'H r Stev. a?. t LIM«. Y SODOIO flnc 26. »MM 1925. Posamezna Številka stane V30 Din L6l0 LE Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 30 m pol leta ..... „ 120 M celo leto .. * . m 340 za inozemstvo: mesečno....... Din 90 Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din M v inozemstvu.... „ 80 prilogo ^Ilustrirani Cene InSera/om: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm vlSine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din ?rl večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačano v gotovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Propadanje narodne demokracije. Praga, septembra 1925. »Narodna demokratska stranka« preživlja težko krizo. Rojena iz novih, po svetovni vojni nastalih razmer, sestavljena iz razvalin najrazličnejših meščanskih, naprednih, narodnih, svobodomiselnih in kar je takih in sličnih strank in strančič, ni umela svojega programa izvajati, ker ni bilo že od vs&ga začetka iskrenosti. Tudi ga ni mogla, kajti vodstvo, ki naj bi dajalo iniciativo, ki naj bi demokracijo pokazalo na delu, je bilo zato nesposobno. Sestavljeno iz reprezentantov izživelih strank, je predstavljalo konglomerat najrazličnejših struj, taktik, političnih, gospodarskih in socialnih načrtov. Vse preveč globokih misli in lepih besedi, premalo praktičnega dela; kolikor ga je bilo, je to delovanje stalo v oči-tem nasprotju s programom. Zato je bila ta stranka samo po imenu demokratska; v svojem bistvu in po svojem udejstvovanju jc ostala tip meščanske buržujske stranke z močnim zaledjem bančnega in industrijskega kapitala. • Mogočnemu valu, vsled razočaranj in bridkih izkušenj v svetovni vojni, prerojene ideje pravega in iskrenega demokratizma, ki naj v bratski slogi druži vse stanove v državi in v prijateljskem, mirnem sožitju vse države, so se podali tudi čiški politiki. Njim na čelu dr. Karel Kramar. Panslavist od nekdaj in ca-rofil vsled svojih rodbinskih zvez, zelo bogat m pošten, ambiciozen in izobražen, sc je že od rane svoje mladosti pripravljal za javno udejstvovanje. Brez potomcev se je lahko popolnoma posvetil politiki, ki je danes njegova edina strast. Za njo živi, dela in troši svoje bogastvo. Ugleden in spoštovan, se giblje vedno v višjih sferah brez tako potrebne srčne zveze z ljudstvom. Bil je med prvimi, ki je uvidel mikavnost novega razpoloženja širokih mas. Na njegovo iniciativo so se že pred završetkom krvave vojne pričela pogajanja o spojitvi čeških meščanskih strank. Takrat je bilo že docela jasno, kakšen bo za Čehe rezultat petletnega klanja. Masarykova propaganda v tujini je imela popoln uspeh. Neposredno pred ostvaritvijo so bile starodavne sanje čeških rodoljubov. Vzgojenci v negativnem javnem udejstvovanju v osovraženi monarhiji, so morali misliti in se pripravljati na skorajšnji državotvorni nastop v lastni domovini. Zato so napori dr. Kramara tem lažje uspeli in že v poletju 1. 1918. je bila ustanovljena »Narodna demokratska stranka«. Z njeno ustanovitvijo je likvidirala cela vreta strank, ki so se spojile v to enotno stranko: Mladočehi z dr. Kramarovo »Narodno svobodomiselno stranko«, staro-Čehi s pokojnim Matušem, realistična stranka, državnopravna stranka in moravska ljudska napredna stranka dr, Stranskega. »Narodna demokratska stranka« je bila zamišljena kot obče narodna stranka. Dobila je lep program kakor so ga že imele ponekod ali si ga nadjale tudi pozneje ustanovljene demokratske stranke v drugih deželah. V splošnem navdušenju ob prevratu si je znala tudi priboriti temu odgovarjajoč položaj v novi republiki in njen predstavnik dr. Kra-maf je sestavil prvo vlado. Vedno bolj pa se je očitovalo, da je njena obča-narodnost in moč med ljudstvom pretirano cenjena in javnosti sugerirana. Dr. Krama?ova vlada je kmalu morala odstopiti mesto drugim in pri dosedaj edinih volitvah 1. 1920. se je "Narodna demokratska stranka« morala zadovoljiti s petim mestom. Temu volivnemu rezultatu in pa njenemu programu primeren je tudi njen položaj v vladi narodne koalicije. Zastopana je še sedaj v njej v dveh resorih, finančnemu in trgovinskemu. Neuspeh pri volitvah, očividno naraščajoče nezadovoljstvo pri volivcih, predvsem pa nasprotujoči si interesi v stranki zastopanih kapitalističnih in bankarskih skupin, so dali povoda, da se je že pred daljšo dobo pričelo na vodilnih mestih stranke razmotrivati o vzrokih vpadanja upliva in moči stranke. Ne-zaupanje med voditelji je postajalo vedno bolj očito, vedno bolj dlohoko. Pričetek razkrajanja je nastopil, na tihoma so sc delale priprave za osnovanje nove stranke, pred de; finitivnlm razhodom jih je družilo edinole vsem skupno kulturno bojno geslo. Dogodki ob proslavi 5001etnice Husa in njene posledice, ko se je demokratska stranka z drugimi koaliranimi strankami morala zadovoljiti z oficielnim nastopom vlade, so dali s posebnim ozirom na predstoječe volitve raznim neza-dovoljnežcm povoda, da konečno stopijo pred javnost s svojimi pravimi nameni, v katerih se je sicer že toliko časa šušljalo. Alarm je dal bivši finančni minister dr. Engliš; njemu sta sledila oče in sin, senator dr. Stransky st. in poslanec dr. Stransky ml. Potem pa je šlo z izstopanjem iz demokratske stranke kar po vrsti: številni univerzitetni profesorji in docenti na brnskem vseučilišču, razni umetniki in pisatelji, med njimi svetovno znana brata Čapek, časnikarji, ugledni uradniki, javni delavci in konečno še voditelji bivših realistov senator Herben, glavni urednik nekdanjega Masarykovega -»Časa«. Dr. Engiiš je bil še toliko previden, da je v pismu, s katerim javlja, da odlaga svoj mandat in izstopa iz »Narodne demokratske stranke«, še pristavil, da se umika iz političnega pozorišča iz zdravstvenih ozirov in si je s tem zasigural prosto pot na vse strani. Govori se, da mu žc ponujajo mandat republikanski agrarci. Ostali pa so objavili javnosti, da so ustanovili novo »Stranko narodnega dela (strana narodni prace)« in izdali tudi programatičen proglas. Glasom njega sta nova stranka »prace« in prav nič drugega kot »organ javnega mišljenja«. Ostane zvesta demokratski ideji in bo na tej podlagi stremila, da se osnuje enoten, moderno orijentiran centrum; je miroljubna in smatra, da se mora najti ravnotežje med kapitalom in delom; je za popolno neodvisnost šole, za depolitizacijo vere in seveda za ločitev cerkve od države. V člankih in javnih pismih odkrivajo iz-stopivši prvaki vso notranjo trohnobo demokratske stranke. Obtožujejo dr. Kramara, da je po njegovi krivdi in nesposobnosti stranka postaja reakcionarna; njemu šc posebej očitajo, da je gojil osebni kult, da je njegovo slovanstvo anahronizem in da je celo premalo — antiklerikalen on, ki sta mu pansla-vizem in antiklerikalizem glavni karakteristiki Sploh so ustanovitelji stranke »prace« že od vsega začetka zajahali kulturnoboj-nega leva. To tudi ni čudno. Oba voditelja, oče in sin dr. Stransky sta namreč židovskega pokolenja; mrzita vse, kar je pozitivno verskega in njima je do slovanstva, češkega nacionalnega patriotizma in svobodomisel-stva ter naprednosti samo toliko, v kolikor morata vsled svojih številnih podjetij nanj računati. Dr. Kramarovi »Narodni Listy« in drugo njegovo časopisje seveda ne ostaja dolžno. Kakor jc že v politiki stara navada, objavljajo predvsem udanostne izjave krajevnih organizacij, v polemičnih člankih pa odkrivajo, kdo so in kakšni so ti gospodje, kaj so delali in preko stranke poskušali izvesti. Negativni elementi v vsakem oziru in dr. Kramar je bil resnično zelo velikodušen, da jih je tako dolgo trpel v demokratski stranki. Ni pa ostalo samo pri tem. Istočasno s stranko »prace« se je naredil poskus oživeti realistično stranko. Gre največ za one realiste, ki že pri ustanovitvi »Narodne demokratske stranke« niso bili za likvidacijo svoje stranke. Ta nova realistična stranka dosedaj ni razvila posebne delavnosti in živahnosti in se zdi, da bo ostalo samo pri poskusu, sicer bi njihov bivši voditelj senator Herben nc stopil v stranko »prace«. Vsi ti poskusi pa so značilni za t. zv. napredne, demokratske stranke, ki so z raznimi novimi zvenečimi gesli skušale podaljšati politično življenje anahronističnim skupinam. V širokih masah so že davno doigrale in tudi sedaj gleda ljudstvo skoraj povsem ravnodušno na nove svobodomiselne zveličarje. V skrbeh je samo birokratično uradništvo in malomeščanska buržuazija. Navajena kakor naša, da par eksaltiranih politikov misli za njo, je bila zadovoljna in tudi ob praznih želodcih sita od pitanja z nevarnostjo »črne reakcije«. Sedaj jc v strahu, ker jc enotna fronta razbita in ker se ne mara zameriti nili na to niti na ono stran; opazuje, kdo se bo bolj energično postavil v brambo proti te' strašni ivvini,.. Viktor Schw.eiger Pašič odpotuje v Pariz. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Popoldne ob 2 je odpotoval prometni minister v Monte Carlo. V Niš sta odpotovala Uzunovič in Krsta Mile-tič. Tam se bo otvorila gospodarska razstava. Z odhodom teh dveh ministrov je nastopala v belgrajskeni političnem življenju še večja tišina kot je bila zadnje dni. Jutrišnji dan bo še manj zanimiv kot je bil današnji. Danes so se širile sigurne vesti, da namerava Pašič odpotovati v Pariz. Tam bi se raz-govarjal o kompleksu vprašanj, izmed katerih stoji v ospredju vprašanje našega posojila. Pa-šičev odhod v Pariz je zelo važen, ker se bo Pašič tam sestal z Ninčičem in bosta francoske politične osebnosti skupno zainteresirala za. nekatera vprašanja, ki so v zvezi z našo zunanjo politiko. V Parizu si bo ustvaril orientacijo za vodstvo zunanje politike. Kar se tiče Pašičevega bivanja v inozemstvu, se misli v političnih krogih, da bo Pašič svojo vrnitev odložil za nekoliko dni in da se bo vrnil tekom prvega tedna meseca oktobra. Pred svojim odhodom v Pariz bo Pašič v Monte Carlu pričakal Radojeviča. Ante Radojevič je pred svojim odhodom izjavil časnikarjem, da potuje v Monte Carlo samo v zadevi resornih poslov in da nima nobene druge misije. Koliko časa so bi mudil v Monte Carlu, še ni določeno. Verjetno je, da se bo v par dneh vrnil v Belgrad. Ugašajoča zvezda Svetozarja Pri Belgrad, 25. sept. (Izv.) Snoči ob 10 je prispel v Belgrad bivši minister za prosveto Svetozar Pribičevič s svojega agitacijskega potovanja po Bosni, Dalmaciji in Liki. Svojo vrnitev je naznanil naprej z željo, da bi mu priredili njegovi pristaši v Belgradu slovesen sprejem, da bi na ta način obrnil nase pozor- nost političnega življenja. Na postaji sc je zbralo okrog 50 njegovih pristašev, ki so v gluhi noči spremljali Pribičcviča na njegovo stanovanje, kričoč in prepevajoč po ulicah. Ta manifestacija pa je bila zelo mizerna. Postala je bolj smešna kot pa resnega značaja. irj Belgrad, 25. sept. (Izv.) Časnikarji odpotujejo jutri na kongres v Skoplje. V Belgradu ! se je danes zbralo veliko število časnikarjev iz prečanskih krajev s predsednikom Kova-čičem na čelu. V Skoplju jim bodo priredili slovesen sprejem. Sestavili so za sprejem gostov poseben odbor, katerega predsednik je skcpljanski župan. Armadni poveljnik jc dal za vso dobo trajanja kongresa na razpolago vojaško godbo. Kongres sc bo pričel v nede-ljo dopoldne in sc bo končal v pondeljek. V torek in sredo bodo napravili časnikarji izlet, na Kosovo. Del časnikarjev se bo vrnil v Belv grad, nekateri pa bodo odpotovali v Južno Srbijo, Kongresa sc bodo udeležili tudi časnikarji iz Romunije in Čehoslovaškc. Potovanje kraljevskega para po Dalmaciji. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Kralj in kraljica sta se iz Bara z avtomobilom odpeljala v Kotor. Med potom sita se ustavila v vseh mestih, mimo katerih sta se vozila. Povsod sta bila slovesno sprejeta. Hrvatske strankarske zadeve. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Po razbitju med HZ in HSS so po raznih mestih Hrvatske, Slavonije in Dalmacije HZ in HSS pri občinskih volitvah postavile skupne kandidatne liste. Po konferenci HZ in disidentov HSS v Splitu, kjer se je osnovala Hrvatska narodna federalistična zveza, pa je vodstvo HSS sklenilo pri občinskih volitvah nastopati samostojno brez H Z. Tako je pri občinskih volitvah v Splitu propadel poskus kandidature na skupni listi. Vodstvo HSS izjavlja, da hoče pokazati, da H. N. F. Z. ne predstavlja nobene resne nevarnosti za HSS, in da hoče odkloniti vsako mišljenje, da jo vežejo s HZ politični ali strankarski interesi. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Turška vlada je pozvala balkanske države, da sc udeleže konference v Carigradu, na kateri bi sc razpravljalo o jamstveni pogodbi med balkanskimi državami. Nerešeno vprašanje inozemskih delavcev. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Odpravnik poslov na italijanskem poslaništvu jc izročil zunanjemu ministrstvu noto glede vprašanja tujih delavcev pri nas. Pritožil sc jc radi postopanja z italijanskimi dclavci, katere izganjajo ali pa se jim po zakonu o zaposlitvi tujih delavcev delajo velike težave pri zaposlitvi. Dalje da zahteva naša vlada od njih, da naj sprejmejo jugoslovansko državljanstvo. Italijansko poslaništvo bo dobilo odgovor na to noto, čim sc bo vršila konferenca zainteresiranih ministrov o reguliranju stnnja tujih delavcev pri nas in o stanju naših delavcev v tujini. Ta konferenca sc bo vršila 28. t. m. OSEBNA VEST. Belgrad, 25. sept. (Izv.) Minister za socialno politiko Milan Simonovič sc jc danes vrnil iz zdravilišča, kjer sc jc zdravil. Z njim se je vrnil tudi njegov pomočnik Pctar Protič. IZ BOLGARSKEGA KOMITAŠKEGA GIBANJA. Belgrad, 25. sept. (Izv.) V Gornjem Mi-lanovcu so imeli bolgarski emigrantje sesta^ nek. Na njem so pretresavali spor med Todo-rovom, Atanasijevim in Stojanovom. Bolgarski emigranti spremljajo razvoj dogodkov v Bolgariji z veliko pozornostjo. I Tirana, 25. sept. (Izv.) Vlada demontira vse vesti o kakem posebnem pokretu proti Ahmcd bog Zogu. Naglasa sc, da jc v Albaniji sicer veliko nezadovoljstvo, ni pa nobenega pokreta proti predsedniku republike. Parlament se bo jutri otvoril. Do tedaj bo tudi rešena ministrska kriza. Velikih sprememb ne bo v vladi. Ahmcd beg Zogu bo vzel v njo po enega zastopnika rodu Tosca in Miri-ditov. Za predsednika senatorjev albanske republike jc izvoljen bivši zunanji minister Pangjeli. Pogajanja za ureditev fran- Newyoi'k. 25. sept. (Izv.) Francoski finančni minister Caillaux je takoj po svojem prihodu v Ameriko pničel s pogajanji. Najprej se je sestal z ameriškim državnim podtajnikom VVinstonom, pozneje pa z državnim tajnikom za finance Mellonom. Na sestanku obeh komisij jc naglašal Caillaux, da ima nalogo obveznosti Fraucije napram Ameriki urediti. Ob enem se je zahvalil Ameriki za pomoč, ki jo je izkazala Franciji za časa svetovne vojne. Državni tajnik Mellon je Caillauxu odgovoril, da tudi Amerika pozna in priznava žrtve Francije in da se bo na to ozirala. Obenem je izrazil upanje, da bo ta konferenca znatno vplivala na ohranitev miru. Pariz, 25. sept. (Izv.) »Malina poroča, da bo Caillaux predlagal, da plačuje Francija prvih 5 let po 25 milijonov dolarjev letno, naslednjih 5 let po 30, potem po 40 in po 20 letih po 80 milijonov dolarjev letno na račun dolgi. Drtlg naj bi sc plačal v 62 letih, po potrebi pa bi sc ta doba lahko tudi oodaljšala. Nezadovoljna Amerika. Wa*hingon, 25. sept. (Izv.) Ameriški vladni krogi so z rezidtati sedanjega zasedanja Društva narodov zelo tnezadovoljmi. Ameri-kanci so posebno razočarani glede mosul-skega vprašanja, na čegar rešitvi so ameriški finančni krogi zelo interes i rani. Društvo narodov pa tega za ameriške finančnike zelo važnega vprašanja (petrolej!) ni rešilo in ameriški politiki so vedno bolj prepričani, da je Društvo narodov samo instrument brez moči v rokah evropskih velesil. Vznemirjeni pa so Amerikanci tudi zaradi upora Druzov in zaradi vojue v Maroku. Oni vidijo v teh uporih veliko gibanje mohame-danskega sveta in se boje, da ne bi mohame-danskega sveta podprla sovjetska Rusija, če bi prišlo do vojue med Turčijo in Anglijo. Zato je Amerika tudii svoje letalce z marokanske fronte poklicala domov, da ne bi napravila med mohamedanskim svetom vtisa, kakor da je Amerika proti mohainedanskemu svetu. Konferenca za varnostno poptfSio z Nemčijo. Berlin, 25. sept. (Izv.) Nemška vlada je ■pristala na konferenco. Na ministrski seji so razpravljali obširno o vseh tozadevnih vprašanjih in prišli po dolgem posvetovanju do soglasnih sklepov. Nemčijo bosta zastopala na konferenci dr. Stresemann in kancler dr. Luther. Konferenca pa se bržčas ne bo vršila v Locarnu, ampak v Luzernu. Udeležba Musso-ittijeva še ni zagotovljena. Turške čete na meji Posula. London, 25. sept. (Izv.) V angleških po-litkhiih krogiih zatrjujejo, da stoji za Turčijo pra ? gotovo sovjetska Rusija in pravijo, da je ruska vlada svetovala Turkom, naj Anglijo izzovejo do vojaške akcije, kar bi pomenilo padec sedanje konservativne vlade v Angliji m nastop socialistične delavske vlade. Andora, 25. sept. (Izv.) Turški dopisni urad po-oča, da korakajo pod vodstvom angleških častnikov močne čete domačinov proti kraju SukMimanije. Carigrtd, 25. sept. (Izv.) Angorska vlada je poslala ia mosulsko mejo močne vojaške oddelke. Do .načini v okolici Bagdada so se začeli dvigati. Položaj je resen. # Ženeva. 2L, sept. (Izv.) Svet društva narodov se je danes pečal s položajem v Mosulu. Sklenili so, da <. d pošljejo zastopnika Društva narodov na lice mesta, da prouči položaj in poroča Društvu ni\rodov. S predlogom so bili Angleži zadovoljni ,turški zastopnik pa je izrazil proti predlogi, razne pomisleke. PISMO ABD-EL-KRIMA NARODOM V JUŽNI AMERIKI. Pariz, 25. sept. (Izv.) »Humanite« priob-čuje pismo Abd-el-Krima na narode v Južni Ameriki. V tem pismu pravi Abd-el-Krim, da pokvarjena Evropa nima pravice gospodovati nad narodi v drugih delih zemlje. Marokanci sc ravno tako bore za svojo neodvisnost kakor so se nekdaj borili narodi Južne Amerike. BOJI V OKOLICI BAGDADA. Angora, 25. sept. (Izv.) Turška brzojavna agencija poroča, da je prišlo do boja med angleškimi četa.mii in domačini v okolici meeta Zibrakna. Šajk Abd-el-Krim pa je začel boje i Angleži v okolici Bagdada. KOMUNISTI NA OGRSKEM. Budimpešta, 25. sept. (Izv.) Budimpeštan- ska policija je zaprla 42 komunistov, med njim« komunističnega voditelja Rakoslja. Med zaprtimi komunisti se nahaja tudi bivši tajnik Bele Kuna, neki Weinberger. Policija trdi, da ima dokaze v rokah, da so hoteli komunisti izzvati na Ogrskem novo revolucijo. Dalje tr-drijo, da je tudi Bela Kun zapustil Rusijo in da prebiva na Dunaju. RUSKI CEMENT IN NEMŠKO KAMENJE. Pariz, 25. sept. (Izv.) V razgovoru s so- trudnikom lista »Ere Nouvelle« je izjavil za-irpnik angleškega delegata lorda Roberta Ce-cila da bo Anglija ostala zvesta načelom Društva narodov. Ta načela pa se dajo uveljaviti le s pametno metodo. Brez ruskega cementa in nemškega kamenja pa se svetovni mir ne bo dal doseči. Nezaupanje med Berlinom in Parizom je treba korenito odstraniti Za trajen mir pa so najboljši pripomoček varnostne pogodbe med posameznimi državami. BfMežKe. Jugoslovanski Mussolini. »Jutro« ve poročati, da so Svetozarja Pribičeviča, ko se je vrnil s svojega agitacijskega potovanjo potovanja po Jugoslaviji v Belgradu njegovi pristaši navdušeno sprejeli. Omladinci so Svetozarja ua rokah nosili do njegovega stanovanja. Ves čas da so navdušeno vpili, med drugim so ga počastili tudi s klici »Živel jugoslovanski Mussolini!« Objektivni poročevalci pa trdijo, da je sprejem bil precej klavrn in da se razun Pribičeviičevih omladincev zanj živa duša ni zanimala. Pribičevič je /a vedno opravljen, tega dejstva tudi »Jutro« ne more spraviti s sveta. Jugoslovanski Mussolini je šel v stalen pokoj. »Mučno krizo« vidi zopet »Jutro« v SLS. Gospodje, kdaj boste vendar enkrat nehali vezati te otrobe? Saj sami sebi ne verjamete. Če je kje kriza, je v Siji, kjer ne vedo, ali bi ostali zvesti svojemu Pribičeviču ali pa prestopili v radikalno stranko, da posije na SDS zopet solnce vladne milosti. »Jutro« se pri tej priliki tudi huduje, ker je dr. Korošec v Mariboru konstatiral, da so najbitnejši interesi slovenskega ljudstva ogroženi. Ali mar niso? Kdaj se je nahajal slovenski narod v taki gospodarski krizi kakor danes? Menda tega ni treba še dokazovati, ko se vršijo davčne ru-bežni in eksekucije en masse in se hoče izterjati iz nas še 180 milijonov dinarjev v treh mesecih. To je mučna kriza in še kaljo! Kriva pa je te strašne gospodarske krize v prvi vrsti SDS, ki je v družbi z radikali pod PP režimi nalagala na Slovenijo breme za bremenom. Vsi davki, ki nas tarejo, so bili sprejeti z glasovi samostojnih demokratov. O tej krizi naj bi rajše pisalo »Jutro« in se skesano trkalo na svoja prsa, kajti kolikor je kriv tega neznosnega davčnega sistema centralizem, toliko ga je kriva SDS, ki ie ta centralizem z vso dušo podpirala in ga še danes. O slovenskem šolstvu piše »Slovenski narod«, kako bi se moralo izpopolniti. Ljubljanska univerza, tako pravi, bi morala postati nekak Oxford. »Naše šolstvo mora dobiti ekspanzivni značaj.« Tudi učiteljstvo se mora reformirati, da bo postalo v resnici strokovno. Vse jako lepo. Samo to je čudno, da se »Slovenski narod«, ko je absolutno gospodaril PP režim, vsega tega ni spomnil. Edine reforme, ki so se takrat izvršile, so bila prestavljanja učiteljev in profesorjev, kojih posledice danes vsi čutimo. Nekaj šol sploh še ni otvorjenih, mnoge nimajo zadosti učencev, druge so spet prenapolnjene, tu ni zadosti učiteljev, tam jih je preveč, da jih kar na tu-cate morajo stavljati na razpoloženje, na srednjih šolah kolobocija, da se morajo nadzorniki zdaj, ko je pouk že v teku, voziti v Belgrad, da izposlujejo nujne remedure, kako pa izgleda po obrtnih in drugih tehničnih Šolah, to sam Bog vedi. Res smešno, spričo takih razmer pisati o Oxfordu. Posledica centralizma na šolskem polju. Na »Slovenčevo« konstatacijo, da se letos demokratsko časopisje nič kaj ne vznemirja radi kaosa, ki vlada na šolskem polju tudi letos ob začetku šolskega leta, smo dobili v liberalnem listu odgovor, češ, da izvira ta kaos od tod, ker nimajo v prosvetnem oddelku nobene pravice več in so mu vsa v to potrebna pooblastila ukinjena. Vzamemo to odkrito priznanje radevoljc na znanje. Taka ukinitev pa se nam vidi znak nezaupanja. Poleg tega pa vse to kaže, kam smo prišli pod centralizmom, ki ga je tako vroče zagovarjala in ga še UJU. Boj proti Fordu. Henry Ford je v istini jako nevaren konkurent in zato ni nič čudnega, da si ostali izdelovalci avtomobilov izmišljajo vse mogoča sredstva, da bi ravnotežje v prodaji, ki ga je Ford s ceninimi svojimi avtomobili znatno izpremcnil, spravili nazaj v nekdanje stanje. Medtem ko se bavi Ford s celo vrsto novih načrtov, se pripravljajo ostali tvorničarji, da ustanove družbo in tvornico, ki naj bi bila slična Fordovi, s katero bi tekmovala. Prvi korak k temu je bil kup avtomobilskih tvor-nic »Dodge Brothers Automobil Company« po bančni družbi Dillon Read and Comp., člje predsednika sta avtomobilska veletvorničarja Durant in Schvvab. Dodge Company, ki spada med največje avtomobilske tvornice v Ameriki, sta ustanovila nekdanja Fordova mehanika brata I. H. in E. Dodge. Po letni produkciji z 222.236 avtomobili je takoj na tretjem mestu za Fordom in General Motoris Comp. Pod novim vodstvom ima biti s to tvornico združena po nekem delu Durantova tvornica ter cela vrsta manjših tvornic malih družb, ki se danes prav težko bore za svoj obstoj, tako da bi se ustvaril koncem, ki bi zalagal avtomobilski trg s približno 1,000.000 avtomobili na leto. To bo pač resen Fordov tekmec; v Fordovih tvornicah se namreč izdela letno 1900 tisoč avtomobilov. Z zvezo malih družb so se v Ameriki razmere tako razvile, da je avtomobilski trg prav za prav v rokah treh velikanskih kon-cernov, t. j.: Forda, omenjenega Durant-Dod-geja in General Motor Comp., ki z letno produkcijo 3,650.000 avtomobilov obvladajo popolnoma 3,400.000, t. j. 93 odstotkov. Ostalih 7 odstotkov pripada na majhne nezdružene tvornice, ki so raztresene po ameriških mestih. Da pa s Fordom tekmovati ni lahka reč, si vsakdo lahko misli. In ta tekma je tem težja, ker ustvarja Ford neprestano nove načrte in uresničuje nove ideje, medtem ko se njegovi tekmeci trudijo, da bi dosegli to, kar danes Ford že ima. Poleg tega je vodstvo podjetij pod enim človekom — kdo se more meriti s Fordovim temperamentom, energijo in pripravljenostjo — na vsak način dosti ugodnejše, nego pod vodstvom več oseb, ki je počasnejše, bolj komplicirano, zahteva sestanke itd. A tudi ustanovitev podružnic v inozemstvu je prinesla Fordu poleg povečane popularnosti tudi znatne gmotne uspehe. nros SMracnoMi sHMaMnRlfiaatt)i(nttwaHBK3 .V 'j.A:,ci-r- « F. V.: ^a versko - etnološkem kongresu. Milan, 22. sept. Kongres nadaljuje svoje delo po programu. Referati so v francoskem nemškem in litalijanskem jeziku. Prevladuje francoščina. Največ udeležencev je Nemcev potem Francozi, Italijani in drugi. V soboto, 19. sept. je prvi govoril soizda-jatelj »Voker und Kulturen« P. W. Koyeers o vplivu gospodar,-1va na razvoj kulture. Nova historična metoda v etnologijii je tudi tu prinesla nove vidike in ovrgla historičen material izem. Gospodarstvo ima velik vpliv na kulturni razvoj ali vedno je le njen drugotni vzrok ali bolje pogoj. Na to je dr. G a 11 i orisal O. B. Viča kot začetnika psihologije narodov. Dr. Sebrelter, antropolog iz Dunaja, ki je tozadevno strokovno proučeval tudi jugoslovanske narode je v svojem referatu opozoril da mora nova etnologija vedno v sebi družili tudi antropologijo, ki ji pri kulturnih krogih daje nov zelo važen kriterij. W. S c h m i d t in P. G e m e 11 i sta še enkrat skupno govorila o Freudu in Schmidt je z razvidnostjo dokazal /. etnološkimi dejstvi, da je izvor totemizma in talni kot ga riše v ieto naslovni knjigi brez vsake podlage v dejstvih. Ogorčen protestira, da more taka knjiga danes v znanstvenem svetu nastati. Nato je W. S c h m i d t razpravljal o kriterjih, po katerih so določili starost kake kulturne skupine in itako i udi pokazal, da je pigmejsiri kulturni krog najsiarejSi. Zvečer je raziskovalec Se-mang-Pigfnejcev na polotoku Maiaka, P„ Schebesta SVD s skioptičnimi slikami razlagal svoja odkritja. Sam je prišel šele pred par dnevi iz Malake, kjer je bival med tamoš-njimi rodovi 20 mesecev. Za pomoč znanstveni ekspediciji se je javno zahvalil papežu Piju XI. in djakovskemu škofu Aksamoviču. Sedaj so Semang dobro preiskani in je konstatlrano, ! da spadajo k najstarejšim rodovom. V nedeljo, dne 20. sept., so praznovali Italijani svoj narodni pravnik — zavzetje Rima. Pri teh slavjih se katoličani drže rezervirano. Udeležniki kongresa so si ogledali Ambrozi-jansko knjižnico in pinakoteko pod vodstvom ravnatelja msgr. Galbiattija (risbe Leonarda, rokopis Homera iz 2. stol. po Kr., Petrarkovega Virgila i. dr.). Tej knjižnici je bil ravnatelj Ahil Ratti, sedanji papež,ki mu je sedaj posvečen poseben kabinet. Ponedeljek, 21. septembra. Po generalnih problemih so pričele razprave o specialnih. P. Schmidt je razpravljal o etiki primitivnih narodov na splošno in dejal, da je v tem pravcu še zelo malo specielnega znanstvenega dela. V nadaljnji razpravi ovrže na podlagi dejstev zmote, da religija z moralo nima stika, da je morala relativna in da je prva stopnja, I kjer se pojavi morala obenem njena najnižja j stopnja. Za njim je podal sliko morale rodov na Ognjeni zemlji P. Gurinde, ki je bil štirikrat tam in se dal sprejeti za Yagana. Njih morala je zelo visoka: čista, pobožnost do najvišjega bitja otroško preprosta. Če je slabo vreme pred odpotovanjem pravijo: o oče, ti veš, da bi radi potovali, daj nam lepega vremena. Misijonar D u b o i s S. J. je poročal o šani v kulturi radi različnih prps^ljcp.nj itd. morali malgiidkih narodov, ki mj zelo pomet Vendar imajo pojem o tem, kaj je dobro, kaj slabo enako našemu, idejo povračila za moralna dejanja. Imajo moralni codex, tudi so že zgubili zavest, da ga je dal Bog, nego ga sma-rajo za last tradicije. P. S c h e b e s t a je govoril še posebej o morali Semang, ki imajo najvišje bitje Kare, ki je zakonodajalec in tudi povračevalec. Vse slabo bo popravljeno v drugem življenju. Zvečer je govoril še P. G a -raguani SJ iz Gregorijanske univerze o krščanstvu in poganskih misterijih in dokazal, da je krščanstvo nova od teh misterijev neodvisna tvorba, saj je stalo z njimi v boju in imelo tfudi drugačno vsebino in potek. V torek, 22. sept. je prvi razpravljal psiholog dr. W u n d r 1 e o podlagi etike pri primitivnih in dejal, da je etika pri najstarejših urejen nravni red, ki je heteronomen t. j., ti narodi se zavedajo, da morajo živeti nravno dobro, da to zahteva neko nadzemsko bitje; seveda je ta zavest pozneje malo otemnela. Znamenit etnolog S e m o m o y e r OP je predaval o čistoti pri Semitih. Popoldne je podajal izsledke svojih raziskovanj dr. G h a s iz Zagreba: žel je burno odobravanje. Pa/členil je točno kulturo altajsklh narodov in dognal, kake zveze ima s kulturami v drugih deželah in ljudstvih. Altajci so nomadski narodi, ki imajo najširše stike s prakulturo. Prof. Bal-11 e r i n i je govoril o moralnih idejah v Egip tu v grško rimski dobi in dejal, da hoče s svojimi učenci ta del ra/.iskavanj dovršiti in tako prinesti tudi matorala etnologiji o egipt-sltih primitivnih narodih. Kongres se bliža h koncu. Že malo utrujeni udeleženci si v pro-času ogledujejo Milan. Finančno stanje njegovih tvornic je tako trdno, da bi brez hujših posledic prestal tudi večkratni konkurenčni naskok. Lansko leto je izdelal Ford vsega vkup 2,140.000 avtoino-i bilov (izmed teh 190.000 izvoznih) ter pri njih zaslužil 100,345.316 dolarjev, t. j. 47 dolarjev za 1 avtomobil. Glavnica, s katero razpolaga j v podjetju, znaša tudi znatno višino: samo v ' poslopjih, v notranji opravi in strojih je investirano 227,120.618 dolarjev, v mer.icah, j računih in patentih je 300,275.845 dolarjev, I aktiva znašajo 644 624.468 dolarjev. Pri takih razmerah stoji podjetje vseks.kp na tako trdni podlagi, da na pr. izprememba cen nanj nič ne vpliva. Potem tuJi umejemo najnovejši Fordov poizkus: prodajo avtomobilov na tedensko 5 dolarske obroke. Prva »temeljna« glavnica, ki sc mora plačati, je 12.85 dolarjev, ostali znesek po 5 dolarjev in več sc v tedenskih obrokih poravna. S tem hoče Ford omogočiti i najrevnejšim slojem, da si bodo nabavili avtomobile. Nova, »protifordova« družba ima namen s Fordom resno tekmovati. Vendar koliko šc steklo vode v morje, preden bo mogla stopiti na avtomobilski trg s tako ponudbo! In kaj se bo do tedaj Ford novega izmislil in lotil. Neutrudnemu možu vzor-gospodarju. V Št. Vidu na Vipavskem je opasno zbolel mož. ki ima redke sovrsnike. To je g. A. U r-š i č , ki bo ostal zraven pokojnega dekana gospoda Matije Erjavca Vipavcem nepozaben. Uršič je jeklen značaj, mož dela. Po letu 1876, ko je začel svoje gospodarstvo z najemom sedanjega svojega mlina in to z malenkostno dedščino po svoji pokojni materi, sta si r. enako pridno ženo, jKičasi uredila gospodarstvo. Ko je bilo urejeno, je Uršič politično kot mož trdnih krščanskih načel javno nastopil, bil je pa tudi neustrašen. V Št. Vidu jo kot dolgoleten župan vodil tudi našo politiko. Predsednik županske zveze v Vipavi je, odkar se je ustanovila. Na gospodarskem polju se je pa še j 'osebno posvetil koristi našega kmeta. Prvo, kar se je tu storilo, je bila Posojilnica in »Sadjarska zadruga« na Slapu pri Vipavi Če se prav spominjamo, se je tistikrat naprn-vila »Posojilnica« in »Zadruga« na nadstran-karski podlagi. Prvoizvoljeni načelnik je bU znani Ivan Božič iz Podrage, ki jc načelstvo sprejel pod pogojem, če bo poslovanje vodil Uršič, dasiravno sta si bila jiohtična nasprotnika. Zadruga je začela delovati, ali stranki nista ostali pri tem delu za kmeta dolgo skupaj, kar je bilo čisto umevno, kajti pokojni dekan gospod Matija Erjavec s svojimi najboljšimi možmi ni mogel sodelovati s takim hudim naprednjakom kakor je bil Božič. Pokojni dekan, poln pravega gospodarskega duha, posebno za vinogradništvo, je takoj po tem razdoru sklenil napraviti v Vipavi Po sojilnico, rajfajznovko, in »Vinarsko zadrugo«, ki je je sedaj spremenjena v »Kmetijsko društvo«. Sklical je skupaj može Lavrenčiča, Florjančiča, Uršiča in druge kmete. Sklenjeno, storjeno. Takoj 30 bila pravila in Posojilnica in Zadruga sta začeli poslovati. Menimo, da je bilo to leta 1893. Dekan Erjavec je navdušeno delal, nadzoroval in s svojimi izkušenimi nasveti stal ob strani do zadnjega dneva, ko inu je hudobna roparska roka pretrgala nit življenja. Pri Posojilnici in Zadrugi je gospod Uršič takoj prevzel knjigovodstvo in poslovanje. Vodil ju je nepretrgoma do pred par meseci, ko mu je bolezen nadalnje delo ustavila. Mož je delal nad 80 lett Tiste čase so bih v Vipavi hudi strankarski boji, politični nasprotniki so skušali z vsemi mogočimi sredstvi posebno Zadrugi škodovati, proti kateri so ustanovili svojo konkurenčno Vinarsko zadrugo, ki pa je propadla, pri čemer so imeli njeni člani občutno zgubo. Naši so pa zdržali in s svojo pridnostjo, varčnostjo, ter naprednostjo tako povzdignili vipavsko vinarstvo, da je zaslovelo po celi Evropi in postalo vir velikemu blagostanju našega kmetijstva, fn danes! V Vipavi nasproti šole na trgu stoji lastno lepo poslopje, na eni strani Posojilnica, na drugi strani m dvorišču moderno praktično urejena »Vinska klet« z najmodernejšo vinsko opravo. Po preobratu smo se bali laške vinske konkurence, hvala Bogu pa se strah ni obistinil. »Kmetiško društvo« še zmeraj deluje v korist svojim članom. Tu se vidi kaj zmorejo izkušeni, požrtvovalni in vstrajni možje. Še eno važno napravo za gospodarstvo moramo omeniti. Ko greš od Uršifievega mlina proti Št. Vidu, prideš do krasnega poslopja »Mlekarske zadruge«. Zraven vsega ogromnega dela, ki ga je imel Uršič v Vipavi pri »Posojilnici« in »Kmetijskem društvu«, se jd po njegovi inicijativi in trudu ustanovilo v Št. Vidu še to lepo plodonosno podjetje. In danes, ko ga radi starosti — je žo okroglih j 75 let, odkar se je rodil —- in radi bolezni u« j more več voditi, ga pn nadomešča njegova ne-' utrudna žena. Ti naš dragi Uršič, pa vedi, da , sorojaki prosijo Vsevišnjega, da bi ti obranil | še dokaj let življenja, da bi ne samo delal j naprej na polju gospodarstva, ampak bil Se dolgo zgled mlademu rodu, kako kremeni to slovensko katoliško prepričanje vstvarja značaje. ki bodq, v sloves uašemu narodu, dokler bo živoL in Sardinšek. Radi hudega vetra se poslopja niso dala oteti, dasiravno so se požarne hrambe iz domače vasi, Cirkve in Šikol hvalevredno trudile. Da je bil ogenj položen od hudobne roke, je dokaz to, ker je pri Krošlu, kjer je izbruhnil požar, že prejšnji večer začela goreti kopica slame na dvorišču. Domači so požar tedaj pravočasno preprečili. Hrastnik. Slov. katoliško izobraževalno društvo je obhajalo preteklo nedeljo petletnico svojega obstoja. Že v soboto zvečer se je slovesnost otvorila s tem, da je gorel velik kres na visokem griču. V nedeljo ob 10. dop. je bila služba božja, katero je daroval čestiti g. Gorogrouc iz Trbovelj. Sv. maši je prisostvoval tudi zastopnik Prosvetne zveze iz Ljubljane profesor g. Ivan Dolenc. Č. g. Gorogrouc je imel lepo zasnovan cerkveni govor. Med sv. mašo je pel trboveljski cerkveni (moški) pevski zbor. Hrastnieanov je črez štiristo prisostvovalo službi božji, kar je veseli pojav za naše razmere. Po sv. maši je šlo občinstvo k g. Logerju v dvorano na slavnostno zborovanje. Društveni predsednik tov. J. Arnšek pozdravi navzoče, posebno zastopnike centralnih organizacij gg. prof. Iv. Dolenca in Muleja. G. profesor Dolenc je v lepo zaokroženem govoru pojasnil pomen, cilje in razvoj krščanskih organizacij od Krekove dobe sem. G. profesor izrazi željo, da bi kaj kmalu cerkvena oblast pomogla Hrastničanom, da »1 napravijo cerkev in če že ne takoj faro, pa vsaj toliko, da dobimo enega duhovnika. Tov. Arnšek je pa vabil mladino v organizacijo in apeliral na stariše, da naj pošiljajo mladino v društvo. Za popoldan je bila napovedana ob 4. gledališka predstava »Črnošolec«, po predstavi pa srečolov. Že ob pol 3. so bili dobitki za sreeo-lov razstavljeni iu občinstvo je takoj zahtevalo srečke, ki so bile popolnoma brez vsake ponudbe tekom dobre pol ure vse razprodane in se je moral srečolov že pred igro končati. Za naš kraj, ki je v vsakem oziru zelo zapuščen, taka prireditev veliko pomeni. Zahvala. Podpisano društvo se tem potom najlepše zahvaljuje vsem prijateljem, ki so nam pomagali, da je proslava petletnice tako sijajno uspela. Posebno zahvalo dolgujemo nekaterim gg. iz svobodomiselnega tabora (vseh barv), ki so tako pridno, brezplačno in prostovoljno trgali naše lepake ier s tem delali reklamo za našo stvar. V Hrastniku, dne 22. sept. 1025. Slovensko katoliško izobraževalno društvo. * salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Igra prvovrstni salonski orkester žclezničarske godbe. Začetek ob 8 zvečer. Vstop prost. — Odprto vsak dan do 1. ure ponoči. IZ MARIBORA. o Zbor SLS in »Jutro«. S kaplani, mežnarji Bi nič... torej poslužimo se Mariborčanov. In »Jutro« znajde: Če računamo vse pristaše SLS v Mariboru, ki so vsi prišli na zbor, potem je pravih zaupnikov z dežele bilo prav7 malo in še ti niso nič govorili. Mi pa pravimo: Mariborčanov je bilo 26, vsi drugi so bili iz oele Štajerske in to njen cvet! Če pa hoče »Jutro« zvedeti, kaj so govorili, naj vzame v roke našo torkovo številko. Enodušno so namreč s Korošcem povedali, da fuzioniranja, lev-Ijenja SLS ne pozna in so izrazili željo, naj se pride SDS v tem oziru malo k nam učit! Ne bo škodilo! Knjižnica prosvetne zveze v Mariboru, ki posluje v palači Zadružne gospodarske banke v I. nadstropju, je razen nedelj in praznikov dnevno odprta od 9. do 12. in od 3. do pol 7. Založena je z vsem dobrim čtivom najnovejšega kakor tudi starejšega datuma. Na razpolago ima knjige v slovenskem, srbohrvatskem, češkem, poljskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Pristojbina za izposojene knjige je prav malenkostna. Knjige se izposojajo vsakemu. Naročnike »Našega cloma«; prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino za leto 1925 in nekaj zamudnikov še tudi zaostanek iz prejšnjih let. Ker je naročnina bila stavljena pod lastno ceno lista, je treba, da dobi uprava vsako paro naročnine. Prihodnji letnik »Našega doma« bo ves preustrojen in izdatno izboljšan, na kar naročnike kakor druge že sedaj opozarjamo. Uprava »Našega doma«, Maribor, Aleksandrova cesta 6, I. nadstr. Umrl je včeraj dopoldne, zadet od kapi, g Franci Dolničar, restavrater na glavnem kolodvoru. Zapušča soprogo in devet otrok. Društvo katoliških majstrov je zasnovalo načrt za »Dom katoliških mojstrov, pomočnikov in vajencev«. Pripravljalni odbor se zelo ! pridno giblje. V odborovi seji dne 23. sept., katere so se udeležili mnogi ugledni mojstri, so se napravili sklepi, ki so približali načrt k uresničenju. Društvo irra kot zaslombo dobro razvito staro hranilnico in posojilnico. Odbor so je v svoji včerajšnji seji posvetoval o tem, da se nakupi v sredini mesta znana gostilna, v kateri bi bile na razpolago dve dvorani: ena za zborovanja, al za rokodelske pomočnike. Društvo katoliških mojstrov predstavlja v Mariboru Obrtno zvezo in je vzgled prave vzajemnosti in bratskega sporazuma med krščan-skomislečimi obrtniki in mojstri slovenske in nemške narodnosti. Nesmiselno je za sedanjo dobo uganjati v organizacijah in javnih korpo-racijah orjunaško nacijonalno politiko. Medsebojno spoštovanje naj nastopi namesto na- j ciionalne zagrizenosti. Čestitamo katoliškim I mojstrom k njih organizaciji in njih lepemu napredku! Pogreb gdč. Herme Bobek, dijakinje III. letnika ženskega učiteljišča se je vršil v sredo ob številni udeležbi prijateljic in součenk pokojne, zastopnikov učiteljišča, okrajnega glavarstva in stranke. Gojenke so v slovo zapele pokojni tovarišici nekaj žalostink, in ji tudi krsto ganljivo okrasile. Po poslovilnem govoru p. Hiacmta je tiha zemlja zopet zagrnila en cvet — ki mu ni bilo usojeno, da se razvije. Pogajanja glede znižanja obresti v mariborskih denarnih zavodih so se ob odporu nekaterih hranilnic in posojilnic razbila ter Maribor v tem oziru ne bo sledil drugim mestom kakor Ljubljani, Celju. Sicer pa, če je na narodnogospodarski teoriji o višini obresti kaj realnosti, bo sedanje gospodarsko življenje, ko je investiranje kapitala na mrtvi točki, samo prisililo tudi te zavode do višine obrestov&nja, ki odgovarja gospodarstvu. Osebna vest. Mesto profesorice matematike in fizike na drž. gimnaziji prevzame za g. prof. Pečovnikom gdč. Mara Gašper. Umrl je v četrtek, dne 24. t. m. ugleden mariborski meščan, mesar in hišni posestnik Ivan Solak. Pogreb se vrši danes popoldne. Stanovanje, ki ga nihče ne mara. V vili »Scherbaum« v Mariboru, kjer je stanoval med vojsko nadvojvoda Evgen in pozneje dr. Zolger, se nahaja stanovanje z 7 sobami in več predsobami. Stanovanje je prosto, a ga nihče ne mara, ker je predrago. Gospodar zahteva najemnine mesečnih 7000 Din. Razdeliti pa stanovanjsko sodišče tega stanovanja ne more, ker je v celem stanovanju samo ena kuhinja in en štedilnik. Sigurno bi se dala iz tega velikega stanovanja napraviti vsaj štiri stanovanja. Morda bo stanovanjsko sodišče skušalo to stanovanje dodeliti takim strankam, ki bi ga lahko preuredile. Najemnina pa je na vsak način previsoka. IZ CELJA Fotografi, amaterji! Med napjij priljubljene in koristne športe spada danes brez-dvomno fotografski šport. On nam razvija čut za lepoto in vzbuja smisel za krasote narave, katerih nam ravno naša Slovenija nudi v neomejenem številu. Da se ta panoga športa čim bolj razSiri in da je vsakemu posamezniku dana možnost se v tej stroki izpopolniti se snuje v Celju »Klub ljubiteljev fotografije«, ki bode imel namen združiti brez razlike vse, ki se zanimajo za ta lep šport. Poleg zgoraj omenjenega bo klub imel za svoje člane lastni laboratorij in jim bo po znižani ceni nabavljal fotografske potrebščine. Delokrog tega društva ne bo samo Celje z okolico, temveč bode obsegal po možnosti celo Slovenijo. Prosimo tem potom vse cenjene dame in gospode, kj se za to zanimajo, da se najkasneje do 10. okt. pismeno ali ustmeno javijo na naslov: Ivo Kvac, prokurist d. d. Triglav, Celje, Gosposka ulica, hotel Balkan. IZ TRBOVELJ. Opozorilo trgovcem in prebivalstvu. Pristojne oblasti so se začele zanimati, če so v izložbah in trgovskih lokalih na vseh prodajnih predmetih napisane cene. Opozarjajo se trgovci v lastno korist, da cene blagu na vidnem mestu zabeležijo. Prebivalstvu je s tem nakup zelo olajšan, ker mu ni treba za vsako blago spraševati in tudi vidi, kje se ceneje kupi. Urozal se je, namreč »Jutrov« poročevalec, ko je pisal v št. 218, da se je na Marijin praznik 8. t. m. razbijalo po Društvenem domu. Delovodja stavbe je poslal »Jutru« popravek v smislu, da ima stavbena tvrdka z stavbenim odsekom Društvenega doma pogodijo, kjer se izreno prepoveduje vsako delo ob nedeljah in praznikih. Danes se je »Jutrov« poročevalec osebno oglasil pri delovodji, kjer bi menda rad dobil potrdilo, da se je razbijalo. Da bo poročevalec drugič bolj previden pri svojih poročilih, mu povemo, da imamo resnično pogodbo, da hočemo varovati nedeljski počitek ne samo iz verskega nego tudi iz socijal-nega stališča. Defekt pri elektriki. V teku enega tedna smo bili že dvakrat po četrt ure brez luči in to na vodu zadružne elektrarne, ki pelje iz Vode v Trbovlje. Obakrat je ugasnilo skoro ob istem času, prvič, pred nekaj dnevi malo pred osmo uro, danes pa četrt čez osmo uro. Cena toku je kilovat 3 Din — s 40 odst. doklado. OSTANKE češkerfa in angleškega sukna za moške oblake, damske kostume in plašče po 2-50 do 3v0 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 dinarjev naprej v razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Oglejte si izložbe ! Prepričajte sc ! 5 krajcarjev, kosilo in večerja 20 krajcarjev. — V torek: 1 vrček piva in 1 liter žganja 8 krajcarjev, kosilo in večerja 18 krajcarjev. — Tako so jedli in pili štirje možakarji v Novem Sadu 6 dni in so zapravili v vseh 6 dneh reci in piSi 3 goldinarje in 37 krajcarjev. Tako je bilo 1. 1746.1 Iz Primorske. Razpuščen občinski svet. Občinski svet v Podgori je razpuščen. Za komisarja je imenovan Amadeo Nomis. Ukradena zastava. Na občinski hiši v Medani je bila razobešena na dan proslave zavzetja Rima državna zastava. Po noči pa so neznani ljudje zastavo ukradli. Fašisti in orožniki so tatu zastonj iskali. Ljudje so zbrali prostovoljno 700 lir za nakup nove zastave. Nesreča v tržaškem pristanišču. Pri raz-diranju nekega starega parnika se je pripetila težka nesreča. Velika iz desk in železnih plošč sestavljena stena je padla na dno parnika in poškodovala štiri tam zaposlene delavce. Gregor Ogrizek je poškodovan po obrazu, Ivan Griparič na hrbtu, Tomaž Grah na nogah in Marijan Pettorosso na obrazu, rokah in nogah. Vse so prepeljali v mestno bolnišnico. Kolesar ponesrečil. Andrej Furlanic iz Skednja je padel s kolesom tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Avtomobil jc povozil v Trstu kmetico Frančiško Šivic iz Kazelj pri Sežani. Nesreča v kamnolomu. Ivan Košir iz Gorenje vasi pri Kanalu je v kamnolomu v Anhovem lomil kamenje za cement. Med delom se je utrgala nad njim skala in mu zmečkala nogo. Prepeljali so ga v Gorico v bolnico. Poizvedovanja. Nemški listi se pritožujejo nad krivicami, ki se gode Nemcem na Južnem Tirolskem. Zadnji »Koroški Slovenec« jim je upravičeno pomolil pod nos, da delajo Nemci na Koroškem do pičice tako, kakor delajo Italijani z nemškim prebivalstvom v Tirolah. članek zaključuje z besedami: »Nemcem pa kličemo: Iz tvojih ust te sodim! Pritožujete se radi južne Tirolske, poglejte najprej, kaj se godi na Koroškem, kjer imate Slovence v svoji oblasti, kakor Italija tam vas! Ne zatirajte nas, pa boste lahko pred evropsko javnostjo zahtevali, da se naj pravično postopa v Italiji z vami!« — Seveda bo ta poziv ostal brez uspeha, dokler od kod drugod ne dobi poudarka. Neumestne predloge imenuje »Koroški Slovenec« pisanje nekaterih listov v Sloveniji, ki razpravljajo, kako naj se Koroška deli, če se Avstrija priključi Nemčiji. Pravi, da vsaka taka beseda dregne v sršenovo gnezdo in sršeni se vsipajo v koroške Slovcnce; korist od vsega ima Sudmarka in Schulverean. Učiteljski vestnik. Zanimiva ugotovitev. Bivši minister Pribičevič je imel nedavno tega v Banji Luki shod. Na tem shodu je govoril tudi narodni poslanec prota Dušan Kecmanovič. On jc povedal, da pride v Herceg-Bosni po 2000 (!) otrok na 1 razred, v ostalih krajih naše države pa po 300—500! S tem je hotel dokazati, da je Herceg-Bosna 5 do 6 krat na slabšem kot ostali kraji v državi. Pri nas sicer ni tako, vendar pa se ob tem ne moremo znebiti misli, kako neumestna je odredba prosvetnega ministrstva, s katero sta se ukinili zasebni učiteljišči v Zagrebu in Sarajevu. Ti zapuščeni kraji potrebujejo šol, šole pa učiteljev in učiteljic. Potrebno bi bilo, da bi se takemu stanju odpomoglo, nova učiteljišča olvarjati in ne že obstoječa zapirati. Turistika io šport. Prvo kolo prvenstvenih tekem v Ljubljani. V ] nedeljo, dne 27. t. m. se prične v Ljubljani z od-; igravanjem prvenstvenih nogometnih tekem ter ] nastopijo štirje pari: predpoldne ob 9. uri Ilirija i rez : Jadran rez., ob 10.30 uri SK Slovan : SK Sla-1 vija, popoldne ob 14.30. uri ASK Primorje : SK Svoboda, ob 16.10. uri SK Ilirija : SK Jadran. Z novo uvrstitvijo klubov v en sam razred bo postalo prvenstveno tekmovanje zanimivejše, šibkejši klubi bodo brezdvomno skušali doseči dobre rezultate ter se bodo borili z veliko ambicijo. Pa tudi i naši bivši prvorazredni klubi so precej napredo-| vali, kar so nam pokazale zadnje tekme med SK Ilirijo, SK Jadranom in ASK Primorjem, vsled česar jo zanimanje med publiko naraslo. Najzanimivejša nedeljska tekma se odigra med Jadranom in našim prvakom Ilirijo, pri čemer bo skušal posebno Jadran dokazati, da se ga ne srne podcenjevati. Vendar pričakujemo, da se bo vodil boj v dovoljenih mejah in brez vsake surovosti, na kar posebno opozarjamo naše klube, če hočejo, da bo ob- j joktivna publika v večjem številu posečala uogom. prireditve, sosebno pa prvenstvene tekme, kar bo : je klubom v prid. iz ostale Jugoslavije. Tihotapstvo s tobakom. V Foči jc policija prijela večjo družbo tihotapcev s t.oba-bom. Zaplenili so 70 kilogramov tobaka. Iz dobrih časov. V Novem Sadu so našli staro listino, na kateri stoji zapisano, koliko so potrošile štiri osebe v šestih dneh za razmeroma dobro hrano in pijačo. Račun je pred- j ložil gostilničar Petar Posnin in se glasi: V j nedeljo: 4 vrčke piva po 5 krajcarjev, večerja ! 9 krajcarjev. — .V pondeljek: 4 vrčke piva po i Naznanita. Ki okova ml.inina, dram. odsek, sklicuje danes, v soboto ob 8. uri sestanek vseh članov in članic, kateri so prevzeli vloge za igro. Ker je razgovor zelo važen, udeležba strogo obvezna. —Re-zišer. SirSi »ostanek mojstrov progovne službe dir ! drž. železnic Ljubljana sklicuje za nedeljo, dne 27. septembra ob 13. uri popoldne v restavraciji »Novi i svet«, -r- Odsek U. J. D. Z. Dramatični odsek v Št. Vidti nail T.juhljano. Igra »Nar. poslanec« se bo v nedeljo, dne 27. t. m. ' v Ljudskem domu ponovila. Začetek točno ob 7. uri j zvečer. Predprodaja vstopnic je pri Kartmnnu — | g. Ivanki Zakotnikovi. Oder ju popolnima na no\o prenovljen, zato vahimo tudi okoliike eoste. da se te tara udeleže- Dežnik, napolsvilen, je pozabil uslužbence mestnega magistrata v petek 18. t. ni. dopoldne pri dostavljanju dopisov od Karlovske ceete do Mostnega trga. Stranka pri kateri ga je pustil, se naproša, da ga odda v magistratnem ekspeditu (III. nadstr., vrata št. 48). Nažel so je na Vodnikovem trgu mali ključek. Kdor ga je izgubil naj se zglasi pri Sterle, trgovina s suho robo na Vodnikovem trgu. Aktna torbica se je zgubila od Poljanske ceste do glavnega kolodvora. Pošten najditelj se prosi, da jo vrne proti dobri nagradi na Poljanski cesti 18, pritličje, levo. Raznoterosti. Nov svetopisemski rokopis. Profesor Bcer je znanstveni sosvetovalec grškega poslaništva v Berlinu. V zbirki rokopisov iz si-najskega samostana je našel majhen odlomek iz slavnega Codex Sinaiticus Svetega pisma. Ta kodeks je eden najstarejših svetopisemskih rokopisov, po stari tradiciji eden od 50 rokopisov, ki jih jc dal napisati cesar Konstant ;n za maloazijske in druge Grke. Velikanska cerkev. Pri Rimu so položili temeljni kamen za zgradbo cerkve, ki bo ena največjih katoliških cerkva. Načrt je napravil arhitekt Armando Brasini. Kupola bo 125 metrov nad zemljo, še za 7 metrov više kakor kupola cerkve sv. Petra. Gradbeni čas je pre-računjen na 20 let. Pričujočncst duha. Nočni aeroplan, ki vozi pošto iz Berlina v Hamburg, je zašel v vihar in je zgubil orientacijo. Hotel je nazaj. Pilot je pa zagledal iskre pod seboj; izračunil je, da mora biti to ekspres Berlin — Hamburg, šel je za lokomotivo in je v Hamburgu srečno pristal. Ker je aeroplan dosti hitrejši kot brzovlak, jc moral neprestano delati kro-, ge nad njim, da sta bila skupaj. Lepa zapuščina. Carlino Pescia, lastnik kavarne Teatro v Genovi, je zapustil vse svoje premoženje v znesku treh milijonov lir mestu Genova. Forum Romauum in Palaiin. Nadzorstvo izkopavanja na Forum Romanum in na Pala-tinu so poverili profesorju Albertu Paribeni. Sc pa že splača oženiti se. Kanadec Fer-guson je bil bogat, je ubožal in je hotel obupati. Pa je dobil poročilo, da mu jc neki stric v Avstraliji zapustil 10.000 funtov (2,700.000 dinarjev, z edinim pogojem, da se mora oženiti. Gotovo se je. Vljudni roparji. Gledališko igralko Ido Rubinstein so čakali v newyorškem hotelu, kjer začasno stanuje, nekega večera trije ele^ gantno oblečeni gospodje. Ko je igralka prišla iz gledališča, so se ji trije gospodje globoko priklonili, nato pa je igralka naenkrat zagledala v sebe uprte tri revolverske cevi. Na vljudno vprašanje, kaj da gospodje žele, so gospodje z revolverji odgovorili, da žele samo igralkin nakit. Igralki ni preostalo dru'. gega, kakor da želji vljudnih gospodov ustre-že in izročila jim je svoj nakit v vrednosti 15.000 dolarjev. Za darilo so sc gospodje jako vljudno zahvalili in so naglo odšli. 3 »Fordld« in 5 novorojencev na minuto. Po statistiki Zedinjenih držav v Gev. Ameriki se izdelajo v Fordovih tvornicah trije avtomobili vsako minulo. Ta rekord pa prekašajo rojstva, ki so se poslednji čas tako razmaknila, da pride vsako minuto 5 novorojenčkov na svet. Ravnatelj med ravnatelji. Mojster ravnateljev je Anglež Daviš; saj predseduje 47 družbam, pa je obenem še navdušen nabiralec umetnin. Star je 62 let in pravi, da mora sedaj 15 trgovskih družb opustiti, zato da dobi v svojih možganih prost kotiček za angleško-Južnoafriško družbo, koje upravni svetnik ie bil pravkar postal. Začel je s 17. letom kot navaden vajenec. Zlat zgodovinski zobotrebec. Iz zapuščine sira Donaldsona so prodali dva spomina na kralja Karola I., usmrčenega 1. 1649. Eden je zlat zobotrebec, ki ga je podaril kralj na mrtvaškem odru polkovniku Fovvlinsonu V znak hvaležnosti za dobrohotno postopanje v času kraljevega ujetništva. Zobotrebec in trak nekega reda so prodali za 625 funtov. Nova vrsta stekla. Na Angleškem so napravili novo vrsto slekla za okna; steklo jc zlasti ugodno za propuščanje ultravioletnih žarkov. Ti žarki so prav posebno dobri za pre-prečenje ali ozdravljenje bolezni rahitis in jih uporabljajo zato v prvi vrsti v otroških bolnišnicah in sanatorijih, Tudi v šolah bo novo steklo dobro služilo. Leto tobaka. V okolici mesta Havana na Kubi je bilo letos izredno ugodno tobačno leto, prav tako kakor lani. Tobačne tovarne gledajo na vse strani, kako bi se tobaka znebile. Najprvo so napravili cel milijon havana-cigar v propagandne s vrhe: prvih 200.000 kosov so poslali v posebnih ovojih trgovcem, ostalih 800.000 bo sledilo v kratkih rokih. Nemške knjige za Italijo. Leta 1923. je izročila Nemčija Italiji 281 zabojev knjig na račun reparacij. Ostalo je še 138 zabojev in ti so prišli te dni v Italijo. Rusko-poljski trgovinski stiki. Po poročilih sovjetskih listov, je nakupila sovjetska trgovinska misija na Poljskem v poslednji dobi za 1 milijon zlatih rubljev gospodarskih strojev in galanterijskega blaga, a manufak-turnega blaga v Lodžu za 5 milijonov zlatih rubljev. Analiabeti na Ogrskem. V Budimpešti so našteli pri zadnjem štetju nad 30.000* analla-betov. Na deželi so razmere še hujše. Dnevne novice. Izjava 15 župnij dekanije Kranj zoper nkinjenje duhovniških draginjsklh doklad: Lastnoročno podpisani župani, občinski odborniki in cerkveni ključarji kot zastopniki naslednjih župnij dekanije kranjske: Bčsnica, Duplje, Goriče, Kokra, Kovor, Lom, Mavčiče, Naklo, Podbrezje, Šenturška gora, Trboje, Tr-stenik, Velesovo, Zapoge, in .Tezereico, ki ne štejejo po 200 domov, stem izjavljajo, da smatrajo člen 4. uredbe finančnega ministrstva z dne 28. julija (1925 Ur. list št. 81. 1925, s katerim se za trajno ukinja po navedenih župnijah službujočim dušnim pastirjem tako potrebne dnaginjeke doklade — za jako neumesten. Za udinjanega pastirja, ki hodi še v vsakdanjo šolo, plačujemo po 1800 Din n« leto in petkrat na dan hrano; našim študiran im dušnim pastirjem pa naj bi dajala država v najboljšem slučaju — brez doklade — do 1000 Din. na leto, torej komaj polovico tega, kar zasluži vsak vaški pastir. Ce se hoče duhovnikom po župnijah, ima-jočih manj kot 200 hiš, ukiniti celo ma 1 e n-kostno dosedanjo draginjsko do-k 1 a do dočim se tovarišem na večjih župnijah popolnoma pravično in za spoznanje poviša, je to dejanje, ki je nam naravnost neumljivo. Brez ozira na čudno majhno naklonjenost, ki se kaže s tem proti našim duhovnikom, aka-demično izobraženim možem, ki so izšli iz naroda in živijo in požrtvovalno delajo za narod, izjavljamo: nočemo, da bi se njim draginjsko doklade ukinjale ali da bi se tudi glede pokojnine kaj zapostavljali, ker to dovede vse naše župnije do nujne gotovosti, da duhovnov ne bomo imeli, kar more povzročiti trajne zmešnjave, ali čo jih bomo hoteli imeti, jih bomo morali izključno sami plačevati, kar bi zopet ne bilo pravično in bi v sedanjem času ne bila nobena igrača. Saj vidimo, da se vže z nameravanim občinskim in začrtanim šolskim zakonom hoče neznana bremena prevaliti na naše občine, končno naj pridejo še naše cerkvene zadeve izključno župljanom na rame, in to v časih, ko gre vse kmečko gospodarstvo rakovo pot. Nočemo tudi, da se župnijska zemljišča v taki neopravičeni meri vštevajo med duhovniške dohodke, ker vemo iz lastne skušnje, kaj donaša sedaj zemlja takim, ki delajo s tujimi ljudmi, in ker naši predniki niso nakupili gruntov k farovžem zato. da bi potem država nič ne dajala — ampak zato, da bi farani duhovna imeli in da bi njihovi dušni pastirji lažje shajali. Stoletja so dokazala da so naše župnije vstanovljene za potrebo, ker so jih zahtevale krajevne razmere same. Zato odločno ugovarjamo, ko vidimo nevarnost, da se stare, potrebne in lepo urejene stvari lahko spravijo v nered in v največjo zmedo. Ako so dobi denar, ki gre tudi iz naših žepov za toliko drugih potrebnih in nepotrebnih reči, se bo dobila tista malenkost kakor dozdaj še za prihodnost — tudi za naše duhovne.— V Kranju, dne 7. septembra 1925. — Podpisanih za vse zgoraj navedene župnije čez 100 županov, obč. odbornikov iu cerkv. ključarjev. Draginjska doklada duhovnikov. Obrazcev za >Prijavo< škof. ordinariat še ni mogel poslati vsem duhovnikom, ker jih je ministrstvo ver premalo poslalo. Dobili so jih izve-čine le aktivni duhovniki. Vpokojenim duhovnikom se splošno niso poslale. Čim ordinariat prejme od ministrstva ver že zaprošene tiskovine, se bodo razposlale duhovnikom, ki jih še i;;so prejeli. {'bžinske volitve v Zg. Šiški. Dopisniku »Jutr '< z dne 24. L m. nt po volji, da so se združile vse tukajšnje organizirane politične stranke, brez SD, na skupno Delavsko, kmečko, obrtno listo. Da mu bo stvar jasna mu povemo, da je združila volivce na skupno listo edina želja po boljšem smotrenejšem občinskem gospodarstvu. Do sedaj pačujemo preko Din. 20.000 letno sosednim občinam za vzdrževanje in souporabo njihovih šoL Da bi se občina v šolskem vprašanju osamosvojila in razbremenila se je kupilo pred dvema in pol leti v sredini občine zato primemo stavbišče, ki pa kakor razvidimo iz zadnjega gerentovega proračuna, še ni plačano, niti ni vstavljena nobena svota za plačilo tega dolga. Pred letom fini nas je v naše veselje obiskala komisija na mostu, kjer naj bi stala nova šola in je izdala dovoljenje za njo. Od takrat pa do danes se še nismo premaknili nikamor, ker je namen SD šolo preprečiti, ker so demokratski veljaki ocividno mnenja, da otroci delavcev, kmetov in obrtnikov šol ne potrebujejo. To je eno, drugo pa je, da gotove ljudi skrbi, kaj bo z okrajnim šolskim svetom v St. Vidu, ako se občina Zgornja Šiška šolsko osamosvojL Volivci, kdor je za dobro gospodarstvo občine in za zidavo nove šole, naj voli 2. skrinjico! Volitve se vrše 27. t. m. v nedeljo in je zmaga Dolavskokmet-sko-obrtni listi zagotovljena. Treba le, da vsi pridejo na volišče, da bo zmaga tem sijajnejša in da pokažemo, da ne maramo nobenih ge-rentstev, ampak hočemo po ljudski volji izvoljen zastop, ki bo delal za blagor kmetskega, delavskega in obrtniškega 6tann! Dobrodelna loterija Dijaškega podpornega društva v Ljubljani ima namen oskrbeti revnim dijakom, zlasti akademikom ceneno hrano, poleg tega pa nudi 1041 bogatih dobitkov v vrednosti 117.250 Din. Dovolj vzroka je torej, da kupiš eno srečko tega društva. Dobiš jo za 10 Din. povsod, posebno lahko pa pri glavnem odboru Akad dom, Miklošičeva 5 k Ljubljani. Od dobitkov omenimo le nekatere »malenkosti«: Fordov avto, konj s kočijo, sobna oprava, kolo, slamoreznica, radio-aparat, kuhinjska oprava in oprema, železen plug itd. Glej, stvnmica vse ti ponudi, le jemat' nikar ne zamudi! 0 političnem položaju je poročal poslanec Škidj v nedeljo, 20. sept. v Banjaloki in pri Fari, v torek, 22. sept pa v Osilniei. Shodi so bili dobro obiskani in volivci so povsod izrazili soglasno 9odbo, da bi zaslužil g. škulj kakor tudi vsi drugi naši poslanci, da jim slovensko ljudstvo takoj odpove zaupanje, ko bi s tako sramotno kapitulacijo stopili v vlado kakor so to storili radičevci. — V Kuželju je bil ob ti priliki v nedeljo zvečer slovesno blagoslovljen nov železobetonski most čez Kulpo, ki je 50 m dolg ter 6 in pol met. visok. Mnogo-brojno navzoča množica iz kranjskega in hrvaškega Kuželja je poslanca Škulja s cvetjem obsula, ko se je pripeljal. Znak, da je most delo njegovega mnogoletnega truda. Ze pred vojno začeto akcijo ima sedaj ovenčano: Most je bil ves okinčan. Govorili so: G. župnik iz Fare, g. župnik iz Kuželja, načelnik občine Brod g. Grgorič, in poslanec Škulj. Naglašali so, da je v delu in vztrajnosti ter slogi moč, kar se je jasno videlo pri gradbi tega mostu, ki bi ga ne bilo, brez trdne volje in sodelovanja interesentov, med kterimi je zlasti omeniti g. Matija Ožanič, pos. v Kuželju in obč. svetovalca. Še veliko bolj napeto pa čakajo interesenti železniške proge Kočevje—Brod— Moravice, kdaj bo zgradba te železnice ovenčana s podobno in večjo slovesnostjo. — »Jutranji list« je prejel na članek 13. sept. »Zveza Slovenije z morjem s stališča hrvatskih interesov« in s tem tudi »Narodni dnevnik« na članek »Z glavo skozi zid«, v katerem je bil del tega članka ponatisnjen, nebroj protestov iz Kulpske in Čabranske doline. Zaljubil se je s celo HSS v Klodičevo progo in v tem razkadil predvsem hrvatski del interesentov Mu-silove proge Kočevje — Brod — Moravice. Se bodo vsaj enkrat ti gospodje v Zagrebu naučili brigati se za ta del prebivalstva. Bomo vi-deli, če bo katerega ponatisnil. Protest iz Osil-nice n. pr. se glasi: »Mnogobrojno obiskan shod v Osilniei je danes sprejel resolucijo, s katero odločno protestira proti pisanju Vašega lista, da ob nameravani železniški progi Kočevje—Brod—Moravice ni ljudskih in gospodarskih interesov, dočim je dejstvo, da ob tej nameravani progi stanuje nad 30.000 Hrvatov in Slovencev, to je vse območje od Prezida do Brod—Moravic in Kočevje—Brod—Moravice. Podpisi. Protesti z železniških zborovanj ono-stran Kulpe na Brodu, Peščih, v Čabru so pa še hujši. - Bilježimo samo dejstva. — Železniška zveza Slovenije z morjem. Akcijski odbor za gradnjo železnice Kočevje— Brod—Brod Moravice nas prosi za objavo sledeče notice: »Narodni dnevnik« z dne 23. septembra t 1. prinaša med dnevnimi vestmi opombo, da je prebivalstvo ob Klod.ič-Hrova-tovi-Kavčičevi trasi, t j. Kočevje—Stari trg— Vrbovsko številnejše kakor ob črti Kočevje— Brod Moravice. Ta trditev je v celoti izmišljena. Po »Riječniku mjesta«, 1925., kjer je objavljena statistika zadnjega ljudskega štetja, je ob progi Kočevje—Stari trg—Vrbovsko vsega prebivalstva, ki pride v poštev kot najprvo interesirano za to progo, 16.004, ob progi Kočevje—Brod—Brod Moravice pa 72.989 prebivalcev. — Tudi naj vzame pisec imenovanega dnevnika na znanje, da nas njegov plebiscit prav nič ne ženira, ker bodo po našem mnenju odločali, kje se bo gradilo, edino le gospodarski momenti in ne kaprice posameznikov. Kar se tiče prigovora uzakonitve prve trase, bo pa vedel pisec članka, kaj je z Blai-rovim posojilom in potem tudi z uzakonitvijo črte Kočevje — Vrbovsko. Sicer pa so se že večkrat spremenili celo drugačni zakoni, kakor je zakon o Blairovim posojilu, ako se izkaže njihova škoda za občnost Iz Novega mesta. V petek, dne 18. sept. so je vršila občinska seja. Rešile so se naslednje zadeve: Ker je elektrarna Bon & Komp. povišala oddajo električnega toka odjemalcem zelo visoko, se je občinski odbor po-služil svoje pravice z ozirom na sklenjeno pogodbo z elektrarno, da pristane le na 25% po-višek. — Prošnji vaščanom Male in Vel. Bučne vasi za prešolanje v šolsko občino Novo mesto se ugodi. — Prošnji društva sejmarjev za znižanje zavarovalnine se ne odobri. — Zavrne se ponudba tvrdke »Deska« za nakup lesa iz občinskega gozda. — V tajni seji so bile na dnevnem redu nekatere važne stvari. Kakor smo zvedeli, med drugim tudi oddaja službe občinskega stražnika ter strojnika pri vodovodu. — V zadnjem času so tatvine in ropi v Novem mestu na dnevnem redu. Pretekli teden je bila napadena hotelirjeva soproga ga. Kok-ličeva, ko se je vračala zvečer iz hotela v svojo vilo poleg gimnazijskega poslopja Ravnotako so zlikovci udrli v gostilno Windischer pri kolodvoru. Pred par dnevi pa je bila zvečer napadena na ovinku poleg okrajnega glavarstva ga. Puševa, soproga prefekta Kmetijske šole na Grmu, ko se je peljala na kolodvor. Kaj je temu krivo, da se vršijo tako pogosto tatvine in napadi v Novem mestu in okolici, nam je težko uganiti. Gotovo je pri tem prizadeta kaka stalna tatinska družba, ki pa mora biti silno premetena, da ji ne pride na sled orož-ništvo. Mnogo je aiafeltt temu kriva brezov selnost, ki se je zadnje čase tudi v Novem mestu razširila. — Prejšnji vikar g. Karel Sparhakel je odšel na svoje službeno mesto za kaplana na Vodice. Na njegovo mesto pa je prišel nov vikar g. Blažič. David. Dobro znani nam gospod nam sporoča: V letu [1922 sem imel vseh službenih prejemkov Din. 2.625.—. Danes pa sem prejel obvestilo od davčnega okrajnega oblastva Brežice v Celju, da znaša dohodninski davek od mojih službenih prejemkov iz 1. 1922 dinarjev (1.568 70 para. Kako se godi železniškim penzionistom. Svoj čas smo poročali, da so novopenzio-niranim železničarjem v Sloveniji 1. aprila oz. 1. maja 1925 ukinili izplačevanje penzij in doklad z motivacijo, da teh izplačil ne sme več vršiti železniško ravnateljstvo, ampak finančno ministrstvo. Po dolgih mesecih se je po zaslugi poslancev SLS vendar zadeva v generalni direkciji spravila tako daleč, da je večina prizadetih dobila rešitev na papirju. A sedaj naenkrat ni kredita za izplačilo zaostale penzije in doklad. V Mariboru je cela vrsta novopenzioniranih železničarjev, kateri so dobili od finančne delegacije dopis, da jim finančna delegacija dolžnih zneskov ne more izplačati ker nima kredita. To je uganka. Saj je vendar v proračunu in dvanajstinah bilo natanko določeno koliko ima železniško ministrstvo penzionistov in kolika svota je potrebna za izplačilo penzij in doklad. Kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej. »Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani preklicuje s tem veljavnost pooobla-stila za pobiranje zavarovalnih prispevkov v področju ekspoziture OUZD v Zagorju, glaseče se na ime Schaffer Ivan, ki je bilo izdano 25./8. 1924 pod opr. št 1-13.161/24-52. V slučaju, da se pri delodajalcih kdorkoli pojavi z napominanim pooblastilom, ga je takoj javiti oblasti« Poroka. Dne 23. sept. se je poročil v ribniški cerkvi Ivan Mihelič, cerkovnik v Sodra-žici, z gdč. Nežo Lesar iz Jurjevice št 3. Slovensko planinsko društvo naznanja, da se zatvori v nedeljo, dne 27. septembra Erjavčeva koča na Vršiču. Glasbena šola v Kranju, ki je podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, zboruje dne 1. oktobra 1925 točno ob pol deveti uri zvečer v pevski dvorani Narodnega doma z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav društvenega predsednika. 2. Poročilo o možnosti zopetne otvoritve Glasbene šole. 3. Slučajnosti. 4. Volitev odbora. — Odbor pričakuje polnoštevilne udeležbe. Trafikantom Slovenije v vednost. V smislu naredbe oblastnega monopolskega inšpektorata v Zagrebu z dne 16. septembra 1925 br. 16.112, se obveščajo vsi p. n. trafikanti v Sloveniji, da odplačevanje odstotkov od provizije za Zvezo vojnih invalidov je prepovedano. Samomor. V Šmarju pri Ljubljani se je z oetovo kislino zastrupila delavčeva zena Marija Puš. Rešilni voz iz Ljubljane jo je pripeljal v ljubljansko bolnico, kjer pa je umrla, ne da se zavedla. Puševa se je zastrupila, ker so orožniki odpeljali njenega moža v zapor. Na Rožnika bo jutri (27. t m.) za letos zadnje duhovno opravilo. Ob 9. uri sv. maša s pridigo, popoldne ob 5. uri pete litanije. —. Obakrat darovanje za cerkev. 30 letnioo svojega službovanja pri Strojnih tovarnah in livarnah obhaja livarski mojster g. Ivan Zidan. Bil je 25 let livar, zadnjih pet let pa livarski mojster v tem podjetju. Cercle Francals opozarja na svoje lepake glede učnih tečajev, ki se prično (L oktobra na tehniški srednji šoli, zlasti pa na oba nova mladinska kurza na ženski realni gimnaziji (licej, Bleiweisova cesta). Umrli so v Ljubljani: Leopoldina Kocjan, žena čevlj. pomočnika, 24 let. — Ranzinger Zofija, spediterjeva vdova, 75 let — Gabriela Eckert, strojevodjeva hči, 23 let. — Frančiška Lindič, krojačeva žena, 32 let — Karolina Kremžar, ključavničarjeva žena, 45 let. — Marjan Ovsenek, novorojenček davčnega sluge, 8 dni. — Josip Zupančič, dninar, 42 let. — Gašper Repič, bivši mestni delavec, 66 let. Zadruga krojačov, krojači« in sorodnih strok v Ljubljani opozarja zadružnike na veliko razstavo krojev, katero priredi naš ugledni tovariš g. Ivan Bizjak iz Celja v nedeljo, dne 27. t m. od 9.—13. ure v Ljubljani na srednji tehnični šoli. G. Bizjak bo istotam ob 11. uri predaval o zgodovini krojev. Vabim vse zadružnike in zadružnice, da se razstave in predavanja v lastnem interesu v polnem številu udeleže. — Načelnik. Mostiček čez Ljubljanico, pri nekdajni prisilni delavnici popravljajo. Zato je promet po ujem onemogočen. Zasilni prehod bo že čez par dni mogoč. Novi mostiček bo višji kakor stara hrv, ki je popolnoma propadla. Iz štajerske. Iz LjySj!jane. Nocojšen sprevod z novim kipom Brezmadežne bo skromna, a prisrčna manifestacija otroške ljubezni naše mladine do Marije. Odhod s kolodvora točno ob pol 7. Blagoslovitev novega Mladinskega doma na Kodeljevem se vrši jutri, v nedeljo, ob en četrt na 10 po prevzv. škofu dr. Jegliču. Prisrčno vabljeni vsi prijatelji in bivši gojenci doma! Društvo za mladinske domove vabi vse svoje člane in članice, da se udeleže blagoslovitve novega doma na Kodeljevem, jutri v nedeljo, po možnosti zj. ob pol 10, gotovo pa slavnostne akademije ob pol 4 pop. Pridobi-vajmo ob tej priliki tudi novih članov in prijateljev naši ustanovi! Cvetličen dan po vsej Ljubljani tn okolici priredi danes in jutri zaslužno Društvo za mladinske domove v prid svoji stavbi na Kodeljevem. Društvo se že sedmo leto trudi za krepko versko, moralno in domoljubno vzgojo stotin okoliške mladine in vrši za sedanje čase veliko apostolstvo potom don Boskovih salezijancev. V nedeljo bo blagoslovitev novega doma, ki bo sicer izročen svojemu namenu, in ki so mu ameriški rojaki pomagali na noge, ki pa šc zdaleka ni plačan. Veliko domoljubno delo vrši, kdor podpre to najpotrebnejšo mladinsko-socialno napravo. V novi kapelici Mladinskega doma na Kodeljevem govori jutri, v nedeljo pop. zbrani mladini in Marijinim družbam prevzvišeni g. ljubljanski škof. Prevzvišeni gorko ljubi mladino, kar ji dokazuje znova s tem, da ji jutri blagoslovi prvi mladinski dom. Prijateljski sestanek prirede jutri večer prijatelji Mladinskega doma na Kodeljevem v okusni novi dvorani. Pri pogrnjenih mizah. Sodelujeta dve godbi in več pevskih zborov poleg naših že znanih kupletnih mojstrov. Na svidenje! G. Pavel Cvenkel je napravil na ljubljanski borzi izpit za borznega senzala skupaj z g. Aleksandrom Knezom. Komisiji je predsedoval borzni komisar g. dr. Ivan Rupnik. Našemu odličnemu somišljeniku čestitamo. Gospoda sta prva in dozdai edina senzala z izniti v nači državi. Monopolska uprava je za časa PP vlade ukinila sadenje tobakov v Sloveniij. Če se ne motim, datira ta sklep od 6. februarja 1925. Zadnja leta, in sicer od 4920 naprej je bilo dovoljeno na Štajerskem in sicer v političnih okrajih Ptuj, Maribor in Ljutomer saditi tobak in sicer toliko sadik, kolikor je določila fin. in monopolska uprava. Kmetje in bajtarji so dobili za tobak lepe vsote. Imeli so dohodek, s katerim so lahko plačali davke. Tobačno seme se je vsled vsakoletnega sadenja tobaka močno zasejalo ne samo v bližini zasajenih parcel, ampak veter in ptice so zanesle tobačno seme daleč na okoli. Za časa PP vlade se je torej sadenje tobaka v Sloveniji prepovedalo. A nihče ni mogel zapovedati naravi, da zanešeno tobačno seme ne sme vzkliti. Tako imaš letos na vseh koncih in krajih, celo v obcestnih jarkih v gorej omenjenih krajib obilo tobačne rastline. Po srbskem monopol-skem zakonu, ki ga je vlada razširila tidi v naše kraje, je strogo kaznjivo, ako se najde tobačna rastlina pri posestniku, ki nima za sadenje potrebnega dovoljenja. Do šest rastlin še gre, ali ako najdejo na vrtu ali njivi kakega posestnika več kot šest rastlin, zapade revež velikanski kazni. Kakor se govori, leži baje pri finančem ravnateljstvu v Mariboru nad 400 kazenskih aktov. Neki srednji posestnik v ptujskem okraju je bil kaznovan radi tobačnih sadik, ki so jih financarji našli na njegovi njivi, na 20.000 Din globe in več mesecev zapora. Najmilejše kazni za nekaj sadik so po J000 in 2000 Din, seveda finančna uprava ne more nič zato, zakon je tak. Mirno lahko trdimo, da so ljudje po večini nedolžni, ker se je tobačno seme z drugim semenjem vred zasejalo bodisi na njivo, vrt ali kompost. —• Ljudstvo obupuje. Neznosni davki tlačijo eksi-| stenco, a sedaj še tako hude kazni radi tobačnih rastlin. Lansko leto je finančni minister izdal amnestijo za enake obsojence. Nujno potrebno bi bilo, ako bi tudi letos izšla taka amnestija. Naše ljudi pa opozarjamo, da takoj uničijo vse tobačne rastline, ako so se slučajno zasejale na vrtu ali njivi. Stanje vinogradov je vsak dan ugodnejše. Rahel dež v noči od 24. na 25. sept. je zelo dobro uplival na razvoj sladkorja v grozdju. Portugizca so že na mnogih krajih začeli trgati. Sladkorja ima 16 do 17 odst., kar je za te vrste vinski mošt in za dosedanje vreme pač mnogo. Cene portugalcu so 7 do 8 Din liter (na veliko). Krčmarij ga točijo po ^0 do 12 dinarjev. Rajhenburg. Na telovadni akademiji, ki jo priredi Orlovski odsek v nedeljo dne 27. sept t 1. z zanimivim privlačnim sporedom, nastopi kot govornik gosp. narodni poslanec dr. Hodžar iz Celja. Pridite! Kozje. Delniška družba »Drava« 1* Maribora je zadnje dve leti obratovala tudi v Kozjem, sedaj pa kakor sporoča, bo svoj obrat v Kozjem ustavila. Brez dvoma je res, da je imela pri obratu v Kozjem zgubo, to pa zato, ker iz Kozjega ni pravih prometnih zvez do kolodvora. Upamo po, da se temu kmalu od-pomore, kakor zagotavljajo merodajni krogi, bo cesta Lesično—Grobelno kmalu gotova. Nova cerkev. Tukajšnje Kat. bralno društvo priredi v nedeljo, dne 27. t. m. popoldne po večernicah veseloigro »Navihanec« in sicer pod Doklerjevim kozolcem. Sodelujeta pevski zbor in malodolska godba. Vsi prijatelji in znanci poštene zabave iskreno vabljeni. — Na svidenje! Na Pilštanju pri Kozjem bo v nedeljo, dne 27. t m. veliko mladinsko zborovanje iz cele kozjanske dekanije. O požaru v Župečji vasi pri Ptuju smo že zvedeli, da so popolnoma pogorela poslopja oosssinikflJi KroiSL Koz/odej^ Černko. Dolenc Gospodarstvo. Elektrifikacija Ljubljane Iti ljubljanskega polja. Medtem ko v drugih državah, predvsem t sosedni Italiji in Avstriji, kaže javnost veliko zanimanje za tehnične probleme, v prvi wsti vprafenje elektrifikacije, ni pri nas za to aanknanja niti v strokovnih krogih. Zato je le pozdraviti študije, ki jih prinaša zagrebški »Tehniški list« izpod peres raznih strokovnjakov ravno glede elektrifikacije Ljubljane in industrije v ljubljanski oko-licL Aktuelnoet tega vprašanja je prišla na dan šele ob priliki razširjenja ljubljanske elektrarne, ko ni več mogla zadostiti povečanim potrebam po razpoložljivi energiji. 2e ob priliki razširjenja ljubljanske električne centrale je ugotovil gen. ravnatelj Fale g. inž. Rohshaeindler, da se z ozko grudnostjo, v kateri se mesto Luibljana zadovoljuje z oskrbo malega okoliša z energijo, o?iemogo-čuje elektrifikacija širokih krajev. Kakor je bilo kritizirano razširjenje ljubljanske električne centrale z vpostavo Dies-lovdh motorjev, tako ,;e bila tudi dokazana ne-nacionelnost izgraditve padca v Medvodah. Sedaj se oglaša v zadnji (18.) številki letošnjega »Tehničnega islta« inž. Ivan Petrič z novim projektom, ki bazira na izkušnjah, ki so jih imeli Avstrijci pri iznajdbi svojega eiektrifikaoijskega programa. Po njegovem projektu bi pr&h v poštev vodotoki na obronkih ljubljanskega oz. kamniškega polja. Elektrifikacija Ljubljane bi se dala po vzgledu inozemskih primerov izvesti s sitkcesivno izgraditvijo srednje in visokotlačnih na,prav s primerno akumulacijo. Fidro-naprava ob Kamniškii Bistrici in v »Peklu, pri Borovnici bi napajale z elektrarno v Tacnu in na Fužinah el. omrežje, ki bi preskrbovalo Ljubljano in okolioo. Za ta projekt govori po njegovem mnenju dejstvo, da jo izvršljiv z domačimi finančnimi sredstvi. Elektrificiranemu ljubljanskemu in kamniškemu polju bi se po-ne je priključil pri Kranju daljnovod od Završniice. Zveza bi bila vzpostavljena hidi z elektrarno Zagradec. Sukcesivnr izgraditev je po mnenju inž. Ivana Petriča edina pot, ki nam omogoča ustvarili predpogoj za nacionalno industrijo. G. inž. zaključuje članek: »Od zastopnikov naše industrije je odvisno, ds vzamejo origVinizacijo podjetja v roko.« 1 Tudi je želeti, da se naša javnost v čim večji meri zanima za te probleme, ki so živ-ljenske važnosti za našo industrijo in sploh celokupno slovensko gospodarstvo. ferenca m razširjenje mednarodne obmejne peta je Rakek. Včeraj se je pri ravnateljstvu državnih železnic, v Ljubljani ponovna vršila konferenca železniških zastopnikov obeh držav za razširjenje postaje Rakek. Italijanski delegaciji je načeloval g. oomendatore Tessadori, ravnatelj Tržaške direkcije. Konferenci je predsedoval pomočnik direktorja g. inž. Schneller ter izčrpno poročal o vseh tehniških vidikih, ki so vodili ravnateljstvo Ljubljana pri sestavi konferenci predloženega načrta. Zamišljeni načrt predvideva tri glavna dela. 1. PotaiSki kolodvor. Sedanje kolodvorsko poslopje naj dobi na obe strani primeren uradni prstor za prometno službo, carino in polico jo obeh državnih oblasti. Ta kolodvor bi obsegal 6 tirov. 2. Poseben del kolodvora za postavljanje prihajajočih tovornih vlakov. Ta kolodvor bi moral dobiti obsežna skladišča za carinsko robo, naprave za veterinarsko službo in poseben kolodvor za strojno službo z okretnioo in remizami. Ta del bi ol>segal skupaj 16 tirov. S. Ranžirani kolodvor s 16 tiri, na katerem bi se vsi vlaki ranžirali v skupine za obe smeri. Za oba zunanja dela bi moralo biti zgrajeno posebno uradno poslopje. Načrt predvideva tudi stanovanjska poslopja za okoli 140 uslužbencev (60 italijanskih in 80 domačih). Dalje električno centralo z motorskim pogonom za razsvetljavo celokupnega kolodvora, za pogon v delavnici in dviganje vode. Po zamišljenem načrtu bi bil novi kolodvor dolg okoli 3.200 m in sicer bi oba tovorna kolo- j dvora ležala tostran proti Logatcu. Skupni stroški so kalkultrani za sedaj na okoli 70 milijonov dinarjev, koja vsota bi se morala po meddržavnem dogovoru skupaj po gotovem ključu kriti. Delegati italajansklih železnic so bili z izdelanim načrtom v glavnem zadovoljni. Natančnejše se bodo pa pismeno izjavili po referatu in odobrenju svoje oblasti. Na osnovi predloženega načrta in dogovorov, ki jih prejme ravnateljstvo Ljubljana od italijanskih zastopnikov, se 1k> izdelal v ljubljanskem ravnateljstvu končni načrt, ki bo po ponovni skupni komisiji predložen obojestranskim vladam v odobrenje. Tako je upati, da se bo ta zadeva vendar premaknila na pot rešitve. Baisse v Zagrebu in deloma tudi v Ljubljani. V gibanju tečaja 7 odst. invest. ter voj. odškodnine je že na borznem sestanku dne 24. t. m. vladala tendenca k popuščanju. Dne 25. t. m. se je ta tendenca še bolj poostrila. Tega r-nice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja prešičkov izpod 6 r ^secev starih. Dne 7. oktobra t. L se vrši v vojašnici Kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Ljubljani javna •prodaja 40 komadov prašičkov izpod 6 mesecev starih. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Borze. 35. septembra 1925. DENAR. Zagreb. Porlin 13.37—13.47. (13.40—13.50), Budimpešta 7.865—7.065, (7.91—8.01), Italija 228.18 rlo 230.58, (230.34 —232.47), London 272.50 —274.50, 272.53—274.53), Newyork 50.00-56.63, (50.15 do 56.57), Praga 160166.13-168.13, (166.40—168.40), Dunaj 7.885-7.985, (7.90—8.—), Curih 10.854 do 10.954, (10.866-10.946); valuto: dolarji 55.35 do 55.95, marko 13.20—13.30. Cnrih. Bolgrad 9.2(1 (9.175—9.22.S), Budimpešta 72.60 (72.50—72.70), Italija 21,— (21.10-21.15), London 25.105 (25.10—25.105), Newyork 518.10 (518—518.20), Pariz 24.55 (24.47—24.52), Bruselj 22.65 (22.50 —22.65), Berlin 1.2330 (1.2330), Holan-dija 208.25 (208.25), Kopehagen 125 (125.25), Stock-holm 139.125 (139.20), Sofija 3.75 (3.75), Varšava 84.50 (84.50), Oslo 106.25, Bukarešta 2.51. Dunaj. Deviirt: Belgrad 12.56, Kodanj 170.80, London 34.205, Milan 28.51, Newyork 707.65, Pariz 33.54, Varšava 116.75. Valute: dolarji 702, angleški funt 34.20, lira 28.32, dinar 12.935, češkoslovaška krona 20.945. Pragu. Demo: London 163.55, Zagreb 5&fl&. Lira 136.50. Pariz. 160.13, Newyork 33.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana, 7 odst. inv. pos. 80 den., vojna od. Skodnina 340— 362, zastavni listi 20—25, kom. zadolžili™ 20 -25, Celjska 200 205, Ljublj. kreditna 225 -240, Merkantilna 101—107 zaklj. 101, Praštediona 1040 den., Kred zavod 175-185, Strojne 116 den., Trbovlje 360 den., Vevče 120 den., Nihag 89 do 41, Stavbna 165 180. Zagret), vojna odškodnina 340—350, za okt 352.50, za dec 360, Hrv. esk. 129—130, Kred. 138, Hipobanka 73, Jugobanka 109, Praštediona 980 do 1000, Ljublj. kreditna 225, Slavenska 52—57, Srpeka 144—146. Eksploatacija 50-52.50, Šečerana 545, Nihag 40, Gutmann 160—480, Siavex 136, Slavonija 53—55, Trbovlje 360—375), Vevče 120. Dunaj. Don.-savska-jadr. 620.10, (ireinitz 139, Trbovlje -1ot), Hrv. esk. 170, Leykam 166, Jugobanka 184, Hip. banka 88.500, Mun lus 900, Slavex 190. Slavonija 64. BLAGO. Ljubljana. I, os: Remeljni, 48-48, 58-58, mon-te, fco meja, 2 -6 m dolžine 3 vag. 460 zaklj. 460. Ma lriori, ,5-200 mm, od 4—8 m dolžine, fco meja 585 Vendar pa morate paziti na svojo raztresono9t, dragi Paganel! Ce vas obide želja, da se naučite * Parna« ln Heltkon, grški gori, na katerih so prebivale Muzie, kakor so verovali stari Grki. ' KIija (Kilo) ln Kalijupa, dvojo od sedmerih Muz, grških božanstev. avstr al ščine, glejte, da se je ne pojdete učit v kitajsko slovnico!« Na krovu je bilo vse v najlepšem redu. Gospod in gospa Glenarvanova sta z zanimanjem opazovala Johna Manglesa in Mary Grantovo. Temu nagnenju nista imela kaj oporekali. Ker pa John sam ni ničesar omenil, sta menila tudi onadva, da je bolje, ce ničesar ne vidita. »Kaj si uo mislil kapitan Grant? je dejal nekoč Glenarvan gospe Heleni. — Mislil si bo, da je John vreden Marije, in ne bo se motil.« Medtem se je jahta bližala naglo svojemu cilju. Peti dan potem, ko sr izgublii izpred oči rtič Corri-entes, dne 16. novombra, so zapihale izredno ugodne zapadne sapice, prav tiste, ki jih ) orabijo mornarji, da objadrajo južni konec Afrike, kjer so navadno stalni jugovzhodni vetrovi. D u n c a n je razpel vsa svoja jadra in brzel z nenavadno naglico p gladini, kakor da se hoče kosati s tekmeci od Royal-Thamos-Cluba. Naslednjega dne se jo morje pokrilo z velikansko morsno travo, da je bilo podobno zarastlemu ribniku. Dejal bi, da so zavozili v eno od sargaških morij, kjer so naplavljena debla in rastline z vseh sosednjih colin. Poveljnik Maury je posebno opozarjal brod ar je nanje. D u n c a n je torej drsel po obširnem travniku, ki ga je Paganel po pravici primerjal s Pampami. Vožnja seveda ni bila več tako hitra. Štiriindvajset ur petem, o prvem svitu, je za-klical mornar-izvidnik: — >Zemlja! — Na kateri strani? je vprašal Tom Austin, ki je bil na straži. — V smeri vetra, r je odgovoril mornar. Pri tej priči je bil mostič poln radovednežev. Iz kajute se je pokazal daljnogled, za njim pa glava gospoda Jakoba. Učenjak je naravnal svoj instrument v namafeni smeri, a ornziti ni mogel ničesar, kar bi UUo podobno suhi zemlji. »Poglejte v oblake, mu je svetoval John Mangles. — Saj res, je odgovoril Paganel, nekaj takega kakor špica, pa se še komaj zazna. To je Tristan d'Acunha, je ;jal John Mangles. — Tedaj, je nadaljeval uče iak, če me spomin še ni zapustil, smo oddaljeni še štiriindvajset milj. Tristanova špica je visoka sedem tisoč čevljev in se vidi na tako razdaljo. — Tako bo,« mu je pritrdil kapitan John. Par ur pozneie se je skupina visokih, strmih otokov jasno zaznala na obzorju. Stožčasti vrh Trista-novo gere se je črtio odražal od ožarjenega neba, ki ga je obsipalo jutranje solnce z vsem s jajem. Kmalu se je glavni oiok izločil iz skalnate skupine. Tristan d'Acuncha leži 37" S' južne širine in 10° 44' zapadno od ..reenvvicha, Osemnajst milj jugo-zapadno in deset milj jugovzhodno sta še dva otoka, ki spadata k tej skupini: Nepristopni otok in Slavčev otok. Proti poldnevu so potniki zapazi i dvoje točk, po katerih sc mornarji spoznajo, kje so, to je skalo na Nepristopnem otoku, ki je podobna jadrnici, in severni konec Slavčevega otoka, kjer je dvoje otokov, podobnih razpadajoči trdnjavici. Ob treh je D unča n zavozil v pristanišče Falmouth de Tristan d'Acunha, ki ga pomol Help, to je »Dobre pomoči,« ščiti pred zapadnimi vetrovi. V pristanu je dremalo par zasidranih jadrnic, s katerimi love domačini morske pse in druge morske živali, ki jih na teh obalah kar mrgoli najrazličnejših vrst. John Mangles je iskal mesta, kjer bi se mogel brez skrbi zasidrati, zakaj take zunanje ladjestaje so zelo nevarne, ker so izpostavljene viharjem in se-verozapada in severa. Prav na tem mestu se je potopila z blagom in moštvom angleška ladja Julia 1. 1829. Duncan se je približal bregu na pol milje in vrgel sidro dvajset sežnjev globoko na skalnato dno. Takoj nato so vstopili potniki in potnice v veliki čoln in pristali pri drobnem črnem pralni, v sipo zdrol > 1 ier. em apnencu, O 03 a, p 8> O -J O 'M > N t- ®> g Š -2-i f-i a S tš > s- fis e e v 'č S -i 58 sa « o -C o o S cd ►o o i« o o. (H Ph .. o • 01 > N 4J • C CD S O c i s I a O *1 n, s > .1, ^ ST _ i- 50 W C „ •: © »d 'J P 09 I « IIIEIIIE < UNDERWOOD pri Lud. Baraga, LJubljana Selenburgova ul. 6/1. Telefon Stev. OSO. UNDEHWOOD Steklena strešna opeka je zopet na zalogi pri ZDRUŽENIH OPEKARNAH D. D. v Ljubljani. Učenec poštenih staršev sc sprejme v trgovino z meš. blagom. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 6459. Sprejme se starejša prodajalka z dobrimi spričevali, v trgovino z mešan, blagom na deželi. - Istotam se sprejme tudi UČENEC poštenih kmečkih staršev, z dobrim šolskim spričevalom. — Ponudbe pod »5000« St. 6471 na upravo lista. _ PRODA SE nova hrastova SPALNICA ia 3500 Din. - Naslov pove uprava lista pod štev. 6476. I Po ugod. cenah se proda: malo rabljen otroSki VOZIČEK, ponikljan, dobro ohranjena moška in ženska OBLEKA ter čevlji in klobuki. - Naslov pov^ uprava »Slovenca« pod Stev. 6472. Trgovskega VAJENCA krepkega in poštenega, z dobrim spričevalom, tudi iz dežele, sprejme v trgovino met. blaga Alois Schuschel, Brežice ob Savi. 6522 Naznanilo. Podpisani otvorim v soboto, 26. septembra 1.1. svojo podružnico za izvrševanje MESARSKE OBRTI na Sv. Petra cesti Stev. 95, nasproti cerkve - kjer bom prodajal meso različne vrste po najugodnejših cenah. — Priporočam se za mnogo-brojen obisk. 6469 ANDREJ PRIMC. Kovaški pomočnik išče mesta pri mojstru. — Jožef Štirn, Vodice 77. vsc blai!ocl<;ino sočutje, ki CuiSvulU. ga je toliko ljudi izkazalo naši ljubi hčerki, sestri, svakinji, teti in botri ipki Cesar Kdor fotografira mora imeti naše 3 novosti: Naš ilustrovani cenik ,,Moderna fotografija" Brezplačno ! Našo ilustrovano učno knjigo „Kako se naučim fotografirati" Samo Din 9'— Našo neprekosljivo razvidnico za pravilno osvetlitev ,Pravosve!' Samo Din 4-—- Drogerija RANITA S" Celje v njeni težki in dolgi bolezni, se najtopljeje zahvaljujemo. — Iskrena hvala posebej g. dr. Wacke-u za njegovo neumorno pomoč v bolezni blage pokojnice, častiti duhovščini, časti-temu g. katehetu Ign. Zaplotniku in njegovim neimenovanim tovarišem, souslužbenkam in so-uslužbencem blage pokojnice iz hotela »Union« in vsem ki so prispevali in darovali prekrasne vence in cvetje. — Bog plačaj požrtvovalno in neomajano prijateljstvo izkazano blagi pokojnici do groba g. M. Jerajevi in g. R. Rižnerjevi. — Vsem tisočera hvala! V srcih vseh bodi nanjo ohranjen blag spomin! S'?.ra tu žina - Bohinj, dne 25. sept. 1925. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. V naši globoki žalosti nam je bilo v veliko tolažbo, ko smo videli kako iskreno sočustvujejo z nami vsi, ki so poznali blagega pokojnika. — Vsem Vam, ki ste nam s prisrčnimi besedami ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje in sočustvovali z nami v najtežjih urah — vsem Vam, ki ste posuli njegovo prezgodnjo gomilo s krasnim cvetjcm, in vsem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti, bodi prisrčna Ln iskrena zahvala. V imenu vseh sorodnikov iz Dunaja in Ljubljane: ^lara in Elvira Janša-Hille. RAJKO RANZINGER, špediter, naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov žalostno vest, da je njegova dobra in skrbna mačeha, gospa Sofija Ranzinger rojena H o f n e r , vdova K o 11 e k danes, dne 25. septembra 1925 v 75, letu njene starosti po dolgi bolezni mirno preminula. — Pogreb predrage rajnke se bo vršil v soboto, dne 26. t. m. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Masarykova ulica (preje cesta na južno železnico) št. 7, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bodo zemeljski ostanki položili v rodbinsko grobnico k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru. Ljubljana, dne 25. septembra 1925. Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, d? naša i?krcno ljubljena soproga, hčerka, sestra, teta in svaki'.'?, gespa leopoldina Kocjan v četrtek, dne 24. septembra po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bo v soboto, dne 26. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Loko 25, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. septembra 1925. Žalujoči soprog, mati in ostali sorodniki. Razprodaja avtomobilov. Radi smrti se likvidira tukajšnja zaloga novih avtomobilov in motornih koles — proda se globoko pod kupno ceno PUCH tipe VIII, PUCH 4'HP, mali tovorni voz (Rollvvagen), PUCH motorna kolesa 2 HP. ZASTOPSTVO AUSTRO - DAIMLER - PUCH, Ljubljana, Gledališka ulica 2. »Mestna hranilnica v Črnomlju« razpisuje mesto pisarniškega uradnika. Prednost imajo oni, ki so izvežbani kapelniki za godbo na pihala in lok. Prosilec mora biti popolnoma zdrav. — Plača po dogovoru. Potrti od neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri oče, stric, tast, stari oče itd., gospod Jožef Mencinger posestnik na Savi štev. 65 pri Jesenicah po daljšem trpljenju izdihnil danes svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil dne 27. septembra ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti na Savi na farno pokopališče na Jesenicah. Sava, dne 25. septembra 1925. ŽALUJOČI OSTALI. B4jRgWE UDE, ima-kdor vživa- KO L! Ni KO KAVO! Naznanilo. »HRANILNICA KMEČKIH OBčIN- v Ljubljani, odpoveduje po poteku treh mesecev od dne, ko se razglasi ta objava, vse vloge, vezane na obojestransko tri- ali večmesečno odpoved, jih smatra izza dne 1. januarja 1. 1926, za nevezane z odpovednimi roki, kakor jih do-lofa § 14. njenih pravil, ter jih bo obrestovala izza dne 1. januarja 1926 po obrestni meri, ki bo pri njej takrat vezala za nevezane vloge. »Hranilnica kmečkih občin« v Ljubljani. Bukov gozd zdrav, v debelini nad 50 cm in obsegajoč 10 do 20.000 kubičnih metrov, kupimo brez zemljišča za sukcesivno posekanje. — Obširne ponudbe z označi o cenc za kubični meter na: ZAGREB, I., poštni predal 162. Tužnim srcem naznanjamo, da je naš nepozabni, nad vse dobri soprog, oče in ded, gospod France Dolničar restavrater na glavnem kolodvoru v Mariboru danes, dne 25. septembra, ob pol 10 zadet od kapi, v 60. letu starosti za vedno zaspal. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 27. septembra, ob 16 iz kapelice mestnega pokopališča v Pobrežju. V Mariboru, dne 25. septembra 1925. Ivana Dolničar roj. Kuhar, soproga. France, Makso, Rude, Ivan, Joško, Zora, Ivanka, Dragica in Anica, otroci. Matija, Vekoslav, Davorin, Ignac, Ivanka, bratje in sestra. Leopold, Avgust, Tone, Janko in Jernej, svaki. Minka, snaha, — Zdravka, vnukinja. IS č e se za Sušak dobra KUHARICA ki bi pomagala tudi pri hišnih opravilih, in boljša fflnBHif*!! za vsc hišne UlftllUl posle. . Naslov ZORKA MOLLER, SUŠAK. Prodam lepo eno- h S č f| nadstropno T^ 1IIOU hlev, drvarnico, vrt in en gozd. Na lepem in promet, kraju. Zraven farne cerkve v Preski; od žel. post. Medvode 5 min. - Ponudbe nasloviti na Franc Jenko - Medvode 3, Gorenjsko. Hlapca - kočfjaža vajenega poleg konj tudi hišnih in gospodarskih poslov, sprejme K. ČEČ, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Večjo množ. dobrih, zdravih VINSKIH SODOV (1000 do 1800 litrov) proda za polovično ceno KRALJ, Ormož. 6483 KLEPARSKI vajenec se sprejme. Stanko Kezele, kleparski mojster, Bohoričeva ulica št. 3. 6464 Steklenice (baloni) v pletenicah po 50 kilogr. in več ima v zalogi »JUHAN« - Ljubljana, Gradišče Stev. 3. 6434 Pristne iz samega prašičevega mesa izdeluje in razpošilja v vsaki množini po 5 Din komad (8 klobas tehta 1 kilogram) Franc Fister Ljubljana, Zaloška c. 10. wsm amss. -- i! ................... Mi PreBEiog-ČelUn Woilova ulica 1. II. Telefon Stev. 56. !S e£uHM«s&w»aMaH« širite naše časopise! 1 1 Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest o smrti našega dobrega moža, skrbečega očeta ni ljubljenega tasta, gospoda trgovca v Stari cerkvi ki je v 73. letu izdihnil blago dušo po dolgotrajni bolezni danes zjutraj, dne 25. sept. 1925 Bogu vdan in previden s svetotajstvi. Pogreb se vrši iz državne javne bolnice v nedeljo, dne 27. t. m. ob pol 3 popoldne na pokopališče pri Sv. Križu. Posebna naznanila se no bodo razpošiljala. ŽALUJOČI OSTALI. Oddelek I. CENIIVE tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vse namene. Oddelek II. | SIiSOfi®¥KA miNJb ln interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve. Oddelek III STROI8 Sodelovanjem naših oddelkov I. in II. najboljše zveze' Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. Radebeul-Bresden (Deufschland). OBVESTILO ! Na vzpodbudo Narodne banke so sklenili odločilni ljubljanski denarni zavodi s 1. oktobrom t. 1. zopet znižati obrestno mero od hranilnih vlog in vlog v tekočem računu. Ker je »Ljudska posojilnica« tudi obvezana to storiti, obvešča s tem namesto z drugimi obvestili v smislu svojih določil glede hranilnih vlog § 2. svoje vložnike, da bo izza dne 1. oktobra 1925 znižala obrestno mero od hranilnih vlog in od vlog v tekočem računu v smislu dogovora omenjenih denarnih zavodov. — »Ljudska posojilnica« r, z. z n. z. v Ljubljani, dne 23. septembra 1925- „Nikdar brez Burgita" pravi Nebrez Burgit kajti nega nog brez Burgita je kakor jed brez soli, t. j. šele poraba Burgit-izdelkov zdravi in neguje Vaše noge in jim da zopet prožnost Naročite si torej takoj iz bližnje lekarne ali drogerije popolno Burgit zbirko za nego nog, ista obstoji iz ene škatljice Burgit-obližev za kurja očesa in ene škatljice Burgit-obližev za otiščance ter dvoj-natega zavitka Burgit-kopeli za noge. bnebili se ne bodete samo svojih kurjih očes in otiščancev, marveč dobrodejno tudi pomladili in okrepčali svoje noge. Burgit Bes. m. b. H., Freilassing, Bayern. K^jOT^tfrMroHprsOT mraT&srara