialnega življenja na Hrvatskem. Nato je dr. Šilovič dal izraza svoji neomajni udanosti napram naši državi in izrazil upanje, da se bo čini hitreje leonsolidirala. Rojen je bil H. sept. 185S v Praputnjnku blizu Sušakn. Nižjo gimnazijo je dovršil v Senju, višjo in juridične študije po v Zagrebu. L. 1894 je bil imenovan za rednega profesorja za civilno pravni red. pozneje pa za kazensko pravo. Z velikim uspehom se je udejstvoval tudi v literaturi. Izdal je več knjig o pravnih vprašanjih v hrvatskem, nemškem in francoskem jeziku. Posebne zasluge si je pridobil kot urednik »M jesečnikn' , ki ga izda ja Pravniško društvo v Zagrebu. Tudi na političnem ]K>-Iju se je Šilovič udejstvoval in je bil celo vrsto let v hrvatskem saboru, oziroma delegat v skupnem parlamentu v Budimpešti. Največje zasluge pa si je pridobil un socialnem polju. Gen. Sntiljanič Sarateanu - novi član rom. regent sveta |Kral' se vrnU v Beigrad Rodil st' je 17. decembra 1868. Dovršil je XXI. razred nižje šole vojne akademije, nato pa je absolviral še višjo >olo vojne akademije. Pred vojno je bil načelnik splošnega vojnega oddelku pod vojvodom Stepanovičem. Sodeloval je pri pripravah in imel zasluge za uspehe balkanske vojne, /a času balkanske vojne je bil šef prometa in se jc pokazal zelo sposobnega, 191+ 1918 je bil na raznih dolžnostih, naj-ilelj časa kot komandant drinske divizije, ki je imela glavne zasluge na Kajniukčalanu in v bitki na Dobrem polni (>d decembra 1918 do t\ julija 1920 je i>il komandant dravske divi-/.ijske oblasti v l jubljani. Udeleževal se je operacij na Koroškean. kasneje je postal pomočnik komandanta 111 armijske oblasti v Skopi ju in nato vršilec dolžnosti komandanta urmije. Zadnji čas je bil komandant 11. armijske oblasti v Sarajevu. Velja Popovič je pripadal svoječasno radikalni stranki in bil v politiki znan kot poseben protivnik Nastasa Petroviča. V volilni borbi se mu je tudi posrečilo, iztrgati Petroviču mandat. Bil je večkrat minister v različnih resorih, tudi minister brez portfelja. Po poklicu je odvetnik, star 4o let ter posluje trenutno kot predsednik agencije A valeč. Ivo Tarfaglia »»dvetnik rojen 6. februarja 1880. Študiral je vseučilišči na Dunaju, v Pragi, Zagrebu in Gradcu. Z dr. Srn od lakom je ustanovil 1. 1904 Hrvatsko ljudsko narodno stranko ter v svojem glasilu »Slobodac pričel odkrito borbo za narodno zedinjenje. Za časa balkanskih vojn in do vojne napovedi Srbiji je bil Tartaglia vedno v ospredju političnih bojev. Na dan napovedi je bil aretiran in obto/en vgled veleizdaje. Po desetmesečnem zaporu v Mariboru je bil kon-froiran v Gornji Avstriji. Takoj po zedinjenju je bil izvoljen za splitskega župana ter si pridobil mnogo zaslug za razvoj in obnovo Splita. Ustanovil je Ljudsko trgovsko banko in Mestno hranilnico. Mnogo je tudi storil za ustanovitev prirodoslovnega muzeja in mestne umetniške galerije. Djoka Popovič Princ Nikolaj in patriarh zahtevala izvoliiov kraljice Marije — Maniu pa je to zahtevo odločno odklonil — Opozicija se delno absentirala Bukarešta, 9. okt. (Tel. >Slov.c) Na tajni seji senatu in poslanske zbornice je bil danes izvoljen za tretjega regenta s 4-45 glasovi sodnik kasacijskega sodišča Konstantin Sarateanu. General Bresau je dobil 22 glasov, princ Ka-rol 9 glasov, 1 glas za republiko je bil proglašen za neveljavnega, 10 glasovnic pa je bilo praznih. Razen tega je dobil višji sodnik Ra-| dolescu 3, profesor Jorga 1 in minister Save-anu 1. Po določbah ustave je Sarateanu dobil več kot dve tretjini glasov in bil torej proglašen za tretjega člana regentskega s veta. Nato je bila seja za nekoliko časa prekinjena, nakar so prišli v dvorano vsi trije regenti in je novo izvoljeni regent prisegel v roke nie-tropolita. Nato je šel regentski svet, člani vlade in večina poslancev in senatorjev v Ate-neum, kjer teži ni' odru truplo pokojnega regenta Buzdugana in kjer se je vršila služba božja. Od tam je šel potem sprevod na severni kolodvor, kjer je ob 18 zvečer poseben vlak odpeljal krsto v Saraoni. Tam bo jutri dopoldne pokop. Na predlog občine Saraoni se bo odslej železniška postaja imenovala Jurij Ruz-dugan. Ministrski predsednik Maniu je imel včeraj razgovore z voditeljema frakcij Jorgo in Lupujem ter z regentsUim svetom, da bi spoznal stališče vsakega posameznika. Zvečer je prisostvoval seji predsedstvenega odbora liberalne stranke, nakar je sledila seja ministrskega sveta, ki je trajala do l. ure zjutraj. Danes dopoldne je Maniu sprejel poslanca Sterea, voditelja besarabskih politikov, ki mu je poročal o daljši avdiepci pri kraljici vdovi Mariji. V času volitev novega člana v regentski svet so bile v mestu odrejene velike varnostne priprave. Pogajanja pred volitvami. Ob 10 dopoldne so se zbrali senatorji in poslanci k volitvi člana regentskega sveta. Seja pa se ni mogla lakoj otvoriti, ker se je Maniu zadržal pri dosedanjih dveh članih regentskega sveta in se nato odpeljal h kraljici vdovi Mariji. Oba regenta Cristea in princ Nikolaj sta v začetku vztrajno zahtevala, da »e izvoli kraljica vdova Marija, kar pa Je ministrski predsednik Maniu odklonil, (lasi sta oba regenta grozila s svojo ((emisijo. Maniu je izjavil, da bi v primeru kandidature kraljice vdove imel profesor Jorga v zbornici velik govor, kar bi najbrže imelo posledico, da bi se volitev kraljice ne mogla izvršiti. Tudi sicer bi kraljica vdova ne mogla biti izvoljena, ker bi lahko izposlovala, da se vrne v Romunijo princ Karol ali pa celo vstopil v regentski svet. Še ob 11 dopoldne je imel Maniu važen razgovor s patriarhom Cristeo, o čemer pa se ne javlja prav ničesar. Šele ob 12 je dospel Maniu v parlament. Dvorana je bila nabito polna, prisoten je bil ves diplomatski zbor in visoka duhovščina. Od opozicije sta prišla samo profesor Jorga in dr. Lupil ter zastopniki nemške in madjarske manjšine. Izostali pa so liberalci in Avaresco-va stranka. Predsednik zbornice Pop Csicso je prečital dekret vlade, da je narodna skupščina sklicana k volitvi novega člana regentstva in k njegovi prisegi. Po ustavi morajo biti prisotne tri četrtine članov, izvoljeni pa mora dobiti dve tretjini oddanih glasov. Prisotnih je bilo 489 oseb, in sicer 178 senatorjev in 311 poslancev. Ker je bilo prisotnih več kot tri četrtine vseh članov parlamentu, je predsednik zbornice otvoril sejo. Nato je imel spominski govor po pokojnem regentu Buzduganu, za njim pa so govorili še Maniu, Jorga, član večine Trecescu, nemški poslanec Roth, madjarski poslanec grof Jurij Bethlen, v imenu omladine pa dr. Mayer-Ebner. Jorga se je pritoževal tudi radi tega, da so se ob prvem imenovanju regentskega sveta napravile velike napake, katere se sedaj ne smejo ponoviti. Obsodil je tudi postopanje opozicijskih strank, ki so se odtegnile volitvi, in nastopil za kandidaturo generala Bresana. Socialist Flueras je izjavil, da demokratični princip zahteva ustanovitev republike, radi česar v načelu ne pristaja na volitev regentskega sveta. Ministrski predsednik Maniu je to postopanje razburjen zavrnil kot nepieletuo ter zaključil svoj govor z vzklikanjem dinastiji, monarhiji in veliki Romuniji. Jugoslovansho-gršho prS$atei$s$vo Atene, 9. oktobra. AA. Sinoči ob 8 je prispel v Atene ministrski predsednik Ve -n i z e 1 o s. Na kolodvoru so ga pričakovali vsi ministri razen onih, ki so se mu že prej odpeljali nasproti do Soluna. Pred postajo je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki so ga spremljali na glavni trg, kjer se je zbralo med tem že okrog 200.000 ljudi. Z" balkona palače prometnega ministrstva je imel Venizelos govor na množico, ki ga je ves čas navdušeno pozdravljala V svojem govoru je Venizelos opisal svoje vtise, ki jih je dobil v inozemstvu ter omenil rezultate svojega dela. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je dotaknil vprašanj, o katerih se je razpravljalo v Haagu in v Ženevi in je končno omenil tudi svoje posete v evropskih prestolicah. Množica je poslušala njegov govor z velikim zanimanjem, navdušenjem in odobravanjem. Ogromni reflektorji, sviranje godbe in številni megatoni, ki so bili razveščeni po trgu, so še bolj povečali to veliko in spontano manifestacijo atenskega prebivalstva, ki vidi v Venizelosu svojega največjega državnika. Atene, 9. oktobra. Ministrski predsednik Venizelos je izjavil dopisniku -Agencije Ha-vas«: Zadovoljen sem s svojim potovanjem Pariš, 0. okt. (Tel. Slov.) Afera v pariškem ruskem poslaništvu je narasla v politično lavino. Med osobjeni sovjetskega poslaništva je nastal paničen nemir. Od strahu pred »novimi odkritji in čiščenjem« je včeraj več uradnikov poslaništva zbežalo iz Francije. Kako bo na to reagiralo ofi-cijelno sovjetsko zastopstvo samo, še ni znano. Neresnične so vesti, da namerava poslaništvo Besedovskega sodno zasledovati radi ponever-jettja denarja. Govori se, da je med francoskimi u,ir je 40 let. Hodom iz i\®vega Sada. študiral je tehniko in jo tudi dovršil v Budimpešti, kjer si je pridobil inženerski naslov. Prvič je Kil narodni poslanec /.a časa Vukičevičeve vla-ie. ko ie prišeJ orvič v iKirlftiueuL Za časa Ivoroščeve vlade je zavzel inesto ministra za t agrarno reformo, katero je vodil do 6. jami-iirja. Po 6. januarju je bil imenovan /a člana vrhovnega zakonodajnega sveta. Razen tega je predsednik novosadske trgovinske zbornice. Z tka Lazič Vsa njegova kariera jc bila uradniška. Donu je iz ju /.no v z lunine Srbije, in sicer je kmečkih staršev sin. Njegovi bratje so še dandanes kmetovalci. Država ga je kot izredno nadarjenega upravnega jurista poslala v inozemstvo -tudirat pravno stroko, in sicer je dokončal ^voje študije v Berlinu. Po končanih študijah je prišel kot načelnik v ministrstvo za notranje zadeve in v upravo mesta llelgrada. kjer je zavzel mesto šefa kriminalnega oddelka. V ministrstvu za notranje zadeve 1' vodil oddelek 'a iavno varnost vse do tedai. dokler iu bil skozi Jugoslavijo, prav posebno še zato, ker so postali naši medsebojni odnošaji naravnost bratski in je mojo radost povečalo še dejstvo, ko sem videl, da je sporazum končno dosežen. Smatram, da je velika zasluga že v tem, da sta se dva naroda medsebojno spoznala. Ti stiki se morajo nadaljevati s posredovanjem naših trgovcev, intelektualcev in dijaštva. Zadovoljen sem, da tisk obeh držav vzajemno vrši propagando. Neizbrisen vtis je napravil na mene vaš kralj, čegar delo na reformi države sem spremljal z največjim zanimanjem. London, 9. oktobra. AA. Belgrajski poročevalec Manchester Guardiana« poroča, da je imel poseben sestanek s predsednikom grške vlade Venizelosom, ki je izjavil, da so bila z nedavno sklenjenim prijateljstvom rešena vsa sporna vprašanja med Grčijo in Jugoslavijo in da se nadeja, da bodo v kratkem podobne pogodbe zaključene tudi s Turčijo, Bolgarsko in Albanijo. Na vprašanje poročevalca, ali js balkanska federacija mogoča, je Venizelos odvrnil, da je ta možnost za enkrat še daleč, da pa bi bilo treba najprvo proučiti gospodarska, nato pa politična vprašanja ter na tej podlagi ustvariti prisrčno sodelovanje in kasnejše tesnejše edinstvo. Škandal v pariškem sovjetskem poslaništva raste Novt uradniki zbežali — Sovjetski delegat potuje s ponarejenimi listinami oblastmi in sovjetskim zastopstvom prišlo do mučnih nastopov, ker je dospel delegat GPU Roisemann v Francijo pod napačnim imenom in z napačnim potnim listom. Po došlih vesteh nameravajo v Mcskvi začeti velikopotezno čiščenje v vsem diplomatskem osebju sovjetske vlade Levo krilo'zahteva, da se vsi elementi, ki niso absolutno zanesljivi, radikalno odstranijo in zamenjajo z zanesljivimi pristaši komunistične stranke. lanskega leta poleti izvršen nanj atentat s strani nekega niacedonskegu študentu. Ko je okreval. ga je tedanji notranji minister dr. Korošec predlagal in je bil tudi imenovan za pomočniku ministrstva za notranje zadeve. Že dolgo vrsto let je posvečal vso pa/njo in svojo posebno skrb predvsem južni Srbiji ter se zavzemal /.a njeno varnost in napredek. Kot pomočnik notranjega ministra je služ-boval tudi po 6. januarju 1929. 2iku Lazič je nekaj nad 50 let star. Djoka Nestorovič je v Belgradu znan kot odličen pravnik. Udoj-stvoval se je predvsem kot odvetnik. Znan je kot predsednik belgrnjske občine, katere prvi župan je bil V svojem življenju se ni toliko i-,,,,,!! o iv>tjltt^ - ................. ....... ■ rv.......t. » j,, uauiij i ano^o iuuv- uetra značaja. Beograd, 9. oktobra. A A. Nj. Vel. krajše je vrnil dane«! ob 13, v Beograd. Francija se udeleži mornariške konference Pariš, 9. okt. (Tel. Slov.) Vsi pariški listi izjavljajo, očividno oficijozno inspirirani, da je udeležba Francije na mornariški konleren.ci zagotovljena in da bo Quai d'Orsay v desetih dneh po eventuelnih posvetovanjih glede posameznih vprašanj na povabilo odgovorila pritrdilno Po zadnjem odstavku vabila se smatra ureditev | vprašnja o pomorski razorožitvi mogoča samo v okviru Društva narodov Francija je zato opustila vse pomisleke in nima vzroka, izogniti se ureditvi pomorskih vprašanj, ker predvidena procedura odgovarja njenim tezam Vendar se že danes uveljavlja stremljenje, da se razgovori pomorske konference označijo kot neobvezni. Posebno o tehničnih podrobnostih tam še ne sme biti govora, ker spada to že v kompetenco raz-orožitvene komisije. Glede vprašanja podmornic se smatra odstavek v vabilu, da se bo izvršila ureditev samo s sodelovanjem ostalih treh držav, za zadostno jamstvo proti temu, da bi bile druge države postavljene pred gotovo dejstvo. Najostreje pa se odklanja poskus v vabilu, da bi se vprašanja pomorske razorožitve pritegnila v širši okvir protivojnega pakta. Mirovni kongres v Atenah Atene, 9. okt. (AA.) Kongres za mir je na svoji plenarni seji razpravljal o vprašanju neposredne in obvezne razorožitve ter je soglasno sklenil, opozoriti Društvo narodov, naj nujno sprejme primeren zakon, ki naj bi lire? izjeme in rezerve onemogočil likvidacijo sporov potom vojne. Kongres je ugotovil, na podlagi poročila angleške delegatinje Mias Clark, da je Italija edina država, kjer se narodne manjšine zapostavljajo in princip manjšine sploh ne upošteva in kot tak absolutno negira. Kongres je nadalje sklenil, da prirede delegati kongresa po končanem zasedanju turnejo po vseh balkanskih preslolicah. V vsaki prestolici bodo ostali povprečno po dva dni. Najprvo bodo posetili Carigrad, od tam pa bodo krenili preko Sofije in Bukarešte v Bel-grad, kamor bodo prispeli 23. ali 24. t. m. Atene, 9. okt. (AA.) Predsednik kongresa za mir Lefoyae je izjavil dopisniku Agencije Avala«, da bo ob priliki poseta delegatov kongresa v Belgradu osnovana jugoslovanska liga za mir * * Atene, 9. okt. (AA.) Poslanec angleške | delavske stranke Sniith. čegar udeležba na | kongresu za inii ,je vzbudila splošno pozornost, je izjavil dopisniku Avale«, da aame-rava po končanem kongresu posetiti Jugoslavijo. V Belgrad bo prispel dne 13. t. m. Zadala poročila Masaryh o manjšinskem vprašanju London, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Posebni dopisnik Daily Telegrapha« poroča, da mu je predsednik republike Masarvk v intervjuju o manjšinskem vprašanju glede nemške manjšine na Češkoslovaškem izjavil: Nemci, ki so živeli od srednjega veka poleg Cehov, so seveda izpremembo po vojni čutili mnogo bolj, kakor ostale manjšine. Značilno je, kako so se vživeli v nove razmere. Sedaj imajo celo že svoje zastopnike v kabinetu. Manjšinsko vprašanje seveda ni novo. narasel pa je po vojni interes za nje. ker so države z večjimi manjšinami slovesno prevzele obveznosti. V splošnem se nahaja Evropa po vojni v stanju zboljšanja. Treba je samo pomisliti, koliko tlačenih narodov je bilo osvobojenih in da se je življenjski standard prebivalstva dvignil. Litva zahteva Vilno Kovno, 9. okt. (Tel. Slov.) Danes ob devet-letnici, kar je Poljska zasedla Vilno, so bili po vsej Litvi žalna zborovanja. Vse hiše so imele črne zastave. Ob dvanajstih se je v znak žalosti ves promet ustavil za eno minuto. V radiju je imel min. preds. Tubelis spominski govor, v katerem je izjavil, da se bo Litva, kakor dosedaj, borila za vrnitev Vilne. Poostritev volilnega bc'a v ČSR Praga. 0. okt (Tel .Slov,«) Demisiju slovaških ministrov bo povzročil« poostritev voli v nega boja v Slovaški in radikali zucijo Slovaške ljudsko stranke, s lom pa tudi poostritev odnošajev med Cehi in Slovaki. V voli\ nem oklicu iz javl ja Slovaška ljudska stranka, (In bo nastopila /opel pot opozicije. Koalicijske stranke so njeno vladno politiko slabo lionorirule. Slovake so smatrali vedno kol element manjšine iu z njimi jioslopuli v tem smislu. Sedaj jo koalicija končnovel ju\no razbita. Slovaška ljudska stranka se bo zvezala z Nemci in Madžari, da vrže vlado. Šla bo na volitve proti praškemu eenlralizinu, za slovaško avtonomijo in enakopravnost vseh državljanov v imenu mučene slovaško resnice, ki je bila obsojena na smrt. Dunajska vremenska napoved: lllml ŠO vreme, večin!'!!!!', nhjnčn1 !!:ljp!'«i šfi 1 žuvno, posebno v severnih Aloah. nej. Bela Krajina Nehaj iz njene zgodovine ■i kraljevim aktom z dne "5.oktobra 1929 je pripadla Bela krajina zagrebški banovini. Ob tej priliki je zapisal »Slovenec« besede: »Kes je, da so spadali Belokrunjci v zgodnjem srednjem veku k hrvaškemu kraljestvu« (»Slovenec«, 6. oktobra 1929, str. 3). AH je to dognano? Kes je nekaj zgodovinarjev to trdilo, toda ta trditev nima nobene ne pravne ne zgodovinske podlage. Zgodovinarji sc sklicujejo nti dolgo pravdo radi desetino med zagrebškim kapitljem in belokranjskimi križarji. Poglejmo v zgodovino! Cesar Karel Veliki je I Sil določil Dravo /a mejo med oglejskim patrijarhatom in solnograško nadškofijo. Na vzhodu meja ni bila določena. I.. 1228 je ustanovil oglejski očak Bertold s pomočjo svoje svakinje Zofije višnjegorske črnomaljsko župnijo s štirimi podružnicami: M. B. pri Treh fa-rah pri Metliki. Semič, Vinica in Podzemelj. Tej ustanovi je podelila Zofija bogato posestvo in patriarh desetino. Ali bi mogel patriarh ustanoviti župnijo v tuji škofiji? Jasno je, da ne. In ko bi se to zgodilo, bi se zagrebški škof gotovo zoper to oglasil. Toda nobenega upora v tem oziru ne poznamo. Koroški vojvoda Ulrik lil. je I. 1268 (»orlaril križarjem v Ljubljani črnomaljsko župnijo. L. 1310 nahajamo že križarsko koniendo v Metliki. Koroški vojvodi pa so imeli v Beli krajini še mnogo posestev. Od svoje tete Agne-ze III, koroške vojvodinje, je prejel ta posestva ogrski kralj Bela IV., ki jih je 7. januarja 1263 podaril zagrebškemu proštu Tobiju Bogdanu. Ta je postal torej svetni gospod teh posestev, ki pa niso imeli s cerkvenimi nobene zveze. Ko je prošt Bogdan umrl, jih je zapustil drugim. Po mnogih letih okoli 1330 pa je pisal zagrebški kanonik Ivan »gorički arhidijnkon« »liber statutorum« in trdil, da je cerkvena desetina v Beli krajini last zagrebškega kapitlja in da ima zagrebški škof. cerkveno sodnost v Beli krajini, češ, da je kapitelj doslej vedno desetino užival, da jo pa sedaj križarski ko-mendator Ilenricus de Chernomel brani in vsi drugi duhovniki z njim. V tej trditvi so pa velike zmote. Od 1. 1263 je pač zagrebški prošt kot graščak užival desetino na svojem posestvu v Beli krajini, nikakor pa ne cerkvene desetine. Knnonik Ivan je o tem čul, pa se po mnogih letih ni mogel več dobro poučiti o postanku te desetine, pa je v svoji domišljiji domneval, da je bila desetina kapiteljska, in sicer radi pripadnosti Bele krajine k zagrebški škofiji. Iz te domneve je nastala trditev, iz trditve zahteva po desetini, in ker je kupiti ju nihče ni hotel dati. spor in pravda. Križarji se pa za vse to niso nič zmenili, ker so bili o svoji pravici popolnoma prepričani, saj so imeli v rokah vse listine, ki so ji dajale pravico do cerkvene oblasti in desetine. In tako je ostalo. Ali mislite, da bi križarji zmagali, ko bi imela zagrebški škof in kapitelj kake pravice na svoji strani? Gotovo ne. Kaj bi pomenilo nekuj križarjev /oper mogočni zagrebški kapitelj? Kdaj je bila torej Bela krajina hi vaška? Od 1. 1228 gotovo ne, z a prejšnjo dobo pa nimamo nobenih virov in torej ne moremo niče-sa trditi. \-Ktor Stesku Bete Kranjice na Vodnikovem trgu "Sladko, cepljeno belokranjsko grozdje.« Ljubljana, 9. oktober. Obilo je Bog letos razlil svojega blagoslova na polja, vrtove, sadovnjake, vinograde... Mnogo tega blagoslova je bila deležna tudi Ljubljana, ki sicer ne orje in ne seje, s plodovi se pa le rada posladka. Le poglej zjutraj, najbolje je tako med deveto in deseto, kako bogato je založen ljubljanski trg z vsem, kar daje ljudem jesen. Niti predrago ni: za in al denar se moreš do sita najesti vsakega sadja: debelih jabolk, trpkih ali mehkih hrušk, breskev, sliv ali najboljšega med vsem sadjem: izvrstnega, sladkega grozdja. Po Dolenjskem, v Beli krajini, na štajerskem, v bizeljskih goricah, hodijo sedaj dekleta in fantje z b rentami po vinogradih iii odnašajo zlati plod vinskih trt. Dovolj ga je za kapljico, o kateri bodo še dolgo govorili: ta je iz leta devetindvajsetega in še ga preostaja za Ljubljano. Z grozdjem iz južnih pokrajin uspešno tekmuje naše slovensko: nič manj sladko ni, po okusu pa še mnogo finejše. Ljubljanskim okoličankam je sedaj lahko, Jcako tudi ne, ko že skoro do vsake vasice pelje avtobus. Na avtobusnih postajališčih opaziš sedaj vsak dan tukle prizor, kakor ga je ujel naš risar. Zato pa v ljubljanski okolici tudi ne raste grozdje. To pride od daleč in z vlakom ga pripeljejo. Naš Dolenjec« vozi same košare v Ljubljano. In te košare romajo dve do tri ure daleč na glavah naših Dolenjk in Belih Kranjic, predno pridejo na vlak. Na Vodnikovem trgu so se običajnim po-deželankam pridružile namreč še Bele Kranjice. Kam naj bi prodajale bogastvo belokranjskih vinogradov in sadovnjakov, če ne v Ljubljano? V Beli Krajini sami menda ne bo nihče kupoval grozdja, tam se ga vsak lahko nazob- Pogumne so te Bele Kranjice. Samo za vlak imajo, ko se odpeljejo v Ljubljano, za nazaj ne. V Ljubljani spe po kakih vežah, jedo kruh, od domu prinešen, in vztrajno prodajajo svoje grozdje, dokler ne spravijo potrebni sto-tak ali dva skupaj, da bo doma družina imela za cikorijo, kvas in sol. Malo zadostuje tem našim slovenskim ljudem za življenje tam doli v starodavni Beli krajini in za to mulo se pošteno trudijo. »Kupite si, gospa, grozdju sladkega, cepljenega!« Blagoslovljena tudi ti naša dolenjska Vipava — naša Belu krajina! 1 je brez dinarja v žepu. Če nima svoje gorice, se pa sam povabi v sosedovo. In tako so prišle na ljubljanski trg: v svojih belih nošah se vidno odražajo od drugih soprodajalk in skromnejše so, ne tako kričave. Le če kdo hoče iti mimo njih, ga lepo in prijazno opozore: »Lepa inoja gospa, kupite si grozdja sladkega, finega...!« Ljubljančanka pa poizveduje: zakaj prodajate vi grozdje po 6 Din, druge Bele Kranjice pa po 5 Din?« »Da, gospa, ali moje grozdje je cepljeno!« »?« Začudenje ljubljanske milostijive: »Cepljeno? Proti kozam?« »Ali ne, gospa, trta je cepljena!« Ljubljančanka ve toliko, kakor preje Kupi pa le »cepljeno« grozdje, zakaj zdi se ji, da bo to vendar boljše, če je cepljeno.« Na Pohorju manjka vode Ruše, 8. oktobra. Na Pohorju vode manjka. Lažeš, boste rekli; na Pohorju, da bi vode manjkalo! Pa je le res tako, namreč ne to, da lažem, marveč to, da na Pohorju vode manjka. Pa ne one zn pitje, ki izvira iz studencev. O te imamo zadosti. Ko bi jo le hoteli piti za žejo. Pa Pohor-ei včasih rajši pijemo vino, ko vodo. Zakaj bi si pa ne privoščili včasih vina, saj nismo sami siromaki, še dobro delo storimo, ker vinsko krizo Prlekije rešujemo. Torej one vode v potokih nam manjka. Drava, glavna reka Dravske doline, se je spremenila v potok. Kamenje i/, dna se vidi v tem potoku. Skoraj bi ga lahko prebredel. Kako naj tak potok nosi mogočne lesene tovore, — splave. Zastoj lesne industrije. Celo naši brodi so v nevarnosti, da lepega dne obsedijo sredi potoka Drave. Brodi so nam edino tranzitno sredstvo. Teh imamo dovolj, mostov pa premalo. Bomo pa peš hodili čez Dravo, kot Izraelci če/ Rdeče morje. Da imamo v Rušah svojo elektrarno in tudi svojo elektriko, je znano. Nismo odvisni od Fale, četudi smo sosedi. Pa imamo v Rušah kljub temu slabo luč, četudi električno. Ko pa v Lobnici vode manjka, da bi gnala turbine Pogačnikove elektrarne. Pohorske žage so prilagodene večinoma na močno vodo. Ne vem, ali iz notranje konstrukcije, ali iz navade. Zato pomanjkanje vode v pohorskih potokih naše žage bridko občutijo. Tako leno se pregibljejo, kot da se jim nikamor ne mudi Zopet zastoj lesne industrije in lesne trgovine. Pa sedaj, ko nam pšenica cvete. To občutimo. Četudi nam vode manjka, pa smo vseeno veseli, da je tako lepa jesen. Vemo, da bo dež prišel za solnccm. 6 požarov v 2 dneh Prečna, 7. oktobra. Zelo hudo je prizadeta novomeška okolica po požarih. V dveh dneh smo imeli kar 6 večjih požarov. V Gotni vasi je zgorelo dvema posestnikoma gospodarsko poslopje; v Ločnem je gorelo v nedeljo večer ob 10. Zgorelo je: pod, živinski hlev in 5 glav živine, svinjaki s prašiči in hiša. V zadnjem trenutku so si ženske rešile življenje. (O tem je »Slovenec« že poročal.) Danes zvečer so v Potočni vasi zgoreli Erštetu svinjaki. Čez dan pa je gorelo nekje v Mirni peči in v Gorjancih. Ker prav zelo manjka vode, je težko gasiti. Povsod so gasilci bili hitro na mestu. Novomeški so s svojo motor, brizgalno skoro povsod prvi. Vzrok požarov ni znan. Sodi se pa, da premajhna pazljivost pri kajenju ne bo ravno zadnji vzrok. Novomesto, 7. okt. V ponedeljek ponoči so izbruhnili v novomeški okolici zopet požari na več straneh. Gostilničarju Erštetu na Muhaberju je zgorel svinjak. V Selcih pri Št. Joštu je kočarju Ovnieku zgorela koča in gospodarska poslopja. Rešil je komaj živino. Govori se, da je iz maščevanja zažgal neki .,osed. Pri Erštetu pa je baje zažgal neki berač, ki se je celi dan potikal po vasi. MISLITE ŽE SEDAJ na bližnjo zimo in nabavit« si že sada] dobro p o B I ZEPHIR PEČ a« 10 greje eno sobo 24i kg. drva ur Na zahtevo brezplačen pop[s. ZEPHIR TV0RNICA PEČI D. D. Subolica Samoppodaja za Ljubljano: Breznih B Fritsctr Samoprodaja za Celje: D. HaHusch Samoprodajn za Maribor: Pinter i Lenard Cerkvica na gori Peci Mežica, 8. oktobra. Podružnica »Peca« Slovenskega planinskega društva Mežicn-Črna je na svojem izrednem občnem zboru 6. oktobra sklenila ustanoviti zimsko-sportni odsek. Naši prošnji sc je zimsko-sportni odsek v Mariboru rade volje odzval in nam poslal delegata g. Purina, ki nam je dal potrebne smernice. Obljubil nam je, da nas pridejo v letošnji zimski sezoni obiskat mariborski zimski športniki, kar je vzel izredni občni zbor z veseljem na znanje. Dalje se te po daljšem ruzmotrivanju sklenilo postaviti na splošno željo prebivalstvo na mali Peci malo cerkvico. Zato bo podružnica pričela v najkrajšem času s pobiranjem prispevkov in nikdo se nuj ne ustraši, nko mu pošljemo prošnjo in čekovno položni^, saj se bomo zadovoljili tudi z najmanjšim prispevkom. Odbor za zgradbo cerkvice na Peci je sledeči: Končnik Ivo. veleposestnik v Topli pri Črni, predsednik; Ule Martin, uradnik, namestnik in obenem poslevodeči podpredsednik; Kuhar Janko, nadučitelj v Črni, blagajnik; Pogo-revčnik Frane, uradnik, tajnik: odborniki: Golob Maks, rudniški nadpaznik. Kolonbrnnt Peter, trgovec; ing. Uršič Fran jo. Odbor je od izrednega občnega zbora prevzel nalogo, zbirati prispevke in poskrbeti, (In se ta misel čimprej uresniči. Ne odrecite pomoči! Starci in Me! I Revmatične bolezni Vam za-grenjujejo stare dni JUGA za masažo Vam daje veselje do živi jenja-svežost V lekarnah in drogerijah 1 steklenica z navodilom Din 16"— Niko Kuret; Dva tedna po Španiji (Vtisi s poti ob priliki kongresa »Pax Romanae«.) Kalior v slutnji se za temno sivim obzorjem budi jutro. S postaje v Lourdesu se pomika naš brzovlak. Zapele so tračnice in električna žica v enoličen glas, ki uspava. Hitrost narašča in glas je vedno višji. Napol prespana se je naša družba umirila po sedežih: obilni nemški vseučiliški profesor, nežni nemški študent ob njem, poljski duhovnik-profe-sor z asketskim obrazom in midva Slovenca. Samo za hip traja ta mir. Ze se gnetemo pri oknu. V temno pokrajino žari luč Marijine votline. Molče smo zastrmeli vanjo. To je naše slovo od Lourdesa. Je kakor jutranja molitev... Kmalu sedimo spet vsi v svojem oddelku. Nad nami pojema in narašča luč v stropu. Čudna zavest iz jutranje zabrisanosti: proti Atlantiku divja naš vlak proti Španiji . . * Ne razločiš v jutranjem somraku, ali je nebo jasno ali megleno. Zdim in dremam. Vtisi s poti se vrstijo kakor film Svetlejši so ali zabrisani, kakor se menjuje luč v stropu: Tirolski hribi... Švicarske gore, jezera, vile, zelenje, solnce. Elegantna Lausanne. Ponosna Ženeva in prijetno srečanje z dragim tovarišem iz Ljubljane... Neznosna vožnja od Lyona na jug v natrpanem vlaku med arabskimi delavci in kričavimi Provanealei... Poldansko mrtvo mesto Toulouse... Hrupni Lourdes s tridesetimi tisoči romarjev, čudežno votlino, bajno procesijo z luc- i____ - ~!1*t> olnintin rmamiio: >Avp. ave. ivrtim na vcctri, t------- ave Maria.. .< In še to naše srečanje. Priletna ie zavest skupnega cilja z ljudmi v tujini, če se zbližajo. Čutimo, da si bomo blizu ves čas potovanja. Nemški profesor lista v francoski knjigi. Je ena izmed izdaj belgijskih benediktincev. Poljski duhovnik se je zatopil v brevir. Nemški študent študira Baedekerja in se hoče orientirati v s-o-mraku pokrajine. Slabotna luč pada na nasade in redke bele vile. Na levi se vrste obrisi odrastkov Pirenej. Kmalu bo dan. Naš vlak drvi proti Bayonni. Nad Adourjem hoče solnce prodreti megle. Pokrajina se uravnava. V dalji se je dvignila siva plan prav na ozko: atlantski ocean! Vsi smo pri oknu. Zaspanost je proč. Mesto nje se oglaša želodec Naš profesor hoče pokreniti plebiscit za v njej nahajajo bogato in izbrano opremljeni prosiori stu-dentovskega krožka. Elegantni so vsi ti študentje. Vtis dobivam, da v Španilji reveži ne študirajo... Živahen študentovski vrvež nas zajame v diskretno temačnem salonu v pritličju, odkoder vodijo stopnice do gornjih prostorov. Okrog tajniške mize so gnetejo mladi ljudje in govore v vseh mogočih jezikih. španski je kakor od solnca presijana pesem juga. Spustiš se vanjo in-uživaš... >lJsted habla espanol?« Zasmeješ se in pobiraš vse. kar ti je ostalr od bežnega študija doma, dopolnjuješ z ilalljan ščino, si pomagaš z latinščino.. Pa sem jih vzljubil, te španske fante. Presenetili so me koj spočetka. Čisto v pozabljenem in neznanem sveMi so domn. Za nas ne vedo In mi ne zanje... Škoda. (Konec prihodnjič.) Nelen obraz in line mehke roke. so svojstvo odlične dame. Z dnevno vporabo naše „ALEM" kreme ostane trajno nespremenjena svežost Vašega telesa — Vse nečistoče izginejo v kratkem času, ker „ALEM" krema globoko prodre v znojnice in s tem daje koži zdravje in lepoto. Koledar četrtek, tO. oktobra: Frančišek Borgia. Prvi trajec ob 19.05. Po Herschlu: spremenljivo. Češke in italijanske srečke kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Telefon 3052. Osebne vesti Duhovniške vesti. UmeUena sla bila včeraj, dne 9. oktobra 1929: Jožef V ran kar, župnik na Mirni, na župnijo Duplje pri Tržiču in Jakob Šilaj, kaplan pri 1). M. v Polju, za župnika na Mirni. — Konkurznega izpita iz druge skupine so se udeležili: Jožef Cudermau, kaplan pri Sv. Petru" v Ljubljani, Ivan Knafalj, kaplan na Jesenicah, Janez Lončar, kaplan v Horjulu, Franc Markež, kaplan v Zagorju mb Savi, Jožef Strah, kaplan v Mokronogu, in Janez Strus, kaplan v Preserju. Poročila sta se g. Slavko lloglič, uradnik TPD z gdč. Ivanko Zagerjevo. G. Roglič je vrli član kat. organizacij. Poročila se je tudi ženinova sestra gdč. Khia Roglič z g. Kolmanoin, rudniškim paznikom v Hrastniku. Bog daj srečo! = Iz vojaške službe. V aktivno službo sta prevedena in sicer v orožnlštvo rezervni pehotni podporočnik Rudolf Čigerl in konjeniški podporočnik Vinko Bon. — Razrešen je službe rezervnega častnika pehotni kapetau L razr. Zvonimir Baic. — Po službeni potrebi so odrejeni na službo na kr. brod Hvar< mornariško-tehnični major Peter 1'u-har; na službo na kr. torpiljarko »T Os poročnik vojnega broda 11. razr. Mirko Roman; na službo na kr. torpiljarko T 7< poročnik fregate Boris Vilfan; na službo v pomorsko vojno akademijo poročnik vojnega broda l razr. Metod Pire; na službo v brodarsko podčastniško šolo mornariško-tehnični kap. I. razr. Rudolf Kune; na službo v 8. pomorsko zrakoplovno poveljstvo za poveljnika I. eska-drile poročnik fregate Marijan Butkovič; za pilota 1 eskadrile poročnik korvete Otmar Krepel; za pilota II eskadrile poročnika korvete Ladislav Kandare in Adalbert šoštarič; za opazovalca 20. eskadrile poročnik fregate Fran Kozjak; za pilota 20. eskadrile poročnik korvete Jožo Kvac; na službo v pomorsko zrakoplovno šolo poročnik fregate Sla-voljub Piki: za pveljnika 21. eskadrile poročnik vojnega broda 1. razr. Anton Lenarčič; za pilota 21. eskadrile poročnik korvete Evgen šeštarič in za pilota-učitelja pilotske šole 1. zrakoplov nega polka irakoplovni poročnik Branko Faneld. Bulgarska posojila kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Šolske vesti /\ Abitunjenlski tečaj na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša, da so dovršene priprave za otvoritev abiturijentskega tečaja ua državni trgovski akademiji v Ljubljani v šolskem lelu 1929-30. Otvoritev tečaja je vezana na predpogoj, da se prijavi in vpiše zadostno število rednih slušateljev, odnosno hospitantov. Da bo mogoča odločitev ali naj se tečaj otvori ali ne, poživlja zbornica absolvente srednjih in enakovrednih šol k vpisu v ta tečaj. Redni slušatelji dobijo na koncu šolskega leta 1929-30 ua temelju predpisanih kolokvijev državna izpričevala. Kaz,eu rednih slušateljev z absolvirano srednjo ali enakovredno strokovno šolo se sprejemajo tudi hospitanti g primerno predizobrazbo. ki morejo poslušali predavanja, toda nimajo pravice do zaključnega izpričevala, temveč dobijo na željo potrdilo o obisku predavanj. Predavanja se bodo vršila na državni trgovski akademiji v Ljubljani in sicer samo v popoldanskih urah. Ukovina znaša 250 Din mesečno. Ravnateljstvo Trgovske Akademije sprejema osebne ali pismene prijave dnevno ob uradnih urah v poslopju -srednje tehnišike šole. Aškerčeva ul. 9. II. uadstr. ievo. Večerni akt otvori umetniška šola »Probuda«. Pouk bo dvakrat na teden od 18 do 20. Vpisovanje dne 10., 11. in 14. oktobra, istočasno se vrši naknadno vpisovanje v ostale oddelke. Podrobnosti so razvidne na razglasili deski »Probu-dai, Tehniška srednja šola, Gorupova ulica 10. čez dvorišče. Vrednostne papirje pred in povojne, tu-m inozemske, vseh vrst, kupi Upravništvo •Merkur«. Ljubljana Novi grobovi + V Kamni gorici je ninrl 0. i. m. župan g. Jožef Spe udov. Pokojni je bil ugleden ključavničarski mojster in kot župan je v resnici skrbel za napredek in dobrobit občine. Član je bil tudi gasilnega društva ter niegov dolgoletni odbornik, bil je tudi član Kat. prosvetnega društva. Vse skozi je bil vedno pošten in zaveden katoliški mož. Slar je bil 49 let ter zapušča ženo in tri otroke. Bog bodi plačnik za njegovo nesebičuo in požrtvovalno delo! N. p. v m.! Delnice vseh vrst kupi Upravništvo 'Merkur«, Ljubljana. Mola kronika * Ne prezrite! Najuljudneje prosimo svoje naročnike, naj ne zavržejo naše položnice, ki smo jo priložili nedeljskemu »Slovencu« ter naj potom nje poravnajo naročnino. * Veroučitelji vseli veroizpovedi v mariborski oblasti se vabijo, da činipreje predložijo računskemu odseku prosvetnega oddelka pri velikem županu v Mariboru prijave veroučnih ur na osnovnih šolah za meseca april in maj 1929 ločeno za vsak mesec na posebni poli; za junij in julij 1929 pa združeno na eni poli. Na isti način naj predložijo tudi prijave za potnine. — Prosvetni inšpektor: Dr Kotnik, s. r. •k Dva loterijska dobička v enem letu. Med najsrečnejšimi ljudmi v vsej Jugoslaviji je te dni gotovo ubogi in bolni vojni invalid Gjoko Mrva-ljevič iz Nikšiča. Te dni, ko so žrebali dobitke razredne loterije, je na srečko, katere četrtino je imel on, odpadla četrtina premije 250.000 Din. Ubogemu človeku, ki je živel v Belgradu v največji bedi, se je že v februarju nasmehnila sreča. Tudi tedaj je zadel četrtinko premije in si s tem znatno zboljšal svoje razmere. •A Kavarnar ustrelil orožnika. V zemunski kavarni »Srbija«, ki jo obiskujejo delavci in vojaki, je prišlo predvčerajšnjim do velikanskega pretepa in poboja. Kavarna je bila nabito polna gostov. Pretep je povzročil sam kavarnar, ki je surovo h^u-lil goste in brez razloga pričel streljali z revolverjem. Orožniški podnarednik Dimitrije Petrovič, ki je šel slučajno mimo, je na krike in revolverske strele skočil v kavarno in se vrgel uad lastnika kavarne Savo Petroviča ter ga vrgel ob tla. Ker so se gostje med tem pomirili, je odšel orožniški podnarednik proti izhodu, toda kavarnar je v tem hipu sprožil za njitn revover in ga zadel v trebuh. Takoj nato je prišla orožniška patrulja, ki je aretirala ka-varnarja, ranjeni orožnik pa je bil prepeljan v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Kavarnar trdi, da je streljal v silobranu. ir Radi neplačane cehe ubil gosta. V malem lokalu na robu mesta Krušcvca v Srbiji se je odigrala te dni krvava drama. Delavec Josip Geienčir je popival v gostilni z več svojimi tovariši. Ko bi bilo treba nlačati, Geienčir ni imel denarja in se je natakar Dobroslav čirič z njim spri. Da bi se maščeval, je pričel Geienčir s ceste metati v gostilno kamenje Natakar se je splazil odzadaj iz gosti ne in pobil Geienčir ja s kolom na tla. Ge!eneir se je ves krvav zgrudil in črez nekaj minut izdihnil. Maščevalni natakar je bil aretiran. * Svojo ženo razmesaril. Kakor smo že poročali, so te dni odkrili na Reki grozen zločin. Neki Andrej Surman je na Reki ubil svojo ženo in jo popolnoma razmesaril. Surman je bil aretiran, v preiskovalnem zaporu pa daje popolnoma zmedene izjave in dela vtis napol blaznega človeka. Njegovi odgovori na vsa vprašanja so laka: >Ne vem! Se ne spominjam!« V zaporu se vede popolnoma [>obito ter teka po celici neprestano gori in doli. Kakor je dognala zdravniška komisija, manjka na truplu popolnoma leva noga. obe roki in prednji del lobanje. V štedilniku so našli napol zoglenelo kost iz leve noge, razsekano v tri dele. Verjetno je. da se je Surmanu posrečilo, da je dele trupla, ki manjkajo, sežgal v peči Bil je tako oprezen, da je vrgel proč tudi pepel in tako skušal zabrisati sled. Mislijo, da je Surman ubil svojo ženo, ko je spala v postelji ter ji s sekiro prebil glavo. Obstoja tudi sum za roparski umor. kar pa še ni dokazano. Oblasti nadaljujejo preiskavo. * Semenj v Teharjih. V soboto dne 12. t. m. se vrši v občini Teharje veliki živinski in kramar-ski sejem. — Kupci in prodajalni vabljeni k obilni udeležbi. * Za spomin vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foersler A., op. 80 Misša pro defunetis za 4 glasni moški zbor, Din 8. Hladnih Igu., op. 34 Missa pro defunetis za troglaami mešani zbor, ali za en glas in orgle, Din 10. Hladnih lqn.. op. 52 Requiem za en glas in orgle, Din 16. Kohošar L, Requiem za en glas in orgle (Lahka in lepa skladba), Din 12. Mamil Fr., Nagrobnice za moški zbor. Vez. Din 20, broš. Din Iti Zbirka obsega 20 najlepših nagrobnic domačih in tujih skladateljev. Premrl St., Requieui za en glas in orgle, Din 20. Zelo lep in efekten re-kvijem, ki spada med najlepše naših skladateljev. ■A Nagrobnice Za moški zbor priredil Franc Maroll Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu Din 20, broširanemu Din 16. Pesmarica- v obliki žepne izdaje, ki je izšla že v tretjem premenjenem natisu vsebuje 20 najlepših nagrobnic naših in tujih skladateljev. Na koncu so pridejani še responzoriji, ki se odpevajo pri pogrebnem obredu in psalm »miserere«, ki se poje pri mrtvaškem sprevodu. Priporočamo Io lepo pesmarico vsem pevskim društvom kakor tudi posameznim pevcem najtopleje. 6 slovenskih narodnih pesmi, za srednji oz. nizki glas s klavirjem, v priredbi Zorka P re lovca, izide v samozaložbi prireditelja tega tedna. Na prodaj v knjigarnah. "Železniška poso'ila, obligacije prioritete kupi Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. ■A Slovenska Matica v Ljubljani opozarja ob slatmosli 120 letnic« Napoleonove Ilirije na dr. Vošnjakovo knjigo »Ustava in uprava ilirskih dežel v dobi 109—1S13 . Obsežno je obdelan Nap ' inov ustavni in upravni sistem, pospeševanje javne blaginje, gospodarska politika, promet in verstvo. 285 strani. Cena 30 Din. V najfinejše ekruda-platno vezana 46 Din. Člani znižane cene. Ob tej priliki vabi na pristop za leto 1930 Članarina 50 Din za 5 knjig! Prijava po dopisnici ali pri poverjenikih. Obveznice ljubljanskega investicijskega posojila kupi Upravnišlvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot !5 Nesreča ne počiva — Smrtno se je ponesrečil 7. t. m kovač Franc Petrič iz Prečne. Z žage je peljal obrezke; po klancu pri kandijski bolnici navzdol je zaviral, se pri tem spotaknil in voz mu je šel čez trebuh. V par urah je izdihnil v bolnici. — Nesreča pri vožnji drv. V torek ne 7. okt. ie peljal g. Baškovč Franc, posestnik in župan na Čatežu ob Savi z domačimi konji drva iz svojega gozda. Spremljala sta ga hlapec in sin. Na klancu blizu llrzlave vasi je nenadoma odpovedala zavora. Baškovč, ki je vodil konje, je padel pod voz tako, da je bil povožen na obeh nogah. Sinu in hlapcu se je posrečilo konje z vozom ustaviti in sta nato težko poškodovanega Baškovča spravila domov, odtod pa v brežiško bolnico. —- Nesreča s kolesom. Iz .Murske Sobote: Pod-preglednik finančne kontro'e v Domanjševcih, gosp. Mrak Alojz, se je peljal pred dnevi že v temi iz Križevcev proti donm. Ko se je spustil po nekoliko strmi cesti navzdol, se je kar v trenutku znašel na tleh. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil v rami levo roko in se je tudi na glavi zelo pobil. Zdravi se v bolnici v Murski Soboti. Pregled srečk izvršuje Upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5. Ljubljana Kajj bo danes? Opera: »Cigan barone. Izven. Začetek ob pol osmih. Drama: »Velika abeceda«. D. Začetek ob 8. Kino Ljubljanski dvor: Podzemski svet. Lekarne: Nočno službo imajo Mr. Sušuik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gcsposvetska c. 10. Lepota v narodnih vezeninah Ljubljana, 9. oktobra. V skupni državi živimo z Hrvati in Srbi in vendar se zdi človeku, kakor da nas od njih še vedno loči kitajski zid. Poznamo se že, v marsičem in v marsikateri stvari, v oni pa, kjer bi bilo najbolj potrebno, ravno tam se ne poznamo. V kulturnih vrednotah! In kadarkoli se ponudi prilika za bližje spoznavanje, tam se temu radi odtegnemo. Zakaj? Srbi in Hrvati imajo neke kulturne vrednote in dobrine, kjer uas Slovence j>osekatjo, dasi malo neradi to priznamo: to so narodne noše. Ne da bi jih Slovenci ne imeli, toda pri nas je narodna noša že mrtva in služi le za posebno slavnostne prilike, lam doli, na jugu, pa še živi, cvete in kar je glavno — tudi razvija se. Dva Srba, doma iz Novega Sada, sicer pa iz Belgrada, g. Danilo fopovič in njegova žena De-sanka. sta prišla pred meseci na Bled iu tam razstavila srbske, hrvatske in tudi slovenske narodne noše. posegla sta popolen uspeh, pri tujcih, pri Jugoslovanih iu celo pri najodličnejših — pri članih dvora S ponosom omenja ga. Popovič, da hrani avtogram Nj Vel. kraljice Marije, da so dali njeni razstavi laskavo priznanje romunska kraljica Marija in princezinja ileana, bivša grška kraljica iu grški kralj, princ Pavle in princezinja Olga. In končno: Ljubljančani imajo samo še šest dni priliko, da se v Kazini prepričajo, kako utemeljena so bila ta visoka priznanja. Človek bi mislil, da bo občinstvo drlo tja Ravno nasprotno je res. In vendar ti že en sam pogled na vse čudovito razkošje narodnih noš — vsaka zase je cela umetnina, vsaka zase je zahtevala celega človeka za delo — obilo poplača in povrne malenkostno vstopnino, da ne govorimo o izgubi časa. Vezenine, dolame, haljine, opanke v narodnih motivih' izdelane, nekatere, zlasti ba-naške, celo v zlatu, lepot se tu tie na už i ješ do sitega. In koliko obiska — sram nas je povedati Kako naj dopovemo ljubljanskim ženam, da bodo odnesle s te razstave več vtisa iu več inspiracije, kakor od še tako imenitne filmske ali cirkuške razstave! Vsaj nekaj naj jih obišče to razstavo, že v priznanje prirediteljema se to spodobi, te pa bodo potem gotovo obvestile svoje tovari-šice, da se to razstavo res splača iti obiskat. Na razstavi so na ogled tudi nekatere umetniške slike ruskih slikarjev šeleumova in Serge-jeviča. Torej še enkrat: pojdite pogledat! Nikomur ne bo žali Vabilo na redni občni zbor Katoliškega tiskovne ga društva v Ljubljani dne 23. oktobra ob pol 3 popoldne v posvetovalnici KTD. SPORED: i 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Prememba pravil 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. ODBOR Ljubljana v temi Ljubljana, 9. oktobra. Škandal svoje vrste je doživela nocoj Ljubljana. Prav malo in na las je manjkalo, pa bi bila zavila v popolno temo, tako kakor v rogu. Le sreča je preprečila to: električna luč je namreč prenehala še pred šesto, tako, da so si ljudje še mogli nakupiti sveč in petroleja in, hvala Bogu, še imamo v Ljubljani mestno plinarno, ki je v redu funkcionirala. Od šestih pa do sedmih ni gorela v vsem mestu niti ena žarnica, razen seveda tam, kjer imajo hišne centrale. Vzrok je v tem, da elektrarna ni bila zadostno pripravljena za slučaj, kakoršen je nastopil nocoj. Informirali smo se v mestni elektrarni in tam so nam dali tale pojasnila: Sedaj večajo kapaciteto elektrarne. Avtomatični regulator ni prenesel prevelike obteženosti in se je odklopil. Radi tega je po vseh ulicah In v stanovanjih ugasnila električna luč. Torej ne kratek slik, ne pokvarjen transformator in ne strela: hiba je nastala v centrali sami! Le malo je manjkalo, pa bi ta mala hiba povzročila nocoj sredi največje nevihte, na 'iubljan-skih ulicah največjo paniko! Tedaj: nevihta s ka lamiteto električne luči ni imela prav nobene zveze. Tudi tramvaj je vozil redno. Radi tega slučaja pričakujemo, da bo direkto-rij mestne elek'rarne uvedel preiskavo in uspeh preiskave sporočil javnosti! O Vreme v Ljubljani je bilo včeraj oblačno in deževno. Včeraj je bila Ljubljana zopet najhladneje mesto v državi. Pihal je namreč sever. Najvišja temperatura je dosegla 17° C, dočim je Maribor imel 21° C, Zagreb in Sarajevo 23° C, Skopje in Split 25" C, Belgrad pa 26° C. Zdi se, da je toplih dni v Ljubljani po včerajšnjem nalivu pre cej konec O Oficirji in vojaški uradniki bivše avstro-ogrske vojske, pristojni v Ljubljano, ki so služili v bivši avstro-ogrski armadi kot artiljerijsko tehnični oficirji ali uradniki, odnosno bili zaposleni v artilerijsko tehniških ustanovah, arzenalih, ra-dionieah, pirotehuikah itd. naj se do 15. oktobra 1929 javijo mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani, Ambrožev trg 7-1., soba št. 4. Seboij naj po možnosti prineso tozadevna dokazila. 0 K poglavju o novih vilah in hišah poro čaino še dodatno: V Rutarjevi ulici se je pričel polagati temelj za dvostanovanjsko vilo gdč. Marije Šarčeve, ki obeta postati prav zanimiva. Istočasno se polaga tudi temelj za vilo g. Antona Smer-delja. © Odbor za proslavo 120 letnice Ilirije oživljene v Ljubljani vljudno prosi vsa društva, ki se udeleže nedeljskega slavnostnega sprevoda, da pošljejo danes, četrtek zvečer ob 20 v Glasbeno Matico (Gosposka ulica, pritličje) po 1 zastopnika, da se dogovorimo glede rediteljstva in nastopa pri sprevodu. Gospodje odposlanci naj pridejo točno ob 20. 0 Vztrajna samomorilka je 41 letna vdova Sofija iz Št. Vida nad Ljubljano. 2e dne 5. t. m. so jo komaj v zadnnem hipu potegnili izpred vlaka z železniškega tira za Šiško. Tedaj so jo poslali z avtobusom v Št Vid. Dne 8. t. m. se je zopet vrgla v šiški pred tovarni vlak, toda zopet jo je neki železničar potegni! s tračnic Komaj je tovorni vlak odšel, se je že vrgla pod osebni vlak, teda zopet jo je nekdo potegnil proč. Sedaj so jo izročili občini. Št. Vid v varstvo. Ženska je gluha in slaboumna ter imajo oblasti z njo svoje križe. O Iz policijske torbe. Aretiran je bil neki L. J. radi suma, da je ukradel Antonu Novaku za 1120 Din obleke in denarja. Dalje sta bila aretirana še en tat in en berač. — Množe se zopet prijave zoper popadljive pse. Ovadbe navajajo grehe petih pijančkov, štirih avtomobilistov in 14 voz nikov. * 0 Unionska klet toči sijajen vinski mošt, ki ga preša centralna vinarna v Dalmaciji. Cena samo po Din 12.— liter. 0 Namočeno polenovko vsaki petek dobite pri F. R. Kovači?, Miklošičeva c. 32. © Glavni dobitek Din 250.000 pri žrebanju 4. razreda 18. kola Državne razredne loterije, ki se je vršilo dne 7. t. m. v Belgradu, je zadela srečka št. 109.579. ki je bila kupljena v Zadr. gospod. , banki v Ljubljani. Kakor čujemo, je ta lepi do-j uitek zadelu neka delavka. © Pri znani tvrdki Hod. Sare jc razstavljena okusna nevestina oprema. Radio Maribor Aleksandrova cesta 6 Je naše pod/etre. Zahteva/te ponudbo, bogata i zaloga — sohana postrežba. Ne boste i nobenim raaioaparatom L/ubhane bol/še poslušali, kakor z našim izdelkom. ■A Pri poapnenju arterij možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franc-)osef«-grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za «r *i w I notranie zdravljenje so dosegli s »Franz- lifasne flclROVe ; )°»ef«~vodo najboljše uspehe za čiščenje j črev celo pri polslransko ohromelih bolnikih i »Franz-Josef* -grenčica se dobiva v lekarnah, drouerijah in špecerijskih trgovinah za veže, cerkve izdeluje in poklada C ffl«n!«r.!a (jjjsJhK;!.- Pešata - pošta Dol pri Ljubljaui Podružnica JU1IO MElN? d. d. v ilobltonl Selenburgova ulica 3 vljudno voDl vso svoje cenjene odj< malce ter njih rodbine, prijatelje in znance h poskusnemu Kuhanju ha»e ki se vrši v peteh dne 11. BHlobra (celi dan) Vsak gost dobrodošel I Maribor Proslava 70 letnice mariborskega bogoslovja se vrši na svečan način v nedeljo in ponedeljek dne 13. in 14. t. m. V nedeljo bo cerkvena proslava v Alojzijevi cerkvi; ob 10 bo »pomin-»ka proizvod ravnatelja bogoslovnega učihsča dr. Cukala. Nato pa slovesna služba bo/ju, ki jo daruje prevzvišeni knezoskof dr. Andrej K. a r 1 i n. Spominska p ropov cd dr. Cu-kale bo obenem uvodna pridiga k akademski maši, ki se bo od nedelje, dne 20. t. m., naprej zopet redno vršila ob nuvudni uri v tukajšnji baziliki Matere milosti. V ponedeljek, dne 14. 1 m., pa bo ob pol 20. uri v avli tukajšnjega bogoslovja interna jubilejna proslava za povabljene goste, pri kateri sodelujejo liogoslovci z raznimi pevskimi in glasbenimi točkami. Slavnostni jubilejni govor ima profesor dr. Josip II o ii n j e c.' A □ Slovensko delegacijo s škofom dr. Jegličom na čelu prikazuje tudi mogočni film »Evharistični kongres v Chicagu«, ki ga v soboto in nedeljo predvaja Prosvetna zveza v Grajskem in Unionskem kinu. Kako veliko zanimanje vlada za ta edinstveni film. pri katerem nastopa nndmili jonska množica vernikov, zbor 62.000 pevcev in pevk. nad 20.000 svetnih in redovnih duhovnikov, 300 Škotov, 60 nadškofov in 12 kardinalov, dokazujejo mnogoštevilne prijave za skupen poset mnogih prosvetnih društev i/. Mariboru in okolice. .Madaljne prijave se sprejemajo še do sobote, dne 12. t. m. Pred predstavo govorita uvodne besede prof. Ivan Bogo vi č, edini udeleženec kongresa iz Maribora, ter prof. Pavel Živortnik. Pri predstavah sodeluje tudi mešan pevski zbor in godba, ki bosta še posebej povzdigovala veličastnost filma. Predstave bodo v Grajskem kinu ob 13.30, 16. 18.30 in 20.30; v Unionskem kinu pa ob 14, 16.30, 19 in 21. □ »Maribor« ima jutri ol) 19 svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se vrši v društveni pevski sobi; ker so na dnevnem redu tudi nekateri važni predlogi. se članstvo poziva, da se polnoštevilno udeleži občnega zl>ora. Istočasno se sprejemajo tudi novi člani in članice; vabijo se vsi, ki imajo smisel in veselje za lepo pesem in ki bi hoteli pri Mariboru sodelovati. □ Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima prihodnjo nedel jo, dne 13. t. m., ob b zjutraj svojo običajno sv. mašo s skupnim sv. obhajilom v baziliki Matere milosti. Popoldne ob i5 sv. blagoslov z darovanjem. □ Krekova godba priredi prihodnjo nedeljo na Trgu Svobode veliko tombolo. Glavni dobitki so lepo kuhinjsko pohištvo, moško in žensko kolo. vreča moke itd. Segajte po kartah. □ Korotan kliče. Drevi ob 20 se vrši ob desetletnici črnega dne pri Kosiču koroški s(>o-minski večer s pestrim sporedom. Ljubitelji Koroške — vsi! ______ BO LE Z NI V ŽE L O DC U (gort cii a) Neorestano r isto« milijonski promet kafcor tndi 10(1 letni obstoj naše tvrdke dokazuje najbolje, da le naša Orl-ginalnti Dullricr>-ol kakor tudi dosn-.l uc-uadouieH-Ijiva proti vsem te/koCam prebave in (-oreeice. Kupite Se danes en ?avo.i ali poskusite naše lablqte. i udi V) boste izneoadeni vsted nj»nei?a učinka. Bullricbova sol »e dobiva v vseli lekarnah Igrava je samo ^vMjejd, lavojih s Sl.ko izumitelja. A. W C. W. uuiiricn, Berlin W S7. Skladišče v .Timosliivili • Isls d.d../,aKro □ Smrtna kosa. Preminul je v Lujtešper-gu v starosti 85 let posestnik Alojzij Lupic. Pogreb blagefea pokojnika Iki danes ob 14 iz hiše žalosti v Lajtešpergu 221 na mestno pokopališče v Pobrežju. . □ Prosvetni dan priredi prihodnjo nedeljo svečinsko Katoliško prosvetno društvo. Na dnevnem redu je poučno predavanje, razen tega tudi razne pevske, glasbene in dramatične točke. S prireditvijo je združena tudi mala razstava grozdja in vina, za katero se bodo gotovo zanimali mariborski gostilničarji. □ Rodi occtne kisline v smrt. Dveletni delavčev sin Franc Komipak je prišel predvčerajšnjem t matorjb iz trga domov. Mati je izstavila na mizo jerbas z nakupljenimi stvarmi, med katerimi je bila tudi steklenica ocetne kisline. V trenutku, ko se je mati iz kuhinje odstranila. je mali Franček izpil večjo količino ocetne kisline, tako da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer pa je včeraj dopoldne na posledicah dobljenih poškodb izdihnil. □ štiri družine pod državnim mostom. Včeraj se je zatekel [kx! oboke državnega mostu deložiranec Franc Novak s sinom in hčerko. Stanoval je doslej v Vojašniški 21 pa je moral iz stanovanja ter si poiskati zavetja pod državnim mostom. Upati je. da bo s selitvijo 64 strank v dodeljena zasilna stanovanja, kar se bo vršilo koncem tega meseca, žalostna kolonija pod oboki državnega mostu tudi odstranjena. □ Ob bregovih Drave. Za utopljenko, ki so jo pVed dnevi iiotegnili pri Vurbergti iz Drave se je ugotovilo, da je identična s 23 letno učiteljico Jožico Štiblerjevo. ki je stanovala v Smetanovi ulici 44 pri svoji materi vdovi. V smrt je šla radi brezposelnosti. Cel ie O) Ljudsko vseučilišče v Celju otvori novo poslovno dobo v ponedeljek, dne 14. oktobra t. 1., ob 20 v risalnici meščanske šole s predavanjem »Napoleon 1. in Jugoslovani«, Predava g. prof, dr. Šavnik. Naj bo to za Celje majhna spominska proslava ob priliki letošnje 1201etnice »oživljene Ilirije«, ki jo veličastno proslavlja Ljubljana 13. t. m. <3 Ljudsko vseučilišče v Celju sklicuje za ponedeljek, 21. t. m., ob 20 v risalnici meščanske šole izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. sprememba pravii in 2. slučajnonti. J3' Nepovabljena v avtomobilu. V rubriki »Nesreča ne počiva« smo včeraj poročali o nesreči z avtomobilom, ki se je zgodila v bližini levškega mosta in pri kateri je služkinja Vczenšek Sne Bezenšek) Neža skočila iz drvečega avtomo-lila ter dobila težje notranje poškodbe. Avtoizvo-šček Drofenik nam je včeraj izjavil, da ni res, da bi bil on ponesrečenko povabil v avto, temveč da se je ona sama pred gostilno Lovrenčič v Gaberju vsedla v avto in se hotela nekoliko voziti po mestu. On da ni imel časa vozariti po mestu, ker je bil naročen za Leveč, je odpeljal in Vezen-šekova je bila z njim. Tako g. Drofenik. Vezen-škova je pri zaslišanju v bolnišnici povedala enako, kot smo poročali mi, da jo je namreč Drofenik povabil v avto. Vsekakor je čudno, da bi g. Drofenik proti svoji volji v svojem avtu vozaril ponoči žensko, ko vsi vemo, da je toliko močan, da bi jo bil lahko v Gaberju mirno položil na cesto, če sama ni hotela izstopiti. _ OBLEKE moške, fantovske in deške, raglane, površnike, usnjene suknjiče, trenchcoat in dnine plašče KUPITE sigurno najceneje v konfekcijski industriji JOSIP IV AN čl 6, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7. 0/jlejte si velikansko zalogo! Lastni izdelki! Sadne razstave KINO LlUBLlAftSKl DVOH Premijera iz nižin življenja Podiemshi snet Evelin Brent 1. v. SternberO Ob 4., '/, na 7., >/., 8.. 9 uri. Telefon 273g Radio Programi Radio-Lmbljana i Četrtek, 10. oktobra: 12.30 Reprodueirana glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert Radio-orkestra — 19.00 Iz življenja mravelj prof. Pengov — 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih krajev — 20.00 Slovenske in hrvatske narodne pesmi v priredbi Jos. Pavčiča, poje gdč. Golobova — 21.00 Koncert radio-orlsestra 22.00 Časovna napoved in poročila — 2215 Lahka glasba. Dragi programi: Četrtek, 10. oktobra. Belgrad: 12.40 Plošče. 13.30 Časopisne vesti. 20.30 Radio-kvartet. 21.45 Prenos lahke glasbe. — Zagreb: 19.30 Prenos iz ljubljan. opere. Varšava: 17.45 Komorna glasba. 20.30 Koncert (Harfa). 23.00 Plesna glasba. — Budapest: 10.00 Radio-trio. 17.40 Ciganska godba. 20.00 Klavirsko-violinske sonate. 21.00 Lahka glasba. — Dunaj: 16.00 Popoldanski koncert. 17.50 Koroška v pesmi in besedi. 20.00 »V praterskem kinu«. 21.00 Življenje v pra-tru. — Milan: 16.30 Mladinski radio. 17.00 Radio-koncert. 20.30 Mascagnijeva opera »Mali Marat-r. — Praga: 16.30 Komorna glasba. 19.05 Ljudska glasba orkestra. 20.00 LegeVjeva komedija: »V zakletem gradu«. — Langenborg: 17.30 Večerni koncert. 20.05 Billinger bere svoje pesmi. 20.40 Wag-nerjev »Siegfried'. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. 18.30 Filatelija. 21.00 Veliki francoski večer. — Berlin: 16.30 Prenos judovske glasbe od novoletnega praznovanja. 20 00 Charpentierova ->Luji-za , muzikalni roman. — Katovice: 16.45 Plošče. 19.05 Literarna ura. 20.05 Koncert iz Krakova. 23.00 Mesni komadi. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba. 19.00 Mladinska glasba. 20.15 Koncert. — Stuttgart: 18.15 Moralični vplivi glasbe. 20.00 Althonsov pevski večer. Tenorist ne\vyorške opere. 22.15 Klavirski koncert. — Bratislava: 16.00 Koncert orkestra. 19.05 Orkestralni koncert. 19.45 Prenos iz Prage. — Torino: 17.00 Koncert Hadio-kvinteta. 20.30 Prenos iz Milana. — Mor. Ostrava: 16.30 Koncert. 19.05 Ljudski večer iz Brna. 19.45 Prenos iz Prage. 22.15 Plesna glasba,_ Atmosferične motn?e se ne morejo popolnoma odstraniti, toda s porabo Tungsram Barium-cevi se iste znatno omeje Sejem v Ljubljani Ugodna sadna letina in potreba za pospeševanje sadne trgovine je napotila Sadjarsko in vrtnarsko društvo, da priredi od 19. do 24. t. m. velik sadni sejem, ki naj nudi interesentom potrebno priliko za prodajo in nakup lepega in dobrega namiznega sadja. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je v zvezi z upravo velesejma vse ukrenilo, da bo vsa kupčija kolikor mogoče lahka in uspešna. Zato vabimo vnanje in domaČe interesente, da se te prireditve polnoštevilrfo udeleže. Vse blago bo izbrano, cene pa zmerne. Sejem obeta i>o dosedanjih priglasili!! in pripravah mnogo uspeha. Pričakovati je, da se ga bodo udeležili Interesenti od blizu in daleč in da se bodo sklepale kupčije povoljno. Razstavljene bodo najboljše domače vrste namiznih jabolk, kakor kanadke, voščenke, zlate parmene, nio-šanckarji itd. po primerno ugodnih cenah. Razstava v Domžalah Domžalska podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva otvori v nedeljo dne 13. t. m. ob 9 dopoldne tridnevno poučno sadno razstavo v Domžalah. Poleg razstavljenega sadja bodo tudi cvetlice, vrtnarska knjižnica itd. Čebelarstvo bode na tej razstavi tudi imelo svoj oddelek, na katerem bode razstavljen med in čebelarsko orodje in pripravo. Domžalska gospodinjsku šola razstavi vku-hano, konservirano sadje in sočivje. Tvrdka Che-lhotechna iz Ljubljane razstavi svoje izdelke in predmete. Tvrdka Fr. Stupica iz Ljubljane bo razstavila vsevrtnarsko in sorodno orodje. Vršilo se bo tudi zanimivo sadjarsko predavanje. Zanimanje za razstavo je velikansko, za kar se pričakuje velik obisk. Od nekaterih razstavljenih vrst sadja bode tudi po ugodni ceni naprodaj. Vf •Sadna razstava v Dramljali. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Dramljah je priredila dne 6. in 7. t. m. veliko sadno razstavo. Ker se je pa v teh dveh dneh niso mogli udeležiti vsi interesenti, je odbor sklenil, da se razstava ponovi 13. t. ni. ter se zvečer isti dan vrši licitacija vsega razstavljenega sadja. — Odbor. Poštnočekovni promet v septembru t. 1. je znašal 5593.5 milij. Din in ie lemalo zaostajal za avgustovim v znesku 5604.5 milij. Din Lani septembra pa je znašal 4549.1 milij. Din in je torej letos za celo milijardo dinarjev večji kakor lani. Skupno je znašal poštnočekovni promet v prvih 9 mesecih t. 1. 42.766.9 milij. Din napram 38.520 milij. Din v prvih 9 mesecih lani in 37.024 milij. Din v prvih 9 mesecih 1927. Od celokupnega prometu v septembru jebilo brez gotovine 52.7'V, v avgustu snmo 40.5'%. Število račnnov je v septembru naraslo od 17.302 na 17.422 (Belgrad 3477 n« 3530, Zagreb 52-16 ua 5270, Ljubljana 0-vprečna vložna vsota pa od 1459,% na 1748.10 Din. Članstvo 01'ZD je v avgustu ponovno naraslo, sicer pa v manjši meri kakor julija. Od 1. julija do 1. avgusta se je namreč povečalo od 99.864 na 102.278. od 1. avgusta do 1. septembra pa ssnio od 102.278 na 102.580. Po posamezni/i mezdnih razredih se je članstvo 1. septembra t. t. razdelilo sledeče (v oklepajih podatki za 1. avgust): moški 71.190 (71.036), od tega 1. 11.393 (11.384), II. do VIL 9490 (9722). VIII. do XI. 30.059 (36.082), XII. 14.248 (13.848); ženski 31.390 (31.242). od tega I. 3715 (3732). II. do VIL 16.792 (16.824), VIII. do XI. 9874 (9695) in XII. 1009 (991) članic. Borza Dne 0. oktobra 1929. DENAR Razen Pariza, ki se je učvrstil, in Curiha, ki jo ostal neizpremenjen, so vsi devizni tečaji popustili. Promet je bil srednji in je v vseh zaključenih devizah intervenirala Narodna bnnka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280 bi., Berlin 135t.25-1354.75 (1352.75), Bruselj 791 bi., Budimpešta 990.63 bi., Curili 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 798.08 bi., London 275.55—276.35 (275.95), Newyork 56.5o— 56.75 (56.65), Pariz 222.77 bi., Praga 167.05 168.45 (168.05), Trst 295.90-297.90 ( 296.90). Zagreb. Amsterdam 2280 bi., Berlin 1351.25 -1354.25, Budimpešta 989.13-992.13, Curlh 1094.4 —1097.40, Dunaj 796.58—799.58, London 275.55— 276.35, Newyork 56.545—56.745, Pariz 221.77-223.77, Praga 167.65—168.45, Trst 295.77—297.77. Belgrad. Berlin 1351.25—1354.25, Budimpešte 989.13-992.13, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 796.58 —799.58, London 275.55—276.35, Newyork 56.545 56.745, Pariz 221.72-222.77, Praga 167.65—168,45, Milan 296—298. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.42, Budim- Spori »o najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske klice v naše telo. Pri bolezni v grlu hripavosti m nahodu so nam zato neobhodno potrebne ANACOT-pastilje dr. Wananevropske ideje Coudenhove-Kaierghi. Prav tako priredi Prosvetna zveza v Ljubljani v petek 11. t. m. ob y zvečet predavanje o panevropskem gibanju, katerega bo imel dr. J. Ahčin v prenovljeni verandi hotela Union. Predavauje bo opremljeno tudi s sld-optičnimi slikami. Spodnja Šiška. — Pred otvoritvijo jesenske sezije se je v najlepšem redu pred kratkim vršil občni zbor prosvetnega društva v Sp. Šiški. — Razveseljivo je, da so zopet starejši člani stopili na čelo društva ter s tem pokazali, da jim je zelo veliko ležeče na tem, kakšna naj bo Šiška v prihodnosti. — Tudi Orli in Orlice so poživili s svojimi občnimi zbori svoje krožke Jedro vsega društvenega življenja »Dramatični odsek« se je po svoji reorganizaciji odločil nuditi najboljše predstave ter nastopi prih. nedeljo ob pol 8 zvečer v. tamkajšnji dvorani v drami >Domen«. — Vsi šiškarji pa se ; zavedamo, da moramo po svojih močeh to stremljenje tudi dejansko podpreti in se bomo vsi in v se lepe otvoritvene predstave udeležili. Vstopnice za dijaško akademijo v drami in za Napoleonov večer v Unionski dvorani so že v predprodaji in sicer za dijaško akademijo v opernem gledališču, za Napoleonov večer pa v Matični knjigarni. Pri dijaški akademiji sodelujejo gojenke ženske realne gimnazije, pri Napoleonovem večeru pa člani drame, Dravska muzikn, zbor Glasbene Matice, vsega skupaj preko 200 oseb. Razpošiljalnica »Universal«, družba z o. z-, bo počenži dne 9. I m. in nadalje vsako sredo in soboto prodajala ostanke iri blago nedvignjenili poštnih paketov, kot manurakturo, galanterijo, čevlje, pletenine itd., po znatno znižanih cenah. Prodaja se bo vršila v paketnem oddelku tvrdke »Uni-versak, Ljubljana, Krekov trg štev. 10, 1. nad-Btropje, vhod skozi vežo nasproti Mestnega doma. Na to se opozarja zlasti ljudstvo z dežele, ki ima ob semanjih dneh v Ljubljani opravka. Poizvedovanja Našel se je zlat Drslan. Izgubitelj ga do- hi Pred škofi io 4-1. Praga 58.075. VREDNOSTNI PAP1RI) Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 128 den., 1'raštediona 865 den.. Kred. zavod 170 den.. Vevče 130 den., Stavbna 50 den., Sešir 105 den.. Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: voj. škoda ar. 407—408.50, kasa 407—408.50 (407—408), termini ultimo dec. 414—416 (415.50), 7% inv. pos. 83.75—84.50, agrari 52 den. Bančni pap.: Poljo 16.50-17, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81.50 - 84, Lj. kr. 128 den., Nar. 8000—8200, Srpska 155, Zem. 125, Union 202—204 (202), Obrtna 35 den., Etno 164, I. hrvatska 870— 880, Kat. 32 den. lnd. pap.: Guttmann 190 bi., Sla-vonia 125—140, Slavex 96—100, Danica 120 blago, Drava 385 bi., Šečerana 410—430, Osj. ljev. 210— 220, Brod. vag. 130—138 (130), Union 135—145 (135), Isis 21.50—23, Ragusea 420—430, Trbovlje 462.50—470, Vevče 132 den., Nar. šum. 40—45, Piv. Sar. 205 bi., Nar. mlin. 20 den., Jadr. plov. 306 bi., Oceania 205 bi. Belgrad. Narodna banka 8170, 7% inv. pos. 83—83.50. agrari 53.52, vojna škoda prompt 406— 406.50 (404.50—400.50). Tendenca čvrsta. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.25, Wiener Bankverein 21.75, Crodilanstalt 22.50, Escoinpteg 21.60, Union 24.40, Aussiger Chemische 248, Alpi-ne 37.40. Trboveljska 58, Kranj ind. 37.75, Leykan> 5.50, Rima Murany 106.30. Žito Inozemske notacije so za koruzo in za pšenico čvistejše, dočim je na našem domačem žitnem težišču le za koruzo čvrstejša situacija, za pšenico in za ostale proizvode pa nelzpremenjena. Pšenica bač. notlra 195. koruza stara 155, umetno sušena 152.50 nakladalna postaja. V ostalem je položaj neizpiemenjen, promet jo srednji. V Ljubljani so rioiaciie neizpreinenjene. Novi Sad. Pšenica bač. 190-192.50, sr. 182.50 —187.50, srbi janska 187.50—192.50, koruza bač. 150-155. ban., sr. 105-110, tižol 530-550. Ostalo neizremenjeno. Promet: 24 vag. pšenice, 1 vagon ovsa, 17 vag. koruze, 1 vag. ječmena, 2 vag. moke. 2 vag. fižola. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 22.53 —22.52, zaklj. 22.54 —2255, marec 24.97—24.98, za kij. 24.93- 24.94, maj 25.80 25.67, zaklj. 25.08-25.70, rž marec 19.30 19.00. zaklj. 19.0!) 19.10. koruza maj 18.05-18.08, zaklj. 18.05 18.06. Živina Na živinski sejem v Ptuju dne 1. t. in. je bilo prignanih 591 glav goveje živine, od tega 266 krav 81 telic, 3 teleta, 171 volov, 41 juncev, 29 bikov in 103 konji, 1 koza, ki so notirali: krave 4—8.50. te-lice 7—9.50, teleta 10—18, voli 8—10. junci 7 do 9.50, biki 7—9.50 Din za kg žive teže. Konji 500 dr, 5000, žrebeta 350-2200, koza 100 Din za komad. Prodanih je bilo 302 glave goveje živine in 40 konj. — Na svinjski sejem dne 2 t. ni. jo bilo prlpeljanili 440 glav svinj, cena jebila 9—14 Din za kg žive teže. za praseta 100 —300 Din za komad. Prodani! je bilo 147 glav. — Prihodnji živinski sejem sc vrši 15. t. m. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 4 vagoni hrastovih neobrobljenih plohov in 3 vngoni smrekovih hlodov, skupaj 7 vagonov. Tendenca ne-izpremenjena. Hmelj Niirnberg, 9. okt. (Tel. »Slov.«) Na trg je bilo pripeljanih danes 250 bal, od teh z dežele 50, j>ro danih pa je bilo 100 bal. Cene so bile za hailer-tauski srednji do dobro srednji hmelj 55—75, zi virtemberšlii srednji do prima 40 —50 mark. Zn tranzitno blago tudi danes ni bilo kupčij radi pomanjkanja razpoložljivega blaga. Razpoloženje mirno, cene neizpremenjene in držane. Deželni pridelki Fižol. Zanimanje za novo blago je precej popustilo. Vzrok je iskati v tem, da so inozemski kupci zahtevali efektuiracijo blaga v septembru, novih naročil pa ni. Najbolj iskana vrsta je še mandalon, ki je že ves pobran in mu je cena čvrsta: Din l.jji. Prepeličar se kupuje po 4—4.25; ribničana pa je najmanj povpraševanja in mu je cena padla na 8.50 Din. Nadalje so nakupne cene za: črni koks 2.75, rjavi in zeleni okrogli 3.25, zeleni kratki 3.50 dinarjev za kilogram. Fižoli«! se je radi velikega povpraševanja učvrstila na 4 Din. Cipro rjavi, če-gar pridelek je bil obilen, stane 5.50 Din, visoki okrogli koks pride na trg šele koncem meseca, računali je s ceno 4.26 Din; plosnati beli notna 5.50 Din. Laneno seme domače prov. pnr. Ljubljana 4.75-5.50. Kunuia se je učvrstila in notiru 15.50 Din. čebulček beleži veliko povpraševanje in se išče kvalitetno blago, za katerega se plača 3.2(, do 4 Din. Grah domaČe vrste 3.25 Din. Proso belo 2 Din, rumeno 1.80, rdeče 2.26 Din. Ajda je dozorela in je pridelek obilen, zrnje pa po večini slabo. Plačuje se za sivo 1 in črno 2.25 Din. Konoplja. Pridelek je slab in ponudbe redke; plačuje se po 4.50 Din. Črne jagode so letos obiki rodile. Plačujejo se le še po 0 Din, ker ni nobenega povpraševanja Grahora letna 3, zimska 4 Din. Orehi so radi pozebe v celi državi močno trpeli; radi lepega vremena bo srbsko in bosansko bla go čedno, ker se bo sušilo na solncu: sedanja oema je 9 Din. Moj beg pred čeko Zanimiva afera v pariškem sovjetskem poslaništvu »N. W. Journal« objavlja daljšo izjavo, katero je podal njegovemu pariškemu dopisniku prvi sovjetski poslaniški svetnik Grigo-rij Sinovjevič Besedovski, o čigar begu pred maščevanjem čeke piše časopisje po vsem svetu. Besedovski je med drugim dejal: »Star sem 32 let. Ko je izbruhnila svetovna vojna, sem bil še otrok; za socialistične ideje navdušen podeželski deček, ki je s težkimi žrtvami obiskoval svojo šolo. Iz gimnazije sem prišel v gozdno šolo. Bil sem star 21 let, diplomiran gozdar, ko me je revolucija potegnila za seboj. Postal sem požrtvovalen vojak svobodomiselnih idej komunizma in moji voditelji so se lahko zanesli name. Pozneje sem se posvetil diplomaciji. Deloval sem pri raznih poslaništvih, dokler nisem prišel v Pariz kot prvi poslaniški svetnik.« Romunski regent Buzdugan je te dni v starosti 63 let umrl. Novo zasužnenje ruskega ljudstva. Nato Besedovski opisuje razmere v sovjetski Rusiji in pravi, da je revolucija prišla s pravega tira in da je boljševizem prinesel ruskemu ljudstvu namesto svobode novo trpljenje in novo sužnost. Poročila, ki jih je dobival iz Rusije, so vedno bolj razkrivala strašno sliko mučenega, zasužnjenega ljudstva, v propast vržene svetovne države in gospodarskega poloma, kakršnega svetovna zgodovina ne pozna. Besedovski je prepričan, da bo, ako se bo sedanji režim nadaljeval, brez dvoma prišlo do najbolj krvave protirevolucije, do najbolj črne reakcije. Ce hočemo rešiti pravo pridobitev revolucije, demokracijo — pravi Besedovski — je treba sovjete demokrati-zirati. Politična policija bi se morala razpustiti, dovoliti vsaka stranka in politična propaganda. ustvariti resnično splošno volivno pravico in dovoliti ljudstvu popolno politično in gospodarsko svobodo. Maščevanje sovjetov. »Nisem hodil v šolo starih carističnih uradnikov, katere so vzgajali k hlapčevski pokornosti. Pripadam revolucionarni mladini, novi generaciji, ki se je od revolucije naučila neustrašene odkritosti. Zato se nisem bal posledic in nisem mislil na svoje blagostanje, ko je šlo za Rusijo, za resnice revolucije. Sporočil sem pismeno svoje izkušnje in nazira-nje svojim predstojnikom v Rusiji. Opisal sem jim svojo bojazen pred bodočnostjo in izjavil, da se more Rusija rešiti popolnega propada samo z demokratizacijo sovjetov.c »Tako je bilo, ko se je poslanik Dovga-levski odpeljal v London in je meni prepustil vodstvo pariškega poslaništva. Sedaj seveda trdijo, da sem bil tedaj že odstavljen in ne dvomim, da mi bodo naprtili razne zločine. (To je že stara metoda!) V resnici sem še predvčerajšnjim (2. oktobra) vodil poslaniške posle. Pripravljal sem se celo na svoj letošnji dopust: radi želodčne bolezni sem se hotel peljati v Karlove vari. Dokaz za to je, da sem si uradno dal izstaviti potni vizum za nazaj. Predvčerajšnjim sem pisal Briandu, da se bom odpeljal na oddih in da sem izročil začasno vodstvo poslaništva drugemu poslani-škemu svetniku Ahrensu. Včeraj (3. oktobra) sem se hotel odpeljati. Bilo je za potovanje že vse pripravljeno, ko so me nenadoma poklicali pred sodrtiga Roisenmanna, ki se je včeraj .pripeljal iz Moskve. Sodrug Roiseninann je član centralnega odbora in obenem tudi mož državne politične uprave (naslednice čeke), ki ga vporablja za nadzorovanje mišljenja diplomatskih zastopnikov. Njegov prihod je bil naznanjen, vendar nisem pričakoval, da je namenjen moji malenkosti. Zahteval je obračun o tonu mojih poročil in jaz sem mu brez bojazni odgovarjal Skliceval sem se na Ljenina, ki je uvedel diktaturo kot prehod mogoče za par let, nikakor pa ne za desetletja. Povedal sem mu vse, kar sem imel na srcu. Roiseninann je odgovoril: Še danes morate odpotovati v Moskvo. Zagovarjali se boste pred centralnim odborom radi vašega protirevolucionarnega mišljenja.« »Se motite,« sem mu odvrnil. »Mene ne bodo v ječah čeke mučili do smrti! Bil bi nespameten, če bi vas ubogal. Rajši pustim svoje dobro plačano mesto: ostal bom sam in se boni sam, vendar svoboden in v inozemstvu, boril za svobodo ruskega ljudstva.« »Niti koraka odtod, sodrug!« je zarjovel Roisenmann. Jaz sem šel, zaprl vrata za seboj in poiskal svojo ženo. »Obleci se, greva!« sem ji dejal. Ker sva se itak nameravala odpeljati, nisem smatral za potrebno, da bi ji takoj vse povedal. »Nazaj, sicer streljamo!« Pri veznih vratih sta mi pa dva vratarja zastavila pot in naperila proti meni samokresa: »Nazaj, sicer imava povelje, da vas ustreliva!« sta me nahrulila. Šel sem nazaj, kakor da bi hotel v svoje službeno stanovanje. Kakor hitro sem se pa čutil neopazovanega, sem stekel in preskočil dva metra visok zid poslaništva. Padel sem na roko in se precej poškodoval. Treba je bilo preskočiti še en zid, preden sem prišel na cesto... Kako sem kot oficijelni vodja poslaništva pri policijskem prefektu dosegel, da je kljub eksteritorijal-nosti, ki bi morala v prvi vrsti ščititi mojo osebo, vdrl v poslaništvo in osvobodil mojo ženo in otroka, je že znano. Da so Roisenmann in njegovi ljudje medtem mislili, da sem v svojem obupu izvršil sanioumor in da so mojo ženo, ki o vsem tem ni ničesar slutila, silno prestrašili, j^ le mala epizoda.« Nov rekord v letalstvu Naši bravci se gotovo še spominjajo, da sta pred kratkim francoska letalca Cortes in Bellonnte poskusila potolči rekord Italijana Ferrarina v nepretrganem poletu z aeropla-nom, ki je znašal 7188 km. Costes in Bellonnte sta startala na pariškem letališču Le Bourget 27. septembra ob 8.20 zjutraj. Njun načrt poleta je bil sledeči: preko Belgije, Nemčije, Rusije, Urala, Sibirije, preko Bajkalskega jezera v Mandžurijo. Njuno letalo so videli v soboto popoldne ob pol dveh nad mestom No-vosibirsk ob Obu, Do takrat sta preletela že 6000 km Potem pa ni bilo o letalu nobene ve- sti več. Njunega leta nad evropskimi mesti ni nihče opazil. Najbrž sta letela v taki višini, da nista bila vidna za človeško oko. Kakor poročajo sedaj iz Pariza, je Costes brzojavno obvestil francoski konzulat v Mukdenu (Mandžurija), da sta se v nedeljo 29. septembra proti večeru spustila na tla pri Cicikaru v Mandžuriji. Torej sta Costes in Bellonnte sijajno potolkla rekord Ferrarina, ker je Cici-kar oddaljen od Pariza v zračni črti okrog 9600 km, dočim je bil dosedanji rekord (Rim —Brazilija) le 7188 km. Kakor javljajo zadnje vesti, se nameravata oba letalca po isti poti v etapah vrniti v Pariz. Vse rekorde v avijatiki ima torej Evropa: v hitrosti Anglija (Orlebar s 357 miljami na uro), višinski rekord ima Nemčija (Willy Neu-hofen se je dvignil pri Dessau-u 12.700 m visoko) in sedaj se pridružuje še Francija z rekordom v nepretrganem letu v ravni črti z 9600 km. 9 letni deček osumljen umora l e dni so našli v nekem ribniku pri Dunaju truplo 9 letnega Karla Dunkla. Njegov oče je pripovedoval, da je istega dne zjutraj prišel v stanovanje Karlov sošolec Karel Kor-ryta in ga povabil, da bi šel popoldne z njim v Inzensdorf. Oče je sinu prepovedal izlet, ker je Korryta na zelo slabem glasu. Pozneje je pa mali Karel kljub prepovedi brez očetove vednosti v spremstvu Korryta zapustil hišo. Oba skupaj so videli ljudje hoditi v bližini omenjenega ribnika. Na podlagi teh podatkov je policija zaslišala Korryto. Priznal je, da je bil s svojim sošolcem Dunklom popoldne skupaj, trdil pa je, da se je Dunikl kmalu ločil od njega. V nadaljnjih odgovorih je dečko prišel večkrat v nasprotja in to je zbudilo sum, da je mogoče Korryta kriv smrti svojega sošolca. Policija je dognala, da je Korryta na zelo slabem glasu in da je izvršil že več tatvin. Med dolgotrajnim zaslišavanjem je Korita ostal pri svoji trditvi, da z Dunklom sploh ni bil pri ribniku. Na drugi strani je pa ugotovljeno, da mali Dunkl sploh ni poznal poti do tja in da bi sam gotovo ne šel tja. Ljudje so pa videli oba skupaj v bližini ribnika. Policija sumi, da sta se dečka med potjo sprla in da je Korryta sunil svojega tovariša v ribnik, kjer je utonil. Beti slon Jack Brovvn, krotilec in cirkuški ravnatelj, je čutil, da ponehava privlačnost njegovega zverinjaka; zato je tuhtal, kako bi si pomagal. Nikakor ni mislil na to, da bi opustil potovalni cirkus, ki ga je podedoval po očetu. Divjih zveri ni ukrotil on. Plesale so že na piščalko njegovega starega očeta. Po dolgem premišljevanju je prišel na senzacionalno misel in z velikim pompom je razglasil novost: nastopil bo beli slon, osebno darilo siamskega kralja. In ljudje so kar trumoma drli v cirkus gledat to redko žival. Naenkrat pa se je bližala katastrofa. Brovvn se je na svojem večnem potovanju ustavil tudi v mestu A. V svrho reklame je napravil z vsem svojim živim inventarjem obhod po mestu. Na čelu sprevoda je stopal beli slon. Vse mesto je bilo na nogah, ceste so bile polne ljudstva. Naenkrat se je pa vlila huda ploha, katere je bil radi svoje obsežnosti posebno deležen slon. To je bil najbrže prvi dež, ki je zmočil belega slona — in posledice niso izostale. Vedno bolj je zgubljal belo barvo in postajal siv. Barva mu je tekla po nogah. Ko je korakal po glavni cesti, je bil že čisto siv. Bela barva je izginila s slona, ž njo pa tudi Brovvn iz mesta W : ^v l ' "V- ' V*.- S. ' lr 1 *JP ^ * * ~ -- * H«? F .juV-rrt-ll x s. rav tako kakor njegova sposobnost oblikovanja napele zgodbe, v kateri se skoro nič ne zgodi. Slog je stvaren, jeklen, tempo razgiban, viharen, dejanje je obdano s pokrajino in ozračjem, duševna stanja so izcizelirana s presenetljivo sposobnostjo in prikriti lirizem, ki vlada vsemu delu, spontano izbruhne ob trenutkih, ko pride dejanje do svojih viškov. Osebe so z izjemo Michelea, brezbrižneža, ki je dovelj izkonstruirana figura, izredno žive. Radi vsega tega je smatrati predmetno knjigo kot najboljši italijanski roman poslednjega časa. S tem je postavljen spomenik pokvarjeni povojni burž9-aziji in povojni mladini. Vplivi Sveva, Joycea in zlasti Schnitzlerja so dosti močili.« Neznanemu Bogu. (Dem unbekannten Gotte! Lesefriichte, Betrachtungsgedanken und Beobachtun-gen iiber das Liebeswalten des Heiligen Geistes, von Augustin Kinscher. Breslau: Borgmeyer). Resnično, mnogim kristjanom je sv. Duh kakor neznani Bog. Bolj so kristianu tuje pobožnosti poučene Njemu nego najbolj neznanemu svetniku. Nimamo mnogo knjig, ki skušajo tolmačiti jasno in toplo kakor pričujoča nauk o sv. Duhu tudi preprostemu čitatelju. Župnik Kinscher je spisal pričujoči knjigo iz osebne izkušnje. Radi tega je knjiga živa in živo zanimanje vzbujajoča. P. Dr. Hubert Klug: Opferaltar Cliristi. (Dtil-men: Verlag A. Laumann. (Kdor si želi jx>leg neštetih liturgičnih spisov o sv. maši, ki so povsodi razširjeni, tudi dogmatične-asketski zastavljeno razlago, naj seže po tej kratki in vendar temeljiti, preprosti in vendar duhoviti knjižici slovitega mladinskega pisatelja P. Dr. Huberta Kluga iz reda oo. frančiškanov. Tudi pridigar utegne črpati iz te knjige koristnih misli. Machiavelli zopet v modi. Doba moderne demokracije in mladih diktatur je našla v Machiave-lliju hvaležen predmet vsestranskih razsežnih raziskovani. Nepregledna je vrsta razprav v raznih revijah in celo knjig o znamenitem Florentincu. Nedavno je izšlo v Parizu izčrpno delo o italijanskem politiku in državnem mislecu Machiavelliju, ki je beležke vredno. Avtor knjige, Gauthier-Vi-gnal, se je v nasprotju s sedaj priljubljenim načinom opisovanja junakovih demonij in patološko slikovitih posebnosti, lotil splošne preiskave Italije in njene politike od leta 1469. do 1527., kar se mu je izvrstno posrečilo. Usjiešno se je obnesel njegov jjo-izkus objasnitve Machiavellijeve osebnosti v tem okviru ter posredovanje te objasnitve čitatelju. britvica iz srebro-jekla učinkuje z ostrim britjem in ne z nemo reklamo. Preprodaialci naj se obrnejo na Gustav nusser & Solin, Wlen Vin., dlchtern. 10 Začetek delovanja trgovskega društva „Merkur" v Sloveniji Zagrebški »Merkur«, ki ima j>o zakonu pravico delovanja po vsem teritoriju kraljevine Jugoslavije, je dosedaj vršil svoje delo po vseh drugih pokrajinah razen Slovenije. Toda razni vzroki »o bili me-rodajni, da se je društvo sMerkur« odločilo nuditi intelektualnim delavcem trgovskega in industrijskega stanu priliko, da se poslužujejo ugodnosti, ki jih nudi članstvu »Merkur« s svojo bolniško blagajno. V jjrvi vrsti pride v poštev Ljubljana, kot kulturni in gospodarski center »Slovenije«. Mesto Ljubljana šteje s predmestji okoli 80.000 prebivalcev, ima zelo razvito trgovino ter je važen tujsko-prometni center, oziroma izhodišče za naše divne alpske pokrajine. Tudi industrija se razvija, kulturni delavci delajo z elanom, ki je svojstven inteligentnemu napredujočemu narodu, znanemu po svoji pridnosti in vztrajnosti. Avtomobilizem se v Sloveniji razvija bolj kakor v drugih krajih države, ker ima naravne pogoje radi dobro izpeljanih cest. V takih razmerah, ko gospodarsko življenje napreduje skokoma ter je v tej panogi zaposleno vedno večje število ljudi, je važno vprašanje soci-jalnega zavarovanja, zlasti bolniškega zavarovanja. V Ljubljani obstojala dve instituciji bolniškega zavarovanja, OUZD ter Trgovsko bolniško in podporno društvo. Kljub obstoječim ustanovam se je vendar čutila potreba in izražala želja, da hrvatsko trgovsko društvo »Merkur« da možnost svojim bivšim članom, ki so se preselili v Slovenijo, posluževati se še nadalje ugodnosti svojega zavarovanja. Zlasti kar se tiče hitrejšega poslovanja v primerili bolezni, brez nepotrebnega birolcratizma, upošteva »Merkur« načelo našega poslovnega svetil »tirne is money<'. »Merkur? nudi večje udobnosti s tem, da poenostuvi izbiro zdravnika, zdravljenje pri specialistih, plača II. razred bolnice, ozir. omogoči zdravljenje v sanatorilju« Leonišče«. Podporna doba za zdravljenje članovih obitelji v bolnici je podaljšana, istotako za slučaj brezposelnosti člana. V splošnem se lahko reče, da odgovarja zavarovanje pri »Merkurju« vsem zahtevam, ld jih more staviti inteligentni privatni nameščenec. Kakor znano, obstoji hrvatsko trgovsko društvo »Merkur« že dolgo vrsto let ter je pokazalo tekom svojega obstoja, kako zna skrbeti za svoje članstvo, da mu omogoči čim hitrejšo in preciznejšo pomoč, in to v taki obliki, kakor jo je član vajen in jo zasluži. Zato se »Merkur« trudi, da prepreči vsako nezaupanje člana do zdravnika, kakor ga večkrat izzove »Massenarbeik v amburlatorijih, ter hoče navezati stike med zdravnikom in bolnikom v čisto zaupni obliki. Društvo »Merkur« ne misli s tem, da razvija svoje delovanje v Sloveniji, popolnoma nič na kako konkurenco že obstoječim institucijam. Ono je vsak čas pripravljeno, da združi v eni obliki zavarovanja sorodne ustanove,. ker mu gre edino za res stanovske interese, vse strankarstvo ali plemensko ozkosrčnost a limine odklanja. S tem, da bodo privatni nameščenci v Sloveniji člani organizirane bolniške blagajne Merkurja , ki združuje j)0 vsej državi tako veliko število članstva, bodo mogli biti deležni res prvovrstnih udobnosti za slučaj bolezni Edino velika množina članstva omogoča ustanovi nuditi pomoč v vseh ozirih, prihajajočih v poštev. Bolniška blagajna Merkurja.- v Zagrebu, razširjajoča svoje delovanje na Slovenijo, vrši emi-nentno važno delo; stanovski interesi članov bodo dosti bolj zavarovani kot drugje in nobenega dvoma ni, da se bo privatno liameščenstvo v Sloveniji v velikem številu pridružilo Zato želimo novemu pokretu iskren uspeh. 11811 Osebna milina je unižena z rastjo bra< d. d. Kamnik. T* 'i!.lil,l,"fi"'................................ Trpsheoii nomočnilia 1 manufakturista, 25—30 let starega, z znanjem slo-! venščine, srbohrvaščine in nemščine za obisk kro-| jačev v Sloveniji iščemo za takoj. Ponudbe s foto-I grafijo, referencami in označbo zahteve plače naj se pošljejo na Tvorniško stovarište štofova »Sile-sia«, Novi Sad, Vojvodina. Špecijalist za notranje bolezni je otvoril svoj ambuluiori.j (prakso) v Mariboru, Aleksandrova t*. 16/1. O r d i n i r a od 8 do 12 in od 2 do 4. Ob nedeljah in praznikih predpoldne. Kolodvorska restavracij Pragersko. Nekdanje staro poslopje nasproti železniške postaje, ki je služilo že mojim prednikom za iujske sobe, sem letos popolnoma preuredil in moderno opremil 12 sob za tujce. V sobah se nahajajo peči in električna razsvetljava, — Cene sobam krajevno zmerne. — Za obilen poset se priporoča Alojzij Majcen, kolodvorski restavrater, Pragersko. Razpis mizarskih del za napravo pisarniškega pohištva za novo šolo v Zg. Šiški. Vsi potrebni podatki s pogoji in tiskovine se dobe proti plačilu resničnih izdatkov v ; novem šolskem poslopju v pisarni stavbnega vodstva na desno pri vhodu v soboto 12. t. m. od 8 j do 11 dopoldne in od 4—7 zvečer. 5% vadi in zaprte ponudbe je vložiti do 15. t. m. do 6 zvečer v pisarni županstva Zg. Šiška. Krajevni šolski odbor Zg. Šiška. ■m d u .= v « EJ P v o v t» M > " o N 8 j," I 8 N g> £ * i« v i > g! C a ojO ■o« w >W w tuj t-.9 -a -g 1. a ^ «Q N •cc 0) «3 o 23 d uri' M _ Oui ac > ™2< I ° J P !Hi, ga Oiii N 3 ? O .-., t_ Sto if-^J S Z 04 ,g03 -jo. (M .«C ".S O. > X 01 u q n ? i N^C '•--z C >o -ju x I _ oj b takšni uri oblečenega. • -ledavši mojstra, hitro in v zadregi zaprl -teri je bilo vse polno optičnih pred-1, \-tel tajnik nekak rdeč zvezek z bronasti. Le Tel i i . berta, naj že enk. kaj čutil je, da moic -i, skriva v sebi rezultate s, i raziskavanj in poizvedovanj, ! bert je zatrdil, da ne ve ničesa. za meglena dozdevanja. Izjavil je, o., erjeve zato niso odnesli, ker je bila toči. čena kakor neka druga gospa, katero so Champagni dne 11. junija. Le Tellier je zapustil čudaka v prepri počenja noreti tudi ta. Zmajaje z glavo je hit niči, misleč na ono razstavo optike v Roberto\ na čudaka, ki ob taki uri še čuje in razmišlja snih otročarijah. XVI. Norost. In prav zares je začel Robert kazati znak ševne zmedenosti. Mari so grozote tudi njegove redne možgane uničile? je slišal. Rotil je Ro-• ve o onivajgih, za- ?. malo čudaški mož \-iln'.h hi neprestanih i/.-lati. Ro- • ..iu !.• -e le sr><* T r |ii, i k b( JlTltJ Postavim je bil tupatam brez vzroka silovito vesel, celo razigran. Včasih pa obupan, teman in zamišljen. Nekega silno vročega dne se je vrnil iz Ženeve — oblečen v ogromen kožuh. V ostalem je noč in dan blodil okoli; samo k obedu in večerji je točno prihajal. Toda v kakšni obleki! Nezaslišano! V turistovski obleki iz najtežjega ševijota, noge je imel v debelih usnjenih gamašah, ki so segle do nad kolen, žepe je imel polne stvari, ki se rabijo na težavnem potovanju. Lovski nož mu je visel od pasu, istotako samokres, dalje steklenica, na hrbtu poln nahrtnik, okrog ramen je imel obešen fotografski aparat in daljnogled. Na glavi je imel ogromno kapo za potovanje, okrog sebe ogrnjen pa kožuh. Solnce je žgalo, kakor da bi hotelo posušiti ocean, Robert Collin pa se je v tej noši, pripravni za izlet na severni tečaj, potil po žarečih, prašnih cestah ... Često ga je zaneslo na Colombier, kjer je klel kobilice, ki s svojim cvrčanjem kakor s pajčevino pokrivajo travnike in pašnike. Zgolj kobilice in njih cvrčunje! Samo kobilice! Naj jih zlodej nese ...« Le Tellier je opazil, da Collin tudi ponoči postopa zunaj, pa ga je enkrat zaprl. Toda drugo jutro je čudak izjavil, če se to še enkrat zgodi, bo vlomil ven in se ne bo nikdar več vrnil. V ostalem so ga videli samo še pri jedi, katere ni niti za sekundo zamujal. Toda v sredo 3. julija so začeli z juho brez njega. Prazni prostor med babico in umobolno jjo.spo je činkoval kakor drama brez besed ... Tiho so se ostali spogledovali. Pa je prišel hišnik in oddal zvezdoslovcu pismo. Le Tellier naguba čelo in obledi. ;>Robertova pisava!...« pravi zamolklo. Glej-m($, kaj piše!« Robert je pisal: •Spoštovani mojster, ne čakajte me z jedjo. Naj stane kar hoče, odločil sem se, da vam oskr-bim vesti o Vaši hčeri. Sem pri onivajgih. Zanesite se name. Robert Collin. »Nesrečnež se jim je dal odpeljati!« Le Tellier vpraša hišnika: »Kdo vam je izročil to pismo?« »Gospod Collin sam, nekako pred tednom dni. Dejal je, naj ga izročim vam, če ga nekoč ne bo o pravem času k obedu.« »Dal se je uropati! — Prostovoljno se je dal uropati!« Torej ni bil nor! Toda zakaj pa potem kožuh in ostale reči?« Nemara misli, da imajo onivaigi svoj doni v ledenikih?« »Onivajgi!« zavpije tu umobolna. Huuu ... kdo me grabi? Maksim!« Utihnili so. Mislili pa so na junaka, ki je prostovoljno šel v grozo in strah. Izpostavljal se ji je noč in dan in končno ga je vzela . .. »Ali nima nobenih svojih ljudi? vprašuje zdravnik. »Ne,«- je odvrnil solznih oči Le Tellier. Samo nas je imei. Se pravi, imel je samo svoje sanje... moi Bon! Ni ga več!< MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Zn odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. !l «•« v t • v * • Jluzbeiscejo Mlekar, praktikant ki jc dovršil mlekarsko šolo v Škofji Loki, išče službe. - Vešč v sirarstvu in maslarstvu. s Nastopi službo takoj. Naslov pri upr. lista pod št. 11.137. Klobučar, pomočnika dobrega, ki zna počne delati, sprejmem takoj. -Plača po dogovoru. Fran Jurčec, klobučar, Krško. Zaslužek Kapital Kdor bi vložil 100.000 Din, ima lepo stanovanje in hrano do smrti. Pisma na upr. pod šifro »Št. 11,344« Trgovski sotrudnik izložbeni aranžer, dober prodajalec, strokovnjak za damsko sukno, štofe itd., išče namestitve, kjer bi se še izpopolnil v stroki. Plača po dogovoru. -Nastopi 1. novembra. Ponudbe na J. Kobrle, trg. sotrudnik, Nova ves n,-Pop. 172, CSR. oiimia Ključavničar dobro izvežban tudi kot samostojen vodovodni instalater, ki bi se razumel tudi na avtogenično varjenje, se sprejme v trajno delo. Reflektira se le na dobro izvežbanega delavca v teh delih. - Naslov v upravi pod štev. 11.233. Dekle v starosti 20 let, se sprejme v trgovino in gostilno. Biti mora poštena, močna in prijetne zunanjosti. -Znati mora tudi kuhati. Vsa oskrba v hiši. Nastop takoj. Ponudbe s sliko na upravo pod ^Pridna« št. 11.310. Zaslužek dnevno 100—200 Din si lahko pridobi vsak, kateri ima par ur na dan časa, za delo v svojem kraju, bodisi v mestu ali na deželi. Zastopstvo se izroči v vseh slovenskih krajih samo zanesljivim in v svojem kraju poznanim ljudem, moškim kakor ženskam. Interesenti naj pošljejo svoj naslov v Maribor: L. Mažir, Maribor, Ob železnici 4-II, Šoferska šola 1. obl. kone Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje Moderna šola novih jezikov francoščina - angleščina -italijanščina - nemščina -ruščina Otroški vrtec (poučevanje nemščine) -Gosposvetska 16, pritličje Vpisovanje Polnojarmenik (Vollgatter) imam in iščem kompanjona, ki razpolaga s surovino in pogonom. -Prednost imajo na prometnem kraju, kjer bi se moglo mesečno razpečati j 10—15 vagonov tukajšnje ' moke. - Mirko Schaffer, Stara Kanjiža, Bačka. Kupimo 20 % kronske bone kupi Pucka štediona i za-ložni zavod d. d., Osiiek, Desatičina ul. 27. Harmonij dobro ohranjen, ali manjši i klavir, kupimo. Ponudbe I z navedbo cene na: Kre-; kova mladina v Ljubljani (Delavska zbornica). Zdrava jabolka več 1000 kg po 2 Din prodam. Poizve se; bivša pivovarna Laško. Prodam parcelo v izmeri 867 m3 v predmestju Ljubljane. Naslov v upravi štev. 11.306. Stavbno parcelo prodam ob Stadionu na Dunajski cesti v Ljubljani Franc Jerko, Černuče. Peteline (Leghorn) z najboljšim rodovnikom, 3 do 6 mesecev stare, prodajamo po cenah od 80 Din naprej. - Gallus-Farm, Bačka-Topola. Trgovsko hišo s 27 stanovanji, vrtom, dobičkanosno, proda Zagorski, Maribor, Tatten-bachova 19-11. Družba »Ilirija« Dunajska cesta št. 46 TRBOVELJSKI premog. Šlezijski premog. Koks za industrijo in kovače, za centralne kurjave. Oglje. DRVA, najboljše kvalitete. Telefon štev. 2820. Javna dražba prostovoljna, raznih kosov pohištva, v soboto, dne 12. t. m. v skladišču pri Ranzingerju. IVORIMIC^ ŠTAHPIUK T. SOHLIC MARIBOR Aleksandrova cesta 34 zelo Nova hišica prikupna, krita Mesar, pomočnika dobrega, rabim za izdelavo vsakovrstnih mesnih j sta 52 izdelkov. - Samo dobra | retični pouk moč. Ponudbe na upravo najmodernejših pripomoč- 6—8 zvečer. | opeko, 2 lepi parketirani sobi, 1 kabinet, velika - , . „ . I kuhinja, električna raz- Soterska sola jsvetljava, dve kleti, lepa oblastveno koncesijonira- stavbna parcela, bo na-na I. Gaberščik, bivši ko- , prodaj na prostovoljni misar za šoferske izpite, j iavni dražbi v nedeljo Ljubljana, Bleiweisova ce-> dne 13. oktobra ob 3.30 Praktični in teo- , popoldne. Dražba se bo na podlagi vršila pri Mariji Mihelčič pod štev. 11.289. Več čevljarskih pomočnikov /eščih, za fina in prosta dela, - ter več vajencev sprejme takoj čevljarska industrija Grilc & komp., Novo mesto 79. Šablonformer-livar preizkušen, se išče za livarno za takojšen nastop. Ponudbe na Osiječ-ko ljevaonico željeza i tvornica strojeva d. d., Osijek. Oskrbnik < spričevali kmetijske šole, samski, z nekoliko prakse, se sprejme na srednje posestvo. Ponudbe in prepis spričeval z zahtevo plače pod šifro »Oskrbnik« št. 11.234 na upravo »Slovenca« Prodajalka se sprejme, izvežbana za mlekarno in zmožna kavcije. Naslov v upravi pod štev. 11.347. Lep travnik «e proda. Naslov v upravi pod štev. 11.346. Mesar, pomočnika sprejmem. Jožef Musar, mesar, Sv. Petra cesta 61. Kmečko dekle 14—15 let staro, sprejmem. Mihelič, Ljubljana, Bežigrad 8. Vajenec sa čevljarsko obrt se sprejme. Biti mora zdrav in poštenih staršev. Slavko Omejec, čevljar, Št. Vid nad Ljubljano. Livar izurjen, se sprejme za takojšnji nastop. Ponudbe na Osiječko ljevaonico željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek. Prodajalko pridno, pošteno, dobro verzirano manufakturisti-njo, iščem; zmožne nemškega jezika imajo prednost. Nastop takoj, plača po dogovoru. - Ponudbe poslati: Franc Pirkovič, trgovina mešanega blaga in deželnih pridelkov, Ribnica. Dol. ;ov. Tečaj je permanentni. Pouču|e tudi privatno. Dve dijakinji sprejmem v dobro oskrbo v sredini mesta. Klavir. Naslov v upravi lista pod štev. 11.349. Meblovana soba se odda enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama na Miklošičevi cesti. Na željo tudi s hrano. Naslov v upravi št. 11.247. v mestu Višnja gora št. 29 na Dolenjskem, pet minut od kolodvorske postaje. Puhasto perie kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. - I.. Brozovič, Zagreb, llica 82. Jabolka za prešanje, več vagonov, nudi najceneje Rud. Pe-terlin, pošta Sv. Peter pod Sv. Gorami. Stalna razstava umetniških slik. - Velika izbira okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, naspr. magistrata. Sprejmem potnike za prodajo slik. Izjava Podpisana izjavljava, da sva bila s tvrdko Welker Werke I. \Vachstein, — Wien, v poslovnih zvezah, da se je zadeva glede nakupa mizarskega stroja brezhibno rešila in da nimava tvrdki očitati nckulantnega postopanja. Mihael Zupane, Leopol-dina Zupane. Dežne plašče priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana. Tavčarjeva (Sodna) 1. Hlinarfi! It/,, proso, njtlo ln ječmen kupite najcencje pri A. VOLK, LJUBLJANA veletrgovin« žita lo noke Rcsljeva ccsta il HEB23 Mušiceve vijoline so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica. ■■»■noiaBBBnsaaB Radio na odplačilo! 3 elektronski aparat Ž 3, sprejema vso Evropo v zvočniku, z najfinejšimi elektronkami (Phillips ali Barium), 1 akumulator Varta 18 Ainp., 1 anodna ba-, terija 90 voltov, kompleten antenski in zemeljski materijal in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko; pri naplačilu Din300-— še 12 obrokov po Din 180-— mesečno, pri točnem odplačevanju brez obrestijili drugih stroškov. 4 elektronski aparat Ž 4, vse pritikline kakor zgoraj pri naplačilu Din 300'— še 12 mesečnih obrokov po Din 225'—. Za dobro delovanje jamčim! Kljub prvorazredni kakovosti najcenejši 1 V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov, veliki aparati za restavracije in kino-podjetja, ki nadomestujejo največjo godbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče. RadiO Franc Ljubljana, Mestni trg 5 / Tel. 2407 Za Miklavža in Božič si naročite lahko že sedaj, postavim Vam pa aparat na željo tudi pozneje. ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti naše dobre soproge in nadvse ljubljene zlate mame, nepozabljene Marije Perhinig izkazali blagi pokojnici spoštovanje in ob nenadomestljivi izgubi tako globoko sočustvovali z nami, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo preč. gosp. kaplanu pl. Žagarju za vso dušno tolažbo pokojnici v njeni težki bolezni, gg. dr. Marčiču in dr. Schvvabu za njiju trud in požrtvovalnost, preč. duhovščini za spremstvo, vsem darovalcem vencev in cvetja, godbi KDPD, vsem mnogobrojnim spremljevalcem na zadnji poti, sploh vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali sočutje v težkih urah. Prosimo, ohranite jo v blagem spominu. Jesenice-Sava, dne 8. oktobra 1929. ŽALUJOČA RODBINA PERHINIG, Budilke (vekerce) po 60 Din s triletnim jamstvom — nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15. Priporoča se delikatesna trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLINI Ljubljana, Lingarjeva ul. (za škofijo). direktno iz Tovarne oi. tov skladišča | Meinefč HnroCd | Maribor št. 102 A. Na obroke kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigale-tova ulice 1. V Rajhenburgu se odda na zelo prometnem kraju lokal, obstoječ iz 3 prostorov, za mesečnih 250 Din, kakemu obrtniku ali rokodelcu. Vselitev takoj. Ponudbe na: Konzum, Ljubljana, Kongresni trg 2. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene, predobre, zlate mamicc ozir. babice, tete. sestre in tašče, gospe Eleonore Puppis, roj. Šinka so nas ganili neštevilni izrazi iskrenega sočutja ter nam lajšali našo bolest. — Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v tej globoki tugi in ki so v tako mnogobrojnem številu od blizu in daleč spremili nepozabno nam blagopokojnico na njeni zadnji poti ter obsuli krsto s tolikimi krasnimi venci in s cvetjem. Posebno velja naša hvaležnost našemu g. župniku Skubicu za tolažilne obiske, g. prof. dr. Alfonzu Levičniku, ki je iz prijaznosti blagovolil voditi sprevod, g. zdravniku dr. Papežu, ki je mnogo žrtvoval ohraniti jo še med nami ter gospej Prevčevi in gospodu Markiču, ki sta nam v najtežjih dneh požrtvovalno stala ob strani. Zahvaljujemo se nadalje za častno spremstvo gg. uradnikom, tukajšnjemu »Sokolu«, Gasilnemu društvu, ki je rajnki polnoštevilno in s praporom izkazalo zadnjo čast ter združenim gg. pevcem iz Dol. in Gor. Logatca za ganljive žalostinke. Bog plačaj vsem! Gor. Logatec, dne 9. oktobra 1929. Globoko žalujoče rodbine: PUPPIS, HOČEVAR, TIVAN, VAVROVSKV. IfHPHKH JE čEmu GH PUŠČATE V ZRAK? l V VHŠISf STHRIH »I H£EK0n0mi£B1!H FHRVUH KOTLIH UPORABLJAJTE TUDI Ul PARNE $OTLE Z UELIKO DELflZmOŽaiOSTJ® III HUTOmHTICHH GORIŠČR emiz-0™ iupslame^sko GHHZ D. D. Beograd Zagreb Karadjorjeva 7r) — Telegrami: GANZ — Draškovičeva 27 Telefon 23-90, 44-33 Telefon 55-87