771318 607007 primorski uTr'p 1ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER m. * to k # x^-iCrand« » Casino Portorož Obala 75a. Portorož Sloveni|a Tel.: 05 676 0 373 (as(i\(i porforoijri September 2005 Leto 11 Številka 139 CENA 180 SIT /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ fC Banka Koper t n po tev ra® ,žu- ISHAJA 15. V MESECU Primorska in Slovenija sta praznovali Proslava zgodovinskega dogodka, vrnitve Primorske k matični domovini - Sloveniji oziroma Jugoslaviji je bila v petek, '6. septembra ob 20.00 uri, v portoroškem Avditoriju. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša. Kulturni Program so pripravili Katja Pegan, Patrik Greblo in Samo Milavec. Nastopilo je okoli 170 izvajalcev, prišli so tudi borci, ™ praporščakov in Janez Stanovnik. Organizator: Protokol Republike Slovenije. Letošnja gostiteljica je bila Občina *>ran, naslednje leto pa bo proslava verjetno v Novi Gorici. Vrhunec proslave je bila pesem Vstajenje Primorske. Stran 2. vidik vodenja Casinoja Petletni mandat Marinu Mohorčiču in Željku Ugrinu adzorni svet družbe Casino Portorož, d.d.je po dolgih političnih Prerivanjih na tretji izredni seji 8. 9. 2005 izmed •rinajstih prijavljenih kandidatov soglasno potrdil s Qanjo upravo, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje. Družbo bosta Petletnim mandatom vodila Marino Mohorčič, predsednik ^Prave in Željko Ugrin, član uprave (oba člana SDS). Prvi vtisi i i°Vem vodstvu so dobri, tekoče poslovanje se izboljšuje, vodstvo r 1 delovati transparentno, v interesu vseh 500 zaposlenih in k Zv°ja turizma. Glede Čateža in morebitne izrabe še ene p°bcesije v Portorožu bodo v Casinoju zavzeli ustrezna stališča. Odpisali so že nove pogodbe z agencijami. Mohorčič: »Gledati oramo celoto. Opravljamo gospodarsko dejavnost. Tukaj se 0 Pika konča!« Stran 5. Proslava 100-letnice TZS Osrednja slovesnost ob 1 Obletnici Turistične zveze Slovenije in organiziranega turizma na Slovenskem (v Portorožu že 120 let) bo v portoroškem Avditoriju v soboto, 24. septembra 2005 ob 11.00 uri. Pred sto leti je bila namreč v Ljubljani ustanovljena Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem. Častni pokrovitelj je predsednik RS dr. Janez Drnovšek, o dolgi razvojni poti sedaj že več kot 500 turističnih društev, povezanih v krovni oiganizaciji TZS, bo spregovoril dolgoletni predsednik TZS dr. Marjan Rožič. Številne udeležence bo pozdravila tudi županja Občine Piran Vojka Štular. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine je ob Dnevu evropske kulturne dediščine piranskemu (24. september) piranskemu društvu Anbot (predsednica Natalija Planinc) zaupal pripravo in koordinacijo celodnevnega programa s prikazom bogate zakladnice naše kulturne dediščine, ki bo prav na ta dna, 24. septembra. Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 m SLOVENIJI TEL RUMENE STRINI | ||I| www.rumenestrani.com PALAČE - ZAČETEK PRENOVE Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. so 13.9.2005 prejeli prvo gradbeno dovoljenje za prenovo starega hotela Palače in sicer za podrtje objektov okrog stare palače. Igor Okorn, direktor:”Ostala tri gradbena dovoljejna pričakujemo januarja 2006”. Zgodovinski dogodek- otvoritev bo leta 2007. Občinska plaketa Obalnim galerijam Piran Županja občine Piran Vojka Štular je ob 40-letnici mednarodnega Ex - tempera Obalnim galerijam Piran izzročila občinsko plaketo. Grand - prix za sliko je prejel Tone Lapajne, za keramiko pa Sanja Stani. STRAN 2. Obetaven projekt Salinera II v Strunjanu Pasti novega zakona o rtv Ob 50. obletnici Hotelov Piran so 16. 9. 2005 v Strunjanu predsednik uprave NFD Stane Valant, županja Občine Piran Vojka Štular in direktorica družbe Hoteli Piran d.d. Ana Žerjal slovesno položili temeljni kamen za izgradnjo prizidka hotela Salinera z Wellness centrom, apartmajske vile Oljka, garažne hiše, nove uvozne ceste in komunalne ureditve tega mirnega turističnega kotička. Predračunska vrednost investicije: 9 milijonov evrov. Otvoritev je predvidena 1.5.2006 V nedeljo, 25. septembra 2005, se bomo na referendumu odločali ZA ali PROTI zakonu o RTV. Kaj o zakonu menita poslanca LDS Majda Širca in dr. Marko Pavliha?Oddaja, ki jo je vodil urednik Primorskega utripa, je bila v petek ob 17. uri na radiu Tartini. Stran 6 in 7. Prvi ženski WTA turnir Sh Vt‘^nam<-‘nskcm stadionu Marine Portorož bo od 19. do 25. 9. 2005 prvi ženski VVTA turnir Banka Koper v *Vt‘nia Open. Nagradni sklad: 140 tisoč dolarjev. Najboljša slovenska igralka Katarina Srebotnik bo nastopila m">edeljck ob 15. uri. Napadajo nadležni komarji Če radi posedate v naravi na piknikih ste verjetno že zaznali neverjetno agresivnost komarjev. Kaže, da seje v naše kraje na Primorsko priselila azijska vrsta tigrastega komarja, ki so je že pred leti opazili tudi v Italiji. Nekateri ljudje, ki so na splošno zelo občutljivi na pike mrčesa, dobijo na izpostavljenih delih kože boleče rdečkaste izpuščaje in otekline. Primerov večjih infekcij zaradi pikov komarjev na srečo pri nas ni. Očitno je letošnje vlažno poletje poleg peronospore na trti in paradižniku bilo ugodno tudi za pospešeno razmnoževanje zelo sitnih komarjev. Nekateri šele zvečer, ko gredo spat, opazijo številne pike, posledice pa so močno srbenje. Gospa, ki sojo močno popikali komarji, si je pomagala z obkladki iz domačega kisa. Desinfekcira tudi 70-odstotni lekarniški alkohol. Pri hujših reakacijah je najbolje obiskati svojega zdravnika. foto color laboratorij Obala 7 Bernardin 6320 Portorož v Tel.: +386 05 674 08 80 www.fotoquicklab.si E-mail: fotoquicklab@siol.net Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Medla, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir Poziv k takojšnjemu in celovitemu reševanju razvoja turizma v občini Piran Piran, Portorož, Strunjan, 7. september 2005 - Direktorji vseh večjih turističnih podjetij v piranski občini so na županjo Vojko Štular naslovili pismo, s katerim občini predlagajo, da takoj pristopi k pripravi dokumentacije za vsebinsko in urbanistično ureditev območja med Piranom in Marino Portorož ter večji del turistične takse nameni za uveljavljanje destinacije. Enotna stališča vodilnih turističnih podjetij v občini. Pismo so podpisali direktorji Hotelov Bernardin, Hotelov Moije, Hotelov Palače, Metropol Group, Krkinega Zdravilišča Strunjan, direktorica Hotelov Piran, direktorja Marine Portorož in Casinoja Portorož. Vodilni turistični delavci v pozivu ugotavljajo, da potrebujejo izrazitejši utrip turističnih krajev, večjo skrb za primarno turistično ponudbo kraja, učinkovitejšo promocijo destinacije ter prenovljeno usmerjanje in nadzorovanje dolgoročnega razvoja turizma v občini. Pri tem poudarjajo, da turizem razumejo kot skladnost gospodarskih, socialnih in okoljskih dejavnikov. Pogrešajo učinkovit mehanizem usklajevanja interesnih skupin, ki bo imel za cilj uveljavljanje in jasen vsebinski razvoj destinacije. Predsednik uprave Hoteli Morje Tomislav Čeh je v imenu podpisnikov, vseh večjih turističnih podjetij v občini Piran povedal: »Naš cilj je izrazito konstruktiven. Do enotnega nastopa in uskladitve skupnih stališč sta nas pripeljali želja in potreba, da turizem v občini Piran dobi potreben zagon. Občina Piran lahko v turizmu naredi kakovosten preskok, saj ima turistično tradicijo, naravne in kulturne potenciale. Želimo prepoznavno ponudbo turizma v občini, učinkovito promocijo in takojšnje reševanje, tako vsebinsko kot urbanistično, ureditve območja med Piranom in Marino Portorož, pa tudi širšega območja vse do Strunjana. Verjamemo, da lahko celotna destinacija dobi skladnejši in izrazitejši značaj. Občina ima pri tem pomembno vlogo in pričakujemo, da bomo v županji in občinskem svetu našli sogovornike.« Podpisniki pričakujejo, da bo v skladu z dogovori občina pospešila priprave na razpis idejnih natečajev za nadaljnjo prostorsko ureditev območja med Piranom in Marino Portorož ter pripravila potrebne korake za učinkovitejši turistični razvoj. Hoteli Morje, d.d. Hoteli Palače d.d. Krka Zdravilišče Strunjan d.o.o. Marina Portorož d.d. Hoteli Bernardin d.d. Metropol Group d.d. Hoteli Piran d.d. Casino Portorož d.d. Odgovor županje Občine Piran Vojke Štular »Zelo sem vesela, da seje turistično gospodarstvo v občini prebudilo in začelo aktivno sodelovati v javni razpravi o razvoju turizma, saj je žogica že kar predolgo spala na njihovi strani. Nekoliko mi je žal, da so podpisniki zamudili lansko priložnost, ko se bili vsi omenjeni lokacijski načrti javno razgrnjeni in bi podobno pismo morda odločilno prispevalo k njihovemu sprejemu. Sicer je res, daje veliko zamujenega, nič pa ni izgubljenega. Če so direktorji in predsedniki uprav turističnih družb zdaj resnično doumeli svojo širšo družbeno vlogo, bo šlo vse lažje in hitrejše. Verjamemo, da bo partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem v občini veliko bolj trdno, če bo enakopravno razporejena tudi odgovornost za skupne cilje. Občina Piran pospešeno pripravlja vso urbanistično dokumentacijo, ki bo omogočala nadaljnji razvoj turizma v občini. Naše delo bo steklo še hitreje, ko bomo od investitorjev prejeli natančno opredelitev turističnega produkta po posameznih prostorskih aktih. Glede na vsebino pisma predvidevam, da so svoj seznam želja končno uspeli preoblikovati v prostorske elemente, zato bom v najkrajšem možnem roku sklicala usklajevalni sestanek, na katerem bomo lahko odpravili tudi nejasnosti in pomanjkljivosti, omenjene v pismu.« ODPOVEDANA OKROGLA MIZA O MEJI Okrogla miza o nedorečeni meji s Hrvaško, kije bila najvljena v časopisu za september, je zaradi novih okoliščin in zaostrenih političnih odnosov zaenkrat odpovedana. Vse zainteresirane bomo o novem sklicu obvestili pravočasno. Z" Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva N primorski uMp Ustanovitelj in izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov \_________________________________________ Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. S159225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Primorska in Slovenija praznujeta Proslava zgodovinskega dogodka, vrnitve Primorske k Sloveniji oziroma Jugoslaviji. Začelo se je z Rapallom. Italija je z Rapalsko pogodbo 12. 11. 1920 (s podporo Velike Britanije in Francije) dobila Trst, Gorico, Gradiško, del Kranjske, Istro (razen občine Kastav), Zadar, Cres, Lošinj, Lastovo in Palagružo - za zasluge v prvi svetovni vojni. Jugoslavija je takrat izgubila pol milijona Slovencev in Hrvatov, ki niso dobili nikakršne manjšinske zaščite. V drugi, svetovni vojni se je fašistična Italija, kot tesen zaveznik Hitlerjeve Nemčije, izkazala kot agresor, si prilaščala tuja ozemlja, okupirala tudi Ljubljano, po vojni pa se spretno izmikala odgovornosti in se pojavljala kot nedolžna žrtev. Na osnovi sklepov Pariške mirovne konference leta 1947 pride večji del slovenskega Primorja in Istre v okvir Jugoslavije. Trst in Tržič z okolico ostaneta v okviru Italije. 10. 2. 1947 Jugoslavija podpiše to mirovno pogodbo z Italijo, o bodoči usodi Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) pa naj bi se državi še pogovorili. Tako določila pariške mirovne pogodbe začnejo veljati 15. septembra 1947. Leta 1948 zavezniki predlagajo revizijo mirovne pogodbe, s tem da se STO preda v upravo Italiji! Sledil je oster protest Jugoslavije. Vrsta pogovorov ne prinese rešitve. 8. oktobra 1953 zavezniki naznanijo umik svojih enot. Prišlo je celo do vojne napetosti. 5. oktobra 1954 je bil podpisan Londonski sporazum, ki pomeni soglasje vlad Jugoslavije, Velike Britanije in ZDA o Svobodnem tržaškem ozemlju. Cona B in večji del cone A pride pod civilno upravo Jugoslavije, ostali del cone A s Trstom pa pod upravo Italije. Kot je znano je mesto ob Soči -Gorica (Gorizia) ostalo v Italiji. V Italiji, zlasti na Tržaškem, se desničarske sile še danes ne morejo sprijazniti z izgubo Istre z otoki po 2. svetovni, in so prepričani, da so jim ta ozemlja, na katerih so v resnici živeli tudi Italijani, bila nasilno odvzeta. Ko so pri sosedih sprejeli zakon Dan spomina (na ezule - izgnance) in s finančno podporo države posneli film (o fojbah) Srce v breznu, se je tudi v Sloveniji porodila misel, da si Primorci zaslužijo svoj državni praznik. Prav smešne so razprave kje na Primorskem bi morala biti proslava. Slovenijo še vedno zamenjujejo s Slovaško Atelje Snežiče Krajnc, izdelki domače in umentnostne obrti Izola, je pred nedavnim prejel ponudbo družbe Kenfair International Limited za razstavo izdelkov domače obrti na razstavišču Asia World - Expo v Honkongu. Pošta je bila oddana v Singapuru in je kljub napačni navedbi države na kuverti (Slovakia namesto Slovenija) prispela na cilj. Ne ustraši se, če napreduješ počasi, boj se, če obstaneš na mestu. Kitajski pregovor 40 let mednarodnega Ex-tempora Piran Nagrajena slika avtorja Toneta Lapajne, narejena z raznobarvno zemljo na delavnici Genius Loči Seča 2005. Nagrajena vaza avtorice Sanje Stani, razstavljena v Galerij' Gasspar. ati. Grand - prix Piran 2005 za najboljše slikarsko delo, ki jo podeljujejo Obalne galerije Piran je prejel Tone Lapajne Grand - prix keramike, ki jo podeljuje Studio galerija Gasspar Piran je prejela Sanja Stani za delo Vaza. Županja občine Piran Vojka Štular je Obalnim galerijam podelila Plaketo Občine Piran. Večer je odlično povezovala igralka Maja Gal Štromar. S podelitvijo nagrad in priznanj udeležencem 40. mednarodnega Ex-tempora Piran 2005 in 6. mednarodnega Ex-tempora keramike ter svečano podelitvi)0 občinske plakete Obalnim galerijam Piran in otvoritvijo razstav, v soboto, 10. septembra 2005 na Tartinijevem trgu, se je zaključila doslej ena najbolj množičnih kulturno umetniških prireditev v Občini Piran, na kateri je sodelovalo okoli 299 aktivnih udeležencev slikarstva. Oddanih je bilo 286 likovnih del. Keramika okrog 60 del. Nagradni skladje bil 7 milijonov tolarjev. Do vključno leta 2004 že 129 vseh nagrajencev, z letošnjim letom pa že čez 130. Prvi slikarski Ex-tempore je bil v Piranu organiziran leta 1966 na pobudo piranskega slikarja Pavleta Zamarja -Zappe. Takrat so mu pomagali Franc Železnik, Janez Lenassi, B. Tavželj in drugi. Prvi nagrajenci leta 1966 so bili Zvest Apollonio, Andrej Jemec in Piero di Giusto (Italija). Leta 2001 Grand prix ni bil podeljen. Prvi nagrajenec za najboljši izdelek v keramiki leta 2000, ko je Ex-tempore keramikezačel delov; je bil Zvonko Butkovič (Hrvaška). Lanski Grand prix Obalnih galerij Piran J osvojil Joni Zakonjšek, Grand-prix keramike, ki ga podeljuje Galerija Gasspar, pa Mateja Horvat. Od leta 2004 v sodelovanju s podjetjem Soline Pridelava soli d.o.o., kot generalnim pokroviteljem, organizirajo tudi likovni projekt, likovno delavnico Genius loči Lera (letos je bila druga), kjer umetniki ustvarjajo svoja dela z avtohtonimi materiali solin. Letošnji udeleženci: Kiparja Mirko Bratuša in Tone Lapajne, slikarja Vladimir Makuc in Cveto Marsič, fotograf Branko Lenart, režiserka Jasna Hribernik. Dela bodo na Prešernov dan razstavljena v rumeni hišici v solinah. Generalni pokrovitelj Ex-tempora 2005 je bil casino Portorož, Genius Loči Seča 2005 pa Mobitelove Solina Pridelava soli. Prireditev je omogočila Občina Piran. Sponzorji: Banka Koper, Vinakoper, Italijanska skupnost Piran, Mignon. Galerija Gasspar in drugi. Razstave: V koprski Galeriji Loža je do 5. novembra odprta razstava del Zorana Mušiča z naslovom Mušič in Dachau. V Galeriji Meduza si lahko do 5. novembra ogledate razstavo Z. Mušiča: Nismo poslednji. V Galeriji Sv. Donat )Z bo do 30. septembra odprta razstava nagrajenih del 5. Ex-tempora keramik leta 2004. . p V Galeriji Hermana Pečariča v Piranu bo do 9. oktobra odprta spom"1 razstava slik Pavleta Zamarja - Zappe. Na Tartinijevem trgu je bil 8. septembra otroški Ex-tempore Vrtca Mornar Piran, 9. septembra pa igrica Piranska kačica, avtorjev Primoža Seliškar) Urše Steinar, v kateri so sodelovali otroci vrtcev in učenci nižjih razre osnovnih šol ter obiskovalci. V Tartinijevi hiši je do 30. septembra na ogled razstava del skupine keramikov. Mentorica Apolonija Krejačič. Tudi že tako rekoč obvezna piranska sardeljada pridobiva na tradiciji. g Z veliko slavnostno torto je presenetil Mignon Porto1” Mlada slikarka Tjaša Pogačar je osvojila veliko odkupno nagrado Občine Piran, za sliko Sence. __ Life Class hoteli Portor' oži . # primorski utp Občina pira n C O M U N F. D l P I R A H O III. Sotmarskifhstvval K. t: w •Vv Solinarski festival je projekt Občine Piran, ki je na pobudo piranske županje Vojke Štular že pred štirimi leti ponovno zaživel v obliki solinarskega praznika. Leto kasneje je prerasel v festival in organizacijo je prevzel Avditorij Portorož. Prireditev ponazarja zgodovino 700 let pridobivanja soli na tradicionalen način in nam dokazuje, da je Piran zrasel na soli. Festival je razdeljen v tri dele. Otvoritev je v aprilu ob prazniku sv. Jurija, ki se navezuje na odhod družin v soline. Drugi del se odvija v juliju ob Prazniku sv. Odorika, ko so prikazana dela na solnih poljih, zvečer pa je tudi značilna solinarska šagra. Zaključek solinarske sezone poteka konec avgusta, ko se solinarska družina po opravljeni žetvi soli vrne v Piran. Žetev na občinskem solnem polju simbolično opravijo tudi župani treh dežel, požeto sol pa nato z barko pripeljejeo v Piran, kjer jo piranska županja na Tartinijevem trgu razdeli obiskovalcem. Projekt solinarskega festivala je tudi letos uspešno vodila Irena Dolinšek. Otroci pod vodstvom Kreativne skupine Menezanima so pobarvali Taperine, tipično solinarsko obuvalo. Piranska županj a je obiskovalcem razdelila 1500 vrečk soli iz občinskega solnega fonda. v solinah so zaplesala tudi dekleta iz folklorne skupine Val Piran. Otroci iz OŠ Sečovlje in podmladka TD Taperin so odigrali igrico z naslovom ^ Turizem v solinah j utri. pričakovanju solinarske malice... Letos se je solinarski praznik selil tudi v Novo vas. faradi slabega vremena župani treh dežel žal letos niso želi vendar so v solinah kljub temu nabrali 803 tone soli. Sej- *ef°šnjem solinarskem festivalu so sodelovali: Soline, pridelava soli d.o.o., Društvo Anbot, Italijanska skupnost Giuseppe Tartini Piran, Župnijski urad Piran, Pomorski muzej ga. 8ei.a Mašere Piran, Čikule čakule in Epi center, Kreativna skupina Menezanima, Društvo Oradela, Ljubitelji straih bark JK Piran, Ladja Solinarka, TD Taperin Sečovlje, Obalne • lriiv Piran, Marino Mahnič Istran, Folklorna skupina Val Piran, ZKD Karol Pahor, Šavrinski godci, Street Tour. EPU Neresnična zgodba Slovenskih novic? Do kod sme seči rumeni tisk in ali so njegovi pisci zavezani kodeksu DNS in novinarski etiki? Tomislav Čeh: Trump ne kupuje Palače hotela za en dolar! Slovenske novice so 31. avgusta 2005 na naslovnici objavile nadvse zanimivo zgodbo: »Trump kupuje Palače za en sam dolar«, kar pa očitno ne drži, saj je vodstvo Hotelov Morje v Portorožu zapisalo, da s Trumpom ni imelo nobenih tovrstnih poslovnih stikov. Zapis z velikimi črkami na naslovnici Slovenskih novic: »Trump kupuje Palače za en sam dolar« je nedvomno trdilna oblika in meri na resničnost, ki pa to očitno ni! Gre za namerno potegavščino? Zanimivo je, daje pisec (novinar?) Samo Kres pod naslovom objavil tudi fotografijo Donalda Trumpa in njegove žene Melanije Knavs, kar daje članku še večjo težo. Ugibanja pisca v nadaljevanju članka »sliši se«, »naj bi«, pa spet nasprotje «razkrivamo«, sicer vso zadevo pripeljejo v nekakšne dvom, a kaj ko ljudje ponavadi preberejo le velike naslove in širijo zgodbo naprej, kot da je resnična. Pisec morda niti ne ve, da pogodba o oddaji in prenovi starega Palače hotela v Portorožu, ki sta jo 26. junija 2003 v piranski občinski palači podpisala županja Občine Piran Vojka Štular in predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz d.d. Koper Igor Bavčar, ne dovoljuje enostranske odtujitve zgradbe. Sicer pa tudi županja o tem ni vedela nič. Medijski učinek Slovenskih novic pa kljub temu ni zaostal. Prepričani smo, daje bilo 31. avgusta na Slovenski obali prodanih veliko izvodov. Slovenci namreč radi berejo vse kar gre malce čez rob in rumeni tisk je pravšnji. Vsekakor pa drži, da je tudi on zavezan iskanju resnice! Paradoks: Naklada rumenega tiska raste, resen tisk ima težave. Izjava za javnost Vodstvo družbe Hoteli Morje, Istrabenz hoteli Portorož, je prek Studia Kernel iz Kopra v naše uredništvo poslalo naslednjo izjavo za javnost: »V zvezi z objavo v Slovenskih novicah o tem, da namerava Istrabenz prodati stari hotel Palače gospodu Donaldu Trumpu za simbolično ceno enega dolarja, izjavljamo naslednje: V veliko veselje bi nam bilo, če bi med svojimi gosti v Portorožu gostili gospoda Donalda Trumpa in njegovo soprogo, zato upamo, da se bo kdaj odločil za letovanje pri nas. Njegov obisk bi gotovo pripomogel k še večjemu ugledu Portoroža kot turistične destinacije. Prav tako bi bili veseli, če bi se gospod Trump odločil za investicije v Portorožu, v družbi Hoteli Morje, Istrabenz hoteli Portorož in v skupini Istrabenz, vendar poslovnih stikov na to ali druge teme o poslovnem sodelovanju doslej nismo imeli. V Portorožu, 31. avgusta 2005 Tomislav Čeh predsednik uprave Hoteli Morje Portorož. Krajani Dragonje zahtevajo obvoznico! Na javni obravnavi državnega lokacijskega načrta za mednarodni mejni prehod Dragonja, M.septembra v prostorih Kmečkega turizma Mahnič, so krajani KS Sečovlje, ob sicer konstruktivni razpravi, predali načrtovalcem 19 pripomb. Na koncu so, glede na bistvo problema- težavno življenje ob meji zaradi nemogočih dolgih kolon in hmpa ter težavne vključitve domačinov v promet s stranskih cest na regionalno cesto Koper-Šmarje -Dragonja (avgusta je vstopilo in izstopilo 417 tisoč osebnih vozil in 1500 tovornih vozil) - sprejeli predlog predsednice Sveta KS Sečovlje Mirele Flego in predsednika Sveta KS Marjana Guziča: »Zahtevamo, da se, preden se karkoli ureja v zvezi z mejnim prehodom, uredi dovoz ceste do mejnega prehoda tako, da bo cesta zaobšla naselje Dragonja«. Zadolžili so prisotna svetnika Bogdana Lulika (ZZP) in svetnika Alena Radojkoviča (SD), da predstavita problematiko na Občinskem svetu Piran. Mednarodni mejni prehod Dragonja mora biti urejen po standardih Schengena do konca leta 2006, kajti predvidoma že leta 2007 bo (tudi na Dragonji) zaživela stroga zunanja meja EU. Več v naslednji številki. Finali bodo tožili poslanca Poslanec SNS Srečko Prijatelj kljub uradni analizi ZZV Maribor, ki gaje najel Inšpektorat za okolje in prostor, da jo opravi - in katera ni pokazala škodljivih primesi v vnosu zemljine pri Bandelu, še naprej blati firmo in se ne namerava niti opravičiti, zato bo imel to priložnost storiti na sodišču, je povedal direktor Emil Grižon._________________________ Pa še res je Novinarji in pivo Kapital se sproščeno sprehaja po Sloveniji in na odprtem trgu kupuje delnice kot sveži kruh, pri tem pa kot kaže sploh ni pomembna dejavnost kupljene firme pač pa le predvideni donos. Kaj ima Pivovarna Laško, ki je postala skoraj 29% lastnik Dela, opraviti s časopisno dejavnostjo ne znajo odgovoriti niti sedaj že malce njihovi novinarji. Za svojega novega lastnika bodo storili največ, če bodo pri uživanju rumeno-zelene tekočine upoštevali svojo novo blagovno znamko! Luka Koper Zaključen razpis za štiričlansko upravo - 24 prijavljenih! V začetku septembra se je iztekel 30 dnevni rok, v katerem so se zbirale prijave za predsednika, namestnika in dva člana uprave Luke Koper d.d. Prispelo je kar 24 zapečatenih kuvert. Ta teden naj bi Nadzorni svet povabil Svet delavcev Luke Koper, da poda predloge za četrtega člana uprave - delavskega direktorja. Pri imenovanju predsednika uprave bo kajpak imela glavno besedo vlada kot pretežni lastnik. Za Vinakoper v Gornji Radgoni 5 zlatih in 5 srebrnih medalj Na 31. odprtem državnem ocenjevanju vin, ki poteka v okviru 43. mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, so vina iz kleti Vinakoper skupno prejela kar 10 medalj. Med zlatimi nagrajenci prevladujejo rdeče sorte in vino Sladki muškat. Komisija, ki ji je predsedoval mag. Anton Vodovnik iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, je letos skupno ocenila 490 vzorcev vin iz štirih držav (Slovenije, Avstrije, Hrvaške ter Srbije in Črne gore), najbolj številno pa so se ocenjevanja udeležili domači vinski pridelovalci. Klet Vinakoper je po medaljah posegla v kategorijah suho belo vino, suho rdeče vino, sladko belo vino in peneče vino. Med prejemniki zlatih medalj prevladujejo suha rdeča vina, ki so tudi sicer ponos koprske kleti in Koprskega vinorodnega okoliša nasploh. Z zlatom so bila tako nagrajena vina Cabernet sauvignon letnika 1999, Plemenito rdeče Capris 2001 in Cabernet - Shiraz Capris 2001, Cabernet sauvignon Capo d’Istria 2000 in zelo priljubljeno sladko vino iz koprske kleti Sladki muškat 2004. Glavni enolog kleti Vinakoper Iztok Klenar: »Skupni povezovalec nagrajenih rdečih vin je Cabernet Sauvignon. Izbrane lege Debeli rtič, Purissima in Labor so rezultat stalnega enološkega piljenja ter usmeritve v kakovost za najboljšo ceno. Srečna roka ter glasbeni navdih pa najdeta v takšnem vinu stalen ritem današnjega potrošnika.« Klet Vinakoper je prejela še 5 srebrnih medalj za vina Cabernet Sauvignon Capo dTstria 2002, Merlot Capris 2002, Refošk Capris 2004, Capris peneči 2001 ter Plemenito belo Capris 1999. Uradna podelitev medalj bo potekala v okviru Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni na dan vinarjev in vinogradnikov, v torek, 30. avgusta 2005 ob 11.00 uri. Mednarodna Linux konferenca V Hotelu Slovenija - Life Class & Resorts Portorož - bo 29. in 30 septembra 4. tradicionalna 1BLOC Mednarodna poslovna Linux in odprtokodna konferenca, na kateri se bodo udeleženci seznanili z najpomembnejšimi novostmi na področju sistema Linux in odprte kode. Otvoritev konference bo 29. 9. ob 10.00 uri, kjer bodo udeležence pozdravili organizatorji in predstavnik IBM. V petek, 30. septembra, ob 11.45 bo okrogla miza na temo Spodbujanje razvoja odprte kode v IT - podjetjih in vloga javne uprave. Nov vidik vodenja družbe Casino Portorož Stabilnost poslovanja in urejeni odnosi v kolektivu ter pravilen marketinški pristop v igralniški ponudbi so temelji, na katerih namerava graditi razvoj podjetja nova uprava, predsednik Marino Mohorčič in član Željko Ugrin. Casino' Portorož j e po dolgem, tudi političnem vsklajevanju, tako le dobil novo upravo, ki bo lahko v miru uresničevala načrte za boljšo prihodnost družbe, njenih delavcev in portoroškega turizma. REKORDEN OBISK IN PRIHODEK MESECU AVGUSTU Za družbo Casino' Portorož, d. d. je bil mesec avgust po prihodku in obisku rekordni mesec. Novost je bilo tudi 24 urno poslovanje enote v Portorožu, kat je pomenilo dodaten prihodek in obisk v času, ko bi bila igralnica sicer zaprta. Dobre rezultate pričakujemo tudi v septembru, predvsem v za nas pomembnem segmentu vabljenih gostov. Družba je v obdobju januar - maj 2005 pridelala 107 mio Sit izgube, ki seje konec junija povečala še za dodatnih 100 mio Sit. Nova uprava je v začetku junija obnovila pogodbe z agenti za pridobivanje vabljenih gostov ter z nekaterimi drugimi, predvsem marketinškimi ukrepi vzpostavila in zagotovila osnovne pogoje za normalno poslovanje. Uprava je takoj po nastopu vzpostavila tudi dialog z zaposlenimi, kar j e pomenilo pomemben korak naprej in pomemben prispevek k stabilnemu poslovanju družbe. Prvi ugodni rezultati so se pokazali že v juliju 2005, saj je bil poslovni izid meseca pozitiven (66 mio Sit) in je bistveno zmanjšal izgubo iz prvega šestmesečnega obdobja. Ugoden trend seje nadaljeval tudi v mesecu avgustu 2005, saj v tem obdobju družba beleži rekorden obisk in prihodek. Portoroška igralnica je bila prvič odkar obstoja odprta 24 ur dnevno in sicer od 5. do 22-avgusta 2005. Enota v Portorožu Grand Casino Portorož beleži 16,2% višji prihodek od avgusta 2004, medtem ko enota v Lipici Grand Casino Lipi°a beleži porast prihodka celo za 22,8%. Bruto realizacija v SIT PRIHODEK avg NAČRTOVANI PRIHODEK DOSEGANJE INDEX 2005 PRIHODEK 2004 NAČRTA 04/05 1.198.414,553 1.169.625.000 1.004.096.027 102.5 119,4 ____ PRIHODEK jan - NAČRTOVANI PRIHODEK DOSEGANJE INDEX avg 2005 PRIHODEK 2004 NAČRTA 04/05 . 6.666.955.198 6.412.008.000 5.949.244.222 104,0 112.1 J Igralnica Grand Casino Portorož beleži v mesecu avgustu 32.951 obiskov, kat je za 4,8% več kot v enakem obdobju lani. Grand Casino Lipica beleži 28.56' obiskov, kar j e za 21,4% več kot lani v istem obdobju. Družba beleži odjanuatja do avgusta 2005 392.192 obiskov, kar j e 15,9% več kot lani v enakem obdobju, kar je glede na padec obiskov pri konkurenčnih italijanskih igralnicah 0^' 35%) zelo spodbuden podatek. Rezultat je zelo stimulativen, posebno, ker se kaže zelo ugoden trend tudi v mesecu septembru, predvsem v segmentu vabljenih gostov, ti pa so gostje višje®3 in visokega razreda. Doseženi rezultati so posledica ustrezne poslovne strategij6] ki jo je zasnovala nova uprava. Glavni dejavniki uspešnega poslovanja so sledeči- 1. Stabilnost poslovanja in vodenja družbe ter urejeni odnosi in pogodben3 razmerja s partnerji. 2. Maksimalna angažiranost igralniškega osebja in pripravljenost na 24 urn° delo ter uspešna komunikacija in dialog med upravo in zaposlenimi. 3. Pripravljenost in začetek urejanja odnosov med upravo in zaposlenimi- Ugoden trend predvsem v segmentu vabljenih gostov pričakujemo tudi jeseni-kar bo pomemben prispevek pri uresničitvi rebalansa plana za leto 2005 te pozitivnega poslovnega izida. Kamela kot nadomestek Lastnik kamele, ki je lepo »parkirala« med pločevinastimi lepotci, verj6*^ ne bo čutil posledic svetovne naftne krize, ki zadnje čase pridobiva pospeških. Za sod črnega zlata (59 litrov) je bilo treba še pred nedavn odšteti že 70 dolarjev. Pomeni več kot 100 odstotno podražitev v zadnjih d v ali treh letih. To pa je že gospodarsko vprašljivo, saj bodo stroški goriv3st marsikateri odvisni državi, ki ne razpolaga z naftnimi vrelci, vplivali na f ■ inflacije in spodjedali načrtovani družbeni bruto proizvod. Dokler strokovni ne iznajdejo novih vrst bio-goriva pride prav tudi tale prijazna kamela, k' • celo parkirati med kovinskimi lepotci. V svoj »rezervoar« si natoči p(e vode in tako vzdrži tudi daljšo naporno pot skozi puščavo. Odprt odsek H C Škofije - Srmin Kdaj dokončanje manjkajočih 10 km obalne hitre ceste od Kopra do Lucije? Svečana otvoritev HC Srmin - Škofije 30. avgusta 2005. FOTO: FK-Primorski utrip. Z dokončanjem in svečano otvoritvijo cesto vse do meje z Italijo na Škofijah, ter predajo prometu zadnjega dela 2,4 naša soseda pa naj bi svoj odsek, ki km dolgega odseka štiripasovne hitre bo pomembno povezal peti koridor, ceste med Škofijami in razcepom zgradila do Škofij čez kakšno leto ali Srmin je Slovenija pripeljala moderno dve, saj imajo Italijani s predvideno ! obiskovalcev. Krajši vkop HC - bližnjica do Trsta. "ltra cesta že do mejnega prehoda Škofije. Z italijanske strani naj bi povezali HC čez kakšno leto ali dve. gradnjo zaradi številnih posegov in rušenj stavb kar nekaj problemov. Slavnostna otvoritev hitre ceste Škofije - Srmin je bila v torek, 30. avgusta 2005 ob 11.00 uri. Številne prisotne gospodarstvenike, župana, poslance, politike in domačine je najprej nagovoril Jožef Zimšek, namestnik predsednika uprave Družbe za avtoceste v Sloveniji d.d. (DARS), kije dejal, da s tem odsekom HC zaključujemo obalno hitro cesto na njenem severnem koncu in da ko bodo svoj del sodobne prometnice do meje končali tudi naši sosedje, bosta dve pomembni pristaniški mesti na severnem Jadranu (Koper in Trst) povezani s sodobno prometnico, hkrati pa povezani tudi na slovenski in italijanski sistem avtocest. Pri gradnji HC so upoštevali občutljivost okolja, je dejal Zimšek. »V družbi za avtoceste se intenzivno pripravljamo na začetek gradnje hitre ceste od Kopra do Izole, čim prej pa je treba sprejeti tudi potek hitre ceste od Jagodja do Lucije. S tem bo Slovenska obala prometno povezana in odprle se bodo nove možnosti razvoja turizma, storitev in drugih dejavnosti. Slovenska obala je morda res kratka - večje žal nimamo, je pa naša in nanjo smo ponosni, saj predstavlja naše okno v svet« je poudaril Jožef Zimšek. Slavnostni govornik j e bil mag. Janez Božič, minister za promet. »Vesel sem, da bomo po lanskoletnem Črnem Kalu in letošnjih Trojanah, ko smo dokončali avtocestno povezavo od Maribora do Kopra, danes predali prometu ta, sicer kratek, a zato zahteven, potreben in tudi pomemben odsek štiripasovnice. Z vsakim dokončanim kilometrom nove prometnice naše predvideno avtocestno omrežje dobiva svojo končno podobo. Primorski avtocestni krak sodi med prometno najbolj obremenjene slovenske avtoceste, z dokončanjem tega odseka pa smo naš avtocestni sistem še tretjič pripeljali do italijanske meje. To je za razvoj našega gospodarstva in za našo narodno zavest izjemnega pomena, saj s tem sebi in Evropi odpiramo vrata. V dosedanje izvajanje avtocestnega programa smo vložili več kot tri milijarde evrov ( po današnjih cenah 720 milijard tolarjev op.p.). Zaradi tega so bile v zadnjem desetletju investicije v Sloveniji za skoraj 8 odstotkov višje, kot bi bile sicer. Brez avtocestnega programa bi bila gospodarska rast za slabo odstotno točko nižja kot je bila. Program je neposredno in posredno letno ustvaril okoli 4.000 delovnih mest«, je med drugim dejal minister za promet Janez Božič. Napovedal je, da bo DARS tudi v prihodnje izdajal več serij obveznic, ki bodo svoje mesto zagotovo našle tudi v portfelju pokojninskih skladov. Poudaril je pomembnost finančnega toka od pobrane cestnine, kar je eden najbolj stabilnih in netveganih finančnih virov in tokov v ekonomiji. Ne prvi ne drugi govornik ni omenil potrebe oziroma zahteve Pirančanov po prednostni izgradnji hitre ceste Koper - Šmarje - Dragonja, pred izgradnjo odseka hitre ceste Jagodje - Lucija in priključne ceste za Portorož in Piran. Investicijska vrednost celotnega 2,4 km dolgega odseka HC Škofije - Srmin znaša 8,35 milijarde tolarjev Odsek 2,4 km dolge HC od mejnega prehoda Škofije do razcepa Srmin je del tako imenovane Obalne hitre ceste H5 (AC Maribor - Ljubljana - Koper nosi oznako Al). Omenjeno hitro cesto so gradili v dveh etapah. Gradnja je trajala dobro leto. Prvi del, od razcepa Srmin do priključka Škofije, ki poleg trase hitre ceste dolžine okrog 750 m zaobjema še podvoz in nadvoz, je bil predan prometu 25. novembra 2004, ko je bil z zgraditvijo avtocestnega odseka od Črnega Kala do Srmina v celoti dokončan prvi slovenski avtocestni krak (primorski), od Ljubljane do Kopra v dolžini malo več kot 100 km. Z dokončanjem še zadnjih 1,7 km trase štiripasovnice z enim nadvozom, 360 m dolgim pokritim vkopom Škofije, ureditvami in regulacijami ter izgradnjo 5 km državnih in lokalnih cest pa je bil dokončan celotni odsek. Ta odsek ceste je bil predan prometu v popoldanskih urah 30. 8. 2005. Investitor je Republika Slovenija, v njenem imenu pa naročnik DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Odsek so gradili SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, SGP Kraški zidar Sežana in Cestno podjetje Ljubljana. Nadzor: DDC svetovanje inženiring. Investicijska vrednost (po cenah decembra 2002) izgradnje celotnega 2,4 k dolgega odseka HC Škofije - Srmin znaša 8,35 milijarde tolarjev in je v okjrinuiačrtorane. maj v m Obalna hitra cesta se ne bo kmalu v celoti končana Manjka še 10 km Končana ne bo tako kmalu, prvič zaradi vztrajanja krajanov na Markovcu, kmetovalcev v dolini Pivol, in ne nazadnje zaradi znanih odklonilnih stališč piranskega občinskega sveta in krajanov Lucije ter Portoroža, ki so traso Jagodje - Lucija z navezavo ceste za beli Križ in Piran v celoti zavrnili. V nacionalnem programu izgradnje avtocest j e izgradnja obalne ceste predvidena pa posameznih odsekih: Navezava na Luko Koper, HC Koper - Izola 5,1 km, HC Izola - Jagodje (poleg že zgrajene HC v dolžini 2,3 km leta 1999) še 1 km inHC Jagodje - Lucija s priključkom za Portorož - beli Križ in Piran v dolžini 3,9 km. Skupaj 10 km. Nikjer ne zasledimo omembe HC Koper - Šmarje - Dragonja. Navezava na Luko Koper V skladu z letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005 se bo začela gradnja prve faze navezave na koprsko pristanišče (3,1 km) še letos. Pravkar seje iztekel javni razpis za izbor izvajalca pripravljalnih gradbenih del na trasi ceste, vpadnice in viadukta Bonifika. Prva faza, ki zaobjema bertoško in del ankaranske vpadnice s povezovalno cesto v koprsko pristanišče, bo v skladu z NPIA predana prometu predvidoma konec leta 2007, piše Služba za poslovno komuniciranje DARS d.d.. Koper - Izola (5,1 km) Vladaje oktobra 2004 na predlog ministrstva za okolje in prostor sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu za odsek Koper - Izola. V letnem načrtu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005, ki gaje Državni zbor RS potrdil 19. aprila 2005, je predviden začetek gradnje 5,1 kilometrskega odseka Koper - Izola še v letošnjem letu. Cesto s predorom vred skozi hrib Markovec naj bi predali prometu v letu 2009. Za pripravljalna dela, razpis in projektno-tehnična delaje za leto 2005 predvidenih 894 milijonov SIT. Pripravljalna dela se bodo verjetno nekoliko zavlekla in to zaradi protestov krajanov na Markovcu (nestrinjanje s traso tunela, ki bi ga gradili tik pod hišami in stanovanjskimi stolpiči in ljudi je strah) ter spreminjevalnih predlogov Občine Izola glede trase HC v dolini Pivol. Nekaj predlogov je upoštevanih. Izola - Jagodje (manjka še 1 km) Celotni odsek štiripasovnice Izola-Jagodje je dolg 3,3 km, vendar je zgrajeno samo 2,3 km, preostali l km HC pa naj bi bil predan prometu hkrati z dokončanjem odseka Koper Izola v letu 2009. Jagodje - Lucija (3,9 km) Odsek jagodje - Lucija, načrtovane dolžine 3,9 km, še ni umeščen v prostor! Postopek umeščanja tras v prostor vodi Ministrstvo za okolje in prostor, vemo pa, da je po seji Občinskega sveta Piran, občnem zboru krajanov KS Lucija in na javni obravnavi trase v Hotelu Slovenija v Portorožu, ministrstvo prejelo vrsto spreminjevalnih predlogov in pripomb. Med drugim tudi, da naj ima prednost izgradnja HC Koper -Šmarje - Dragonja, saj bi se tako bistveno zmanjšal prometni tok čez Lucijo in Portorož. V skladu z Nacionalnim programom izgradnje avtocest j e začetek gradnje tega odseka predviden v letu 2009, dokončan pa v letu 2011. Pasti novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija Naj večja opozicijska stranka LDS je v postopku sprejemanja zakona o RTV dosegla zlasti tudi to, da se je širša slovenska javnost nekoliko bolj začela zanimati za usodo zakona in posledično novinarjev RTV, na katerih se kuje to železo in ki bodo delovali v drugačnih pogojih. Dosegli ste, da bodo o tako zapletenem zakonu z DA ali NE na referendumu v nedeljo, 25. septembra 2005, odločali državljanke in državljani RS, ki pa po našem prepričanju zakona sploh ne poznajo. Kaj o noveli zakona menita dr. Marko Pavliha in Majda Širca (LDS). Majda Širca Vprašanje: Kako boste, predvsem na lokalni ravni, vodili predreferendumske aktivnosti in na kaj boste opozorjali državljanke in državljane? Marko Pavliha: Državljankam in državljanom bomo skušali predvsem pojasniti, kaj prinaša nov zakon o RTV Slovenija. Vedeti morajo, da s pomočjo zakona politika vstopa v javno RTV skozi glavna vrata, z namero, da disciplinira novinarje in omeji svobodno poročanje ter pravico do obveščenosti. Ali kot je za enega od časopisov dejal ugledni komentator RTV Slovenija Jurij Gustinčič, je ta zakon takšen, da bo televizijo v glavnem vodila vlada. Želimo si, da razprava ne bi tekla v smer, ki jo želi pozicija; to je prepričevanje volivcev, da bodo na referendumu odločali o boljšem programu (to je namreč čista demagogija, golo zavajanje javnosti) oz. kot smo slišali v zadnjih dneh celo o tem, da naj bi se zmanjšala RTV naročnina. Javnost bomo poskušali prepričati s konkretnimi argumenti, ki bodo odgovorili na vprašanje, zakaj je treba glasovati proti zakonu. Novi zakon prinaša izgon civilne družbe iz upravljanja javnega zavoda. Sedanja vladna koalicija si želi prilastiti popolen nadzor nadjavno radiotelevizijo in hoče neposredno odločati o organizaciji in finančnem položaju zavoda, čeprav ta ni financiran iz državnega denarja, pač pa iz naših žepov. Vladna večina bi za upravljanje zavoda izbrala le tiste, ki ustrezajo njihovim političnim kriterijem in interesom (od 29 članov programskega sveta jih naj bi kar 21 imenoval državni zbor, kjer koalicija vedno znova in največkrat brez argumentov preglasuje opozicijo!). Med konkretnimi aktivnostmi v času kampanije naj omenim spletni strani www.referendum-rtv.si in www.markn-pavliha.si, kiju sproti ažuriramo, kakor tudi številne prispevke v različnih lokalnih medijih, s pomočjo katerih bomo obveščali piranske občanke in občane. V soboto zvečer, 17. septembra načrtujemo osrednjo kulturno-zabavno prireditev v Portorožu, kjer bodo o problematičnemu zakonu spregovorili tudi mladi, umetniki in vsi, ki želijo živeti v svobodni Sloveniji. Splošno mnenje je, da si sedanja vladajoča elita želi podrediti najmočnejši medij - RTV, posledično pa vplivati tudi na uredniško politiko in poročanje javnosti. Vse to naj bi se dogajalo na visoki državni ravni, ob ignoranci tistih, ki bi opozarjali na odstopanja od splošno znanih evropskih pravil javnega obvešanja. Povečal, ali celo udejanil, bi se odločilni vpliv vladajočih političnih struktur z imenovanjem »svojih« ljudi na položaje v organih RTV, ali pa bo vpliv viden na najvišji ravni odločanja - v Državnem zboru, kjer ima vsakokratna politčna opcija svojo večino. Majda Širca: Zakon ni zapleten, saj na zelo odkrit in jasen način uzakonja, da bodo na najpomembnejših vodstvenih mestih javne televizije v bodoče ljudje, ki jih bo imenovala tista politična opcija, ki bo na oblasti. Res sicer je, da zakon prinaša tudi druge rešitve kot je uvedba tretjega programa s prenosi zasedanj iz parlamenta (kar bo lahko vplivalo na povišanje prispevka!), mnogo večje kompetence generalnega direktorja, možnost verske propagande... toda, če poenostavim: zakon pomeni vdor politike v neodvisnost medija. In prav na to želimo opozoriti v tem predreferendumskem času. Hkrati pa tudi vzpodbuditi razmišljanje v vlogi nacionalne televizije, ki je last nas vseh. Skratka, v kampaniji bomo seznanjali ljudi, kaj prinaša ta zakon. Kaj izgubi z njim javnost in kaj izgubi z njim (do sedaj še) javna radioteslevizija. Splošno mnenje je, da si sedanja vladajoča elita želi podrediti najmočnejši medij - RTV, posledično pa vplivati tudi na uredniško politiko in poročanje javnosti. Vse to naj bi se dogajalo na visoki državni ravni, ob ignoranci tistih, ki bi opozarjali na odstopanja od splošno znanih evropskih pravil javnega obvešanja. Povečal, ali celo udejanil, bi se odločilni vpliv vladajočih političnih struktur z imenovanjem »svojih« ljudi na položaje v organih RTV, ali pa bo vpliv viden na najvišji ravni odločanja-v Državnem zboru, kjer ima vsakokratna politčna opcija svojo večino. Vprašanje: Kako boste v predreferendumskem času prepričali državljanke in državljane o nevarnostih, da bo s sprejemom zakona postala RTV politično odvisen medij, da bo državna (nejavna) institucija in pod neposrednim vplivom vodilne politične opcije, da se bo zmanjšal vpliv laične javnosti, da bo (ob bojazni delavcev RTV za svoje položaje) prihajalo do tako imenovane samocenzure, kot nove nič manj nevarne oblike samoomejevanja v sistemu javnega obveščanja? Marko Pavliha: Javnost že ob sprejemanju tega zakona ni imela nobene možnosti, da bi se slišal njen glas. Zakon je nastajal takorekoč v tajnosti in še danes ni znan niti eden od soavtorjev zakona, razen poslanca SDS Branka Grimsa, ki je naenkrat postal največji "guru " za medije. Pri novem zakonu o RTV Slovenija gre za politično podrejanje in prisvajanje medija. Zato pomeni napad na javno RTV, njeno nasilno preobrazbo v vladno RTV, v strankarsko trobilo, ki bo polagalo račune predsedniku vlade, ne pa javnosti, ki jo plačuje. Nenazadnje je ta zakon sestavni del strategije nove oblasti, ki državo očitno razume kot svojo lastnino, kot plen, osvojen z zmago na volitvah. Glasovalni stroj vladne večine bo za oba organa (nadzorni svet, programski svet) upravljanja RTV Slovenija izbral le tiste, ki bodo najbolje ustrezali ozkim političnim kriterijem in interesom sedanje oblasti. Tako postavljeni ljudje pa bodo potem odločali o imenovanju ključnih ljudi na RTV Slovenija, vključno z uredniki. Majda Širca: Kot rečeno, odprta, široka in argumentirana diskusija je edina pot, ki nam lahko pojasni posledice tega zakona. Ne bi želela, da bi razpravljali o kakovosti programov, na kar napeljuje vlada, saj na referendumu ne bomo odločali o programu, temveč o dejstvu, da lahko postane ta program nadzorovan. Vsi si pač želimo dober program, toda politika ni nikoli delala dobrega programa! Tega referenduma tudi ne razumem kot merjenje moči pozicije in opozicije. Sama sem nekoč delala na televiziji in preučevala njeno zgodovino vse od njenih prvih dni dalje, torej od leta 1958 naprej. Vem kaj pomeni javni medij in vem, kakšno vlogo ima za krepitev naše obče kulture - tako v okviru dnevno informativnih programov, kot izobraževalnih, kulturnih, razvedrilnih... Njene vloge privaten sektor enostavno ne more nadomestiti, saj ni v njegovem interesu pokrivanje programov za gluhe npr., za manjšinsko populacijo, za ljudi s posebnimi potrebami.... Poleg tega je RTV Slovenija edini javni servis na področju medijev, ki ga imamo. Kakšen je njen pomen pa potrjuje že samo dejstvo, ki ga poznamo iz vojne za Slovenijo: oddajniki in zveze RTV Slovenija so bile ena najpomembnejših tarč JLA! Vprašanje: Ali vidite nevarnost kršenja javnega interesa in neposrednega ali posrednega vpliva trenutnih vodilnih političnih struktur na oblikovanje medijske politike in razširjanja programskih vsebin? Dejavnost medijev temlji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij, predvsem pa tudi na odprtosti medijev za različna mnenja. Novinarska etika in kodeks DNS sta obvezna atributa pri našem delu. Marko Pavliha: Pohodna medije in njihovo prisvajanje močno spominja na Onvelove mračne napovedi o popolnoma nadzorovani družbi. Številne kadrovske čistke so se iz javne uprave preselile v gospodarstvo, vedno več je pritiskov na sodstvo, zdaj pa je na tnalu tudi četrta veja oblasti - mediji. Janez Janša je npr. zaradi poročanja o "prepovedani temi ” brez sramu okrcal Mladino, ki mu je pred leti tesno stala ob strani, podobne arogantne izjave si je privoščil Dimitrij Rupel in še bi lahko naštevali. Majda Širca: Mediji so nedvomno na udaru. Sama trdim, da so mediji kot četrta veja oblasti, najbolj prestižen prostor, ki ga želi zavzeti trenutna oblast. In to ne počne le z zamenjavo nekaterih vplivnih urednikov in s spreminjanjem lastniških deležev v posameznih medijskih hišah, temveč tudi na odkrit način, torej z uzakonitvijo in legalizacijo političnega vpliva, kot se dogaja z zakonom o RTV Slovenija, ki se mu je uprla domača strokovna javnost in številni predstavniki evropskih inštitucij s področja medijskih ved. Vsaka oblast si želi, da v medijih vidi svojo podobo v najboljši luči in v najbolj ugodni lastni koristi. Toda taka podoba je lahko nevarna. Ne samo za medije, ki se lahko spremenijo v dolgočasno, neanalitično trobilo, temveč tudi za politiko, ker ji nihče ne more postavljati ogledala. In kaj počne Janševa vlada? Prav to: izvaja pohod na medije. Tudi tako, da razbija ekran oziroma ogledalo, ker ji podoba v njem ni dovolj všeč! Sicer je svoj pohod na medije napovedal že v času, ko je bil v opoziciji. V znamenitih šestih zahtevah nam je Janez Janša (oziroma Barbara Brezigar) sporočal, da želi imeti dva televizijska programa (enega vladnega, enega opozicijskega), da želi financirati nov časopis, da želi ustanoviti Sklad za medije, da želi obglaviti sedanjega predsednika Sveta RTV Slovenija...Sedaj se pač to izvaja. Hočem poudariti to, da zakon o RTV Slovenija je del širšega procesa, s katerim se posega v že dosežene demokratične standarde v Sloveniji-Namreč lovke segajo tudi v gospodarstvo, javno upravo, v šolstvo itd.. Vprašanje: Bodo s tem zakonom zagotovljeni vsi ti pogoji? Marko Pavliha: Če so zdaj zagotovljeni oz. jih imajo novinarji v zavesti, bodo z novim zakonom ogroženi tudi ti. Majda Širca: Novinarska etika in kodeks so nekakšna biblija novinark in novinarjev, ki ščitijo in normirajo vaše delo. To naj bi bili nedotakljivi dogovori novinarskega »ceha«. Problem nastane takrat, ko se v novinarja zažre strah - strah pred izgubo službe, pred sankcijami, pred besedo nadrejenega....Strah pa pomeni omrtvičenje iniciativ, raziskovalnega dela, kritičnih misli in ostrega razmisleka. Vprašanje: Če bo obveljalo splošno načelo, da v organih, kjer se snuje programska zasnova medija in politika RTV, ne morejo sedeti funkcionarji, člani vodstev političnih strank in poslanci, kaj j e potem tisto kar lahko ogroža neodvisnost RTV? Marko Pavliha: Kot že rečeno, programski in nadzorni svet bosta sestavljena tako, da bo večino imenoval DZ. Zatrjevanje, da bo parlament izmed različnih 'civilnih ’ skupin izbral prave predstavnike, je absurdno, saj ni znano, po kakšnem načelu jih bodo izbirali, kateri bodo poglavitni kriteriji za izbiro itd. Majda Širca: Neodvisnost RTV v novem zakonu ogroža dejstvo, da bosta programski in nadzorni svet sestavljena tako, da jih bo večinsko imenoval DZ. Sedaj se je programski svet npr. imenoval tako, da so določene skupine civilne družbe (Društvo pisateljev, Društvo invaldiv, Društvo dramskih umetnikov, združenja kmetov, upokojencev, sindikatov...) imenovale neposredno svoje predstavnike. Sedaj pa bo izbor med posamezniki brez referenčnih kriterjev naredil parlament s svojo večino. Izbral si bo se 1 všečne ljudi. Gre pa za organe, ki postavlja direktorja, odgovorne urednike, urednike...skratka celotno piramido navzdol. In to povsem transparentno in nedvoumno ogroža neodvisnost javne besede. Vprašanje: Kako na splošno ocenjujete kakovost novinarskega poročanja, zlasti v zvezi s tem zakonom -in ali ste dobili dovolj strokovne pomoči pri Društvu novinarjev Slovenije, ki je dolžno ščititi interese svojega članstva? Marko Pavliha: Menim, da je novinarstvo pri nas na dovolj visokem strokovnem nivoju, seveda Pa gotovo obstajajo “črne vrane", ki odstopajo od kakovosti in imajo drugačne poglede. Novinarji so jasno izrazili svoje pomisleke glede zakona, tako kot tudi domača tuja strokovna javnost, vendar so bili preslišal in prezrti. Majda Širca: Društvo novinarjev Slovenije in celoten spekter ljudi, ki se v našem prostoru ukvarja z mediji - od Mirovnega inštituta do Društva komunikologov, Združenja za medije in tisk pri Gospodars i zbornici in številni drugi posamezniki oziroma skupine - so od prvega dne, ko je predlog zakona prišel javnost (bilo je to 1. aprila letos!) jasno izrazili pomisleke in nasprotovanja. Niso bili povabljeni k pripravi zakona in niso bili slišani tako, kot bi bilo za demokratično državo primerno. Posredovali so nam tudi predloge številnih amandmajev, ki smo jih poskušali uveljaviti: toda sprejet ni bil nobeden! . V bolj težavni situaciji so novinarji in novinarke oziroma uredniki na RTV. Gre za njihovo prihodnost, tu eksistencialno, zaradi česar se najbrž težko postavljajo v vlogo interpretov zakona. Prepričana sem tudi, a je vzdušje na RTV trenutno pod veliko presijo. Vprašanje: Ali obstaja nevarnost vpliva na oblikovanje regionalnih radijskih in TV programov in še posebej italijanskega programa, namenjenega italijanski skupnosti - TV Capodistria v Kopru? Marko Pavliha: Da. Majda Širca: Obstaja. Predvideva se tudi sprememba veljavnega zakona o medijih (UL št. 35, 11.5.2001). Vprašanje: Ali menite, da bo tudi ta zakon doživel bistvene spremembe? Kako bo z zakonskim določilo o dostopu do informacij javnega značaja in pluralizacijo medijev, kije lahko pogojena tudi s financiranje iz določenih skladov? Marko Pavliha: Tudi spremembe zakona o medijih ne obetajo nič optimističnega, saj se lahko predvidi sklad za pluralizacijo medijev kaj hitro sprevrže v Pandorini skrinjico. O programih posebnega pome na lokalni in regionalni ravni naj bi odločal minister, ki bo tudi razdeljeval denar. Kdo ve, po kaks merilih bo nagrajeval "poslušne” medije in kaznoval “uporniške”!? Majda Šircsr.Slad za pluralizacijo medijev, ki ga prinaša popravek zakona o medijih, je lahko zelo dvore* in s tem tudi nevaren. Nevaren pa zato, ker bo o programih posebnega pomena na lokalni in regiofd ravni odločal minister, ki bo - ob pomoči svojih svetovalcev - tudi odločal o delitvi denarja. Skoz ^ sklad se lahko marsikoga nagradi ali pa tudi kaznuje. Resda sklad prinaša tudi določen delež za p0,n programom posebnega pomena, toda ta znesek je dokaj »virtualen« in ne izvira iz avtonomnega prispe državljank in državljanov, temveč ga razdeli vlada brez jasnih kriterjev.In prav na tej točki je medij zakon najbolj ranljiv. . g{] Toda z razliko od zakona o RTV Slovenija, je obravnava tega zakona manj zaletava in »buldožerska«. ^ je namreč v usklajevanju in pridobivanju pripomb, kar pomeni, da ga ne bomo obravnavali na način, ko bi šlo za izredne razmere. Kajti v primeru zakona o RTV seje vlada obnašala tako, daje z zapiranjem ^ vsem, ki so mislili drugače, drvela prehitro. Če bi bila pripravljena na dialog, nam 25. septembra ne bi potrebno glasovati proti zakonu. or0v Kar se tiče dostopa do informacij javnega značaja pa: predlagan je krajši rok za podajanje °dg°v ^ novinarjem in novinarkam, kar vam bo morebiti koristilo, še posebej v primerih, ko se pripravljajo pnsp v hitrem tempu! September 2005 pru morsu a u1 r'p Stran 7 Kdo kaj dobi in kdo b opi revlad 'al? Re\ ferendum 25.9.2005 Zakon o Radioteleviziji Slovenija ima 54 členov. Opredeljuje status in delovanje javnega zavoda v lasti ustanovitelja -države Republike Slovenije, nalaga delo, funkcije in pooblastila organom zavoda, yse z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih Potreb državljank in državljanov, Pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin ter italijanske in madžarske narodne skupnosti ter o načinu financiranja RTV. Poskušamo ugotoviti v katerih členih se skriva tolikokrat omenjena past za zlorabo javnega obveščanja in novinarjev. Preizkus uveljavitve zakona bo dan na referendum v nedeljo, 25. septembra ^005, ki gaje po velikih mukah izbojevala LDS, medtem, ko seje SD s Pahorjem na čelu spet držala nekoliko diplomatsko ob strani. Televizija je najmočnejši medij, Pajbolj zanimiv za politike, ki se radi vidijo na ekranu. Podrediti si ta medij, je velik (.ne)demokratični uspeh! Zal so novinarski komentarji o noveli zakona o RTV tako ohlapni (komentar ^farka Pečauerja Sobotna priloga Dela), da volivci res ne bodo vedeli, ali glasujejo ali PROTI zakonu, ali morda za ali Proti eni ali drugi politični opciji oziroma stranki. Vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se Uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, L' ga je na predlog Vlade Republike Slovenije sprejel Državni zbor RS 15. Julija 2005?« Pomembna so bistva zakona . TV Javna služba na področju radijske 'p televizijske dejavnosti bo po tem Zakonu zagotavljala dva nacionalna TV Programa, tri nacionalne radijske Pfograme, radijske in televizijske Pr°grame regionalnih centrov v Kopru m Mariboru, po en radijski in televizijski Pfogram za avtohtono italijansko in Ptadžarsko narodno skupnost ter radijske 'P televizijske oddaje za romsko etnično kuPnost, tudi radijske in televizijske fr°grame za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske 2seljenke in izseljence ter zdomce; raja, da mora RTV Slovenija v svojih gramih zagotavljati verodostojne in kat r'Strans* Kaj ponujamo? Študij na eni izmed tujih univerz, kot so Massachusetts Institute of Technology, ZDA (http://web.mit.edu); California Institute of Technology, ZDA (http://www.caltech.edu); University of Cambridge, Velika Britanija (http://www.cam.ac.uk) in po končanem študiju možnost zaposlitve znotraj Skupine Istrabenz ter načrtovanje kariere. K prijavi vabimo: Dodiplomske študente/ke višjih letnikov (3., 4., ABS) ter podiplomske študente/ke fakultet za računalništvo, matematiko, elektrotehniko in ostalih računalniško-informacijskih smeri, stare od 20 do 29 let, z aktivnim znanjem angleškega jezika, inovativne in ambiciozne. 7 Kaj pričakujemo? Življenjepis, potrdilo o opravljenih izpitih (s potrjeno povprečno oceno) in nalogo z naslovom »Informacije na dosegu prstov«, v kateri bo predstavljen predlog celostne informacijske rešitve za enostaven dostop do ključnih informacij, ki omogočajo učinkovito odločanje v poslovnem okolju. i* Zmagovalca bo izbrala komisija v sestavi: Prof. dr. Dušan Lesjak, Fakulteta za management, Univerza na Primorskem; prof. dr. Viljan Mahnič, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani; mag. Barbara Stegel, pomočnica uprave Istrabenz, d.d., za odnose z javnostmi; Magda Šturman, strokovna sodelavka za kadre, Istrabenz, d.d.; Luka Šetina, svetovalec uprave, Istrabenz, d.d.; dr. Aleksander Zadel, izvršni direktor internega razvoja, Actual IT, in predsednik komisije Igor Kosmina, direktor Actual IT. http://www.istrabenz.si Vaše prijave pričakujemo (poleg pisne po pošti) tudi na elektronskem naslovu: istrabenz.up@istrabenz.si. Isti elektronski naslov vam je na voljo tudi za morebitne dodatne informacije v zvezi s strokovno nalogo in kandidiranjem na razpis. Prijavite se lahko do 20. oktobra 2005 na naslov: ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., Koper Kadrovska služba (za Istrabenz up) Cesta Zore Perello-Godina 2 6000 Koper SKUPINA® ISTRABENZ Pri Zlatičevih so zrasli mega paradižniki Mariza Zlatic iz Liminjana že vrsto let prodaja sadje in zelenjavo na piranski tržnici. Sinova Paolo in Marino obdelujeta zemljo in mami priskočita na pomoč tudi, ko je treba prodajati. Zlatičevi so namreč redki kmetje v piranski občini, ki se preživljajo izključno s pridelavo in prodajo kmetijskih pridelkov. To je trdo delo. Letos jih je dodobra obdarila narava in v dolini so jim zrasle lepe paprike, kumarice, bučke... Še najbolj so presenetili debeli mega paradižniki sorte volovsko oko. Sredi avgusta so jih prodajali v Piranu po 200 SIT. Tale na fotografiji je tehtal kar 1,70 kilograma. Narezan v solati zadostuje za vso družino. FOTO: FK-Primorski utrip. Popackali znake Malopridneži so na Liminjanski cesti v Luciji dodobra obdelali prometne znake in znake obvestil. Pri tem jim ne zmanjka izvirnosti. Nekatere so popisali, druge posprejali, kakšnega pa tudi kako drugače poškodovali. Zgodi se, da kakšnega tudi zvijejo. Starši in učitelji bi morali pogosto opozarjati otroke in učence, da se to ne sme delati, kajti stroške popravil tako ali drugače plačami vsi. n ŠOLSKA POT Športne igre delavcev Skupine Istrabenz 2005 Čez 1000 zaposlenih v družbah Skupine Istrabenz z območj vse Slovenije se je v soboto, 10.9.2005, že v jutranjih urah zbralo na Bonifiki ter se preizkusilo v več športnih disciplinah. Tekmovalni duh je bil prisoten tudi v zabavnih igrah (letos na tematiko solinarstva), ko so se med seboj pomerili tudi direktorji in predsedniki uprav. Priznanja in pokale so podeljevali znani športniki, med drugimi tudi koprski uveljavljeni nogometaši Andrej Poljšak, Jan Pahor, Saša Jakomin - Tojo, ki so predstavnicam družbe Droga Kolinska Loreleji Reja, Branki Golubovič, Zdenki Dandič in Fati Čehič izročili posebno nagrado za zmago v ekshibicijski tekmi malega nogometa: salamo, oblikovano v srce, ter veliko čokolado. Igor Bavčarje po izrečenih pohvalah organizatorju letošnji iger Borisu Gorupu, direktorju Instalacije d.o.o., predal zadolžnico za organizacijo športnih iger 2006 diviziji TURIZEM. Prenosni pokal je prevzela Vesna Nahtigal, članica uprave družbe Hoteli Morje, d.d. Dobrodelni koncert v Kopru Bliža se 4. oktober, Svetovni dan varstva živali. Tudi letos v Obalnem društvu proti mučenju živali prirejamo že 7. tradicionalni dobrodelni koncert, in sicer 30. septembra na Titovem trgu v Kopru. Vsi izvajalci in sodelujoči se odrekajo honorarju. Ves izkupiček dobrodelnega koncerta bo v celoti namenjen psom v Obalnem zavetišču. Sam koncert bo v popoldanskem času spremljal program za otroke in odrasle s pričetkom ob 17.uri, ki bo obsegal: - delavnice za otroke, ki jih bo vodila ekipa zveze prijateljev mladine - nastop psov Kinološkega društva Obala - nastop reševalnih psov in »agility« - razstava otroškega likovnega natečaja MALI OGLASI Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje za poštene, trajne zveze, za vse starosti, po vsej Sloveniji. Tel.: 031 505 495 Nudimo barvanje oken, vrat, ograj in zaščito lesa. GSM: 041 501 787 Storžek - Meta center d.o.o., Titova cesta 52, 2310 Slovenska Bistrica, PE KOPER. Kupim ali najamem zemljišče Na območju Portoroža, Lucije, Malije, Seče ali Liminjana kupim ali vzamem v najem okoli 1000 m zemljišča. Pokličite: GSM 031 457 940 Prodam Lep, udoben garažni boksi velikosti 15 m2 na Liminjanskj 79 prodam. Informacije na teh 05-764 21 61. Ob 19.30 uri bomo podelili nagrade otroškega likovnega natečaja in fotografskega natečaja v sodelovanju s spletnim portalom »Obala.net«. Ob 20.00 uri se prične dobrodelni koncert. Nastopili bodo: Parni Valjak, Zmelkoovv, Delirium, Sons, Lara Baruca, Tinkara Kovač, Jadranka Juras, Ph7 in Vege rostbif. Prodajamo domači paradižnik Pelate za vlaganje in solato 80 SIT/kg, minimalni nakup 20 kg. GSM 040 255 887. Tel. doma 05/ 6770288. Prvi šolski korak z NLB Prešernov trg v Kopru, je bil 10. septembra dopoldne pravcato prizorišče otroškega smeha in zabave. Za slednje so se potrudili zaposleni v koprski Poslovalnici Nove Ljubljanske banke, ki so skupaj s priznano slovensko plesalko 1Jt koreografinjo Fiono Johnson, igralko Aido Kralj ter glavnim junakom - Tolijem Predstavili novosti v Ponudbi za mlade na ■griv, otrokom prijazen način. Tako so bili letošnji prvi šolski koraki osnovnošolcev, dijakov in študentov zaznamovani z ■zkušnjo več: otroci in odrasli so namreč s Pomočjo strokovnih sodelavcev izvedeli ''oliko o različnih načinih varčevanja, ravnanja z denarjem, predvsem pa jim je oila všeč možnost samostojnega polaganja denarja preko Tolimatov - otroških bankomatov. Da bi dodatno spodbudili pri otrokih željo po varčevanju, so v ^ovi Ljubljanski banki poskrbeli za darila, ki jih otroci prejmejo že po nekaj Pologih, ne glede na višino položenega zneska. udi dijaki in študenti so spoznali načine kako lahko kupček prihrankov omogoči zanje izredno ugodna posojila, ki so še posebej dobrodošla ob pripravi na maturantske plese, absolventske in maturantske izlete, za nakupe knjig ali °o stroških, ki nastanejo z bivanjem v dijaških domovih. ; KLB že tudi pripravljajo naslednjo akcijo, kajti nova priložnost 2e čaka pred vrati: Dan varčevanja. Nova Ljubljanska banka, d.d. Podružnica Koper PRIREDITVE Četrtek, 22. 9., ob 15.00, Gledališče Tartini Piran ZAKLJUČNA PRIREDITEV 12. IZOBRAŽEVALNI UNESCO TABOR Korenine in krila Mladi iz 9 držav bodo predstavili dosežke celoletnega ustvarjanja in tedenskega druženja na osnovni šoli Cirila Kosmača Piran. Organizator: Osnovna šola Cirila Kosmača Piran. Vstop prost. Sobota, 24. 9. ob 11.00, Avditorij Portorož OSREDNJA PRIREDITEV OB PRAZNOVANJU 100-OBLETNICE TURSTIČNE ZVEZE SLOVENIJE Nastopili bodo: Mladinski pihalni orkester Piran, Šavrinski godci, Plesno akrobatska skupina Flip, Mojca Horvat formation, Tinkara Kovač. V sodelovanju z TZS, Občino Piran in TZP Portorož. Vstop prost. DRUŠTVO »FAROS« ASS0CIAZ10NF »FAROS« Univerza ?a tretje življenjsko obdobje Piran Universita per la ter?a etaTirano fordsAmn Lucija, Fajanska ul. i 6320 PORTOROŽ tel.: 05 677-41-20 e-mail:faros-piran(®volja.net uradne ure: torek in petek od 9.00 do u.oo »ruštvo Faros Univerza za tretje življenjsko obdobje Piran vabi k vpisu v novo šolsko leto 2005/2006. Kpis bo v prostorih društva v Luciji, Fazanska ulica 1, (med Osnovno šolo in Vrtcem Morje) 19. in 20. septembra 2005 od 9.00 do 12.00 ure. Pohvala ob zaključku turistične sezone Ob izteku poletja in turistične sezone se čutim dolžna, da se zahvalim ekipi, kije letos delala na zunanjem bazenu hotela Metropol v Portorožu in ki jo vodi Nenad Petkovič. Veliko se govori o turizmu, kakšen naj bo, kaj vse bi morali še postoriti, da bo obisk še večji, koliko naj bi bilo za njegov razvoj tudi evropskega denarja, čemu bi se morali temu denarju odpovedati? Nikjer nisem zasledila, da bi kdo omenjal delavce, ki imajo neposreden stik z gosti. Prav od njih zavisi počutje in zadovoljstvo obiskovalcev, gostov. V letošnji prijazni in ustrežljivi ekipi so Kristjan, Verica, Nebojša, Matej, Andrej, Alen, Gregor, Dejan, Indira, Leon, David, Mateja, Vučko, Žiga, Matic, Jaka, Alessandra. Največ zaslug za to ima kajpak vodja Nenad. Prav zaradi takšnih delavcev se pri njih počutimo prijetno in domače, predvsem pa tudi varno. Hvala vsem fantom in dekletom. Breda Rustja, Lucija, Ukmarjeva 14 v imenu Ivice Rožič in njenega moža iz Lucije, Verice Varušak iz Lucije, Majde Pečnik iz Ljubljane,Helene Likar iz Idrije in mnogih drugih. Sobota, 24. 9., ob 9.30, Piran DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE V SLOVENIJI 24. 9. -L 10. OTVORITEV: Piranska podstrešja pripovedujejo Celodnevni program, kjer bo predstavljena bogata nesnovna kultoma dediščina mesta Piran: od potopa v skafandrih iz leta 1920, mednarodne regate starih jadrnic, prikaza slovenskih in italijanskih tradicionalnih iger in legend (Lasa pur dir...) ter izvirnih obrtniških spretnosti (tradicionalen način izdelovanja vrvi, mrež, vozlanja vozlov), do plesnih delavnic, koncertov in projekcije filmov, razstav... Organizator: Društvo Anbot, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vstop prost. BAKLADA 2005 V organizaciji Športno kulturno izobraževalnega dmštva Jaz sem najboljši se bodo 17. 9. ob 19.30 s parkirnega prostora pri semaforju v Jagodju (Izola) odpravili na krajši pohod udeleženci z baklami v rokah. Ob 18. uri start teka in rolanja po trasi Parenzane. Ustanavljajo skupino za samopomoč v prostorih KS Lucija bodo 29. septembra ustanovili skupino za samopomoč bolnikov, starostnikov in njihovih svojcev , ki živijo z demenco. Voditelja skupine-prostovoljca sta Irena Cerkvenik in Stevan Jankovič I_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________I Muzej turizma ali sodišče? Prvi turistični muzej Turistum naj bi dobil domovanje v bivši Drogini upravni stavbi v Portorožu (pri skladišču soli) ter na prostem v tamkajšnjem parku Rastelli, sta povedala predstavnika zavoda Turistum Slobodan Simič - Sime in Tomi Brezovec, ki sta že zbrala 25.000 eksponatov. Pobuda je naletela na splošen ugoden odmev, tudi med svetniki ZZP. Pismo o nameri med Drogo Kolinsko, ki ima stavbo katere lastnik je Občina Piran v najemu za 25 let, je podpisano. O možnostih brezplačnega podnajema bo odločal Občinski svet Piran, odločitev pa ne bo lahka, kajti za najem stavbe se zanima tudi Okrajno sodišče Piran, ki bi se rado izselilo iz mesta, celo v Izolo. Če bi se to zgodilo ima Občina Piran pomemben argument manj v prizadevanjih, da bi lahko postala mestna občina. Droga Kolinska plačuje Občini za stavbo 9 milijonov SIT letne najemnine. NADOCAM IME IN PRIIMEK, TOČEN NASLOV NAROČILNICA # primorski uVp POSTNA ŠTEVILKA LETNA NAROČNINA (12 ŠTEVILK) 2.160,00 SIT DATUM____________________ PODPIS. Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož -3§fe- Na Slovenski obali 571 prvošolcev S 1. septembrom 2005 je v klopi osnovnih šol na Slovenski obali sedlo 571 prvošolcev. V Mestni občini Koper 366, v Izoli 96, v piranski občini 119. Tako kot povsod so tudi v Kopru, Izoli in Piranu ter v zamejstvu pred s prvim šolskim dnem izvedli akcijo Varna pot v Šolo. Šolske poti so odslej tako bolj nadzorovane, saj je splošna varnost otrok na prvem mestu. Posebno pozornost varnosti šolarjev posvečajo policisti, ki jih videvamo v neposredni bližini osnovnih šol, na križiščih pa smo lahko videli (v Izoli) nonote in none, študente in druge, ki so budno pazili na to, da se prvi dan res ne bi kaj zgodilo otrokom na VSlovenijije 'lTJSO Prvi dan v Solskih kloPeh (v °S LuciJa)- razigranih prvošolčkov, 352 manj kot lani. V treh obalnih občinah Kopru, Izoli in Piranu je v prvi razred OŠ vstopilo in začelo spoznavati vsakdanjik učnih obveznosti 571 prvošolcev. Po podatkih, ki nam jih je posredoval Urad za družbene dejavnosti Občine Piran so v OŠ Piran vpisali 43 prvošolcev, v OŠ Lucija 43, v OŠ Sečovlje 19, v OŠ Vicenzo de Castro 13, v zavodu E. Vatovec Strunjan 1. Skupaj 119 vpisanih. V lucijsko Osnovno šolo, ki ima tudi svojo podružnico v Strunjanu, je vkorakalo 43 otrok, 14 manj kot lani. V lanskem letu seje v Strunjanu pripetila lažja prometna nesreča, kar j e bilo dovolj za opozorilo, daje potrebno za varnost otrok odslej še bolje poskrbeti. Stekli bodo tudi pogovori z občino, da naj bi šolska ulica postala enosmerna cesta. Letos je v OŠ Luciji bil sprejem za prvošolčke in starše zaradi gradbenih del ločen. Medtem, ko so otroci gledali lutkovno predstavo so starše v drugih prostorih seznanjali s potrebnimi informacijami, predvsem pa o varnem prihodu njihovih malčkov v šolo. Obnavljajo OŠ Lucija Na OŠ Lucija že kar nekaj časa potekajo gradbena dela. Večji bodo jedilnica, kuhinja in multimedijski prostor. V drugi fazi bodo uredili tudi zunanji prostor pred šolo. Letos začnejo tudi z urejanjem igrišč pri stavbi Rdečega križa tik ob šoli, kjer se otroci včasih zadržujejo v okviru podaljšanega bivanja. Ob izgradnji športne dvorane pred leti na Liminjanski cesti, ki ni bila dana šoli v upravljanje, so izgubili skoraj vse zunanje površine, ki so bile namenjene športni vzgoji. V športni dvorani so OŠ Lucija dodeljene ure za telovadbo, vendar je za tako maso otrok (vseh okoli 500) že pretesna, nam je potožila ravnateljica OŠ Lucija Jelka Pečar Bogdan Pajek o preventivi Po zakonu o cestnem prometu morajo prvošolci hoditi v šolo v spremstvu najmanj desetletnega spremljevalca. Otroci naj nosijo rumene rutke, zvečer pa tudi kresničke. S tem dejanjem bodo opozorili nase in vozniki bodo bolj previdni. Nekaj koristnih nasvetov sta staršem povedala Bogdan Pajek, odgovoren v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) v Občini Piran in Marušič Dimitrij, vodja policijskega okoliša Lucija. »Bodite otrokom za vzgled in hodite po pločnikih in čez prehod Ig :a pešce,« je starše posvaril Bogdan Pajek. Menil je, daje pot v )Š Lucija izmed vseh OŠ v piranski občir OŠ Lucija izmed vseh OŠ v piranski občini najbolj vama. Ima največ površin za pešce. Malce nerodno je urejen dostop v šolo z zadnje strani. Ob zapornici sta dve kamniti oviri, zato ni omogočen dostop z otroškim vozičkom. Breda Krajnc Učenje preventive na karting stezi v Luciji Občina Svet uUHk za preventivo in vzgojo v cestnem I J* izvajajte preventivno .. Na njej sodelujejo ^ ^ za ^ ■BMBii uporababljal za očenje na osnovnih in Otroci 4. razreda OŠ Sečovlje so nam ponosno pokazali srednjih šolah. BK njihovo novo pridobitev -prisluiene kolesrske izpite. .BIO Spf TRUII saunafi O j/J actiuecellsystem Akupunkturni in akupresurni odziv z aparati biospectrum medicine www.biospectrum.biz info@biospectrum.biz Sodobna kitajska zdravilna metoda pri uravnovešen] u energije celega telesa LiviPlusd.o.o. Opatje Selo 7A, Tel./fax: 05/ 30 80 740 V Ljubljani: Ulica dolomitskega odreda 10. tel.: 01/256 57 38 V Izoli: Koprska ulica 10, tel.: 051/ 607 304 ali 031/ 566 977 Pozitivno vpliva na: imunski sistem, sistem prekrvavitve, izločanje strupenih toksinov, splošno zdravstveno stanje, mikro in makro cirkulacijo, procese staranja, prožnost kože, stres, zdravljenje celulita, pri hujšanju itd. Povečuje psihofizične sposobnosti, zmanjšuje utmjenost in izčrpanost, uravnava izločanje hormonov in s tem izboljšuje spolno in Zdravljenje vseh splošno vitalnost. Uravnoveša fizično in psihično energijo ter s tem celotno energetsko sposobnost. Ureja energetske pretoke in blokade. Regulira funkcije endokrinega sistema. vrst bolezni z bioresonanco. V MESECU SEPTEMBRU BREZPLAČNI PREGLED! Pred terapijo vas pregleda priznani ^IO zdravilec Stanislav Lisjak. Ekskluzivni zastopnik za Slovenijo RUK dietne S r. Breda Pečan odprla poslansko pisarno SD Breda Pečan, poslanka Socialnih demokratov v DZ RS je 12. septembra 2005 v Plenčičevi ulici 3 v Izoli uradno odprla poslansko pisarno, kjer bo na voljo vsem volivkam in volivcem, občankam in občanom Izole za različna vprašanja in sicer vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 17. uri. Najave sprejema tajnica poslanske pisarne Neva Faganel . Tel.: 05/ 660 0100. Poslanka Pečanova, ki je na otvoritev povabila kolega poslanca Aurelia Jurija, je zavzela odločilno stališče PROTI noveli zakona o RTV, ministrstvu za promet ter tudi za okolje in prostor pa je poslala poslansko vprašanje glede neracionalne postavitve semaforja v Žustemi, kar sedaj povzroča hude prometne zastoje. . //ff / v/r/ /z/ /ts/rj /e/r J £e V Upravni enoti Piran so do začetka septembra 2005 sklenili 70 porok, le dve manj kot v istem času 2004. V soboto, 3. septembra 2005 pa so v občinski palači v Piranu obeležili že tretjo zlato poroko. Tokrat sta si ponovno, po petdesetih letih, obljubila ljubezen, predanost in zvestobo pred pričama in matičarko Janjo Golob iz Upravne enote Piran in pooblaščencem za poroke v Občini Piran Marinom Mahničem-Istranom, izrekla svoj DA Marija in Janez Fuks z Belega Križa. Pred svojimi najbližjimi, otroki, vnuki in prijatelji sta proslavila njuno dolgo, veselo in včasih tudi težko skupno življenjsko pot. Slavljenca Marija Križman, rojena leta 1936 v Ljubljani in Janez Fuks, rojen leta 1932 v Kicarju pri Ptuju, sta si 13. avgusta 1955 v Rogoznici pri Ptuju nepreklicno podala roki, zaprisegla skupni življenjski usodi in se podala na najdaljšo skupno življenjsko pot. Od takrat je preteklo že petdeset let. Ustvarila sta si veliko družino. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. »Iz vajinega naročja se je rodilo toliko novih življenj, da bo vaš rod Sadovi ljubezni zakoncev Fuks, ki imata tudi 14 vnukov. nesmrten. Na to sta lahko ponosna in vaši otroci, sem prepričan, bodo ta ponos prenesli naprej na njih0 otroke in otroke otrok,« je dejal Marino Mahnič ob obredu v Tintoretovi dvorani piranske občinske Pa . |a zaželel, da ju bi še naprej spremljala sreča in ljubezen, predvsem pa zdravje. Zlatoporočenca sta si izmenj. prstana in se tudi podpisala v svečano listino o zlati poroki. Sledila je cerkvena poroka v portoroški cer Obredje opravil oče Franc. Približno 50 svatov je ta svečani dogodek proslavljalo pozno v noč v resta\ r na Belem Križu. „ Breda Kraj»c Nesnovna @ kulturna j 1 ♦ vv* dediščina SEP^faER PREŽIVITE SOBOTO V PIRANU Obg^oh bomo na piranskem pomolu odprli deko 2005. Odprtje bo zaznamovalo 40 prireditev. . /if/r/r/r/ir/včf/fcrr. //r/rsr />/ Na Vogrskem sta si 10. septembra 2005 obljubila večno zvestobo Mojca Curk iz Lucije in Roland Medica iz Kopra. V Dvorcu Vogrsko ju je poročila Ingrid Bucik v cerkvi sv. Justa pa sta si ponovno nadela poročna prstana pred lucijskim župnikom, očetom Janezom Kavčičem. Njuna največja sreča je 2-letni sinček Thomas, ki je bil ta dan pred veselimi svati tudi krščen. Čestitamo!