m 0 i Mladi nosilci spomina na padle 1 «Ifl f'. - * ' T- ■ 1 m_ Br^u r "|B ■ ■ r 6 K V tržaških znanstvenih krogih izdelali načrt za elektrarno na biomaso, ki bi nadomestila sežigalnico /i 4 Požar pri Devetakih požrl petnajst hektarov gmajne in gozda / 13 Primorski Počasno drsenje v moderno oligarhijo Vlasta Bernard Ali je Italija še parlamentarna demokracija? Po tistem, kar se dogaja okrog izrednega varčevalnega paketa za stabilizacijo javnih financ, bi lahko sodili, da smo prešli v oligarhijo. Tik pred velikim šmarnom je strogo pismo Evropske centralne banke, ki je zagrozila, da ne bo kupovala italijanskih državnih obveznic, spravilo politiko po konci in vlada je tako rekoč čez noč sprejela izreden sveženj varčevalnih ukrepov. Po podpisu predsednika države se je na izredni seji sestal parlament in formalno začel parlamentarni postopek za odobritev predlaganih ukrepov. Vse je kazalo, da bo tokrat prevladala odgovornost, ki je sicer v Italiji redkost. Premier je celo dobrohotno napovedal, da vlada na svoje zakonsko besedilo ne bo postavila zaupnice in da bo torej možna parlamentarna razprava, med katero bi lahko ukrepe popravili oz. izboljšali. Pa je ostalo le pri besedah. Proti predlaganim ukrepom so se uprli vsi, razen tihe večine državljanov, ki nimajo moči, da bi se uprli seganju v njihove žepe. Od prvotno zastavljenih ukrepov se po doslej znanih informacijah ni ohranil skoraj nobeden. Oligarhi (beri vrh vladne koalicije) so se medtem pogodili za nove ukrepe, take, s katerimi bodo čim manj prizadeli razne kaste in korporacije in si zaščitili volilni konsenz. Ne glede na to, kakšen bo na koncu ta drugi letošnji varčevalni sveženj, lahko že zdaj napovemo, da ne bo prepričal ne trgov ne Evrope, še manj pa državljane. Predvsem pa države ne bo rešil problemov, ki so se nakopičili zaradi nesposobnosti njene vladajoče kaste. dnevnik TOREK, 30. AVGUSTA 2011_ Št. 205 (20.220) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po več kot sedmih urah pogajanj v Arcoreju Varčevalni ukrepi popolnoma spremenjeni Rešene občine in davek na dodano vrednost, nič superdavka REPEN - 25. Kraška ohcet Srečno Martina in Aleš! V objemu 800 noš sta si v nedeljo obljubila večno ljubezen - Nevesta z brško-škedenjsko nošo REPEN - Nedelja, 28. avgusta 2011, bo za vedno ostala zapisana v Martinini in Aleševi življenjski zgodbi, saj sta si ta dan obljubila večno ljubezen, brez laži in prevar, z iskrenim srcem in medsebojnim razumeva- njem, v katero oba verjameta že skoraj devet let. Okrog 11.30 so v nedeljo na Tabru zadoneli zvonovi, Martino in Aleša je ob izhodu iz cerkve sprejel bučen aplavz 800 noš, ki so lahko prvič videle skrivnostno nevestino poročno nošo, brško-škedenjsko. Množica noš, ki se je z novoporočencema spustila s Tabra preko Poklona in Cola v Kraško hišo, je bila najštevilčnejša doslej. Veliko je bilo otrok in mladih. Na 10. strani MILAN - Več kot sedem ur je bilo potrebno, da sta Berlusconi in Bossi s svojimi sodelavci v Arcoreju prišla do skupnega jezika, s katerim sta popolnoma spremenila sveženj varčevalnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ. Občine so se rešile, pokrajine bodo ukinjene kdo ve kdaj, davek na dodano vrednost ne bo zvišan, bogati državljani pa ne bodo plačali solidarnostnega davka. Pri pokojninah pa bo le prišlo do spremembe, čeprav zelo obrobne, kajti vojaščina in univerza ne bosta več šteti v delovno dobo, še naprej pa bosta veljali pri obračunavanju pokojninskega zneska. Na 8. strani Znamka razburja Kanalsko dolino Na 2. strani Padla prva klapa Turkovega celovečerca Na 2. strani Nadaljuje se preiskava o umoru na Greti Na 4. strani Slovenski minister Križanič obiskal Križ Na 5. strani Na Opčinah Festival mladinske kreativnosti Na 6. strani Pri Tržiču utonil 50-letni jadralec Na 12. strani TRST - Predstavitev tradicionalnih študijskih dni Prihaja Draga 2011 Od petka do nedelje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah niz predavanj in koncert Slovenskega okteta TRST - Na Opčinah bodo od petka do nedelje potekali že 46. študijski dnevi Draga 2011, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev, na sedežu katerega so včeraj tudi predstavili pobudo (na sliki KROMA). Draga 2011, ki bo v petek zvečer gostila tudi koncert Slovenskega okteta, bo obsegala štiri predavanja: Bogdan Žorž in Kristina Martelanc bosta govorila o krizi odnosov v družini, Rafko Dolhar o zamejskih Slovencih in 150-letnici Italije, Anton Stres o novi evangelizaciji po slovensko, France Arhar pa o utemeljevanju in utrditvi slovenske valute in prehodu na evro s kritičnim pogledom na slovenski gospodarski in politični trenutek. Na 3. strani GORICA - Festival folklore Prva nagrada romala v Beograd 2 1 4 Petek, 26. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR / KANALSKA DOLINA - »Tarvisio« kot simbol Višarij Sporna znamka povzroča upravičeno razburjenje Najbolj jezni so v Žabnicah, kjer opozarjajo tudi na trijezični značaj ozemlja ŽABNICE - V Kanalski dolini se ni poleglo razburjenje domačinov zaradi znamke italijanske pošte, ki je posvečena Trbižu, na posnetku pa so Višarje. O zadevi poročajo javna občila, zadnji po vrsti dnevnik Il Gaz-zettino, ki ga sicer izdajajo v Benetkah, posveča pa veliko pozornost tudi dogodkom v videmski in pordenonski pokrajini. »Višarje furlansko turistično središče« O izdaji sporne znamke, ki je zagledala luč julija, je Primorski dnevnik že poročal. V uradnem sporočilu je poštna uprava zapisala, da so Višarje furlansko turistično središče, medtem ko je turistično in predvsem romarsko središče na tromeji sredi Kanalske doline. Trbiž z Višarji nima dejansko nič, čeprav so znamko predstavili prav na trbiškem županstvu. Tamkajšnja občinska uprava je takrat poudarila, da bo znamka prispevala k večji razpoznavnosti Trbiža v Italiji in v svetu. Na predstavitvi sta bila tudi Rudi Bartaloth (SKS Planika) in zastopnik nemško govoreče skupnosti Raimondo Domenig. Bartaloth je znamko že takrat označil kot izgubljeno priložnost za razpoznavnost romarskega svetišča in za potrditev večjezičnega značaja Kanalske doline. Domenig je na predstavitvi znamke izrazil upanje, da bosta to krivico popravili Avstrija in Slovenija z izdajo večjezične poštne znamke. Zanimivo, da na trbiški predstavitvi znamke ni bilo nobenega zastopnika italijanske poštne uprave, medtem ko je bil navzoč predsednik krajevnega filatelisti-čnega društva. Znamka velika izgubljena priložnost Časnik Il Gazzettino objavlja stališča Bartalotha, Domeniga in župika iz Žabnic Dionisia Mateuciga, ki je pristojen tudi za svetišče na Višarjah. Ma-teucig, ki ga ni nihče vprašal za predhodno mnenje o znamki, meni, da pomeni to veliko izgubljeno priložnost. S to oceno soglašata zastopnika Slovencev in Nemcev v Kanalski dolini. Prebivalci Kanalske doline menijo, da Trbiž tudi zemljepisno gledano nima nič skupnega z Višarji, ki so bila vedno vezana na Žabnice. Njeni prebivalci so od nekdaj tudi čustveno zelo vezani na romarsko pot in na svetišče, ki ga najbolj obiskujejo Slovenci. »Edino pravilno in korektno bi bilo, da bi na znamki pisalo Lussari-Sve-te Višarje-Luschariberg,« poudarja Mateucig, ki je prepričan, da bo ta znamka ustvarila samo zmedo okrog priljubljenega romarskega središča. Izročilo o nastanku svetišča pravi, da je leta 1360 nek pastir iz Žab-nic iskal ovce, ki so se mu izgubile. Našel jih je na vrhu Višarij, klečeče okrog brinovega grma. Začudeni pastir je tam zagledal lep lesen kip Marije z Jezusom. Odnesel ga je v žup-nišče v Žabnice, kjer ga je župnik spravil v omaro. Naslednji dan je bil kip spet na vrhu gore in ovce okrog njega. Tudi tretji dan se je prizor ponovil. Žabniški župnik je o nenavadnem dogajanju poročal oglejskemu patriarhu, ki je ukazal, naj na kraju, kjer so našli Marijin kip, postavijo kapelico, kasneje pa cerkev. Znamka italijanske pošte, ki upravičeno razburja prebivalce Kanalske doline SLOVENIJA - Arbitraža s Hrvaško Sodni svet podprl kandidaturo Sekolca LJUBLJANA - Sodni svet je včeraj soglasno podprl kandidaturo Jerneja Sekolca za člana arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot so ob tem sporočili iz sodnega sveta, je iz vloge in priložene dokumentacije razvidno, da Se-kolec izpolnjuje formalne pogoje iz razpisa, na katerega se je prijavil. Kot so zapisali, so z njim tudi opravili razgovor. Ob tem so ugotovili, da "ima kandidat izredno bogate izkušnje s področja mednarodne arbitražne teorije in prakse ter dovolj pravnega znanja, da bo po mnenju Sodnega sveta lahko v celoti kompetentno in neodvisno opravljal funkcijo arbitra". Sekolec se je včeraj udeležil seje sodnega sveta. Pred sejo ni hotel povedati nič določenega, dejal pa je, da bo naloga težka in zahtevna, zanj osebno v profesionalnem smislu pa življenjsko delo. O Sekolcu je pozitivno mnenje pred tem že sprejela vlada, po pozitivnem mnenju sodnega sveta pa Jernej Sekolec se bo sedaj predsednik republike odločil, ali bo njegovo kandidaturo poslal v državni zbor. Ker je edini kandidat in ker mu strokovnih kvalifikacij nihče ne oporeka, je malo možnosti, da Sekolec na koncu ne bi bil tudi potrjen kot slovenski arbiter. SLOVENIJA - DZ Ljubo Germič uradni kandidat za predsednika LJUBLJANA - Poslanski skupini SD in LDS sta včeraj potrdili, da je njihov kandidat za novega predsednika državnega zbora Ljubo Ger-mič, poslanec LDS. Kandidaturo bodo po besedah vodje poslanske skupine SD Dušana Kumra vložili na naslednji seji DZ. Po Kumrovih besedah so se v LDS in SD o podpori Germiču odločili soglasno. Germič je poslanec že v tretjem sklicu državnega zbora zapored. Je predsednik odbora za zdravstvo, podpredsednik odbora za delo, družine, socialne zadeve in invalide ter član še dveh delovnih teles DZ. Če bo na tajnem glasovanju dobil podporo vsaj 46 poslancev, bo na mestu predsednika DZ zamenjal Pavla Gantarja (Zares), ki je po izstopu stranke Zares iz koalicije napovedal, da bo 1. septembra podal svoj odstop. Po dosedanjih napovedih poslanskih skupin kaže, da bo Germič dobil zadostno podporo. ŠKOFJA LOKA - Začetek snemanja novega slovenskega filma Nahrani me z besedami Prvi celovečerec Martina Turka Turk je tudi scenarist - V eni od glavnih vlog tudi Miranda Caharija - Septembra bodo štiri tedne snemali tudi v Trstu V vasici Lipica pri Škofji Loki so začeli snemati nov slovenski celovečerni igrani film Nahrani me z besedami tržaškega scenarista in režiserja Martina Turka. Za Turka, ki je za svoje kratke filme prejel več domačih in mednarodnih nagrad, bo to prvi celovečerec. V mozaični zgodbi o družini, ki jo skrivnostno izginotje 30-letnega sina Roberta prisili, da ponovno vzpostavi fizične in čustvene vezi, bodo zaigrali Boris Cavazza v vlogi očeta Janeza, Miranda Caharija v vlogi mame Irine, Sebastian Cavazza v vlogi starejšega sina Mateja, Maša Derganc v vlogi njegove žene Ane, Iza Vesel-ko v vlogi njune hčere Veronike ter Jure Henig-man v vlogi sina Roberta. Snemanje se bo nadaljevalo na ljubljanski ulicah in v okolici Ljubljane, nato pa se bo filmska ekipa za štiri tedne preselila v Trst in okolico, kjer bo snemanje zaključila predvidoma 4. oktobra, so sporočili iz produkcijska hiša Bela Film. Martin Turk je scenarij, ta je sestavljen iz treh ločenih zgodb, ki se dogajajo sočasno, med drugim pripravljal v pariški rezidenci cannskega festivala, kamor ga je med šest mladih režiserjev izmed več kot 200 prijavljenih iz celega sveta izbrala žirija pod vodstvom direktorja festivala Gillesa Jacoba. Direktor fotografije je Radislav Jovanov - Gon-zo, kultni hrvaški režiser video spotov, ki je posnel tudi slovenski film Rezervni deli, avtorica scenografske podobe filma Maja Moravec (Hit poletja, Slovenka, Lahko noč, gospodična, Big Brother), kostumograf Emil Cerar (Instalacija ljubezni, Delo osvobaja) in oblikovalka maske Mojca Gorogranc (Gremo mi po svoje, Slovenka, Pokrajina št. 2). Producentka filma je Ida Weiss (Bela Film). Film nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in filmskega sklada Fur-lanije-Julijske krajine. Tehnično podporo zagotavlja Vi-ba Film, koproducent filma pa je RTV Slovenija. Martin Turk se je rodil leta 1978 v Trstu. Leta 2004 je na AGRFT diplomiral iz filmske in televizijske režije. Za diplomski kratki film Izlet je prejel univerzitetno Prešernov nagrado in več mednarodnih nagrad. Za kratki film Rezina življenja je leta 2006 na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado vesna za najboljši slovenski kratki film. S kratkim filmom Vsakdan ni vsak dan mu je kot edinemu slovenskemu režiserju v zadnjih 13 letih leta 2008 uspela uvrstitev v sekcijo cann-skega festivala Quinzaine. V letu 2009 je bil film nagrajen v Zagrebu in Teheranu, v istem letu je bil na Festivalu slovenskega filma nagrajen tudi njegov kratki film Soba 408. (STA) EVRO 1,4487 $ +0,06 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 29.8. 26.8. ameriški dolar 1,4487 1,4402 japonski jen 111,05 110,41 9 1988 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2442 41,7808 66,7200 41,6500 66,4720 II lUlJjIVa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti ini" 7,4508 0,88460 7,4509 0,88565 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 9,1157 7,7740 U.DOJUJ 9,1082 7,7735 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 24,123 1,1824 24,166 1 1458 jVILoIjKI 11 al 1K estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 272,55 15,6466 272,66 1 1 laU£.al->Kl IUI II 1 L poljski zlot 4,1562 1 4157 4,1751 1 4241 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcKi 1,3647 1,9558 1,3727 1 9558 UUlUol jM ICV romunski lev lii"/*\\/cki ifac 4,2384 3,4528 4,2445 3,4528 IILUVJM ULao latvijski lats nra7lMCKI fAal 0,7093 2 3143 0,7096 2 3185 Ul a ¿.III J IVI 1 Cal islandska krona ti lira 290,00 2 5217 290,00 2,5275 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,4740 7,4833 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 29. avgusta 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,21894 0,31428 0,47639 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) -0,0083 -0,00750 -0,05333 - EURIBOR (EUR) 1,349 1,539 1,745 - ZLATO (999,99 %%) za kg 39.586,28 € -925,81 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. avgusta 2011 Martin Turk snema svoj prvi celovečerni film kroma vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 6,70 INITEDIII IDr»DA 1 ccr» +4,52 KRKA 11IKA KOPER 57,50 1040 -0,26 +1,52 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 153,00 17010 +0,97 +2,00 TELEKOM SLOVENIJE 70,81 +0,00 +0,44 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 24,51 - ACDnnDnh/i i n IBI IAMA nci DELO PRODAJA ETOL 21,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 60,00 19,75 -- ISIRADENZ NOVA KRE. RANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,71 5,56 +3,30 KOMPAS MTS NIKA 3,80 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS III IRI IANA 10,31 6,70 16,00 -5,93 +4,69 SALUS, L_IURL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 267,00 28,00 178 90 +0,75 +5,62 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 96,98 12,71 +0,08 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. avgusta 2011 +2,30 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,95 68,15 10 72 +3,83 +3,02 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,14 +1,61 +2,41 -0 12 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,43 1,14 +2,41 EDISON ENEL ENI 0,82 3,36 1341 +4,22 +2,87 FIAT FINMECCANICA 4,23 +2,52 +1,44 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,94 12,1 +2,78 +1,26 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,15 1043 +3,03 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,67 +0,29 +1,65 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,58 6,27 1 59 +2,71 +1,87 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,37 1064 +0,50 +2,38 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,79 +3,30 +0,45 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,292 4,306 +0,24 +0,65 TENARIS TERNA 0,82 10,86 +2,67 -0,55 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,482 0,0502 -0,72 +0,40 UNICREDIT 2,56 0,929 +0,94 +2,31 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 87,23 $ -0,05 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. avgusta 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 661,32 +1,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.986,24 933 17 -0,72 FIRS, Banjaluka 1.726,39 Ä1 A AQ +0,21 -0,20 _i_n "M lisica i j, utuy i au u i rv/,z.~T SRX, Beograd - - Bicv c^^i^wz-v 1 caí on _nno un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.352,52 -0,28 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.526,65 2.219,27 +2,15 +2,65 S&P 500, New York 1.171,96 +1,09 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.163,01 5.670,07 5.137,93 +0,73 +2,39 +0,13 CAC 40, Pariz 3.154,20 +2,16 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.195,00 1.030,2 2.239,30 +2,76 +1,53 +2,23 Nikkei, Tokio 8.851,35 +0,61 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.748,18 19.582,88 2.576,41 -0,63 -0,86 -1,37 Sensex, Mubaj 16.416,33 +3,58 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 28. avgusta 2011 497 TRST - Predstavitev 46. študijskih dni Draga 2011 Petje Slovenskega okteta kot uvod v letošnjo Drago Od petka do nedelje štiri srečanja - Gostje Žorž, Martelančeva, Dolhar, Stres in Arhar TRST - Študijski dnevi Draga se počasi bližajo srečanju z Abrahamom. Od petka do nedelje bo namreč v šotoru v parku Finžgarjevega doma na Opčinah potekala že 46. izvedba pobude, ki jo od leta 1966 prireja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta in bo, tako kot lani, tudi letos doživela uvod v znamenju glasbe in petja. Namesto Dekliškega pevskega zbora Radost z Godoviča, ki je bil sprva predviden, bo v petek zvečer ob 21. uri nastopil sloviti Slovenski oktet, ki je petkov koncert vključil v sklop pobud ob lastni 60-letnici. O čem pa se bo pod šotorom v parku Finžgarjevega doma govorilo in razpravljalo? Spored, ki ga je na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na sedežu DSI v Trstu predstavil predsednik Sergij Pahor z drugimi organizatorji (predsednikom Slovenske prosvete Marijem Ma-verjem, Tatjano Oletič in Nadio Roncelli), obsega štiri predavanja. Prvo bo v petek ob 16.30, ko bosta psihoterapevt Bogdan Žorž in socialna delavka Kristina Martelanc govorila o krizi odnosov v družini. Družina, pa naj bo kakršnakoli, je dejal Pahor, je temeljni element družbe, družinski odnosi pa so temeljni dejavnik za sožitje. Žorž in Martelančeva nista teoretika, ampak praktika, ki delata na terenu in bosta o tem vprašanju govorila iz vsakdanje izkušnje, je še poudaril predsednik DSI. Organizatorji Drage 2011 se niso hoteli izogniti dvema obletnicama: 150-letnici združitve Italije in 20-letnici osamosvojitve Slovenije. O prvi bo v soboto ob 16.30 govoril tržaški politični delavec Rafko Dolhar s predavanjem na temo Ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-le-tnico Italije?, s čimer bo po Pahorjevih besedah skušal razložiti, zakaj se ne moremo pridružiti temu praznovanju. Ne gre za sa-mopomilovanje, ampak za razmišljanje o identiteti, je dejal predsednik DSI, ki je glede tega mimogrede spustil kritično puščico na račun uvodnika v nedeljski številki našega dnevnika, kjer se med drugim piše o vtisu o dveh slovenskih narodnih skupnostih: tisti »realni« in tisti, »o kateri sanjamo in ki dejansko ne obstaja.« Nedelja bo, kot veleva Dragina tradicija, obsegala dve predavanji: prvo bo dopoldne ob 10. uri, ko bo ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ki bo ob 9. uri tudi daroval mašo za udeležence Drage, govoril na temo Nova evangelizacija po slovensko. Živimo v času ekonomske in duhovne krize ter krize v Cerkvi sami, Stres pa bo skušal razložiti, kako misli slovenska Cerkev prenoviti samo sebe v razmerah, ki so globalno spremenjene. 46. študijske dneve Draga 2011 pa bo popoldne ob 16. uri sklenilo predavanje dolgoletnega guvernerja Banke Slovenije in »očeta slovenskega tolarja« Franceta Arharja z naslovom Od tolarja do evra. Draga se bo s tem spomnila tudi 20-letnice slovenske osamosvojitve, saj bo Arhar govoril o tem, kako je Slovenija utemeljila in utrdila svojo valuto in se potem pridružila evropskemu finančnemu sistemu, podal pa 46. študijske dneve so predstavili včeraj na sedežu DSI v Trstu kroma bo tudi kritičen pogled na sedanji slovenski gospodarski in politični trenutek. Poleg predavanj (naj omenimo, da bo v nedeljo Radio Trst A predvajal tako mašo kot popoldansko predavanje), je treba omeniti še spremni program, v okviru katerega bo poleg koncerta Slovenskega okteta stekla tudi predstavitev knjige o v Ar- gentini delujoči slovenski slikarki Bari Remec, o kateri bo govorila Katica Cukjati, predsednica Slovenske kulturne akcije v Argentini. Organizatorji Drage se bodo spomnili tudi dveh nedavno preminulih predavateljev in prijateljev manifestacije, bivšega slovenskega premierja in ministra Andreja Bajuka ter kardinala Alojzija Am- brožiča. Končno bodo udeleženci študijskih dni lahko obiskali tradicionalni priložnostni knjižni sejem, na voljo pa bosta tako bilten letošnje Drage kot tudi zbornik lanskih študijskih dni z naslovom Na robu, ki ga je uredila Nadia Roncelli ter vsebuje lanska predavanja in posege v razpravo, kot jih je zabeležil magnetofonski trak. (iž) TURIZEM Promotur in turistični konzorciji za zimo VIDEM - Družba Promotur in turistični konzorciji v Karniji in na Trbiškem morajo združiti moči pri promociji gorskega turizma. To je glavni zaključek včerajšnjega srečanja na sedežu Promotur-ja, katerega je zastopal predsednik Stefano Mazzolini, ki je tudi koordiniral pogovore s predstavnikoma Carnia Welcome Massimom Peressonom in Aurelio Biasutti, predsednikom Cosetur iz Forni di Sopra Danielejem Del Fabbrom in Claudimo Tognonijem, direktorjem Co.Pro. Tur za Trbiž, Žlebe in Mokrine. Dogovorili so se, da bodo deželni odbornici federici Seganti predstavili nekaj skupnih pobud, s katerimi naj bi v letošnji smučarski sezoni deželna smučarska središča napravili še bolj privlačna. Delovna skupina je poleg nekaterih strukturnih sprememb v zvezi s tem mislila predvsem na spremljajoče dogodke, ki jih lahko ponudijo turistom. Tu gre za nekatere nočne prireditve na snegu kot tudi za razne koncerte v živo kot tudi s pomočjo DJ-.ejev. Toda za pobude, ki jih pripravljajo, potrebujejo tudi sredstva, ki jih za te namene lahko da Dežela. »S temi prireditvami,« je dejal Mazzolini, »bomo dodatno okrepili podobo teh krajev in jih napravili bolj zanimive tudi za mlade. Povečanje števila obiskovalcev pa pomeni tudi možnost večjega zaslužka za vse gospodarske dejavnike na tem območju s hotelirji na čelu.« IMoja knjiga poletja -x www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Spremljate aktualna italijanska politična dogajanja v medijih? © O Da Ne O Da, a samo pred volitvami Če se želi sprostiti, se Karolina Černic najraje usede na kavč s knjigo v roki. Goriška voditeljica številnih dogodkov in oddaj (festival Amidei, Radio Punto Zero, TV Primorka itd.) rada seže po knjigah. Največ bere pozimi, vsaj eno knjigo na mesec: romane, introspektivne in bolj spiritualne knjige ...odvisno od obdobja, osebnega počutja in potreb. Knjige vedno prebere od začetka do konca, tudi pesniške zbirke, po katerih seže sicer redkeje. »Da bi izpopolnila besedni zaklad, izmenično berem slovenske in italijanske knjige, občasno pa tudi angleške, za katere pa potrebujem več koncentracije.« Na nočni omarici sta njeni stalni sopotnici dve knjigi: Mali princ Antoinea de Saint-Exuperyja in Priročnik bojevnika luči Paola Coelha. »Po potrebi si preberem kak odlomek, ki ga seveda že poznam; knjigi sta mi zelo všeč, zdi se mi, da mi v določenih položajih tudi pomagata.« Bralcem Primorskega dnevnika pa svetuje najbrž naj- večjo Coelhovo uspešnico, roman Alkimist. »Zdi se mi, da je v današnji nelahki družbeni Paulo Coelho MrriHj-.i I-ULIMOO MtriqUàimfd |yve¡l^ iiHñ v i'(ïï en Stir I situaciji težko najti tisto srednjo pot, na kateri smo srečni. Alkimist je pozitivna knjiga, ki uravnoveša občutke in govori o stvareh, ki jih vsi vemo, a jih večkrat ne znamo videti. Gre za enostavno branje, ki je primerno za vsakogar, obenem pa zelo sporočil- ALKIMIST BílUfelHIHIn Tistim bralcem, ki bi se radi ob branju knjige predvsem sprostili, pa svetuje fantazijsko sago Harry Potter: Karolina pravi, da gre za zelo berljive knjige, v katerih je uspelo pisateljici J. K. Rowling preplesti res številne zanimive elemente. (pd) Primorski na iPadu dnevnik ipad@primorski.eu Prenesi iz Applove spletne trgovine aplikacijo Primorski in imel boš dostop do vseh vsebin, objavljenih v dnevniku. Listaj strani po iPadu enostavno in prijetno z grafično kakovostjo in učinkovitostjo tiskanega dnevnika, brskaj po arhivu in poišči članke, ki te zanimajo. Hkrati si lahko vedno seznanjen z zadnjimi novicami na naši spletni strani www.primorski.eu. Aplikacija bo nekaj časa brezplačna. 4 Torek, 30. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 |)o) l L fax 040 772418 trst@primorski.eu CENTER ZA TEORETSKO FIZIKO - Pobuda tržaškega mednarodnega sklada FIT Z biomaso se Trstu ponuja zanimiva priložnost Načrt za napravo, ki bi odpadke spreminjala v bioplin, elektriko in metan - Predvideni stroški 44,5 min evrov Kar se tiče ločenega zbiranja odpadkov, je tržaška občina v Furlaniji-Julijski krajini črna ovca, saj je delež ločenih odpadkov daleč pod ravnjo, ki jo priporoča Evropska unija. V tržaških znanstvenih krogih pa so izdelali načrt, s katerim naj bi Trst z odločno investicijo v tehnološki napredek prevzel vodilno vlogo na področju ravnanja z odpadki. Pri tržaškem mednarodnem skladu za napredek in svobodo znanosti (FIT) so predstavili načrt za izgradnjo velike elektrarne na biomaso. Obstoječo sežigalnico, ki jo upravlja podjetje Ace-gasAps, naj bi prilagodili in nastal bi dodelan sistem, na podlagi katerega bi z biomaso proizvajali elektriko in plin. Navzoče na sedežu mednarodnega središča za teoretsko fiziko (ICTP) Abdusa Salama je prek internetne povezave uvodoma pozdravil predsednik sklada FIT Stefano Fantoni, donedavni direktor visoke šole SIS-SA predsednik državnega združenja za ocenjevanje univerz in raziskovalnih ustanov AN-VUR. Fantoni je podčrtal, da je vloga sklada, da znanstvene dosežke poveže s potrebami državljanov. Članica sklada FIT je tudi Občina Trst, ki bo vzela v pretres projekt, medtem ko je bila včeraj opazna odsotnost družbe AcegasAPS, ki upravlja sežigalno napravo in z njo proizvaja električno energijo. Po razrešitvi generalne direktorice Marine Monassi še ni prišlo do imenovanja njenega naslednika v upravni svet sklada. Načrt z naslovom »Energy from a Zero Waste City« (Energija iz mesta brez odpadkov) je bil pred letom dni precej drugačen, saj so znanstveniki sprva razpravljali o proizvajanju energije z mikroalgami. Podpredsednik sklada Paolo Bonivento je povedal, da so nato upoštevali še druge možne vire energije, naposled pa se je pozornost usmerila v biološke odpadke. Dragocene nasvete je pri tem nudilo podjetje NRE Research iz znanstvenega parka pri Padri-čah, FIT pa je redno v stiku tudi z uglednimi mednarodnimi partnerji. Bonivento je nazorno prikazal, kako naj bi vse skupaj delovalo. Načrt predvideva celovito in koordinirano upravljanje odpadkov, ki niso predmet ločenega zbiranja. Najbolj učinkovito je ločevanje odpadkov v vodi, kjer se odpadki sami razvrstijo v različne plasti. V naslednji fazi se nekateri odpadki preusmerijo v odlagališča in sežigalno napravo, ki bi še naprej delovala, drugi pa v reciklažo. Pri bioloških odpadkih pridejo v poštev mikroalge, ki izboljšajo kakovost biomase, hkra- Načrt je predstavil biolog Paolo Bonivento, podpredsednik tržaškega mednarodnega sklada za napredek in svobodo znanosti kroma ti pa absorbirajo ogljikov dioksid, ki ga izpušča sežigalna naprava. Del biomase (kompost) bi namenili kmetijstvu, s preostalim pa bi proizvajali bioplin (z le-tem proizvajamo elektriko) in tudi metan za splošno porabo. Potrate ne bi bilo, še vodo bi reciklirali. Pozitivnih učinkov bi bilo kar nekaj. Po Boniventovih ocenah naj bi spet uporabili od 80 do 90% odpadkov, ob tem bi proizvajali čisto energijo, v Trst pa bi najbrž uvažali odpadke tudi iz drugih mest in s tem ustvarjali dobiček. Nastalo bi okrog 120 novih delovnih mest (pa še 200 za izgradnjo oz. prilagoditev sežigalne naprave), najbrž pa bi občinska uprava znižala tudi davek na smeti TARSU. Kjotski protokol o okolju predvideva namreč denarne kazni za onesnaževalce in »nagrade« za uprave, ki škodljive izpuste spreminjajo v metan. Podobna elektrarna na biomase je v izraelskem Tel Avivu, kjer so že pripravljeni sodelovati s Trstom. Skozi napravo, veliko kakor nogometno igrišče, bi šlo 90.000 ton odpadkov na leto, izgradnja bi terjala 44,5 milijona evrov. Bonivento prisega, da bi znesek amortizirali v 15 letih. Finančni načrt bodo v teh dneh predložili Občini Trst. Zamisel je ambiciozna in mikavna, kdo ve, ali bo iz te moke tudi kaj kruha. (af) ZDRAVSTVO - Priznanje za univerzo Laskave ocene ministrstva za stomatološko kliniko Stomatološka in zobozdravstvena klinika tržaške univerze, ki deluje v glavni bolnišnici v okviru bolnišniško-univerzitetnega podjetja, je glede raziskovalne dejavnosti, inovacije in ponudbe med najboljšimi v severovzhodni Italiji in je treba vanjo vlagati. Ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje (MIUR) je zato z odlokom 27/2011 med drugim določilo, da se bo število razpoložljivih mest v šolskem letu 2011-2012 povečalo z 20 na 25. Posebna ministrska komisija si je namreč pred nedavnim ogledala stomatološko kliniko in zelo pozitivno ocenila njeno delovanje, od didaktike do organizacije in kakovosti raziskovanja. Strukturo, ki obsega 3.500 kvadratnih metrov, so odprli leta 2009 v obnovljenih prostorih glavne bolnišnice, v njej pa so poleg raziskovalnih laboratorijev mnoge izobraževalne poti, namenjene bodočim zobozdravnikom. Na tej podlagi je posebno tehnično omizje MIUR ocenilo, da mora biti klinika za zgled v severovzhodni Italiji: didaktična dejavnost, informatika, dvorane, knjižnica in usposabljanje so le nekatere svetle točke stomatološke klinike, za katere so predstavniki MIUR podali zelo laskave besede. Zelo pomembne so po mnenju MIUR tudi raziskovalna dejavnost in sodobne tehnološke naprave. Med temi je t.i. chew simulator, ki omogoča simulacijo žvečenja in študijo materialov, ki jih uporabljajo v dentalni medicini. SLOVENSKE ŠOLE Včeraj podeljevali suplence Potem ko je prejšnji teden 28 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem prišlo v stalež, so včeraj v prostorih Nižje srednje šole Frana Levstika na Proseku (danes proseške podružnice openske srednje šole Srečka Kosovela) podeljevali suplence za pripadnike učnega osebja brez staleža v slovenskih vrtcih in šolah na Tržaškem za šolsko leto 2011/2012. Na razpolago je bilo pet stolic (do 31. avgusta 2012) in sedemdeset mest oz. sklopov ur. Med stolicami je bila ena na razpolago za nižje srednje šole (na šolah Sv. Cirila in Metoda in Ivana Cankarja za telesno vzgojo), štiri pa na višjih srednjih šolah: na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana za matematiko ter tehnologije in tehnično risanje, na Liceju Franceta Prešerna za telesno vzgojo, na Humanističnem in družbeno-ekonomskem lice-ju Antona Martina Slomška pa za italijanščino. Kar zadeva ostala učna mesta oz. sklope ur, je slednjih bilo najmanj na razpolago v otroških vrtcih: le eno učno mesto za 20 ur, tri mesta za 12,5 ur ter dve mesti za podporni pouk za 6,15 ur in 12,5 ur. Glede osnovnih šol sta bili na voljo osem polnih mest (dve do 31. 8. 2012 in šest do 31. 6. 2012), dalje štiri mesta za pouk angleščine (eno za 15 ur, dve za 12 ur in eno za 9 ur) ter osem mest za 12 ur, dve mesti za 4 ure in eno mesto za 3 ure. Za podporni pouk je bilo na razpolago sedem mest, tri polna in štiri s polovičnim urnikom za 21, 18, 12 in 6 ur. Na nižjih srednjih šolah je poleg stolice bilo na razpolago 16 mest: tri za 18 ur, osem za 9 ur ter po eno za 15, 12, 10, 6 in 3 ure. Na višjih srednjih šolah pa je bilo, poleg omenjenih štirih stolic, na voljo še osemnajst mest: po tri za 18, 11 in 9 ure, po dve za 15 in 12 ur ter po eno za 16, 14, 13, 10 in 8 ur. Za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol na Goriškem pa bo podeljevanje suplenc potekalo danes dopoldne ob 9. uri na Izobraževalnem zavodu Tru-bar-Gregorčič v Ul. Puccini 14 v Gorici. UMOR NA GRETI - Ključa dveh stanovanj še poslabšala položaj osumljencev Mafijski mit, jeza in brezumno nasilje Alessandro Cavalli ostaja v priporu, Giuseppe Console danes pred sodnika v Kalabriji - Ali je bila na prizorišču zločina še tretja oseba? - Teden pred umorom hišna preiskava pri Consoleju Na včerajšnji obravnavi je tržaški sodnik za predhodne preiskave Raffaele Mor-vay odredil pripor za 34-letnega Alessandra Cavallija, ki tako ostaja v koronejskem zaporu. Sodnik je ugodil zahtevi javnega tožilca Massima De Bortolija. Cavalli, ki je osumljen, da je s 23-letnim Giuseppejem Conso-lejem ugrabil, več ur mučil in kruto usmrtil 23-letnega Giovannija Novacca, se je odločil, da zaenkrat ne bo odgovarjal na vprašanja sodnika in tožilca, je povedala njegova odvetnica Maria Genovese. Ista odvetnica zastopa tudi mladega Consoleja, ki so ga policisti v soboto zjutraj, približno 30 ur po umoru, prijeli v daljni Cosenzi. Sodnik za predhodne preiskave v Paoli pri Cosenzi ga bo zaslišal danes. Položaj obeh osumljencev je v bistvu brezupen, saj imajo preiskovalci v zvezi z mučenjem in umorom vse manj dvomov. Na Consolejevem domu so našli ključe Novac-covega stanovanja, pri Cavalliju pa ključe zapuščenega stanovanja v Ulici Gemona na Greti, v katerem se je zgodil srhljivi zločin. No-vacco, nekdanji uslužbenec bencinskega servisa, je bil dvanajst ur v rokah morilcev. Mu- čila sta ga z nožem in kleščami, na koncu sta ga (najbrž še živega) polila z bencinom in zažgala. V prihodnjih dneh bodo preiskovalci prejeli rezultate obdukcije. Včeraj se je medtem tudi omenjala možnost, da je bila na prizorišču zločina morda še tretja oseba, prijatelj ali prijateljica, ki je zbežala iz stanovanja. Ko bi bilo tako (tega ni nihče uradno potrdil), bi imeli preiskovalci dragoceno pričo, ki bi lahko dodatno razčistila, kaj se je zgodilo med četrtkom in petkom. Karabinjerji so še teden dni pred umorom preiskali rojansko stanovanje, v katerem stanuje Console s starši. Bivša žena ga je prijavila zaradi groženj, na facebooku pa so se pojavile fotografije, v katerih se Console in Cavalli šopirita s pištolama. Izkazalo se je, da so to igrače, nožev in podobnih predmetov v stanovanju ni bilo. Še vedno ni povsem jasno, čemu sta se Rojančana odločila, da tako kruto kaznujeta Novacca, tesnega prijatelja dvajsetletne Con-solejeve bivše žene. Console se je po ocenah mobilnega oddelka policije bolj kot zaradi ljubosumja znesel nad Novaccom, da bi poudaril svojo »avtoriteto« v Rojanu, kot mafijski gla- var v malem. Jasno je, da se fant zgleduje po mafijah, saj je izbral vzdevek Beppe Riina. Sile javnega reda in Rojančani vedo, da je bil v zadnjih letih večkrat vpleten v pretepe, grožnje z nožem in podobno. Vodil naj bi manjšo skupino krajevnih prenapetežev, mafijski glavar Riina pa mu je bil za zgled. Njegov tesen prijatelj in član skupinice je Alessandro Cavalli, ki je tako v Rojanu kot v slovenskih krogih (obiskoval je slovenske šole pri Sv. Jakobu, poletne centre in slovenske ustanove, korenine ima v Križu) poznan obraz. Zaradi telesnega hendikepa je imel težko otroštvo, marsikdo se tu pa tam spomni kakega nasilnega, frustriranega, a konec koncev nedolžnega izpada. Njegov profil na facebooku je na las podoben Console-jevemu, iz njega prekipevata jeza in sovraštvo brez prave tarče. Težko bi z drugo rdečo nitjo povezali fotografije s pištolami in dvignjeno desnico, keltski križ, Hitlerjev, Mussolinijev in Riinov portret ter zlobnega klovna Pen-nywisea, glavnega junaka romana Stephena Kinga It. A vse to ne pojasnjuje nezaslišanega nasilja, ki je izbruhnilo v zadnjem nadstropju poslopja v Ulici Gemona 5. (af) i 'r Posnetek dvojice osumljenih (levo Console, desno Cavalli) na facebooku / TRST Torek, 30. avgusta 2011 5 KRIŽ - Obisk slovenskega finančnega ministra Križaniča Ribiški muzej pred zadnjo odločilno finančno preizkušnjo Sprejem pred spomenikom padlim v NOB in ogled Ribiške hiše Ribiški muzej tržaškega Primorja, ki nastaja v Križu, se na vseh ravneh trudi za pridobivanje finančnih sredstev in za razpoznavnost v Italiji in Sloveniji. V sklop teh prizadevanj je sodil nedeljski obisk slovenskega finančnega ministra Franceta Križaniča v Križu, kjer si je ogledal nastajajoči muzej in Ribiško hišo, staro ribiško vzdušje pa je Križanič spoznal tudi med obiskom kmečkega turizma Bibc, kjer goste postrežejo s tradicionalnimi ribiškimi jedmi. »Križaniča nismo povabili, da bi od njega ali od Slovenije terjali finančno pomoč, temveč, da bi ugledni predstavniki slovenske vlade na lastne oči spoznali naše načrte,« je ministrov obisk predstavil predsednik Ribiškega muzeja Franko Cossutta. Muzej pod domom Alberta Sirka s krasnim pogledom na morje bo ob koncu gradbenih del vreden okrog 350 tisoč evrov, pobudnikom pa manjka še okoli 60-70 tisoč evrov za dosego cilja. Večji del denarja za muzej in za odkup Ribiške hiše je prispevalo Združenje za Križ, ki so ga ustanovili Franko Cossutta ter podjetnik Valentino Cossutta z ženo Elisabetto Birsa. Osrednje razstavno poslopje je v glavnem končano, denar, ki manjka, pa je potreben za ureditev zunanje podobe in okolice muzeja. Križaniča (minister je pod večer obiskal tudi Kraško ohcet), ki so ga spremljali poslanec v slovenskem parlamentu Anton Colarič ter zastopniki športnih in drugih organizacij iz Črnuč pri Ljubljani, so pred spomenikom sprejeli zastopniki kriških društev in organizacij. Zgodovino Križa in njegovega deleža v osvobodilnem gibanju je gostom iz Slovenije predstavil Jurij Žerjal, predsednik krajevne zveze partizanov VZPI-ANPI, ki je pozdravil tudi v imenu tržaškega župana Roberta Cosolinija. Sledil je obisk muzeja (tu je goste nagovoril Marino Košuta) in Sirkovega doma, kjer je Franko Cossutta predstavil zgodovino kriškega ribištva, beseda pa je tekla tudi o pobudi t.i. razpršenega hotela (obnova starih hiš, ki se spremenijo v bivalne prostore za turiste), pri kateri sta poleg Združenja za Križ neposredno soudeleženi tudi finančna družba KB 1909 in Zadružna kraška banka. Pobuda je v zadnjem času zaradi finančne krize nekoliko zastala, prišlo pa je tudi do urbanistično-sodnih zapletov, kot priča že dolgo časa mirujoče gradbišče v nekdanji gostilni pri Bernardi, kar povzroča težave v prometu na tistem območju. (od leve) slovenski minister France Križanič, poslanec Anton Colarič in predsednik Ribiškega muzeja Franko Cossutta DREVORED D'ANNUNZIO - Dopoldne Požar v stanovanju, 14 ljudi v bolnico V včerajšnjih dopoldanskih urah se je v stanovanjskem bloku na drevoredu DAnnunzio 62 vnel požar, zaradi vdihanega dima so reševalci prepeljali v bolnišnico kar štirinajst ljudi. Med njimi so tudi trije mladoletniki, dim pa je skoraj vsem povzročil samo lažje dihalne težave. Največ skrbi je povzročalo zdravstveno stanje lastnika stanovanja v prvem nadstropju, v katerem je gorelo. Okrog 10.20 so zaradi dima, ki se je razširil po poslopju, posegli tržaški gasilci, služba 118 in policija, medtem ko so tržaški mestni redarji urejali promet, da bi poseg stekel neovirano. Na prizorišču je bilo več rešilcev, v operativno komunikacijskem centru službe 118 pa so povedali, da je dim v glavnem povzročil stanovalcem le manjše težave. Po prvih ocenah naj bi požar povzročil cigaretni ogorek. Prav tako dopoldne je do podobnega požara prišlo tudi v stanovanju v Ul. Santi na Greti (v bližini Ulice Gemona, kjer je v petek prišlo do umora), stanovalca so odpeljali na zdravljenje v bolnico. V Sesljanu poostren nadzor ob koncu tedna Karabinjerji nabrežinskega poveljstva so tudi ta konec tedna strogo nadzorovali promet in večerno dogajanje na sesljanskem nabrežju. Kontrolirali so 90 oseb in 50 vozil, odvzeli sedem vozniških dovoljenj, devet oseb so prijavili sodstvu zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Sodelovalo je vsega skupaj 15 karabinjerjev. Kradla parfume V soboto popoldne so policisti pridržali 21-letnico, ki je v trgovini v središču Trsta s prijateljem kradla parfume. Opazil ju je varnostnik, ki je stekel za njima in na ulici dohitel ter prijel dekle, ki ga je neuspešno poskusilo odriniti. Policisti so jo odvedli na pridržanje. OBČINA TRST Osvoboditi ugrabljene mornarje Tanker Savina Caylyn je še vedno v rokah somalijskih piratov, ki so ga ugrabili 8. februarja letos. Člani posadke so že več kot šest mesecev prepuščeni milosti in nemilosti ugrabiteljev, med njimi je tudi tridesetletni Tržačan Eugenio Bon. V začetku septembra so v raznih mestih napovedane demonstracije in druge pobude, katerih namen je pozvati vlado in ladjarja, naj rešita ugrabljence. Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj sprejel Bonova starša in jima obljubil, da bo Občina Trst aktivno sodelovala pri teh pobudah. Elisabetta Doi-mi in Adriano Bon sta županu pripovedovala, kaj se je zgodilo v zadnjih mesecih. Pred meseci so bili vpleteni svojci še v stiku s posrednikom, ki se v imenu neapeljskega ladjarja Luigija DAmata pogaja s pirati, sam ladjar se ni nikoli oglasil. Cosoli-ni, ki je v stiku z županom iz Procide (od koder prihaja eden izmed ugrabljenih), je zagotovil podporo pobudam za osvoboditev mornarjev. V sredo, 7. septembra, bo demonstracija pred poslansko zbornico v Rimu, v Trstu pa bodo v kratkem organizirali baklado po mestnih ulicah. SINDIKAT - CO.NA.PO obsodil pretirano krčenje državnega denarja Gasilci ostali brez goriva! Pokrajinski tajnik CONAPO Fozzer opozarja, da bodo reševalni čolni kmalu ostali na privezih - Ali bodo morali gasilci veslati? Prireditve za otroke Parkirišče centra za dializo v Ul. Slataper spet odprto Vhod in parkirišče centra za dializo glavne bolnišnice v Ul. Slataper sta ponovno odprta. Po večmesečnem zaprtju zaradi obnovitvenih del bodo lahko torej bolniki centra za dializo ponovno parkirali svoje avtomobile na obnovljenem parkirišču, ki ga nadzoruje osebje bolnišnice. Parkirna mesta so namenjena tudi bolnikom, ki morajo na kardiološki oddelek oz. v stomatološko kliniko in imajo težave pri hoji. Skupno je 10 parkirnih mest, dodatna parkirna mesta pa so bolnikom na voljo na pločniku v Ul. Slataper. Obnova cestne signalizacije Na nekaterih mestnih ulicah bodo do četrtka, 1. septembra, obnavljali cestno signalizacijo. Obnovitvena dela bodo vsak dan med 21. in 6. uro, zadevala pa bodo Ul. Gregoretti, Trg Foraggi, Ul. Ghirlandaio, Ul. Settefontane, Ul. Con-ti (odsek Ul. DAnnunzio-Ul. Gambini), Ul. Revoltella (odsek Ul. Settefon-tane-Ul. Piccardi), Ul. Vittorino da Fel-tre, Ul. Petronio, Ul. Matteotti, Ul. Gambini, Ul. Donadoni, Ul. Fortunio in Ul. Piccardi. Od 5. do 8. septembra bodo med 21. in 6. uro obnovitvena dela na ulicah Baiamonti, Svevo in Ca-podistria. V primeru slabega vremena so seveda mogoče spremembe. Na Ponterošu se nadaljuje prireditev Pod istim nebom Na Ponterošu se nadaljuje prireditev Pod istim nebom, ki jo prireja združenje Aciesse-Confesercenti s podporo občinskega uprave. Pobuda slavi letos 10. obletnico, odprta pa bo do četrtka, 1. septembra, od 10. do 23. ure. Poleg številnih stojnic s hrano in obrtnimi izdelki z različnih koncev sveta bodo danes ob 17. uri animacije za otroke in branje na temo Bolivije v priredbi združenja La tenda della luna (v španščini bo brala Patricia Rodriguez, v italijanščini pa Paola Cuccari). Davide Casa-li bo 18.30 v Ul. Cassa di Risparmio predstavil Radio Shalom, ob 20.30 pa bodo predvajali animirani film za otroke Michela Ocelota Azur in Asmar. Musei di Sera-Muzeji zvečer V palači Gopčevič bo danes predzadnja pobuda v okviru prireditve Musei di Sera-Muzeji zvečer, v okviru katere je mogoče uživati ob gledaliških predstavah, dobri glasbi, vodenih ogledih po muzejski zbirki, letos pa je na sporedu tudi program za ljubitelje sedme umetnosti. Vrhunec bo ob 21. uri s predstavo Nicoloja Cerianija Sposini contenti con mille capricci tra note e un arma-dio dai fondi posticci... Še prej bodo ob 20.30 v didaktični dvorani predvajali film Le vite degli altri, medtem ko bo ob 22.30 v dvorani Bobi Bazlen Mar-zia Postogna ponudila branje monologa Giuliane Stecchine »Teresa Stolz: una voce a Trieste«. Od 20. do 24. ure bodo tudi koncerti nekaterih glasbenikov. Od 9. do 13. ure bo za otroke od 7. do 11. leta starosti delavnica S/Co-stumati all'opera, zanjo pa je obvezna rezervacija (tel. št. 0406754068). Bo reševalni čoln tržaških gasilcev nasedel na sipinah birokracije in krčenja državnih izdatkov? Pomorska sekcija gasilcev bo zaradi pretiranega krčenja državnega denarja ostala na kopnem. Reševalnih čolnov pač res ni mogoče upravljati z vesli, ljudje v težavah pa bodo od gasilcev slišali, da »ne moremo pomagati, ker smo brez goriva«. To je poudaril včeraj pokrajinski tajnik avtonomnega sindikata gasilcev CONAPO Diego Fozzer, ki opozarja, da je denar iz Rima zadoščal le za potrebe od januarja do marca. Tržaško gasilsko poveljstvo je moralo nato na lastno pest iskati gorivo za čolne in s tem zagotovilo potrebno pomoč in sploh urjenje posadk. Sicer gasilci že dalj časa opozarjajo na pomanjkanje denarja, osebja, na zastarela vozila in čolne ter na druge probleme. Toda stanje je postalo nevzdržno, je dodal Fozzer in pozval pristojne oblasti, da zagotovijo priliv potrebnih finančnih sredstev, da bodo lahko gasilci še naprej nudili pomoč občanom. Drugače bodo reševalni čolni kmalu ostali na privezih - in to zaradi pomanjkanja goriva. V okviru pobud, ki jih prireja občinska uprava za otroke, bo danes od 9. do 12. ure v ljudskem vrtu v Ul. San Michele prireditev »SuperR! Con 8 R« z raznimi delavnicami in glasbo. Na območju pri bazovskem kalu bo od 16.30 do 18.30 pobuda »GioChiAmO a Ri_Gio-CArE« za otroke od 4. do 12. leta starosti. V vrtu v Ul. Orlandini pa bo od 17.30 do 19. ure prireditev »Ecoteatro con Bubi«, namenjena otrokom od 4. do 10. leta starosti. Zaključek ramadana Kulturni islamski center iz Trsta prireja danes praznik, na katerem se bo zaključil ramadan. Praznik bo na Stadionu 1. maja ob 9.15. Natečaj Modella Oggi V baru Gran Bar Italia na Trgu Goldoni bo jutri selekcija za 26. državni natečaj Modella Oggi. Vpisovanje je še mogoče, za informacije tel. 3386722086. 6 1 4 Petek, 26. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR / OPČINE - Spominska svečanost ob 67. obletnici krutega poboja devetih kurirk in partizanov Mladi ponosni nosilci spomina na žrtve nacifašitičnih morilcev Priložnostne misli skavta in tabornice ter pevski poklon - Pretresljivo pričevanje kurirke Stanke Hrovatin Na openskem pokopališču se je v včerajšnjih poznih popolanskih urah zbralo kar precej ljudi in s tem potrdilo, da je še vedno živ spomin na tiste tragične dogodke pred 67 leti, ko je v dolinici na Mandriji, ob robu nekdanjih Opčin, ugasnilo devet mladih življenj pod svin-čenkami nemške soldateske. Spominska svečanost se je na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI začela na pokopališču, ker so tu, zraven partizanov, ki so padli v krvavi bitki za Opčine, pred šestimi leti pokopali posmrtne ostanke treh od devetih žrtev nacifašističnega nasilja, ku-rirko Marijo Grmek iz Krajine vasi ter partizana Balda Boleta iz Zadra in Mira Metlikovca iz Krepelj. Pet padlih prebe-neških kurirk - Mira Bandi, Elvira Koc-jančič, Anica Parovel, Angelca Bandi in Slava Grahonja - počiva na pokopališču rodnega Prebenega, partizana Leopolda pa so pokopali v rodnem Devinu. Udeleženci spominske svečanosti so se nato podali po Ulici Vrb žalujk (Ul. dei Salici) do spomenika na Mandriji, ki so ga tudi odkrili pred šestimi leti. Dokaj pretresljivo je med potjo proti spomeniku odjeknilo pričevanje v živo Pokrajinske predsednice VZPI-ANPI Stanke Hrova-tin, ki je bila tudi sama kurirka v tistih težkih letih in je bila med prvimi, ki je prišla na kraj, kjer se je zgodil zločin. Pove- dala je, da je tam našla le okrvavljen robček in košček vrvi, s katero so najbrž zvezali mlade žrtve. Te predmete so po vojni poslali v Ljubljano. Prav tako pretresljivo je bilo, ko je povedala, da so po omenjeni ulici vlačili na zasliševanje in najbrž mučenje vseh devet ujetnikov iz nekdanje karabinjerske postaje, kjer je danes poštni urad, do neke vile, ki stoji ob levi strani ulice, če se pomikamo proti Mandriji. Prvi del svečanosti se je, kot rečeno, odvijal pred grobnico partizanov na pokopališču, okrog katere so se postro-jili mladinke in mladinci zamejske skavt-ske in taborniške organizacije, nasproti pa mlade pevke Vesele pomladi v potrditev tradicije, da pritiče glavna vloga ob takšnih priložnostih, kot je spomin na mlade kurirke in partizane, prav mladim. Zapeli pa so tudi pevci domačega moškega zbora Tabor. Prav slednji so pod vodstvom Armanda Škerlavaja zapeli Žrtvam, nakar so mlade pevke pod taktirko Andreje Štucin zapele ponarodelo Katjušo in Grudovo Sinku. V odgovor je odjeknila še pesem Smrt v Brdih iz grl moškega pevskega zbora. Iste pesmi sta oba zbora zapela tudi pred spomenikom na Mandriji, le MPZ Tabor je na koncu zapel Pesem talcev namesto pesmi Smrt v Brdih. Nastop mladih pevk Vesele pomladi na včerajšnji spominski svečanosti kroma Tudi priložnostna beseda je pripadla mladim. Na pokopališču je spregovoril skavt Matia Mosenich, pred spomenikom na Mandriji pa tabornica Tina Race. Z občutenimi besedami sta se oba spomnila mladih žrtev krutega nasilja iz vojnih let ter poudarila misel, da ne smemo nanje nikoli pozabiti. Mose- nich je bil v svojem govoru dokaj kritičen do mlajših generacij, češ da se vse premalo zanimajo za svojo preteklost in prihodnost, kar poraja porast nestrpnosti in nasilja do drugačnih in šibkejših. Omenil je tudi širjenje alkoholizma in uživanja mamil med mladimi kot družbeni pojav, kar priča, da vse več ljudi be- ži od odgovornosti in življenja, namesto da bi ga skušalo izboljšati. Posebej je nato poudaril vlogo tako skavtske kot taborniške organizacije, katerih člani ne bodo nikoli pozabili dogodkov izpred 67 let v svarilo, da bi svet ne ponovil napak, ki so privedle svet v uničujoče vojne. (du.ka.) FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI - V Finžgarjevem domu na Opčinah Delavnice za mlade radovedneže V priredbi MOSP in SKK - Mentorji uvajajo mlade v svet gledališča, novinarstva, kreativnega pisanja in likovne umetnosti Popoldnevi bodo v Finžgarjevem domu na Opčinah ta teden posvečeni mladim, pravzaprav njihovi ustvarjalnosti in razvoju njihovih zanimanj, saj se je včeraj tam začel Festival mladinske ustvarjalnosti, ki ga prirejata organizaciji MOSP - Mladi v odkrivanju skupnih poti in SKK - Slovenski kulturni klub. Tako kot je že skorajda tradicija, sta si organizatorja zamislila nekaj delavnic, ki udeležencem ponujajo enkratno priložnost za izražanje kreativnosti v sproščenem in kar se da prijateljskem vzdušju. »Delavnic se lahko udeleži kdorkoli, lahko pa na primer pride samo na obisk - če mu je všeč ostane, drugače pa odide. Gre predvsem za trenutek sproščenega druženja ob spoznavanju marsičesa novega,« nam je v imenu organizatorjev povedala Patrizia Jurinčič, ki je ocenila, da se festivala letos udeležuje kar precej ustvarjalnih »duš«. »Mladi mentorji (vsi so univerzitetni študentje med 21. in 24. letom, op.av.) smo morda manj izkušeni od starejših kolegov, a vendar bolj sveži,« meni Patrizia, ki pri tem poudarja predvsem vzpostavljanje prijateljskega odnosa med mentorji in udeleženci, ki je različen od običajnega odnosa med profesorjem in učencem. »Mladi smo in naša zanimanja želimo posredovati ravno tako mladim.« Na zgornji fotografiji udeleženci novinarske delavnice, spodaj pa nadebudni gledališčniki kroma Festival ponuja letos štiri oz. pet delavnic, saj je gledališka delavnica razdeljena na dvoje, glede na starost udeležencev. Mlajše (dijake bienija višje šole) nadebudne gledališčnike vodita Maruška Guštin in Patrizia Jurin-čič, ki sta včeraj spoznavali njihove igralske veščine na odru, nekoliko sta- rejše navdušence pa koordinira Helena Pertot. Tridnevno delavnico kreativnega pisanja koordinira letos Julija Berdon, danes in jutri pa se ji bosta pridružili še gostji, in sicer pisateljica in literarna kritičar-ka Vilma Purič ter pesnica Majda Artač Šturman, ki se bosta z mladimi udeleženkami čim bolj neformalno pogovarjali o prozi in poeziji ter jim posredovali kak koristen nasvet. Včeraj so udeleženke razmišljale o poteh literature in brale hajkuje, nato pa se pogovarjale o prosti interpretaciji poezije. »Poskusile pa bomo tudi kaj ustvariti,« nam je zaupala Julija, ki je hkrati urednica mladinske priloge Mladike Rast in vodja novinarske delavnice. Udeležencem slednje bo predstavila osnove pisanja in mladinske vsebine, tako da se bo morda kdo pridružil ekipi Rasti. Likovno delavnico je doslej vodil Matej Susič, štafetno palico pa je letos predal mlajši kolegici Sari Conestabo, ki se je že uveljavila na umetnostni sceni. Ob njej je včeraj stala tudi likovna ustvarjalka in pedagoginja Jasna Merku, s katero snujeta v teh dneh posebno inštalacijo. Udeleženci se bodo lotili ustvarjanja z odpadnim materialom in tempera barvicami, pri tem pa preizkusili čim več novih tehnik in razvili svoje ročne sposobnosti, natančnost ter seveda kreativnost. Festival se bo zaključil v soboto z živahnim družabnim večerom, ko bodo mladi predstavili, kar so v tednu delali in prikazali osvojene cilje. Gledališčniki bodo tako poskrbeli za krajši nastop, najbrž krajši skeč ali utrinek z vaj, novinarji bodo na podlagi delavnice ustvarili novo številko Rasti, likovniki pa razstavili svoje »odpadne umetnine«. Tako na likovni kot na delavnici kreativnega pisanja bodo udeleženci hkrati ustvarjali na temo otroške pesmi Miroslava Košute, ki je izhodiščna točka za sodelovanje pri vsakoletnem literar-no-likovnem in fotografskem natečaju Mosp-a. (sas) Včeraj danes Danes, TOREK, 30. avgusta 2011 ROZA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.24 - Luna vzide ob 8.04 in zatone ob 20.03 Jutri, SREDA, 31. avgusta 2011 RAJKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 40-odstotna, veter 6 km na uro, jugo-zahodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 3. septembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9 (040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998), Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647) www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. / TRST Torek, B0. avgusta 2011 7 Padriškima zlatoporočencema ANI in SVETKOTU voščijo še veliko sreče, zdravja in skupnih dni vsi pri KD Slovan. Ob njunih rojstnih dnevih želimo vse najboljše dragima vaščanka-ma VIOLETI in SAVINI, predvsem pa obilo zdravja in zadovoljstva za bodočnost. Vsi iz Trebč, ki ju imamo radi. Q Kino objavljen na oglasni deski zavoda. Prvi dan pouka bo v četrtek, 8. septembra, ob 8. uri na ulici Weiss. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da bo prva seja enotnega zbora učnega osebja v četrtek, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu v Ul. Ca-ravaggio 4. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da bo od 5. do 8. septembra potekala fotografsko-biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije do 2. septembra na tel.: 320-2717508 (Tanja); zscirilme-tod@gmail.com. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo prvi dan pouka v ponedeljek, 12. septembra. M Izleti AMBASCIATORI - 16.45, 18.20, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda - 2D«. ARISTON - 18.45, 21.00 »Balkan Bazar«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.45, 19.15, 20.00, 21.00, 21.30, 22.00 »Kung Fu Panda 2«; 16.30, 19.10, 21.50 »Le amiche della sposa«; 22.00 »Conan il barbaro 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Come ammaz-zare il capo e vivere felici«; 16.00, 18.00, 20.00 »Horror movie«; 16.05, 18.05, 20.05 »I pinguini di Mr. Popper«; 22.05 »Hanna«. FELLINI - 16.20, 18.00, 20.30 »I pinguini di Mr. Popper«; 22.15 »Conan the Barbarian 2D«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »De-tective Dee e il mistero della fiamma fantasma«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come ammazzare il capo... e vivere felici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le amiche della sposa«. KOPER - KOLOSEJ - 17.30 »Pirati s Ka-ribov: Z neznanimi tokovi«; 16.00, 18.10, 20.20 »Smrkci 3D«; 20.10 »Vzpon Planeta opic«; 17.00, 19.20, 21.40 »Zamenjava«. KOPER - PLANET TUŠ 16.10 »Vzpon planeta opic«; 18.30, 21.00 »Zamenjava«; 20.40 »Zelena svetilka 3D«; 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 15.40, 18.00, 20.20 »Smrkci (sinhr.)«; 16.20, 18.50, 21.20 »Kavboji in vesoljci«; 16.50, 19.00, 21.10 »Huda učiteljica«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Il ventaglio segreto«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fright night«; Dvorana 2: 18.20, 20.15, 22.15 »Professione as-sassino«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kung fu Panda 2 -3D«; Dvorana 4: 16.40 »Horror Movie«; 16.30, 18.20, 20.15, 20.15 »Le regole della truffa«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Kung Fu Panda 2«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Come ammazzare il capo... e vivere felici«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 21.30 »Kung Fu Panda 2 - 3D«; Dvorana 4: 17.40, 20.00 »I pinguini di Mr. Popper«; 22.00 »Horror Movie«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Le amiche della sposa«. H Šolske vesti DIZ JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo preverjanja za dijake z odloženim ocenjevanjem danes, 30. in 31. avgusta, po objavljenem razporedu. Prvi dan pouka bo v četrtek, 8. septembra, ob 8. uri. DTZ ŽIGE ZOISA vabi starše in dijake obeh 5. razredov na informativni sestanek, ki bo v šolskih prostorih na ul. Weiss danes, 30. avgusta. Na sestanku bodo na voljo informacije o praksi v Ljubljani in sicer ob 18.30 za 5a razred in ob 19.00 za 5g razred. DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bodo popravni izpiti za dijake z odloženim ocenjevanjem v dneh do srede, 31. avgusta. Razpored popravnih izpitov je IZLET v Piemont, Langhe, sabavske rezidence in Turin, od. 15. do 19. septembra: na razpolago zadnja dodatna mesta. Informacije in prijave na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SKD IGO GRUDEN organizira društveni izlet v Idrijo v nedeljo, 4. septembra. Z vodičem si bomo ogledali mesto in grad ter muzejske zbirke na gradu. Po kosilu sprehod do Mej-ce, kjer sta Kamšt (največje vodno kolo v EU) in Scopolijev botanični vrt. Odhod ob 8. in povratek okrog 20. ure. Vpisovanje v trgovini Ko-smina v Nabrežini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera). SKD VIGRED organizira v četrtek, 8. septembra, izlet v Kekčevo deželo in v Vrbo. Prijave sprejemamo do nedelje, 4. septembra, na tel. št.: 040200865 ali 380-3584580. 44. MOS V CELJU: Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) vabi v petek, 9. septembra, na tradicionalni izlet na 44. MOS - Mednarodni Obrtni Sejem v Celju. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred bara »G« na italijanski strani prehoda Fer-netiči. Prijave zbira tajništvo SDGZ v Trstu na tel. št. 040-6724824/28 do torka, 6. septembra. Izletniki bodo obiskali tudi razstavni stand SDGZ. Po obisku sejma je predvidena večerja v znani pivnici v Domžalah. 13 Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB opravila analize grozdja po sledečem zaporedju: danes, 30. avgusta, od 14. do 16. ure v kleti Roberta Ote v Boljun-cu; četrtek 1. septembra, od 14. do 16. ure na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel 112; od 16.15 do 17.30 pa na kmetiji Paola Ferfoglie, Medja vas 6. O nadaljnjih meritvah bo zveza sproti obveščala vinogradnike. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BAZOVICA 2011 - Odbor za proslavo bazoviških junakov obvešča, da bodo vaje združenih mešanih pevskih zborov v sredo, 31. avgusta, v ponedeljek, 5. in v sredo, 7. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Letošnja zborovodja bo Cinzia Sancin. Vabljeni. JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo srečanje za stare tečajnike in začetnike v sredo, 31. avgusta, ob 20.30, v društveni dvorani. Vadba joge v novi sezoni se bo začela v sredo, 7. septembra. Vabljeni. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. ¿Pogteêno podjetje H INK^JIIl^lltl ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD na istrski ulici nasproti pokopališča sv. ane. Tel. 040 2158 318 OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 31. avgusta: »Oblikujmo meduze«; »Barvane slamice«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI, Ul. Crispi 3, bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št.: 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. 40 LETNIKI - Pridružite se nam 24. septembra na večerji z muziko, da skupaj nazdravimo na naša okrogla leta! Za informacije in prijave pokliči najkasneje do 1. septembra naslednji številki: 338-9943797 (Debora), 3358185220 (David). POZOR POZOR LETNIK 1961! 50-let-niki organiziramo izlet na Koroško -Slovenj Gradec - plavarjenje po Dravi v nedeljo, 2. oktobra. Vpisovanje bo potekalo do 16. septembra. Pohitite z vpisom, ker je na razpolago samo 50 mest. Tel. 328-5669345 od 1. do 16. septembra od 20. do 21. ure (razen sobote in nedelje). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 46. študijske dneve Draga 2011 v Parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah (Dunajska cesta 35). V petek, 2. septembra, bo ob 16.30 okrogla miza na temo Kriza odnosov v družini, sodelujeta dr. Bogdan Zorž in Kristina Martelanc. Ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru koncert Slovenskega okteta. V soboto, 3. septembra, bo ob 16.30 predaval dr. Rafko Dolhar z naslovom Ali lahko tudi zamejski Slovenci praznujemo 150-letnico Italije? V nedeljo, 4. septembra, bo ob 9. uri sv. maša, ob 10. uri pa predavanje dr. Antona Stresa na temo Nova evan-gelizacija po slovensko. V nedeljo, ob 15. uri bo ogled razstave o Bari Remec v Zinkovem domu z nagovorom Katice Cukjati. Zaključno predavanje ob 16. uri bo imel dr. France Arhar na temo Od tolarja do evra. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da do 2. septembra bo odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. KONJI NA KRASU veliki konjeniški praznik društva Skuadra Uoo, bo v Cerovljah pri kmečkem turizmu Hermada v soboto, 3., in nedeljo, 4. septembra, s konjeniškimi igrami, country glasbo in plesom ter kavbojsko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vi-žovljah. Vabljeni vsi! SKD GRAD OD BANOV prireja v soboto, 3. in nedeljo, 4. septembra »Ša-gro pod kostanji«. Delovali bodo dobro založeni kioski, praznik bodo popestrile melodije, ki jih bo izvajal ansambel Souvenir. V nedeljo bo že običajno »Mantenjado« (sprevod narodnih noš po vasi), obogatila prisotnost skupine Kraški šopek in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč. Toplo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v Zinkov dom na Opčine na ogled razstave ilustratorskega dela slikarke Bare Remec. Razstava, ki jo je za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripravila knjižničarka Helena Janežič, bo odprta do 4. septembra od 17. do 19. ure. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040-360072. RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircoscrizione@comune.trie- ste.it, tel. št. 040-225956, fax 0402529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. KLEKLJARICE SKD Lipa iz Bazovice pripravljajo 10. septembra zanimivo delavnico izdelovanja papirnatih rož, pod vodstvom strokovnjakinje Martine Felicijan. Delavnica je primerna za vse in bo potekala paralelno z letošnjo razstavo klekljarskih izdelkov. Vpis in podrobnejše informacije na tel. št. 040-228212 ali 040-226287 vsak večer od 19. do 20. ure. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 11. septembra, ob 15. uri proslavo na Bazoviški gmajni. Pevce obveščamo, da je v uradu ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, na razpolago notno gradivo, ki bo izvedeno ob tej priliki. TABORNIKI RMV vabijo vse ljubitelje orientacije na BOP - Bazoviški orientacijski pohod, ki bo v nedeljo, 11. septembra. Tekmovanje sodi v niz prireditev v spomin na štiri bazoviške junake. Zbirališče bo v Bazovici v športnem centru Zarja, prijave potekajo ob prihodu na kraj tekmovanja v od 7.45 do 8.30. Ekipa šteje od 4 do 2 člana, lahko je mešana, mlajši od 14. leta pa tekmujejo v spremstvu polnoletne osebe. Vsaka ekipa naj prinese tudi kompas. Orientacijski pohod se zaključi na vrhu Kokoši, kjer bo kosilo. Od tam bodo ekipe sestopile z ostalimi planinci do prireditvenega prostora, na katerem bo osrednja proslava. Po proslavi bo nagrajevanje. Informacije in predhodne prijave na www.tabornikirmv.it in bop.rmv@gmail.com. ASD CHEERDANCE MLLENIUM sporoča, da se bo športna sezona začela v ponedeljek, 12. septembra. Urniki treningov na Opčinah: Palčki (3-6 let) ponedeljek in petek 16.30-17.30; Beli zajčki (7-10 let) ponedeljek 17.0018.30 in petek 17.30-19.00; Plavi zajčki (11-14 let) ponedeljek 18.00-19.30, sreda 18.30-20.30 in petek 17.3019.00; Škrati (over 15) ponedeljek 19.30-21.30, sreda 18.30-20.30 in petek 19.00-21.00. Za informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763. S3 Prireditve KONCERT ZA MIR 2011 - v četrtek, 1. septembra, ob 20.30 v prostorih SKD Rdeča zvezda v Saležu večer posvečen boju proti mafiji s predstavitvijo organizacije Libera; v petek, 2. septembra: ob 18. uri v sejni dvorani županstva v Zgoniku srečanje javnih upraviteljev na temo miru, sledi dviganje zastave miru ter od 19. ure dalje na prireditvenem prostoru pred županstvom koncert, na katerem bodo nastopile skupine Gim-ma spliffa, Etno partizani, Radio waves, Gallius, Coloured sweat. Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik v sodelovanju s krajevnimi društvi ter Omizjem za mir F-JK ter ob podpori Pokrajine Trst. S Mali oglasi 50-LETNA GOSPA s priporočili, brez družinskih obveznosti išče delo kot varuška starejših oseb in podobno. Tel. št. 347-6082315. DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA nudi pomoč na domu bolnim in starejšim osebam. Tel. št.: 3478601614. DOMAČE SLIVE za marmelado prodajamo po ugodni ceni. Tel. 040420604 ob večernih urah. DVOSOBNO STANOVANJE z veliko kuhinjo, kopalnico in zunanjo shrambo, delno opremljeno, dajem v najem v Štivanu. Cena: 400,00 evrov mesečno plus stroški. Tel. 348-4462664. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot negovalka starejših oseb ali kot kuharica v gostinskih obratih, ali kot či-stilka. Tel. št.: 00386-51852892. IŠČEM KNJIGE za bienij klasičnega li-ceja za slovenščino in italijanščino. Tel. 0481-43407. NA KRAŠKI OHCETI sem med Colom in Tabrom izgubila vijoličasti svilen trak, belo obrobljen, brez začetnic. Tel. št. 040-225089 v večernih urah. NA PROSEKU prodajam trisobno stanovanje z veliko kletjo in parkiriščem. Poklicati v večernih urah tel. št.: 040225655. NA PROSEKU prodajam parcelo 4.000 kv.m. za kmetijsko dejavnost, kate- S Poslovni oglasi TRGOVINA išče vajenko/ca. Poklicati 348-8403525 gorije E4. Vhod s pokrajinske ceste. Cena: 20,00 na kv.m. Tel. 3484459266. NA ULICI ROMAGNA v Trstu prodam 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje z lastnim parkiriščem in lepim razgledom. Telefon: 349-6104807 (Miriam). PRODAJAM črno in belo grozdje, možnost prevoza na dom. Tel. št.: 338-2639849. PRODAJAM KNJIGE za 5. višjo gimnazijo liceja Prešeren. Tel. 3202113860. PRODAM žensko nošo (po ogledu). Za informacije: tel. št. 040-229383. PRODAM hidravlično tiskalnico za grozdje, premer 70 cm. Tel. št.: 3397836739. PRODAM lupinico chicco avto-fix s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo za novorojenčka, v odličnem stanju, cena 75,00 evrov; prodam štirikolesni voziček z velikimi napihljivimi kolesi skupaj s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo, cena 120,00 evrov. Tel. št.: 3382105138. PRODAM ročno stiskalnico za grozdje. Cena po dogovoru. Telefonirati na 333-7083405. PRODAM GROZDJE malvazijo in merlot. Tel. št.: 348-3077185. PRODAM GROZDJE refoška in vitov-ske. Tel. št.: 329-6022626. PRODAM KNJIGE za 3. razred liceja Prešeren, matematično-fizikalne smeri. Tel. št.: 339-3280638. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja F. Prešerna v Trstu; tel. 347-7629984. PRODAM kraško skrinjo z oreha, in-tarzirano z rožami, 160 x 55 x 50. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM orodje in opremo za trgatev. Klicati v večernih urah na tel. št. 040817111. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. VIDEOKAMERA sony črno-sive barve: kogar jo je v soboto, 20. avgusta, pomotoma odnesel s privatne fešte v Ce-rovljah, prosim naj jo vrne, ker so bili v njej shranjeni posnetki. Pusti jo lahko pred poštnim nabiralnikom. Tel.: 339-6575854. Id Osmice KMETIJA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Tel. št.: 040380749. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je v Borštu št. 57 odprl Za-har. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah št. 30. Tel. št.: 040-299435. V MAVHINJAH 58/A je odprla osmico družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. V PRAPROTU sta odprla osmico Bobo in Frančko Briščak. Prispevki Namesto cvetja na grob preminule Štok Marije Slave darujeta Stana in Sonja Milkovič 30,00 evrov za AŠD Cheerdance Millenium. Namesto cvetja na grob dragega svaka Omerota Sedmaka darujeta Silvana in Luciano Košuta 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Ivanko Paulina daruje Jelko z družino 150,00 evrov za godbe-no društvo Nabrežina. V spomin na Ivanko Paulina daruje Gianni 50,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na dragega svaka Omerota Sedmaka darujeta Silvana in Luciano Košuta 20,00 evrov za ŠD Vesna -Križ. V spomin na gospo Štefanijo Colja daruje Celestina Terčič 20,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. 8 Torek, 30. avgusta 2011 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Po več kot sedmih urah pogajanj v Berlusconijevi vili Arcore Paket varčevalnih ukrepov je bil popolnoma spremenjen Občine rešene, davek na dodano vrednost ne bo zvišan, solidarnostnega davka ni več MILAN - Medtem ko se je premier Silvio Berlusconi z vodjem Severne lige Umbertom Bossijem več kot sedem ur pogajal o spremembah predvidenih varčevalnih ukrepov, se je na milanskih ulicah zbralo skoraj tisoč županov vseh političnih opcij v protest proti združevanju majhnih občin. Župani so namreč prepričani, da predlagani varčevalni sveženj ogroža osnovne javne storitve, ki jih nudijo svojim prebivalcem. Prepričani so, da problem prevelike javne porabe leži v slabem vodenju države in v prevelikem številu visokih državnih uradnikov, ne pa v majhnih občinah. Z župani majhnih občin so v Milanu protestirali tudi njihovi kolegi iz velikih mest, med njimi župan Rima Gianni Alemanno, milanski župan Giuliano Pisapia, turinski župan Piero Fassino in župan Verone Flavio Tosi. Ker se s sprejetjem izrednega svežnja varčevalnih ukrepov mudi, saj mora biti parlamentu sprejet do 18. septembra, se je Berlusconi z Bossijem, gospodarskim ministrom Tremontijem in z najpomembnejšimi predstavniki obeh koalicijskih strank za več kot sedem ur zaprl v svojo palačo v Arcoreju. Na koncu je bil Tremon-ti zadovoljen, drugi udeleženci pogajanj pa niso bili pripravljeni za komentar. Kdo je zmagal ali izgubil pri tem merjenju moči je težko presoditi, čeprav bi v teoriji to moral biti Tremonti, ker je njegov prvotni varčevalni paket popolnoma spremenjen. A kaže, da se je zadovoljil s tem, da ne bo zvišana 20-odstotna stopnja davka na dodano vrednost, čemur je vedno nasprotoval. Nekaj je moral popustiti tudi Bossi, ki je do včeraj rohnel, da se pokojnin ni mogoče dotikati, na koncu pa se jih le bodo, čeprav le obrobno. Berlusconi je zmagal pri t.i. solidarnostnem davku na visoke osebne dohodke, ki so ga umaknili, medtem ko ostaja za parlamentarce. Rešili so tudi občine, saj niso mogli vztrajati proti lastnim lokalnim upraviteljem. Za pokrajine, za katere je bila predvidena ukinitev tistih z manj kot 300 tisoč prebivalci, pa so se odločili, da jih ukinejo kar vse, a ni dano vedeti kdaj. To naj bi namreč naredili z ustavnim zakonom, kar pomeni tako dolg postopek, da do konca mandata gotovo ne bo sprejet. Očitno pa je bil Bossi kljub vsemu prisiljen sprejeti ukrep na področju pokojninskega sistema, pa čeprav zelo obroben. Po novem naj namreč ne bi več štela za delovno dobo leta opravljanja vojaškega roka in univerzitetnega študija, medtem ko se bo pokojninski znesek še naprej izračunaval vključno z leti vojaščine in študija. V bistvu to pomeni podaljšanje delovne dobe za nekatere kategorije zaposlenih. Protest skoraj tisoč županov vseh političnih barv na milanskih ulicah ansa ZDA - Orkan Irene se je v nedeljo spremenil v tropsko nevihto New York je imel srečo Včeraj odprli letališča in vzpostavili javni promet - Tisto, kar je ostalo od orkana, je včeraj doseglo Kanado Povsem opusteli Times Squar, kjer pa svetlobni napisi niso nikoli ugasnili ansa Japonska vladajoča stranka izbrala Kanovega naslednika TOKIO - Japonska vladajoča demokratska stranka (DPJ) je včeraj za novega vodjo izbrala dosedanjega finančnega ministra Jošihika Nodo, ki bo dosedanjega predsednika Naota Kana nasledil tudi na čelu vlade. Po pričakovanjih bo Nodo za novega predsednika vlade danes potrdil japonski parlament, kjer ima DPJ večino. Noda je bil za novega vodjo vladajoče stranke izvoljen v drugem krogu glasovanja, v katerem se je za vodilni položaj pomeril z nekdanjim ministrom za trgovino in industrijo Banrijem Kajedo. Kitajska krepi nadzor nad svojimi bankami PEKING - Kitajski regulatorji krepijo nadzor nad tamkajšnjimi bankami, s čimer želijo oblasti omejiti posojilno dejavnost in zmanjšati likvidnost, ki je preplavila kitajsko gospodarstvo. Peking tako krepi svoj boj za vzdržno gospodarsko rast in nižjo inflacijo. Oblasti bodo zato razširile predpis, ki od bank zahteva vzpostavitev dodatnih rezerv z naslova varčevalnih vlog, in sicer tako, da bodo rezerve ustvarjale tudi z naslova bančnih računov, v okviru katerih morajo komitenti zagotoviti zavarovanje za trgovanje z vrednostnimi papirji in druge storitve. Ekonomisti so izračunali, da bo s tem ukrepom iz obtoka umaknjenih 900 milijard juanov (96,97 milijarde evrov). Grški Alpha Bank in Eurobank se bosta združili ATENE - Druga in tretja največja grška banka, Alpha Bank in Eurobank, sta napovedali združitev, da bi se tako laže spoprijeli z velikimi težavami grškega bančnega sistema. Z združitvijo bo nastala največja banka v državi, posel pa predvideva tudi dokapitalizacijo v višini 3,9 milijarde evrov, v kateri bo sodeloval tudi katarski sklad Paramount. Banki sta objavili, da bodo delničarji Eurobank za vsakih sedem delnic prejeli pet delnic Alpha Bank, kar pomeni, da bodo imeli delničarji Alpha Bank v novi združeni banki večino. Nova združena banka bo imela največji tržni delež v Grčiji, pomembno vlogo pa tudi v JV Evropi, saj bo med tremi najpomembnejšimi bankami v Bolgariji, Romuniji, Srbiji, Črni gori in na Cipru. Rusija po nesreči preložila vrnitev astronavtov z ISS MOSKVA - Ruska vesoljska agencija je preložila vrnitev astronavtov z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) in naslednji polet vesoljskega plovila s posadko na postajo. Odločitvi je botroval neuspel polet vesoljskega plovila brez posadke Progres na ISS minuli teden. ITALIJA - Confcommercio in Istat Osebna poraba stagnira, potrošniki ob zaupanje RIM - Zastoj osebne porabe, katere rast je zadušila že gospodarska kriza v letih 2008 in 2009, se nadaljuje in daje sklepati na posplošeno upočasnitev izhoda iz krize. S tem trendom bo konec leta 2011 kar 17 dežel na skupnih dvajset zabeležilo nižjo raven povprečne osebne porabe kot v letu 2000, navaja analiza stanovskega združenja Confcommercio. Višjo raven potrošnje kot pred enajstimi leti beležijo samo v Furlaniji-Julijski krajini, Molizeju in Bazilikati, posebno problematičen pa je položaj v južnem delu države. Ne glede na različne dinamike osebne porabe, ki kažejo na večjo šibkost južnih dežel in tako potrjujejo ozemeljska neravnovesja v državi, je na splošni ravni v vsakem primeru opaziti poskus gospodinjstev za vrnitev svoje porabe na raven, ki so jo imele pred krizo, je zapisano v analizi Confcommercia, ki predvideva, da se bo povprečna potrošnja na ose- bo v državi ob koncu leta glede na leto 2010 povečala za komaj 0,8 odstotka. Medtem pa je zaupanje italijanskih potrošnikov avgusta strmoglavilo na najnižjo raven od marca 2009. Po Istatovem indeksu se je zaupanje znižalo na 100,3 točke, potem ko je julija dosegalo 103,7 točke, kar je veliko pod 102 točkama, kolikor so za avgust predvidevali analitiki. Istat ob tem navaja, da so se posebno izrazito poslabšale ocene gospodarskih razmer v državi in položaja na trgu trajnih dobrin. Nekoliko manj izrazito so se poslabšala predvidevanja potrošnikov o prespektivah varčevanja in pričakovanja za gibanje trga dela. Do rahlega izboljšanja pa je prišlo pri pričakovanjih za osebno situacijo in za družinsko bilanco. Ocene o gibanju cen v prodaji na drobno so glede na julij ostale razmeroma stabilne, glede inflacije pa prevladuje pričakovanje, da bo ostala stabilna. NEW YORK - Orkan Irene, ki je v nedeljo prizadel vzhodno obalo ZDA, je precej ošibljen in z vetrovi, ki dosegajo hitrost do 85 kilometrov na uro, dosegel Kanado. Po zadnjih podatkih je v divjanju neurja v šestih zveznih državah ZDA umrlo 19 ljudi. V New Yorku, ki naj bi mu Irene v veliki meri prizanesla, so včeraj odprli letališča in normalizirali javni promet. Irene, ki je v nedeljo dosegla New York kot orkan prve stopnje na petstopenjski Saffir-Simpsonovi lestvici, se je že v nedeljo spremenila v tropsko neurje. Ponoči je še naprej izgubljala moč in po novem velja za »post-tropski ciklon«. Kanadske province ob Atlantskem oceanu in jugovzhod Quebeca je tako zajelo le močno deževje in silovit veter. Brez elektrike je ostalo približno 200.000 gospodinjstev. Prizadetemu območju v prihodnjih dneh grozijo poplave, saj je močno narasla gladina rek. V New Yorku poplavljata reki East River in Hudson, o poplavah poročajo tudi iz Manhattna in Brooklyna. V New Jerseyju so zaradi poplav neprevozne številne ceste in železniške proge. Po nekaterih ocenah naj bi zaradi poškodovanih domov, vozil in podjetij zavarovalnice morale izplačati od 1,5 do tri milijarde dolarjev. Celotna škoda, vključno z nezavarovanim premoženjem, pa naj bi znašala od pet do sedem milijard dolarjev. (STA) LIBIJA - Gedafija še vedno iščejo V Tripoliju manj napeto, na delu je diplomacija TRIPOLI - V Libiji, predvsem v prestolnici, so se nadaljevali spopadi med uporniki in Gadafijevimi silami, vendar o samodržcu še vedno ni nobene sledi. V mednarodni skupnosti se krepijo pozivi k odmrznitvi libijskega premoženja v tujini. V Tripoliju so še vedno potekali spopadi, čeprav je bil včerajšnji dan najmir-nejši od začetka tedna. Boji med uporniki in Gadafijevimi silami so se nadaljevali tudi drugod po državi. Uporniki naj bi se pogajali o mirni predaji Gadafijevega rojstnega mesta Sirta, ki je še vedno v rokah režima. Prevladuje mnenje, da je Ga-dafi še vedno v Libiji. V to so prepričane tudi ZDA, britanski obrambni minister Liam Fox pa je dejal, da upornikom pri iskanju diktatorja pomaga tudi zveza Nato z obveščevalnimi podatki in z opremo za iskanje. V zvezi Nato so v odzivu na Foxove izjave vztrajali, da Gadafi ni tarča zavezništva. »Noben posameznik ni tarča kot posameznik, naj si bo Gadafi ali kdorkoli drug,« je izjavila tiskovna predstavnica Nata Oana Lungescu. Ponovila je, da Nato operacije izvaja »v popolnem skladju« z mandatom ZN. V mednarodni skupnosti so se spričo vse bolj gotove zmage upornikov okrepili pozivi k odmrznitvi libijskega premoženja, ki je shranjeno v tujini. Libijski nacionalni prehodni svet trdi, da nujno potrebuje odmrznitev vsaj 3,5 milijarde evrov premoženja, ki je trenutno zamrznjeno v bankah v tujini, za financiranje plač javnih uslužbencev, vzdrževanje ključnih služb in za popravilo infrastrukture. Na srečanju kontaktne skupine za Libijo v Istanbulu so se zavzeli za čimprejšnjo sprostitev zamrznjenih sredstev. Arabska liga pa je priznala libijski nacionalni prehodni svet kot legitimnega predstavnika Libijcev in sporočila, da bo opozicijski nacionalni svet zasedel sedež Libije v organizaciji. Arabska liga je Libijo začasno izključila februarja letos, ko so se Gadafijeve sile z nasiljem odzvale na protirežimske proteste. (STA) / MNENJA, RUBRIKE Torek, 30. avgusta 2011 9 PARTIZANSKO ZDRAVSTVO - Prireditvi na Hudem polju in Vojskem Razvit zdravstveni sistem osvobodilnega gibanja Slavnostni govornik na Vojskem je bil Janez Stanovnik V soboto sta na Hudem polju v Trnovskem gozdu in na širšem območju Cerkljanskega hribovja s središčem na Vojskem potekali dve prireditvi. Obe sta bili posvečeni zdravstvenemu sistemu osvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno. Na Hudem polju stoji spomenik bolnišnici Pavli, ki pa je dejansko bila ozemeljsko obširen sistem bunkerjev, zdraviliških barak, previjališč in okrevališč. Tam se je ob 11. uri zbralo več sto ljudi, ki so prisluhnili nagovorom, recitacijam in pevskemu zboru ter polaganju venca. Spregovorili so župan občine Idrija Bojan Sever, predsednik Društva vojnih invalidov Severne Primorske Anderlič in predsednik Zveze veteranov Slovenije Janez Pajer. Udeležence je pozdravil tudi Marko Lah, sin zdravnice Pavle. Napovedovalka in povezovalka, novinarka Ingrid Kašca, je poudarila, da so simbolni kraji upora in humanih dejanj vedno živi. Živi zato, ker so bili iskreni, ker niso bili v nobenem dejanju zaznamovani s sebičnim interesom in računom za svojo korist, pač pa za dobro vseh, vsega naroda in vsakega soto-variša posebej. Popoldanska vojskarska prireditev se je začela v resnici že zjutraj ob 7. uri, ko je iz Želina ob reki Idrijci krenila, kot vsako leto sicer, kolona več kot sto po-hodnikov s slovensko bojno zastavo na čelu. Na prireditveni prostor so prišli točno ob začetku prireditve ob 16. uri, potem ko so postali na Jagršču, v Idrijskih Krnicah, na Oblakovem vrhu in na Voj-ščici - tu je delegacija Slovenske vojske postavila častno stražo pred grobiščem 305 borcev, ki so padli med zadnjo ofenzivo nemške vojske in njenih sodelavcev marca meseca 1945. Sicer pa je ta 9-urni pohod posvečen spominu prenosa nekaj več kot sto težkih ranjencev s Severne Primorske na Dolenjsko avgusta meseca 1944. Preneslo jih je na ramenih 800 sobor-cev. Poleg pohodnikov je isto razdaljo, a v treh urah, preteklo osem tekačev dolgoprogašev. S Predmeje je v nasprotni smeri obiskalo obe prireditvi dvajset pohodnikov. Na Vojskem je nastopil pevski zbor Društva upokojencev iz Idrije, igrala je zasedba Godbenega društva iz Idrije, igralsko so podale nekaj besedil članice Kulturno umetniškega društva Vojsko. Pozdravili so idrijski župan, ki je povedal, da je narodova zgodovina vredna spoštljivega spomina in predsednik Območnega odbora Zveze Borcev za Idrijo in Cerkno Jelko Kavšca. Glavni govor je imel predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Povedal je, da imajo številne države revolucionarna in osvoboditeljska izročila (ZDA, Sovjetska zveza, v Afriki in Evropi), takšnega, ki bi vseboval sporočilnost dolgotrajnega ali enkratnega humanitarnega prenašanja ranjencev, pa imamo le v Sloveniji in osrednji Bosni. Občudovati je potrebno tudi zavezniške pilote, ki so na zasilno pripravljeni letalski stezi pristajali in vzletali. Kot so za odporniško zdravstvo zelo zaslužne ženske, so prav tako letalsko stezo na Dolenjskem uredile ženske. Sicer pa je od okrog 700 zdravnikov, kolikor jih je tedaj delovalo na slovenskem ozemlju, 250 odšlo v odporniške enote. Nato je govornik, kot vselej pro-nicljivo in strokovno suvereno, prešel na aktualne politične in gospodarske vsebine, ki se tičejo Slovenije in sveta. Eden izmed lapidarnih stavkov, ki jih je izrekel, se glasi: Leta 1991 se je Slovenija odzvala na plebiscitarno vprašanje o samostojnosti in neodvisnosti, ne pa o sprejemu kapitalističnih družbenih izhodišč. Glede globalnega gospodarstva so zadeve skrajno enostavne: v zadnjih letih so finančne dinamike za 10-krat presegale realno proizvodnjo. Enkrat je moralo počiti. Slovenija po evropskih pokazateljih ni še v očesu ciklona, saj se Galvni govornik na Vojskem je bil predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik arhiv še poznajo dolgoročne posledice prejšnjega družbenega gospodarstva, ki pa so na hitri poti, da povsem izginejo. Celotno sobotno dogajanje se je izkazalo kot blažilni protistrup na obča- sno pisanje in agencijsko poročanje iz Slovenije, ki si prizadeva na razne načine očrniti zgodovinsko izročilo herojskega obdobja. Aldo Rupel JEZIK NA OBROBJU Ob prebiranju naših časopisnih člankov in prispevkov, ki jih prenaša naša tržaška slovenska radijska postaja, vedno bolj spoznavam, da padec nekdanje meje ni prav nič zaustavil močnega vpliva italijanščine. Simultano prevajanje iz slovenščine teče kakor po maslu, beseda sledi besedi, vrstni red stavkov je bolj italijanski kot slovenski, čeprav vemo, da je med jezikoma kar precej razlik. To se najbolj pokaže, če se lotimo simultanega prevajanja kakega članka iz ljubljanskega Dela. Zaradi vsakodnevnega tesnega stika z italijanščino imajo tudi moje razlage in priporočila, ki jih že več let vsak torek objavlja naš dnevnik, zelo malo uspeha. Kljub večkratnim opozorilom, da stoji v slovenščini nikalnica vedno neposredno pred besedo, ki jo zanikamo, nikdar nihče ne zapiše pravilno niti čisto preprostega stavka: Danes še ni prišel ali pa: Dopusta letos še nismo izkoristili. Vsak reče »ni še« ali »nismo še«, saj mu v ušesih nenehno zveni »non ancora«, in tako zapiše tudi v slovenskem jeziku, ko bi moral zapisati »ancora non«, t.j. še ni. Nič drugače pa ni pri drugih ustaljenih in večkrat ponovljenih zvezah. V torkovih kotičkih vsak teden dosledno uporabljam zvezo »treba je« namesto »potrebno je«, medtem pa vsak dan večkrat berem: potrebno je. Verjetno te razlike nihče niti opazi ne. Če bi jo, bi verjetno iz radovednosti, če ne iz poklicne dolžnosti, odprl Pravopis in pod geslom potrebno našel takoj za stavkom: »O tem se je potrebno dogovarjati« puščico, ki mu priporoča ležeče zapisano bolj rabljeno zvezo: treba se je dogovarjati. Poleg treba se je, stalno uporabljam tudi prislov pogosto, medtem ko v dnevniku vsi pišejo pogo-stoma, in pri tem tudi dosledno vztrajajo. Ker uporabljam izraze in zveze, ki se večkrat razlikujejo od skoraj vseh drugih piscev, se nehote sprašujem, ali vsi enako beremo in razumemo SSKJ in SP. Kadar najdemo za geslom zapisano redko, starinsko, zastarelo, neobčevalno ali kaj podobnega, moramo namreč vedeti, da se oznake nanašajo na glavo gesla, ne na besedo, ki sledi oznaki. Geslo pogostoma ima v SP oznako neobčevalno (to pomeni, da besede v normalnem sporočanju ne uporabljamo, živi le v knjižnem jeziku, torej literaturi). Takoj za oznako sta ležeče natisnjeni besedi velikokrat, pogosto - so igrali karte. V splošni rabi sta torej prislova velikokrat in pogosto, ne pa v glavi zapisani pogo-stoma, ki ga najdemo vsak dan na vseh straneh naših medijev, saj pogosto ne uporablja skoraj nihče, kar velja tudi za treba je. Pogostokrat ima oznako redko, temu sledita ležeče napisana bolj rabljena prislova velikokrat, pogosto. Ker je pri nas pogosto v rabi cela vrsta zastarelih, malo rabljenih ali celo napačnih besed, se ne morem znebiti vtisa, da je tega krivo nepravilno branje in tolmačenje Pravopisa. Lelja Rehar Sancin SEŽANA - Slavnostna seja občinskega sveta Podelili občinska priznanja Viktor Saksida častni občan - Podelili tudi tri priznanja - Pobratenje s francosko občino Montbrison SEŽANA - Osrednji dogodek sežanskega občinskega praznovanja, ki se je pričelo že v začetku avgusta, je bila nedvomno petkova slavnostna seja sežanskega občinskega sveta v Kosovelovem domu v Sežani s podelitvijo občinskih priznanj. Po Cirilu Zlobcu in Janezu Zemlja-riču je Sežana dobila svojega tretjega častnega občana. To je Viktor Saksida, kateremu je bil naziv častnega občana podeljen za bogat prispevek in pečat, ki ga je vtisnil v gospodarsko družbeni razvoj občine s poudarkom na jamarskem in arheološkem področju. Sežansko gostinstvo je vodil od 1957. leta, bil je soustanovitelj socialnega skrbstva, vodil je izgradnjo doma upokojencev v Sežani in njegov prvi direktor. »Ves čas je bil ljubitelj narave in kraškega podzemlja. Kot starosta kraških jamarjev in čebelar je vztrajal pri trditvi, da je Kras neizčrpen vir pitne vode. S somišljeniki so začeli temeljne raziskave, ki so pripeljale do današnje trajne oskrbe z brestoviško vodo za ves Kras in širšo okolico. Širši javnosti je poznan po svoji neomajni ljubezni do podzemnega sveta. Odkril je 15 arheoloških postaj, posebno pozornost posveča fosilom, katerih zbirko je predal v oskrbo občini in je na ogled v preddverju občinske stavbe,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Sežanski župan Davorin Terčon, ki je izpostavil opravljeno delo v preteklem obdobju, pa je podelil še štiri občinska priznanja. Najvišje priznanje, nagrado Občine Sežana je prejelo Razvojno društvo Merišče iz Merč za vsestransko prizadevno delovanje in prispevek k širši prepoznavnosti vasi Merče in celotne lokalne skupnosti, kot tudi priznanje za izjemne dosežke v preteklem obdobju pa tudi kot spodbudo za nadaljnje delo. Župan Ter-čon je v sodelovanju s predsednikom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Iztokom Bandljem podelil dve priznanji občine Sežana, ki sta ju prejela Zdenka Furlan za dolgoletno prostovoljsko delo - predvsem na področju socialnega varstva - ter prispevek k izboljšanju kvalitete življenja starejših občanov in medgeneracijskega sožitja, in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skav- Z leve nagrajenci in častni občan občine Sežana Ivan Žiberna (RD Merišče), Viktor Saksida, Zdenka Furlan in Ana Nabergoj (Skavti) o. knez tov STEG (lokalna enota Sežana 1) za več kot desetletno uspešno delovanje. Slavnostno sejo so zaključili s podpisom Protokola o pobratenju z Občino Montrison iz Francije. Listino sta podpisala sežanski župan Terčon in francoska županja Liliane Faure. Gre že za peto pobratenje. Po uradnem pobratenju z Občino SantAmbrogio di Valpolicella (1972), Občino Rab (Hrvaška,2002), Občinama Pardubice (Češka) in SantAmbrogio sul Garigliano (2006), je sežanska občina že aprila letos podpisala tudi pobratenje s francosko občino Montrison, ki šteje 14.500 prebivalcev. Slavnostne seje in podpisa protokola o pobratenju so se med drugim udeležili tudi francoska veleposlanica Nicole Michelangeli in častna kon-zulka RS v Lyonu Tatjana Rodica Dumas. Tokratni kulturni program sta z opernimi arijami popestrila Marja Filip-čič Redžic s soprogom Rusmirjem Red-žicem. Večer pa so zaključili z dobro obiskano prireditvijo Vino in glasba z dalmatinsko klapo Leut. Olga Knez ZAGREB Na Britanskem trgu ob petkih Od septembra knjižni antikvariat na prostem Zagrebčani bodo lahko od 2. septembra, in nato vsak petek popoldne, izbirali med ponudbo rabljenih tiskovin, ki bodo naprodaj v antikvariatu na prostem na enem izmed osrednjih zagrebških trgov, Britanskem trgu, je včeraj sporočilo mestno podjetje Tržnice Zagreb. Na priljubljenem Britancu je sicer zelenjavna tržnica in ob nedeljah sejem starin. "Zjutraj sveži izdelki iz prve roke, popoldan pa knjige iz druge roke", je geslo, pod katerim bodo v petek na trgu pričeli s sejmom rabljenih knjig. Knjižni antikvariat na prostem bo obratoval vsak petek do 20. ure. Z antikvariatom na prostem bo- do organizatorji skušali popestriti ponudbo v mestu in ponuditi konkreten odgovor na številna vprašanja meščanov, ki so se zanimali, kdaj bo mogoče na enem samem mestu dobiti vpogled v ponudbo rabljenih knjig, so še pojasnili v mestnem podjetju. Zagreb se sicer lahko pohvali s pestro ponudbo rabljenih knjig tako v antikvariatih kot pri pouličnih prodajalcih. "Britanec" že ima sloves zagrebškega trga z največjo ponudbo starin, saj je na njem ob nedeljah dopoldne mogoče kupiti umetnine, pohištvo, nakit in ostale bolj ali manj uporabne predmete, med njimi stare knjige. 1 0 Torek, 30. avgusta 2011 KRAŠKA OHCET Nedelja, 28. avgusta 2011, bo za večno ostala zapisana v Martinini in Aleševi življenjski zgodbi, saj sta si ta dan obljubila večno ljubezen, brez laži in prevar, z iskrenim srcem in medsebojnim razumevanjem, v katero oba verjameta že skoraj devet let. Odločila sta se za ta pomemben življenjski korak ravno na srebrni obletnici Kraške ohceti, ker ima za njiju poročni obred po starih običajih globlji pomen, »saj je izraz pripadnosti slovenski narodni skupnosti in živa, zavedna zgodovinska nit skozi sedanji čas, ki dokazuje bogastvo slovenske kulturne dediščine«. Sanje in ljubezen sta končno okronala v nedeljo, ko sta v cerkvi Marije vnebovzete na Tabru dahnila nestrpno pričakovani »da«. 25-letna Martina Sossi iz Pulj pri Domju in 28-letni Aleš Gregori iz Bazovice sta se spoznala leta 2002 na nogometnem igrišču na Padričah, oba sta navijala za Zarjo/Gajo. Ljubezen med njima je vzcvetela na »drugi pogled«, kot je dejala sama Martina, odslej pa jo bosta uradnica Zadružne kraške banke in orodni mehanik pri podjetju Wartsila nadgrajevala in utrjevala dan za dnem kot mož in žena. Oba pojeta pri mešanem pevskem zboru Slovenec Slavec iz Boršta iz Ricmanj, sodelujeta pri pripravah vaških prireditev, kulturnih praznikov in dogodkov, ra- da hodita na sprehode v hribe in skrbita za svoje vinograde in oljčne nasade. Kdor je mislil, da letošnji par ni bil primeren za Kraško oh-cet, ker sta na predstavitvi bila nekoliko zadržana in v zadregi, saj sta sama povedala, da nista navajena fotoaparatov, kamer in novinarjev, se je v preteklem tednu premislil. Vedno nasmejana sta preskočila vse ovire, ki jih že petindvajset izvedb mora kraški par premostiti pred poročnim dnem. Tako sta zapela in zaplesala na odru z ansamblom Happy day, ko sta se dekliška in fantovska srečali na prenovljenem repenskem placu in praznovala s prijatelji do belega dne. Repenske govorice pravijo, da je bila Martinina dekliška na Colu ena najlepših doslej. Njuna ljubezen in vedrina pa sta prav gotovo nalezla vse, ki so z njima prišli v stik ali ju zgolj opazovala. Okrog 11.30 so v nedeljo na Tabru zadoneli zvonovi, Martino in Aleša je ob izhodu iz cerkve sprejel bučen aplavz osemstotih noš, ki so lahko prvič videli skrivnostno nevestino poročno nošo. Martina je bila oblečena v brško-škedenjsko nošo s črnim krilom in pečo na glavi. Na srečo je burja odpihala neznosno vročino, saj je bilo slišati okoli, da bi marsikdo ne povle- kel noše iz omare, če bi bilo tako vroče, kot je bilo v prvih dneh prejšnjega tedna. Množica noš je bila najštevilčnejša doslej. Veliko je bilo videti predvsem otrok v belih srajčkah in lesenih vozičkih ter mladih v novo izdelanih narodnih nošah. Tudi govorice o repentabrskem županu Marku Pisaniju v noši so bile resnične. Poleg zgoniškega župana Sardoča in dolinske županje Pre-molin je letos prvič oblekel nošo tudi Pisani. Čeprav bo Martini in Alešu nedeljski dan ostal večno v spominu kot njun najlepši dan, se tudi letošnji sprevod ni izneveril polemikam. Pred leti so polemike zadevale ukinitev tradicio- nalnega žvaceta pri gostilni Fuj mogoče kuhati za osemsto ljudi. ška ohcet je letos bila bolj podobn vod noš z novoporočencema na lico in požirek žlahtne kapljice navada, ne pri gostilni Furlan n Pod Taborom pri slavoloku na stenko vode ob vznožju Tabra. A ji priporočili, da ne bi noše nosi cev? Mlada novoporočenca sta KRAŠKA OHCET - Spletna anketa Primorskega dnevnika Priljubljena pobuda Večina sodelujočih (59 odst.) v anketi spletnega Primorskega dnevnika se je udeležilo nedeljske Kraške ohceti. 32 odst. je bilo gledalcev in radovednežev, kar 27 odst. pa se je za to priložnost obleklo v narodne noše. 28 odst. anketirancev je napovedalo, da jih v nedeljo ne bo v repentabrski občini in le 13 odst. jih je priznalo, da jih tradicionalna prire- ditev, ki je letos praznovala 25. rojstni dan, sploh ne zanima. Kraška ohcet torej vzbuja vse večje zanimanje v širši javnosti in tudi med obiskovalci spletnih strani. Vse več mladih (tu imamo v mislih tudi najstnike) pride na poroko v narodnih nošah, kar priča, da so mladi rodovi vezani ne samo na to priljubljeno prireditev, temveč tudi na kraške oziroma slovenske tradicije. Da, v noši Da Ne Me ne zanima 27% (52) Se boste v nedeljo udeležili Kraške ohceti? 32% (60) 28% (55) 13% (25) KRAŠKA OHCET Torek, 30. avgusta 2011 1 1 ■ :lan, saj je razumljivo, da je neKaj pa je bilo letos narobe? Kra-na »kraškemu maratonu«. Spre-i čelu se ni ustavil za kratko maiz majolike, kot je bila to nekoč ia Pokolu in niti ne pri gostilni Colu. Noše so dobile zgolj pla-Ali se niso namreč organizator-le plastenk in plastičnih kozar-krenila s Tabra po ustaljeni po- ti naravnost v Kraško hišo, z bliskovitim plesom na trgu. Noše so se porazgubile: nekaj jih je zaostalo pri Furlanu, nekaj na Co-lu, druge so se ustavile na trgu, v Kraški hiši pa jih je predaji neveste prisostvovalo manj kot običajno. Nekateri so se pritoževali, češ da so na Tabru v pričakovanju na Martino in Aleša v prvih vrstah stali ljudje v vsakdanjih oblekah, za noše pa ni bilo prostora. Ravno tako so ljudje v »civilnih oblekah« korakali skupaj z nošami v sprevodu, kar ni izpadlo ravno najlepše, saj je tradicija v tem, da ljudje v sprevodu nosijo tipična narodna oblačila, ki so jih nekoč uporabljali naši predniki. Mogoče bi se lahko to preprečilo, prej kot bi ukinjali prigrizke in majolike z vinom. Verjamem, da postaja organizacija Kraške ohceti vse bolj zapletena, saj je to največji, najpomembnejši in najodmevnejši praznik slovenske skupnosti na Tržaškem, ki vsaki dve leti privabi na tisoče obiskovalcev, tudi iz tujine, in vedno večje število noš. Ravno zaradi tega ter da bi se enkratna tradicija naše zemlje ohranila čim bolj podobna nekdanji, bi lahko Repencem kdo priskočil na pomoč. Veliko ljudi v nošah je sicer pripravljenih prispevati, da bi se lahko na prihodnji 26. Kraški ohceti ponovno okrepčali pri Furlanu in na Co-lu, saj je pristna domača kapljica v zmernih količinah tudi nekoč pripomogla k veselju, petju in vriskanju na porokah. Kljub temu, pa sta bila Martina in Aleš nasmejana in srečna, v Repnu pa je zavladalo veselje in praznično vzdušje. Po običajnem kosilu s svati v gostilni Križman sta ob 17. uri na trgu prvič zaplesala kot mož in žena. Melodije Alpskega kvinteta pa so privabile na plesišče številne, ki so kljub bolečim nogam vztrajali v nošah do prvega plesa in še dlje. Kot zahteva »kraška tradicija«, je nato mladoporočeni par še zaplesal ob spremstvu godcev v vsaki od osmih osmic okrog repenskega placa. Sedaj pa bosta Martina in Aleš odpotovala na zasluženo poročno križarjenje po baltskih prestolnicah. Nad jubilejno 25. Kraško ohcetjo je po petdnevnem praznovanju padel zastor... Nasvidenje avgusta 2013 na 26. Kraški ohceti! Andreja Farneti CELOTNA VSEBINA IN VEČ FOTOGRAFIJ NA SPLETNI STRANI www.primorski.eu POD SEKCIJO »DOSJEJI« 1 2 Petek, 26. avgusta 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Občina partner v štirih odobrenih evropskih projektih Za Kostanjevico ni denarja, vode bodo upravljali skupaj Upravljanje čezmejnih voda, infrastrukture na čezmejnem območju, kolesarske steze in sociala so teme štirih standardnih evropskih projektov, pri katerih sodeluje občina Gorica kot partner in ki so bili pred nedavnim sprejeti in financirani. Občina Gorica bo za razne dejavnosti imela skupno na voljo 453.000 evrov, kar v času krčenja državnih prispevkov prav gotovo ni zanemarljiva vsota. Med najzanimivejšimi projekti, s katerimi se je na razpis prijavila tudi goriška občina, je Gotrawama. Le-ta predvideva uresničitev skupnega sistema upravljanja voda med Novo Gorico in Gorico, ob tem pa še izboljšanje njihove kakovosti, uporabo podzemnih voda v energetske namene, obdelavo odplak in blata, sanacijo potoka Koren ter dopolnitev kanalizacijskega omrežja. Vodilni partner pri tem projektu, ki je vreden 1.343.500 evrov, je Univerza v Novi Gorici. Gorica bo prejela 120.000 evrov, ki bodo namenjeni sodelovanju pri uresničitvi čezmej-ne podatkovne baze s hidrološkimi podatki, skupnemu ocenjevanju hidrološkega tveganja, zbiranju podatkov o onesnaženosti čezmejnih voda in drugim pobudam. Zanimiv je tudi projekt TIP, ki ga vodi družba SDAG iz Gorice. S tem projektom nameravajo v prihodnjem triletju bolje povezati tovorni postajališči iz Štandreža in Vrtojbe, pri čemer bodo upoštevali načela trajnostnega razvoja. Projekt predvideva namestitev naprav za povečanje varnosti železniškega prometa, pripravo programa za upravljanje parkirišč in gradnjo geotermičnih elektrarn. Vrednost projekta je 1.327.000 evrov, goriška občina pa bo dobila 51.500 evrov. Občina dalje sodeluje pri projektu CroCTaL, pri katerem je vodilni partner goriška pokrajina. Namenjen je izboljšanju trajnostne mobilnosti in uresničitvi čezmejnih kolesarskih poti. Občina Gorica bo s 180.000 evri med drugim uresničila čezmejno povezavo med mrežama kolesarskih stez na območju mejnega prehoda v Šempetru. Zadnji projekt, ki bo deležen financiranja, je SEA, ki predvideva ustanovitev čezmejne socialne ekonomske agencije in spodbujanje zaposlovanja šibkejših družbenih skupin. Skupna vsota je 1.495.000 evrov, goriška občina bo imela na voljo 102.000 evrov. Predstavniki goriške občinske uprave so bili nekoliko razočarani nad zavrnitvijo projekta Bourbon, ki ga je vodila Nova Gorica, in ki je bil namenjen zbližanju dveh mest preko ovrednotenja Kostanjeviškega samostana in zgodovine Bourbonov. V okviru projekta - vreden je bil 1.298.582 evrov, Gorica bi bila deležna 531.000 evrov - bi na slovenski strani obnovili kapelice na stari povezovalni poti do Kostanjevice in uredili pot, del denarja pa bi namenili Škrabčevi knjižnici v samostanu. Na goriški strani bi med drugim obnovili Ulico Cappella, ki pelje do kosta-njeviškega samostana, ter promovirali območje v turističnem smislu. »Menimo, da gre za dober projekt, zato bomo skušali najti druge vire financiranja. Morda se bomo lahko prijavili na kak drugi razpis,« je povedal odbornik za kulturo Antonio Devetag. Pogled na grič s kostanjeviškim samostanom fotop.d. NOVA GORICA Ukradla prikolico Tat z marihuano v žepu V nedeljo navsezgodaj, okoli 6. ure, so policisti na Kidričevi ulici v Novi Gorici opazili mlajša moška, ki sta pred seboj potiskala avtomobilsko prikolico. Ko sta zagledala policiste, sta mladeniča zbežala, vendar so policisti enega izmed njiju kmalu prijeli. V postopku je bilo nato ugotovljeno, da sta moška, stara 20 in 24 let, avtomobilsko prikolico ukradla pred nakupovalnim trgovskim centrom Obi v Novi Gorici. Policisti bodo oba mlajša moška v zvezi z omenjeno zadevo kazensko ovadili. Poleg tega pa so policisti v postopku pri enem izmed njiju, in sicer pri 24-let-nem moškem iz Goriških Brd, našli in zasegli manjšo količino zelene rastline, za katero so posumili, da gre za marihuano. Če bo analiza pokazala, da gre za omenjeno mamilo, bodo policisti zoper mladeniča uvedli hitri postopek zaradi kršitev določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. TRŽIČ - Med regato umrl 50-letni Sebastiano Porcile Utonil dve milji pred ciljem Izkušenemu jadralcu najverjetneje usodna slabost, zaradi katere je omahnil v morje - Vzrok smrti bo morda pojasnila obdukcija Tradicionalna mednarodna jadralska regata Tržič-Portorož-Tržič, ki sta jo minuli vikend organizirala pobratena jatni klub Portorož in društvo Oscar Cosulich iz Tržiča, se je končala z žalovanjem. V nedeljski etapi od Portoroža do Tržiča je s sedem metrov dolge jadrnice v bližini rta Sdobba padel v morje 50-letni jadralec Sebastiano Por-cile iz Tržiča, ki je utonil pred prihodom reševalcev. Vzrok, zaradi katerega je izkušeni jadralec padel v morje, ni še povsem jasen, možno pa je, da je nesrečo povzročila nenadna slabost. Nesreča se je zgodila med 13.30 in 14. uro. V floti 44 daljših regatnih in potovalnih jadrnic, ki jo je gnala spodobna burja, je bila tudi okrog sedem metrov dolga jadrnica Cutty Shark, na kateri sta bila 50-le-tni lastnik in skipper Porcile ter njegov prijatelj Roberto Mosetti. Le dve morski milji pred ciljem, postavljenim miljo pred rtom Sdobba, je Porcile nenadoma omahnil v vodo. Ko je opazil, kaj se je zgodilo, je Moset-ti skočil za prijateljem in ga povlekel do lestve jadrnice. Prijatelja ni mogel povleči na plovilo, zato ga je moral za trenutek pusti- ti samega in poklicati na pomoč. Šel je pod krov in vzel telefon, ko se je vrnil pa je bil Porcile ponovno v vodi, daleč od jadrnice. Mosetti je poklical luško kapetanijo, posadke drugih jadrnic pa je s signalno raketo opozoril, da je Cutty Sark v težavah. Čolni italijanske obalne straže in luške kapitanije so se takoj odzvali na prošnjo po pomoči, Porcile pa je pred njihovim prihodom že izginil med valovi. Iskalna akcija je traja nekaj ur. Razburkano morje je truplo 50-letnika odneslo do rezervata ob izlivu Soče, kjer so ga našli pozno popoldne in ga s čolnom luške kapetanije prepeljali do portiča Nazario Sauro. Porcile, ki je bil po poklicu restavra-tor in ni bil poročen, je bil zelo izkušen jadralec. Morje je vzljubil že kot otrok, v razredu optimist je zmagal več nagrad. Novica o njegovi smrti je boleče odjeknila med tržiškimi jadralci, predvsem med člani društva Cosulich. Kako je v nedeljo prišlo do nesreče, preiskovalci še niso pojasnili, zgleda pa, da mu je bila usodna slabost. Sile javnega reda so jadrnico zasegle, možno je, da bo odrejena obdukcija trupla. GORICA Goričana sta se zaman skušala znebiti mamila Policija jima je zasegla tri grame marihuane V bližini pevmskega mosta so agenti goriške policije v nedeljo ustavili avtomobil z dvema osebama. Policist je opazil, da preden se jim je avtomobil približal, je potnik odvrgel predmet skozi okno, da bi se ga znebil. Šlo je za zavojček, v katerem je bila marihuana. Med nadaljnjim pregledom avtomobila so mamilo našli tudi v voznikovi torbici. Prepovedano snov - skupno tri grame - so zasegli, o prekršku 46- in 47-letnega moška, oba z bivališčem v Gorici, pa so obvestili prefekturo, kakor določa zakonodaja. V čelnem trčenju pri Ajdovščini hudo ranjen tudi petleten otrok V nedeljo pod večer je na cesti lokalni cesti Ajdovščina - Velike Žablje zaradi neprilagojene hitrosti prišlo do prometne nesreče. 20-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ajdovščine je pri vožnji po klancu navzdol v desnem ovinku zaneslo na levo stran vozišča, kjer je čelno trčil v osebno vozilo, ki ga je nasproti pravilno pripeljal 32-letni domačin; v njegovem vozilu je bil tudi petleten otrok. Vsi udeleženci prometne nesreče so utrpeli hude telesne poškodbe in bili odpeljani na nadaljnje zdravljenje v šempetrsko bolnišnico. Policisti bodo zoper 20-letnega povzročitelja prometne nesreče podali kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. (km) OPATJE SELO - Borut Pahor na shodu stranke Premieru ni žal za odločitve zadnjih let pri vodenju vlade Brulc: »Ne podpiramo predčasnih volitev, ker smo dobili mandat za štiri leta« Na tradicionalnem srečanju stranke Socialnih demokratov (SD) v Opatjem selu na goriškem Krasu je somišljenike nagovoril predsednik stranke in premier Borut Pahor. V nagovoru je poudaril, da mu za odločitve v preteklih treh letih pri vodenju vlade ni žal, udeležencem pa svetoval, naj tudi v prihodnosti ne spreminjajo politike stranke.«Gremo v pravi smeri in zato ker gledam z vedrino in optimizmom v prihodnost, si ne znam predstavljati, da bi bilo drugače,» je dejal Pahor in nadaljeval, da je temu tako zato, ker so pripravljeni razumeti spremembe kot v času demokratične pomladi. »Seveda ne gre lahko in nič kraljevskega ni na tej poti, ki pelje do ciljev, ki smo si jih zastavili,« je menil predsednik vlade. Slovenijo je primerjal z nadarjenim študentom, ki ima možnost, da postane odličen ali le dober zaradi svoje nadarjenosti. Namesto da bi ob nedeljskih večerih vzel v roke knjigo in tako dosegel odličen uspeh, gre raje ven in se ob tem zanaša na svojo nadarjenost. »Tako je s Slovenijo. Vse bom naredil, da bo Slovenija ostala v skupini med gospodarsko naprednejšimi in nezadol-ženimi evropskimi državami, zaradi česar bo potrebno sprejeti še kakšen nepopularen ukrep in reformo. Vendar bomo zaradi tega kasneje lahko ži- veli bolje,« je še dejal Pahor. Samo če sprejmemo neke pogumne in do neke mere tudi tvegane odločitve kot vedno doslej, da poskušamo ustvariti odlično družbo, potem moramo skupno storiti nekaj korakov, brez katerih take odlične družbe ni, je v Opatjem selu dodal Borut Pahor in poudaril, da nikoli ne bo dopustil, da bi se država preveč zadolžila in se tako znašla med tistimi evropskimi državami, ki so izgubile svojo suverenost in jih danes zaradi njihovega lagodnega življenja v preteklosti danes vodijo druge države. Udeležencem tradicionalnega jesenskega srečanja SD, na katerem so trem vidnejšim članom podelili najvišja priznanja stranke, je spregovoril tudi novogoriški poslanec Mirko Brulc. V nagovoru je poudaril moralno držo članov SD. »Svoj mandat bi radi pripeljali do konca in zato ne podpiramo predčasnih volitev, ker smo dobili mandat za štiri leta,« je dejal Brulc. Poslanec je še poudaril, da niso bili poslanci niti člani vlade iz vrst SD tisti, ki bi hodili po sodiščih ali odgovarjali na obtožbe, pač pa da so delali dobro. Udeležencev srečanje v Opatjem selu je zato obljubil, da bo tako tudi v prihodnje in da bodo člani stranke z dvignjeno glavo zaključili štiriletni mandat. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 30. avgusta 2011 13 DEVETAKI - Zaradi nedeljskega požara zaprta državna cesta Zgorelo petnajst hektarov kraške gmajne in gozda Ogenj naj bi bil podtaknjen - Gasilci, gozdna straža in civilna zaščita še včeraj na delu Goriški gasilci in karabinjerji iz Tržiča še preiskujejo vzroke požara, ki je v nedeljo uničil okrog petnajst hektarov kraške gmajne in gozda v doberdobski občini. Ogenj je najprej izbruhnil nad De-vetaki, v bližini državne ceste št. 55, ki je bila zaradi tega več ur zaprta za promet. Gasilci pa so povedali, da so med gaše- Gasilci na Brestovcu (desno), pri gašenju jim je pomagal helikopter (levo) bonaventura njem ugotovili prisotnost še drugih žarišč, zato ne izključujejo, da je bil ogenj namerno ali nenamerno podtaknjen. Požar se je razplamtel okrog 11. ure na Brestovcu. Ogenj se je po suhem rastlinju bliskovito širil, pomagal mu je tudi veter, ki je močno pihal do popoldanskih ur. Na kraj so prišle ekipe gasilcev iz Go- GORICA - Mednarodni festival folklore Slavili Srbi Nagrada za medkulturni dialog je letos odromala v Senegal Srbska Lola na Travniku Trofejo mesta Gorica - Nagrado simpatije 41. goriškega festivala folklore je v nedeljo osvojil Folk Dance Ensemble Lola iz Beograda, ki je odnesel tudi priznanje za tehnično izvedbo plesa. Zmago so torej slavili Srbi, ki so se po ploskanju sodeč izkazali tudi na nedeljski paradi po mestnih ulicah. Zaradi gradbišč na Korzu so sprevod letos speljali po Travniku, ki je postal festivalsko prizorišče, velika množica ljudi pa je nastopajoče, nosilce zastav in godbenike spremljala vzdolž celotne poti, ki so jo opravili do Battistijevega trga. Žirija, ki jo je vodil Massimiliano Marangon in so jo sestavljali še Ante Cu- bumbaca krov, Bruno Ravnikar, Peter Suhadolc in Magdalena Tovornik, je podelila posebno nagrado za tradicionalni repertoar glasbeni skupini Africa Chiossan iz Senegala, ki je obenem dobitnica nagrade Tullio Tento-ri za medkulturni dialog. Nagrada za glasbeno izvedbo je šla skupini Cuniburo Cultural iz Quita v Ekvadorju, nagrada za fol-kloristično petje skupini Whitireia Performing Arts iz kraja Porirua na Novi Zelandiji, nagrada za izvirnost glasbil skupini Kum Dance iz Seula v Južni Koreji, nagrada za koreografijo skupini Gorets iz Vladikavkaza v Severni Osetiji in nagrada za spektakularno izvedbo skupini Sbandieratori San Gemini iz Italije. rice in Tržiča, osebje gozdne straže, prostovoljci civilne zaščite iz doberdobske, sovodenjske in drugih občin ter gasilni helikopter deželne civilne zaščite. Ogenj ni ogrožal hiš, iz varnostnih razlogov pa so reševalci zaprli odsek državne ceste št. 55, po kateri so ponovno sprostili promet šele pozno popoldne. Ogenj je bil okrog 17. ure pogašen. Gasilci, civilna zaščita in gozdna straža so bili kljub temu na prizorišču požara tudi včeraj, saj so preverjali prisotnost morebitnih skritih žarišč. Naj spomnimo, da je na istem območju izbruhnil požar že v petek zvečer, zgorelo pa je okrog 400 kv. metrov suhe trave in grmičevja. POKRAJINE Romoli in Gherghetta neuglašena »Strinjam se s predlogom o popolni ukinitvi pokrajin po ustavni poti.« Tako je goriški župan Ettore Romoli komentiral sinočnji dogovor iz Arcoreja, kjer je potekal vrh Ljudstva svobode in Severne lige. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta pa nasprotno trdi, da je vladna večina v razsulu in išče grešnega kozla: »Našla ga je v pokrajinah.« »Vladna odločitev je smiselna, vsekakor bolj kot predlog o selektivni ukinitvi pokrajin, ki ne bi prinesla ekonomskih koristi,« svoje stališče utemeljuje Romoli, ki pozitivno ocenjuje tudi hipotezo o zmanjšanju števila parlamentarcev za polovico: »Morali bi se dodatno potruditi in za polovico zmanjšati tudi število deželnih, pokrajinskih in občinskih svetnikov, tako tudi število članov v odborih.« Župan pa ne ceni koraka nazaj glede t.i. »solidarnostnega prispevka«: »Lahko bi zadevo bolje premislili, vendar načelo, da, kdor ima več, lahko več plača, je pravilno.« »Kdo si danes postavlja vprašanje, katera je energetska politika italijanske države po propadu referenduma? Ali se vsi izgubljajo v zasledovanju predlogov reforme ustavnega reda?« se polemično sprašuje Gherghetta in dodaja: »S takšnim početjem se izogibajo realnim problemom, zato da še naprej ščitijo koristi tistih, ki odločajo in ki so nas pahnili v krizo. Ukinitev pokrajin ne bo prinesla koristi, temveč samo škodo: za izhod iz krize je potrebno spopasti se z vozli zaradi protislovij gospodarskega sistema. Vsako odlašanje bo stanje le poslabšalo.« GORICA - Jubilant in številni ljudje na sprejemu VZPI-ANPI Poletta počastili za doprinos v bran odporništva in sožitja »Zacvetele jablane in hruške ... Fisc-hia il vento, infuria la bufera,« je zapisano na spominski plaketi, ki jo je goriška sekcija partizanskega združenja VZPI-ANPI podelila Silvinu Polettu ob njegovi 90-le-tnici. Napis so povzeli po partizanski pesmi, ki so jo prepevali tako slovenski kot italijanski borci. Praznično srečanje z jubilantom je bilo v soboto v gostilni Vita Primožiča Na Vialu v Gorici. Nazdravit mu je prišlo veliko ljudi, saj je Poletto s svojim delom zaznamoval tako goriško politiko kot družbo. Zasluge ima tudi v kulturi, v zadnjih letih, potem ko je mlajšim prepustil vajeti goriške sekcije VZPI-ANPI in sprejel častno predsedstvo, pa se najpogosteje javlja s spomini in razmišljanji v krajevnem časopisju, zlasti še z argumenti, ki zadevajo partizanski boj in delavsko gibanje. Vrednotam partizanstva in tovariškega boja italijanskih in slovenskih borcev za osvoboditev izpod nacifašizma je ostal Poletto predan skozi vse življenje. Nezamenljiv je njegov napor, da bi se vrste VZPI-ANPI obnavljale in prenašale vrednote odpor-ništva mlajšim generacijam. Etape Polettovega življenja je v svojem dvojezičnem nagovoru povzel predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI, Mirko Primožič, ki je podčrtal dejstvo, da je Poletto vseskozi načelen in zvest idealom odporništva. Vedno se je zavzemal za utrjevanje sožitja in prijateljskih vezi med slovenskim in italijanskim narodom, ki ju je povezal tudi skupni boj v partizanskih vrstah. Neredko je Poletto javno in odločno nastopil proti izbiram goriške občine - v soboto je ni nihče zastopal -, ki je prevečkrat težila k zmanjševanju vloge NOB in k poveličevanju mračnjaških sil. S podobnimi poudarki so jubilanta in številne zbrane ljudi nagovorila tudi Paolo Padovan, pokrajinski predsednik VZPI-ANPI, Štefan Cigoj v imenu Zveze borcev iz Nove Gorice in Mario Merni, predsednik zveze AVL (Associazione Volontari per la Liberta), ki je ravno tako pred kratkim slavil svojo 90-letnico. Zato je VZPI-ANPI tudi njemu poklonila spominsko kolajno. Po-letta je obdarila tudi delegacija Krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje, kjer slavljenec prebiva. Na sobotnem prazno- Mirko Primožič izroča Silvinu Polettu spominsko plaketo (desno), ljudje so se gnetli v vročih prostorih gostilne (spodaj) bumbaca vanju so bili navzoči še predstavniki drugih organizacij in ustanov, ki so bili Polet-tovi sopotniki, med katerimi tudi Slovenska kulturno gospodarska zveza in Kulturni dom. Slednji bo za Poletta pripravil sprejem v svojih prostorih 14. septembra; sodelovala bosta zadruga COOP in zveza Lega delle Cooperative. Slavljenec se je vsem zahvalil in izpostavil zgodovinsko resnico o vlogi od-porništva ter sožitje med Slovenci in Italijani, ki ga gre negovati in spodbujati. Opozoril je še, da je budnost vedno na mestu, saj nasprotniki dobrih odnosov, ujeti v preteklost, izrabijo vsako priložnost za rušenje doseženih oblik sožitja. (vip) 1 4 Torek, 30. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Razstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž Z avtorskimi posnetki pripovedujejo zgodbe Šestim goriškim krožkom so se pridružili Novogoričani - Izviren doprinos Skupine 75 V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo do 9. septembra na ogled fotografska razstava »6 za 1 razstavo«, ki jo je tri-najstič zapored pripravila skupina fotografskih krožkov iz goriške pokrajine pod okriljem in s pokroviteljstvom krajevne zveze fotografov FIAF. K pobudi so tudi letos pristopili Circolo Fotografico Castrum iz Gradeža, Circolo fotografico Isontino iz Gorice, Fotoklub Il Torrione iz Romansa, Gruppo Fotografico Lo scambio iz Gorice, slovenski fotoklub Skupina 75 iz Gorice ter Fotoclub Lucinico. Kot gost se jim je pridružil Fotoklub Nova Gorica. Udeležence je uvodoma pozdravila predsednica centra Lojze Bratuž, Franka Žgavec, za njo pa še prefektinja Maria Augusta Marrosu in odbornik za kul- turo goriške pokrajine Federico Portelli; občine ni nihče zastopal. O razstavi je pokrajinski predsednik FIAF Giovanni Viola povedal, da se predstavniki vseh sodelujočih društev vsako leto sestanejo in skupaj izberejo skupni imenovalec vsebine prikazanih fotografij, ki je povzet v naslovu; letos se ta glasi »Povej zgodbo -Racconta una storia«. Glede načina predstavitve pa je vsako društvo svobodno. Za Violo je pozdravil še predsednik deželnega odbora FIAF, Adriano Locci. Člani sodelujočih krožkov so prikazali posnetke, ki odražajo vse to, kar se dogaja v okviru umetniške fotografije. Na ogled so ženske zgodbe, razdrobljeno življenje, nekoč so bili čolni, tihožitja, pa še utrinki iz vsakodnevnega življenja. Izviren in posebne omembe je doprinos fo- S sobotnega odprtja razstave v galeriji centra Lojze Bratuž bumbaca tokluba Skupina 75. S prispevkom centra Bratuž so njegovi člani izdelali veliko leseno knjigo - primarno sredstvo pripovedovanja zgodb -, na osmih njenih straneh pa se predstavlja prav toliko članov društva. Predsednik Silvan Pittoli pripoveduje o Števerjanki Mariji, Enzo Te-deschi o enosmerni poti Krmin-Benetke, »Z rokami v testu« je naslov zgodbe Mariana De Clementeja, Julija Humačenko (Ukrajinka, ki študira v Gorici) je predstavila zgodbo »Dan X«, stran Metke Skrt nosi naslov »Onkraj«, »Nikoli več senca, preprosto ženska« pa je pripoved Loredane Prinčič; knjigo zaključuje stran z naslovom »Zapuščeni in pozdravljeni« avtorja Sandija Gorkiča. Razstava bo do 9. septembra odprta od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. (vip) Na Vrhu je prvič zamijavkal mucek Alessandro Staršema Aniti in Cristianu čestita, Alessandru pa želi vse najboljše v življenju Klub Osmica pri Mačku [I] Lekarne Cela Srbija nori, saj Maja jih 40 naredi. V domačem vrtu žlahtni cvet zasluži si mnogo takih let. Zdravja sreče polnih dni želimo ti Nikol Kevin David Danilo Nataša DEŽURNA LEKARN A V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. il Razstave Mihael je osrečil mamo Saro in očka Pavla. Čestitamo P.D. Vrh Sv. Mihaela M Koncerti »CANTA QUARTIERI« (RAJONI PREPEVAJO): »Bandiera Gialla« v sredo, 31. avgusta, v novem kulturnem in športnem središču v Pevmi; »Cartoons & Movies« v četrtek, 1. septembra, na Trgu Sv. Antona v Gorici. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: danes, 30. avgusta, ob 20.30 v cerkvi v Štmavru bo nastopila Francesca Arci-diacono (kitara). SPOMINSKA RAZSTAVA V GORICI IN NOVI GORICI OB 80-LETNICI SILVESTRA KOMELA: odprtje razstave bo v petek, 2. septembra, ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20, ob 20. uri v Mestni galeriji Nova Gorica. H Šolske vesti DELAVNICE SLOVENŠČINE ZA OTROKE OD 9. D012. LETA v okviru projekta Je-zik/Lingua: Kaj mi je všeč; Danes bom bral; Rad bi pel; Katero pico boš jedel?; Z žepnino bom kupil. Delavnica bo v prostorih Dijaškega doma Simona Gregorčiča, Ul. Montesanto 84 v Gorici vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. do 16. ure do 10. septembra 2011. Informacije na teco01@jezik-lingua.eu. GLASBENA MATICA GORICA organizira poletno komorno delavnico, za učence od 9. do 16. leta starosti, v prostorih društva Jezero v Doberdobu, od 5. do 9. septembra od 9. do 13. ure. Na programu so skupinske in individualne lekcije, ritmične vaje, sestavljanje inštrumentalnih skupin. Informacije na sedežu Glasbene matice na Korzu Verdi 51, od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ali po tel. 0481-531508. U Kino Hudo ranjen kolesar V nedeljo nekaj pred 8. uro se je 75-letni domačin vozil s kolesom iz smeri Rožne doline proti Ajševici. Pri vožnji po klancu navzdol je dohitel pred seboj vozečega kolesarja in ga začel prehitevati po desni strani. Med njima je prišlo do opla-zenja in padca 75-letnika, ki se je huje poškodoval po glavi. Med vožnjo je uporabljal varnostno čelado. Ramadan v Tržiču Danes ali jutri (datum je odvisen od luninega koledarja) se bo tudi muslimanska skupnost iz Tržiča zbrala za molitev ob koncu Ramadana. Občina jim je dala na razpolago športno palačo v Ulici Baden Powell, toda samo do 10. ure zjutraj zaradi morebitnih potreb rekreativnih dejavnosti, ki potekajo v bližini. Nov direktor v CPG Nadzorni svet družbe CPG, ki sodi v skupino Primorje, je za novega direktorja družbe imenoval Kristjana Mu-gerlija. Dosedanji direktor Jože Brecelj, ki je CPG vodil od oktobra 2003, je bil imenovan za člana upravnega odbora ajdovskega Primorja. Gorica in Risorgimento Na radijskem programu Radio3 Rai bodo danes ob 14. uri, oddajali povzetek s srečanja na temo Gorice in Ri-sorgimenta brez vojn, ki je potekalo na festivalu eStoria in na katerem so govorili Renate Lunzer, Branko Marušič in Sergio Tavano. GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 2011-2012. Informacije od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure na sedežu Glasbene matice v Gorici na Korzu Verdi 51 ali po tel. 0481-531508. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB obvešča, da bo seja učnega zbora v četrtek, 1. septembra, ob 9. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob Sovodnje v Sovodnjah. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini potekalo danes, 30. avgusta, ob 9. uri v prostorih izobraževalnega zavoda Trubar - Gregorčič v Gorici, Ul. Puccini 14. Kdor se podelitve ne more udeležiti, lahko izpolni pooblastilo. Seznam razpolo-žljih mest bo objavljen vsaj 24 ur prej na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da bo prvi zbor učnega osebja v četrtek, 1. septembra ob 10. uri na šoli Trinko, ob 8.15 pa prva seja za neučno osebje. S Izleti KRUT prireja izlet v Piemont, Langhe, sa-bavske rezidence in Turin od 15. do 19. septembra. Na razpolago so zadnja dodatna mesta. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8/b v Trstu ali po tel. 040-360072. □ Obvestila DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 »Kung fu Panda 2«. Dvorana 2: 17.10 - 18.45 »Horror Movie«; 20.40 »London Boulevard«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Come am-mazzare il capo...e vivere felici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »Kung fu Panda 2«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Come ammazzare il capo... e vivere felici«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 21.30 »Kung fu Panda 2« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 - 20.00 »I pinguini di Mr. Popper«; 22.00 »Horror Movie«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Le amiche della sposa«. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj s pomočjo mladih odbornikov organizira »1. tekmovanje DJ-ev«, ki bo potekalo v petek, 2. septembra s pričetkom ob 21.30 v prostorih večnamenskega centra v Jamljah. Vpišejo se lahko vsi DJ-i (tudi amaterji), ki imajo lastno opremo. Število vpisanih bo omejeno; vpis na dan prireditve med 19. in 20. uro, vstop bo prost. Informacije po tel. 340-0030154 (Jasmin). H Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot (1,50 evro na liter); tel. 0481-78066. PRODAJAMO domači kraški krompir; tel. 0481-78140. PRODAJAMO grozdje vrste merlot; tel. 0481-78066. PRODAM KNJIGE za vse razrede družboslovnega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 340-0516835. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja Simona Gregorčiča v Gorici; tel. 347-7629984. PRODAM sod (10 hl) iz siberglasa (»ve-troresina«); tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Oreste Campolongo blagoslov v kapeli na glavnem pokopališču in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.00, Nerina Me-deot vd. Goss iz goriške splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče. GORICA V teater zvabili tudi Glorio Gaynor Gloria Gaynor Z nastopom kraljice disko glasbe Glorie Gaynor se bo dvignil zastor nad letošnjo sezono občinskega gledališča Verdi, v okviru katere se bo zvrstilo dvajset gledaliških predstav, baletov, muzikalov in koncertov. Program so včeraj predstavili umetniški vodja Walter Mramor, župan Ettore Romoli in občinski odbornik Antonio De-vetag, ki so prepričani, da bo kakovost ponudbe letos prepričala in zadovoljila še višje število abonentov kot lani. Sezona 2011-2012, ki jo sestavlja lepo število deželnih premier, nastopov uglednih italijanskih gledališčnikov in zanimivih mednarodnih dogodkov, bo kot običajno razdeljena na gledališče, posebne dogodke ter plesne in glasbene predstave. Med štirimi posebnimi dogodki je ravno koncert Glorie Gaynor, ki jo skupaj z Don-no Summer uvrščajo med najbolj blesteče zvezde glasbene pop scene 70. let. Svoji uspešnici »Never can say goodbye«, »I will survive« in druge pesmi bo v Gorici zapela 8. novembra, ostali posebni dogodki pa bo nastop tip-tap baleta Tap Dogs (26. januarja), spektakel Mother Afrika, pri katerem sodeluje 40 afriških plesalcev, žon-glerjev in umetnikov (12. marca) ter koncert angleškega pevca Paula Younga, s katerim se bo 12. maja sezona sklenila. Po Mramorjevih besedah je kakovosten tudi gledališki program. 14. novembra bo na vrsti komik Max Giusti s spektaklom »100% comico«, 5. decembra pa bosta nastopila Zuzzurro in Gaspare (»La cena dei cretini«). Franco Branciaroli, ki ga imajo za enega izmed najboljših italijanskih igralcev, bo z delom »Servo di scena« nastopil 19. decembra, 17. januarja pa bo na sporedu Češ-njev vrt Antona Pavloviča Čehova v režiji Paola Magellija. Dne 4. februarja, ko bo na ogled muzikal »Dr. Jekyll e Mr. Hide«, v katerem med drugimi nastopajo Alessandro Benvenuti, Rosalinda Celentano ter dvojčici Alice in Hellen Kessler. Vincenzo Salem-me bo 23. februarja predstavil igro »L'asti-ce e il veleno«, 15. marca pa bo na vrsti Pi-randellovo delo »Questa sera si recita a soggetto« z Marianom Rigillom. V gledališkem programu bo 28. marca še komedija Paola Polija, ki je tokrat obravnaval pripovedi Anne Marie Ortese. Dne 24. novembra bo v Gorici predstavljen gledališko glasbeni spektakel »I pro-messi sposi: una storia d'amore solo in ap-parenza«, v katerem nastopata Massimilia-no Finazzer Flory in prva baletka Scale iz Milana Gilda Gelati. 11. decembra bo publika lahko prisluhnila gospel pevcem skupine So-weto Gospel Choir, 14. januarja pa bo na vrsti koncert Balkanika, v katerem bo skladbe Vzhodne Evrope izvajalo dvanajst mladih pianistov; projekt je pripravil glasbeni strokovnjak in dirigent Walter Sivilotti, ki je včeraj zagotovil, da je delo vredno ogleda. Dne 11. februarja na vrsti muzikal Alica v čudežni deželi, 18. februarja pa balet iz Rima s Shakespearovim Otelom, 3. marca bo igral ansambel Peppeja Servilla, medtem ko bo 24. marca balet iz Rige bo predstavil Sen poletne noči. Ponudili bodo še eno glasbeno poslastico, in sicer koncert italijanskega violinista Uta Ughija, ki bo v Gorici nastopil 14. aprila. V programu, ki so ga včeraj predstavili, pa ni ne duha ne sluha o sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice in centrom Lojze Bratuž, čeprav ga je maja letos občinska uprava napovedovala. V okviru sezone Verdijevega teatra bodo priredili tudi tri jazz koncerte, ki bodo v deželnem avditoriju - nastopili bodo pianisti Dado Moroni, Glauco Venier in Paolo Birro -, v sodelovanju s centrom za animirano gledališče CTA pa še nekaj predstav za otroke. Abonmajska kampanja se bo začela 3. septembra. (Ale) w / RADIO IN TV SPORED Torek, 30. avgusta 2011 15 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik SP V ATLETIKI - Kljub enoletnem premoru slovenski metalec kladiva še v svetovnem vrhu Kozmus tretji »Dokazal sem si, da lahko v Londonu ubranim zlato olimpijsko medaljo« Kubanec Robles se je prezgodaj veselil zmage v teku na 110 m z ovirami 2. IN 3. DAN Pravilo 162.7 Že v drugem dnevu je dobilo SP malodane svoj epilog. Bolt je bil diskvalificiran zaradi prezgodnjega starta. V klasičnem pregledu javnega mnenja gladko prevladuje struja, ki bi hotela Bolta na progi, čeprav proti pravilom. Moč televizije pač, kije pred leti zaradi serijskih zgodnjih startov v eni sami skupini, tarnala, da se gledalci dolgočasijo. Spomnimo se situacije, kije nastala na SP v Parizu leta 2003. Američan Drummond ni sprejel diskvalifikacije in pol ure ležal na startu. Skoraj bi morala nastopiti »gendarmerie«. Mednarodna zveza je najprej uvedla ob prvem napačnem startu opomin za vse, kar je bila seveda velika krivica za tiste, ki ga niso zagrešili. Komaj lani so zadevo spremenili. Ukinili opomin in ga povišali kar v rdeč karton. Čeprav bo diskvalifikacija Bolta glavna tema tega prvenstva, je zadeva vendar nekoliko skrivnostna. (Uspešen) nastop Bolta na 200 m bo slutnje sicer razblinil in jih osmešil, prav pa je, da se jih predstavi. Pravilo IAAF št. 162 (člen 7) predvideva od starterjevega strela do začetka premikanja atleta 100 tisočink sekunde (eno desetinko). Kar je manj, pomeni avtomatično oznako prehitrega starta. V uradnih rezultatih velikih tekmovanj redno objavljajo »reaction time« (RT), torej čas, ki ga je atlet porabil za začetekpremikanja. Tudi majhna kretnja noge lahko čas, ki teče, ustavi. Glavnina teh časov se giblje med 150 in 180 tisočinkami. So nekateri, ki redno dosegajo tudi manj, drugi krepko presegajo 200 tisočink. Na seznamih so ti RT označeni naprimer0.156, 0.179. Čeje0.091, pride diskvalifikacija. Pri Boltu pa je napisano -0.104 Torej negativna vrednost, ki priča, da se je začel atletpremikati še pred strelom in ne samo v tistih 100 ti-sočinkah po njem. Vsi so na ekranih videli veličino napake. Zagonetka nastane pri pregledu druge VIP-diskvalifikacije pri Angležu Chambersu. Zanj je napisano -0.137. Torej je bil njegov start še zgodnejši in vidnejši. Chambers je eden grešnikov, ki je prestal dveletno kazen zaradi dopinga. In kričeče prezgodaj (-0.343) je začela na 400Britanka Ohurugu, svoj čas že olimpijska prvakinja. V Angliji je Chambers odpisan za OI, sumi pa so svoj čas krožili okoli Ohurugujeve. Kako je mogoče, da atleti takih izkušenj zagrešijo tako smešne napake? In še posebno Bolt, ki bi zmagal z eno nogo! Neka irska tekačica na 400 m si je izključitev prislužila z -0.317 predčasnim odhodom. Ni šlo v vseh primerih za namerne pobege? Recimo za »gentlemen agreement« med atleti in mednarodno zvezo. »Ti odstopiš in mi ne bomo preverjali tvoje čistosti«. V analih je že nekaj takih primerov. Pišem atletsko krimi-nalko? Upam, da bo samo »fiction«. Morda je bil Bolt samo preveč zaverovan v samega sebe, v božanje lasi in razna spakovanja. Nič hudega. Danes bomo na 400 metrov spoznali novega Bolta. To bo ne še 19-letni Kirani James. Če bo nastopil bolj zbrano kot Bolt, bo prvi. Kirani (1. septembra bo praznoval 19. rojstni dan) je iz otoka Grenada. Poskusite na zemljevidu najti ta otok! Bruno Križman DAEGU - Primož Kozmus je na SP v Daeguju z bronom dopolnil svojo zbirko odličij s svetovnih prvenstev v atletiki in ima sedaj celoten komplet medalj. Odličja v metu kladiva pa, kot je priznal, na 13. SP v Južni Koreji po enem letu premora tudi sam ni pričakoval. »Sem zelo vesel brona, odličja tudi sam nisem pričakoval. Pred finalom nisem razmišljal o odličju. Zadnje teden sem imel veliko težav s tehniko. To je zame izjemen dosežek. V Daeguju sem naredil res velik izid. Imam medaljo. Zame je to srečen dan. Vse to je strašna spodbuda za naprej. Dokazal sem si, da lahko v Londonu ubranim zlatom olimpijsko medaljo,« je vrelo iz Kozmusa po tudi zanj sanskem razpletu finala na SP. Kozmus je v drugi seriji vrgel 79,39 m, največ v finalu in v sezoni. Izida potem ni več popravil, prehitela sta ga le Japonec Koji Murofuši (81,24 m) in Madžar Krisztian Pars (81,18 m). »Murofuši je imel izjemno serijo in prav je bilo, da je osvojil naslov svoj prvi naslov na SP in to pri 37 letih. Dolgo je čakal na to. Pars je bil malo razočaran, vendar sem mu po tekmi dejal, da je tudi srebro na taki tekmi zelo dobro. Ta dva tekmeca sta bila danes razred zase,« je povedal Kozmus. Italijan Nicola Vizzoni, zaročenec naše atletinje Claudie Coslovich, je pristal na končnem 8. mestu z izidom 7,04. Dosegel ga je v prvem metu. Letos je orodje že vrgel čez 80 metrov, toda njegov rezultat je vsekakor zadovoljiv. Potrdil je, da se je po dolgih letih spet vključil med vodilne metalce kladiva. BOLT - Usian Bolt je v nedeljo z diskvalifikacijo v finalu teka na 100 metrov doživel eno največjih razočaranj v življenju. »Razočaran sem, v predtekmova-njih sem se namreč počutil zelo dobro. A nima smisla obžalovati preteklosti. Zdaj imam na voljo nekaj dni, da se zberem in se pripravim na tek na 200 metrov. Vem, da sem v dobri formi in sposoben doseči dober rezultat,» je sporočil Bolt. Pred SP je računal na tri zlate medalje, zdaj sta še vedno dosegljivi dve: v 200-metrski preizkušnji, ki bo na sporedu v petek, in v štafeti na 4x100 metrov zadnji dan prvenstva v nedeljo. ŠE ENA DRAMA - Na 110 m ovire je Kubanec Dayron Robles sicer zmagal, a so ga pol ure po tekmi diskvalificirali zaradi oviranja Kitajca Liu Xian-ga. Namesto Kubanca je zlato tako naknadno dobil Američan Jason Richardson (13,16). Liu Xiang je s tretjega napredoval na drugo mesto (13,27), do brona pa se je prebil Britanec Andrew Turner (13,44). V kubanskem taboru so menili, da je bila Roblesova diskvalifikacija neupravičena. Drugače je zatrdil Liu Xiang, drugi «junak» te zgodbe. «Ko sem se približeval deveti oviri, me je Robles potegnil nazaj. To me je upočasnilo. Pred tem sem bil že blizu tega, da osvojim vsaj drugo, če ne že prvo mesto,» je menil Kitajec. Povsem drugih misli je bil Robles: «To, kar se je primerilo danes, se zgodi skoraj na vsaki tekmi na 110 m ovire. Tudi mene so ovirali v polfinalu na tem SP. Težko je prežvečiti tako odlo-čitev.» PISTORIUS - Južnoafriški tekač na 400 metrov, prvi invalid z opravljenim nastopom na SP med zdravimi, je svojo pot končal v polfinalu s časom 46,19. Stadion je zapustil med ploskanjem gledalcev. »Nastop na svetovnem prvenstvu je bil zame izjemna priložnost,« se je zahvalil. Naklonjenost, s katero ga spremlja javnost, pa bržkone ne bo odpravila polemik o tem, da mu nudita protezi, s katerima tekmuje, preveliko prednost. Primož Kozmus med metom v Daeguju ansa Bob Beamon praznoval 65 let DAEGU - Ameriški skakalec v daljino Bob Beamon je dopolnil včeraj 65 let. Beamon se je za vedno zapisal v atletsko in športno zgodovino leta 1968 na olimpijskih igrah v Mehiki. Zaradi posebnih vremenskih razmer na visoki nadmorski višini (2240 metrov) v prestolnici Mehike je 21. oktobra pred 43 leti presegel meje do tedaj verjetnega in v peskovniku po skoku v daljino pristal pri neverjetnih 890 centimetrih. Vsem na stadionu je bilo jasno, da so priča zgodovinskemu dogodku, le na uradno izmerjeno daljavo so morali nekoliko počakati. Merilo so namreč namestili le do daljave 860 centimetrov, Beamonov «vesoljski» skok pa so izmerili na roke. V drugem poskusu je šel še enkrat na zaletišče in pristal pri 8,04 metra, naslednje štiri poskuse pa je kar izpustil, saj je imel zlato medaljo tako ali tako že v žepu. Prej sta imela svetovni rekord Američan Ralph Boston in sovjetski tekmovalec Igor Ter-Ovanes-jan z 8,35 metra. Pozneje so se pri ameriškem časniku Sports Illustrated lotili natančne analize, kako so razmere pomagale Beamonu do rekorda. Če bi bila tekma na bolj običajni nadmorski višini in če ne bi bilo pomoči vetra - na igrah so namerili prav mejnih 2,0 metra na sekundo v hrbet -, bi Beamon pristal «le» pri 8,56 metra, a bi kljub temu postavil svetovni rekord. Beamonova sanjska daljava je bila kar 23 let tudi svetovni rekord. Šele rojak Mike Powell je leta 1991 na SP v Tokiu skočil pet centimetrov več in Beamonu odvzel status najboljšega na svetu. A takrat je bila legenda že zdavnaj ustvarjena, odličnemu športniku je zadostovalo, da je navijačem namesto podpisa napisal le številko 8,90. Svojo zgodbo je povedal že več tisočkrat, a se je še vedno rad spominja. «Vse je bilo idealno. Razmere so bile naravnost odlične, hitrost zaleta je bila prava, veter ravno še v mejah, odriv milimetrsko natančen. Mislim, da bi s tistim zaletom na 100 metrov tekel 10,0,» je pojasnil Beamon. Njegovi tedanji tekmeci so se počutili povsem nemočne. «Po njegovem skoku smo bili vsi drugi videti kot otroci,» se je spominjal takratni veliki sovjetski tekmec Ter-Ovanesjan A Beamon olimpijske slave, takrat v povsem drugačnih amaterskih časih, ni nikoli povsem unovčil. Kariero je kmalu končal, se poskusil še v košarki, po končanem študiju pa se je preživljal kot trener mlajših selekcij in svetovalec atletov. Leta 1999je o svojem najboljšem skoku v življenju izdal knjigo z naslovom Človek, ki je znal leteti. (STA) Izidi VČERAJ Moški, 110 m ovire: 1. Richardson (ZDA) 13,16; 2. Liu Xiang (Kit) 13,27; 3. Turner (VBr) 13,44; 4. Oliver (ZDA) 13,44; 5. Merritt (ZDA) in Sharman (VBr) 13,67; diskvalifikacija: Dayron Robles (Kub) in Dwight Thomas (Jam). Kladivo: 1. Murofuši (Jap) 81,24 m; 2. Pars (Mad) 81,18; 3. Kozmus (Slo) 79,39; 4. Esser (Nem) 79,12; 5. Krivicki (Blr) 78,53; 6. Ikonikov (Rus) 78,37; 7. Ziolkowski (Pol) 77,64; 8. Vizzoni (Ita) 77,04. Skok s palico: 1. Wojciechowski (Pol) 5,90 m; 2. Borges (Kub) 5,90; 3. Lavillenie (Fra) 5,85; 4. Michalski (Pol) 5,85; 5. Mohr (Nem) 5,85; 6. Filippidis (Grč) 5,75; 7. Didenkow (Pol) 5,75; 8. Gomes da Silva (Bra) 5,65. Ženske, 100 m: 1. Jeter (ZDA) 10,90; 2. Campbell-Brown (Jam) 10,97; 3. Baptiste (Tri) 10,98; 4. Fraser (Jam) 10,99; 5. Okagbare (Nig) 11,12; 6. Stewart (Jam) 11,15; 7. Lalova (Bol) 11,27; 8. Myers (ZDA) 11,33. 400 m: 1. Montsho (Boc) 49,56; 2. Felix (ZDA) 49,59; 3. Kapačinska (Rus) 50,24; 4. McCorory (ZDA) 50,45; 5. Krivošapka (Rus) 50,66; 6. Williams (Jam) 50,79; 7. Richards-Ross (ZDA) 51,32; 8. Williams-Mills (Jam) 52,89 Krogla: 1. Adams (NZl) 21,24; 2. Ostapčuk (Blr) 20,05; 3. Camarena-Williams (ZDA) 20,02; 4. Lijiao (Kit) 19,97; 5. Kolodko (Rus) 19,78; 6. Li Ling (Kit) 19,71; 7. Avdejeva (Rus) 19,54; 8. Kleinert (Nem) 19,26. V NEDELJO Moški, 100 m: 1. Blake (Jam) 9,92; 2. Dix (ZDA) 10,08; 3. Collins (SKN) 10,09; 4. Lemaitre (Fra) 10,19; 5. Bailey (Ant) 10,26; 6. Vicaut (Fra) 10,27; 7. Carter (Jam) 10,95. 10.000 m: 1. Jeilan (Eti) 27:13,81; 2. Farah (VBr) 27:14,07; 3. Merga (Eti) 27:19,14; 4. Tadese (Eri) 27:22,57; 5. Irungu Mathathi (Ken) 27:23,87; 6. Cheruiyot Kirui (Ken) 27:25,63; 7. Rupp (ZDA) 27:26,84; 8. Sihine (Eti) 27:34,11. Deseteroboj: 1. Hardee (ZDA) 8607; 2. Ashton Eaton (ZDA) 8505; 3. Suarez (Kub) 8501; 4. Drozdov (Rus) 8313; 5. Sintnicolaas (Niz) 8298; 6. Dudaš (Srb) 8256; 7. Behrenbruch (Nem) 8211; 8. Felix Knobel (Nem) 8200. Hoja na 20 km: 1. Borčin (Rus) 1:19:56; 2. Kanajkin (Rus) 1:20:27; 3. Fernando Lopez (Kol) 1:20:38; 4. Zhen Wang (Kit) 1:20:54; 5. Emeljanov (Rus) 1:21:11; 6. Kim (JKo) 1:21:17; 7. Dmitrenko (Ukr) 1:21:31; 8. Suzuki (Jap) 1:21:39. Ženske, daljina: 1. Reese (ZDA) 6,82; 2. Kučerenko (Rus) 6,77; 3. Radevica (Lat) 6,76; 4. Mirončik Ivanova (Blr) 6,74; 5. Klüft (Šve) 6,56; 6. Deloach (ZDA) 6,56; 7. Klišina (Rus) 6,50; 8. Mey Melis (Tur) 6,44. Disk: 1. Yanfeng Li (Kit) 66,52; 2. Müller (Nem) 65,97; 3. Barrios (Kub) 65,73; 4. Glanc(Pol) 63,91; 5. Brown Trafton (ZDA) 63,85; 6. Tan(Kit) 62,96 7. Tomaševič (Srb) 62,48; 8. Grasu (Rom) 62,08. Spored finalov Danes (6 končnih odločitev): 12.05 skok s palico, ženske; 12.55 disk, moški; 13.00 sedmeroboj - 800 m; 14.00 800 m, moški; 14.20 3000 m zapreke, ženske; 14.45 400 m, moški. Predtekmovanja: 03.00 sedmeroboj; 03.10 višina, moški, kvalifikacije; 03.20 5000 m, ženske, prvi krog; 04.20 1500 m, moški, prvi krog; 04.45 troskok, ženske, kvalifikacije. Usain Bolt je bil v nedeljo zaradi diskvalfikacije ob zmago v teku na 100 m, Oscar Pistorius, prvi športni invaldi, ki na SP nastopa med zdravimi, se včeraj ni prebil v finale teka na 400 m ansa 1 6 Torek, 30. avgusta 2011 ŠPORT / KOŠARKA - Od jutri moško EP v Litvi Slovenija z visokimi cilji, za Italijo trd oreh že 1. faza Maljkovic:»Biti moramo najbolj borbena reprezentanca« - Pianigiani: »Boj za 3. mesto v skupini« OCENA SLOVENIJE - Peter Brumen Slovenija zmes izkušenosti in mladosti Košarkarski strokovnjak Peter Brumen meni, da sodi Slovenija v skupino osmih ali desetih držav, ki lahko brez zadržkov računajo na osvojitev ene od treh kolajn. »Vrh je silno širok,« potrjuje, »končni rezultat pa bo seveda odvisen tudi od dnevne forme in od večjega števila enakovrednih menjav. Vesel bi bil, če bi se Slovenci uvrstili med 8, še več če bi zasedli 6. mesto, ki vodi na kvalifikacije na OI. Kolajno pa bi bilo realno napovedati samo, če bi v ekipi igrali tudi Udrih, Nachbar in Brezec ali Nesterovič. Letošnja reprezentanca je nek poizkus združitve zelo samozavestnih, evropsko izkušenih igralcev z mladimi. Če se bodo slednji znali vključiti v disciplinirano igro starejših, bi znala Slovenija odigrati vidno vlogo. Vključevanje mladih v igro bo torej odločilno, če bodo hoteli obdržati visok ritem igre predvsem v obrambi.« Brumen je opomnil, da so na začetku dvomili v zmožnosti selektorja, ker ni nikoli vodil reprezentance. Uspelo pa mu je, da je tipičen balkanski, samozavesten pristop prenesel v ekipo in uspel tudi sestaviti kolektiv. »Kar se tiče igre pa mi je zelo všeč veliko angažiranje v obrambi, ki jo je zdaj dopolnil še dober učinek meta. Šibka točka pa je ta, da že več let ni v ekipi vseh najboljših, ob tem pa imamo 10 kg in 5 cm manj kot nasprotniki. To bo potrebno kompenzirati z neverjetnim pristopom v obrambi in disciplinirano igro v napadu.« (V.S.) V Vilniusu tudi na zelo izviren način opozarjajo, da se bo v Litvi začelo evropsko košarkarsko prvenstvo FURLANIČ BRNIK, FIUMICINO - Košarkarji Slovenije so včeraj dopoldan odpotovali v obmorsko litovsko mesto Klaipeda, kjer bodo do 5. septembra odigrali prvih pet tekem predtekmovanja na 37. evropskem prvenstvu. Uvodno srečanje jih čaka jutri ob 17. uri proti Bolgariji. V prvem delu EP se bo Slovenija pomerila še z Ukrajino, Gruzijo, Belgijo in Rusijo, v nadaljevanje tekmovanja pa vodijo prva tri mesta iz vsake od štirih šestčlanskih ekip. Evropsko prvenstvo v Litvi je namreč prvo prvenstvo stare celine od leta 1935 s štiriindvajsetimi udeleženci. V drugem delu - reprezentance se bodo preselile v Vilnius - bodo ekipe v dveh novonastalih skupinah odigrale še po tri tekme, najboljših osem pa bo nato odpotovalo v četrtfinale in izločilne boje v Kaunas. Finale je na sporedu 18. septembra. Finalista se bosta avtomatično uvrstila na Oi v Londonu, ekipe od 3. do 6. mesta pa bodo odigrale olimpijski kvalifikacijski turnir. Slovenska izbrana vrsta pod vodstvom selektorja Božidarja Maljkovica je na prvenstvo odpotovala z visokimi cilji, saj Slovenija v Litvi brani uvrstitev v polfinale oziroma četrto mesto z zadnjega evropskega prvenstva 2009 na Poljskem. »Naš osnovni cilj je, da smo na evropskem prvenstvu najbolj borbena reprezentanca. Če bodo igralci na parketu pokazali vse, kar so se naučili na pripravah, če bodo na vsaki tekmi dali od sebe maksimum in če nam bo služila tudi športna sreča, potem se lahko iz Litve vrnemo z odmevnim rezultatom,« je pred odhodom na novinarski konferenci na Brniku dejal predsednik Košarkarske zveze Slovenije Roman Volčič. »Priprave so bile super. Z izjemo Boštjana Nachbarja so minile brez težjih poškodb in tisti, ki smo se zbrali na začetku, tudi potujemo na evropsko prvenstvo. Verjamem, da smo dobro pripravljeni, prepričan sem, da bomo vsi dali od sebe maksimum in upam, da bo ves vložen trud poplačan z dobrim rezultatom,« je dejal ka-petan izbrane vrste Jaka Lakovič. Polni upanj so v Litvo odpotovali tudi Italijani. Tekme predtekmovanja bodo odigrali v kraju Šiauliai, njihova skupina pa je vsekakor težja od slovenske. V njej so namreč Srbija (jutrišnji prvi nasprotnik ob 14.15), Nemčija, Latvija, Francija in Izrael, to so nasprotniki, ki jih »azzurri« v nobenem primeru ne smejo podcenjevati. Italija že vse od olimpijskih iger v Atenah na mednarodni ravni ne dosega odmevnih rezultatov, na letošnje EP pa se je uvrstila po sreči, samo zato, ker se je mednarodna zveza zadnji hip odločila za razširitev na 24 ekip. Selektor Simone Pianigiani se tega dobro zaveda, zato pravi, da je osnovni cilj Italije lahko le uvrstitev v drugi del. Nemogoče je, da se Srbija in Francije ne bi uvrstili v naslednjo fazo, zato se bomo za tretje mesto borili mi, Nemci, in ostali dve reprezentanci, s katerima smo v kvalifikacijah igrali 1:1,« je za Gazzetto dello sport povedal selektor. Dodal je tudi, da so z Gallinarjem in Hac-kettom močnejši kot so bili lani, da pa bi potrebovali več časa, da se uigrajo. Naslov iz leta 2009 bodo branili Španci, v ožji krog favoritov za zlato medaljo pa po mnenju stavniških hiš sodijo še domačini Litovci, Srbi, Francozi, Grki ... Slovenija, ki bo gostila naslednje evropsko prvenstvo 2013, je uvrščena na rob četrtfinala. Spored EP PRVI DEL (od 31. 8. do 5. 9.) Skupina A (Panevežys): Španija, Litva, Turčija, Velika Britanija, Poljska, Portugalska Skupina B (Šiauliai): Srbija, Francija, Nemčija, Italija, Izrael, Latvija Skupina C (Alytus): Grčija, Hrvaška, BiH, Makedonija, Črna gora, Finska Skupina D (Klaipeda): Slovenija, Rusija, Bolgarija, Ukrajina, Gruzija, Belgija DRUGI DEL (od 7. do 12. 9.) Skupina E (Vilnius): A1, A2, A3, B1, B2, B3 Skupina F (Vilnius): C1, C2, C3, D1, D2, D3 ČETRTFINALE (Kaunas) 14., 15. 9. E1 - F4, E2 - F3, E3 - F2, E4 - F1 POLFINALI, tekme za razvrstitev od 5. do 8. mesta (Kaunas), 16., 17. 9.: FINALE IN TEKMA ZA 3. MESTO (Kaunas), 18. 9. Tekme Italije 1. krog, 31. avgusta, 14.15 Italija - Srbija; 2. krog, 1. septembra 20.00 Italija - Nemčija, 3. krog, 2. septembra, 16.45 Italija -Latvija; 4. krog, 4. septembra 16.45 Italija - Francija; 5. krog, 5. septembra, 14.15 Italija - Izrael. ... in Slovenije 1. krog, 31. avgusta, 17.00 Slovenija - Bolgarija; 2. krog, 1. septembra, 20.00 Slovenija - Ukrajina; 3. krog, 3. septembra, 17.00 Slovenija - Gruzija; 4. krog, 4. septembra, 20.00 Slovenija - Belgija; 5. krog, 5. septembra, 17.00 Slovenija - Rusija. OCENA ITALIJE - Andrea Mura Gallinari je igralec, ki lahko »dela razliko« »Italija z Gallinarijem na čelu se lahko bori za 6. mesto, ki vodi v kvalifikacije za OI,« napoveduje trener Andrea Mura. »Trener Pianigiani je odličen trener, ki zna izpostaviti pozitivne plati ekipe, prekrtii pa šibke točke. Mislim, da je v letošnji ekipi glavni adut Gallinari, ki dela razliko. On je tisti, ki lahko spreobrne tekmo, prav gotovo je zanesljivejši od Belinellija in Bar-gnanija, ki kot on igrata v NBA. Je kompleten igralec, fizično močan, med višjimi krilnimi igralci in zelo inteligenten. Če on igra slabo, pa sta v ekipi še vedno še druga dva igralca NBA in pa Man-cinelli, ki se je letos izkazal. Na njih sloni igra, ki v nasprotju s prejšnjimi leti ne izstopa z igro v obrambi, ampak ima letos več talenta v napadu. Seveda pa bodo morali izboljšati obrambo, če želijo doseči kaj več.« Mura sicer opozarja, da je razlika med NBA-ovci in ostalimi »azzurri« velika (ostale države imajo v reprezentancah nosilce peterk, ki igrajo v evroligi), je pa Pianigiani izbral res vse najboljše košarkarje v Italiji. »Menjave torej niso enakovredne, to pa ni problem samo italijanske izbrane vrste. Tako je tudi pri Francozih ali Slovencih. Nivo prvenstva bo takšen, kot ga vidimo v evroligi. Države, ki združujejo igralce, ki so tam protagonisti, bodo prav gotovo imele kvalitetnejše ekipe kot Italija, saj so nosilci igre italijanskih klubov v evroligi skoraj izključno tujci.« Kaj zmore Italija pa bo po mnenju Mure pokazala že prva tekma proti Srbiji. (V.S.) KOLESARSTVO - Na Vuelti po kronometru Zdaj vodi Froome Vincenzo Nibali obdržal 4. mesto, Jani Brajkovič zdaj 8., Michele Scarponi pogorel Prvaki zadnjih 40 let 1961 Sovjetska zveza; 1963 Sovjetska zveza; 1965 Sovjetska zveza; 1967 Sovjetska zveza; 1969 Sovjetska zveza; 1971 Sovjetska zveza; 1973 Jugoslavija; 1975 Jugoslavija; 1977 Jugoslavija; 1979 SZ; 1981 Sovjetska zveza; 1983 Italija; 1985 Sovjetska zveza; 1987 Grčija; 1989 Jugoslavija; 1991 Jugoslavija; 1993 Nemčija; 1995 ZR Jugoslavija; 1997 ZR Jugoslavija; 1999 Italija; 2001 ZR Jugoslavija; 2003 Litva; 2005 Grčija; 2007 Rusija; 2009 Španija. Najboljše uvrstitve Slovenije 2009 4. mesto; 2007 7. mesto; 2005 6. mesto; 2003 9. mesto. SALAMANCA - Kolesarji so pred prvim dnevom odmora na letošnji dirki po Španiji opravili s posamično vožnjo na čas. Krono-meter v dolžini 47 km okoli Salamance je odlično prevozil edini slovenski predstavnik Janez Brajkovič (RadioShack). Belokranjec je osvojil 8. mesto, v skupnem seštevku pa se je prebil na deveto mesto. Posamični kronometer po skorajda povsem ravni trasi desete etape Vuelte je dobil Nemec Tony Martin (HTC-Highroad), v Keniji rojeni Britanec Christopher Froome (Sky) pa je prevzel vodstvo v skupnem seštevku dirke. Izidi, 10. etapa: 1. Tony Martin (Nem) 55:54; 2. Christopher Froome (VBr) + 0:59; 3. Bradley Wiggins (VBr) 1:22; 4. Fabian Can-cellara (Švi) 1:27; 5. Taylor Phinney (ZDA) 1:33; 8. Janez Brajkovič (Slo) 1:56; 15. Vincenzo Nibali (Ita) 2:24; 53. Michele Scarponi (Ita) 4:30. Skupno: 1. Christopher Froome (VBr) 38.09:13; 2. Jakob Fuglsang (Dan) + 0:12; 3. Bradley Wiggins (VBr) 0:20; 4. Vincenzo Nibali (Ita) 0:31; 5. Fredrik Kessiakoff (Šve) 0:34; 6. Maxime Monfort (Bel) 0:59; 7. Bauke Mollema (Niz) 1:07; 8. Juan Jose Cobo Acebo (Špa) 1:47; 9. Janez Brajkovič (Slo) 2:04; 10. Haimar Zubeldia Agirre (Špa) 2:13. Bole zmagal v Bretanji - PLOUAY - Slovenski kolesar Grega Bole je zmagal na enodnevni dirki v Plouayju v Franciji. Na 248,3 kilometra dolgi preizkušnji v Bretanji je Bole (Lampre), v ciljnem sprin-tu za seboj pustil Avstralca Simona Gerransa (Sky) in Francoza Tho-masa Voecklerja (Europcar). Forlan bo igral za Inter - MILAN - Urugvajski nogometaš Diego Forlan se je poslovil od igralcev Atletica iz Madrida in napovedal svoj prestop v Inter. Že sinoči je bil v Milanu. V Belgiji sedma zmaga Vettla - SPA FRANCORCHAMPS - Svetovni prvak Sebastian Vettel (Red Bull) je zmagovalec dirke za VN Belgije v Spa-Francorchampsu, 12. preizkušnje SP formule 1. S sedmo zmago je v sezoni še povečal naskok v skupnem seštevku svetovnega prvenstva, zdaj ima že 259 točk, Webber kot prvi zasledovalec jih je zbral 167, tretji pa je s 157 Španec Fernando Alonso (Ferrari), ki je bil v Belgiji četrti. Čez 14 dni bo VN Italije v Monzi. Stoner sedmič, Rossi vse bolj tone INDIANAPOLIS - Avstralec Casey Stoner (Honda) je zmago- valec 12. dirke svetovnega motociklističnega prvenstva. V razredu mo-toGP je premagal Španca Danija Pedroso (Honda), tretji pa je bil domačin Ben Spies (Yamaha). Stoner se je s sedmo zmago v sezoni še bolj utrdil v skupnem vodstvu SP, zdaj ima že 243 točk. Italijan Valentino Rossi je padel v kvalifikacijah in nato z rezervnim motorjem prišel le do 14. startnega mesta, cilja dirke pa ni videl, saj ga je izdala tehnika njegovega Ducatija. Čop in Špik v finalu - BLED - Na veslaškem SP sta se Slovenca Iztok Čop in Luka Špik uvrstila v četrtkov finale dvojnih dvoj-cev. Prandelli izbral igralce za Ferce in Slovenijo - RIM - Selektor italijanske nogometne reprezentance Cesare Prandelli je objavil seznam 24 nogometašev, na katere bo računal na kvalifikacijskih tekmah za Euro 2012 proti Ferskim otokom 2. septembra in Sloveniji 6. septembra v Firencah. Med povabljenimi sta spet tudi napadalec Fiorentine Alberto Gilardino in branilec Cagliarija Davide Astori. Vratarji: Buffon (Juventus), Sanctis (Napoli), Sirigu (Paris St. Germain); - branilci: Astori (Cagliari), Balzaretti (Palermo), Bonucci (Juventus), Cassani (Fiorentina), Chiellini (Juventus), Criscito (Zenit St. Peterburg), Maggio (Napoli), Ranocchia (Inter); - vezisti: Aquilani (Milan), De Rossi (Roma), Marchisio (Juventus), Montolivo (Fiorentina), Motta (Inter), Nocerino (Palermo), Pirlo (Juventus); - napadalci: Ba-lotelli (Manchester City), Cassano (Milan), Gilardino (Fiorentina), Gio-vinco (Parma), Pazzini (Inter), Rossi (Villarreal). Italijan 1. v Ilirski Bistrici - ILIRSKA BISTRICA - Gorsko-hitrostno dirko v Ilirski Bistrici, ki šteje tudi za točke evropskega prvenstva in je eden največjih avtomobilističnih dogodkov v Sloveniji, je dobil Italijan Simone Faggioli. S formulo Osella FA30 je postavil tudi nov rekord proge. Olimpija presenetila Maribor - LJUBLJANA - Izidi 7. kroga 1. slovenske lige: CM Celje - Triglav 1:2; Luka Koper - Rudar Velenje 1:1; Mura 05 - Domžale 1:1; Olimpija Ljubljana - Maribor 4:1; Hit Gorica - Nafta Lendava 2:1 (1:0). Vrstni red: Maribor 16, Olim-pija Ljubljana 14, Hit Gorica 13, Domžale 12, Triglav 9, Rudar Velenje in CM Celje 8, Nafta Lendava 6, Mura 5 , Luka Koper 4. / RADIO IN TV SPORED Torek, 30. avgusta 2011 17 KOŠARKA - Pogovor z Janom Budinom »Letos sem bil na tem, da prestopim k Jadranu « »Letos bom še igral, za naprej pa še ne vem. Odločam iz leta v leto,« pravi Jan Budin, ki bo tudi v novi sezoni nosil dres tržiškega Falconastara. S 36-letnikom, ki bo letos edini slovenski košarkar v državni diviziji B (potem ko je Danjel Batich prestopil k Jadranu), smo se pogovorili po sobotni pripravljalni tekmi proti Jadranu. Pri 36 letih si še vedno igralec, okrog katerega se vse vrti. Da, vendar letos ima kar nekaj igralcev to vlogo. V Tržiču igram že več let, tako da me je klub želel zadržati, ker se je doslej izšlo vedno zelo dobro. Vedno sem imel s klubom zelo dober odnos. Na višjem nivoju igraš že dolgo. Kje dobiš vsakič motivacijo? Odvisno. Nenazadnje pa je to moje delo, s katerim moram vzdrževati družino. Prva motivacija je torej družina. Delam pa nekaj, kar mi je všeč in vem tudi, da mi gre to najbolje od rok. Ali je priprava na prvenstvo pri 36 letih drugačna kot sicer? Seveda. Težje je tekati za mlajšimi igralci. Imam pa veliko več izkušenj, kar seveda kompenzira nekoliko slabšo pri- pravljenost. Opažam pa, da smo lahko dandanes starejši igralci še vedno povsem konkurenčni tudi zaradi materialov. Novi parket, telovadni copati in še drugo so tako kvalitetni, da se telo počasneje poškoduje. Poglejmo ekipo. Letos je skoraj povsem prenovljena. Tako je. Od lanske garniture igralcev smo ostali le štirje, na katerih so potem zgradili ekipo, ki naj bi se borila za prestop v višjo ligo. Je to realen cilj? Je mogoče, ekipa se mi zdi zelo kvalitetna. Boriti pa se bomo morali celo sezono. Letos sestavljamo ekipo izključno profesionalci, treniramo pa trikrat tedensko zjutraj in štirikrat popoldne. Že lani si sicer napovedal možno napredovanje. Res je. Tudi lani bi lahko napredovali, ker smo bili ekipa, dobra skupina, ki je bila na višku dozorevanja. Letos pa je napredovanje dosegljivo, ker so najeli zelo dobre igralce. Razlika je torej v tem, da je letos kvaliteta igralcev višja, skupino pa moramo - v nasprotju z lani - še ustvariti. Igrali ste proti Jadranu. Kaj se ti zdi letošnja sestava ekipe? So dobra ekipa. Mislim, da je Danjel Batich, moj lanski soigralec, odlična okrepitev. On bi namreč lahko igral tudi v B1-ligi: je inteligenten, zna sam zaključevati akcije, hkrati pa zna v igro vključiti tudi druge igralce. Kaj pa meniš o Borutu Banu, tačas enemu izmed najperspektivnejših mladih igralcev? Kot igralec mi je zelo mi je všeč. Skromnost je sicer dobra lastnost, ven- dar se mi zdi, da je on še preveč skromen. Lani si v našem intervjuju povedal, da kljub njegovim kvalitetam lahko še nekaj let ostane v C-ligi ... On bi lahko že igral v višji ligi, vendar če še eno leto igra v okolju, ki ga dobro pozna, lahko napreduje do takega nivoja, da bo potem že pripravljen za igranje v višjih ligah. Predpogoje je namreč tudi dobra ekipa. Seveda. Letos ima ob sebi tudi Spi-gaglio in Baticha, torej kvalitetne igralce. To mu bo prav gotovo v pomoč. Hkrati pa upam, da bo Jadran dosegal dobre rezultate, kar mu bo gotovo v prid. Tudi letos so te snubili pri Jadranu, kajne? Snubili smo se obojestransko. Letos sem bil pred tem, da prestopim k Jadranu, vendar so mi potem v Tržiču ponudili zelo dobro pogodbo in sem zato tu tudi ostal. Te bomo vsekakor kmalu videli v Jadranovem dresu? Če bom zmogel še naprej igrati, upam, da bom k Jadranu res prestopil. Upam, da čim prej. (V.S.) NOGOMET - Državni in deželni pokal Trenerji spoznavajo igralce V nedeljo uspešni nastopi Sovodenj, Primorca in Zarje - Juvenitna igrala neodločeno Med koncem tedna se je zaključil prvi krog državnega in deželnega pokala. V italijanskem pokalu so vse tri ekipe naših društev, Vesna, Kras in Ju-ventina, iztrgale točko. Štiri so bile ekipe, ki so si v deželnem pokalu prislužile zmago (Sovodnje, Primorec, Breg ITALIJANSKI POKAL Skupina L Monfalcone - Juventina 1:1 (0:0) Strelec: Gulič (61.) Juventina: Furios, Di Giorgio, Stradi, Sellan, gulič, Pantuso (Giannotta), Favero, Trangoni, Palermo (lansig), Aioldi, Cuzzolin (Beltrame). Trener Tomizza Ostali izid: Pro Cervignano - Pro Romans 4:0 Prihodnji krog: jutri ob 20.30 Juventina - Pro Cervignano Skupina M Izida: Vesna - Kras 1:1 (0:1) in Costalunga - San Luigi 0:2 Prihodnji krog: jutri ob 20.30 Vesna -Costalunga in NK Kras Repen - San Luigi DEŽELNI POKAL 1. amaterska liga Skupina L Pro Gorizia - Sovodnje 0:2 (0:1) Strelec: Reščič Sovodnje: Burino, Tomšič, Brockman (Biasiol), Pacor, Visintin, Galliussi (S. Kogoj), Bernardis, Komic, Kovic (Colella), Reščič, Vanzo. Trener Coceani Prihodnji krog: jutri ob 20.30 Sovodnje -Azzurra Skupina N Domio - Primorec 1:2 (0:2) Strelca: Sau (35.) in Lanza (42.) Primorec: Sokolic, N. Cappai (Giorgi), A. Cappai, Debernardi, Ojo, Sincovich, Bertocchi, Dell'Osso (Sabadin), Moscolin (Ravalico), Sau, Lanza (Falanga). Trener Corona Prihodnji krog: jutri ob 20.30 S. Giovanni -Primorec 2. Amaterska liga Skupina Q Prihodnji krog: Breg prost Skupina R Primorje - Muglia 1:2 (1:0) Strelec: Cheber (31.) Primorje: Zuppin, Emili, Cheber, Kovacic, Bobbini, Pohlen (Ziani), Ferro, Zidarich (Ravalico), Pauletič (Colasuonno), Ferluga (Dolliani), J. Čok (A. Čok). Trener Vitulič Zarja - Roianese 4:1 (3:0) Strelca: Marchetti (9.), Kočič (15., 27. in 75.) Zarja: Trevisan, Messina, Asselti, Caserta, G. Križmančič, Missi, Cisternino, Karis, Marchetti (Jarc), M. Kočič, Ghezzo (Cocevari). Trener Bovino Prihodnji krog: jutri ob 20.30 Muglia - Zarja in Roianese - Primorje 3. amaterska liga Prihodnji krog: jutri ob 20.30 Campanelle -Mladost in Zarja). Primorju in Mladosti pa tokrat ni šlo od rok. Vsa moštva so še v obdobju priprav, zato so rezultati zgolj indikativni. Trenerji so poslali na igrišče enajsterico, ki se bo v teku leta še velikokrat spremenila. Vse ekipe so med tekmo opravile najmanj dve menjavi. Primorje in Mladost pa sta zamenjala kar pet igralcev. Prve tekme je večina trenerjev izrabilo za preizkušnjo novih igralcev, ugotovitev njihovega položaja ter preizkušnjo različnih taktičnih potez. »Trener je dal priložnost vsem, da se preizkusijo,« nam je povedal predsednik Primorja Roberto Zuppin. Moštva so torej v pripravljalni fazi, zato bomo pravo enajsterico videli le na začetku prvenstva. Tudi Kras, ki je med prvimi začel s pripravami, je občutil vpliv priprav. »Ekipa trenira vsak dan zelo intenzivno, zato so nogometaši utrujeni. V soboto se je na kriškem igrišču to poznalo. Rezultat je pravičen,« je dejal predsednik NK Krasa Goran Kocman. Prioriteta repenskega kluba je sicer ustvariti ekipo, ki se bo uspešno kosala z nasprotniki v prvenstvu elitne lige, zato ga državni pokal ne zanima preveč. Proti fizično boljšemu Krasu je tekmo odigrala Vesna, ki se je vsekakor solidno borila. »Tudi Kras je imel nekaj dela z nami,« je dejal športni vodja Žarko Arandjelo-vič. V obrambi je Vesna delovala zelo dobro, v napadu pa se je izkazala za nevarnega nasprotnika. Imela je nekaj lepih priložnosti za gol. V državnem pokalu je uvodno tekmo odigrala neodločeno tudi Ju-ventina, čeprav bi lahko tekmo zmagala. Moštvo si je rezultat zaigralo prav v zadnjih minutah, ko ni izkoristilo priložnosti za zadetek. V boju za deželni pokal 1., 2., in 3. amaterske lige se je spopadlo šest ekip. Štiri so si priskrbele tri točke, dve pa sta morali zapustiti igrišče s sklonjeno glavo. Sovodnje so v gosteh zmagale z 0:2 proti pomlajeni Pro Gorici. Obe ekipi sta imeli nekaj težav z organizacijo igre. »Na igrišču ni bilo pravega ravnovesja. Ključni igralci so v obrambni liniji zelo dobro opravili svoje delo. Ekipa se je izkazala v prostih strelih in hitrih protinapadih,« je dejal predsednik Sovodenj Zdravko Kuštrin. V gosteh je bila uspešna tudi trebenska ekipa Primorec, ki je igrala proti Domiu. Enajsterica je delovala zelo povezano in z dobro igro ugnala nasprotnika. Že po prvem polčasu je ekipa vodila, toda bi bila lahko prednost še večja. Športni vodja Enzo Esposito je še zagotovil, da ekipo sestavlja 22 igralcev, ki so med seboj enakovredni. »Če se bi dalo bi igrali v dvaindvajsetih,« je dejal. Na Opčinah pa je igral Breg, ki je že v 12. minuti prvega polčasa zatresel nasprotnikovo mrežo. Brežani so pokazali nekaj več in so, po prekršku nad Ci-glianijem, uspešno izvedli enajstmetrovko. Bazovska ekipa Zarja se je v nedeljo razigrala proti Rojanu. Napadalec Marko Kočič je kar trikrat premagal nasprotnikovega vratarja in tako zagotovil zmago moštvu. Primorje in Mladost nista osvojila niti točke. Proseško društvo, ki se je pomerilo z Muglio, je imelo težave s postavo. Manjkalo je sicer sedem pomembnih igralcev. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Nato je trener poslal na igrišče pet igralcev. »Sprememba se je takoj opazila in prejeli smo dva gola. Toda trener mora spoznati kvaliteto vsakega igralca,« je dejal Roberto Zuppin. Za isto potezo so se odločili tu- puuei uy S tekme Vesna-Kras kroma di pri Mladosti. Trener je preizkusil skoraj vse igralce. Kljub porazu proti Pog-giu, je Mladost začela dobro, toda je že pred koncem prvega polčasa klonila boljšemu nasprotniku. (mip) JADRANJE Čupina jadralca na DP Slovenije zadržala 2. mesto Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta kot lani na odprtem državnem prvenstvu Slovenije osvojila 2. mesto. Čeprav sta v nedeljo, zadnji dan re-gat, osvojila dve prvi mesti in v burji jadrala zelo suvereno, sta prvo mesto za sami dve točki zadržala izolska jadralca Mitja Mi-kulin in Sebastjan Prinčič, ki sta prevzela vodstvo že v petek. Tretji sta bili Tina Mrak in Teja Cerne. Na prvenstvu je nastopilo sedem posadk, vse tri dni pa je bil najzanimivejši dvoboj med Čupino in izolsko navezo, ki je olimpijska kandidatka. CARR SERVICE - Na Padričah se je začel moški teniški mednarodni turnir Carr service (10.000 evrov). Danes od 9. ure dalje 13 dvobojev posameznikov. PALL. TRIESTE - Tržaški košarkarski drugoligaš bo danes ob 20.30 v tržaški športni palači odigral prijateljsko tekmo proti kazahstanskemu moštvu Astana Tigers, ki ga vodi tržaški strokovnjak Matteo Boniciolli. BALINANJE - Danes ob 18.00 v Domu pristaniških delavcev finale zamejskega balinarskega prvenstva med Gajo in Krasom IZKAZALA SE JE - V prvi pripravljalni tekmi pred začetkom sezone v A2-ligi so košarkarice društva Interclub iz Milj s 57:49 izgubile proti ekipi Despar iz Vidma. Nova igralka, slovenski center Anja Gabrovšek, je bila s 17 točkami najboljši strelec ekipe. □ Obvestila AŠD POLET organizira intenzivni začetniški tečaj kotalkanja, ki bo potekal od ponedeljka 5. septembra vsaki dan od 17.00 do 18.00 ure. Toplo vabljeni vsi! Obenem vabimo kotalkarje, ki so redno trenirali v prejšnji sezoni, da se udeležijo prvega treninga dne 5. septembra ob 17.00, da bi vsi skupaj sprejeli nove kotalkarje! Info (Mara 339/1224161) NK KRAS Repen sporoča, da se je začelo vpisovanje za Nogometno šolo 2011/12 (otroci letnikov 2001 - 2006). Prvi trenig in informativno srečanje bo v ponedeljek, 5. septembra 2011 ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Za info in predvpis: sedež društva (040 2171044) ali Srečko (328 0350533). ASD CHEERDANCE MLLENIUM sporoča, da se bo športna sezona začela v ponedeljek, 12. septembra. Urniki treningov na Opčinah: Palčki (3-6 let) ponedeljek in petek 16.30-17.30; Beli zajčki (7-10 let) ponedeljek 17.00-18.30 in petek 17.30-19.00; Plavi zajčki (11-14 let) ponedeljek 18.00-19.30, sreda 18.30-20.30 in petek 17.3019.00; Škrati (over 15) ponedeljek 19.30-21.30, sreda 18.30-20.30 in petek 19.00-21.00. Za informacije in vpis: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. TENIŠKA SEKCIJA pri ASZ Gaja organizira od 5. septembra poskusni enotedenski tečaj »Vabilo na tenis« za otroke od 6. do 12. leta. Tečaj bo veljal kot promocija za Teniško šolo 2011-12. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA bo ob zadostnem zanimanju organizirala 10 urni teniški tečaj za odrasle začetnike. Pojasnila in prijave na tel. št. 3898003486 (Mara). V doberdobskem parku je bilo pestro in živahno V organizaciji domače Mladosti je bil v Doberdobu nogometni turnir za ženske, moške in mladinske ekipe. Lepo vreme je vsak večer privabilo v občinski park lepo število ljudi. Uporabo parka je Občina dovolila, ker vzdrževalna dela na no-gomentnem igrišču niso še dokončana. Med štiridnevnim turnirjem so nastopili tudi cicibani, na vrsti pa je bil tudi turnir v briškoli. Ob priliki se je predstavilo novoustanovljeno jamarsko-kulturno društvo Arupakupa iz Jamelj in omogočilo mladim, da se preizkusijo v plezanju, na ekranu pa predvajalo spuste v kraške jame. Odvijal se je tudi srečolov. Novoizvoljeni predsednik ŠZ Mladost Paolo Vizintin je domačine pozval, naj se včlanijo v klub: v dar bodo dobili tudi knjigo, ki je bila izdana ob 40-letnici društva. Zahvalil se je tudi sponzorjem in vsem, ki so pomagali pri uresničitvi turnirja. Največja zasluga gre pri tem mladima članoma društva Giulii in Simoneju Bressan, ki sta s pomočjo prijateljic požrtvovalno, resno in z veliko odgovornostjo organizirala vse, kar je bilo treba. Ppoleg njiju so priskočili na pomoč še neutrud-ljivi člani Nataša, Joško, Aleš, Erica in Dimitri. Moški - vrstni red: 1. Top over 40; 2. Longobarda; 3. Sovodnje; 4. Mister x; 5. Poljane; 6. Unknown team. Najboljši strelec: Cristian Devetak; najboljši vratar: Marco Trevisan; najboljsi igralec: Nenad Karanovic. Mister turnirja: Marco Peteani Ženske - Vrstni red: 1. Štandrež; 2. Doberdob; 3. Sovodnje; 4. Poljane. Najboljši strelec: Tamara Visintin; najboljši vratar: Veronika Povsic; najboljsi igralec: Romina Pizzo. Miss turnirja: Greta Zavadlav. 18 1 4 Petek, 26. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR / red sončnim zatonom sem se povzpel na grič, ki je stal nad taborom udobnih jurt. Ob obilici vsakovrstnega cvetja je tu rasla množica nič več kot poldrugi centimeter širokih glavic netreska, ki je prekrival pretežni del površine. Na vrhu je stal obredni »ovoo«, sestavljen iz kamnov in okrašen s trakovi modre in zlatorumene barve. Upam, da nisem razjezil duhov, ker sem si za spominek odrezal čisto majhen kos modrega traku. Zaključek dneva me je ponesel nazaj v prestolnico. V sprejemnici tabora so vsi domačini z neverjetno vnemo na televizijskem ekranu sledili zaključnim krogom rokoborbe na stadionu. Na sporedu so bile četrtine finala, polfinala in veliki finale. Na koncu sta se spoprijela dva orjaka. Medtem ko sta sklonjena drug drugega dolgo držala za ramena in očitno iskala šibko točko nasprotnika, sem skušal dognati kakšen element bo odločil borbo. Prednost sem dal tistemu, ki je nogi premikal lahkotneje. Po mojem mnenju je bil hitrejši. Oblečen je bil v rdeče hlačke. Bolj od teže se je pri obeh lahko govorilo o prostornini. Oba sta imela popolnoma viseč trebuh in se približevala Naslednji dan je bil prehodnega značaja. Posebnih spomeniških točk ni bilo, dosegli pa smo nizek krater ugaslega vulkana Uran Togoo. V majhnem številu smo se odločili, da dosežemo rob, ki je obetal fantastičen razgled. Vznožje kra- čnem pašniku pa rjavi ali beli madeži. Črede konj ali drobnice na sočni paši. V mestu Erdenet, ki je res imelo nekoliko mestni videz, so stali stanovanjski bloki, ki so jih svoj čas za svoje delavce zgradili Rusi. Tam je obratoval mogočen rud- so zelo gostoljubni. Ponudili so nam sir, ki je bil vrhunskega okusa, čeprav brez raznih pečatov, ki pri nas jamčijo za kakovost. Gospodinja je cvrla močnate ki-feljčke. Količina le-teh je v meni vzbudila sum, da so nas pričakovali. Ponudila nam jih je s svežo smetano. Obrok je bil vreden navedbe v najboljši gurmanski knjigi. Nihče se ni zmenil za higijenske razmere in nihče ni kasneje imel zdrav- repom. Živali niso odletavale, raje pa so se počasi umikale pred radovedneži. Masi-kateri par je imel ob sebi po enega mladiča, nekaj pa tudi dva. Območje ugaslega vulkana je bilo najsevernejše našega izleta. Usmerili smo se nato pretežno proti jugu. Za izvoz iz tabora se nismo poslužili dokaj nerodnega prehoda rečice, temveč jo ucvrli po gozdu, ki je bil brez podrasti in naposled pre- Vhod v primitiven premogovnik nik bakra, ki še podpira gospodarstvo širšega območja. Vodilni tehnični in upravni kadri so še danes ruski, ker gre za običajni »joint venture«. Manj kvalificirane delavce pa rudnik črpa iz domačih vrst. Pri bencinski črpalki je Marco, ki je navadno z mano delil vsakodnevno jurto, odkril Marijo Ivanko, oziroma marihuano. V velikih grmih je rasla vsepovsod. Menda se je nanjo spoznal. Ocenil je, da je žen- Žerjavom podobne ptice stvenih problemov. Očitno se organizem hitro prilagodi razmeram. Dan se je zaključil v zelo skromnem taboru, vsi šotori pa so bili čisti in urejeni. V najinem sva imela posebnega gosta. Na steni je visela slika, očitno iztrgana iz kakega koledarja, prvega mongolskega koz-monavta. Ob sliki so bili vsi stari simboli nekdanjega mongolsko-sovjetskega prijateljstva. Šlo je za povratek v dobre stare čase. Še eno posebnost je imel tabor. Toplo vodo so pridobivali naravnost iz termalnih vrelcev, ki so se kadili na drugi strani majhne rečice. Posebno zvečer in zgodaj zjutraj je bilo lepo opazovati paro, ki se je dvigo- Vihala je nos ... podobam japonskih borcev suma. Spomnil sem se, da je prav neki Mongol pred kratkim premagal vse Japonce in deželo vzhajajočega sonca spravil v obup. Svojo pot je ta Mongol brez dvoma začel na nekem Nadaamu. Ko je bil na ekranu položaj v popolni stagnaciji in se je zdelo, da sta borca drug na drugemu zadremala, se je tisti v modrih hlačkah nenadoma znašel na tleh. Zmagal je rdeči, nisem pa utegnil ujeti ključnega trenutka, ki je odločil izid. Domačini so tudi brez moviole še dolgo vneto razpravljali o zadnjem dvoboju. Imeli so novega narodnega junaka. terja je bilo poraščeno z visoko travo, med katero so s kričečo oranžno barvo izstopale lilije. Končno smo naleteli na stezo, ki je lajšala hojo navzgor. Izognili smo se trhlim steblom, ki so ležala v travi in luknjam. Rob kraterja je bil dobro shojen, razgled pa se je odpiral samo proti vzhodu, ker je bil nekoliko nižji zahodni del poraščen s smrekami. Pod nami se je širila nepregledna valovita stepa. V čistem zraku se je videlo nekaj desetin kilometrov daleč. Tu pa tam je stala skupina treh, štirih belih pik. Mongolske jurte ali »ger«, kot jih imenujejo domačini. Na neskon- Striženje koz je šlo pastirjem hitro od rok ... na koncu pa pokleknila in čakala jezdeca skega spola in da zato ni omamljujoča. Utrgal je nekaj vršičkov in jo bolje preveril zvečer. To mi je povedal šele naslednji dan in potrdil, da ni vsebovala mamila. Dosegli smo rudnik premoga, ki je bil po tehnološki zasnovi le stopnjo nad kameno dobo. Iz ravnine se je poševno v globino spuščal rov s tirnicami, na katerih je stal vagonček. Lastniki so preko domače vodičke povedali, da kopljejo nekje pri 50 metrih globine. Ko je va-gonček poln, gredo rudarji na plano in ga z vitlom povlečejo iz rova. Tisti dan so imeli druga opravila, sicer pa so bili v polni delovni sezoni, kajti do zime naj bi pripravili čim več tega energenta, ki ga nato prodajajo sosedom. Če je bilo kopanje premoga lahko samo črno, so imeli na domačiji, kjer smo se ustavili, izrazito bel dan. Z vnemo so pripravljali ovčji sir. Hlebce je gospodinja spretno spreminjala v rezine, majhna hčerka pa je te zlagala na pladnje za sušenje. Bili ko prostranih pašnikov. Dogajalo se je, da smo po pol ure vozili v popolnoma ravni črti po nedotaknjeni travi. Nomadskih naselij skoraj ni bilo, pač pa so se po stepi podile velike črede živali. Kako lepo je bilo videti trop morda stotih konj, ki je brez razumljivega razloga in brez pastirske prisotnosti dirjal po zelenem morju! Ob majhni rečici smo naleteli na samotnega lastnika dveh bogato opremljenih kamel s sedli. Kasneje sem sem doumel, da so moža verjetno obvestili naši šoferji. Tu pa tam je namreč mobi deloval. Mož nam je prišel na pot, da bi nam ponudil jahanje in pri tem nekaj zaslužil. Žal se mu posel ni izšel predobro. Vsi so namreč poznali dokaj vratolomno vstajanje arabskih velblo-dov, ki se sunkovito dvignejo najprej na zadnji nogi, kar utegne biti za nepripravljenega jezdeca nevarno. Priložnosti nisem hotel zamuditi, zaprosil pa sem vodnika naj prej ukaže kameli, da se vleže in nato vstane, da sem se sprijaznil z hitrostjo gibov in dinamiko. Bilo je veliko manj zahtevno, kot sem si mislil. Žival me je kakih petnajst minut nosila po travnikih. Prijatelj Marco, ki se je nekaj dni kasneje izkazal za izvrstnega jezdeca, pa bi ob sestopu kmalu teleb-nil na tla. Vodnik je namreč prezgodaj dal povelje kameli naj leže. Fant se je komaj ulovil pred nerodnim padcem. Bolj pristno je bilo srečanje s skupino pastirjev, ki so pravkar strigli koze. Nabranih so imeli že več desetin kilogramov volne in na vrsto je potrpežljivo čakalo vsaj petdeset živali. V teku dopoldneva smo dosegli kraj, kjer je stal starodavni spomenik. V tla je bil zakopan morda dva metra visok pri-ostren kamen, na katerem je bilo vrezanih nekaj figur, ki jih je že načel zob časa. Okoli menhirja, kot takim kamnom pravijo v evropskih krajih keltske civilizacije, je bilo v krogu postavljenih več ploščatih kamnov, ki so le za malo štrleli iz tal. Šlo je za kako starodavno svetišče ali pa grobišče. Nadaljevanje sledi vala iz celotnega sistema vrelcev. Do njih je bila iz tabora speljana kar steza iz desk. Pokrajina je bila dokaj podobna naši. Jase so obkrožala visoka drevesa, pretežno smreke, v skupinah pa so med njimi rasle breze. Res je manjkala podrast, številni potoki pa so napajali sočne zelenice. Zelo veliko je bilo krasnih velikih ptic, ki so se v parih pasle po travnikih. Bile so sve-tlosive barve, vrat je bil črn in temno moder, enaka pa kromatičnost repa. Po velikosti se je ptica pribiževala pavu, vendar z manj košatim Avtor med raziskovanjem Mongolije / RADIO IN TV SPORED Torek, 30. avgusta 2011 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Urška Petaros in Matjaž Zobec ter Manuel Bon 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 23.40 Film: People I know (dram., ZDA '01, r. D. Algrant, i. Al Pacino) 1.20 Nočni dnevnik V" Rai Tre ri ancora (western, It., '67, r. G. Ferroni, i. G. Gemma) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.45 Nan.: Un ciclone in convento 11.30 Nan.: Provaci ancora prof. 2 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 6 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Colpo d'occhio - L'ap-parenza inganna 21.20 Nan.: Rex 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Dok.: Passag-gio a Nord Ovest 0.15 Aktualno: Speciale Cinematografo 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Variete: Indietro tutta 6.45 Nan.: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik in rubrike 11.25 Nan.: Il no-stro amico Charly 12.00 Atletika: SP 13.00 Dnevnik in rubrike 13.35 Atletika: SP 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: The Good Wife 17.05 Nan.: Life Unexpected 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.30 Nan.: Senza traccia 20.30 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Private Practice O Italia 1 ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: La bella di Roma (kom., It., '55, r. L. Comencini, i. S. Pampanini) 10.30 Variete: Cominciamo bene 12.05 Športne vesti 13.00 Aktualno: Condominio Terra 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 TgR Piazza Affari 14.50 Dnevnik - L.I.S. 14.55 Dok.: Figu 15.00 Nan.: The Lost World 15.45 Film: Undiscovered (kom., ZDA, '05, r. M. Avis, i. V. Gassman, A. Belli) 17.25 Dok.: GeoMagazine 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob a Venezia 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 21.05 Variete: Estate al circo 23.10 Nočni deželni dnevnik 23.15 Aktualno: Tg3 Linea notte estate, sledi vremenska napoved 23.55 Šport: 90° minuto Serie B 0.40 Aktualno: Appuntamento al ci- u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Nan.: Piu forte ragazzi 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Per pochi dolla- La 7 Slovenija 1 A Kanal A 21.10 Film: Tango & Cash (akc., ZDA, '89, r . A. Konchalovsky, i. K. Russel) 23.25 Film: Brubaker (dram., ZDA, '80, r. S. Rosenberg, i. R. Redford) 1.55 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.50 Film: Genitori in ostaggio (kom., Fr., '07, r. E. Civanyan, i. S. Bonnaire) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom -L'incantesimo di Sandbergen (rom., Nem., '08, r. K. Meeder, i. I. Grubel) 16.45 Film: Mamma all'improvviso (kom., ZDA, '05, r. R. , i. R. Thomas) 18.50 Kviz: La stangata (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.20 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Se solo fosse vero (kom., ZDA, '05, r. M. Waters) 23.15 Dnevnik - numeri in chiaro 23.45 Film: 2 young 4 me -Un fidanzato per mamma (kom., ZDA '07, r. A. Heckerling, i. M. Pheiffer) 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: How I Met Your Mother 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 21.10 Glasb.: Wind Music Awards 20110.30 Film: Radio killer (tri-ler, ZDA, '01, r. J. Dahl, i. P. Walker) 2.30 Aktualno: Poker1mania 7.10 Kultura (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.00 Ris. nan.: Pika Nogavička 8.20 Otr. serija: Mulčki 8.50 Otr. nan.: Nina in Ivo 9.00 Glasb. pravljica: Pravljice iz mavrice 9.25 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 9.45 Ajkec pri re-stavratorjih: Ajkec in umetnine iz kovine 10.05 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 10.25 Kratki igr. film: Potovanje v Empuries 10.40 Igr. nad.: Waitapu 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.35 Nad.: Modro poletje 12.05 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: Na zaprašenem podstrešju sveta - Nepal 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.05 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.40 Dok. film: Pogled od zgoraj 18.00 Ugriznimo znanost 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Južnoafriška republika 21.00 Tarča 22.00 Odme-vi,šport in vremenska napoved 22.50 Kultura 23.00 Prava ideja! 23.40 Dok. film: Pogled od zgoraj - portret mojstra fotografije J. Marenčiča (pon.) 0.10 Dnevnik (pon.) 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.25 Zabavni infokanal 11.55 18.00 Atletika: Svetovno prvenstvo, prenos iz Daeguja 15.45 Cvičkov festival (pon.) 16.30 Med valovi (pon.) 16.50 Mostovi -Hidak (pon.) 17.25 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 20.00 Veslanje: Svetovno prvenstvo, reportaža z Bleda 20.30 Dok. film: Mari Carmen Espana 21.30 Posebna ponudba (pon.) 21.55 Brane Rončel izza odra 23.40 Dok. feljton: Naš ljubi traktor 0.00 Dok. serija: City folk (t Slovenija 3 6.00 7.00, 10.00 Sporočamo 9.50 Kronika 11.2016.30 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Poročila Tvs1 15.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.50 Odmevi (pon.) Koper 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... I magnifici 88.0016.05 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.00 Dok.: Wild Adventure 13.05 Aktualno: Pagine e foto-grammi - Estate 201113.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.05 Dok.: Piccola grande Italia 15.35 Dok.: Italia Magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.00 Aktualno: Gioielli nascosti 20.10 Aktualno: L'aromi-sta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Viaggio in Italia (dram., It.-Fr., '53, r. R. Rossellini, i. I. Bergman, G. Sanders, M. Mau-ban, A. Proclemer) 22.30 Variete: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli incontri al Caffe De la Versiliana 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: Fighting mad 16.00 Sredozemlje 16.30 Dokumentarec 17.00 Artevisione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.45 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Srečanje z... 21.10 Effe's Inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Biker explorer 22.45 Mednarodni pokal v plesih 23.35 Istra in 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 0.20 Primorska kronika 0.40 Čez-mejna Tv - TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 11.30, 16.45 Tv Prodajno okno 8.45 18.45 Pravljica 9.00 Mozaik 10.00 17.15 Hrana in vino 10.30 Mavrica: OŠ Izola 12.0018.15 Italijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdicami 12.30 Videostrani 17.45 Sodobna umetnost 19.00 22.30 Glasbena oddaja 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 22.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 20.30 Aktualno: In Onda Estate 10.25 Aktualno: Le vite degli altri 11.25 Nan.: Chiamata d'emergenza 12.30 Nan.: Cuochi e fiamme 13.30 Dnevnik 13.55 Film: In fuga dalla legge (triler, ZDA, '03, r. M. Ruvinsky, i. A. Paul) 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.00 Nan.: Relic Hunter 20.00 Dnevnik 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: In Plain Sight 0.35 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. 3.00 Variete: La7 Colors pop Pop TV 7.15 14.00 Oprah show 8.10 14.55 Nebru-šeni dragulj (dram. serija) 9.05 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.50 Tereza (dram. serija) 10.4516.50, 16.50 Grenko slovo (dram. serija) 12.0517.50 Ko se zaljubim (drama nan.) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno 21.05 Ku-canice (dramska serija) 22.00 Castle (nan.) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.20 Monk (krim. serija) 7.40 Svet 8.35 10.55 Obalna straža (akc. serija) 9.30 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 10.00 Racman Dodgers (ris.) 10.30 Fantastični Spider-Man (ris.) 11.50 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 12.40 15.15 Frasier (hum. serija) 13.05 Tv prodaja, Reklame 13.35 Film: Denis pokora (ZDA) 15.40 Šola za pare (nan.) 17.05 CSI: Las Vegas (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 CSI: New York 19.45 Svet 20.00 Film: The Keeper (akc., ZDA) 21.45 Film: Ukradena slika (ZDA) 23.35 Zovem se Earl (hum. nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (V studiu Romeo Grebenšek in Mitja Tretjak); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov -Oblomov - 29. nad.; 18.00 Koncert: Trio Lorenz; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 14.00 Gremo skupaj v šolo!; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accad-de oggi; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ricordi golosi; 9.25 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...state freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegri-no parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagio-ne, La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremen- ska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 30. avgusta 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Nad našo deželo dotekajo zahodni tokovi; danes in jutri Nad večjim delom Evrope je visokega zračnega tlaka. Z bo atmosfera v hribih bolj nestabilna. vzhodnimi vetrovi priteka k nam v spodnjih plasteh ozračja razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.47 Dolžina dneva 13.24 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.04 in zatone ob 20.03 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo večinoma ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Spanje najbolj občutljivih ljudi bo v noči države moteno. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -60 cm, ob 12.11 najvišje 55 cm, ob 18.12 najnižje -39 cm, ob 23.59 najvišje 36 cm. Jutri: ob 6.09 najnižje -50 cm, ob 12.40 najvišje 53 cm, ob 18.49 najnižje -37 cm, ob 24.35 najvišje 26 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........22 2000 m............8 1000 m ..........15 2500 m............6 1500 m ..........10 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7 in v gorah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O gradec 15/23 0 13/20 s. gradec celje 14/24 O maribor 014/23 ptuj O m. sobota O 15/24 O "v-3 ljubljana 14/25 postojna O 14/24 kočevje reka 16/27 n. mesto 16/25 O zagreb 17/28 O ^NAPOVED ZA DANES V nižinskem pasu in ob morju bo jasno do zmerno oblačno vreme. V hribih bo spremenljivo z verjetnimi plohami in nevihtami, zlasti v Alpah in v Karniji. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja,čez dan pa zmorec. Danes bo pretežno jasno. Jutri popoldne bodo v severozahodni in deloma v severni Sloveniji nastale posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 21 do 27. O gradec 14/24 tolmeč o 14/28 videm o 16/30 o pordenon 17/29 trbiž o 9/21 o 10/18 kranjska g. celovec O 13/23 O 13/21 s. gradec čedad o 17/29 ^ gorica o o n. gorica O tržič 14/22 O ^ kranj vi y O ^ ljubljana 14/25 postojna O 13/24 kočevje ■Br celje 14/24 O maribor 015/24 ptuj O m. sobota O 14/25 n. mesto 15/26 O zagreb 15/28 O reka 16/27 V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Lahko bo nekaj več oblačnosti popoldne po nižinah. V hribih bo zmerno oblačno z verjetnimi plohami in nevihtami predvsem v Alpah in v Karniji. Ob morju bo zjutraj pihal burin, čez dan pa zmorec. (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo pretežno jasno, le v severnih krajih zmerno, občasno pretežno oblačno. Predvsem v severozahodni Sloveniji bodo popoldne nastale posamezne plohe ali nevihte. DOPIS IZ PARIZA Podoba in puhlost Včasih se mi zdi, da je vse postalo le »breaking news«. Vzemimo na primer zadnje »vale novic«: najprej je bil japonski cunami, ko pa so umorili Bin Ladna je izgledalo, da je problem centrale v Fukuši-mi rešen. Še zdaleč ni tako. In dalje: ko sem se vrnila iz Japonske, sem opazila, da mnogim ni bilo jasno, da v Tokiu zaradi potresa ni bilo večjih posledic. Zakaj ta zmeda, saj je bilo veliko govora o tem. Enostavno ker mediji predlagajo vedno ene in iste posnetke z enimi in istimi komentarji. Kaj pa glede Bin Ladna? V zadnjih letih so že večkrat naznanili njegovo smrt, zakaj naj bi bilo tokrat res? Je šlo za resnico ali politične interese? Prijatelj se mi je glede teh dvomov čudil, češ da če ne verjamem novicam, potem ne verjamem niti, da je človek šel na Luno. Ne gre za to, da bi dvomili o vsem, ampak za kritični pogled, predvsem ker se je izkazalo, da so ZDA v zadnjih letih večkrat mirno lagale. Na primer, sprožile so vojno v Iraku, ker naj bi imel orožje za množično uničevanje. Kaj kmalu je prišlo na dan, da tega orožja ni, toda vojna se je nadaljevala. O veliki laži so mediji kaj malo poročali, vse je šlo mimo mirno in tiho. Torej na eni strani »breaking news«, zadnje šokantne novice in po drugi veliko nepovedanih novic. Ena novica manipulira vse. Novica ni več spoznavanje, ampak senzacija! Če morajo po eni strani novice šokirati, morajo biti po drugi napovedovalci vedno lepši. Ne glede ali si novinar ali igralec, iskati moraš večno lepoto oziroma večno mladost. Ali bomo prišli do tega, da bomo morali biti prej lepi kot sposobni? Ali bo šlo vse po kopitu ameriških poročevalcev, ki so stalno nasmejani, tudi ko napovedujejo vreme? O tem je že govoril Alberto Sordi v fimu «I complessi» (1965), ko je igral napovedovalca Guglielmo il dentone (na posnetku). Tu ne morem mimo boja proti gubam, ki je v zadnjih letih (desetletjih) postal prava bolezen. Negovanje je del človekove narave, toda pritisk medijev z ideali mlade lepote je vedno večji. Seveda, nič novega pod soncem, človek je že od nekdaj hrepenel po večni mladosti, toda za zdaj magičnega napoja ni. In tako namesto šarman-tnih dam in moških, gledamo deformirane obraze. Na italijanski televiziji jih je več kot v Franciji: ličnice v obliki ping pong žoginc in napihnjene ustnice brez oblik. Stvar ni le nee-stetska, ampak z leti pozvroča tudi bolečine in druge težave. Vse te ženske in moški (teh je vedno več) izgledajo kratko malo tragikomično. Gube niso bolezen, ampak nam tudi povedo marsikaj o osebi. Ali niso šarmantne gubice ob očesu, ki kažejo, da se je oseba v življenju veliko smejala? Gube so bile nekoč znak modrosti in izkušnje! Toda kaj ko so tudi fotografije predelane in obdelane s »pho-toshopom« in morda le minimalen odstotek ostaja nedotakenjen. Ko gledamo ta telesa, niso realna. Celo manekenke, so vsaj malo re-tuširane. Neretuširane lahko dobimo na »peo-ple« revijah, ko kažejo, da ima tudi Madonna gube ali celulit! Ali je naša družba ubrala pot videza? Videz je pomemben, toda brez vsebine, skrajno nezanimiv. Jana Radovič m 0 i Mladi nosilci spomina na padle 1 «Ifl f'. - * ' T- ■ 1 m_ Br^u r "|B ■ ■ r 6 K V tržaških znanstvenih krogih izdelali načrt za elektrarno na biomaso, ki bi nadomestila sežigalnico /i 4 Požar pri Devetakih požrl petnajst hektarov gmajne in gozda / 13 Primorski Počasno drsenje v moderno oligarhijo Vlasta Bernard Ali je Italija še parlamentarna demokracija? Po tistem, kar se dogaja okrog izrednega varčevalnega paketa za stabilizacijo javnih financ, bi lahko sodili, da smo prešli v oligarhijo. Tik pred velikim šmarnom je strogo pismo Evropske centralne banke, ki je zagrozila, da ne bo kupovala italijanskih državnih obveznic, spravilo politiko po konci in vlada je tako rekoč čez noč sprejela izreden sveženj varčevalnih ukrepov. Po podpisu predsednika države se je na izredni seji sestal parlament in formalno začel parlamentarni postopek za odobritev predlaganih ukrepov. Vse je kazalo, da bo tokrat prevladala odgovornost, ki je sicer v Italiji redkost. Premier je celo dobrohotno napovedal, da vlada na svoje zakonsko besedilo ne bo postavila zaupnice in da bo torej možna parlamentarna razprava, med katero bi lahko ukrepe popravili oz. izboljšali. Pa je ostalo le pri besedah. Proti predlaganim ukrepom so se uprli vsi, razen tihe večine državljanov, ki nimajo moči, da bi se uprli seganju v njihove žepe. Od prvotno zastavljenih ukrepov se po doslej znanih informacijah ni ohranil skoraj nobeden. Oligarhi (beri vrh vladne koalicije) so se medtem pogodili za nove ukrepe, take, s katerimi bodo čim manj prizadeli razne kaste in korporacije in si zaščitili volilni konsenz. Ne glede na to, kakšen bo na koncu ta drugi letošnji varčevalni sveženj, lahko že zdaj napovemo, da ne bo prepričal ne trgov ne Evrope, še manj pa državljane. Predvsem pa države ne bo rešil problemov, ki so se nakopičili zaradi nesposobnosti njene vladajoče kaste. dnevnik TOREK, 30. AVGUSTA 2011_ Št. 205 (20.220) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Po več kot sedmih urah pogajanj v Arcoreju Varčevalni ukrepi popolnoma spremenjeni Rešene občine in davek na dodano vrednost, nič superdavka REPEN - 25. Kraška ohcet Srečno Martina in Aleš! V objemu 800 noš sta si v nedeljo obljubila večno ljubezen - Nevesta z brško-škedenjsko nošo REPEN - Nedelja, 28. avgusta 2011, bo za vedno ostala zapisana v Martinini in Aleševi življenjski zgodbi, saj sta si ta dan obljubila večno ljubezen, brez laži in prevar, z iskrenim srcem in medsebojnim razumeva- njem, v katero oba verjameta že skoraj devet let. Okrog 11.30 so v nedeljo na Tabru zadoneli zvonovi, Martino in Aleša je ob izhodu iz cerkve sprejel bučen aplavz 800 noš, ki so lahko prvič videle skrivnostno nevestino poročno nošo, brško-škedenjsko. Množica noš, ki se je z novoporočencema spustila s Tabra preko Poklona in Cola v Kraško hišo, je bila najštevilčnejša doslej. Veliko je bilo otrok in mladih. Na 10. strani MILAN - Več kot sedem ur je bilo potrebno, da sta Berlusconi in Bossi s svojimi sodelavci v Arcoreju prišla do skupnega jezika, s katerim sta popolnoma spremenila sveženj varčevalnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ. Občine so se rešile, pokrajine bodo ukinjene kdo ve kdaj, davek na dodano vrednost ne bo zvišan, bogati državljani pa ne bodo plačali solidarnostnega davka. Pri pokojninah pa bo le prišlo do spremembe, čeprav zelo obrobne, kajti vojaščina in univerza ne bosta več šteti v delovno dobo, še naprej pa bosta veljali pri obračunavanju pokojninskega zneska. Na 8. strani Znamka razburja Kanalsko dolino Na 2. strani Padla prva klapa Turkovega celovečerca Na 2. strani Nadaljuje se preiskava o umoru na Greti Na 4. strani Slovenski minister Križanič obiskal Križ Na 5. strani Na Opčinah Festival mladinske kreativnosti Na 6. strani Pri Tržiču utonil 50-letni jadralec Na 12. strani TRST - Predstavitev tradicionalnih študijskih dni Prihaja Draga 2011 Od petka do nedelje v parku Finžgarjevega doma na Opčinah niz predavanj in koncert Slovenskega okteta TRST - Na Opčinah bodo od petka do nedelje potekali že 46. študijski dnevi Draga 2011, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev, na sedežu katerega so včeraj tudi predstavili pobudo (na sliki KROMA). Draga 2011, ki bo v petek zvečer gostila tudi koncert Slovenskega okteta, bo obsegala štiri predavanja: Bogdan Žorž in Kristina Martelanc bosta govorila o krizi odnosov v družini, Rafko Dolhar o zamejskih Slovencih in 150-letnici Italije, Anton Stres o novi evangelizaciji po slovensko, France Arhar pa o utemeljevanju in utrditvi slovenske valute in prehodu na evro s kritičnim pogledom na slovenski gospodarski in politični trenutek. Na 3. strani GORICA - Festival folklore Prva nagrada romala v Beograd 2 1 4 Petek, 26. avgusta 2011 GORIŠKI PROSTOR / KANALSKA DOLINA - »Tarvisio« kot simbol Višarij Sporna znamka povzroča upravičeno razburjenje Najbolj jezni so v Žabnicah, kjer opozarjajo tudi na trijezični značaj ozemlja ŽABNICE - V Kanalski dolini se ni poleglo razburjenje domačinov zaradi znamke italijanske pošte, ki je posvečena Trbižu, na posnetku pa so Višarje. O zadevi poročajo javna občila, zadnji po vrsti dnevnik Il Gaz-zettino, ki ga sicer izdajajo v Benetkah, posveča pa veliko pozornost tudi dogodkom v videmski in pordenonski pokrajini. »Višarje furlansko turistično središče« O izdaji sporne znamke, ki je zagledala luč julija, je Primorski dnevnik že poročal. V uradnem sporočilu je poštna uprava zapisala, da so Višarje furlansko turistično središče, medtem ko je turistično in predvsem romarsko središče na tromeji sredi Kanalske doline. Trbiž z Višarji nima dejansko nič, čeprav so znamko predstavili prav na trbiškem županstvu. Tamkajšnja občinska uprava je takrat poudarila, da bo znamka prispevala k večji razpoznavnosti Trbiža v Italiji in v svetu. Na predstavitvi sta bila tudi Rudi Bartaloth (SKS Planika) in zastopnik nemško govoreče skupnosti Raimondo Domenig. Bartaloth je znamko že takrat označil kot izgubljeno priložnost za razpoznavnost romarskega svetišča in za potrditev večjezičnega značaja Kanalske doline. Domenig je na predstavitvi znamke izrazil upanje, da bosta to krivico popravili Avstrija in Slovenija z izdajo večjezične poštne znamke. Zanimivo, da na trbiški predstavitvi znamke ni bilo nobenega zastopnika italijanske poštne uprave, medtem ko je bil navzoč predsednik krajevnega filatelisti-čnega društva. Znamka velika izgubljena priložnost Časnik Il Gazzettino objavlja stališča Bartalotha, Domeniga in župika iz Žabnic Dionisia Mateuciga, ki je pristojen tudi za svetišče na Višarjah. Ma-teucig, ki ga ni nihče vprašal za predhodno mnenje o znamki, meni, da pomeni to veliko izgubljeno priložnost. S to oceno soglašata zastopnika Slovencev in Nemcev v Kanalski dolini. Prebivalci Kanalske doline menijo, da Trbiž tudi zemljepisno gledano nima nič skupnega z Višarji, ki so bila vedno vezana na Žabnice. Njeni prebivalci so od nekdaj tudi čustveno zelo vezani na romarsko pot in na svetišče, ki ga najbolj obiskujejo Slovenci. »Edino pravilno in korektno bi bilo, da bi na znamki pisalo Lussari-Sve-te Višarje-Luschariberg,« poudarja Mateucig, ki je prepričan, da bo ta znamka ustvarila samo zmedo okrog priljubljenega romarskega središča. Izročilo o nastanku svetišča pravi, da je leta 1360 nek pastir iz Žab-nic iskal ovce, ki so se mu izgubile. Našel jih je na vrhu Višarij, klečeče okrog brinovega grma. Začudeni pastir je tam zagledal lep lesen kip Marije z Jezusom. Odnesel ga je v žup-nišče v Žabnice, kjer ga je župnik spravil v omaro. Naslednji dan je bil kip spet na vrhu gore in ovce okrog njega. Tudi tretji dan se je prizor ponovil. Žabniški župnik je o nenavadnem dogajanju poročal oglejskemu patriarhu, ki je ukazal, naj na kraju, kjer so našli Marijin kip, postavijo kapelico, kasneje pa cerkev. Znamka italijanske pošte, ki upravičeno razburja prebivalce Kanalske doline SLOVENIJA - Arbitraža s Hrvaško Sodni svet podprl kandidaturo Sekolca LJUBLJANA - Sodni svet je včeraj soglasno podprl kandidaturo Jerneja Sekolca za člana arbitražnega sodišča za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot so ob tem sporočili iz sodnega sveta, je iz vloge in priložene dokumentacije razvidno, da Se-kolec izpolnjuje formalne pogoje iz razpisa, na katerega se je prijavil. Kot so zapisali, so z njim tudi opravili razgovor. Ob tem so ugotovili, da "ima kandidat izredno bogate izkušnje s področja mednarodne arbitražne teorije in prakse ter dovolj pravnega znanja, da bo po mnenju Sodnega sveta lahko v celoti kompetentno in neodvisno opravljal funkcijo arbitra". Sekolec se je včeraj udeležil seje sodnega sveta. Pred sejo ni hotel povedati nič določenega, dejal pa je, da bo naloga težka in zahtevna, zanj osebno v profesionalnem smislu pa življenjsko delo. O Sekolcu je pozitivno mnenje pred tem že sprejela vlada, po pozitivnem mnenju sodnega sveta pa Jernej Sekolec se bo sedaj predsednik republike odločil, ali bo njegovo kandidaturo poslal v državni zbor. Ker je edini kandidat in ker mu strokovnih kvalifikacij nihče ne oporeka, je malo možnosti, da Sekolec na koncu ne bi bil tudi potrjen kot slovenski arbiter. SLOVENIJA - DZ Ljubo Germič uradni kandidat za predsednika LJUBLJANA - Poslanski skupini SD in LDS sta včeraj potrdili, da je njihov kandidat za novega predsednika državnega zbora Ljubo Ger-mič, poslanec LDS. Kandidaturo bodo po besedah vodje poslanske skupine SD Dušana Kumra vložili na naslednji seji DZ. Po Kumrovih besedah so se v LDS in SD o podpori Germiču odločili soglasno. Germič je poslanec že v tretjem sklicu državnega zbora zapored. Je predsednik odbora za zdravstvo, podpredsednik odbora za delo, družine, socialne zadeve in invalide ter član še dveh delovnih teles DZ. Če bo na tajnem glasovanju dobil podporo vsaj 46 poslancev, bo na mestu predsednika DZ zamenjal Pavla Gantarja (Zares), ki je po izstopu stranke Zares iz koalicije napovedal, da bo 1. septembra podal svoj odstop. Po dosedanjih napovedih poslanskih skupin kaže, da bo Germič dobil zadostno podporo. ŠKOFJA LOKA - Začetek snemanja novega slovenskega filma Nahrani me z besedami Prvi celovečerec Martina Turka Turk je tudi scenarist - V eni od glavnih vlog tudi Miranda Caharija - Septembra bodo štiri tedne snemali tudi v Trstu V vasici Lipica pri Škofji Loki so začeli snemati nov slovenski celovečerni igrani film Nahrani me z besedami tržaškega scenarista in režiserja Martina Turka. Za Turka, ki je za svoje kratke filme prejel več domačih in mednarodnih nagrad, bo to prvi celovečerec. V mozaični zgodbi o družini, ki jo skrivnostno izginotje 30-letnega sina Roberta prisili, da ponovno vzpostavi fizične in čustvene vezi, bodo zaigrali Boris Cavazza v vlogi očeta Janeza, Miranda Caharija v vlogi mame Irine, Sebastian Cavazza v vlogi starejšega sina Mateja, Maša Derganc v vlogi njegove žene Ane, Iza Vesel-ko v vlogi njune hčere Veronike ter Jure Henig-man v vlogi sina Roberta. Snemanje se bo nadaljevalo na ljubljanski ulicah in v okolici Ljubljane, nato pa se bo filmska ekipa za štiri tedne preselila v Trst in okolico, kjer bo snemanje zaključila predvidoma 4. oktobra, so sporočili iz produkcijska hiša Bela Film. Martin Turk je scenarij, ta je sestavljen iz treh ločenih zgodb, ki se dogajajo sočasno, med drugim pripravljal v pariški rezidenci cannskega festivala, kamor ga je med šest mladih režiserjev izmed več kot 200 prijavljenih iz celega sveta izbrala žirija pod vodstvom direktorja festivala Gillesa Jacoba. Direktor fotografije je Radislav Jovanov - Gon-zo, kultni hrvaški režiser video spotov, ki je posnel tudi slovenski film Rezervni deli, avtorica scenografske podobe filma Maja Moravec (Hit poletja, Slovenka, Lahko noč, gospodična, Big Brother), kostumograf Emil Cerar (Instalacija ljubezni, Delo osvobaja) in oblikovalka maske Mojca Gorogranc (Gremo mi po svoje, Slovenka, Pokrajina št. 2). Producentka filma je Ida Weiss (Bela Film). Film nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra in filmskega sklada Fur-lanije-Julijske krajine. Tehnično podporo zagotavlja Vi-ba Film, koproducent filma pa je RTV Slovenija. Martin Turk se je rodil leta 1978 v Trstu. Leta 2004 je na AGRFT diplomiral iz filmske in televizijske režije. Za diplomski kratki film Izlet je prejel univerzitetno Prešernov nagrado in več mednarodnih nagrad. Za kratki film Rezina življenja je leta 2006 na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado vesna za najboljši slovenski kratki film. S kratkim filmom Vsakdan ni vsak dan mu je kot edinemu slovenskemu režiserju v zadnjih 13 letih leta 2008 uspela uvrstitev v sekcijo cann-skega festivala Quinzaine. V letu 2009 je bil film nagrajen v Zagrebu in Teheranu, v istem letu je bil na Festivalu slovenskega filma nagrajen tudi njegov kratki film Soba 408. (STA) EVRO 1,4487 $ +0,06 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. avgusta 2011 evro (povprečni tečaj) valute 29.8. 26.8. ameriški dolar 1,4487 1,4402 japonski jen 111,05 9,2442 110,41 9 1988 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 41,7808 66,7200 41,6500 66,4720 II lUMjIVa 1 UUIJC1 danska krona rvritancKi ti int UU;/ ¿W 7,4508 0,88460 7,4509 0,88565 Ul 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 9,1157 7,7740 U.OOJUJ 9,1082 7,7735 1 1UI VCjKa M Ul 1C1 češka krona 24,123 1,1824 24,166 1 1458 jVILoIjKI 11 al 1K estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 272,55 15,6466 272,66 1 1 la