Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2002 070(497,„12 Ilirska Bistrica) P 556 sl! 2« 2000313,141 3&ART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica I COBISS • TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XI - št. 141. - junij 2002 - cena 250 SIT Banka Koper POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA OS DRAGOTINA KETTEJA SPOZNAVA EVROPO Ogledali smo si Bukarešto. V ozadju stoji znamenita palača - parlament, ki j o je dal zgraditi Ceausescu (na oblasti od 1967 - 1989 ). LAHKO BI BILO TUDI TAKO STR. 14-15 Ker se po Bistrici širijo govorice o preplastitvi plača smo se odločili, da študijo obj avimo po delih in pokažemo bistričanom, da bi se k problematiki »plača« moralo pristopiti celostno, da so nekateri poizkusi njegove ureditve že obstajali in daje nesmotrno nesedati nekim predvolilnim obljubam v škodo vseh nas in naše kulturne dediščine. TEŽAVE OBRTNE CONE TRNOVO STR. 3 Ker občina kljub temu, da je dolžna voditi postopke sprejemanja in spreminjanja prostorskih aktov tega, kljub predlogom lastnikov, da pobere avans za plačilo spremembe UN, po navedbah podžupana »tega ne bo storila in zato ni zainteresirana«, in ker MORS tega tudi noče delati, smo najemniki ustanovili svoj odbor. Trudili se bomo po svojih najboljših močeh, vendar pa se bo postopek sprejemanja UN zavlekel, saj smo neprofesionalci in še svoje delo moramo poleg tega opraviti. Občina bi nam morala pomagati pri operativnem vodenju, plačilo pa nikoli ni bilo sporno. Najemniki smo bili vedno pripravljeni poravnati zaneske, ki bi nastali s iz tega naslova. Najbolj nas prizadene to, da dokler ne bo sprejet nov UN v coni ne bodo možne nobene aktivnosti, nobenih dograditev ali bilokakršnih sprememb ni mogoče izvajati. Ne vemo pa še kako bomo rešili probleme s športnim kompleksom in prostorom policije, kjer so tudi spremembe, občina pa trdi da jih ni. NAPISALI SMO PRAVLJICO Vsaka zgodba potrebuje veliko časa, da se napiše, nariše in da iz teh besed nastane pravljica. Pravljice o kraljih, kraljicah in ljubkih princeskah so nam všeč, zato smo dobili idejo že ko smo prvič zapeli pesmico KRALJ OBUJE NOVE ČEVLJE. KAM PLOVE NAŠA LIBURNIA? Naš barka iz občinskega grba plove po suhem. Kdo ji bo dolil vode, kdo ji bo razpel jadra. Ne iščite odgovorov drugje, ozrite se vase in vprašajte sebe! Vsak po svojih močeh in le vsi skupaj. STR. 3 VSE PRIPRAVLJENO ZA LETOŠNJI BASSPORT POKAL 2002 SKUPINE TURNIRJA BASSPORT POKAL 2002 Kategorija U 18 Skupina "A" -KOZINA 1. NK Lučki radnik, Rijeka (CRO) 2. NK Komen 3. NK Koper Kategorija U 16 Skupina "A " - POSTOMA 1. NK Maribor 2. NK Postojna 3. KMNBakovnik, Kamnik Skupina “C" -SEŽANA 1. FK Partizan, Beograd (YU) 2. NK Tabor, Sežana 3. NK Logatec Kategorija U 14 Skupina "A"-KOZINA L NK Korotan, Prevalje 2. NK Portorož - Piran, Piran 3. NK Lučki radnik, Rijeka (CRO) 4. NK Britof 5. NK Logatec Kategorija U 13 Skupina “A " - KG7.1NA 1. NK Koper 2. NK Avtoplus, Korte 3. NK Britof 4. NK Goranin, Delnice (CRO) Kategorija U 12 Skupina "A"-KOZINA L NK Koper 2. NK Kondor, Godešič 3. NK Rudar, Velenje 4. NK Jadran, Hrpelje-Kozina Skupina “B" - P/VKA 1. NK Transport, Ilirska Bistrica 2. NK Jadran, Dekani 3. FC Deportivo, Lagos (MIG) Skupina “B"-PIVKA 1. ND Adrija, Miren 2. ND Ilirija, Ljubljana 3. NK Imotska Krajina, Proložac (CRO) Skupina "D" - KOZINA 1. NK Status Kolpa,Podzemeij 2. NK Transport, II. Bistrica 3 . NK Koper Skupina "B"-PIVKA 1. Avtošola Jarše 2. NK Postojna 3. NK Renče 4. NK Slovan, Ljubljana 5. NK Status Kolpa, Podzemelj Skupina "B"-SEŽANA 1. NK Tabor, Sežana 2. NŠ Idrija 3. NK Imotska Krajina, Proložac (CRO) 4. NK Slovan, Ljubljana Skupina "B”-PIVKA 1. NK Postojna 2 NK Šempas-Vodice 3. NK Tabor, Sežana 4. NK Košana STR. 27 ZAMETKI KONGRESNEGA TURIZMA Na vroč petkov popoldan, 14.6.2002 je na premskem gradu potekalo 7.Srečanj e laboratorijskih delavcev Primorske, ki so ga letos organizirali delavci laboratorija ZD Ilirska Bistrica. STR. 20 OB PRAZNIKU OBČINE ILIRSKA BISTRICA Na razstavi je sodelovalo 524 kmetij s 755 dobrotami. Med njimi je bilo tudi 8 kmetij iz naše občine, katere so se predstavile z osemnajstimi izdelki. Da izdelujejo na naših kmetijah odlične izdelke, priča 16 priznanj, katera so prejeli na Ptuju: DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 13. RAZSTAVA DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Svoj občinski praznik, 4.6.2002 so Bistričani počastili s slavnostno sejo Občinskega sveta in s podelitvijo priznanj institucijam in posameznikom, ki so tako ah drugače zaznamovali naš kraj. STR. 2 BESEDA UREDNIKA HOČE, NOČE, LJUBI, VARA Naj me vrag vzame, če razumem kaj se v naši občini dogaja in vse nasprotujoče si izjave: »ureditveni načrt bo plačala občina - občine ne bo plačala; dom je naš - dom je še vedno njihov; čistilno napravo bo financiral PHARE - mogoče pa tudi občina; kažejo na to, da niti sami več ne razumejo kaj se grejo. Tudi združena regionalna analiza ugotavlja slabosti, ki veljajo za naš okoliš: neenakomeren razvoj; demografsko upadanje; slabše razvita prometna infrastruktura; pomanjkanje občinskih stanovanjskih programov; slabo in neenakomerno razvita infrastruktura za varstvo okolja; neustrezno varovanje vodnih virov; povečevanje socialnih problemov v regiji (osip, izključenost, brezposelnost, droga) zaraščanje krajine; nerazvito trženje regije (kmetijstvo, turizem); nepovezanost med gospodarstvom in izobraževanjem; odsotnost programov za oživlj anj e starih j eder; nedefinirana nosilna sposobnost okolja; slabše zdravstveno stanj e populacij e, veliko odvisnikov (alkohol, droga) pomanjkljiva funkcionalna pismenost; strukturna brezposelnost, neskladje ponudba-povpraševanje delavcev v določenih dejavnostih; slabše razvita podpora podjetništvu (zemljišča, podpora, svetovanje); Celo ugotovili so, da nam mladi odhajajo in komaj čakam predvolilna srečanja, ko bo večina upokojenih kandidatov trdila ravno to, in da bi lahko že enkrat nekaj naredili, ter da so samo oni za to sposobni in zmožni, globoko v sebi pa jih bo vodil moto: Toliko večji bom v očeh drugih, kolikor bolj bom potunkal tistega, ki mi dela konkurenco. Mislim, da jih za mladino, starino in vse ostale nekje vmes prav malo briga, glavna j e oblast. Dokler ne bomo dobili župana (ali županjo), ki bo končno svoje lastne interese potisnil v ozadje in mogoče poizkušal narediti nekaj za druge, zaradi česar je sploh izvoljen, se nam ne obetajo boljši časi. Vsekakor pa se nam ne obetajo boljši časi, dokler bodo vsi »lezli v rit« enim drugim, ter prikrivali svoje in njihove napake, s tem da pozabljajo, da jih bo ta -eden drugi- potisnil v drek, preden se bodo obrnili. Jeseni bomo torej slišali veliko o tem, kako je mogoče s pravimi novimi ljudmi, na lepem in pri priči vse urediti samo z nekaj pametnimi potezami. Kako j e to mogoče bodo stranke in županski kandidati imeli možnost povedati na seriji javnih tribun, ki bodo potekale od b.septembra do volitev. Ob petkih se bodo imele možnost predstaviti stranke, ob sobotah pa posamezni kandidati za župana. Javne tribune bodo potekale izmenično, enkrat v Dvorani doma na Vidmu oziroma na različnih lokacijah po vaseh. Kotizacija za stranke j e 10.000,00 SIT, za posamezne kandidate pa 5.000,00 SIT. Naprošamo vse občane, predsednike vaških in krajevnih skupnosti, direktorje zavodov in ustanov ter vse ostale zainteresirane, da lahko pošljejo svoja vprašanja na uredništvo oz. na naslednja e-maila: ga-commerce@siol.net ali milos.valencic@galeia.tv. saj samo s pravimi vprašanji bomo dobili prave odgovore. Izognimo se napakam in napačnim odločitvam, ki so bile storjene v preteklosti zaradi neinformiranosti in naše nezainteresiranosti. Pred nami so počitnice, potem pa sledij o spremembe - takšne in drugačne.... Urednica mag. Milena Urh V_________________________________________________________ j r——————————————————————i Knjiga je prijatelj, ki nikoli ne razočara. (Samuel Johnson) I Bralni črv je projekt Knjižnice Makse Samsa, s katerim želimo pri mladih bralcih zbuditi zanimanje za koristno I preživljanje prostega časa. V projekt se lahko vključijo vsi osnovnošolci. Potekal bo od 01.07.2002 do 31.08.2002. Po knjižnici vas bo vodil naš bralni črv. Z njim se boste sprehajali od knjige do knjige. KNJIŽNICA MAKSE SAMSA IN I “BRALNI ČRV” I VABITA VSE OSNOVNOŠOLCE DA SE NAM PRIDRUŽIJO V AKCIJI, KI VAM JO PRIPRAVLJAMO. V ČASU POČITNIC LAHKO SODELUJETE PRI NAŠI POČITNIŠKI BRALNI ZNAČKI. ZA USPEŠNO OPRAVLJENO BRALNO ZNAČKO BOSTE PREJELI PRIZNANJE IN LEPO NAGRADO. OSTALE INFORMACIJE DOBITE PRI IZPOSOJEVALNEM PULTU. PRIDRUŽITE SE NAM VAŠ BRALNI ČRV .TADEJA IN BOJANA L J DANES JE POSEBEN DAN... Tako je začela svoj pozdravni govor direktorica Centra za socialno delo ga. Miranada Vrh ob povodu otvoritve novih prostorov Centra, v TPC Mikoza, 31.05.20002. Direktorica je v nadaljevanju ponosno predsatvila delovanje Centra v zadnjih 20-tih letih. Slavnostni govornik na prireditvi otvoritve novih prostorov Centra je bil minister za delo, družino in socialne zadeve, dr.Vlado Dimovski. Poudaril je, da je to velik korak v graditvi socialno verstvene mreže, kjer centri za socialno delo prestavljajo hrbtenico te mreže. Otvoritev novih prostorov je pomembna za občino, ki se spopada z velikimi težavami v gospodarstvu. Izrazil je tudi pomembnost, da centri sodelujejo z okoljem v katerem delujejo, ter da so še posebej pomembni za našo občino, ki jo pesti velika brezposelnost. Minister vidi rešitev v spodbujenju revitalizacije občine v raznih oblikah samozaposlovanja, razvoja turizma in stroritvenih panoge. V izčrpnem intervjuju, ki gaje za TV Galeja vodil Rok Jenko je še dodatno Direktorica Centra za socialno delo Ilirska Bistrica, ga.Miranda Vrh izpostavil povezovanje gospodarskih subjektov in podprl iniciativo odprtja srednje šole v Ilirski Bistrici ter odgovarjal na vprašanja o novem Zakonu o delovnih razmerjih, še posebej o negovih dobrih stavreh kot so preprečevanje diskriminacije in enakost med spoloma. Med dejavnostmi, ki jih dodatno izvaja Center so še: -Program mladinskih delavnic; -Prorgam humanizacije odnosov med spoloma; -Program Sonček... Program se je zaključil s prelepo pesmijo: Kako lep je ta svet, ki jo je zapela Darinka Dekleva in tudi prav ima. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Mirjam Furlan V PODSTENJAH PRODALI TUDI TRAVO V nedeljo 16.6.2002 je bil v Podstenjah shod v počastitev vaškega svetkika, sv.Antona. Poleg svečane maše so blagoslovili tudi novo mrliško vežico, ki je bila vasem Podstenje, Podstenjšek in Mereče nujno potrebna. Nekaj denarja za investicijo so dobili iz proračuna občine nekaj pa so dodali krajani sami. Na prireditvi je opravljeno delo ponosno pohvalil predsednik KS Ado Barbiš, Milivoj Kaloža pa seje spomnil grozovitega požiga vasi pred 60-timi leti. Sledila je tadicionalna licitacija krač, ki seje kot zanimiv vaški običaj ohranila le še v Podstenjah. Krače darujejo vaščani sami, izkupiček pa je tokrat bil namenjen za obnovo zidu okrog pokopališča. Prodali so kar nekaj krač, naj dražja pa je bila ocenjena na 10.000,00 SIT. Da ne bi tudi trava okrog cerkve in pokopališča bila kar tako, so tudi travo prodali -najboljši ponudnikje zanjo plačal 3.000,00 SIT. Zasluge za visoke dosežene cene ima predvsem voditelj licitacije Anton Vičič . Vaščani in njihovi svojci so po uspešno upravljenem Člani sveta Krajevne skupnosti Topole: Barbiš Anton, Barbiš družabnem srečanju nadaljevali praznovanje v okrilju svojih Ado, Kaluža Milivoj, Kalčič Jožef, Šajn Miloš, Novak Tomaž družin. in Vičič Matija DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ V prostorih Minoritskega samostana na Ptujuje letos potekala že 13.razstava Dobrote slovenskih kmetij. Na razstavi je sodelovalo 524 kmetij s 755 dobrotami. Med njimi je bilo tudi 8 kmetij iz naše občine, katere so se predstavile z osemnajstimi izdelki. Da izdelujejo na naših kmetijah odlične izdelke, priča 16 priznanj, katera so prejeli na Ptuju: -družinska kmetija Štemberger iz Vrbice štiri zlata priznanja- za kozjo skuto z dodatki česna in peteršilja, kozjo skuto z dodatki oliv, sladko kozjo albuminsko skuto, mehki kozji sir, ter bronasto priznanje za poltrdi kozji sir, -Srečko Sanabor iz Harij dve zlati priznanji- za suhe slive in jabolčne krhlje, ter bronasto priznanje za jabolčni kis, -Darinka Brožič dve zlati priznanji- za orehovo potico in pšenični kruh z dodatki, -Vilko Škrab iz Gabrija zlato priznanje za slivovo žganje, ter srebrno priznanje za hruškovo žganje, -Tomo Prelog iz Zarečja srebrno priznanje za jabolčni sok, ter bronasto priznanje za jabolčno žganje, -Matjaž Miše iz Sabonj srebrno priznanje za jabolčno žganje,ter -Milenko Oblak iz II.Bistrice bronasto priznanje za slivovo žganje. POSLANSKO VPRAŠANJE 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Potreba po srednji šoli v Ilirski Bistrici je dolgoletna želja oziroma nuja. Ilirska Bistrica je edina od večjih občin v državi, ki nima nobene srednje šole. Dnevno se v sosednje srednje šole, predvsem v Postojno in Sežano, vozi več kot 320 dijakov. Občina je demografsko ogrožena, meji s sosednjo Hrvaško, zato je ustanovitev srednje šole oziroma oddelka ene izmed srednjih šol bistvena za njen nadaljnji razvoj. Po anketi bi se v naslednjem šolskem letu na gimnazijo vpisalo 35 osmošolcev, na srednjo ekonomsko šolo pa 24 učencev. Če bi bila srednja šola v domačem kraju, bi se vanjo vpisalo še dodatnih 40 učencev, kar po normativih zadostuje za tri oddelke oziroma zadostuje pogojem za samostojno srednjo šolo. Poleg tega, KAM PLOVE NAŠA LIBURNIA? Če vprašamo naše občane kaj menijo o življenju v naši občini in njenih perspektivah, so odgovori različni, vendar skoraj vsi z negativnim predznakom. Le čemu ta črnogledost, ko pa smo vendar ljudje tisti, ki v največji meri odločamo o tem kako bomo živeli in v kakšnem okolju. Zelo zaskrbljujoča je “psihoza” brezizhodnosti. Večina, predvsem mladih meni, daje najbolje pobrati šila in kopita in pot pod noge, tja v Ljubljano ali še dlje. Večina občanov ni zadovoljna z občinsko oblastjo, s tem, da ni dela in dovolj kruha, da ni srednje šole, da ni stanovanj za mlade dmžine, da je na cestah poleti gužva, da ni kina, da so prekopane ceste, daje vse polno divjih odlagališč, da imamo zasvinjano reko Bistrico in Velko vodo, da je park zanemarjen, da je bazen v obupnem stanju, da ni skoraj nihče priklopljen na novo kanalizacijo, da iz Globovnika obupno smrdi, da je obupno slabo urejen promet ob zdravstvenem domu, da gasilci ne morejo do novega gasilskega doma, da niso urejene obrtne cone, da se turisti nimajo kje ustaviti, da kmeti ne morejo do proračunskega denarja, da so Sviščaki oaza le za izbrance, da je vedno težje dobiti denar za šport in kulturo, da so vedno bolj prazne vasi, da ni skoraj več živine, da so polja neobdelana, da niti Dalmatinke nočejo več v Brkine, da ni otrok in mladih družin, da so novi gospodarji v fabrikah Ljubljančani in Italijani, da se nekateri nesramno okoriščajo, da se vedno bolj delimo na tiste ki imajo in tiste, ki nimajo, da..., da...., da.... Naš barka iz občinskega grba plove po suhem. Kdo ji bo dolil vode, kdo ji bo razpel jadra. Ne iščite odgovorov drugje, ozrite se vase in vprašajte sebe! Vsak po svojih močeh in le vsi skupaj. Zlatko Jenko kar je razveseljivo, se po nekajletnem upadanju število rojstev povečuje. Občina ima dovolj domačih izobražencev, ki bi se lahko vključili v pedagoški proces. Številni profesorji pa že sedaj poučujejo v sosednjih občinah in tudi drugje. Tudi prostorske možnosti so za začetek zagotovljene. Poleg tega pa bi lahko za potrebe šolstva prenovili tudi eno izmed vojašnic. Srednja šola bi za Ilirsko Bistrico pomenila veliko novost. Dobila bi bolj mladostni videz. Pridobila bi nova delovna mesta, postala bolj živo intelektualno središče ter s tem tudi postopoma zaustavila beg kadra. Ilirska Bistrica bi pridobila nov razvojni zagon. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sprašujem, kakšne so možnosti za ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici. GOSPOD TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Gospe in gospodje poslanci! Spoštovani Samo Bevk! Ministrstvo je že dalo odgovor, v zvezi z ustanavljanjem srednje šole v Ilirski Bistrici, ki pa je v tem trenutku, v kolikor ga poznam, negativen. Gre torej seveda, kot pri vseh drugih ustanovitvah srednjih šol za izpolnjevanje kriterijev, ki poleg vpisa in možnosti vpisa predvideva tudi zagotavljanje kadrov in prostorskih pogojev. Zaenkrat takšnih zagotovil ministrstvo nima. Seveda pa zadeva ni zaključena. Tako, kot pri vseh ustanovitvah srednjih šol v Sloveniji, bo tudi ta postopek tekel naprej, do končne ugotovitve, ali torej Ilirska Bistrica izpolnjuje pogoje za ustanovitev srednje šole, ali ne. Se pravi, zadeva ni dokončnejše urejena. dobesedni prepis s seje Državnega zbora republike Slovenije Konec maja so se svetniki zbrali na eni od svojih zadnjih sej v tem mandatu. Najprej so predstavniki tovarne Lesonit predstavili ukrepe za izboljšanje stanja na področju varovanja zraka in vode. Sprejeli so predloge za občinska priznanja, obravnavali so problematiko Doma na Vidmu, ki naj bi ga dobila nazaj občina je pa po zadnjih informacijah prišlo do spremembe in mogoče temu le ni tako. Dodelili so kredite za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva, podjetništva, turizma in kmetijstva v Občini, obravnavali poročilo o delu Razvojnega centra, analizirali naduere delavcev občinske uprave, obravnavali problematiko otroškega varstva, odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne, ki ga do sedaj ni bilo mogoče sprejeti zaradi nestrinjanja Postojnske lekarne, ki se pripravlja na odcepitev. Dnevni red seje so v uvodu razširili z dvema točkama, ki jih je predlagal Anton Šenkinc. Zakaj je svetnik Anton Šenkinc predlagal razširitev dnevnega reda seje, nam je v obrazložitvi povedal, da ker je že nekajkrat na OS postavil vprašanje o določenih zadevah in ni nikoli dobil točnega odgovora in tudi ker je dobil občutek, da župan ignorira odločitve OS in se obnaša kot, da ga ne potrebuje, se je odločil izpostaviti te probleme v posebnima točkama: 1. Nezakonito prerazporejanje proračunskih sredstev s strani župana -Najprej so tukaj nevarne poti v šolo: 1998 je občina dobila od Ministrstva za šolstvo in šport 20.mio SIT za reševanje nevarnih poti v šolo. Ta denar smo dobili na podlagi razpisa in bi ga morali v tistem letu porabiti, vendar seje v proračunu vrtel 4 leta. Po vseh načelih bi mi morali denar porabiti za program za katerega je bil odobren, je pa ta denar končal za parkirišče pred OŠ A.Žnideršiča, kar pa ni nevarna pot. Rad bi vedel za kaj smo dobili ta denar, kaj so nam odobrili in s čim smo opravičili porabo sredstev, ker republiška sredstva se morajo porabiti tisto leto, ko so odobrena. -Kdo kontrolira popravljanje izkopov po plinifikaciji; delno naj bi s tem denarjem preasfaltirali Vojkov drevored in plač. Zato me zanima kdo lahko prerazporedi denar iz določene postavko v drugo, brez da bi to obravnaval OS. Tudi končni znesek, ki naj bi ga dal Apegas za ta namen mi ni znan, niti ga nismo obravnavali na odboru za komunalo, kateremu tudi predsedujem. Za vse dogovore ni nobenega pisnega dokumenta niti ni o tem odločal OS. -In še nazadnje je tukaj pločnik od Gostilne Spetič do Jasenske pile. Iz katerega vira se sploh financira. Najprej so rekli, da Dmžba za državne ceste iz vzdrževanja RS za ceste, drugi odgovor je bil, da od 0-352 Dmžba za državne ceste, ostali del pa Cestno podjetje Koper in tretji odgovor pa je, da pločnik v celoti financira Cestno podjetje Koper(CPK) ob njegovi 40-letnici v znak dobrega dosedanjega sodelovanja, za popravilo pločnikov v Ilirski Bistrici. OS ni bil obveščen o tem dogovoru, niti ni sklepal o porabi tega denarja, ker CPK je odobrilo približno 10.500.000,00 SIT za izgradnjo pločnikov v občini Ilirska Bistrica, danar pa je samovoljno preusmeril župan. 2. Nespoštovanje sklepov OS in različnost pri financiranju medijev -Financiranje društva Izzivi in financiranje TV Galeja, ki deluje v njegovem okvirju. OS je sklepal, da se dmštvu izplača denar za opremo in za oddajnik, ker ta denar dmštvu ni bil izplačan je OS ponovno sklepal, da s z dmštvom sklene pogodba v treh tednih od dneva ko je bila seja. Ker v tem roku ni župan podpisal pogodbe ne nakazal denarja, niti ni sklepa zadržal se sprašujem, ponovno, ali imajo odločitve OS sploh kakšen pomen za našega župana ali lahko občina kar samovoljno odloča. -Z dmge strani pa je Radiu 94 iz Postojne, ki je ravno tako komercialen radio kakor j e televizija komercialna, že februarja izplačali zakup oglaševalskega prostora, ne da bi predhodno zaprosili za mnenje na Ministrstvo za finance. -Financiranje občinskega časopisa je ravno tako zaustavljeno, tudi iz meni neznanega razloga. Iz vsega skupaj je razvidno, da župan samovoljno izvaja svojo voljo in ne spoštuje sklepov občinskega sveta Sejo so končali s točko g.Mišeta o kulturi dialoga, ki bi ga morali svetniki upoštevati v medsebojnih komunikacijah na seji. Pri tem se je izpostavilo, da se vsi strinjajo z nekimi željami za bolj kulturen odnos, ampak, da so se mogoče malo prepozno spomnili te stvari javno predebatirati. Svetnike čaka še ena seja pred počitnicami in mogoče še ena pred volitvami. Potem pa ponovno znova. TEŽAVE OBRTNE CONE TRNOVO Obrtniki, najemniki OIC Trnovo niso več prepričani ali jim želi občina z županom na čelu pomagati ali namenoma zavira njihov razvoj in s tem posredno razvoj celotne občine. Lastnik obrtne cone, športnega igrišča in okoliških prostih površin j e Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (MORS). Pred desetimi leti seje občina odločila, da naj bi na tem mestu nastala nova obrtno industrijska cona. Tako so dali posamezne objekte v najem in že takrat so se začele težave. O tem kako je bilo in kaj je danes smo se pogovarjali z g.Antonom Šenkincem, občinskim svetnikom in predsednikom odbora, ki zastopa najemnike OIC Trnovo. Kakšna jc bila OIC ko ste prišli in na kakšne težave ste naleteli najemniki? OIC ima dolgo zgodovino. Sedanjim nejemnikom je bilo pred skoraj desetimi leti zagotovljeno, da bodo objekte lahko uporabljali, a ko smo nejemniki prišli smo ugotovili, da je en del cone brez infrastrukture in brez osnovnih pogojev za delo. Zato se je začelo s pripravo ureditvenega načrta (UN) za OIC in le-ta je bil na občinskem svetu sprejet leta 1997, s tem da smo najemniki ves ta čas (3-4 leta) plačevali najemnino tudi za tiste objekte, ki jih nismo mogli uporabljati. Ker najemniki enega dela cone nismo več zdržali v takšnih razmerah, smo se odločili, da nastopimo skupaj in se samoorganiziramo. Dogovorili smo se za način financiranja, podpisali pogodbe z izvajalci in si uredili tisto minimalno infrastrukturo, da smo lahko začeli z delom. Že pri sprejemanju UN, seje naletelo na določene težave, ki so terjale njegovo spremembo, ampak da se ne bi postopka zavlačevalo, smo se na občinskemu svetu odločili, da UN sprejmemo in da občinska uprava takoj pristopi k novi spremembi UN. V kakšni fazi je sprejemanje novega ureditvenega načrta? Še dandanes, od 97‘ do 02‘ občina ni pristopila k spremebi UN. Zadnja pripomba, s strani najmnikov je bila dana 1.6.2000. Novembra 2001 (leto in pol po zadnji pripombi uporabnikov prostora v OIC Trnovo) je občinska uprava dala na občinski svet program priprave za spremembo UN z dvema variantama plačila teh sprememb. Po prvi varianti bi spremembe UN za celoten kompleks plačala podjetja in samostojni podjetniki na področju OIC Trnovo, tudi za športni kompleks in proste površine. Po drugi varianti pa naj bi za proste površine, športni kompleks in skupne površine plačal spremembe MORS. Ker je bilo plačevanje teh sprememb MORS-u sporno, občino pa športni kompleks ni zanimal, saj po navedbah župana je to problem MORS-a kot lastnika, je župan predlog umaknil z obrazložitvijo, da se bo pogajal z MORS-om glede tega plačila. Do danes se ta problem ni rešil in polovica lastnikov še vedno čaka na spremembo UN, da bi lahko razširilo svojo dejavnost in s tem odprlo nova delovna mesta. Ker se od takrat naprej ni nič zgodilo je MORS konec maja letos organiziral sestanek z vsemi lastniki objektov, da jih seznani glede pogojev in odkupa zemljišč. Na sestanku, na katerem j e bil prisoten podžupan občine Vitomir Dekleva in strokovne delavka na področju urbanizma ter 23 najemnikov, nas je MORS obvestil, da so naredili in plačali parcelacijo sami, ker se z občino niso mogli drugače dogovoriti. Poudarili so, da se parcelacija in odkup ter urejanje lastniških razmerij lahko izvede le, ko se spremeni UN. Ker se MORS z občino ni mogel dogovoriti glede spremembe UN, ker za to ni zainteresirana, je sklical sestanek z lastniki objektov v OIC Trnovo ter predlagal, da sami vodimo postopek spremembe UN, ča želimo priti do lastništva funkcionalnega zemljišča okrog objektov. Kako se boste najemniki izkopali iz teh težav? Ker občina kljub temu, daje dolžna voditi postopke sprejemanja in spreminjanja prostorskih aktov tega, kljub predlogom lastnikov, da pobere avans za plačilo spremembe UN, po navedbah podžupana »tega ne bo storila in zato ni zainteresirana«, in ker MORS tega tudi noče delati, smo najemniki ustanovili svoj odbor. Trudili se bomo po svojih najboljših močeh, vendar pa se bo postopek sprejemanja UN zavlekel, saj smo neprofesionalci in še svoje delo moramo poleg tega opraviti. Občina bi nam morala pomagati pri operativnem vodenju, plačilo pa nikoli ni bilo sporno. Najemniki smo bili vedno pripravljeni poravnati zaneske, ki bi nastali s iz tega naslova. Najbolj nas prizadene to, da dokler ne bo sprejet nov UN v coni ne bodo možne nobene aktivnosti, nobenih dograditev ali bilokakršnih sprememb ni mogoče izvajati. Ne vemo pa še kako bomo rešili probleme s športnim kompleksom in prostorom policije, kjer so tudi spremembe, občina pa trdi da jih ni. Jasno je, da s takšnim svojim obnašanjem občina obrt in malo gospodarstvo samo zavira in da so njihove besede, da bodo storili vse kar je v njihovi moči samo prazne obljube in zavajanje. Kaj pričakujem od novega pralnega stroja: - tiho in mirno delovanje, - majhno poraba vode, - dolgo življensko dobo, - malo porabo pralnih sredstev, - nerjaveče ohišje, - težo 105 kg ZASTOPA Miele VSE DRUGO JE KOMPROMIS OSCAR elektrotrgovina in servis Maistrova 17, 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05 / 71 41 101 V prihajajočih dneh se bomo poslanci Državnega zbora ukvarjali z ratifikacijo Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, s katerim se bo tudi Republika Slovenija konkretneje zavezala k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, med katerimi j e na prvem mestu problematičosti zagotovo ogljikov dioksid. Ocenjujemo, daje ena izmed temeljnih obveznosti države, da z naravo in okoljem s katerim razpolaga ravna odgovorno. Področje ustalitve koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na taki ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem zagotovo pomeni to odgovornost. Zastavljeni cilji in pozitivni učinki Kjotskega protokola so odvisni predvsem od števila držav, ki bodo protokol ratificirale in se tako vključile v konkretne projekte zmanševanja emisij toplogrednih plinov. Kot vemo, Kjotskega protokola na žalost ne podpirajo tiste države, katerih gospodarstva emitirajo največje količine toplogrednih plinov, med katerimi so na prvem mestu zagotovo Združene države Amerike. Zato v Stranki mladih Slovenije ocenjujemo, da se morajo države podpisnice poleg zagotavljanja aktivnosti, ki jih predvideva Kjotski protokol, posvetiti tudi diplomatskemu prepričevanju k podpisu protokola tudi in predvsem tistih gospodarskih velesil, ki na tem področju nosijo največjo soodgovornost - med njimi so ZDA na prvem mestu. IZ POSLANSKIH KLOPI e e Vroča tema prihajajočih dni, bo prav gotovo tudi nov Zakon o dohodnini. V Stranki mladih Slovenije smo k predlogu spremembe zakona o dohodnini vložili amandma, s katerim želimo v 9. člen zakona, ki se nanaša na olajšave za rešitev stanovanjskega problema eksplicitno vnesti tudi najem stanovanjske hiše ali stanovanja. Sedaj se kot olajšava priznava najemnina kot strošek vzdrževanja in sicer 40% plačane letne najemnine v kolikor gre za profitno najemnino, oziroma 80% če gre za neprofitno najemnino. Zal si mnogi, predvsem mlade družine, ki prvič rešujejo stanovanjski problem, ne morejo privoščiti nakupa ali gradnje svojega domovanja, zato so primorani v najem stanovanj. Velika težava pri najemu stanovanj je tudi nedelovanje države na nepremičninskem trgu, saj se velika večina stanovanj (predvsem v prestolnici) oddaja “na črno” brez pogodb. Poleg tega, da država izgublja milijonske vsote, ki bi jih lahko pobrala z davki na rente, pa najemniki brez pogodb ne morejo uveljavljati najemnine kot dohodninske olajšave, kar jih postavlja v podrejeni položaj. V amandmaju predlagamo tudi eksplicitno navedbo, da se namenski krediti, ki se porabijo na nakup ali gradnjo in katere vračaš daljše časovno obdobje, več let, priznavajo kot olajšava, dokler to vračanje traja. V sedanjem zakonu se letna anuiteta kredita odšteje od osnove za dohodnino le v koledarskem letu, v katerem kupec plača kupnino za stanovanje. S tem bi sicer postavili tiste, ki kupujejo stanovanja s pomočjo kreditov v privilegiran položaj nasproti tistim, ki stanovanje plačajo brez kredita, saj se bi jim osnova za dohodnino zmanjševala vsa leta odplačevanja kredita in ne samo prvo leto. A mislimo, daje nakup stanovanja taka investicija, ki jo brez bančnih kreditov zmore le manjši del prebivalcev v Sloveniji. Poleg tega pa veliko število ljudi varčuje v Nacionalni varčevalni shemi in pričakovati je, da bo s koncem prve »petletke« varčevanja ogromno povpraševanje po stanovanjih in tudi kreditih. Kljub temu, da si je vlada v pogajanjih za pristop Slovenije k Evropski uniji priborila zmanjšano davčno stopnjo za gradnjo stanovanj in hiš vse do konca leta 2007, do tega datuma ne bo končana Nacionalna varčevalna shema. Po tem datumu je zaradi povečanja davka pričakovati tudi višje cene stanovanj. Večina varčevalcev, ki se je odločila za to varčevanje sicer varčuje za obdobje petih let, a privarčevana vsota prav gotovo ne bo zadostovala za nakup stanovanja. Zato večina varčevalcev računa na ugodna posojila bank, ki pa jih bodo odplačevali še najmanj 10 let. Zato bi bilo primerno, da se vsota anuitet takih kreditov šteje med olajšave pri dohodnini. Hkrati predlagamo tudi, da se višina olajšave za nakup in gradnjo stanovanja poveča. Glede na dejstvo, da investicija v nakup stanovanja ali gradnja stanovanjske hiše po višini sredstev ni primerljiva z nobeno drugo investicijo dohodninskega zavezanca, ki se upošteva kot dohodninska olajšava (npr.: nakup zdravil, knjig, ...), je smiselno, da se znesek zmanjšane osnove s 3 % poveča na 10%. To bi hkrati še dodatno povečalo namensko varčevanje za rešitev stanovanjskega problema ter hkrati povečalo gradnjo potrebnih objektov na trgu. V naši poslanski skupini SMS podpiramo tudi predlog zakona o enakih možnostih moških in žensk, ki te dni prihaja na poslanske klopi. Kar je žalostno pri tem zakonu j e to, da tak zakon pravzaprav potrebujemo, kljub vsem opazkam, da s tem zakonom ženske obravnavamo kot ogrožene živalske vrste. Res je, da imamo že v Obmejni sporazum ustavi člen, ki govori o enakosti vseh državljanov ne glede na raso, spol, veroizpoved itd... a žal je dejansko stanje povsem drugačno. Tudi s tem zakonom se žal spremembe ne bodo zgodile čez noč, a to je korak v pravo smer. Zal so vedenjski vzorci, ki sploh pripeljejo do diskriminacije med spoloma, privzgojeni in dokler se ne bo spremenilo mišljenje in obnašanje ljudi, bo do diskriminacije vedno prihajalo. Tako moramo težiti k temu, da bomo z vzgojo otrok in mladostnikov vnesli element enakosti spolov in šele čez nekaj rodov, ko se bodo ti res začeli obnašati tako, kot je zapisano v ustavi in v tem zakonu, šele takrat takih zakonov ne bomo več potrebovali. Žalostno je, da moramo v ta zakon vključevati tudi take člene, kot je npr. 26. člen, ki pravi: »Izobraževanje za enakost spolov je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja ter med drugim vključuje pripravo obeh spolov za aktivno in enako sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja«. To bi moralo biti samoumevno. Zakon prinaša tudi nova pooblastila Uradu za enake možnosti, saj bo ta na podlagi tega zakona lahko obravnavalo primere domnevne diskriminacije. To je še posebej pomembno, če vemo, da so se osebe, ki so se do sedaj počutile diskriminirane zaradi svojega spola lahko obrnile le na sodišča. Velikokrat pa se ljudje zaradi počasnosti sodišč v to niso želeli spuščati. Delo urada bo zato še toliko bolj pomembno, čeprav so njegove pristojnosti bistveno manjše od sodišča. Igor Štemberger JABOLKA BREZ CARINE Nastopa čas, ko so lokalne iniciative, ki vsebinsko izhajajo iz vsakdanjega življenja obmejnega prebivalstva še kako potrebne in lahko bi rekli dobrodošle za državne strukture, ki se neposredno ukvarjajo z vprašanji meje, obmejnosti in bilateralnega sodelovanja med državo Slovenijo in Hrvaško. Turistična cona Gre za določeno območje v obmejnem pasu na obeh straneh meje na katerem se odvijajo določene turistične dejavnosti, kot so: kolesarjenje, planinarjenje, vodni športi, zimski športi, pohodništvo in podobno. Te cone imajo poseben status in se v njih lahko gibamo s turistično dovolilnico, ki pa velja tudi za prehajanja meje znotraj turistične cone. Turistične cone so namenjene povezovanju obmejnega prebivalstva skozi vsebine turističnih dejavnosti. Pravico do turističnih dovolilnic pa nimajo samo obmejno prebivalstvo, ampak tudi ostali državljani držav pogodbenic, pa tudi državljani tretjih držav. Turistična dovolilnica velja za čas 30 dni znotraj turistične cone, za katero j e dovolilnica izdana. Prehajanje meje v turistični coni je neomejeno z veljavno turistično dovolilnico in uradnim dokumentom, na osnovi katerega je bila izdana turistična dovolilnica. Imetnik turistične dovolilnice je pri prehajanju meje v turistični coni oproščen plačila carine za osebno prtljago, za ostalo pa ne. Turistično cono lahko imetnik turistične dovolilnice zapusti le v državi v kateri je vstopil v turistično cono, izjemoma pa tudi v drugi državi, vendar mora biti v dovolilnici to izrecno navedeno. Takšne olajšave so v obmejnem prostoru še kako dobrodošle, zato ni čudno, da so se za turistične cone začele zavzemati nekatere obmejne občine kot so: Razkrižje, Piran, Izola in Koper. Sogovornik naše občine na hrvaški strani je občina Klana in občina Matulji, Gomance, Dleto, in še kateri kraj so področja, ki kličejo po ustanovitvi takšne turistične cone, ki bi prav gotovo doprinesla k odprtosti meje in boljšemu povezovanju na obeh straneh meje, ter poznavanje tega področja tudi širše. Stalna mešana komisija na državni ravni se bo ukvarjala z ustanavljanjem turističnih con, toda iniciativa za ustanovitev le teh pa prav gotovo mora priti od posamezne lokalne skupnosti. Bo naša občina dojela pomen turistične cone in z lastno iniciativo pristopila k predlogu za ustanovitev ene takšnih turističnih con? Prav bi bilo, da se to zgodi in da tudi mi obogatimo maloobmejni sporazum s takšno vsebino, ki bo pozitivna za vse nas. Maloobejni prehod Novokračine Bližajo se poletni meseci in počitnice z njimi pa dolge kolone turistov, ki se bodo valile proti morju in nam povzročale čakalne vrste za prehod meje na mednarodnem mejnem prehodu Jelšane. Spet se bomo ozirali po možnostih maloobmejnega prehoda Novokračine, kije na papirju, v praksi pa še ne. Vendar pa je vzpodbudno to, daje Stalna mešana komisija za maloobmejni sporazum prisluhnila našim prošnjam in predlogom ter je Novokračine uvrstila na prioritetno listo postavitve in odprtja maloobmejnega prehoda. Pred nami so še vsi potrebni upravni postopki za projekte in izvedbo, toda prioriteta postavitve je začrtana. Novokračine kot maloobmejni prehod so na poti k čimprejšnji izgradnji in odprtju. Svobodnejši prenos blaga preko meje Marca meseca letos je poslanec DZ, g. Janez Podobnik, zastavil Ministrstvu za zunanje zadeve poslansko vprašanje glede svobodnejšega prenašanja blaga za obmejno prebivalstvo na slovensko hrvaški meji, ter glede možnosti uveljavitve določenih ugodnosti, ki bi bile primerljive ugodnostim Videmskega sporazuma na slovensko italijanski meji z ozirom na to, da ima obmejno prebivalstvo na slovensko hrvaški meji od 18. marca letos možnost, da si pridobi prepustnice. Torej, ali lahko na podlagi tega dokumenta, na podlagi te prepustnice, veljavni zakon v obojestranskem dogovoru mešane komisije omogoča bonitete za obmejno prebivalstvo? Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, dr. Iztok Simoniti, je na zastavljeno vprašanje dal naslednji odgovor: »SOPS je ratificiran, SOPSje stopil v veljavo. Ustanovljena je mešana komisija, ki skrbi za realizacijo tega sporazuma. Zdaj je vprašanje ali je SOPS dajal določene bonitete ali določene ugodnosti. To mejo med dvema državama regulirajo trije instrumenti kot vemo. Bdenje meja, ki loči dve državi, drugi je režim, to je režim Schengena, ki loči dve geopolitični skupnosti, če smem tako reči in namen SOPS-a je pravzaprav olajšati, omehčati te ostre in zahtevne instrumente. SOPSje ravno instrument, ki daje številne ugodnosti prebivalstvu ob meji. SOPS v mednarodnem pravnem smislu ni nikakor nobena novost. SOPS je pravzaprav samo nadgraditev tistega, kar določa Videmski sporazum in kar mu ta »disputandis« določa. Skratka SOPS predvideva številne bonitete ali ugodnosti na področjih kot so: dvo-lastništvo, obdelovanje zemlje, prehajanje zemlje, lov, ribolov, športna rekreacija. Mešana komisija, kot sem rekel, je tisti organ, ki bo skrbela za uresničevanje vseh teh ugodnosti. SOPS je tudi sporazum, ki ga moramo mi prinesti v Evropsko Unijo. To pomeni, da bomo morali v celoti pojasniti funkcioniranje in vsebino tega sporazuma Evropski Uniji. Na to se že tudi pripravljamo. SOPS pa je tudi, kot tudi vsak mednarodni sporazum sporazum, ki vnaša določeno preglednost, določen red in tudi določeno varnost prebivalcem ob meji.« Vsekakor bo ena od glavnih pridobitev, pa čeprav ni neposredno vezana na maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ukinitev carine za izvoz jabolk na Hrvaško, kar bo prav gotovo razveselilo domače sadjarje, saj se jim odpirajo nove možnosti za izvoz jabolk. Vladimir Čeligoj OB PRAZNIKU OBČINE ILIRSKA BISTRICA Svoj občinski praznik, 4.6.2002 so Bistričani počastili s slavnostno sejo Občinskega sveta in s podelitvijo priznanj institucijam in posameznikom, ki so tako ali drugače zaznamovali naš kraj. ZLA TO PLAKETO OBČINE ZA LETO 2002 so podelili Sergiju Slencu, za življenjsko delo na področju jezikoslovja. Večletno strokovno in izčpno delo je udejanjil z izdajo Velikega italijansko-slovenskega slovarja, kije izšel pri Državni založbi Slovenije leta 1997, s katerim se je trajno zapisal v zgodovino pomembnih slovenskih ustvarjalcev - lingvistov. G. Sergij Siene se je rodil 21.11.1928 v Ilirski Bistrici. Gimnazijo je obiskoval na Reki, v Trstu in Postojni. Diplomiral je leta 1957 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za romanske jezike. Po štiriletnem službovanju na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, kje je poučeval kot učitelj italijanskega jezika, je bil jeseni 1961 imenovan za lektorja za modemi italijanski jezik na Filološki fakulteti v Beogradu in tam delal do oktobra 1973. Tega leta j e bil imenovan za lektorja za italijanščino na romanistiki Filozofske fakultete v Ljubljani, od 1986 kot višji predavatelj. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je bil zaposlen do odhoda v pokoj poleti 1989. Ves čas dela na univerzi se je g. Siene posvečal predvsem problematiki sodobne italijanščine, še posebej njenih zvrstnih oblik (političnega, športnega, reklamnega jezika idr.). Zanimanje za sodoben italijanski jezik je tudi posebej konkretiziral z večletnim delom, katerega rezultat je Veliki italijansko -slovenski slovar, ki je izšel v začetku decembra leta 1997, in z zdajšnjim delom. G. Siene je aktiven tudi kot prevajalec iz slovenščine in srbohrvaščine in je v italijanščino prevedel številna dela. Napisal je tudi nekaj učbenikov. Njegovo dosedanje delo na področju jezikoslovja je strokovno, izčrpno ter izrednega pomena, kajti uporabnost velikega italijansko -slovenskega slovarja je vsestranska, zaradi zelo široke predstavitve zvrstnih oblik sodobnega italijanskega jezika. Edinstvenost slovarja potrjuje tudi to, da je bil slovar po šttirih letih prve izdaje že ponatisnjen, kaj j e v Sloveniji izjemno glede izdaj strokovnih publikacij. Izredna strokovnost pri poznavanju slovenskega in italijanskegajezikaje odraz vztrajnega dela g. Sergija Šlenca. Kot pravi v odlomku iz Uvoda v slovar: “Priprava sleherega slovarja je naporna, dolgo vrsto let trajajoča, neusmiljena in požrtvovalna tekma z jezikom, znanjem, tehnologijo in svojim lastnim človeškim časom, razumevanjem in energijo, še prav posebej, če gre za pripravo dvojezičnega slovarja, ki utira pot naši sedanji vednosti in slovarjem prihodnjih časov.”. Navedeno potrjuje, daje dolgoletno strokovno delo g.Šlenca šteti za življenjsko delo na področju jezikoslovja, s čimer je ogromno prispeval k napredku izobraževanja, povezanega z vsemi spremljajočimi panogami. Njegovo strokovno delo je prispevek sedanjosti in prihodnosti, vse navedeno ima velik in vsestranski pomen za razvoj Slovenije in hkrati tudi Občine Ilirska Bistrica. SREBRNO PLAKETO OBČINE ZA LETO 2002 so podelili Kulturnemu društvu Vox Ilirica II. Bistrica, Jurčičeva 1, 6250 Ilirska Bistrica, Komornemu dekliškemu zboru Vox Ilirica za uspešno delovanje in za izjemne uspehe na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Kulturno društvo Vox Ilirica, Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je bil ustanovljen 1984 in uspešno deluje že 18 let. Zbor sodi v sam vrh zborovskega petja na občinski in državni ravni, kar dokazuje z visoko kvalitetnimi izvedbami zahtevnih programov na nastopih, koncertih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Pobudnica za ustanovitev zbora je bila prof. Marija Slosar Lenarčič, ki zbor vodi od njegovega nastanka. Njeno visoko strokovno delo, kot dirigentke zbora ter korepetitorja prof. Martina Lenarčiča in vztrajnost, predanost glasbi, ki jo izkazujejo pevke, so obrodile sadove. Njihovi koncerti so vedno posebno doživetje. Izdali so avdio kaseto, video kaseto in zgoščenko. Zbor je na tekmovanjih radijskih posnetkov celotne Primorske in zamejstva dosegel dve zlati odličji, srebrno in bronasto odličje. Sodeloval je na številnih zborovskih revijah in prireditvah. Glas zbora je segel tudi izven slovenskih meja. Naj navedemo uspešno božično turnejo v Berlinu leta 1997, leta 2000 je koncertno gostoval v Kanadi in Ameriki, kjer je prejel Prešernovo nagrado mesta Cleveland -Amerika 2001, pred kratkim pa seje z dvema koncertoma predstavil na Siciliji. Iz mladega pevskega sestava je zbor prerasel v izredno kvalitetno odraslo zborovsko skupino, ki uspešno promovira našo občino zunaj njenih meja doma in v tujini. BRONASTO PLAKETO OBČINE ZA LETO 2002 so podelili Društvu Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije, Knežak, s sedežem v Knežaku 187,6253 Knežak (Društvu PIŠKOTEK Knežak), za dejavnost in dosežke društva iz preteklih let, ki bodo ostali zaznamovani v življenju večine prebivalcev Krajevne skupnosti Knežak. Društvo PIŠKOTEK Knežak je bilo ustanovljeno v letu 1998. Kljub temu, da so sorazmerno mlado društvo, se člani lahko pohvalijo, da so izpeljali številne uspešne akcije na vseh področjih dela, ki jih gojijo in so razvidna iz imena društva. Kot osnovni cilj so si zastavili oživitev dogajanja in popestritev življenja v krajevni skupnosti in okoliških vaseh ter animirati čim več ljudi za aktivno delo na navedenih področjih. Na področju informiranja se trudijo posredovati kar največ informacij, tudi preko interneta in predstavitvene strani, pripravili so snemanje več radijskih oddaj za Radio Slovenija in Radio 94, organizirajo predavanja o aktualnih temah in sodelujejo z novinarskim krožkom na OŠ Tone Tomšič Knežak. Na področju športa organizirajo rekreacijo in so organizatorji Kneškega teka, kateri privabi množico športnikov. Izstopa tudi sekcija kultura s številnimi prireditvami in predstavami, pri čemer naj poudarimo pevsko prireditev Knežak v pesmi. Trudijo se za urejeno okolje v vasi, sodelujejo s TIC na področju turizma in predstavitve naših krajev, v smislu ekološke ozaveščenosti so popisali in sanirali nekaj divjih odlagališč odpadkov. Prispevek Društva PIŠKOTEK Primorski oglasnik Brezplačni mali oglasi vsak petek čevljarska 17-kopm cim UL/m 05/626-11-66 i-miL mo@mmm-oeiAsim con wm.mmsm-ocusiiiK.coM imiK: VSAK VAH 5»-17- S0I0TA 9.00-12.00 hckua ih mniKiumo ODŠLI J LAHKO VAŠE MALE OGLASE ODDATE 0SE8N0 V NAŠI NOVI POSLOVALNICI V ČEVLJARSKI ULICI ŠT. 17 - KOPER CENTER 9. mednarodni :yL. obrtno-podjetniški sejem %primorski SEJEM Koper - dvorana Bonifika '1 >u 30.5.-2.6.2002 PRIMORSKI SEJEM d.o.o. Čevljarska 1 7, pp 721,6001 Koper Tel/fax: 05/626 02 16 e-mail: info@primorski-sejem.si http://www.primorski-sejem.si Knežak k društvenemu in dmžabnemu življenju v naših vaseh opazen in pohvalen, zato jim bo plaketa vzpodbuda za nadaljnje delo. PODELITEV SPOMINSKIH LISTIN Na slavnostni seji so podelili še tri spominske listine: L Osnovni šoli Antona Žnideršiča, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja, 2. Kvartetu bratov Boštjančič, ki letos praznuje 45. obletnico delovanja ter 3. lokalnemu časopisu Snežnik, ki letos praznuje 10. obletnico izhajanja; Z---------------—-------N I I TV GALEJA i »VIZITA« i NA VIDEO KASETAH »Vizito« v Ilirski Bistrici je snemala TV Galeja. Kdor želi naročiti enourno kaseto, naj pokliče na 031-649-277 ali naroči na e-mail: marketing@galeja.tv! Izberite prvi! V centra Postojne, med Cesto na Kremenco in Ulico 1. maja, Primorje gradi moderen poslovno stanovanjski objekt Ribnik. PJ primorje Poleg odlične lokacije se objekt ponaša z estetsko dovršeno zunanjo podobo in dobro premišljeno razporeditvijo prostorov. Pritličje je namenjeno poslovnim prostorom, v dveh nadstropjih pa so manjša in večja stanovanja. Predvideni rok vselitve je začetek pomladi 2002. Nikar n e ča k a j t e. Izberite s^daj, ko lahko i s^b ir at e . Bodite prvi. Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 TURISTIČNI TELEFON -VČERAJ - DANES - JUTRI 19. ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV NOTRANJSKO - PRIMORSKE REGIJE Kot prispevek k razvoju turizma Turistična zveza Slovenije postopoma uvaja turistični telefon 080 - 1900. Turistični telefon je sestavni del sistema TiPS (Turistične informacije in promocija Slovenije). Nosilec sistema TiPS je Slovenska turistična organizacija. Strokovno tehnična opravila pri sprejemanju in posredovanju informacij izvaja Klicni center Infopanj d.o.o.. Turistični telefon je namenjen domačim in tujim turistom, da posredujejo svoja, tudi kritična mnenja o kakovosti turističnih storitev; opozarjajo na primere kršenja pravic povezanih s kakovostjo in ceno turističnih storitev; sporočajo primere, ko imajo občutek, da so bili kot turisti oškodovani pri svojih pravicah; opozarjajo na primere negostoljubnosti, neprijaznosti, neurejenega okolja ipd. Seveda pa je turistični telefon namenjen tudi vsem tistim, ki želijo izraziti zadovoljstvo in pohvalo. Turistična zveza Slovenije želi na ta način sodelovati pri uresničevanju varstva turista kot potrošnika, saj je prav vsestranska varnost ena temeljnih značilnosti turistične ponudbe. Pritožbe, kritike in pohvale s turističnega telefona Turistična zveza Slovenije posreduje pristojnim organom, ustanovam in posameznikom in zainteresirane obvešča, kaj so omenjeni ukrenili. Turistični telefon j e dostopen 24 ur na dan. Storitev j e za tistega, ki telefonira, brezplačna. Informacije, obvestila, pritožbe , kritike in predlogi naj bodo posredovani kratko in razumljivo. ■ ■ ■ ■ ■ a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ a a a a a a a a a a OPTIKA PRIMC Konec meseca maja so podjetni člani družinskega podjetja P3 d.o.o. iz Ilirske Bistrice odprli lično urejeno prodajalno v prostorih sežanske bolnišnice. V njej bodo poleg očal nudili še optično kozmetiko in pripomočke. Strankam bodo na voljo tudi okulistični pregledi. Okusno izdelana oprema je plod dela domačega mizarja Romana Logarja iz Jasena. Ob otvoritvi je gostom izrazil dobrodošlico Tomaž Primc, dan pa jim je polepšala sopranistka Janja Konestabo z lepim petjem. Letošnje 19. športne igre so potekale v organizaciji Območne obrtne zbornice Vrhnika. Pomerili so se športniki enajstih območnih obrtnih zbornic, kar j e nekaj manj kot običajno. Glede na to, da število udeležencev in spremljevalcev iger v zadnjih letih hitro narašča, se je organizator iger odločil za krčenje tekmovalnih programov. Razpisanih je bilo pet disciplin za ženske in 9 disciplin za moške tekmovalce. Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica seje pomerila v vseh panogah. Že po tradiciji so bili najbolj uspešni člani ekipe za vlečenje vrvi, ki so osvojili prvo mesto. Tik za njimi (drugo mesto) sledi moška ekipa, kije streljala z zračno puško, ženski tek in ženska ekipa za tenis. Na tretje mesto so se uvrstile štiri ekipe: ženska ekipa pikada, ženska ekipa, ki je streljala z zračnimi puškami, tek - moški in tenis - moški. Na četrtem mestu je pristalo žensko kolesarjenje, na petem mali nogomet. Šesti so bili balinarji in ekipa namiznega tenisa, sedma pa moška ekipa pikada in moško kolesarjenje. Seveda smo z uspehi več kot zadovoljni, še posebej razveseljivo pa je, daje Meta Sedmak (Prins d.o.o.), ki je streljala z zračno puško, osvojila prvo mesto kot posameznica med vsemi tekmovalkami. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji, treningih in izvedbi športnih iger, se iskreno zahvaljujemo. Še posebej športnicam in športnikom, ki jim obenem tudi čestitamo za osvojeno tretje mesto v skupni razvrstitvi zbornic. Alenka Penko Spomini na mlada leta SLO IN DSZ Po končani srednji šoli in spoznanju, da radi pomankanja finančnih sredstev na redni študij ne morem misliti sem se znašel v svoji prvi službi v takrat še »bratski« republiki Hrvaški. Na začetku 60-tih let seje bilo dosti lažje zaposliti kot je to danes, ker so se povsod odpirala delovna mesta ne glede na to koliko so ta bila potrebna. Vendar so bili zaslužki tako majhi, in cene ob sicer mizemi ponudbi tako visoke, da sem si na primer prve hlače kupil na kredit. Dobiti kredit za potrošno robo sploh ni bil problem, a kaj ko si kakšne večje vsote nisi mogel privoščiti. Hitro sem se znašel tudi na služenju vojaškega roka, v znameniti kovačnickbratstva i jedinstva« Jugoslovanski ljudski armadi. Takrat so vojaški roki bili nekajkrat daljši od današnjih. Mladim fantom so se dogajale velike krivice. Da bi se zagotovilo zadostno število vojakov, govorilo se je o številki 400.000, je trajalo služenje od enega leta v šolah za rezervne oficirje in ljudi z fakulteto, 18 mesecev za tiste, ki so končali srednjo šolo in dveh let za vse ostale. O raznih peticijah za skrajšanje roka kot je to danes slučaj se takrat ni smelo niti misliti. Ker sem bil sprejet v šolo rezervnih oficirjev je to pomenilo izkoristiti privilegij služenja vojaškega roka od samo enega leta. Šol za rezervne oficirje je bilo v Jugoslaviji kakšnih 5 ali 6. Iz njih so prihajali oficirski kadri, ki so pozneje poveljevali mnoštvu rezervnih sestav redne armade, takozvanim partizanskim enotam in nakoncu tudi teritorialni obrambi. Mnogi rezervni oficirji so se znašli tudi v civilnih strukturah kot je civilna zaščita in raznih organih SLO in DSZ, kar bi se prevedlo v Splošni ljudski odpor in Družbeno samozaščito. V teh zadnjih sestavah so služile tudi ženske, tako da se je na vrhuncu organizacije takšne doktrine znašlo na pravih in fiktivnih dolžnostih skoraj vsak tretji državljan ali nekje med 5 in 6 milijonov ljudi. Tak sistem je v izrazito vojaško policijski državi ustvaril pri ljudskih masah vtis, kot da vsi sodelujemo pri organizaciji obrambe od sovražnika, ki naj bi praviloma prišel iz zahoda in v obrambi od notranjega sovražnika. V resnici je cel sistem obrambe skupaj z ljudsko milico, SDV ali popularne UDBE predstavljal svojevrstno represijo. In ker je v naštete strukture bilo vključenih na milijone ljudi je s časom postala zadeva sama po sebi umevna, pa smo skoraj začeli verjeti, da je takšna doktrina hudo potrebna. Odbori za SLO inDSZ (Splošni ljudski odpor in Dmžbena samozaščita) so obstajali tudi v OZD in TOZD (Organizacija združenega dela in Temeljna organizacij a zdmženega dela) pa so skupaj z ekipami civilne zaščite ponekod šteli do 1/3 delavcev. Večja podjetja so imela zaposlenega pravega profesionalca, ki se mu je pravilo referent za obrambo. V resnici ni takšna glomazna organizacija obrambe služila prav ničemer, razen splošni mobilizaciji mas za eventualno obrambo pred sovražnikom, ki ga pa v zadnjih letih ni bilo več nikjer. Na vrhuncu moči je JLA brez ostalih struktur predsatvljala na papirju 4. ali celo 3. vojaško silo v Evropi, ki pa se je vemo kdaj sesula kot hiša iz kart. Stroški za tako obrambno doktrino so bili seveda k temu primemo visoki. Skupaj naj bi se po nekih ocenah bližali 10% BND. Za uvoz orožja in opreme so šle velike milijarde dolarjev, ki pa jih je vedno primakovalo. Prihajalo je do prav komičnih obdobij, ko smo zaradi nezmožnosti uvoza nafte vozili avtomobile vsak dmgi dan ali morali polagati depozite za obisk tujine, kjer je vladal po naše gnili kapitalizem, vendar pa čudno tam teh težav niso poznali. Kot sem že omenil sem odšel v LJA za eno leto v šolo rezervnih oficirjev v Zadar. Šolanje je trajalo 6 mesecev po zelo hitrem tempu, 6 ur teorije v razredu in popoldne praktični pouk na terenu. Sredi drugega desetletja po vojni je še zmeraj vladal v JLA ostanek mskega drila, ki nam j e ob obilici učenja in slabi hrani še dodatno grenil življenja. Pa vendar je teh 6 mesecev hitro minilo. Na staž sem odšel v Zagreb, kjer sem v vojašnici srečal nekaj domačinov, ki pa so služili dve leti kar j e bilo za današnje pojme nerazumljivo dolgo. Nisem mogel razumeti, da so ti fantje po 6 mesečnih vežbah leto in pol lenarili po kasarnah in zgubljali delovno dobo. No ker vemo, da je dolgi rok pomenil veliko število ljudi pod orožjem in seveda tudi statistično mnogo manj nezaposlenih. V podjetjih seje že v tistih letih in še kar celih 20 let pozneje zaposlil prav vsakdo ne gleda ne sposobnost in znanje, in čeprav so vsi od direktorja do vratarja zaslužili zelo malo so pa zato imeli vsi delo. Kako seje delalo in samoupravljalo pa drugič. Danilo Pugelj OCENJEVANJE SERVISOV MERCEDES-BENZ STRANKE IZRAZILE VELIKO ZADOVOLJSTVO S SERVISNIMI STORITVAMI POOBLAŠČENEGA SERVISA TIB TRANSPORT Naši oglaševalci se predstavijo BALASTY d.o.o. V mesecu decembru so si predstavniki Mercedes-Benz ogledali vse pooblaščene servise in ocenili izpolnjevanje osnovnih standardov. Na osnovi ugotovitev in temeljitem pogovoru z vsakim predstavnikom pooblaščenega servisa je moral vsak servis v skladu z zastavljenimi cilji AC-Intercar podpisati ciljne dogovore za leto 2002. Med najpomembnejšimi nalogami, kijih mora družba TIB d.d. v letu 2002 izpeljati, so: nabava servisnega vozila, vzpostavitev intenzivnega komuniciranje s kupci, merjenje zadovoljstva kupcev in spremljanje odnosov s strankami, ureditev sprejemne pisarne z možnostjo prodaje rezervnih delov, prednaročanje strank in vpeljava roka za zaključek del, uvedba in pošiljanje servisnih poročil ter omogočanje analize servisne delavnice na osnovi delovnih nalogov in spremljanje realizacije planirane prodaje rezervnih delov. Na osnovi omenjenih nalog in ostalih zastavljenih ciljev je neodvisna organizacija po izboru družbe AC-Intercar izvedla anketo merjenja zadovoljstva kupcev s servisnimi storitvami pooblaščenih servisov Mercedes-Benz. Osnova za analize so bile dostavljene kopije delovnih nalogov in realizacija prodaje servisnih storitev za vozila Mercedes-Benz v prvem tromesečju, leta 2002. Pooblaščena organizacija je z naključno izbranimi kupci servisnih storitev izvedla zelo obsežno anketo s 35 vprašanji in velikim številom možnih odgovorov. Med drugim so se vprašanja v anketi nanašala na: zadovoljstvo s servisnimi storitvami, servisiranje na servisu tudi v bodoče, popravila v garanciji, kakovost opravljenih del, višina računa, trajanje popravila, čakanje na popravilo, odnos osebja do strank, urejenost prostorov in osebja, prevzem vozila in pojasnila popravila in računa, razlogi za izbor servisa, predlogi za izboljšavo. Dobljeni rezultati ocene servisa TIB d.d. so v primerjavi s povprečjem vseh servisov Mercedes-Benz zelo dobri. Še zlasti presegajo povprečje servisov v kakovosti opravljenih del in strokovnosti, v sprejemu strank in prijaznosti osebja. Večina strank bo tudi v bodoče servisirala svoja vozila na servisu TIB, ki ima po njihovem primeren delovni čas. Na splošno so stranke izrazile veliko zadovoljstvo s servisnimi storitvami pooblaščenega servisa Mercedes-Benz na družbi TIB Transport. Pri tem pa ne moremo mimo nekaj pomanjkljivosti, ki so po mnenju neodvisnega ocenjevalca naslednje: dolgo čakanje vozila na popravilo, predolg čas popravila, stranke ne podpisujejo delovnih nalogov, po opravljenem popravilu komercialisti ne pokličejo stranke in pridobijo povratne informacije, ne omogoča se uporaba nadomestnega vozila, predolgo se čaka na naročene rezervne dele, ponudba dodatne opreme pa je pomanjkljiva. Ob pohvali o čistosti in urejenosti prostorov je ocenjevalec še menil, da je servis star in potreben prenove. V bodoče bodo morali tako na družbi TIB Transport več aktivnosti usmeriti v odpravljanje pomanjkljivosti. Ob maksimalnem angažiranju zaposlenih bodo izboljšali dosežene rezultate s ciljem, da s kvalitetnim delom in korektnim odnosom zadovoljijo stranke oziroma pridobijo nove. Poleg tega bo potrebno zadostiti tudi glavnim zahtevam Mercedes-Benza. Kupec je “kralj”, zato morajo narediti vse, da ob ustreznem zaslužku zadovoljijo njegove želje ter si s tem zagotovijo razvoj in delo v bodoče. Ksenija Montani Center Balastija se nahaja na Vilharjevi 24 v Ilirski Bistrici. Direktor podjetja je Setnika Iztok. Začeli so z diskontom in trgovino ter barom »Pod vrti«, so pa svojo dejavnost razširili z novim diskomtom Balasty 9.2.1998. Kolektiv Balastija d.o.o. stalno zaposluje okrog 30 delavcev. Poleg centralne trgovine imajo še 5 poslovnih enot. Leta 2001 se je diskont Balasty razširil in pridobil dodatne prostore za sadje in zelenjavo, da pa bi bili še bolj konkurenči in pristopni na bistriškem tržišču pa so lansko leto predelali tudi skladišče in je le-to postalo del nove trgovine. Artikle dobavljajo večinoma od direktnih dobaviteljev, tako da na tem tržišču konkurirajo z naj nižjimi cenami. SPREHOD PO TRGOVINI Pri vhodu v trgovino je oddelek s sadjem in zelenjavo, ki jo dobavljajo trikrat na teden. V trgovini vas najprej pričaka »sladki program«. V nadaljevanju sta posebna programa za diabetike in za bolnike s celiakijo. V skrajnem levem delu trgovine se nahajajo potrbščine za piknike, konzervirana prehrana, testenine, moka, sladkor... Tako pridemo mimo različnih vrst olja do pijače, kjer najdemo kotiček z odprtimi vini, izjemen izbor buteljčnih vih ter velik izbor brezalkoholnih pijač. Sledi kotiček za hišne ljubljenčke po izredno ugodnih cenah. Za »slanokusce« nudijo v trgi vini Balasty velik izbor čipsov, palčk, oreščkov, arašidov, krekerjev, semenk... Če potrebujete kosilo na hitro vam nudijo ogrome izbor koncentratov za juhe, omake, testenine in rižote. V zamrzovalnih skrinjah nejdete vse vrste zamrznjene zelenjave, ribe, zavitke, lazanje, pizze... Vse skupaj lahko začinite z velikim izborom raznih začimb. Poleg pašejo časi in različne vrste kave, kijih v Balastiju nikoli ne zmanjka. Tudi otroci ne bodo lačni saj nudiji otroško hrano vseh znanih proizvajalcev. Kupcom je na voljo tudi ogromen pult z delikatesami. Mlečni izdelki, skrinje s sladoledi najdejo svoj prostor na skrajnem desnem delu trgovine. Trgovino zaključuje kozmetični program in čistila. Poleg tega vam nudijo še časopise, revije in velik izbor kozarcev in kuhinjske posode. Na treh blagajnah vas pričakajo prijazni prodajalci in prodajalke, ki vam bodo pri nakupu pomagali z nasveti in prijazno besedo. Pridite in se prepričajte. Cj n n n j ( trgovina, a d.c f 1.nagrada = SKUTER Benelli \ VELIKA NAGRADNA IGRA * 2.nagrada — SUŠILNI STROJ \ : S.nagrada = TELEVIZIJA QD 1. 7. 2002 DO 15. 8. 2002 PRAVILA NAGRADNE IGRE ILIRIJA, trgovina, d.d. 1. člen Po teh pravilih prireja Ilirija, trgovina, d.d., Vojkov Drevored 28, Ilirska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: Ilirija) nagradno igro z imenom Nagradna igra Ilirija, trgovina, d.d. (v nadaljevanju: nagradna igra). 2. len Namen nagradne igre j e nagrajevanje zvestih kupcev na prodajnih mestih Ilirije. 3. člen Pravila so obvezujoča za Ilirijo, ter za udeležence v nagradni akciji. Udeleženec v nagradni igri priznava ta pravila in se obvezuje, da jih bo upošteval. Pravila so objavljena v časopisu Snežnik in so na vpogled na vseh prodajnih mestih Ilirije. 4. člen Udeleženec nagradne igre je kupec, ki ob vsakem nakupu artiklov Ilirije, na prodajnih mestih Ilirije plača znesek najmanj 2.500,00 SIT. Za vsak nakup v vrednosti najmanj 2.500,00 SIT kupcu pripada en nagradni kupon, za nakup v višini 5.000,00 SIT kupcu pripadata dva nagradna kupona, za nakup v višini 10.000,00 SIT kupcu pripadajo tri nagradni kuponi, za nakup v višini nad 20.000,00 SIT kupcu pripada pet nagradnih kuponov in za nakup v višini nad 100.000,00 SIT pa kupcu pripada 11 nagradnih kuponov. Število nagradnih kuponov s katerimi sodeluje posamezni udeleženec v nagradni igri ni omejeno. Udeleženec v nagradni igri se z pridobitvijo nagradnega kupona obvezuje, da se v primeru, daje nagrajen, njegovi osebni podatki javno objavijo. 5. člen Na nagradnem kuponu so označena mesta, kijih mora kupec izpolniti (ime in priimek, naslov prebivališča in številka telefona). Izpolnjen nagradni kupon kupec odvrže v kartonasto škatlo, ki je primemo označena v vsaki poslovalnici Ilirije d.d.. 6. člen Začetek nagradne igre oziroma začetek zbiranja nagradnih kuponov je 1.7.2002, zaključek nagradne igre oziroma zaključek zbiranja nagradnih kuponov pa je 15.8.2002. Nagradno žrebanje bo 16.8.2002 v prostorih Uprave Ilirije. Nagrajenci bodo obveščeni o nagradah pisno v 8 dneh po opravljenem žrebanju. 7. člen V nagradnem žrebanju bodo podeljene tri (3) nagrade. Prva nagrada j e SKUTER Benelli K2 Air 50cc Namur. Draga nagrada je SUŠILNI STROJ Gorenje. Tretja nagrada TELEVIZIJA. 8. člen Žrebanje nagrad poteka ročno, s pomočjo posode, v kateri so nagradni kuponi. V žrebanju sodelujejo nagradni kuponi, ki so v skladu s 5. členom pravil. Če izžreban nagradni kupon ni veljaven, se žrebanje ponovi. 9. člen Žrebanje nagrad nadzira tričlanska komisija za nadzor žrebanja, ki jih je imenovala uprava. Za nadzor žrebanja o svojem delu piše zapisnik. 10. člen Ilirija izda poročilo o žrebanju na podlagi zapisnika žrebanja in ga objavi v časopisu Snežnik. Poročilo obsega podatke iz zapisnika žrebanja. 11. člen Izžrebane številke kuponov bodo objavljene v časopisu Snežnik, prav tako bodo na vpogled v vseh trgovinskih poslovalnicah Ilirije. Pravica do prevzema nagrade na sedežu Ilirije zastara v roku 30 (trideset) dni od objave poročila v časopisu Snežnik. 12. člen Nagrajenec je dolžan pred prevzemom prve nagrade Skuterja plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25% od vrednosti nagrade. Za druge nagrade, navedene v 7. členu pravil plača akontacijo dohodnine po stopnji 25% od vrednosti nagrade Ilirija d.d.. 13. člen Za potek nagradne igre v skladu s pravili jamči Ilirija. Ilirija jamči izročitev nagrad s celotnim svojim premoženjem. 14. člen V skladu s 5. členom pravil se lahko udeleži nagradne igre vsak kupec na prodajnih mestih Ilirije, sem spadajo tudi zaposleni Ilirije ter člani komisije, ki kupujejo artikle v poslovalnicah Ilirije. 15. člen Pravila veljajo z dnem, ko jih sprejme uprava Ilirije, uporabljajo pa se z dnem nagradne akcije. Predsednik komisije Jožica Vičič Ilirska Bistrica, 18.6.2002 | IZJEMNA !PONUDBA! [PO trgovina, d.c. V sklopu novega Trgovskega centra Ilirija, Vam brezplačno nudimo prostor za izvajanje različnih prireditev ob stopnišču v Center z živili! Lokacija nudi velik prostor okoli pokritega odra in parkirne prostore! Informacije na tel. 041/433-978 Monika Urh GOZDARSTVO SKOZI ČAS Gozdarska postojanka Gomance (Hermsburg) 1913 Gospodarjenje s snežniškimi gozdovi ima bogato zgodovino, zato se mi zdi primerno, da jo ob minulem tednu gozdov nekoliko predstavim javnosti. Podrobneje bom predstavil zgodovino v revirju gomance. PROPADANJE POSESTVA SNEŽNIK V19. STOLETJU Gospodarske in politične reforme v Avstro-ogrski monarhiji so proti koncu osemnajstega stoletja pripeljale do propada številnih plemiških rodbin. Mednje so spadali tudi Lichtenbergi (ki so stanovali v Jablanici), takratni lastniki posestva Snežnik. Posestvo je bilo vedno bolj zadolženo, zato so se njegovi lastniki poskušali rešiti iz finančnih težav z veliko loterijo, katere glavni dobitek je bilo posestvo. Glavni dobitek je dobil neki ključavničar z ogerskega, ki pa je raje vzel denarno protivrednost, tako, da je posestvo ostalo v lasti Lichtenbergov do leta 1853. Sredi 19. Stoletja je cesarsko kraljevi cenilec opravil pregled posestva in ugotovil, da ima posestvo glede na bližino pristanišč Reka in Trst ter na prihajajočo južno železnico Dunaj - Trst velike možnosti gospodarskega razvoja, ter da so vzroki propadanja predvsem v slabem upravljanju ter neugodnih političnih in gospodarskih razmerah (pomlad narodov 1848). Ekonomska oživitev posestva v lasti Schonburg Waldenburg-ov. Leta 1853 je posestvo kupil nemški knez oton Viktor Schonburg Waldenburg. Kmalu po prevzemu posestva so novi lastniki izdelali dolgoročni program za gospodarsko oživitev obširnega (27 500 ha) vendar do takrat nedonosnega posestva Snežnik. Predvideli so: zaposlitev strokovnega gozdarskega osebja, saj so do takrat strokovna dela vodili slabo plačani (in temu primemo stimulirani) brezposelni cariniki in graničarji. odpravo služnostnih pravic (servitutov), saj so se do takrat lahko upravičeni kmetje poluževali lesa iz gozdov za svoje potrebe. Tovrstno izkoriščanje, predvsem lažje dostopnih gozdov ki so gravitirali proti dolinam reke Reke, reke Pivke in Loški dolini, je onemogočalo kontrolirano Pokojni logar Jože Sedmak s sinovoma Rupertom in Dragom, pred Planinskim domom »Rifugio Guido Rei« na Klanski polici gospodarjenje pod strokovnim nadzorom. V snežniških gozdovih pa so takrat tudi pasli drobnico. izgradnjo gozdarskih postojank, s katerimi so želeli približati domovanja strokovnega gozdarskega osebja njihovim gozdnim revirjem, ter hkrati s stalno prisotnostjo uslužbencev graščine nadzorovati promet z lesom in tako preprečevati gozdne kraje. izgradnjo cestnega omrežja, ki je bilo nujno za normalno gospodarjenje z gozdovi in prevoz lesa do potrošnikov v dolinah, oziroma do pristanišč Reka in Trst. Izgradnja gozdarske postojanke Gomance Takratni revir Klana, katerega površino danes v večini pokriva zdajšnji revir Gomance je imel takrat predvsem zaradi svoje odmaknjene, nedostopne lege najbolj obrnjene gozdove v posestvu. Dajal je velike donose, ker ni bil obremenjen s služnostnimi pravicami in ker je bil najbližji Reki, ladjedelniškemu in pristaniškemu mestu z velikimi potrebami po raznovrstnemu ladijskemu lesu. Najprej je bil sedež tega revirja v Klani, v revirju pa je gozdarstvu služila le stara majhna gozdarska koča tik deželne meje, zaradi hitrega razvoja gozdnega gospodarstva se je takratni lastnik princ Georg odločil, da v ta revir postavi višjo gozdarsko službo in zgradi gozdarsko postojanko. Z gradbenimi deli so začeli leta 1879, v bližini ruševin stare carinarnice na deželni meji. Gradnja je bila zaključena leto kasneje (sl. 1), novosezidano postojanko pa so v čast Jurijevega sina Hermana poimenovali v Hermannsburg, oziroma okrajšano Hermsburg. Domačemu ljudstvu tuje nemško ime ( Hermsburg), je v pogovorni uporabi zamenjalo domače ime Gomanci. Jedro gozdarske postojanke so predstavljale štiri zgradbe, ki jih je obdajalo nižje obzidje, in so v vseh 122 letih svojega obstoja ostale praktično nespremenjene do danes. Peto, dislocirano enoto pa je predstavljala gozdarska hiša na Klanski polici. Gomance med obema vojnama Po prvi svetovni vojni je del bivše Avstro - Ogrske monarhije pripadel kraljevini Italiji. Tako je tudi zahodni del posestva Snežnik in z njim današnji revir Gomance prišel pod italijansko upravo. Takoj po vojni, bližini nove državne meje navkljub na tem področju ni bilo bistvenih sprememb. V tridesetih letih, ko je fašizem dosegel svoj višek, pa so začeli ob meji z velikimi gradbenimi deli in kopičenejm raznih vojaških in policijskih formacij. Takrat so vzdolž cele meje zgradili kompleks raznih vojašnic, bunkerjev, skladišč, tankovskih ovir, in drugih vojaških objektov ter razširili obstoječo mrežo cestnega omrežja z t.i. intervencijskimi cestami za hitro posredovanje. V tem obdobju so tudi na Klanski polici Italijani zgradili vojašnice, ter planinski dom poimenovan po njihovem znanem alpinistu »Rifugio Guido Rei«. Posestvo Snežnik, pa je malo pred drugo vojno v bližini stare gozdarske hiše sezidalo novo, lepšo in sodobnejšo logarnico v katero se je preselil revirni gozdar z družino. DRUGA SVETOVNA VOJNA Pred napadom Italije na kraljevino Jugoslavijo, so Italijani vzdolž meje nakopičili množico vojaštva in vojaške opreme, gozdarske družine, ki so živele na področju snežniških gozdov pa skupaj z ljudmi iz vasi v bližini meje, internirali globje v Italijo. Po napadu, ko se je glavnina vojaštva premaknila na teritorij Jugoslavije, pa je bilo število vojakov na področju Snežnika celo manjše kot v obdobju pred vojno. Do razpada Italije se na področju Snežnika niso odvijale večje vojaške operacije. Kmalu po kapitulaciji Italije pa so nemci na Snežniku izvedli obsežno ofenzivo, med katero so požgali večino gozdarskih in Italijanskih vojaških objektov. Med to ofenzivo so na Klanski polici ustrelili tudi tamkajšnjega logarja Jožeta Sedmaka iz Koritnic in njegovega naj starejšega petnajstletnega sina Ruperta (sl.4), preostalo družino pa odpeljali v Reko. GOMANCE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Po drugi svetovni vojni postanejo gozdovi posestva Snežnik državna last. Ker so bili dediči zadnjega lastnika Hemana Schonburg Waldenburg-a tudi italijanski državljani so bili upravičeni do odškodnine za nacionalizirano imetje, zato ti gozdovi danes niso predmet denacionalizacije. Gospodarjenje z gozdovi se je nadaljevalo takoj po drugi vojni. Zaradi potreb povojne obnove so bili gozdovi prva leta s sečnjo zelo obremenjeni. Življenje gozdnih delavcev je bilo v tistih časih zelo težko. V gozdu so ostajali cel teden, kuhali so si sami, spali pa so v zasilnih kolibah. Šele na začetku šestdesetih let so se življenjske razmere nekoliko izboljšale, saj so takrat začeli postavljati delavske koče in nastambe. V tistem času je bila na gomancih osnovana tudi delavska menza, ki je obratovala vse do reorganizacije gozdarstva v začetku devedesetih let. Gomance so tudi elektrificirali. Osrednja zgradbaje bila preurejena v delavsko nastambo za sezonske delavce in pisarne za revirno vodstvo revirja Gomance. Za potrebe gozdarstva je bila v okviru nastambe zgrajena tudi manjša bencinska črpalka. GOMANCE DANES Z razvojem gozdarstva so začele gozdarske postojanke na Snežniku izgubljati svojo prvotno vlogo. Gozdni delavci so se začeli dnevno voziti domov. Konec osemdesetih je Gozdno gospodarstvo Postojna vse delavce iz južnih Jugoslovanskih republik preselilo v Cerknico. Z reorganizacijo gozdarstva pa so bile opuščene tudi delavske menze. Razen gozdarskih postojank na Mašunu in na Mačkovcu, ki sta imeli frekventnejše lokacije in bogatejšo turistično tradicijo, so ostale prepuščene propadanju. Manjše gozdarske objekto so odkupili ali najeli občani, večji kompleksi, kot so Gomance in Leskova dolina pa so za kupce očitno prevelik zalogaj, predvsem pa predstavljajo prevelike stroške obnove in vzdrževanja. Tako je gozdarske nastamba Gomance kljub idiličnem okolju ob vznožju Orlovice in v neposredni bližini razgleda na Kvarnerski zaliv, obsojena na propad, ki je iz leta v leto očitnejši. Janez Fabec, inž. gozdarstva •Klanska Pollcžt Stara gozdarska hiša na Klanski polici 1913 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica teVfax: 05/714 10 38 KROVSTVO majla decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLAs p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 c4 TRGOVINA na Sabina Murko s.p. Bazoviška 32, 6250 II. Bistrica tel.: 05/71-00-610 Za vroče poletne dni vam nudimo: - ženske, moške in otroške kopalke ■ ženske bluze, hačje, obleke in krila - moške kratke majice in hlače ■ za najmlajše pa rokavčke, vodne žoge in balone OD 20.7, SEZONSKO ZNIŽANJE VSEH POLETNIH ARTIKLOV! Vabljeni! KARATEISTKA TAMARA KOVAČEVIČ Mesto pod Snežnikom je dalo že kar nekaj državnih prvakov. Eno zadnjih imen iz kar številnega seznamaje mlada karateistka Tamara KOVAČEVIČ rojena 9.3.1991. Na nedavnem državnem prvenstvu v karateju je v katah posamezno v konkurenci mlajših deklic osvojila državni naslov zato smo ji zastavili nekaj vprašanj. Učenka 4 razreda osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice je rada poklepetala z nami in o svoji športni karieri povedala mnogo zanimivega. Kdaj si se pričela ukvarjati s karatejem in kdo te je zanj navdušil? Trenirati sem začela jeseni leta 1998. Neko nedeljo sem bila z mamo pri starih starših v Zabičah. Tam je stric Edo povedal, da je bratranca Andreja vpisal h karateju. Mama mi je takoj predlagala, naj poizkusim tudi jaz. S predlogom sem bila navdušena, vedela pa sem, da se bo s tem moral strinjati tudi oče. Ko sva mu z mamo predlagali, da se vpišem v karate klub je čudno pogledal in pripomnil, da ta šport ni najbolj primeren za deklice in naj se raje ukvarjam s katerim drugim športom. Sam je bil smučar in nogometaš, v kar je spravil tudi brata Marka, toda jaz sem vztrajala. Na končuje le popustil s pripombo: »bolje kot na cesto - v telovadnico«. Mama me je odpeljala v Sokolski dom kjer me je vpisala »SAMURAI« in zgodba seje začela. Torej prve korake si naredila v Bistriškem klubu, sedaj si v Novi Gorici -pojasni nam malo zakaj nisi v domačem klubu zakaj pravzaprav gre? No z mamo sva mislili, da bo trening karateja zame nekakšna rekreacija, nič obveznega. Tako je bilo prve štiri mesece, ko me je trenerka Vojka ŠESTAN učila osnov in prvih korakov. Nekega lepega zimskega dne v letu 99 je na naš trening prišel Stojan. Opazoval je naše delo kake pol ure potem pa Vojki naročil naj me pripravi za tekmovanje. Od tistega dne se je moje življenje obrnilo na glavo, pričela so se številna tekmovanja s katerimi so prišli tudi uspehi in sedaj sem tu. Za karate klub Samurai Nova Gorica tekmujem zato, ker je tam glavni trener Stojan Šestan zame najboljši trener v Sloveniji, ki meje poleg Vojke naučil vsega in me pripeljal do vseh uspehov. Toliko na kratko sicer pa je zgodba precej daljša in mnogo bolj zapletena. Karate izgleda precej samotarski šport, kako je s prijatelji, konkurenco in s čem se poleg karateja še ukvarjaš? Ne bi rekla, da je karate za samotarje saj smo SAMURAI kot velika družina vsi prijatelji med seboj in obenem tudi največji konkurenti na največjih tekmovanjih. Iz največjih prijateljev se v trenutku prelevimo v nasprotnike in obratno in to je čar Samurai klubov, kijih kot glavni trener vodi Stojan. Moje prijateljice so v glavnem tudi moje konkurentke s katerimi skupaj treniramo in tekmujemo. Naj omenim Sanjo Frank iz karate kluba Samurai Divača, pa Heleno Kosmina iz karate kluba Samurai Koper, sotekmovalca iz ekipe Samurai Nova Gorica Tomaža Vuliča in Luko Mozetiča, pa nekaj starejši Koprčanki Ano Kresevič in Majo Baronik in še bi lahko naštevala. Pozabiti pa ne smem mojih nekdanjih klubskih kolegic Doris Bme in Mateje Hrvatin, ki sta mi poleg omenjene Sanje Frank eni glavnih konkurent na vsakem velikem tekmovanju. Izven karateja imam tudi nekaj prijateljic naj omenim le Vrbovke, bodo že vedele katere so in Suzano iz bloka, žal pa mi za druženje ostane zelo zelo malo časa. Poleg karateja sem v letošnjem letu sodelovala v šolskem orfovem instrumentariju. Rada bi pela pri pevskem zboru, najraje pa bi se vpisala še v glasbeno šolo in igrala flavto, za kar pa žal ne bo časa, kar mi je od vsega najbolj žal. Torej zaenkrat ostajaš pri karateju, kako pa ti gre v šoli in kako uspevaš povezati šolo, teninge in tekmovanja? Zaenkrat mi še vse uspeva, v šoli nimam težav, poleg vsega pa se zavedam, da je prvo šola, potem pa karate in drugo. Treningi so mi v veselje in razvedrilo čeprav so naporni. Najbolj me jezi vožnja v Koper, Sežano ali N. Gorico a za uspeh se je potrebno in vredno potruditi. Seveda iz vse skupaj ne bi bilo nič, če v družini ne bi imela tistega, kije bil v začetku najbolj proti temu, da se vpišem h karateju - mojega očeta Zlatana, ki me vozi na treninge in tekmovanja, kar tudi njemu vzame skoraj ves prosti čas, za kar sem mu neizmerno hvaležna in upam, da bo zdržal do konca osnovne šole. Ponovno si me spodbudila, da te vprašam, zakaj se ne vpišeš v domač klub in kar naenkrat bi imela več časa verjetno celo za glasbeno šolo? Če hočem še naprej uspešno tekmovati potem moram imeti najboljšega trenerja, poleg tega pa ne morem kar čez noč zapustiti ljudi v karate klubu Samurai Nova Gorica, ki so me sprejeli, ko v Bistrici ni bilo več kluba. Zaenkrat bo ostalo tako, če bo le oče to zmogel. Zakaj misliš, da je tvoj trener najboljši? Vsi vemo, koliko odličnih tekmovalcev, državnih in drugih prvakov je izšlo iz njegove šole. Nekateri zelo uspešno tekmujejo tudi danes po raznih klubih v Sloveniji, spet drugi postajajo uspešni treneiji itd. Sam pa je začel na novo v Novi Gorici, predvsem pa v Kopru. Na državno prvenstvo za dečke in deklice v II. Bistrico nas je pripeljal 12, osvojili pa smo 7 zlatih in 3 srebrne medalje, verjetno največ med 39 klubi, ki so nastopili in to je zadosten razlog, zakaj želim, da me še naprej uči Stojan Šestan. Kaj pa tekmovalni rezultati in kateri so tvoji največji uspehi? Ja dobrih rezultatov se je v 4 tekmovalnih sezonah nabralo kar nekaj in težko rečem kateri uspeh je naj večji ali kateri rezultat mi je najbolj pri srcu. V množici dobrih uvrstitev naj omenim le, da sem bila v letu 2000 pokalna zmagovalka Slovenije, trikrat zapored sem zmagala na evropskem pokalu za mlade v Ferrari, rezultat kariere pa mi je prav gotovo osvojitev državnega naslova prejšnji mesec v našem domačem kraju. Za lep uspeh pa štejem tudi priznanje za moje športne dosežke, ki sem ga za lanskoletne rezultate prejela od športne zveze Nova Gorica, ki se vsako leto spomni svojih športnikov. V kateri disciplini karateja najraje tekmuješ in zakaj? Najraje tekmujem v katah, saj je tu potrebno pokazati največ znanja in tehnike poleg tega pa je pri katah na vseh tekmovanjih naj večja konkurenca in so zato dobre uvrstitve vredne toliko več. Za primer naj dam državno prvenstvo v Ilirski Bistrici, ko nas je v katah nastopilo v konkurenci mlajših deklic 33, v bojih nas je bilo precej manj, pa še po telesni teži smo bile razdeljene, v tekmovanju ekip pa so nastopile celo samo štiri trojke. Poleg tega pa se v prikazu kat lahko vidi vsa lepota tehnike karateja, katere pri boju zaradi težnje po dosegu točke nikoli ni mogoče videti. Kaj te še čaka v letošnji sezoni? Poleg državnega naslova si želim osvojiti tudi pokal Slovenije, kjer nam je ostala še ena tekma. Zavedam se, da to ne bo lahko, saj je v konkurenci ostalo še kar nekaj tekmovalk, ki razmišljajo enako kot jaz. No če bom zdrava, pripravljena in če ne bo poškodb tudi to ni nemogoče, vsekakor pa bom zadovoljna tudi z morebitnim drugim ali tretjim mestom. Zadnja pokalna tekma bo v jeseni oziroma v začetku nove tekmovalne sezone. Kaj bi še povedala ob zaključku najinega pogovra? Rada bi se zahvalila vsem, ki so pripomogli k mojim uspehom v prvi vrsti mojemu trenerju Stojanu Šestanu, pa Vojki Šestan, Andreju Časarju, Vojku Franku, Blažu Catelaniju in Mihi Čebronu, pa predsedniku KK Samurai Nova Gorica Jordanu Mozetiču, sponzorju družbi Maksel d.o.o. in njenemu direktorju Stanku Baričiču, vašemu časopisu Snežnik, za objavo rezultatov, mojemu očetu Zlatanu in vsem drugim, ki sem jih nenamerno pozabila imenovati pa so imeli prste vmes. Hvala, ker si se odzvala mojemu povabilu na pogovor. Želim ti še veliko uspehov pri tekmovanju in seveda tudi v šoli. Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro-6.10 Poročilo AMZS-6.15 Temperature po Sloveniji-6.30,9.00, 11.00,13.00,18.00 Novice-6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo seje ) - 8.00 Poročilo OKC - 8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev -9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15.00 Informativna oddaja RGL - 15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki-10.00 Nagrada nedeljskih čestitk-žrebanje - 10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija -12.25 Gani čez dober nasvet- 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim -13.30 VIP - vaših izbranih pet-14.00 Glasbene želje (za mlade) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba.. .z glasbenim gostom -19.05 Virgo od aeta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP -21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro -7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo seje - 8.00 Poročilo OKC -8.15 Napovednik - 9.00,11.00,15.00,18.00 Novice -9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna -19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS - 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo seje - 8.45 Kaj pa luna- 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke -15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix V.________________________________________________________________________V * OBVESTILO 7MI CIVILNO ZDRUŽENJE Mm I ” I ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.. Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31 BISTRICA ON LINE Dvojna dioptrija Težave nikoli ne pridejo same od sebe, ampak jih prikličemo nadse s svojim poseganjem v naravni red poteka dogodkov. To ne velja samo za spremembe podnebja, ampak tudi za čisto vsakdanje stvari, v katerih smo udeleženi morda samo kot opazovalci. Pa vendar kljub temu nikoli ne vemo, koliko v resnici tehtajo naše naključno izrečene besede ali storjena dejanja v tistem trenutku, ko so bila izvršena. Njihov odmev včasih čutimo še leta pozneje, ko smo že pozabili nanje. Nekaj takšnega se dogaja z našimi željami po spremembah, ki se z vsakim novim neuresničenim poizkusom vse bolj sprevračajo v razočaranje nad lastno nemočjo, ki nas bolj hromi, kot same okoliščine, iz katerih hočemo pobegniti. Preko zidu ni mogoče kar skočiti, ampak si je treba napraviti lestev, s katere si najprej lahko ogledamo stanje na drugi strani zidu, kjer nameravamo pristati. Ker pa človek nima toliko potrpljenja in razsodnosti, da bi si prej v miru ogledal posledice svojih odločitev, si pač skuša utreti bližnjice do svojih ciljev in skoči. Kako se to obnese, imamo dovolj primerov v bližnji zgodovini, ko so naši ljudje v enem stoletju na svoji koži preizkušali tri zelo različne modele družbenih ureditev, kar je delovalo zaviralno na njihovo zavest v smislu šok terapije neprestanega prilagajanja novemu redu in novim oblastnikom. Morda smo ravno zaradi tega zdaj tako utrujeni in zbegani, ko nas skušajo spraviti še v četrtega, ker se nam zdi, da smo že izčrpali vsa svoja pričakovanja in da nas nobena stvar ne more več spraviti nazaj v ustvarjalno razpoloženje. Pa ni tako, kajti vsak rod išče svoje potrditve in mora na novo zakoličiti meje svojega sveta v svojem času, kjer se vse premika z našimi cilji vred. Problem je le v zunanjem izražanju teh hotenj, ker si naš primorski človek v neprestanem tlačanstvu pod tujci ni utegnil izoblikovati nekega svojega modela obnašanja, (razen upornosti) po katerem bi se ravnal kot po zvezdi severnici, kadar mu zmanjka orientacije. To se nam sedaj pozna in otepa, ko se še zmeraj počutimo tujci v svoji deželi ravno zaradi nasilnih zgodovinskih mutacij, ki jih je naš narod prestajal in jih še sedaj ne zmore preseči. Čas je za spogled z lastno podobo brez nepotrebnih preganjavic, ki so na bistriškem precej prisotne zaradi novih meja s Hrvaško in občutka odrinjenosti, ki jo je ta prinesla. V tej drži se gotovo upravičeno počutimo nelagodno, kar se odraža tudi v našem vsakdanjem obnašanju. Na cesti srečujem vse več zaskrbljenih in utrujenih obrazov, iz katerih veje brezbrižnost za dogajanje okoli sebe. Morda je tu iskati vzrok, zakaj veliko obetavnih pobud ugasne, še preden utegnejo zaživeti in tudi zakaj ne zmoremo nekaterih stvari spraviti v normalne okvire svojih možnosti in potreb. V naši občini se vsaj po videzu sodeč nihče preveč resno ne trudi z načrtovanjem prihodnosti za mladi rod, ampak iščemo le začasne rešitve iz nastalih zagat. Zaradi tega j e naš ubogi Snežnik v predvolilnem času bolj založen z medsebojnimi obtoževanji, kot s kakšnimi resnimi dolgoročnimi programi razvoja. Žal gre to skupaj s takšnimi razmerami, kot jih imamo in jih bomo še imeli, dokler se jih ne lotimo reševati... Kakorkoli že, to moreče stanje ne more trajati v nedogled, ker nas bo povsem omrtvičilo. Tega si res ne smemo privoščiti, da bi postali žrtev lastnih travm in z njimi zamorili še svoje potomce. Naši predniki so dokazali, daje mogoče preživeti tudi v nemogočih razmerah, dosti hujših od naših sedanjih, ne da bi zato morali zapraviti osebno dostojanstvo. Tega se premalo zavedamo v nepredvidljivih medijskih obračunavanjih, kjer pogosto prestopamo meje kulturnega dialoga in se spuščamo na raven pijanskih gostilniških prepirov, s čimer si zmanjšujemo še tisti prostor za sporazumevanje, ki nam je ostal na razpolago. Res je, da človek ne more ostati negiben, kadar ga kdo ali kaj razjezi in užali, posebno če je količkaj temperamenta v njem, mora na nek viden način izraziti svoje nezadovoljstvo, vendar ne v tako razpuščeni obliki, ki si jo v nacionalnem merilu prisvajamo za ‘sproščenost’ in ki je prišla do priznanja ob razpadu nogometne pravljice o naših nepremagljivih fantih v Koreji. Resnica kot takšna j e namreč v tovrstnih medsebojnih obračunavanjih čisto postranskega pomena in služi le za kuliso vpe lj e vanj a poulične kulture na javno sceno, ki dopušča možnost medijskega linča s komerkoli in prisilnega opredeljevanja javnega mnenja za ali proti komurkoli, ki ni z nami. To še ni demokracija, če lahko v imenu resnice koga javno popljuvamo ali v imenu moči svojega položaja ali denarja prisilimo k molku z grožnjami sodišča ne glede na argumente resnice. Demokratična in odprta družba bomo postali šele takrat, ko se bomo naučili normalno pogovarjati brez pravnih zastopnikov ter poslušali sogovornika brez vnaprejšnjega izključevanja zaradi njegove različnosti v pogledu na temo pogovora. Za to je potrebno samo malo vaje in seveda pripravljenosti, pa bo šlo celo v Bistrici na bolje. Stvari je treba najprej premakniti v svoji zavesti in šele potem v resničnem življenju, kije takšno, kot si ga naredimo sami. Krivdo zanj ni pametno vedno zvračati na druge, ker si s tem sami odvzemamo možnost spremembe smeri. Celo, ko padamo, ni vseeno, kam, ker imamo še vedno izbiro, kje in kako bomo pristali in s kakšnimi posledicami za naše okončine in za tiste, ki nas gledajo... Jožko Stegu DRUGI KONCERT OBČINSKE PEVSKE REVIJE Pred enaindvajsetimi leti so se domače pevske skupine prvič srečale na občinski pevski reviji v Harijah. Zagotovo ni takrat nihče pričakoval, da bo revija preživela dve desetletji in postala največja pevska manifestacija na Ilirskobistriškem. Prireditev je že zdavnaj prerasla skromne prostore harijske »kasarne«, z leti in porastom pevskih skupin pa je postala utesnjenost tolikšna, daje revija letos že drugič potekala v treh delih. Letošnji drugi koncert 21. občinske pevske revije so pripravili člani K.D. Alojzij Mihelčič iz Harij, s pomočjo podgrajske šole, v Podgradu. In prav organizatorji so bili tisti, ki so pod vodstvom Saša Boštjančiča, številnemu občinstvu prvi ogreli dlani. Sledil je komorni dekliški zbor Vox Ilirica, pod vodstvom prof. Marije Slosar -Lenarčič, letošnji dobitnik srebrne občinske plakete, ki sodi v sam vrh po kvaliteti petja. Za tem pa so zapele vedno nasmejane, prikupne Bistriške škuorke, ki gojijo ljudski način petja. MePZ Društva upokojencev iz Ilirske Bistrice (vodi ga Dimitrij Grlj) je bil zagotovo najštevilčnejši med nastopajočimi. Nastopil je tudi Kvartet bratov Boštjančič iz Harij (umetniški vodja Alojz Boštjančič). Kvartetu, ki je ob letošnjem občinskem prazniku prejel posebno spominsko listino za 45-letno delovanje, seje v eni izmed pesmi pridružila Alojzeva hčerka Ksenija Žnidaršič. Občinstvo je še posebej navdušil zamejski MePZ Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Adija Daneva. Revijo so zaključili pevci MPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice pod vodstvom prof.dr. Mirka Slosarja in nepogrešljivo pesmijo Vstajenje Primorske. Po reviji je bila na ogled razstava miniatur pustnega sprevoda, člani zamejskega pevskega zbora pa so prejeli tudi posebne mape s turističnim in propagandnim materialom o kulturnih in turističnih zanimivostih občine. Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji projekta najlepša hvala! Alenka Penko ZAHVALA GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA V času od 3. do 6. junija 2002 smo gostili izbrane učence mučitelje madžarske glasbene gimanzije Kodaly Iskola iz Kecskemeta. Ob tej priliki bi se radi zahvalili naslednjim družinam, ki so naše goste sprejeli na svoj dom in jih izredno lepo gostili: družini TOMAŽIČ, Gabrije 3, Ilirska Bistrica družini KRUH, Brinškova 28, Ilirska Bistrica družini ZAFRED, Dolnji Zemon 92 B, Ilirska Bistrica družini GRGASOVIČ in gospe SLAVKI BOŽIČ, Gabrije 7, Ilirska Bistrica družini ZADEL, Jasen 46, Ilirska Bistrica družini KALUŽA, Bobkova 14, Ilirska Bistrica družini ČEKADA, Ulica 7. Maja 14, Ilirska Bistrica družini ŽITKO, Zagorje 123, Pivka družini BENIGAR, Vodnikova ulica 16, Ilirska Bistrica družini ŠLOSEL, Trnovska ulica 10, Ilirska Bistrica družini ZEJNULOVIČ, Bazoviška cesta 40, Ilirska Bistrica družini PRIMC, Bazoviška cesta 46, Ilirska Bistrica, ter gospodu ZMAGU TREBCU, Bazoviška cesta 20, Ilirska Bistrica. Ravnatelj: Laszlo Balazs, prof. IRBIS Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71 -00-285 ENDEMIČNI SIFILIS - V SKRLJEVSKA BOLEZEN NA SLOVENSKEM Knjižnica Makse Samsa je bogatejša za knjigo avtorice dr. Zvonke Zupančič Slavec z naslovom Endemični sifilis - škrljevska bolezen na Slovenskem. Knjiga je za naše področje zanimiva, saj prvič obsežneje spregovori o zdravstvenem problemu, ki je vasi na območju naše občine prizadel v letih po odhodu Francozov v začetku XIX. stoletja. Najhuje je ta bolezen na območju takratnega premskega okraja razsajala v letih 1817-1824. Avtorica nas seznani s problemom endemičnega sifilisa in njegovim razvojem v takratni Evropi in na osnovi razpoložljivih študij o predpostavkah, kako je bolezen prišla v naše kraje. Očitno je, da seje bolezen najmočneje razširila v okolici Reke in po vasi Škrljevo dobila tudi ime. Od tu se je bolezen prenesla v vasi premskega okraja vse do Postojne in delno Vipavske doline. Takratna oblast se je problema bolezni zavedala in jo poskušala zaustaviti, zato je ustanovila tudi nekaj bolnic v ta namen. Največja je bila v Kraljeviči, kjer so v času največje razširjenosti bolezni imeli celo 2.000 postelj namenjenih bolnikom, obolelim za škrljevsko boleznijo. Na območju Reke so po ocenah skupaj z bolnico na Reki zdravili preko 16.000 ljudi. Tudi v postojnskem glavarstvu so se zavedali problema bolezni, zato so v letu 1818 tam odprli tudi bolnišnico, ki jo je vodil najprej dr. Andrej Mozetič, kasneje in najdalj pa dr. Julijus Zeme. V prvem mesecu delovanja bolnice so tam zdravili kar 137 ljudi, kasneje pa mesečno kakih 60. Bolnišnico so leta 1828 zaprli. 91 It f m O K L I Z N.VukljudVm tic »roojintt M fiiumcnet nat Ricite 1«. Poitejirflo Ki*6>. Slbcltfbcrgtr = SrtifcS. 0cit 27 ga&tftt untct (5ud) tiiic tfraiif&eit, bit 3t>r baS Uibcl DPlt Shkerlievo, uitb 411$ Girobniggtr iTtanffjeit ntnnt. ©ic ijt onftccfenb, unb tfreilt ftd), Ohe let fe med vami ti/h bolčsen kliti , ki jo imenujete Ihkerljevo ili grobnifhko bolesen. Prejemle fe, 'mo eden jo dobi od drusiga , kakor farni vidite ino fkufhate, de bi tako ne! mit 3br leibet SBcpfpiele bor beit fkufhate, de bi tako ne! Ne Siugcn" pabt, bon tinern jum an= dgne fe ne flarofti ne l))61a; per- btrn mit, »trfct>ont Ibtbtr Cllttr jemle fe Dtrdlc, mladdnzhor ino nod) ©tfd)lč6t, unb btfdtlt ©4ug< mdsh, dčldlt Ino flarib shčn. Od litiiif. mit <3?anntr unb Pirtifr, subčtka fe ta boKsen tako malo nifbt fcfttn SJlonatc, unb gabit lan g cine ftfccin&are ©efubbbcit genieffen, obne in ib«n ©cfd)4f= ten gebinbert ju fepn. gcbo(fr fd)lcid)t btimturfito biefi ©Iftim jtbrptr immcc roeitet bt5 <6 g fr nug fbarfe SBurjtln gcfafit batf unb batin titf freftenbe (Hntenbc @cfti>route ( ©einfraB/ Berun; ftaltung, ja btrt 83 triu ji unb 3 Martina (ur.). Politika zaposlovanja, (Knjižna zbirka Politični procesi in > inštitucije). 24. RUTAR, Dušan. Učitelj kot intelektualec 25. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) s komentarjem 26. Zakon o delovnih razmerjih: mala delavska ustava 27. UNUK, Jana (ur.). Slovenske pravljice, (Zbirka Pravljice) 28. TREBŠE-ŠTOLFA, Milica (ur.), KLEMENČIČ, Matjaž (ur.). Slovensko izseljenstvo : zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. 29. SPASIČ, Božidar. Podlasica je spregovorila: dosje obveščevalca, (Zbirka Sledi). 30. TONER, Michael, WHITE, Christopher. Blefsikon Evropske unije, (Zbirka blefsikonov) 31. TROW, Stuart. Blefsikon ekonomije, (Zbirka blefsikonov 32. ŽORŽ, Bogdan. Razvajenost: rak sodobne vzgoje 33. AINSLEV, Robert. Matematični blefsikon, (Zbirka blefsikonov). 34. BRILEJ, Roman. Matematika na poklicni maturi 2 : vzorci preizkusov znanja z izdelanimi rešitvami 35. BRILEJ, Roman. Matematika na poklicni maturi: vzorci preizkusov znanja z rešitvami 36. BRILEJ, Roman. Rešene naloge iz matematike 5 : za srednje šole. 37. COFMAN, Judita. Kaj naj rešujemo 38. Fizika, (Zbirka Tematski leksikoni 39. JOGAN, Nejc, BAČIČ, Tinka. Gradivo za Atlas flore 40. KOTARAC, Mladen. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije 41. METTLER, Rene. Narava, vsako uro drugačna 42. MILSTEAD, David. Vremenarski blefsikon, (Zbirka blefsikonov). 43. BOŽIČ, Marta. Sodelovanje in organiziranje. 44. COX, Danny, HOOVER, John. Ujemi dan: sedem korakov za doseganje nadpovprečnega v povprečnem svetu 45. GOLOB, Zlatko. Papige : bitja svojevrstnih potreb in radosti. 46. HANDSLIP, Carole. Hitro pripravljene jedi, (Zbirka Zdravo, dobro in preprosto 47. HAV, Louise L.. Moč je v tebi, (Zbirka Jaz - ti 48. HERMSEN, Josee. Konji in konjeniški šport 49. LEE, Wendy. Dobrote iz mikrovalovne pečice, (Zbirka Zdravo, dobro in preprosto). 50. LEE, Wendy. Pice, (Zbirka Zdravo, dobro in preprosto 51. NOORDHUIS, Klaas T.. Knjiga o vrtu. 52. ORTIZ, Elisabeth Lambert. Enciklopedija zelišč, začimb in dišav : praktični vodnik za kuharske mojstre 53. PRELEC-LAINŠČAK, Jolanda, ŠERUGA, Maja. Dieta pri boleznih jeter, žolča in vnetju trebušne slinavke 54. PRELEC-LAINŠČAK, Jolanda, ŠERUGA, Maja. Prehrana pri boleznih prebavil: diete pri obolenjih ustne votline, požiralnika, želodca, tankega indebelega črevesa ter danke. (Q^MEi dmji m im3 s SPIRULINA PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. SMO BISTRIČANI VENETI MNENJE G.TOMAŽIČA Venetska gospa z diska najdenega v Montebellunu (4.stol. p.n.št.) pri Trevisu S posebnim zanimanjem sem sledil razpravam gospoda Jožeta Šlenca v Snežniku pod gornjim naslovom. Pohvaliti moram izčrpno prikazovanje raznih mnenj o etnogenezi Slovencev. V bistvu gre za vprašanje, če smo Slovenci v naših krajih staroselci iz dobe pred več kot tri tisoč let, ali če so naši predniki prišli šele okoli leta 600 po Kr. Gospodu Šlencu nimam kaj oporekati, saj izvrstno opisuje razne teorije in zgodovinska dognanja. Imam pa nekaj pripomb k bistvu razprave, posebno kar se tiče njenega prvega in tretjega dela. Prvi prispevek govori o uradni teoriji, po kateri naj bi neki Slovani prišli v naše kraje izza Karpatja okoli leta 600 po Kr., saj prej niso nikjer omenjeni. Priznati moram, da v rimskih zapisih res ni nikjer govora o Slovanih, s katerimi naj bi se Rimljani vojskovali ali bi kakorkoli prišli z njimi v stik. Vendar ime ni vse. Neko ljudstvo ima lahko tudi različna imena. Gotski zgodovinar Jordanes, ki opisuje Slovane v letu 551, jih imenuje “veliko ljudstvo Venetov”. Dodaja pa, da “se njihova imena menjavajo po njihovih različnih rodovih in bivališčih.” V naših krajih so v rimski dobi znana imena Histri, Japodi (v okolici Snežnika), Subokrini (v Vipavski dolini), Kami (od Tržaškega zaliva do Kamskih Alp), Tavriski (v osrednji Sloveniji), Latobiki (na Dolenjskem), Ambisonti (v gornjem Posočju), Kolapiani (vzdolž Kolpe), Liburni (od Brkinov proti Reki) in še kakih deset imen. Kdo bi se upal reči, daje bil v tem majhnem prostoru toliko narodnosti in jezikov?. Po narodnosti in jeziku so lahko bili le Veneti, kijih pozneje poznamo kot Slo- veneti (Sloveneci). V latinskem jeziku je prvi zlog moral izpasti, ker latinščina nima soglasniške skupine sl. Izrednega pomena za ugotovitev, če so Slovani res prišli v naše kraje ob koncu 6. stoletja, so Langobardi. Jožef Šlenc povzema mnenje uradne teorije in pravi, da “pisec Zgodovine Langobardov Pavel Diakon neposredno opisuje začetke poselitve Slovanov na ozemlju naše sedanje države.” To pa ni nikakor res. Niti z eno samo besedo ni kaj takega omenjeno. In prav v tem j e tudi poseben dokaz, da take naselitve ni bilo. Saj Pavel Diakon, ki opisuje vse malenkosti tistega časa, ne bi mogel spregledati tako pomembnega dogodka, kakor bi bil prihod novega poganskega ljudstva prav do meje Langobardov. Vsi citati Pavla Diakona kakor tudi pismo papeža Gregorja Velikega, ki jih zgodovinarji navajajo kot dokaz, so pravo potvarjanje pomena teh zgodovinskih virov. To je huda obtožba, ki pa jo lahko vsak čas dokažem. Tudi večkrat omenjeni “Rižanski placidum” iz leta 804, namreč pritožba mest Trsta, Novega grada, Poreča in Pična na sodnem zboru v Rižani proti frankovskemu vojvodi Ivanu, ker je namestil Slovane na njihovo zemljo, nima nobenega opravka z dozdevno naselitvijo Slovanov, temveč je del frankovskega gospodarskega sistema. Še nekaj pripomb k zadnjemu delu razprave gospoda Šlenca, ki se nanaša na Hrvate v zvezi z Karantanijo. Mnogo je bilo že pisano o imenu “kosezi”, ki je najverjetneje pomenilo nek poseben sloj ljudstva v Karantaniji. Od kod je ta beseda in kaj prav za prav pomeni, verjetno ne bomo nikdar zvedeli. Pa tudi ni tako važno. Večjo pozornost zasluži vmešavanje Hrvatov v zgodovino Karantanije, ko Hrvatov kot nacija še sploh ni bilo. Povod za zmoto so dala nekatera krajevna imena v Karantaniji, ki so podobna imenu Hrvati. Prav ta imena pa so v zvezi z nastankom hrvaške narodnosti, ki ima svoje začetke prav v Karantaniji, torej pri Slovencih. Poglejmo potek in povezavo dogodkov. Hrvaška zgodovinarka Nada Klajč je jasno povedala, da Hrvati izvirajo iz Karantanije. Torej prej jih ni bilo. Tako piše: “Jedino Karantanija može biti stara domovina dalmatinskih Hrvata.” Prva omemba Hrvatov je poročilo cesarja Porfirogeneta v ‘De administrando imperio” v 10. stoletju, ki govori o naselitvi Hrvatov v Dalmaciji v 7. stoletju. Neznani pisec je to poročilo dopolnil s podatkom, da so bili Hrvati tudi v svoji stan domovini več let pod Franki, kjer so jih ti zaradi upiranja preganjali. To pa je lahko bilo le v Karantaniji. Preganjanje je začelo s karantanskim uporom po smrti kneza Hotimira (769). Ti Hrvati (v resnici so to bile vojaške čete karantanskega kneza) so se ob koncu 8. stoletja umaknili v Dalmacijo. Bizantinski cesar pa je postavil njihovo naselitev v 7. stoletje, da bi napram Frankom poudaril starejše in bolj upravičene težnje pa oblasti nad Hrvati v Dalmaciji. Teh “Hrvatov”, ki so pa letu 769 prišli v Dalmacijo, ni moglo biti dosti, saj je šlo v resnici le za nekaj vojaških enot s svojimi družinami. To pa niso bili še nikakršni Hrvati, temveč slovensko ljudstvo z imenom “har-vardi”, poenostavljeno “Hrvati”. Tam, kjer so se naselili, se je uveljavilo njihovo ime, ki seje potem razširilo v razne kraje, dokler ni postalo splošno ime za Dalmatince. Kdo pa so bili ti Dalmatinci, če ne Slovani? Njihovo poreklo je nakazano pri Prokopiju, ki v eni od svojih knjig opisuje trdnjave, ki jih je dal popraviti cesar Justinian (vladal od 527 do 565) v balkanskih provincah. Zgovorna so nekatera imena teh trdnjav iz starejšega časa, ki so sicer popačena z grščino, vendar jasno pričajo o slovanskem jeziku. Tako npr. sledeča imena v pokrajini Ilirija, torej Dalmacija: Bratzista (Vratišča), Bregedaba (Breg-deber), Betzas (Veča), G ribo (Hrib), Borbrega (Vrh brega), Medeka (Medreka), Mutzibara (Močno barje, močvirje), Tzertzenutzas (Čerčenuče), Tzutrato (Čez trato). In še več takih imen, ki pričajo o starodavni navzočnosti slovanskega jezika. Še nekaj o samem imenu “Hrvati”. Osebna imena Hrvat, Hrovat, Herbert in podobno najdemo po vsej srednji in severni Evropi, kar gotovo ne more biti etnično pojmovanje, saj ni znano, da bi se Hrvati selili pa vsej Evropi. Ime je pomembno preprosto brambovec ali vojaški stražnik. Beseda VARDA s pomenom straža je znana le po nekdanjem venetskem ozemlju. V slovenskem narečju j e ostala kot glagol “vardevati”, V italijanščini se je spremenila v “guardia”, v nemščini v wahren’ (varovati). Prvi del imena pa je HARATI, ki če vedno obstaja v slovenščini s pomenom tolči, udariti. Torej HAR-VARD, ki je pomenilo udarna straža, izgovorjeno “Hrvat”. V nordijskem delu Evrope je ta beseda znana kot Hoenvard. Tako približno so se imenovali tudi nekateri kraji v Karantaniji, kjer so bile nastavljene vojaške enote. Ta imena nimajo torej nobenega opravka s Hrvati, razen to, da je iz teh imen nastalo ime Hrvati zaradi preselitve karantanskih čet v Dalmacijo. Zato lahko rečemo, da imajo Hrvati svoje ime od Slovencev. Narodnostno pa so domorodno ljudstvo, kije sprejelo slovanski jezik od Venetov pred tri tisoč leti. Ivan Tomažič Dobrodelna akcija KO BOM VELIK... Ko bom m Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana li Pomagajmo otrokom pri nakupu # šolskih potrebščin. ''K. ' Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu. V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcev pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 Sit. Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske karitas Ljubljana. V Maribom in Kopm paje dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok. Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki. Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, kijih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno paje, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole. Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako daje prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju. Skupaj z Vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala naj višja vrednota znanje in zdrava samozavest. Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke. Podrobnosti o akciji: http:// www.karitas.si/. Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči: Koper (tel.:05/330 02 33), Ljubljana (tel.:01/439 21 30), Maribor (tel.:02 / 252 26 97). Peter Tomažič Slovenska karitas IRBIS Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 STROKOVNO MNENJE OB »URBANISTIČNO ARHITEKTURNIH REŠITVAH OŽJEGA IN ŠIRŠEGA MESTNEGA SREDIŠČA ILIRSKE BISTRICE » - 1992 (PROF. DR. PETER FISTER, DIPL. INŽ. ARH.) Variante urbanistično arhitektonske strokovne rešitve ožjega in širšega mestnega središča Ilirska Bistrice so bile posredovane dne 24.1.1992. Naročnik študije jer bila Skupščina občine Ilirska Bistrica, Sekretariat za planiranje in gospodarstvo. Izvajalec je bila Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani s sledečima avtorjema: dr. Boris Leskovec, dipl.ini.arh, vodja projekta in Leon Belušič, dipl.ini.arh. Ker se po Bistrici širijo govorice o preplastitvi plača smo se odločili, da študijo objavimo po delih in pokažemo bistričanom, da bi se k problematiki »plača« moralo pristopiti celostno, da so nekateri poizkusi njegove ureditve že obstajali in da je nesmotrno nesedati nekim predvolilnim obljubam v škodo vseh nas in naše kulturne dediščine. Perspektivni prikaz dela mestnega središča ob vodi - pogled z zahoda 1. IZHODIŠČNA MERILA Današnje naselje Ilirska Bistrica, šele 1911 trg in 1932 mesto, je zaradi svoje močne navezanosti in posebne vloge v preteklosti in kot kaže tudi v bodočnosti, vedno znova doživljalo nenadne preskoke v razvoju naselbinske podobe. K temu so prav gotovo pripomogle tudi mnoge nesreče - od turških vpadov do potresov. Zato je iskanje identitete vedno močnejšega naselja toliko bolj razumljivo, obenem pa težavno! V vsakem resnem poskusu tega iskanja ali novega ustvarjanja kraju lastne podobe, vsebine in pomena, bodo zato vedno ostajale dileme, ki bodo še dolgo v prihodnost podedovane iz njene dosedanje preteklosti. To bi morali razumeti kot kvaliteto in ne kot oviro, zato najprej nekaj besed o različnosti v enotnosti naselja. Problem določanja tipologije arhitekture: Ne da bi podrobno razčlenjevali zgodovino nastajanja mesta, je v njej nekaj tako značilnih sestavin, da še danes predstavljajo tudi merila za razumevanje naselbinske in arhitekturne tipologije. Prvotno sta nastali dve naselbinski celoti, ki imata vsaka zase močno različne naselbinske karakteristike od izrabe prostora do simbolnih ali čistih funkcionalnih vrednosti: povsem vaško v Trnovem in obrtniško-upravno-trgovsko v Ilirski Bistrici. Zato je tudi stara arhitekturna tipologija med obema, do druge vojne ločenima naseljema, močno različna. Združevalne zazidave niso doslej nikdar niti poskušale ustvariti enotnost - vojaške in industrijske stavbe so vsake v svojem času gradili brez povezave z identiteto okolja in regionalne pripadnosti arhitekture. Nekaj pomembnih upravnih ali drugih izjemnih stavh je bilo drugačnih po svoji vsebini in po izgledu (današnja občina...) ali pa so s posameznimi primeri skušali kraju prilagojeno uveljavljati nekatere najnovejše likovne (stilne ali modne) rešitve: secesijske stavbe v starem delu Ilirske Bistrice, nekateri najnovejši poskusi... Če bi hoteli poiskati tiste sestavine in značilnosti prostorskega in arhitekturnega oblikovanja, ki so najbolj dosledno vezane na širše določeni prostor, bi morali pri starejših stavbah sešteti značilnosti notranjskega, primorskega in ponekod tudi osrednjeslovenskega stavbarstva, jim dodati modne dodatke staroavstrijske in uradne italijanske arhitekture upravnih in dmgih javnih stavb. Značilnosti prostorske navezave na naravne danosti: Če bi hoteli razumeti prostorske naselbinske pomene, bi morali izhajati iz med seboj tesno povezovanih pa vendarle ločenih malih javnih, obcestnih in poljavnih prostorov (trgov, razširjenih delov ulic, zelenic, prostorov ob vodi itd.). Voda je kot osnovni element kvalitete bivanja v tem kraškem okolju vedno imela najmočnejšo vlogo, deli naselja in sploh vsi človekovi posegi v prostor pa so bili vedno znova tesno vezani na naravne danosti, obliko terena, značilnosti mikroklime itd. Te posebnosti je v proštom, v katerem je nastajalo naselje, mogoče slediti v prav vseh zgodovinskih obdobjih. Še ena od posebnosti je bila vedno odločujoča: geografski položaj naselbine ob bolj ali manj pomembni prometnici, kije povezovala med seboj različne regije, kije pomenila tranzitni promet, trgovino (les!), ali kije bila bolj ali manj usodna za naselje in za prebivalce. Včasih, ko je odločala o pomenu nadzora nad prometom vojaška sila, so naselje izrabljali vojaki, v drugih časih, ko je bilo bolj pomembno omogočiti pretok blaga skozi kraj, se je naselje dušilo v prometu. Obe navedeni posebnosti, sta še danes osnovna problema naselja. Stanje in pomen stavbne in naselbinske dediščine Ker je vsako naselje pomembno toliko, kolikor ima pokazati, je tudi pri Ilirski Bistrici potrebno določiti relativno vrednost stavbne in naselbinske dediščine kot dveh osnovnih meril za dokaz o višini izhodišča za bodočnost. O izjemnih arhitekturnih ali urbanističnih spomenikih žal ne moremo govoriti, saj ni mogla nastati iz razlogov, ki so bili povedani že zgoraj. Tudi naj starejši dokazi o pomenu posameznih arhitektur imajo danes pretežno arheološko obeležje, ki pa je vedno znova vezano na poseben odnos do pobožaj a v pokrajini, na katerega so bili vezani. To bi moralo postati eno od meril za odnos do prostora v celoti: zaščita pred neustrezno bodočo izrabo bi morala obveljati za vse tiste točke, ki so pomensko vezane na najpomembnejše dele zgodovine naselja: Gradina in Gradišče... Nekateri iz celote izstopajoči deli arhitekturne dediščine so v Ilirski Bistrici zaznamovani s splošnim pomenom: od cerkvene arhitekture preko palačam podobnih stavb do ohranjenih stavb ob vodi (mlini, žage) ali drugih posebnosti so le sestavni deli nepretrgane verige arhitekturne hierarhije. Njena glavna značilnost je mnogovrstnost v iskanju vzorov, ne pa izjemne, posebej stoječe in posebej v ločene dele naselja vključene stilne stavbe. Iz te krajevne značilnosti izhaja tudi ocena o neprimernosti mnogih “velikih” in izločenih stavb, ki so nastale bolj kot rezultat prisile (prim.: vojašnice...) in manj kot poskusi dvigniti naselje na višjo arhitekturno raven. Iz gornjega sledi, daje mogoče iz še močno prepoznavnih splošnih značilnosti arhitekturne in prostorske dediščine sklepati tudi na pojem identitete novega naselja. Ta naj bi obvezno izhajala iz zgoraj opisanih razmerij. Stavbna dediščina ima zato tudi svoj poseben pomen, čeprav j e ne sestavljajo arhitekturni spomeniki naj višjega ranga: določa identiteto kraja. Glede na večji ali manjši pomen v tej identitetni predstavitvi je potrebno stavbno dediščino tudi ocenjevati in se odločiti za njeno posebno vlogo. Problemi izhodišč: Pred odločanjem o ustreznosti ali neustreznosti kakršnekoli ponujene rešitve urejanja ali preoblikovanja mesta, še posebej pa njegovega jedra, je potrebno izdelati trdna izhodišča oziroma določiti cilje. Cilji so seveda lahko zelo različni in na tem mestu bomo podali le tiste, ki naj bi Bistrici omogočili ustvariti lastno identiteto, posodobiti bivalno okolje in se uveljaviti v širšem prostoru. Ob tem moramo obiti najbrž mnoge osebne ali preveč lokalne interese, ki bi morali postati odločujoči šele potem, ko so vsem sprejemljivi splošni cilji. IDENTITETA mesta, ki so ga že razglasili za “militarizirano in ekološko onesnaženo mesto ob južnem robu Slovenije” (kar povzemajo kot problem tudi načrtovalci nove podobe) in ki hkrati izhaja iz razvojno zelo težkih pogojev, ki so navedeni zgoraj, je ključnega pomena za bodočnost. Identitete, ki je bila doslej vezana predvsem na širši regionalni pomen in manj na lastno podobo naselja, ni mogoče na novo ustvariti. Edini sedaj razpoznavni deli so kolikor toliko še ohranjena stara jedra ali vsaj nekateri njihovi segmenti, zato je navezava novega mestnega jedra na prenovo starih jeder nujna. Izboriti je potrebno cilj, v katerem bo od vsake nove arhitekture in od vsakega dela novega ali preurejenega dela mestnega prostora pričakovati hkrati navezavo na temeljne značilnosti že obstoječega z nadgradnjo novega. Novo ne bi smelo biti niti pretirano historično ali v preozki navezavi na “ljudsko” stavbarstvo, niti ekskluzivno modernistično - to so značilnosti, ki jih je Ilirska Bistrica v svoji preteklosti vedno znova uveljavljala. Razlika med arhitekturo, ki naj v bodoče uokvirja centralne dele naselja, in med obrobno naj bo taka, kot jo določajo karakteristike, ki so zgoraj že opisane. Za obrobne dele (tudi za manjše stanovanjske komplekse) naj bi veljala pravila, ki določajo oblikovanje naselij ilirskobistriške “arhitekturne krajine”: stavbe so strnjene v gručo ali več gruč, njihovo navezavo s terenom določajo komunikacijske smeri, vzdolž katerih so gruče položene v dolino ali ob njen rob, dominante niso posebej izrazite in so locirane ob gručah (ni izrazito značilnih vertikalno poudarjenih dominant). POSODOBITEV mesta je v nadaljevanju predhodnega izhodišča mogoča predvsem v urbanistični spojitvi ločeno in stihijsko nastalih med seboj nepovezanih delov poseljenega prostora v celoto ob hkratni ohranitvi različnih pomenov in izraznosti dosedanjih predelov mest. Pod pojmom “posodobitev” je seveda mogoče razumeti vse običajne oblike posodabljanja infrastrukture, dejavnosti, pogojev za bivanje itd. Poleg tega pa moramo ta pojem razumeti tudi kot zahtevo po taki strategiji urejanja mestnega prostora, ki ne bo le zahtevala določene oblike in z njimi prilagajala nanje človeka, ampak bo skušala njegove želje in možnosti vgraditi v resnične okvire možnosti prostora in pomena mesta. Posodobitev torej ni le saniranje ekološko onesnaženih voda, ureditev prometa in izgradnja novih kapacitet za nove dejavnosti, ampak tudi resnična posodobitev že zgrajenega, odstranitev ali vsaj popravilo dosedanjih napak ob hkratnem varovanju pomembnih delov dediščine kot identitete bodočega mesta. VLOGA MESTA se je že v preteklosti izkazala za temeljni vzrok vseh gradenj ali rušenj Ilirske Bistrice. Mesto si mora pridobiti dovolj pometnbno vlogo v širšem prostoru, da si bo samo na jasnem, kaj želi in kaj zmore doseči. Problem, ki ga mora rešiti, je razmerje med lokalno ali regionalno vlogo v hierarhiji slovenskih mest na eni strani, na drugi strani pa med robnim ali centralnim položajem v resničnem prostoru. Pretirano bogato Perspektivni pogled na Plač - pogled z vzhoda načrtovanje bi bilo namreč enako pogubno kot preskromno. Še več, kdor bo imel vnaprej pripravljene čim bolj realne načrte za smotrno izrabo in razvoj svoj ega prostora ali kdor bo imel pripravljene realne načrte prenove stavbne dediščine ali kulturnih spomenikov, ta bo lahko v bodoče prav gotovo računal na dosti večjo podporo iz širšega prostora kot tisti, ki se bo (po že ne pozabljeni navadi) pretirano skušal uveljavljati s povsem nerealnimi načrti razvoja. Realnost načrtov pa se bo v vsakem primeru preverjala z dejanskim statusom posameznega dela slovenskega prostora. 2. PRISTOP K NAČRTOVANJU Osnovne dileme in priporočila: PRENOVA IN VARSTVO stavbne dediščine iz zgoraj navedenega ni Nebeški kraj - pogled s severa toliko dilema sama po sebi ampak bolj vprašanje pravega obsega in pravega cilja. Iz dovolj podrobno obdelanega stanja (velja predvsem za staro jedro Ilirske Bistrice in manj za Trnovo) je razvidno, da je fizični obstoj stavbne dediščine še dovolj dober, da prenova v tem smislu ni problematična. Mogoča je skoraj v vsem predelu, ki ga tudi elaborat označuje kot “staro jedro”, rezultat pa bi bil lahko deloma rekonstruirna podoba delov naselja kakršno je bib že v začetku stoletja in prej, deloma nadgradnja (dopolnitev), ki naj bi dodala možnosti boljše prostorske izrabe ali popravljanja napak, ki so bile že storjene. Večji je problem vsebine. Od prvotno živega in tudi vsebinsko bogato diferenciranega naselja, j e danes ostalo le malo, večina funkcij je tu zastarelih, neustreznih (tovarna...) ali pa so stanovanja, ki niso povsod ustrezno posodobljena. Če bi hoteli staro mestno jedro prenoviti, bi mu,morali najprej zagotoviti ustrezno vlogo v odnosu do celotnega naselja in mu omogočiti pritegniti najbolj ekskluzivne dejavnosti, ki bi naj sodile v resnično mesltno jedro. Problem vsebineje torej problem prenove - sicer pa velja tudi za Ilirsko Bistrico, da mora biti prenova načrtovana drugače kot urbanistična ureditev ali zazidava. NOVA IDENTITETA je sicer vprašanje vsake dobe, vendar je to za Ilirsko Bistrico temeljnega pomena. Pri tem se je potrebno zavedati, da nove identitete ni mogoče pridobiti le z novo obleko mesta, ampak mora biti le-ta povezana tudi z vsebino. Ker je mesto doslej vedno nihalo v svojem pomenu, je novo identiteto potrebno pridobiti v merilu regionalne in lokalne pripadnosti, vendar v mejah oblikovne identitete znanega merila ter v mejah možnega. Opozoriti je potrebno na nekatere specifičnosti v prostorskem in arhitekturnem oblikovanju, ki so lastne proštom in ki morajo ostati izhodiščno menio tudi za novo oblikovanje -seveda z dovolj široko možnostjo sodobnih in avtorskih nadgradenj. GOSPODARNOST RAZVOJA IN RABE PROSTORA; tudi tuje potrebno načrtovati dovolj široko, da se gospodarnost lahko pokaže v vsej širini. Novi pogoji, v katerih so izjemno velike površine, ki jih je doslej zasedala vojska, še nedefinirani in niso niti ustrezno zabeleženi v dokumentaciji stanja. Vsekakor je potrebno preveriti možnost nove rabe celotnega že pozidanega prostora vključno z vojaškimi in industrijskimi objekti in šele nato dokončno določiti resnično potrebo po gradnji novega. Podobno je potrebno uveljavljati preverjanje znotraj tistih delov mesta, ki naj bi ga v bodoče ohranjali ali le dopolnjevali: šele po podrobni oceni možnosti nove uporabe naj bi se odločalo o kakršnikoli gradnji novega. Opisani sistem preverjanja je že več kot desetletje temeljna oblika odločanja v sodobnih evropskih deželah (N emčij a...), v slovenskem okolj upa bo vgrajen v pripravljene zakone. EKOLOŠKO NARAVNANE ODLOČITVE so prav za Ilirsko Bistrico že zdavnaj temeljnega pomena in o njih ni potrebno mnogo dodajati. Morda bi ponovili le ugotovitev, daje zaradi sanacije nekaterih proizvodnih procesov uspelo ohraniti Škocjanske jame kot del svetovne dediščine. Če bi torej dosegli kakršnokoli izboljšanje v razmerju do današnje ekološko izjemno neustreznega stanja v industriji, prometu, razporeditvi dejavnosti (vojaške naprave), bi Ilirska Bistrica kot izhodišče za najpomembnejše dele naravne dediščine na Slovenskem, pridobila tudi podporo najširšega obsega - to voljo pa je potrebno dovolj agresivno izpovedati in uveljaviti v naj širši javnosti! Ob ogledu mesta samega pa je potrebno s stališča ekološke osveščenosti ugotoviti tudi, da bi morali vzporedno s širokimi in dragimi akcijami sanacije dejavnosti uvesti tudi vzgojo prebivalstva.Vodotoki, ki so sicer naj večja dragocenost prostora, pa celo nekateri deli naselja, ki so bili še nedavno tega lepo urejeni (parki, trgi...) ne kažejo pozitivnega odnosa prebivalcev do čistega okolja... 3. PREDLOGI Zahteva po navezavi načrtovanja novega mestnega jedra na prenovo obstoječih delov je več kot nujna. Ob tem bi bilo smotrno predlagati nekatere nujne posebnosti: Navezava na celoten prostor, združevanje relativno samostojnih ali vsaj nepovezanih delov naselitve v celoto mora biti izključno rezultat predhodnih strateških prostorskih odločitev. Te morajo biti utemeljene po eni strani s smernicami gospodarsko politične vloge mesta v bodočnosti, po drugi pa z objektivno dokazanimi omejitvami in možnostmi realnega prostora. a) “znanstveno” utemeljene pogoje za ekološko kvalitetno, kulturno značilno in humano pogojeno rabo prostora ilirsko - bistriške kotline - v pogojih bi morali opredeliti minimalne in maksimalne možnosti človekovih posegov v prostor ter predvideti posledice (metodo ugotavljanja posledic za načrtovane odločitve o gradnji, mšenju ali dmgih posegih v prostor); študija ne bi smela imeti vgrajenih kakršnihkoli političnih sestavin; b) “management prostorskih odločitev” za smotrno, gospodarsko in demografsko kvalitetno rabo prostora oziroma že zgrajenih kapacitet; Ustrezna navezava na staro jedro mora izhajati iz predhodnih političnih in javnih odločitev o ciljih varovanja. Če bo v bodoče prišlo do izdelave načrta prenove starega jedra (kot posebne oblike ali dela urbanističnega načrta), je potrebno dodati ustrezno poglobljenost, predvsem pa načrtovati ustreznejšo vsebino. Iz drugih slovenskih izkušenj je mogoče povzeti tudi obvezno predhodno določitev potrebe in posebnih oblik navezave stika s prebivalci in zagotovitve interdisciplinarnega načrtovanja. Predlagati bi bilo potrebno uvedbo institucije arhitekturnega natečaja v okvirih, ki naj bi hkrati zagotavljal ohranjanje celovite identitete v okvirih določljivih prostorskih razmerij in arhitekturne hierarhije. Nadgradnja “mestnosti”je eden od temeljnih ciljev tako izhodišč naročnikov kot načrtovalcev. To je povsem razumljivo, saj iz preteklega razvoja sledi, daje bila to predvsem v zadnjem stoletju tudi želja prebivalcev. Vendar je potrebno predlagati, da je potrebno v primeru, če hi bili osvojeni v začetku predlagani cilji (ohranitev in razvoj lastne identitete, smotrnost navezave na dediščino prostora in arhitekture itd.), načrtovane velike komplekse trgov, dominantnih stavb in novih simbolov vezati pri končnih odločitvah na posebna razmerja. Merila novih mestnih prostorov bi se v tem primeru morala podrediti manjšim dimenzijam in medsebojni prepletenosti. Če bi ustvarjali nove tako, da bi jih medsebojno ločevali, bi naselje tudi v bodočem razvoju ne doseglo takšnega pomena in velikosti, da bi postali nosilci celote ampak bi jo razbijali še naprej na nepovezane dele. Mestno zelenje mora v naseljih, ki so razmeroma majhna in tudi sicer vgrajena v dovolj zeleno okolico, biti navezana na eno od značilnosti prostora: v primeru Ilirske Bistrice je to vsekakor voda. Razmerje med najpomembnejšim delom mesta -mestnim jedrom - in ostalimi predeli naj se v Ilirski Bistrici izrazi predvsem v vsebinski posebnosti, ta pa naj narekuje tudi oblikovne značilnosti. Ugotovitev je mogoče izvajati iz značilne arhitekturne hierarhije, v katero je vključenih cela vrsta med seboj dovolj različnih stavb, ki danes nič več ne predstavljajo nekdanje arhitektonske vrednosti prav zato, ker so izgubili svojo vsebinsko (prim.: kvalitetne arhitekture na Levstikiovi ubici...). Tipološke značilnosti arhitekture in mestnih prostorov so bile že opisane, vendar bi bilo potrebno ob razumevanju zastavljenih predlogov za nove zazidave nekaj dodatno izlušliti. Trgi, deli ulic in drugi oblikovani javni prostori so značilni po svojih “organskih”, negeometričnih formah, ki so prilagojene geomorfološkim mikro merilom. Obenem niso značilne velike prostorske zasnove, kar je v skladu z velikostjo mesta kot celote in razgibanostjo prostora. Zato je morda potrebno nekatere predlagane rešitve velikih trgov ali geometrično zasnovane dele prostora dodatno preveriti - postali naj bi le okvirno izhodišče, znotraj katerega bi morale nastati značilne razgibane in prelivajoče se oblike. To naj bi veljalo predvsem za novi poslovno trgovski center s trgoma, ureditev predela ob potoku Kukčevec in za tiste nove linije drevoredov, ki so načrtovani v izrazito geometričnih formah. Stmkture fasadnih nizov so v višje razvitih delih mesta vedno težile k zaprtim nizom, vendar z jasnim ločevanjem posameznih stavb in k ne preveč razgibanim gabaritom. Glede na to, da je obenem značilnost ilirskobistriške arhitekture tudi dovolj tolerantno sosedstvo različnih modnih rešitev, naj bi temu sledile tudi realizacije. Prostor ob vodi je predvsem ob starem delu pravilno ovrednoten kot naj večja dragocenost. Obenem pa lahko zaradi tega nastane preveč sterilna rešitev, ki ne bi bila tudi resnično uporabna. Predlagamo, da se za ureditvene odločitve kar se da tesno sodeluje tako s prebivalci in uporabniki tega predela, da se pa skuša vseeno dvigniti pomen obvodnega mestnega prostora dvigniti na višjo raven. To bi bilo mogoče doseči tudi v okviru pravilnega načrtovanj a prenove (s tako imenovanim “odprtim načrtovanjem” ali s “soparticipacijo javnosti”. Arhitekturno oblikovanje izhaja iz eklektičnih vzorov in izbora, ki pa mora biti vezano na krajinske značilnosti, na vplive iz mediteranske - osrednjeslovenske smeri, nikakor pa ne sme direktno povzemati modne arhitekturne tokove. Nerešen problem ostaja uskladitev mestne arhitekture z “arhitekturo” vojaških objektov in industrijskih zgradb. Predlagati bi bilo potrebno posebne naloge za rešitev tega problema, ki ga je sicer le deboma mogoče rešiti z dodatnim zelenjem ali celo z odstranitvijo (tovarna Topol...). Kot posebnost je potrebno izpostaviti tudi vlogo stmkture gradiv in barv kot dela celovite identitete. Za to vprašanje še ni odgovora, vendar sedanje mnogokrat neustrezne rešitve kažejo, kako močan vpliv imata omenjeni sestavini mestne podobe (primer: zvečana vrednost občinske stavbe potem, ko je bila rekonstruirana njena barvna kompozicija...). Individualnost v oblikovanju je potrebno omogočiti tudi znotraj sicer uniformiranih skupin. S tem bi poustvarili ali bolje nadaljevali z identiteto naselja brez pretiranih historizmov, zagotoviti pa bi morali tudi ustrezno institucijo preprečevanja ekscesov. Mnenje je napisano glede na predhodno poznavanje problemov in vrednost Ilirske Bistrice glede na predstavitev “Variantne urbanistično arhitektonske strokovne rešitve ožjega in širšega mestnega središča Ilirske Bistrice Predhodno je potrebno določiti izhodiščne cilje in okvire, ki bodo omogočili realne odločitve: status mesta v bodočem razvoju, navezava na republiške, regionalne in lokalne planske usmeritve, dogovor o ciljih in merilih bodočega razvoja, varovanja ali sprememb. Perspektivni prikaz dela mestnega središča ob vodi - pogled z juga POPOTNIK! Če te pot zanese proti Kvarnerskemu zalivu mimo občinskega centra Ilirska Bistrica, se po desetem kilometru pripelješ do vasice Dolenje, od koder se ti pogled upre v z grmovjem in bori poraslo vzpetino, iz katere moli kamnit cerkveni stolp. Po pobočju vzpetine so se naselili prvi prebivalci Jelšan. LEGA VASI Jelšane so najpomembnejše naselje v slovenskem delu podolja, ki ga imenujemo Jelšansko, redkeje pa brgudsko. Gre za pokrajino zmernih nadmorskih višin, ležečo med visoko planoto Snežnik-Risnjak in Čičarijo. V širšem regionalnem smislu lahko pokrajino vsekakor označimo kot primorsko, saj je odprta proti morju in s tem dokaj neposredno izpostavljena njegovim vplivom. Ti se odražajo V Jelšanah danes živi 269 vaščanov. sipa, razsutega po strmini, ki jih ni še prekrilo gosto grmičevje. 2. V neposredni bližini zgoraj opisanega gradišča, na nasprotni strani ozke doline in ceste, so na hribu z ledinskim imenom BOŽIČNI BREG , od daleč vidni mogočni kamniti nasipi drugega, v vseh ozirih bolj mogočnega, čeprav po velikosti manjšega gradišča. Nastanek je možno locirati v zadnje obdobje bronaste dobe. 3. GRADIŠČE na Sv,Katarini je nastalo zaradi potrebe po obvladovanju in varovanju veliko širšega prostora z ene same višinske točke. Ostanki gradišča Sv. Katarina, Jelšansko gradišče, Gradina dokazujejo, da je bilo to območje naseljeno že pred našim štetjem.Tu so živela starodavna ilirska plemena. Pokorili so sijih Rimljani, saj so živeli na pomembni poti od Trsta proti Trsatu. Cerkev posvečena Materi božji, shod praznujejo 15. avgusta. Na ta dan organizirajo tradicionalni ples in športna tekmovanja v balinanju in nogometu. 7^/9 A7E.-tv ^ A-S ATO £>R.uJi-rU-CD - -S Z_-0 O /=) - rfEJ ‘»C4G/05 nr}RUyn- rorte. J>q.rt‘CQ OcJjmrR. rt7rtR.t T£-°l>c.e_ C^tLL-3£*/')CMOV O 's‘9'c77cf P~£lOU UtOViH Šrs/4&SJZ.G Cfnaeocjov*) (//vu> alo v/*-) (zfetQ-rtZ?s.4J<3t£yQ)£(rltCL€> v ti) F=G~Ot~ y A7C5/ F/ZOA/C& $£!£) <££%%) &A) , ^7 cvre. BBf, cEglSB;,, 122 cšiBf &rcjT£>E£_£,ee_ f/rt £> pp-ol. h ust &• n/n jjx>o v c ^ofi-tNU- Cp£&/ oey) (jEV) (freifijSef/) (w/š// (J-rthoro/j (G/Lz-t/rtoor) C7CXAlcj VJE/Co /f-rtZ>JlE- rj-rfrort iOfLiNrt- ■JpZiS. k/HLUo s.tM>oir/č: (ZjZZ£) UM,S OTON rt/^a-uM GAol/i Č, n-rtJ>e.Eizj rt <7 i/sf-rd o£c ČZ Ui>oY/i. (rt,i Prosvetnio življenje je bilo v Jelšanah zelo burno in aktivno že iz obdobja pod avstro-ogrsko, kasneje pod Italijo in nato v državi. Imeli so tudi čitalnico. Zelo odmeveno in poznano je bilo Tamburaško društvo Sloga na zgornji fotografiji predvsem v klimi in vegetaciji, kjer v nekaterih predelih bolj v drugih nekoliko manj prevladujejo submediteranske poteze. V cetoti gledano je to podotje kratko, a dokaj široko. Njegov glavni del je povečini popolnoma zakrasela planjava, stara izravnana ploskev, ki se v severnem delu nahaja nekako v nadmorski višini 410 do 570 m. Taje rahlo nagnjena od severa proti jugu ter je pusta in malo obljudena. Za ožji pas na severu, kjer se nahajajo tudi Jelšane, so značilne manjše ponikalnice (npr. Mržljak, Smrdejski potok, Sušački potok), ki se nahajajo v stepih dolinah. Nad Jelšanami je 566 m visok Goljak, bolj severno in severovzhodno pa se raztezajo nepropustni Dolenjski in Novokrajski vrhi (Kalič, Straža, Trebež, Belica, Stražnica,...). Proti vzhodu ob državni meji se svet zopet nekoliko dvigne (Sv. Katarina, Visoč, Brezovec, Kukulj) in predstavlja poleg narodnostne tudi naravno mejo med flišnati robom, kjer se nahajajo slovenske vasi (poleg Jelšan še Dolenje, Novokračine, Sušak, Fabci in Nova vas) ter apneničastim, pretežno kamnitim svetom na hrvaški strani meje (kraji Šapjane, Rupa, Lipa, Skalnica i Klana). Jelšane nekoč PRAZGODOVINSKO GRADIŠČE Gradišča so bila prva človekova strnjena naselja, bolj ali manj zavarovana z (na)suho grajenim zidom, nasipi in okopi. Čas nastanka gradišč sega v srednjo bronasto dobo, nekako v leta 1500/1400 pr. n. št. Ko danes opazujemo in proučujemo obseg, strukturo in obrambno mogočnost posameznih gradišč, prihajamo do zaključka, da niso nastala naenkrat v določenem časovnem obdobju, temveč so jih gradili in dograjevali številni rodovi, veijetno tudi ljudstva različnega izvora, postopoma in skladno s potrebami razvoja prebivalstva. Notranji prostor gradišča je bil zelo skrbno urejen in razdeljen na več ločenih predelov. Najvišja točka gradišča je bila rezervirana za vodstvo, poglavarja in njegovo osebno stražo. Ta prostor je bit še dodatno zavarovan s posebnim zidom. Namenjen je bil tudi kultnim obredom in potrebam gradiščarjev. Lokacija za posamezno gradišče j e bila izredno skrbno izbrana. Zgrajena so bila pretežno na višinskih predelih, vedno ob ali nad kakim pomembnim gorskim prelazom, križiščem ali pomembno prometno potjo. Oblika gradišč je skoraj vedno prilagojena konfiguraciji terena. Glavna značilnost gradišč je bih v tem, da so bila med seboj vidno povezana, kar jim je v primeru sile omogočila medsebojno sporazumevanje podnevi z dimom, ponoči z ognjem. Na tem ozkem prostoru so nam do danes ohranjeni ostanki kar treh mogočnih gradišč. 1 .Po nastanku je prav gotovo časovno naj starejše in, po obsegu in površini naj večje, gradišče tik nad Jelšanami. Razprostira se na skoraj celotni gornji površini hriba, z ledinskim imenom “BRANČEK”, ali tudi “SUŠNJAK”. Dobro so vidni ostanki nekdanjega okopa na severni strani. Od nasipa na južni strani so vidni le deli nekdanjega kamnitega zidu, v obliki kamnitega Slovani smo se naselili med 6. in 8. stoletjem. Iz tega časa verjetno datirajo tudi temelji cerkve. Kali so mlake na kraškem svetu. Nastali so v naravnih kotanjah, kjer so nepropustna tla zadržala površinsko vodo. Na pogled je kal nemarna mlaka z motno rjavo-zeleno vodo, ki ga obraščajo visoke zeli in pleveli. Vendar je to samo površinska slika, saj je kal izjemno bogat življenjski prostor. V preteklosti sta bila v Jelšanah dva kala. Vaščani so ju imenovali Zgornja in Spodnja lokva. Nahajala sta se izven naselja na Brežinah. Uporabljali so ju za napajanje živine. Dostop do njiju je bil prilagojen živini. Pot je vodila med kalom in potokom. Narejena je bila iz “škrli”.Te je v deževnem času zalila voda. Dvakrat letno, ob sušnih obdobjih, ko je gladina vode upadla, so ju očistili. Z opuščanjem živinoreje se je podoba kalov spremenila.Dež je izpiral lapor iz okolice in počasi zasipal kotanji. Da je popolnoma izginil zgornji kal, so pripomogli še nekateri vaščani, ki so v njem odlagali gradbeni material. Spodnji kal pa so pričele zaraščati rastline. Življenja v njem ni bilo več. Spomladanskega, za mnoge vaščane prijetnega oglašanja žab ni bilo slišati več. Zato so nekateri vaščani sklenili, da vrnejo življenje emu biotopu. Pričeli so s čiščenjem in ponovnim naseljevanjem živali. Gospod Branko Udovič še danes vztrajno prinaša žabe. Toda žal uspeha ni, kajti nekoč čista voda je danes kalna. Mogoče je temu vzrok večja globina kala. Zadovoljni smo, da se življenje le vrača! V vseh stoletjih so krajani Jelšan doživljali veliko lepega pa tudi hudega. Plenili so jih Turki, vojskovali so se proti Napoleonu. Jelšane z okolico so v zgodovini delile usodo z drugimi kraji v Istri. Podpis - za nas sramotne -mirovne pogodbe v Rappalu, 1920, je Tradicija gasilstva je v lešanah dolga že 90 let. Leta 2001 so dogradili garažo, letos pa so dokupili še novo gasilsko vozilo Land-Rover dokončno potrdil, da dobijo italijani v Londonu obljubjeno jim Istro in nekatere otoke ter slovensko primorje. Upirali so se poitalijančevanju in šele po letu 1945 zaživeli v svobodni Sloveniji. L epo urejeni prostori za prijetno druženje ) v TEJ nisi sme sodil @ drJrv / ..... ..... ~ 1 *lv' TIS||>KI st t0l!l- @ Jelšanci so pridni in imajo radi lepo in urejeno okolico zato so tudi uredili strugo potoka, ki teče skozi vas. Ivan Brozina Slovan je bil rojen 1. 6. 1920 v Jelšanah štev. 26, v času italijanske okupacije naših krajev. Že s štirinajstimi leti je odšel na Reko iskat delo. Kot vsi naši fantje je bil med drugo svetovno vojno mobiliziran v italijansko vojsko. Od tam paje dezertiral in se priključil narodnoosvobodilni vojski. Sprva se je bojeval med brkinskimi partizani. Po eni izmed številnih ofenziv je prišel z delom soborcev na področje Istre. Tam je ustanovil I. istrsko brigado. Že v času bojev za osvoboditev hrvaških in slovenskih krajev izpod fašističnonacistične okupacije je postal namestnik komandanta I. istrske brigade »Vladimir Gortan«. Po vojni si je ustvaril družino. Nazadnje je živel v Opatiji, kjer je 7.5.1973 umrl. Tam je tudi pokopan. 26. aprila smo svečano odprli gozdno učno pot NA GOLIČE. Dolga je 2 km, z višinsko razliko 110 m (od 522 metrov do 632 metrov). Razen začetnih in končnih nekaj deset metrov se vije pot ob ali v gozdu. Pot je urejena in lepo markirana. Začetek učne poti je v Jelšanah pred rojstno hišo Ivana Brozine-Slovana, kjer stoji tudi tabla z opisom poti. Na njej najdete za te kraje značilne in tudi posebne vrste lesa, kraška tla z mlako (kal-om), manjšim močvirnim predelom, stalnim izvirom, lovsko opazovalnico, pa tudi z gradiščem - starim preko 2000 let.Pot je lepo urejena, markirana in označena Projekt je vodila učiteljica biologije in šolska EKO koordinatorka Jožica Potepan. Sodelovali so vsi učenci in učitelji šole. Zlasti je pomembno, da je od prve zamisli do realizacije z nami sodelovalo vodstvo KS Jelšane, agrarna skupnost, lovci in drugi posamezniki. Strokovne nasvete nam je dajal gozdarski ing. Silvo Frankovič. Učenci so se organizirali v “straže ”, ki nekaj krat tedensko pregledajo in uredijo pot. Za danes je to vse. V tem letu bo narejen pregled poti tudi po letnih časih, s poudarkom na spremembah v naravi.Lahko še napišemo, da je naša šola zadnja šola - tik ob meji z republiko Hrvaško (proti Reki). Jelšane danes Vas ima šolo, vrtec, cerkev, pošto, trgovini, gostilni, nekaj obrtnikov, gasilsko in lovsko društvo, planinsko skupino, pevski zbor, tamburaško skupino in več glasbenikov, ki uspešno nastopajo sami ali v skupinah. Kaj si lahko ogledate na sprehodu po vasi: cerkev s kropilniki iz 17. stol., kamniti vodnjak, portale in okenske okvirje iz prejšnjega stoletja, staro kuhinjo z ognjiščem, vaško pipo z začetka stoletja in še marsikaj. Čebelarstvo ima stoletiio tradicijo in za razliko od drugih vasi, kjer je izumrlo, se pri jelšancih tradicija nadaljuje na mlajše gospodarje. oblikovanja, zanimiva angleščina, planinstvo. Tekmovanja: Cici vesela šola, Računanje je igra, Vegovo, Preglovo, Cankarjevo, Mladi in gore, zgodovinsko, angleško. Ostalo: bralna značka: slovenska in angleška, pevski zbor, Orffov orkester, udeležba na likovnih in literarnih natečajih, kolesarski izpit. Pomembnejše dejavnosti vrtca, ki deluje v sklupu šole: Eko vrtec kot način življenja, za zdravo telo - Zlati sonček, planinski pohodi, izleti, Cici -vesela šola, obiski šolske knjižnice (po urniku) in podelitev Male bralne značke, pravzaprav se pri njih stalno nekaj dogaja, stalno je veselo, lepo in zanimivo! Lovska postojanka na Goličih je priljubljena točka sprehajalcev in prostor za družabna srečanja Prek meja Sbovenije so Jelšane znane tudi po Jelšankai, ki je po 100 letnem receptu proizvaja družinsko podjetje. OSNOVNA ŠOLA JELŠANE Je samostojna 6 oddelčna podeželska šola, kije vpeta v naravno okolje. Že vrsto let izvajajp manjše in večje projekte, s katerimi so skušali spodbujati učence in okolje k vestnemu odnosu do narave in k prijaznim odnosom med ljudmi. Na zaključni konferenci leta. 1998-99 seje učiteljski zbor odločil, da se bodo ukljčiili v nacionalni projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA?!. Interesne dejavnosti: dramsko glasbena skupina, zgodovinski krožek, knjižničarski krožek, novinarski krožek, računalniški, EKO, krožek Prispevek povzet po: -Jelšane skozi čas, Jelšane marec 1998 -na Goliče, Jelšane marec 2001 -po besedah predsednika KS Jelšane g.Romana Brozine Osnovna šola Jelšane OŠ A. ŽNIDERŠIČA V DRŽAVNEM SVETU MLADIH DAN SONCA V VELENJU Dobro je biti zraven. In nas so povabili že drugič. Državni svet Republike Slovenije po svoji ustanovni pristojnosti DS lahko daje mnenje k zakonom, predlaga spremembe k delom zakona, vloži predlog zakona. In kakšna je vloga Državnega sveta mladih? Temeljni cilji DSM so seznaniti mlade s pravili demokracije, pomagati razumeti vlogo posameznika v današnji družbi, spodbujati prevzemanje aktivnega dela mladih v razvoju slovenske demokracije ter organizirati seje. Naloge DSM so iskanje in seznanjanje z novostmi in tekočo problematiko v zakonodaji, oblikovanje osnutkov zakonov in informiranje javnosti o delu. Kdo lahko sodeluje v DSM? Posamezne skupine mladih, ki pod vodstvom mentorja opravljajo raziskovalno delo na določeno tematiko, ki je predhodno določena z dogovorom med aktivnimi skupinami in Državnim svetom. Skupina na seji predstavi, sledijo rezultati dela, pobude in predlogi, nato sledi razprava. Na sejo povabijo tudi predstavnike DS ali druge vplivne politike, pristojne za določeno problematiko. Sklepe DSM posreduje Državnemu zboru, ustreznim službam in vladi. Torej, biti tam ni kar tako. Prva seja DSM je bila v letu 2001, druga v januarju 2002. Osrednja tema drugega zasedanja DSM je bila »preživljanje prostega časa in vzgoja za kvalitetno življenje«. Takrat smo bili prvič povabljeni in govorili, kako je s prostim časom mladih na Bistriškem. 25. aprila so nas spet povabili, da sodelujemo kot EKO šola, saj je bila na programu okoljska problematika. Na kratko bom povzela, do kakih spoznanj so prišli mladi. O turizmu so dober prispevek pripravili študentje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem z Bleda. Ugotavljajo, da v Sloveniji prevladujejo tuji gostje, ki hvalijo našo gostoljubnost, sporazumevanje v tujih jezikih in kakovostne storitve. Počutijo se vame, sproščene, uživajo v mim, čistoči in v urejenosti naravnih znamenitosti. Zaznali in analizirali so tudi pomanjkljivosti in podali predloge za izboljšanje: prepoznavnost Slovenije, turistični ponudniki niso med seboj povezani, ne sodelujejo dovolj med seboj. Izobrazbena stmktura ni dovolj visoka. Premalo vlagamo v turizem(informacijski sistem, promocija), že obstoječih programov ne znamo tržiti. Povečati bi morali prenočitvene zmogljivosti, poudarek na adaptaciji starih hotelov, letovišč. Izboljšati je potrebno prometno infrastrukturo, čistilne naprave. Turistična sezona bi morala traj ati skozi celo leto. Na programskem področju imajo prednost 3E turizem( turizem na podeželju, na kmetijah, naravno bogastvo, kulturna dediščina, enologija(!!). Sledi 3A turizem, ki predstavlja športno rekreativni turizem. In 3D turizem, ki naj bi z domišljijo oblikoval produkte, vključeval bogato kulturno dediščino in omogočal doživljajsko nepozabno aktivnost. Turistični krožki mladih bi s pomočjo mentorjev lahko pripomogli k vzgoji za turizem. OŠ Koroški jeklarji z Raven na Koroškem so to dokazali. V svojem kraju so našli morje posebnosti, lepot in zanimivosti, za katere še Slovenci ne vemo! O kmetijstvu so govorili dijaki Srednje kmetijske šole Grm. Opomnili so nas na zaraščanje obdelovalnih površin in očitek, da se država, družba in posamezniki premalo zavedajo, kako pomembna je lepota in urejenost krajine. Seveda nimamo ogromnih obdelovalnih površin, a imamo dmge adute: čista, neokrnjena narava, okolje in možnost za pridelavo zdrave hrane, pa izvirnost, raznolikost in bogastvo kulinarike, enologije, kulture in arhitekture. Dejstvo je, da kmetijstvo v Sloveniji rešuje socialno stisko, pa kljub temu kmetijstvo še vedno predstavlja manjvredno dejavnost v gospodarstvu. Mlade resno skrbi, kaj bo s kmetijstvom z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo. Na podeželju je zdravo okolje, mir, hrana, sproščenost in turizem, kar imamo Slovenci radi, saj nas kar 57% živi na podeželju in bi si morali prizadevati za ohranjanje bivanja na podeželju. V primeru, da bodo kmetije propadle, bo zamrlo tudi znanje in podeželje, zmanjšal se bo življenjski prostor. Podeželje moramo ohraniti, je vrt prihodnosti. Mladi poudarjajo vrednost pogajanj predstavnikov naše države ob vstopu v Evropsko zvezo. Zavzemati se mora za kvote na področju sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, saj le-te omogočajo zaposlitve tudi na manjših površinah in seveda kvote za mleko(pašniki). Razložili so da Američani lahko pridobijo le značko kakovosti, ne pa odločnosti. Razlika je v tem, da so naši proizvodi pridelani tudi s srcem. Naš kmet poklekne k vsaki trti, ko jo pleve, in ji vsaj enkrat na teden reče dober dan ali dober večer, z rokami in ljubeznijo obere grozdje, pridela vino, ki ni samo kakovostno ampak odlično, saj ima vgrajeno vso ljubezen vinogradnika in kletarja. O varstvu okolja so razmišljali o ohranjanju narave in ogroženih živalskih vrstah. Iz ankete, ki so jo izvedli na šoli je razvidno, daje važno, da posameznik v rani mladosti pridobi zavest o pomenu in ohranjanju čistega okolja. Važno vlogo ima družina, šola, mediji. V Sloveniji sta po njihovi raziskavi najbolj ogroženi človeška ribica in soška postrv. Prva zaradi onesnaževanj a voda in ilegalno nabiranj e. dmga zaradi vlaganja neavtohtonih vrst. K sreči se za obe bližajo boljši časi, pristojni gradijo čistilne naprave in izločajo neavtohtone postrvi iz Soče. Naša šola OŠ Antona Žnideršiča je predstavila mednarodni projekt EKO šol. namen projekta, čigar osnovatelj je bil danski minister Ole Lovving Simonsn. Njegov namen je bil dvigniti okoljsko zavest in spodbuditi mlade k aktivnemu okoljskemu delovanju. Šola, ki se vključi v projekt mora delovati v sedmih korakih. Ko jih izpolni, pridobi EKO zastavo za eno leto.mi, smo jo prejeli že štirikrat, prejeli smo tudi občinsko priznanje za lepo urejeno šolsko okolico. Zelo pomembna je tudi okoljska koda, za katero se je zavzel sam g. Zoltan, da bi jo uporabljali in koristili v DS! Zelo provokativno so nastopili dijaki agroživilske šole. Njihov naslov je bihkaj lahko potrošnik stori za ohranjanje narave. Priporočajo umetno krzno namesto pravega. Navedli so množične poboje divjih živali, ki so privedle do iztrebljenja posameznih živalskih vrst, med njimi so tudi sloni. Potem odsvetujejo kupovanje in nošenje zlata in dragih kamnov, saj so nahajališča tega bogastva v predelih tropskega gozda. Revni ljudje, delavci s primitivnimi orodji ali stroji krčijo gozdove in zaradi prgišča »napuha« puščajo za sabo opustošenja v naravi. Nadalje odsvetujejo kupovanje eksotičnih živali, saj jim ljudje ne moremo nuditi naravnega okolja, skrajšujemo jim življenjsko dobo, večina jih umre brez potomcev. Pripravili so tudi vreden zaključek, ki ga dobesedno navajam: " Vsa narava trpi zaradi tega, ker hočemo napredek. Toda hkrati se ne zavedamo, da s tako imenovanim napredkom uničujemo preteklost in onemogočimo prihodnost. Pred mnogimi leti se morda res niso zavedali kakšno škodo bo povzročilo neko odkritje, sedaj pa vemo. Toda ničesar nismo pripravljeni narediti. Enemu dejanju sledi drugo, ki je bolj nevarno kot prvo in kmalu sledi verižna reakcija, ki je ne moremo več nadzorovati. Ne nasprotujemo napredku in nismo se pripravljeni le pritoževati. Z osveščanjem je mogoče preprečiti številne naravne in človeške katastrofe. Spremenimo le nekaj svojih navad. Da ne moremo storiti nič, je le izgovor, ki ga uporabimo, da nam ne bi bilo treba narediti nič. V Evropsko unijo ne želimo vstopiti le kot posnemovalci, ampak tudi kot kreatorji zamisli, ki jih bodo posnemali drugi. ” Povzetek seje Državnega sveta mladih pripravila Darinka Dekleva Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 250,00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 ■ e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic; Ksenija Montani, Danilo Pugelj, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Siene, Igor Štemberger in Heda Vidmar. Strokovni sodelavec: Bojan Oblak Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Javno glasilo Snežnik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. Vsako leto je prvi dan poletja namenjen Soncu. Obeležimo ga v maju.Letos so vseslovensko prireditev in zaključek tekmovanja ob dnevu Sonca pripravili v Velenju. V petek, 24.5 smo se ob šestih zjutraj odpravile učenke 7. razreda z mentorico Silvo Valenčič Velenju naproti. Odšle smo z namenom, da bi tamkajšnjim učencem, učiteljem, obiskovalcem in pa tudi komisiji predstavile naš letošnji projekt. Naslov našega projekta je bil:” Sonce in solata 1,2,3”. Letošnjo projektno nalogo smo posvetile raziskovanju vpliva Sonca na rast rastlin. Že meseca marca smo pripravile 3 “njivice”, na katere smo posejale solato. Razmišljale smo, kako bi uravnavale količino sončnih žarkov, ki bi ogrevali našo solato. Odločile smo se, da bomo solatne njivice nadkrile šipami, ki bodo različno prepuščale svetlobo. Zato smo s sprejem za zatemnitev šip skoraj popolnoma zatemnile šipo nad eno njivico, drugo šipo smo zatemnile zelo malo, tretja pa je ostala popolnoma prozorna. Tako pripravljeno gredico smo postavile na šolsko teraso. S tem se je začel glavni del eksperimenta. Osnovna šola Dragotina Ketteja se je leta 2000 vključila v mednarodni izobraževalni program Comenius. Navezali smo stike z učitelji iz Italije, Španije, Francije in Romunije. Oblikovali smo partnersko skupino in projekt poimenovali V preteklosti odkrivamo svoje korenine. V prvem letu sodelovanja smo raziskovali preteklost domačega kraja, šege in navade ljudi, praznovanja, tradicionalne jedi. Posamezni učenci in razredi so si dopisovali z vrstniki iz Romunije, Italije in Francije. Šole so si izmenjale izdelke, slike in darila. Tako smo spoznavali življenje in delo različnih okolij, držav, njihovo kulturo in zgodovino. Nastala je knjiga receptov tipičnih jedi sodelujočih držav (v angleškem in nacionalnih jezikih) in koledar prireditev ter praznovanj. Naši učenci so opisali in predstavili bogato tradicijo pustovanja in avtohtono prireditev vizito. V drugem letu sodelovanja so učenci pod vodstvom mentorjev zbirali podatke o starih poteh, poklicih, o cerkvah in samostanih, naravnih lepotah, gozdovih... Solato smo redno zalivale in dnevno opazovale njeno rast. Moramo povedati, da seje solata” obnašala” kar po pričakovanjih. Po dobrem mesecu nenehnih ogledovanj, fotografiranj in zalivanj smo prišle do spoznanja, daje ,rast rastlin zelo odvisna od sončne svetlobe. Tako je bil tudi naš pridelek zelo različen. Solata, kije imela veliko svetlobe in sonca, je zelo lepo rasla in ima lepe zelene liste. Tista, kije imela delno zatemnjeno “streho”, je rasla slabše, solata s tretje njivice, kije rasla skoraj v temi, pa je ostala zelo nebogljena, porumenela in z zelo majhnimi lističi. Z našim projektom je bila tudi komisija zelo zadovoljna. Zasedli smo 3. mesto in že drugič zapored dobili sončno peč. Vendar našega dneva še ni bilo konec. Povedali so nam, da na bližnjem trgu maturanti plešejo četvorko. Zato smo pohitele še tja. Tam nas je zabaval znani Velenjski raper. Ob treh popoldne smo se iz Velenja odpravili domov. Z uspešnim delom smo bili vsi zadovoljni. Bilo nam je lepo !!! Tina Turkovič 7. razred OŠ Jelšane Zbrano gradivo smo računalniško obdelali, dodali podatke o sodelujočih državah, krajih in nastala je zgoščenka. V okvim projekta so petekala tudi srečanja učiteljev in učencev partnerskih držav. Prvo srečanjeje bilo v Firencah, nato v Ilirski Bistrici, maja 2002 pa smo se dobili v Bukarešti. Romunski gostitelji so nas sprejeli na svoj tradicionalni način, s kruhom in soljo. Razkazali so nam šolo, pripravili pester program. Učencem sedmega razreda smo na učni uri predstavili šolo Dragotina Ketteja, našo občino z dolino reke Reke in video kaseto o Sloveniji. Otroci so z zanimanjem spremljali predstavitev, zlasti pa so bili presenečeni nad našimi darili. V Bukarešti smo si tudi ogledali staro mestno jedro, nekaj pravoslavnih samostanov, v okolici pa cerkev z grobnico grofa Drakule ter številne druge znamenitosti. Priložnostna darila za srečanje v Romuniji so prispevali sponzorji: Banka Koper PE Ilirska Bistrica, DZS II. Bistrica, Lekarna Il.Bistrica in Tarsel Il.Bistrica. Heda Vidmar koordinatorka projekta OŠ DRAGOTINA KETTEJA SPOZNAVA EVROPO NAPISALI SMO PRAVLJICO OHRANIMO ZDRAVO OKOLJE ii del V V VE pri OŠ Podgora Kuteževo, ki deluje že od leta 1978, je vključenih 19 otrok. Lepi in urejeni prostori, zunanja igrišča z napravami, po potrebi tudi telovadnica šole nudijo našim otrokom v starosti od 1- 6 let zelo dobre pogoje za delo in bivanje. V skupini je včasih delo zelo zahtevno, z različnimi zaposlitvami pa se trudimo prilagoditi potrebam vseh otrok. Otroci v vrtcu se med seboj razumejo in si pomagajo, mi pa ugotavljamo, da kombiniran oddelek, v večini pogledov, pozitivno vpliva na vse otroke. Da bi pokazali kaj vse zmoremo, smo pripravili zaključni nastop za starše. Vsaka zgodba potrebuje veliko časa, da se napiše, nariše in da iz teh besed nastane pravljica. Pravljice o kraljih, kraljicah in ljubkih princeskah so nam všeč, zato smo dobili idejo že ko smo prvič zapeli pesmico KRALJ OBUJE NOVE ČEVLJE. Kakšno idejo? Idejo o lastni pravljici, taki čisto naši. In začeli smo. Vsak dan smo narisali eno ali dve risbi, kakšen naj bo kralj, kako lepa je kraljica, kakšen je grad...., nato pa smo ob slikah s svojimi besedami in stavki oblikovali besedilo. Veliko smo se nasmejali in zabavali, kajti vsak si je čisto po svoje predstavljal zgodbo. Iz vseh zgodbic j e nastala ena. Dodali smo še pesmice, ples in recitacije. Iz listov, ki so jih otroci ustvarili, so nastale prave vezane knjige, ki so jih otroci z veseljem in ponosom odnesli domov. Iz kartona smo izdelali krone, z blaga mošnjičke, narisali grad, ki ga je vzgojiteljica dala v okvir, naredili grbe in zastave. Iz tulcev smo izdelali dolgolase princeske. Pravemu gradu smo dodali kralja, kraljico, princesko, dvorjane cvetlice in travnik. Vse to smo pridno in z veseljem oblikovali že od meseca aprila dalje. Po končani predstavi smo povabili vse obiskovalce v sosednjo igralnico, ki smo jo spremenili v grajsko jedilnico, kjer smo jih prav po kraljevsko tudi postregli. Ob končuje vsaka družina prejela še mošnjiček s čokoladnimi cekini in zastavo z grajskim grbom. VVE Podgora Kuteževo vzgojiteljica Marina Grilj SPLOŠNO ZIDARSTVO SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 UGODNA PONUDBA: - šolskih potrebščin, ■ pisarniškega materiala, ■ daril, - darilne embalaže, ■ obrazcev, - Fotokopiranje EKO DNEVI DEVETLETKE TUDI MI NAJMLAJŠI NA ŠOLI SMO SE POGOVARJALI O SKRBI ZA ČISTO OKOLJE. ČIMVEČ SMO HOTELI IZVEDETI O VRSTAH ODPADKOV IN ONESNAŽEVANJU. SKOZI VES TEDEN NAS JE VODILA PRAVLJICA O JURČKU IN PACKARIJI. ŽELELI SMO VEDETI, ALI TUDI MI ŽIVIMO V DEŽELI PACKARIJI. ZATO SMO SE ODPRAVILI NA POTEP PO NAŠI OKOLICI. NA RAZISKOVALNEM SPREHODU SMO ODKRILI MANJŠE SKORAJ NEOPAZNO ODLAGALIŠČE, OB REKI PA KAR NEKAJ POLIVINILASTIH VREČK, KI SO VISELE PO DREVESNIH VEJAH IN GRMOVJU. PRIDNO SMO ZBIRALI STAR PAPIR IN DRUGI ODPADNI MATERIAL. SPOZNALI SMO, DA SO ODPADKI LAHKO TUDI KORISTNI. SAMI SMO IZ STAREGA PAPIRJA NAREDILI NOVEGA. LAHKO SI GA OGLEDATE NA PANOJU IN PREBERETE SPOROČILA, KI SMO JIH DALI V OVOJNICE. PODUHAJTE ŠE TULIPANE, KI SMO JIH NAREDILI IZ EKO PAPIRJA. SKUPAJ SMO NAREDILI PLAKAT, NA KATEREM SMO RAZVRŠČALI RAZNE ODPADKE.KOŽUŠČEK ODLOČILI SMO SE, DA HOČEMO ŽIVETI V ČISTEM IN ZDRAVEM OKOLJU, ZATO SE BOMO TUDI MI RAVNALI PO JURČKOVIH NAVODILIH 1.RAZRED DEVETLETKE ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA Naša šola se vsako leto pridruži mnogim drugim šolam po vsem svetu z različnimi akcijami. Ena od njih je tudi akcija zbiranja starega papirja, ki je pri nas že tradicionalna. Zbran papir gre v tovarno na predelavo, kjer iz njega sperejo tiskarsko barvo in ga dajo v vodo, da se razpusti v papirno kašo. To primemo obdelajo in nato v posebnem stroju iz nje naredijo okolju prijazen papir. Iz dveh starih zvezkov tako dobijo papir za en nov zvezek. V tem šolskem letuje to že naša druga zbiralna akcija, s katero želimo naše učence spodbujati k pravilnemu ravnanju z odpadnimi materiali. V kratkem času so naši učenci zbrali 2100 kilogramov starega papirja. Pri tem so jim pomagali vsi krajani, mnoge trgovine, zdravstveni dom, Rdeči križ Ilirska Bistrica in drugi. V akciji so sodelovali tudi delavci šole, celo tisti v pokoju. Vsi učenci so vestno sodelovali in medsebojno tekmovali, kdo bo prinesel več papirja. Največ so ga zbrali šestošolci, toda zmagali so sedmošolci, ker so po kilogramu na učenca zbrali največ papirja. Med posamezniki se je najbolje izkazal Tomaž Volk, učenec četrtega razreda, ki je zbral 172 kilogramov. Rezultati so prikazani v spodnjih tabelah. Najboljši bodo tudi simbolično nagrajeni. Število učencev Kilogrami- Kg/učenca Uvrstitev l.r. (devetletka) 7 201 28,7 6 1. razred 2 24 12,0 8 2 razred 3 65 21,6 7 3. razred 6 187 31,2 4 4. razred 10 292 29,2 5 5- razred 9 299 33,2 3 6-razred 10 512 51,2 2 7. razred 6 449 74,8 1 14 61 4,3 9 Taborniške novice SPET SE KONČUJE TABORNIŠKO LETO • e e Spet se končuje taborniško leto. Ob koncu šolskega leta namreč tudi taborniki nehajo obiskovati tedenske sestanke in si privoščijo nekajmesečne “počitnice”. Seveda pa to nikakor ne pomeni, da taborniki resnično počivajo. Ravno z začetkom poletja se tudi njim začnejo mogoče najlepši dnevi taborniškega življenja. Mesec maj v taborniškem koledarju pomeni čas, ko se vsi pripravljajo na udeležbo na taborniških mnogobojih oziroma tekmovanjih. Letos so se Ruševci že udeležili območnih tekmovanj, medtem ko bo državno tekmovanje med 21. in 23. junijem v Kranju. Območni mnogoboj za gozdovnike in gozdovnice ter poptnike in popotnice so organizirali letos taborniki v Pradah. Naše ekipe so se že tradicionalno odlično odrezale. Med mlajšimi GG-ji so fantje ekipe Kalibri 890 osvojili prvo mesto med sedmimi konkurenčnimi ekipami, punce iz voda Pupce pa (2 ekipi) prvo in drugo mesto. Medvedki in čebelice so bili na območnem mnogoboju v Sežani in vse tri ekipe iz Rodu Snežniških ruševcev -Pikapolonce, Tigri in NLP - so se odrezale zeloo uspešno. Ker je nekakšna nagrada za pridnost in dobre rezultate ravno udeležba na državnem mnogoboju, bo letos “barve” Ruševcev v Kranju zastopalo kar 57 tabornikov vseh starostnih kategorij. Med njimi tudi dve ekipi grč, moška ekipa Stari mački in ženska ekipa Teljta, ki že tradicionalno merijo svoje taborniško znanje na državnih tekmovanih med seboj, saj se grče (naj starej ša starostna kategorij a, nad 21 let) iz drugih rodov tega tekmovanja udeležujejo le izjemoma. Do konca meseca junija predvsem starejši taborniki intenzivno pripravljajo potrebno za obnovo taborniškega doma na obrobju kindlerjevega parka, ki bo med letošnjim poletjem končno realizirana. Vsak, ki je že videl notranjost taborniškega doma, se bo strinjal, daje ta obnova dejansko nujno potrebna in bo zagotovila nemoteno uspešno delo Snežniških ruševcev v prihodnosti. V začetku julij a pa bo že skrajni čas za resne priprave na taborjenje. Letos bodo taborniki spet taborili skupaj s prijatelji iz Miklavža v Bohinju. Svoje platnene strhe bodo postavili v drugi polovici julija, natančneje 15., ko se taborjenje uradno začne, predvsem nekateri popotniki in grče pa bodo letošnje poletje vsaj mesec dni živeli pod šotori, saj se takoj po taborjenju selijo v Tolmin na Zlet popotnikov in popotnic. Skupina popotnic in grč pa se že v začetku julija odpravlja na zlet tabornikov v Makedonijo, kjer se bodo družili s taborniki iz ostalih delov nekdanje Jugoslavije ter tudi drugih delov Balkana. Nikakor pa ne smemo pozabiti omeniti tudi obiskov, ki jih v tem poletju pričakujejo Ruševci. Najprej nas bodo že konec junija obiskali skavti s Švedske, ki bodo nekaj dni preživeli v ilirski Bistrici v sklopu njihovega pohodniškega projekta, kasneje pa bodo Ruševci gostili še skavte iz Nemčije. Za Rod Snežniških ruševcev, Dina LABORATORIJSKI DELAVCI NA PREMSKEM GRADU - ZAMETKI KONGRESNEGA TURIZMA Na vroč petkov popoldan, 14.6.2002 je na premskem gradu potekalo 7.Srečanje laboratorijskih delavcev Primorske, ki so ga letos organizirali delavci laboratorija ZD Ilirska Bistrica. Udeležba je bila izjemna, saj so prišli iz Tolmina, Sežane, Šempetra, Nove Gorice, Ajdovščine, Postojne, Pirana, Izole, Kopra, Valdoltre in Idrije. Po kratkem prigrizku, ob domači slivovki Franca Sproščeno vzdušje med udeleženci Dovgana, pozdravu vodje laboratorija ga. Jadranke Dijan ter direktorice ZD Ilirska Bistrica ga. Ivice Smajla, je sledil strokovni del srečanja. Direktorica je v svojem nagovoru poudarila pomen laboratorijskih delavcev in ostalih delavcev v zdravstvu, ki so neprecenjivega pomena za napredek medicinske stroke. V strokovnem delu je ga. Nadja Plazar, prof. biol.spec.med.biokemije - vodja laboratorija v Splošni bolnici Izola in obenem izvajalec strokovnega nadzora v laboratoriju ZD Ilirska Bistrica je pripravila predavanje na temo: Faktorji tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Nove laboratorijske tehnike gredo v korak z zgodnjim prepoznavanjem rizikov pa tudi s kakovostnim spremljanjem zdravljenja. Sledila je še razprava na temo: Status sindikata v laboratorijski medicini, ki jo je vodil g. Stanko Tomšič, laboratorijsk tehnik, laboratorija gostitelja. Strokovni del sta zaključili še predstavnici INTEREXPORTA ga. Nataša Labanac, dipl mikrobiolog z novostmi iz Bayer diagnostike in ga. Alenka Pelko, dipl.ing.kemije iz podjetja SANOLABORna temo: Hitri testi VEDELAB. Nepozabni pečat pa je srečanje dobilo s kulturno-zabavnim programom, ki ga je pripravilo Turistično, kulturno in športno društvo Prem. V programu so sodelovali ga.Danica Pardo, Jožko Stegu, Seleš Ana, pevska skupina Studenec ter mladi harmonikašici Anja Pecman in Anja Kirn, kije goste zabavala tudi ob kosilu v gostišču »Pod gradom«. Gostilničarka Dunja Frank in njeni sodelavci so poskrbeli, da laboranti ne bi odšli žejni in lačni. Zabavali so se še pozno v noč ob zvokih harmonike. Ga.Memonova s TIG-a je vse udeležence seznanila z zgodovino gradu Prem ter nas popeljala do spominske sobe pesnika Dragotina Ketteja in na ogled cerkve na Premu. Prepričani smo, da bo premsko srečanje ostalo v lepem spominu za kar gre zahvala premcem s svoj im izvirnim, preprostim in umetniškim značajem. Ga. Jadranka Dijan, kijev celoti vodila to srečanje, je v pozdravnem govoru dejala, daje skupaj s sodelvci ponosna na prostore v katerih dela, jaz pa dodajam, da so v Bistriškem laboratoriju tudi medsebojni odnosi takšni, na katere smo lahko ponosni. K temu prav gotovo veliko pripomore ga. Jadranka s svojim poštenim in potrpežljivim odnosom do vseh sodelavcev. Spoštovanim premcem pa še enkrat, v imenu vseh iskrena hvala. Andreja Rebec, v.s.t. Barvni televiu Samsung (fl| Diagonala 51 cwl mest, 5 standardov* | + PARILO majico Barvni lelevi; diagonala 37 cm, avl programiranje, te lete; [+ PARILO majica Barvni televizor Gorenjevi diagonala 51 cm, telet^4 samodejni izklop, 100 programskih mest [ + PARILO majica ] MM AGRINA v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 19 Telefon: 05 714 1731 Nogometna žoga mv Zlatko Zahovič Mobilna klima naprava 149.910, sviior Gorenje Ti ■ridg, popolnoma ra' Qeka v sliki, top teletekstov 'irtugl dolby surround V % Videorekorder Philips VI 2 glavi, turbofime^rfjjK | + DARILO žoga ) za otroke Velika izbil Era, d. d., Prešernova 10, 3504 Velenje Za televizorje GORENJE in EVELUX- možnost nakupa na 6 ali 12 obrokov (tom*o%i NOSEČNOST Drage nosečnice, pred vami j e vznemirljivih devet mesecev in namen mojega prispevka vas je spodbuditi, da se na to obdobje kar najbolje pripravite in predvsem - uživate. Nosečnost je obdobje od spočetja do rojstva otroka. Nosečnost traja navadno 40 tednov, šteto od prvega dne zadnje menstruacije nosečnice. prehrana v nosečnosti: Zdrava prehrana v nosečnosti vpliva na zdravo rast in razvoj ploda, ter dobro počutje in zdravje nosečnice. Potrebna je ustrezna kalorična vrednost in porazdeljenost obrokov prek dneva. Pri vsakem obroku zaužijte beljakovinsko živilo (mleko, sir, jogurt, meso, ribe..). Izogibajte se sladkim prigrizkom, raje si privoščite sveže ali suho sadje. Dietne vlaknine na jedilniku olajšajo prebavo in ohranijo stabilen nivo sladkoija v krvi. Najdemo jih v polnozrnatem kruhu, otrobih, sadju in zelenjavi. Sol naj se v prehrani nosečnice uporablja zmerno. Velika količina soli namreč zadržuje vodo v telesu. V jedilnik naj se vsaj enkrat tedensko uvede morske ribe saj se s tem zadosti potrebam po jodu, pa tudi po beljakovinah, poleg tega pa so ribe tudi lahko prebavljive. Zaradi izredno intenzivnega metabolizma železa v nosečnosti so potrebna v prehrani tudi živila bogata z železom. To pa so konjsko meso, jajčni rumenjak, rdeča pesa, fižol, regrat., nosečnica j e pogosto tudi žejna, kar je pravzaprav dobro, saj potrebujete zadostno količino tekočine.Izogibajte pa se cigaretov, alkohola, kave, zdravil in mamil. Vsa omenjena sredstva škodljivo vplivajo na plod. Strokovnjaki priporočajo, naj se nosečnica zredi za 11 do 15 kilogramov. Otroci nosečnic, ki pridobijo premalo teže, verjetneje rodijo prezgodaj, so premalo razviti in premajhni za svojo starost. Prav tako pa ne prinaša nič dobrega preveliko naraščanje teže. Mišice ne zmorejo tolikšne teže, nosečnico pričnejo boleti hrbtenica in noge, hitreje se tudi utrudi. Čeprav velja, da imajo nosečnice, ki se zredijo preveč, velike dojenčke, one druge pa premajhne, teža bodoče matere in njenega še ne rojenega otročka, ni vedno v sorazmerju. Neposredno po porodu večina žensk izgubi okoli 10 kilogramov. Preostala teža ostane na telesu v obliki pridobljenih maščobnih blazinic, ki se stopijo približno v treh mesecih, če pa mamica doji, pa še prej. Prebava v nosečnosti: Težave z zaprtjem so v nosečnosti pogoste. Zaradi tega vsem nosečnicam svetujem uživanje svežega sadja in zelenjave, pitje zadostnih količin tekočine ter gibanje. Gibanje in počitek: Nosečnica se zaradi nosečnosti ne rabi odpovedati športu, res pa je, daje treba v nosečnosti športne aktivnosti prilagoditi svojemu novemu stanju. Postopoma začnite ukinjati bolj živahne telesne aktivnosti, pri katerih bi se lahko poškodovale. S hojo, plavanjem ter telovadbo za nosečnice pa se le ukvarjajte. Potrebnega pa je tudi zadostnega spanja, vsaj 8 ur dnevno. Tudi preko dneva svetujem več krajših počitkov. Osebna higiena: Oblačila naj bodo primerna in zadosti velika. Narejena naj bodo iz naravnih materialov, ki omogočijo, da koža diha in s tem pripomore tudi k vzdrževanju normalne telesne temperature. Obleka naj nikjer ne pritiska na telo. Poleg obleke je pomembna tudi primerna obutev. Obutev naj nosečnici daje občutek varnosti- najprimernejša je obutev z nizko in polvisoko peto. Tuširajte se večkrat na dan, še posebej če se potite. V zadnjih mesecih nosečnosti se odsvetuje kopanje v kadi. V kopalnici pazite na svojo varnost, saj so zdrsi na mokrih tleh kar pogosti in prav zato se nikar ne zaklepajte. Dobro osušeno kožo si negujte s kremami, saj morate poskrbeti, da bo koža ostala prožna kljub raztezanju zaradi rasti ploda. Redno skrbite tudi za svoje noge, ki so še posebej ogrožene (počitek z dvignjenimi nogami). Se bolj skrbno kot sicer pa morate poskrbeti tudi za svoje zobovje, saj so pokvaijeni ali gnili zobje hitro leglo bolezni ali vir okužbe med porodom in po njem. ZAKLJUČEK Vsem nosečnicam želim, da bi se čim bolje in z veseljem pripravile na srečni dogodek. Verjamem, da se bo včasih težko izpreči iz vsakodnevnih službenih in zasebnih obveznosti, toda časa zase si le vzemite. Nekatere stvari bodo pač morale počakati, kajti zdaj ste pomembne predvsem ve in vaše počutje, saj je od tega odvisno tudi počutje bitja, ki ga nosite v telesu. Pozdrav, Bojana Urh Nedelja in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 Delavnik od 7:00 do 19:00 Sobota od 7:00 do 14:00 Dežurstva Delavnik ::C od 19:00 do 21:00 _ -----------------—--------------/--------- KAJ JE DOBRO VEDETI O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU PRED ODHODOM V TUJINO Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pred poletno turistično sezono obvešča zavarovane osebe o postopkih ureditve zdravstvenega zavarovanja med začasnim bivanjem v tujini, tako da se izognemo neposrednemu plačilu praviloma visokih stroškov zdravljenja v tujini. Zavarovanim osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, je v času začasnega bivanja v tujini zagotovljena pravica do nujnega zdravljenja. Način uveljavljanja te pravice je odvisen od tega, ali zavarovana oseba potrebuje storitve nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba (konvencija), ali v državi, s katero meddržavna pogodba (konvencija) ni sklenjena. 1.Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v državah - podpisnicah meddržavnih pogodb l.lUveljavljanje pravic na osnovi potrdila Vsem zavarovanim osebam za čas začasnega bivanja v Avstriji, Belgiji, Hrvaški, Italiji, Luksemburgu, Madžarski, Makedoniji, Nemčiji, Nizozemski in Romuniji priporočamo, da si pred odhodom v navedene države priskrbijo z meddržavno pogodbo dogovorjeni obrazec “Potrdilo o pravici do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi”. V izogib dolgim vrstam pred referati Zavodovih oddelkov za mednarodno zavarovanje in plačilu potrdil Zavod omogoča brezplačno elektronsko naročanje omenjenih potrdil, in sicer na internetu (www.zzzs.si/) in na 285 samopostrežnih terminalih, ki so sicer namenjeni potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja. Naročilo je moč opraviti le z veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja, torej urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Uspešno izvedenemu elektronskemu naročilu sledi dostava potrdil z navadno poštno pošiljko na naslov zavarovane osebe v Sloveniji, in sicer v roku treh delovnih dni. Obdobje veljavnosti izdanega konvencijskega potrdila je 90 dni. Potrdilo lahko dobijo zavarovane osebe tudi na mednarodnih oddelkih v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda, torej tam, kjer imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Za pridobitev potrdila na klasični način j e potrebno predložiti veljavno kartico zdravstvenega zavarovanja in poravnati ceno potrdila, to je 150 SIT. S tem potrdilom lahko zavarovane osebe v navedenih državah uveljavljajo pravico do nujnega zdravljenja in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Pri zasebnih zdravnikih ali privatnih klinikah, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, pa bodo morali stroške poravnati sami in po vrnitvi uveljavljati povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi ZZZS. Za povračilo je potrebno predložiti dokumentirane račune, na podlagi katerih se po postopku, kije določen z meddržavno pogodbo, opravi povračilo stroškov v višini, kot to prizna tuj nosilec zdravstvenega zavarovanja v kraju, kjer so bile storitve nudene. 1.2Uveljavljanje pravic na osnovi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja Razen navedenih držav so meddržavne pogodbe sklenjene še z državo Bolgarijo, Češko, Poljsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko kjer zavarovane osebe pravico do nujnega zdravljenja uveljavljajo v javnih zdravstvenih zavodih na podlagi potnega lista in veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja. Tudi v tem primeru bodo morali stroške plačati sami, če bodo uveljavljali pravico do nujnega zdravljenja pri zasebnikih, ki niso del javne zdravstvene mreže. V primeru, da bo zavarovana oseba morala plačati zdravstvene storitve, lahko vloži zahtevek za povračilo na pristojno območno enoto oziroma izpostavo Zavoda. Pri uveljavljanju pravice do storitev nujnega zdravljenja v državi, s katero je sklenjena meddržavna pogodba, veljajo glede obsega, vrste in načina nudenja nujnih zdravstvenih storitev predpisi države, kjer so bile storitve opravljene. 2Uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja v ostalih državah Za vse ostale države niso sklenjene meddržavne pogodbe oziroma meddržavne pogodbe ne urejajo področja zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da morajo zavarovane osebe, v primeru uveljavljanja storitev nujnega zdravljenja le-te plačati sami. N a podlagi dokumentiranega računa bo pristojna območna enota oziroma izpostava Zavoda opravila povračilo stroškov v višini ustreznega deleža po povprečni ceni teh storitev v Sloveniji. Marsikateri nevšečnosti se je moč izogniti tudi s sklenitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, ki ga ponuja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica in nekatere druge zavarovalnice. Tovrstna zavarovanja krijejo stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudijo vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih ovir, pomoč svojcem...). Podrobnejše informacije o zdravstvenem zavarovanju lahko zavarovane osebe dobijo na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na spletni strani Zavoda (http:// www.zzzs.si.) in na samopostrežnih terminalih. Določene informacije zavarovanim osebam nudijo tudi pooblaščene turistične agencije. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Novosti iz doma starejših občanov MEDGENERACIJSKE SKUPINE STARIH LJUDI ZA SAMOPOMOČ Dejstvo, da na območju občine Ilirska Bistrica živi veliko število starih ljudi, je bil le eden izmed razlogov za odločitev socialnih delavk Centra za socialno delo in Doma starejših občanov, da se vključijo v vseslovenski projekt - medgeneracijskega povezovanja starih ljudi. Ideja, ki je vznikla pred desetletjem je doživela neslutene razsežnosti. Danes v mestu deluje ena medgeneracijska skupina, v Domu kar štiri in ena v vasi Veliko Brdo, vse pa so povezane v Društvo “Jesen”. Najpomembnejša razsežnost take oblike medsebojnega povezovanja v skupine pa predstavljajo predvsem pristni medčloveški odnosi, ki se spletajo med ljudmi. Človekje namreč bitje odnosa, ki se bivanjsko združuje in povezuje najprej v temeljno skupnost svoje družine in skupnost prijateljev in šele potem v širšo in manj osebno skupnost, ki jo povezujemo predvsem s preživetjem. Za dobro počutje človeka pa le ostaja najpomembnejša temeljna skupnost - družina in prijatelji, ki nas vedno znova učijo in notranje bogatijo. Omogočajo nam, da drug drugemu damo na voljo vse kar premoremo, da prejmemo vse kar potrebujemo in predvsem, da se počutimo v teh odnosih človeško sprejeti in doma. Človek v starosti pogosto zgubi svojo temeljno skupnost - lastno družino in prijateljsko skupino. Nastopi čas osamljenosti in izrinjenosti iz družbenih dogodkov. Spomini ostajajo sopotniki samote, pozabe in neizrečenih besed. Vlogo temeljne skupnosti človeka lahko, v tem obdobju življenja vsaj delno prevzamejo ljudje združeni v medgeneracijske skupine, katerih glavna dejavnost je POGOVOR na temo, kije zanimive vsebine, človeku domača in povezana z njegovo življenjsko izkušnjo. Druženje v skupini pa je občasno povezano tudi s popotništvom. Eno izmed takih druženj smo, s članicami naših skupin, mladimi pomladkarji in aktivistkami Občinskega odbora Rdečega križa in voditeljicami skupin, doživeli v zadnjem majskem dnevu. Tokrat sta bila naša gostitelja Med kosilom v domačem sadovnjaku gospodarja PETROVE DOMAČIJE -Majda in Darko KNAFELC iz Narina pri Pivki. Sprejela sta nas v čisto pravi črni kuhinji z ognjiščem in domačnostjo, ki jo premore prostor v katerem je vse, od črnih kozic, glinenih posod, svečnikov in bogkovega kota. Prijazno vabilo gospodinje Majde, da iz domače moke sami zamesimo svoj hlebček kruha, j e bilo preveč vabljivo, da se mu nebi odzvali. Roke naših žena, ki že dolgo niso čutile pod prsti sipkosti moke, so se kaj hitro ujele v spretnem ritmu mešanja in gnetenja testa. In vse je bilo doživeto s pridihom preteklosti, ko so po vaseh, s cepci mlatili žito, vejali zrnje v velikih retah in s posebnim spoštovanjem odnašali vreče belega zlata v mline ob reki Pivki. Ko je ropot mlinskih koles potihnil, je pšenično zrnje postalo moka. Takrat je nastopil trenutek, ko je gospodar iz mlinarjevih rok sprejel ta zaslužen dar narave. In takrat seje vzbudil v kmetu tisti globok občutek hvaležnosti, saj je moka zagotavljala da družina to leto ne bo lačna kruha. Medtem ko je testo počivalo ob odprtem ognju smo se preselili v domači sadovnjak, kjer nas je čakalo kosilo. Domači žganci, golaž in za poobedek še čudoviti orehovi štruklji, ki jih je gospodinja Majda skuhala v bakrenih kotličkih na ognjišču črne kuhinje, so se nam ta dan še posebej prilegli. Vonj sveže pečenega kruha, ki se je mešal z opojnimi majskimi vonjavami cvetočih dreves in travnikov, so marsikoga med nami preselili v čas mladosti, čas črnih Na Kramarjevi domačiji kuhinj, kmečkih opravil, veselja, smeha in petja. Z obiskom KRAMARJEVE domačije pri gospodarju BORISU REBCU, znanem rejcu ovac in pridelovalcu odličnega sadjevca, seje naše popotovanje zaključilo. To je le eden izmed mnogih zapisanih utrinkov našega druženja v medgeneracijskih skupinah. Verjemite nam, da je bilo takih doživetij v vseh teh letih že mnogo. ■ Morda vas je ob naši pripovedi zamikalo, da se nam pridružite. Veseli vas bomo. Kraji naših srečanj so naslednji: DOM STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA. Kidričeva ulica 15. II. Bistrica Ponedeljek: od 13. do 14. ure (II. in III. nadstropje) od 14.30 do 15.30 (I. nadstropje) v prostorih matične hiše Sreda: od 10.30 do 11.30 v prostorih Dnevnega centra CENTER ZA SOCIALNO DELO ILIRSKA BISTRICA T Ponedeljek: od 15. do 16. ure Levstikova ulica 5 (prostori SONČKA), Ilirska Bistrica VELIKO BRDO Sreda: od 20. do 21. ure (v prostorih nekdanje osnovne šole) P. S. Vjuliju in avgustu začasno prekinemo z druženjem, zaradi počitnic. Mira Lenarčič REGIJSKI PARK SNEŽNIK IN MLADI Ametistasta možina in navadni brin - značilna za suhe travnike pri Knežaku, ki se že zaraščajo (iz Priročnika za vodenje šolskih skupin, projekt Matra) V anketi, ki jo je časopis Snežnik izvedel marca letos na temo ustanovitve regijskega parka, je eden od anketiranih zapisal: »Park torej poleg vseh omejitev prinaša tudi nekatere razvojne priložnosti, le od nas pa je odvisno kako bomo te možnosti znali izkoristiti.« Zato nas vse večje zanimanje za park med mladimi iskreno veseli. UČITELJICE SODELOVALE PRI PRIROČNIKU Pred štirimi leti seje v projekt Matra, ki gaje v celoti financirala nizozemska vlada, vključilo tudi več učiteljic iz osnovnih šol iz Knežaka in Ilirske Bistrice. Skupaj z učiteljicami iz drugih območij predvidenega parka so pripravile zanimiv priročnik za vodenje šolskih skupin. Več predlaganih poti se je vzpelo tudi v snežniške gozdove: planinski izlet s Sviščakov na vrh Snežnika, po mašunski gozdni učni poti in po gozdni učni poti na Sviščakih. Učenci naj bi obiskali tudi travnike pri Knežaku (na Obrobi in v Selih) ter spoznali tamkajšnjo raznovrstnost rastlin, zaraščanje in življenje v mlaki. Priročnik poleg opisa poti vsebuje tudi učne liste za učence. Razposlali smo ga na vse osnovne šole po Sloveniji in prepričani smo, da je privabil katero izmed šol tudi iz drugih delov Slovenije v te kraje. Eden od predlogov za terensko delo je na primer bil, da bi se učenci pri Knežaku razdelili v več skupin, vsaka pa bi nato raziskala drugačen tip travnika: gnojen in negnojen košen travnik, travnik, ki se zarašča, močvirni travnik ob mlaki. Z vrvico bi označili dogovorjeno površino, nato pa prešteli število različnih vrst rastlin, ki tu rastejo. Čim večje različnih vrst, tem večja je raznovrstnost (bidtiiverziteta). SREČANJE ŠTUDENTOV Odkar ustanavljamo park, se nam oglaša vse več študentov, ki so si za temo seminarske ali diplomske naloge, magistrskega dela in celo doktorske disertacije izbrali eno od območij znotraj predvidenega parka. Obiskujejo različne smeri študija od agronomije, biologije, družboslovja, ekologije, geodezije, gozdarstva, geografije, krajinske arhitekture, organizacijskih ved do turizma in varstva naravne dediščine. Na pobudo ene izmed študentk so se maja letos v Postojni ti študenti prvič srečali. Poleg tistih, ki že pripravljajo naloge iz območja parka, je na srečanje prišlo tudi mnogo dmgih zainteresiranih, skupno skoraj 40 študentov. Mag. Boštjan Surina iz Ilirske Bistrice je z diapozitivi predstavil Snežniško cvetano. Res sijajno predavanje, ki navduši tudi človeka, ki ni botanik. Nato se je zvrstilo dvajset študentov, ki so za temo svoje naloge izbrali naravo ali gospodarstvo predvidenega parka ali posameznega območja znotraj parka. Z ilirskobistrškega j e svojo že zaključeno diplomsko nalogo predstavil geograf Gregor Kovačič. Posvetil j o j e vodnemu bogastvu snežniške planote in varstvu vodnih virov. Med študenti pa so bili še študenti biologije, gozdarstva, turizma in zootehnike iz Bača, Ilirske Bistrice, Koritnic, in Podgrada. V razpravi je ena od študentk predlagala, da bi študenti ustanovili društvo. Preko takega društva bi lažje tekli stiki z domačini. Več študentov je opozorilo, da bi bilo potrebno več osebnega stika s prebivalci. Sami sicer vidijo priložnosti, ki jih prinaša park, zlasti za turizem na kmetijah in ekološko kmetovanje - vendar pa bi morali pri ustanavljanju imeti neposreden, bolj ljudski odnos do ljudi. Potrebno bi bilo ljudem konkretno pokazati koristi. Za zaključno pogostitev na srečanju študentov je poskrbela Zavarovalnica Triglav, Območna enota Postojna. NAGRADNI SKLAD ZA NARAVO NOTRANJSKE IN SNEŽNIKA Brest Pohištvo, d.d. iz Cerknice je pobudnik posebnega sklada, ki bo namenjen finančnim nagradam za najboljše študijske naloge s področja varstva narave Notranjske in Snežnika. V njem bo predvidoma sodelovalo tudi nekaj drugih vodilnih podjetij regije. Za nagrade se bodo lahko potegovali študenti dodiplomskega in podiplomskega študija agronomije, biologije, družboslovja, ekologije, ekonomije, geografije, gozdarstva, turizma, varstva naravne dediščine in drugih komplementarnih smeri. Podeljene bodo prva nagrada v višini 150.000 SIT in več nagrad v višini 80.000 SIT. Nagrade so namenjene študentom, ki so svojo seminarsko ali diplomsko nalogo, magistrsko delo ali doktorsko disertacijo zagovarjali v študijskem letu 2000/2001 ali 2001/ 2002. Prijave bodo sprejemali do 30. septembra 2002. Breda Ogorelec Agencija RS za okolje PARK IN NOVE CESTE -POJASNILO V majski številki časopisa Snežnik so objavljena mnenja anketirancev o rezervatu za hitro cesto in bodočem regijskem parku. Eden od anketirancev v odgovoru pravi: »Uredba na področju parka prepoveduje gradnjo večjih cest.« V osnutku uredbe, ki smo ga decembra lani predstavili občinskemu svetu, je bilo dejansko zapisano, da je prepovedano graditi nove tranzitne energetske in prometne objekte in PRO- / OM d.o.o. Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% PIVOVARNA IN GOSTILNA P(£3< Dolenje 2 SLOVENIJA Tel.: 05/788 50 29 MIIIIHIIIU PIZZERIA. i Vrbovo 22 6250 Ilirska Bistrica ...iiflBMHMH naprave. Na pobudo občin je Ministrstvo za okolje in prostor kasneje ta predlog preoblikovalo. V verziji, ki jo je poslalo v usklajevanje drugim ministrstvom, je zapisano: prepovedano je graditi nove tranzitne energetske in prometne objekte in naprave, razen, kadar tega posega ni mogoče izvesti izven območja parka; pri graditvi se uporabi obstoječe koridorje, če ti že obstajajo. GOSTILNA s prenočišči HffPCTCK Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 MALICE IN KOSILA UGODNO TIM T1W TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA -PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 KOVAČIČ STOJAN ,.P. Koseze 69a, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370, fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 PROŠNJA ZA SPONZORIRANJE ZBORNIKA LJUDJE IN KRAJI OB VELIKI VODI BISTRIŠKE GASILSKE NOVICE Že pred časom je na KS Topole prišlo do obravnave pobude, da bi zbrali potrebno gradivo, zapise ustnega izročila in jih objavili v obliki zbornika. V krajevno skupnost Topole sodijo štiri vasi ( Topole, Mereče, Podstenje, Podstenjšek -skupno prek 500 prebivalcev ), ki imajo dovolj bogato število zgodovinskih dogodkov, kulturnih in drugih znamenitosti, ustnih izročil, ki bi jih bilo smiselno strokovno obdelati in predstaviti v zborniku. Vasi ležijo na geografsko zelo zanimivem področju. Svet KS Topole je na svoji 14. redni seji dne 26.9.2000 obravnaval predlog za pripravo zbornika, kjer naj bi bili opisani naši kraji in ljudje. Na XV redni seji KS Topole dne 18.11.2000 je bil imenovan uredniški odbor v sestavi: g. dr. Rafko Valenčič- član, g.Vojko Čeligoj-član, Z UO sodelujejo še: g. Tomo Šajn - član, ga. Batista Zdravka, ga. Darja Mežnar - član, ga. Valenčič Sonja, ga. sestra Romana - član ga. Oblak Klara, Novak Tomaž- član. član ga. Valenčič Katja, ga. Sonja Škrlj Počkaj - urednica UO, ga. Jenko Tanja, g. Milivoj Kaluža - član, in drugi g. Škrlj Boštjan - član g. Ado Barbiš - predsednik UO, Na ustanovnem občnem zboru dne 28.9.2001 je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Franjo Kranjec. Sprejet je bil statut društva, sprejete smernice in zadolžitve članov, ki so se nanašale na registracijo društva in nadaljnje delo. Zgoraj navedeni so postali člani Kulturnega društva Franjo Kranjec, nekaj jih je že izvoljeno v organe društva. Na prvem rednem sestanku kulturnega društva Franjo Kranjec dne 17.11.2001 in drugih delovnih sestankih leta 2002 je bilo obravnavano opravljeno delo in sprejete smernice za naprej. Naloga članov UO je, da posamezniki nadaljujejo z pridobivanjem in obdelovanjem tematike, ki je povezana z našimi kraji in ljudmi. Do sedaj je zbrano preko dvesto strani tekstnega in slikovnega gradiva. V zborniku bo predvidoma predstavljena naslednja tematika: -predstavitev naše KS (značilnosti naših krajev, geološki del, geografski del, zgodovinski del -pomembni zgodovinski trenutki, naravne in kulturne znamenitosti, delo in običaji ljudi) ustanovitev in delovanje KS Topole v posameznih obdobjih, -cerkveni del, -svet okrog Velike vode, -znamenitosti okrog železniške proge na področju naše KS, -predstavljeni bodo tudi pomembni krajani in podobno, -pesem o Topolcu - (Oblak - sestra Romana), pesmice, črtice, -šolstvo v naših krajih, -opis stanja prebivalstva, -infrastruktura: železnica, vodovod, kanalizacija, telefon, -članki osnovnošolcev in dijakov na posamezne dogovorjene teme in aktualna področja, (ekologija, običaji, peka kruha, pridelava poljščin, gostilne, narodne znamenitosti in običaji, naravne znamenitosti, drugo), -pripovedovanja in spomini naših ljudi, - podjetništvo in obrtništvo (mlini in žage ob reki Reki, mlini v Podstenjšku, mlin v Podstenjah, gostilne, trgovine, trgovske poti...), -vodni viri, -kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, -osamosvojitev, - GU zemljevidi, geografske karte, statistični podatki, - Toponini, -naravne znamenitosti: janci, raki, -krsti na Topolcu, - ljudski običaji - vizite, pustne in druge prireditve... V delo so vključeni tudi zunanji sodelavci: g. Simon Kerva, g. Surina Boštjan, ga. Jeronima Kastelic, g. Cevc Milan dr. umetnostne zgodovine, ga. Cevc Emilija dr. umetnostne zgodovine, inž. Marjan Smerke ( fotolaboratorij -institut Jožef Štefan), g. Rolih Bogdan, g.župnik Bogdan Berce, g. Karel Rustja, ga. Damijana Logar, ravnateljica Ester Juriševič, ga. Heda Vidmar ga.Anica Brožič in drugi. Mnenje članov novoustanovljenega kulturnega društva je, da je potrebno nadaljevati z delom. Ne želimo si, da bi morali zaradi manjkajočih finančnih sredstev okrniti število izvodov in strani. Ne želimo si, da določenih tem in slikovnega gradiva ne bi bilo v zborniku. Prav zaradi tega smo mnenja, da raje počakamo nekaj mesecev in izdamo zbornik, ki bo po svoji vsebini neokrnjen in kvaliteten. Predvidena izdaja je koncem leta 2002, oziroma v prvi polovici leta 2003. Okvirna cena na podlagi pridobljenih infonnacij za cca 500 do 750 izvodov naj bi znašala za pripravo in tisk preko 2.500.000,00 SIT. Natančnih predračunov do sedaj še nismo pridobili. Ker lastnih sredstev nimamo, se obračamo na Vas, z željo, da proučite pomembnost našega dela, ki bo zagotovo pozitivno vplivalo na prihodnost našega področja in naše občine kot celote. Ob tej priložnosti naprošamo vsa podjetja, obrtnike, ustanove, društva, krajevne skupnosti, občane in občanke, da nas po svojih močeh finančno podprete. Če bomo pridobili potrebna finančna sredstva, se za izdajo zbornika ni bati.. Za vašo pomoč in razumevanje se Vam vnaprej prisrčno zahvaljujemo. Osebna izkaznica Kulturnega društva Franjo Kranjec: Kulturno društvo Franjo Kranjec, Topole 15, 6250 II. Bistrica. Matična številka... 1175874, Davčna številka.... 78941342, V okviru razpoložljivih možnosti lahko vaš prostovoljni denarni prispevek nakažete na Transakcijski račun odprt pri banki Koper d.d, dne 7.12.2001 št.: 10100-0032611298. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva smo po 10 letih končno pridobili tako želeno lastništvo v novem gasilskem domu v Trnovem. Zahvala gre županu občine in svetnikom pa tudi odgovornim na MORSu, da so se končno dogovorili in omogočili, da seje objekt in funkcionalno zemljišče v izmeri 1790 m2 lahko na javni dražbi tudi prodalo izključno namensko za gasilsko dejavnost. Javna dražba se je odvijala 20.06.2002 v prostorih MORSa, PGD II. Bistrica pa je plačalo izklicno ceno v višini 4 mio SIT. S tem dejanjem smo zaključili največji problem, ki nam je onemogočal nadaljnjo izgradnjo gasilskega doma. V naslednjih mesecih gasilce čaka ogromno dela. Gradbeni odbor bo pripravil plan dela na novem gasilskem domu, obvezujoč sklep Občnega zbora o prodaji starega gasilskega doma bomo čim prej izpeljali, izkupiček pa vložili v novi gasilski dom. Teh sredstev sigurno ne bo dovolj, zato bomo gasilci izpeljali širše zastavljeno akcijo za pridobitev dodatnih finančnih sredstev, računamo pa tudi na izdatno pomoč občine. Gasilci upamo, da bomo pridobili dovolj sredstev, za dokončanje gasilskega doma, in čim prejšnjo preselitev. S tem dejanjem bi zaključili enega od večjih projektov, ki si gaje društvo zadalo, čaka pa nas še eden večjih problemov in ta j e posodobitev zastarelega voznega parka. 25. maja sta se ekipi članic in veteranov našega društva skupaj z Veterani - vaja raznoterosti veteransko ekipo iz PGD Jelšane in z ekipo navijačev odpravili na državno tekmovanje. Odpeljali smo se v Moravske toplice, v pokrajino, kjer prekmurska ravnica prehaja v valoviti svet Goričkega, v deželo štorkelj, pšeničnih polj, toplih vrelcev in predvsem dobrih ljudi, katere smo tudi spoznali. Naše ekipe so se srčno borile, dosegle zelo dobre rezultate, vendar po višjih mestih niso posegale. Ta mesta so dosegle ekipe, ki so tudi na gasilski olimpijadi na Finskem pobrale skoraj vse medalje. Kljub temu smo se imeli lepo, spoznali nove ljudi in kraje in si obljubili, da se v naslednjih kvalifikacijah še bolj potrudimo in s še večjim številom ekip dostojno zastopamo našo gasilsko zvezo in občino. Kot vsako leto smo se tudi letos udeležili tradicionalnega srečanja s pobratenim gasilskim društvom iz Opatije, ki je bil to leto gostitelj. S prelepo ladjo so nas popeljali na daljši izlet okoli otokov Cres in Krk, katera smo si tudi ogledali, na ladji pa ni manjkalo veselja in dobre pogostitve. Nismo pozabili na 8. junij - dan gasilcev. Ta dan smo obeležili s povorko gasilskih vozil po mestnih ulicah. Tudi usposabljali smo se. Tako smo se v Izobraževalnem centru na Igu udeležili dopolnilnega usposabljanja za gašenje s pomočjo helikopterjev in lahkih letal. Med predavanji so slušatelji spoznali delo s helikopterji in drugo logistiko, v praktičnem delu pa so vadili vstop v helikopter in izstop iz njega, sodelovali so v prikazu gašenja in se učili gibati v njegovi okolici. O požarih in drugih intervencijah našega društva v letošnjem letu pa prihodnjič. Janko Slavec PGD II. Bistrica caprtKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Klim.:) )fH 40 Oči OSCAR elektrotrgovina in servis Maistrova 17, 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05 / 71 41 101 Trgovina Rozmanova 29 rg-i a -g-| rr T7' T Ilirska Bistrica lAK^ILL/ d.O.O. tel./fax.: 05/71-41-588 Sprejemamo naročila za učbenike in delovne zvezke. Ugodne cene šolskih nahrbtnikov, zvezkov ter ostalih potrebščin in oblačil. Dodatni 10% popust na zvezke !!! Pridite in se prepričajte! ČEBELARSTVO »naravni domači med rp a t> n ri | »PROPOLIS lAKjMLJL »CVETNI PRAH BORZA V-maj-27 Uveljavljeno litvijsko podjetje, ki proizvaja raznovrstne kovinske izdelke išče partnerje za podizvajalska dela za proizvodnjo industrijskili kovinskih konstrukcij. V-maj-28 Litvijsko šivalnica pletenin išče poslovne partneije za dolgoročno sodelovanje: za proizvodnjo in razvoj izdelkov. V-maj-29 Litvijsko tekstilno podjetje z modernim proizvodnim obratom nudi podizvajalska dela in išče poslovnega partnerja. V-maj-30 Litvijski proizvajalec pohištva in oblazinjenega pohištva išče poslovne partnctje za proizvodnjo po naročilu, investicijo za širitev proizvodnje ali vzpostavitev joint-venture podjetja. V-maj-31 Litvijsko podjetje, specializirano za obdelavo kovin ponuja svoje storitve. V-maj-32 Litvijski proizvajalec cvetličnih loncev, keramičnih jedilnih servisov in posode želi vzpostaviti poslovne stike s trgovcem na debelo. V-maj-33 Italijansko podjetje išče investitorja za biološko kmetovanje: sadno drevje, žitarice in kmečki turizem. V-maj-34 Latvijski kmečki turizem ponuja svoje storitve in želi vzpostaviti stike s tujimi poslovnimi partnerji, Iri delujejo na istem področju. V-mai-35 Angleško podjetje ponuja poslovne storitve in išče poslovne dogovore s tujimi podjetji. V-maj-36 Poljsko družinsko podjetje išče partnerje za proizvodnjo prehrambenih izdelkov. V-maj-37 Češki industrijski oblikovalec prodaja lesene igrače in išče proizvajalca igrač po njegovih oblikovnih predlogah. V-maj-38 Poljski proizvajalec plastičnih izdelkov (brizgane in valjane plastike) išče poslovne partnerje. V-mai-39 Poljski proizvajalec nakita iz jantarja želi izvažati svoje izdelke in nudi svojo proizvodnjo. V-maj-40 Francosko podjetje je razvilo sistem za hiter vpogled v bazo zvočnih dokumentov. Išče partnerja za razvoj in proizvodnjo izdelka in za DVD aplikacije. V-maj-41 Angleško podjetje je razvilo prenosni računalnik za uporabo v težkih delovnih pogojih; išče finančne partnerje za proizvodnjo, trženje in nadaljnji razvoj izdelka. V-maj-42 Nemško podjetje je razvilo sistem za naročanje strank preko interneta, ki je predvsem uporabno v zdravstvu. Podjetje išče partnerja za licenciranje in komercialni dogovor s tehnično podporo. V-maj-43 Nemško podjetje je razvilo sončne celice, ki so dvakrat bolj učinkovite od dosedanjih. Podjetje išče partnerja, ki bi bil pripravljen finančno sodelovati pri trženju izdelka. V-maj-44 Italijansko podjetje, ki proizvaja tanke kovinske izdelke, išče sistem za odkrivanje površinskih nepravilnosti. V-maj-45 Italijansko podjetje išče sisteme za kontrolo kvalitete notranjosti materiala navojev iz nerjaveče kovine. V-maj-46 Tehnična univerza je razvila dvojni spektrografski sistem za testiranje biomaterialov in biotkiv. Iščejo partnerja za tehnično sodelovanje ali joint-venture dogovor. V-maj-47 Izraelski razvojni inštitut je razvil sistem za nadzor elektromagnetne energije v tuljavi, išče strateške partnerje za licenciranje te tehnologije. V-maj-48 Poljsko podjetje, ki deluje na področju elektronike in industrijske avtomatizacije, išče partneije za proizvodni dogovor s tujim partnetjem. V-maj-49 Angleško podjetje je razvilo patentirano elektro-optično merilno tehnologijo; iščejo partnerja za aplikativni razvoj. V-maj-50 Angleško podjetje je razvilo revolucionarno umetno miSco; išče partnerje za aplikacijo iznajdbe v avtomatizaciji, robotiki in protetiki. V-maj-51 Nemški podjetnik, ki ustanavlja podjetje za Internetne storitve v Sloveniji, išče poslovnega partnerja zaradi nepoznavanja jezika in slovenskega trga ter za soinvestiranje. V-mai-52 Bolgarsko podjetje prodaja kovinske in plastične izdelke. V-maj-53 Bolgarski proizvajalec dekorativne keramike prodaja svoje izdelke. V-maj-54 Litvijski proizvajalec pohištva prodaja svoje izdelke. Proizvodnjo lahko prilagodijo individualnim zahtevam kupca. V-maj-55 BIH podjetje, eno izmed vodilnih v gradbeništvu ima v svoji lasti pogone za predelavo lesa in proizvodnjo lesenih izdelkov - velikost 15.000 m2. Išče slovensko lesarsko podjetje, Id bi vpeljalo svojo tehnologijo, proizvodni program in plasman proizvoda na trgu BIH. V-maj-56 Litvijski trgovec na drobno z gradbenim materialom išče podjetja, ki bi jih zastopal na trgu Litvije. V-mai-57 Litvijski pridelovalec ponuja večje količine zamrznjenih jagod. V-mai-58 Litvijski proizvajalec oblazinjenega pohištva išče agente, distributerje in zastopnike. V-maj-59 Nemško svetovalno podjetje išče partneije za financiranje skupnih mednarodnih projektov ali ustanovitev joint-venture. V-maj-60 Francoski proizvajalec bombažnih tkanin in žameta prodaja svoje izdelke podjetjem, ki izdelujejo oblačila. V-mai-61 Romunsko podjetje prodaja žensko in otroško konfekcijo. V-maj-62 Bolgarski proizvajalec jeklenih cevi želi vzpostaviti poslovne stike s končnimi uporabniki ali distributeiji. V-maj-63 Francoski laboratorij, ki je razvil aplikacijo, ki omogoča delo na daljavo več uporabnikov na istem multimedijskem dokumentu, išče partnerja iz industrijskega sektorja. V-maj-64 Britanski izdelovalec medicinske opreme išče proizvajalca za poslovni dogovor za proizvodnjo ultra lahkih baterij. V-maj-65 Estonsko podjetje želi navezati poslovne stike s podjetjem, ki se spozna na nanos elektrohrminiscentnih slik na oblačila. V-maj-66 Finski proizvajalec tehtnic išče partnetja za aplikativen razvoj priročnega integriranega sistema uporabnega v logistiki in transportu. V-maj-67 Madžarsko podjetje išče partnerja za licenčni dogovor za razvoj nove analogne naprave, kr omogoča prijaznejšo upornim elektronskih naprav v delovnem okolju. V-maj-68 Podjetje Training Games išče partneije za vzpostavitev mreže izobraževalnih tečajev za delavce, ki slonijo na interaktivni tehnologiji. V-mai-69 Avstrijsko podjetje išče licenčne dogovore za prodajo natančnih hidrostatičnih globinskih merilnikov. V-maj-70 Tuje podjetje želi licencirati svoj sistem za zbiranje podatkov; e-mail, Web, XML in Digital TV. V-maj-71 Poljsko podjetje, ki je razvilo programsko opremo za naročanje preko spleta, išče partneije za E-trgovino in IT. V-maj-72 Švedsko podjetje išče poslovnega partnerja za aplikacijo internetne storitve na področju informacij o nabavi. V-maj-73 Estonsko podjetje išče končne uporabnike in partneije za testiranje brskalnika za razvoj profesionalnih Java programov. V-maj-74 Nemško podjetje išče partneija za joint-venture za aplikacijo “gumba za neposreden klic” strank na spletni strani. V-maj-75 Francosko računalniško podjetje išče partneija za komercialni dogovor, za svojo programsko opremo, ki omogoča povezovanje v administraciji z dislociranimi terminali. V-maj-76 Francosko podjetje išče partneija za tehnično sodelovanje ali komercialni dogovor za svojo metodo natančne proučitve hrupa in vibracij za gradnjo cestnih povezav v mestnih središčih. V-maj-77 Belgijsko prehrambeno podjetje išče partneije za razvoj sistema za odkrivanje primesi v končnih pekarskih izdelkih. V-maj-78 Španski proizvajalec kartic za omejen dostop do PC-jev išče partnerja za aplikacijo te tehnologije na internetnih straneh. V-maj-79 Španska univerza išče partnerje za licenčni dogovor za svoj inovativni sistem nadziranja klime v toplih gredah na daljavo prek interneta. NucfimOiVelika, favf6plaščev& pl faju-platiščfo is od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. koliStef Dolenje 2a 6254 Jelšane OPEL-©- Pooblaščeni servis sli2c ■ ■ Prodaja vozil .'^Soansm-a----- " Originalni rezervni deli Dodatna oprema V 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/78! >E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-1 IZBRALI SMO NAJBOLJŠI TURISTIČNI SPOMINEK V LETU 2002 Fotografija: Atelje Maraž Javni natečaj za izbiro najboljšega turističnega spominka v letu 2002, je zaključen. Na natečaju je sodelovalo devet izdelovalcev spominkov iz naše občine. Komisija je med pripelimi izdelki ocenila kot najbolj dodelan turistični spominek dve ročno izdelani lutki Zgončar in Kliščar, ki sta bili narejeni v Kulturnem društvu Podgrad, sekcija Škoromati. Ta izdelek je tudi prejel razpisano denarno nagrado. Poleg tega smo štiri prispele izdelke posredovali kot idejo za turistični spominek, na Javni natečaj za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2002: 1. »Zgončar in kliščar« (ročno izdelani lutki iz naravnih materialov) izdelovalec Kulturno društvo Podgrad - sekcija Škoromati 2. »Bistriški mlinar« (skulptura iz gline ) izdelana v Varstveno delovnem centru Il.Bistrica 3. »Brkinski kotel » ( iz lesa) -izdelal ga je Rude Kocjančič iz Hrušice 4. »Cvetlični aranžma« ( iz povoskanega krep papirja) izdelala gaje Marta Cesar iz Kosez. Prvonagrajencu čestitamo, vsem štirim pa želimo uspešen nastop na republiškem natečaju. PROGRAMI USPOSABLJANA 2002- EDINSTVENO IZ SLOVENIJE 19. junija letos je podjetje INOVA IR d.o.o. iz Velenja (naročnik je PCMG iz Ljubljane) organiziralo delavnico na temo »Kako razviti izdelek za uspešno trženje ?«. Kar šest izdelovalcev spominkov iz naše občine se je udeležilo omenjene delavnice, in sicer: Marta Cesar iz Kosez, Sonja Munih, Milojka Primc in Mojca Vrh iz II.Bistrice ter Karlo Stipančič in Drago Butinar iz Podgrada. Namen delavnice je udeležence usmeriti na tržno razmišljanje, oziroma na to, da pri razvoju izdelka razmišljajo o kupcu in o tem, kako zadovoljiti njegove potrebe in pričakovanja. Udeleženci delavnice so prinesli s seboj lastne izdelke, ki so jih skupno pregledali in po korakih ocenjevali po različnih kriterijih ter iskali odgovore, kako jih izboljšati in narediti tržno bolj zanimive. Pridobili so tudi nekaj znanja o trženju izdelkov in samem poslovanju. UTEKOČINJEN NAFTNI PLIN ENERGETSKO UČINKOVIT IN PRIJAZEN DO OKOLJA ČIST, PRAKTIČEN IN UČINKOVIT PONUJA UDOBJE IN POMENI PRIHRANEK ZANESLJIVA OSKRBA KAKO DO PLINOHRAMA? Pokličite na dežurno telefonsko številko 031 348 888, oz. na sedež podjetja: LIN PETROL PLIN, d.o.o. Dunajska 50,1000 Ljubljana Tel.: 01 4714 556, 4714 817 Z POLICIJSKA KRONIKA DOGODKI, KATERE JE OBRAVNAVALA POLICIJSKA POSTAJA IL. BISTRICA OD 15. 05. DO 15. 06. 2002 N S področja kriminalistike smo obravnavali 5 primerov v objekte (stanovanjski objekti, skladišče, ipd.). Obravnavali smo en primer kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja, en primer kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, štiri primere kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari, pet primerov KD tatvine, en primer krive ovadbe, štiri primere vlomov v osebna vozila. Storilci so v glavnem odnašali avtoradie. Obravnavali smo tudi en primer KD ogrožanja varnosti. S področja cestno prometnih predpisov smo obravnavali 12 prometnih nesreč s materialno škodo, 6 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami in 5 primerov poškodovanj osebnih vozil na parkirnih prostorih. Skupaj s policisti Postaje prometne policije Postojna smo obravnavali prometno nesrečo s smrtnim izidom, v kateri je bil udeležen voznik motornega kolesa iz Avstrije. Obravnavali smo primer prometne nesreče s pobegom, katerega smo uspešno raziskali. Evidentirali smo tudi primer trčenja v medveda, kateri je pobegnil v gozd. S področja javnega reda in miru smo obravnavali štiri kršitve na javnem kraju in eno kršitev v zasebnem prostoru. Policisti so zasegli trem domačinom majšo količino prepovedane droge. Beležili smo tudi en primer pokola ovac. V dveh primerih smo bili prisotni, ko je zagorelo v stanovanjskih objektih. V širši akciji na območju Sviščakov smo s pomočjo gorskih reševalcev in članov Gasilskega društva Senožeče našli osebo, katera je bila že nekaj časa pogrešana. Za uspešno akcijo gre zahvala vsem, posebno pa revirnemu lovskemu čuvaju in njegovi hčerki, katera je našla pogrešanega. Obravnavali smo tudi 9 tujcev, ki so na nedovoljen način prestopili državno mejo. Ponovno opozarjamo vse voznike motornih koles in koles z motorji na uporabo zaščitnih čelad, ter spoštovanje omejitve hitrosti. Glede na bližajočo turistično sezono in s tem povezano problematiko zgostitve prometa ob vikendih v II. Bistrici opozarjamo voznike na strpnost. Policisti bomo ob večjih zgostitvah fizično urejali promet. Občane opozarjamo tudi na samozaščitno obnašanje, pod kar se razume predvsem zaklepanje hiš in osebnih vozil. Za svoje premoženje lahko največ storimo sami! Božidar Stemberger KOMANDIR POLICISKE POSTAJE J Potovanja in dopusti so najpogosteje povezani s prijetnimi doživetji in kasneje s prijetnimi spomini. Toda sleherno potovanje ali dopust nam lahko pokvari vrsta nepredvidljivih dogodkov: -na poti se nam pokvari avto ali pa smo udeleženi v prometni nesreči; -na letališču nam izgubijo prtljago ali nam jo nepridipravi celo ukradejo; -poškodujemo se v gorah, na plaži ali pri kakšni drugi rekreaciji, zaradi česar se znajdemo v bolnišnici; -na poti ali dopustu zbolimo, kar povzroči visoke stroške zdravljenja... Kdor potuje ve, da se takšne in podobne reči vedno dogajajo in kaj hitro se lahko prijetno potovanje spremeni v moro. S polico turističnega zavarovanja v žepu bo Vaše potovanje bolj varno in brezskrbno. Q triglav Zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav in pomembnejših turističnih agencijah. Policija svetuje MAMILA HUDIČEVA LEKARNA IV. DEL ECSTASV ECSTASV je popularno ime za 3,4-metilendioksimetamfetamin (MDMA), psihoaktivno snov iz skupine fenetilaminov. Po kemijski strukturi j e podoben amfetaminom in meskalinu, zato deluje kot poživilo z blagim halucinogenim učinkom. ZGODOVINA Zgodovina ecstasyja sega v začetek 20. stoletja, ko ga je nemški znanstvenik Ernest Merck prvič sintetiziral. Novo odkriti sintetični produkt je družba Merck leta 1914 patentirala kot sredstvo za zmanjševanje teka, vendar so nezaželjeni stranski učinki preprečili njegovo industrijsko proizvodnjo in prodajo na trgu. V 70. letih je zanimanje za ecstasy ponovno oživelo. Ameriški farmakolog Alexander Shulgin je z raziskavami na sebi in prostovoljcih ugotovil, da ec-stasy oziroma “penicilin za dušo”, kot ga je imenoval, manjša notranjo napetost in tesnobo, prežene strah, olajša komunikacijo, dvigne samozavest in ustvarja dobro razpoloženje. Zaradi teh lastnosti so mu nekateri takratni psihoterapevti pripisovali pomembno vlogo pri zdravljenju duševnih motenj. Proti koncu 90. let, s pojavom tako imenovane techno glasbe, je postal ec-stasy sestavni del divjih zabav na plesiščih velikih diskotek in v najetih tovarniških halah. Drobne barvne tabletke omogočajo udeležencem takih zabav, da ob monotonih basovskih zvokih techno glasbe, popestrene s futurističnimi svetlobnimi efekti vzdržijo divji ritem plesa vse do jutranjih ur. Brezvestni preprodajalci mamil so kmalu uvideli možnost velikih zaslužkov in svojo prodajno ponudbo prilagodili naraščajočemu povpraševanju po ecstasyju. Temu primemo so se odzvale državne oblasti in ga uvrstile na seznam prepovedanih snovi. V Sloveniji velja prepoved proizvodnje, prometa in posesti tega mamila od leta 1987. UČINKI Učinki ecstasyja so pri vsakem posamezniku različni. Odvisni so od osebnega razpoloženja, splošnega telesnega stanja in vplivov okolja. Povprečna oralna doza je 100 do 150 mg. Učinek običajno nastopi med 30 do 60 minut po zaužitju in popusti po 6 do 8 urah. Podobno kot amfetamin deluje poživljajoče na osrednje živčevje in srce, kar uživalci občutijo kot naval energije. Zaradi omenjenega učinka privrženci techno glasbe na množičnih “rave” zabavah ostanejo budni in z lahkoto preplešejo cele noči. Halucinogeni učinki nastopijo le pri večjih dozah. Pod vplivom tega mamila postane uživalec evforičen, občutek lakote, žeje in utrujenosti popolnoma izgine. Ker popustijo notranje zavore, narašča potreba po komuniciranju, stopnjuje se občutje simpatije ter povezanosti med ljudmi - entaktogeni učinek. Ecstasy vpliva na duševnost, zaznave, občutke in razpoloženje posameznika. STRANSKI UČINKI IN NEVARNOSTI ECSTASVJA Eden najbolj prepoznavnih učinkov ecstasyja je njegov vpliv na delovanje nadzornega mehanizma za temperaturo. Telesna temperatura lahko naraste prek 41 stopinj Celzija. Posledica pregretja organizma je pospešeno potenje, ki lahko vodi v preveliko izgubo telesnih tekočin in soli (dehidracija). Številni smrtni primeri, opisani v tuji literaturi, potrjujejo, daje ecstasy nevarno mamilo. V Angliji so v zadnjih šestih letih zabeležili 60 smrtnih primerov, povezanih z uživanjem ecstasyja. V večini primerov je smrt nastopila zaradi motene termoregulacije oziroma vročinske kapi. Smrti so nastopile med množičnimi zabavami, po naporni plesni aktivnosti, v neprezračenih, vlažnih in segretih diskotekah. V takih okoliščinah organizem ne more oddajati zadosti toplote, ki se čezmerno kopiči v njem. Da se izognejo težavam in motnjam, ki nastopijo zaradi hipertermije in dehidracije, razgretim plesalcem svetujejo, da pravočasno poskrbijo za nadomestitev izugubljenih tekočin z osvežilnimi pijačami, nikakor pa ne z alkoholom. Organizatorji techno zabav in lastniki diskotek pa bi morali zagotoviti ustrezno zračenje prostorov. Nadalje zdravniki poročajo o primerih, ko je zaradi pomanjkanja tekočine in velike koncentracije ecstasyja prišlo do poškodb jeter in odpovedi delovanja ledvic. Zaradi povečanega krvnega tlaka in srčnega utripa, ki ga povzroči ecstasy, so dodatnemu tveganju izpostavljeni uživalci z visokim krvnim tlakom in drugimi obolenji srca in ožilja. Ostali nezaželjeni stranski učinki, ki se pokažejo pojemanju ecstasyja: -krčenje čeljustnih mišic -razširjanje zenic -suha usta -težave pri osredotočenju pogleda -mišični krci -tahikardija -krči v trebuhu. Dolgotrajno jemanje in/ali jemanje prevelikih odmerkov povzroči spremembe v osebnostnem delovanju, neprijetna čustvena doživetja, halucinacije, vidne in slušne motnje, paničnost in depresivnost in celo bolezenska stanja, podobna shizofreniji. Uživalec tvega psihično odvisnost, navajanje na ecstasy in tudi pomirjevala, ki mu pomagajo, da se po omami umiri. Raziskovalci so s poskusi na živalih ugotovili, da ecstasy poškoduje živčne celice v možganih. Ob pomanjkanju farmakoloških raziskav o učinkih tega mamila na človeka, njegovih dolgoročnih učinkov ni mogoče zanesljivo predvideti, predvsem glede škodljivih nevroloških učinkov. Kljub temu obstaja potencialna nevrotoksičnost, kot pravijo nekateri farmakologi. TIPOLOGIJA ECSTASVJA V novejšem času sinonim ecstasy označuje skupino psihoaktivnih fenetilaminov, v katero poleg MDMA uvrščamo še naslednje amfetaminske derivate, ki so prav tako neločljivo povezani z mladostniki in techno sceno: MDA-3,4 metilendioksiamfetamin MDEA-3,4 metilendioksientil-amfetamin DOB-4-bromo-2,5-dimetoksi- amfetamin MBDB-N-metil-1 -(3,4-metil- endioksifenil)-2-butanamin BDMPEA-2,5-dimetoksi-4-bromo- fenetilamin Za naštete snovi iz skupine ecstasy je značilno, da nimajo legalne uporabe v vsakodnevnem življenju. So sintetična mamila, izdelana izključno iz kemikalij (prekurzorjev). Za potrebe ilegalnega trga se proizvaj ajov skrivnih laboratorijih po Evropi, zlasti na Nizozemskem, od koder prihajajo tudi v Slovenijo. Pojavljajo se v obliki raznobravnih tabletk z odtisnjenimi različnimi simboli in napisi, redko v obliki želatinastih kapsul ali praška. Z vidika vpliva na človeški organizem je moč zaslediti prepletajoče se stimulativne in halucinogene učinke. Kateri prevlada, je odvisno od vrste in količine zaužite snovi. Prihodnjič več o zasegih ecstasija z------------------------------------\ ! OPOZORILO ! Policijska postaja Ilirska Bistrica opozarja in naproša vse prebivalce mesta Ilirska Bistrica, da se med vikendi v prihajajoči poletni sezoni v mesto odpravijo peš, saj se bodo s tem izognili pretirani gneči ter prometnim zastojem, ki . nastanejo ob določenih prometnih konicah v mestu. Za razumevanje in sodelovanje se vam zahvaljujemo in vam želimo, da čim lepše preživite prihajajoče poletne dni. I Srečno! y NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILE DANILU, za marčevsko križanko prejme: TONČKA ŠTEFANČIČ Jurčičeva 9, 6250 ILIRSKA BISTRICA ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”. VODORAVNO: 1. priprava za čiščenje, 7. slovenski pevec zabavne blasbe(Drago - Mef), 13. prid, 19. ena od projekcij, 20. ime italijanske novinarke Fallaci, 21. zaničljiv izraz za Azijce, 22. makedonski književnik (Kočo), 23. slikarska galerija v Milanu, 24. začetnici slovenskega skladatelja Turela, 26. Slovenka reprezentantka v rokometu (Deja), 27. muslimansko moško ime, 28. moško ime, 29. tmat grm, 31. ubiti italijanski politik (Aldo), 32. ameriška pisateljica (Anais), 33. slovenski slikar (France), 34. kdor vlada, 36. tonovski način, 37. kemični simbol za element aktinij, 38. oder, prizor, 39. rastlina z mmenimi koški, 40. ime francoske filmske igralke Versois, 42. prestolnica Turčije, 44. najbolj razširjena rastlina, 45. neuporabna, nekoristna odpadna snov, 46. pritok Rena v Švici, 47. izdelek iz prekrižanih niti, 48. ovčar, planšar, 50. potomci starih Egipčanov, 52. utrjeno pristaniško mesto in kopališče v Italiji(tudi zaliv), 53. barijev sulfat, težec, 54. začetnici skladatelja Pavčiča, 56. danski otok, 57. mesto v starem Egiptu, 59. indijski fizik, nobelovec 1930 (Chandrasekhara Venkata), 60. egipčanski bog sonca, 61. slavni brazilski nogometaš, 63. zidna obloga, 64. ljudem naklonjen centaver v grški mitologiji, 65. pretep, 66. Odisejev oče, 68. začetnici dirigenta Nanuta, 69. prijetna dišava, 70. nedozorela jajčna celica, 71. vrsta metulja, 73. področje delovanja, 75. Verdijeva opera, 75. brazilski igralec (Marco), 77. aminokislina v beljakovinah, 78. čm ptič. NAVPIČNO: 1. zvita preja, 2. pripadnica dmštva, 3. srednja doba starejšega terciara, 4. tri karte iste vrednosti, 5. kitajsko glasbilo, 6. najmočnejša igralna karta, 7. staroslovanska boginja zime in smrti, 8. oseba iz romana Pod svobodnim soncem, 9. nekdanji francoski naziv za kralja, 10. obmejno mesto v Avstriji, 11. števnik, 12. vrsta drevja s pečkastim sadjem, 13. začetnici nobelovca Adleija, 14. mesto na Madžarskem, 15. mesto v srednjem delu Francije, 16. 225 km dolga reka v Romuniji, 17. življenjsko pomembna ciklična organska spojina v živalskih in rastlinskih organizmih, 18. avstrijska dežela, 23. orodje za rahljanje zemlje, 25. nemški nacistični zločinec, po katerem se je imenovala organizacija za gradnjo cest (Fritz), 28. slovenska režiserka, publicistka in prevajalka (Djurdjica, 1921-1992), 29. goba, 30. kemični simbol za element galij, 33. avstrijski operni pevec (Emil), 34. čarovnija, 35. ime francoskega pisatelja Rollanda, 38. igra s kartami za tri igralce, 39. ime slavne švedske igralke Garbo, 41. naziv za francoske Alpe, 43. francoski cesar iz rodbine Bonaparte, 44. reka srednji Angliji, 45. plat, 47. malica, 48. otočje v Polineziji, 49. gora pri Triglavu, 50. pomožni duhovnik, 51. grška morska nimfa, 52. grška črka, 53. strokovnjak za pripravo mešanih pijač v baru, 55. čuvar živine, 58. kemični simbol za element molibden, 59. reka v Gruziji, 60. racman, 62. švicarski slikar in grafik (Hans), 64. začimba pekočega okusa, 65. kenijski atlet (Henry), 67. altana, 69. japonska nabiralka biserov, 70. škotski nobelovec (John Boyd), 72. kemični simbol za element silicij, 74. staroslovanska pijača, 75. začetnici književnika Kocbeka. Dimitrij Grlj Mali oglasi IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar /250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); lm2 opremljenega prostora s celotnim inventarjem je 750 EUR; s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796 610; Prodam kmetijo v k.o. Trnovo v skupni izmeri cca 18 ha2. V to so vključena njive, travniki, pašniki, sadovnjaki in gozdovi. Kmetijskega zemljišča je skupno 8,50 ha, gozdov pa 9,50 ha. Interesenti naj se oglasijo na telefon: 05 7100860 ali 05 7100861 .Prodajalec je Jenko Anton, Vodnikova 30, Ilirska Bistrica V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritljičju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsakdan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici od 50 - 70 m2 v Prešernovi, Župančičevi, Gregorčičevi ulici ali na Vojkovem drevoredu. Ponudbe na tel.: 041/345 -753. V Vrbici pri Ilirski Bistrici prodam DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, velikosti 3.035 m2 in 1.600 m2. Telefon 041/449 688. KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe v uredništvo Snežnika. V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, PRODAM starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m2 in z dvoriščem v izmeri 95m2, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/71 41 842 aLi 05/71 45 129 Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/423 666; V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10 100; GSM 041 616 411 NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER 1. IN 2. LETNIK SREDNE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 031/278-353 r — — ——— — — — — — i REŠITEV JUNIJSKE KRIŽANKE nam pošljite do 20. julija 2002, na naš naslov: UREDNIŠTVO I ČASOPISA SNEŽNIK | Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, | ki bo prejel lepo nagrado: | VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU GRILE DANILO L — — — — — — — — J Z N REŠITEV MAJSKE KRIŽANKE REŠITEV: 1. ŠČIPALKA, 9. KOSINUS, 16. APARATURA, 17. UGRJUMOV, 19. PAS AR, 20. AEROBA, 22. ATEDE, 23. ORT, 24. ANO, 25. LEDA, 27. KOL, 28. RT, 29. LENDL, 31. DLESNA, 34. K(AREL) E(RBEN), 35. TAPIOKA, 37. EHINOKOKUS, 39. ALZ, 40. VLAK, 41. ONA, 42. ANGLICIZEM, 46. KOMENDA, 50. LA, 51. ENOLOG, 52. MEDOC, 53. AR, 54. EGK, 56. DERA, 57. ARA, 58. AKE, 59. ALOIS, 62. ANNABA, 64. PAZIN, 66. TAGLIONI, 68. MILIARIJA, 70. SLAPŠAK, 71. ALAJUELA. V___________________________ Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacijenatel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; IŠČEM kupca za polovico vikenda na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 Inštrukcije iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V TRGOVINI BALASTV, V PAPIRNICI LINEA ART, VTOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL IN V TRGOVINI TUŠ. VSE PRIPRAVLJENO ZA LETOŠNJI BASSPORT POKAL 2002 V soboto zvečer, 8. junija 2002, je bil v prostorih ŠD Bas šport opravljen žreb tekmovalnih skupin turnirja BASSPORT POKAL 2002. Na turnir seje dokončno prijavilo 44 ekip v petih kategorijah, ki so bile na žrebu razporejene po skupinah in prizoriščih. Organizatorji turnirja so letos nad odzivom ekip navdušeni in zadovoljno opravljajo zadnje priprave pred začetkom turnirja. Le ta se bo pričel v soboto, 22. junija z predtekmovanji v kategorij ah U-18 in U-16, nadaljeval pa do torka, 25 .junija, ko bo zaključen z finalnimi tekmami v kategoriji U-12. Ker so ekipe razporejene na štiri prizorišča - tokrat bo poleg Postojne turnir potekal še v Pivki, Sežani in Kozini, organizatorji pozivajo vse prijavljene ekipe, da si ogledajo razpored tekmovanja na njihovi spletni strani www.bassport-cup.com, da ne bo prihajalo do problemov pri sodelovanju na turnirju. Letošnji turnir BASSPORT POKAL 2002 bo rekorden v vseh pogledih. Poleg prijav 44 ekip v petih kategorijah, bo na turnirju potekal tudi izjemno kakovosten turnir v kategoriji do 16 let. Najbolj znano ime turnirja bo prav gotovo FK PARTIZAN iz Beograda, ki prihaja v Postojno in Sežano (tam bo igral v predtekmovanju) z svojo najmočnejšo postavo. Ekipa z 8 jugoslovanskimi reprezentanti je pred mesecem dni igrala v finalu kadetskega turnirja v Amsterdamu, kjer je izgubila z nizozemskim Feyenoordom. Poleg Partizana bo na turnirju nastopal tudi slovenski prvak Maribor, ena boljših hrvaških ekip NK Imotska Krajina iz Proložca, potem pa ostali slovenski klubi NK Koper, NK Ilirija Ljubljana in ostali. V kategoriji do 18 let bo najverjetneje največja atrakcija nigerijska ekipa Deportivo Soccer Club Lagos, katere prihod pa še ni dokončno potrjen, saj še vedno čakajo potrditev viz za vstop v Slovenijo. Po zagotovilih slovenske ambasade v Kairu, naj bi bilo to urejeno v nekaj dneh. Organizatorje tudi letos pritegnil k sodelovanju nekatere nogometne klube na področju MNZ Koper, ki je sicer glavni pokrovitelj tega dogodka, seveda skupaj z častnim pokroviteljem Občino Postojna in županom Josipom Bajcem. Prav sodelovanje klubov pri organizaciji turnirja pa je ključno za uspešno izvedbo dogodka, ki bo prav gotovo pozitivno vplivalo na razvoj mladinskega nogometa na tem področju. Skratka - za začetek turnirja je več ali manj vse pripravljeno. Morda še to - od petka, 07. junija je v prostorih Pizzerie ČUK v Postojni na ogled letošnji prehodni pokal turnirja, ki ga je prispevalo podjetje A-PRELES iz Rakeka (www.bit.si/a-preles). Glede na to, da je izjemno lep in velik, je tudi vreden ogleda - tako kot turnir. Aleš Zidar OMNIfi ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS VABIMO VAS NA UGODNE NAKUPE OBLAČIL IN OBUTVE IZ KOLEKCIJE POMLAD ■ POLETJE 2002. TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 Plast®^ c: ccšlfiem trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net USPEŠNA RIBOLOVNA SEZONA NA KLIVNIKU IVAN HRVATIN; 2.6.2002 SMUČ, dolžina 100 cm; teža 9,80 kg LEON SKOK; 4.6.2002 SOŠKA POSTRV, dolžina 84 cm; teža 7 kg POKAL ZGONIKA 2002 Dne 2. 6. 2002 so se Primorski Samurai klubi udeležili karate turnirja v Zgoniku v Italiji na katerem je nastopilo okoli 300 tekmovalcev iz 15. klubov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Tudi na tem tekmovanju sta bili najboljši obe Bistriški Samuraj ki Tamara KOVAČEVIČ in Ana KRESEVIČ. Tamara j e nastopila tako v katah kot tudi v bojih. Brez večjih težav je premagala vso konkurenco mlajših deklic in dečkov. Organizator je namreč v mlajši konkurenci združil deklice in dečke in s tem nekoliko povečal konkurenco, kar pa že prekaljeni Tamari ni delalo bistvenih težav. Svoje je opravila strokovno in profesionalno in svojemu klubu Samurai Nova Gori priborila 1. mesti tako v katah kot tudi v bojih in s tem bistveno pripomogla k skupnemu končnemu rezultatu, kjer so Novogoriški Samurai osvojili 2 mesto za karate klubom iz Stare Gorice. To je bilo namreč največ, kar so lahko dosegli, saj v starejših konkurencah tokrat niso nastopili. Ana KRESEVIČ je v Zgoniku nastopila le v katah. Šlo ji je odlično in gladko je osvojila 1 mesto. S svojimi nastopi na vseh letošnjih tekmovanjih je Ana dokazala, daje ena najboljših Slovenskih katašic v svoji konkurenci. Svojemu klubu Samurai Koper je s to zmago bistveno pomagala, da je z majhnim številom tekmovalcev osvojil skupno 3. mesto. Z.K. .v"V. FIZIOTERAPIJA iMBHv in TRGOVINA • « I • Rozmanova ul. 1 ' * ' 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/7 10-1 2-55 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-5147 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ ODLIČNI REZULTATI »SOKOLOV» V ITALIJI Dne 02.06. so se člani karate kluba Sokol podali na tekmovanje v Zgonik v sosednjoltalijo. Štirinajst članska odprava, ki sta jo vodila trenerja KRISTOFER ŠTEMBER-GAR in ŠPELA MUHA, je na turnirju z rezultati dokazala, da so res v odlični formi, saj so bistriški tekmovalci v Zgoniku presegli pričakovanja tako vodstva kluba, kot trenerjev. Rezultati po posameznih kategorijah so sledeči. V kategoriji letnikov 92(bel pas) je Tiln Muha osvojil 2. mesto, pri deklicah letnik 90-92 pa je Rosana Uljan (bel pas) prav tako posegla po 2. mestu, oba sta nastopila samo v katah.. V kategoriji mlajših deklic (rjav in črn pas) je zmagala Mateja Hrvatin, Doris Bme pa je osvojila 3. mesto. Pri mlajših dečkih (rjav in črn pas) je Darjan Smajla osvojil 2. mesto . V kategoriji starejših dečkov in deklic je Tine Maljevac (ljav in črn pas) osvojil 1. mesto, Anja Čekada (rjav in črn pas) je osvojila 3. mesto, Maja Kožar (oranžen pas) pa je bila tretja. V popldanskem delu so bile na vrsti športne borbe: Pri dečkih je suvereno zmagal Darjan Smajla, Anja Čekada pa je bila ponovno tretja. V najlepšem dvoboju dneva, ki je požel buren apalvz polnih tribun pa j e v finalu Doris Bme premagla Matejo Hrvatin, kije bila na koncu druga. V klubski razvrstitvi pa je karate klub Sokol osvojil visoko in nepričakovano 4. mesto kar je lep mednarodni uspeh kluba. ILIRIJA OBUJENA Ilirija koncem 60-tih let V sredo, 29.5.2002 je bila slavnostna otvoritev novega Trgovskega centra - CENTRA Z ŽIVILI, na Vojkovem drevoredu v Ilirski Bitrici. Ob slavnostnem nagovoru direktorja Ilirije g. Žarka Logarja, ki je tudi prerezal trak, je množica povabljenih Ilirija danes uživala ob zvokih ansambla Plima in posebni točki nadebudnih bistriških karateist iz Kluba Sokol. Tako smo bogatejši za še en trgovski center, ki je prav gotovo eden večjih v naši okolici. OTVORITEV RAZSTAVE “SANJE O MIRU” Akcija “Plakat miru” poteka letos že 15 leto. Lions klub Postojna Proteus se je letos prvič vključil v akcijo in k sodelovanju povabil 7 osnovnih šol: -OŠ A. GLOBOČNIKA POSTOJNA -OŠ A. ŽNEDERŠIČA IL. BISTRICA -OŠ J. KRAJCA RAKEK -OŠ M. VILHARJA POSTOJNA -OŠ 11.MAJ GRAHOVO -OŠ PIVKA -OŠ T. ŠRAJA ALJOŠE NOVA VAS; Pod okriljem Lions klubov so tako tudi Bistriški otroci, v starosti od 11 do 13 let, dobili proložnost sodelovati in sanjati o miru skozi likovno govorico. Otvoritev razstave “Sanje o miru”, je bila v četrtek 20.6.2002 v mini galeriji Triglav Art v Postojni. Nagrajeni izdelki bodo bili poslani na skupno slovensko razstavo “Distrikt 129 Slovenija”, eno izbrano delo pa bo poslano tudi na svetovno razstavo, kjer bo izbranih in nagrajenih 24 finalistov s celega sveta. Izkupišek razstave v Postojni bo namenjen za dobrodelno akcijo v jesenskem obdobju letošnjega leta. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK-PETEK 9-17 kosilo 12-12,e SOBOTA-NEDELJA-PRAZNIKI ZAPRTO A V MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO r—3 * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV sert* PREPISI VOZIL KVALITETA •UGODNE CENE- NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 JANŠA IN BAJUK PRIVABILA PREKO TISOČ LJUDI NA MAŠUN Janez Janša v družbi Hrušiških fantov V nedeljo, 23. junija je občinski odbor SDS v sodelovanju z nekaterimi odbori SDS in N. Si iz južne Primorske organiziral SHOD KOALICIJE SLOVENIJA. Prireditev je v sončnem in vročem vremenu na Mašun privabila preko tisoč ljudi. Pričela seje ob 11 uri, s slavnostno mašo, ki sta seje udeležila tudi Janez Janša ter dr. Andrej Bajuk. V nadaljevanju programa sta spregovorila o aktualnih dogajanjih v državi, dotaknila sta se bližajočih se volitev ter izrazila vso podporo neodvisni kandidatki za predsednico, BARBARI BREZIGAR. Med obiskovalci smo videli kar nekaj znanih obrazov, med njimi Alenko Pavlin, znanega odvetnika Daniela Starmana, kulturni program pa so dopolnili HRUŠIŠKI FANTJE. Po končanem uradnem delu sta za dobro voljo še pozno v noč skrbela ansambel Snežnik ter duo CAGAR. Zaradi velike odmevnosti prireditve, ki jo je snemala tudi nacionalna televizija, so se organizatoiji v dogovoru z obema predsednikoma odločili, da bo SHOD KOALICIJE SLOVENIJA NA MAŠUNU postal tradicionalna prireditev, ki se bo kot osredna prireditev teh dveh strank odvijala vsako leto pred dnevom državnosti na Mašunu. NAGRADNA IGRA ] ČASOPISA SNEŽNIK IN LOKALNE TELEVIZIJE TV GALEJA <§>iežnik Časopis Snežnik in lokalna televizija TV Galeja nagrajujeta pet izbranih srečnežev, ki bodo pravilno odgovorili na naslednje vprašanje: | “Kateri Istrabenzov bencinski servis iz našega kraja ie bil v lanskem letu izbran za najboljši bencinski servis?” | Odgovore pošljite do 20. julija na enega od naslednjih naslovov: Časopis Snežnik Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica e-mail: ga-commerce@siol.net ali Televiza Galeja 6250 Ilirska Bistrica e-mail:info@siol.net V------------------------------------------------------------------------J T1B TRANSPORT d.d., Ilirska Bistrica Sercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica Tel. h.c.: 05 / 70 40 100, Fax: 05 / 71 41 105 E-mail: info@tib.si, http://www.tib.si Sl/S ISO-{4001 Osvežite svoje vozilo po naporni vožnji in mu privoščite lahkotnejši tek! Pooblaščeni serviser vozila in opreme ter prodaja rezervnih delov: BOSCH( Mercedes-Benz Schwarzmiiller ® Kberspacher vozila (§) gorica ‘PRODAJA VOZIL * PREPISI RABLJENIH VOZIL ‘ZAVAROVANJE * SERVISIRANJE VOZIL ‘OPTIKA ZA gOR (NA VALJIH) ‘ ČIŠČENJE HLADILNEGA SISTEMA NA VSEH VOZILIH ‘AVT0VLEKA ‘NUDIMO •3 * CONOUETTE velja za vsa naročila sklenjena od 1.5.2002 do 30.6.2002. naročila morajo biti realizirana oziroma vozila morajo biti izdobavljena kupcem do 30.8.2002. * RENAULT POSKRBI ZA VAŠE POČITNICE POPUSTI: Twingo 100.000,00 SIT Clio, Thalia in Kangoo VP 150.000,00 SIT Megane in Scenic 200.000,00 SIT Laguna 250.000,00 SIT RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter s p. * NAGRADNA IGRA ZA MEGANE »VEČ NAS JE BOLJ NAM GRE« 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 iA3o 3N?ndzi, iraoivmuroiv. vgsuvrd VN3W ni visvriNimn £ 3dd NI VZV1N0H, (HITIZOA H3SA VN) T3M31SOLAV VZV1N0H. 3WITX 01AV 3rNVtilSIAd3S NI VZV11 GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p.77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@sioI.net tel.: 05/710 1 384, 05/710 1 385 KOLEDAR PRIREDITEV JULIJ 2002 Prireditev Kraj Datum Ura Organizator Informacije Društveni dogodki Počastitev 13.julija -dneva šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica 13.julij še ni točno določena Zveza šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica 05/71 00 150 05/7142 054 Kultura Premska srečanja • skupščina združenja književnikov ob 16.00 • kulturni program ob 18.00 • odlomek iz igre »Kri nej uoda« (kulturno društvo Alojzij Mihelčič, Harije) grad Prem 7-julij ob 16.00 uri Združenje literatov Primorske in Zveza kulturnih društev Il.Bistrica 05/71100 90 Šport Mednarodna gorskohitrostna Avtomobilska dirka »Ferrari 2002« Ilirska Bistrica- Šembije 27.in28.julij od 8.00 dalje OTNERAR d.o.o. Ljubljana in Ferrari rating klub Ilirska Bistrica 05/7860 101 041/349 088 Razstave Razstava izdelkov učencev OŠ Antona Žnideršiča Il.Bistrica pod vodstvom mentorja Franeta Dolgana Dom na Vidmu v preddverju Julij- Septembcr vsakdan Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica in TIC TIC 05/710 1 384 Slikarska razstava akvarelov Jože Šajnjlirska Bistrica Domna Vidmu RCinTIC Julij— September 8-16.00 ure Jože Šajn in TIC Il.Bistrica TIC 05/710 1 384 05/714 59 70 Prodajna rastava slik Jožeta Šajna Gostilna- pizzerija Škorpijon Cel mesec 10.-22.00 ure Jože Šajn in gostilna-pizzerija Škorpijon 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca pivovarna in gostilna Pek Dolenje Cel mesec 10.-22.00 ure pivovarna in pivnica Pek ter Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 Razstava fotografij - Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici) vbistroju Baladur Stalna razstava 8.-23.00 ure Iiirika Ilirska Bistrica Igor Štemberger 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta bajna Okr. grill Danilo Il.Bistrica Cel mesec 9-23.00 ure, razen ponedeljek Jože Šajn in gostišče Danilo 05/714 59 70 05/7141 517 Naravna in kulturna dediščina Turizem 2001,2002 Ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Prem grad Vsakdan po dogovoru TIC Mojca Memon, Prem 05/710 1 384 05/7860 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem Vsakdan po dogovoru TIC Marija Dolgan. Prem 05/710 1 384 05/7860 374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte »Pri poštarjevih« v Harijah Harije Vsakdan po dogovora Alenka Penko TIC 05/7100360 05/7101384 Ogled učne poti »na Goliče« učne delavnice Jelšane Vsakdan po dogovoru OŠ Jelšane TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 Ogled Hodnikovega mlina Ilir. Bistrica Vsakdan po dogovora TD Il.Bistrica 05/7145 280 Rekreacija kavarna Bridge vsak ponedeljek v D.Bistrici izmenično v Postojni Jadran, PO Šport barIL.B. Izmenično 18.00 Bridge klub Il.Bistrica 05/7145 280 Lep pozdrav do prihodnjič, prijetno dopustovanje ! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Memon NAROČILNICA SneŽtlik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/ 71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: aa-commerce@siol.net IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS /iistriš/ii_ZOO_koriček^^^_^^^_ NEGA IN VZGOJA MLADIČA Eukanuba svetovalec Imeti psa lahko pomeni najbolj hvaležen odnos na svetu. K vzpostavitvi takšne zveze nedvomno pripomore dobro razumevanje psa in njegovih potreb. Prehrana j e neločljiv del dobrobiti vašega psa. Na tem podričju je v zadnjih letih prišlo do velikega napredka, ki lahko pomaga vašemu psu živeti bolj zdravo in dolgo življenje. The Iams Company že 50 let razvija serije proizvodov vrhunske prehrane, ki so pripravljeni tako, da ustrezajo specifičnim potrebam vašega psa glede na starost, težo, velikost in stopnjo aktivnosti, obenem pa tudi svetuje. Mladiča prinesemo domov: Prve dni, ko bo mladič preživel pri vas, si boste pri njem ustvarili trajen vtis. Prvi teden naj si mladič ogleda stanovanje in njegovo okolico, da poteši svojo radovednost. Mladiči lahko prve dni trpijo zaradi ločitve od psice in precej jokajo. V kolikor to opažate, ga imejte na očeh, naklonite mu dovolj ljubeznivosti in pozornosti, vendar izogibajte se temu, da bi ga s seboj jemali v posteljo, saj mu to lahko postane navada, ki jo boste le težko odpravili. Njegovo ležišče naj bo v toplem prostoru brez prepiha. To je lahko košara, dobra rešitev pa je tudi kartonska škatla, ki oblikuje zaključen prostor in je postlana z pralno posteljino ali staro odejo. Spoštujte njegovo zasebnost in prostor. Ne segajte v njegov prostor in ga ne vlecite ven. Ne dovolite otrokom, da ga tam nadlegujejo in uporabljajo ta prostor za igro. Ne pošiljajte ga v njegovo košaro, kadar je neubogljiv, ker bo svoj prostor povezal z njegovim napačnim ravnanjem. Hišna vzgoja Hišna vzgoja mora potekati vzporedno z prihodom mladiča že od samega začetka. Uvedite redno rutino hranjenja. Zjutraj ko vstane, ga odpeljite na sprehod, da tam opravi svoje. Če joka in nemirno postopa pred vrati to pomeni, da po potrebno pohiteti z izhodom. Če se zgodi nesreča, nikar ne zvišujte glasn ne pretepajte ga in nikakor ne silite nos v njegovo nesnago. Zelo pomembno je, da skrbno odstranimo vonj, ki je ostal po mokrenju v stanovanju, ker je le ta za psa pogosto vzrok, da mesto ponovno uporabi. Ne čistite z sredstvi, ki vsebujejo amoniak ali klor , ker za občutljiv pasji smrček vonjajo enako kot urin. Psički se popolnoma navadijo čistoče šele po 6 mesecu starosti, do takrat pa je potrebno potrpljenje. Nega in kopanje Redna nega je pri mlajših psih nujno potrebna, ne le za odstranjevanje odmrlih dlak,umazanije in parazitov, ampak tudi spodbuja krvni obtok,ki oskrbuje kožo in mu daje bolj zdravo in sijočo dlako. Naj nega postane prijetna iskušnja za mladiča, tako da bo stal pri miru ali sedel. Dolgodlake psičke je potrebno česati tudi do dvakrat na dan. Za česanje si izberemo poseben prostor, ki ga vedno uporabljamo. Psičke do 6 mesecev kopamo le tedaj ko je to nujno potrebno. Pogosto kopanje zmanjša količino nujno potrebnih maščob, kožo stanjša in jo naredi prepustnejšo. Psička kopamo v kadi s toplo vodo. Pred nanosom šampon razredčimo z vodo. Pazimo na oči in ušesa. Po kopanju ga vedno posušimo, če se le da z sušilcem za lase. V toplem vremenu pa ga lahko tudi peljemo na sprehod. Prehrana in gibanje V pomoč pri nadzoru nastajanja zobnega kamna in oblog je hranjenje z suho hrano-briketi. Briketi bodo povzročili hitrejšo izgubo mlečnih zom in tako pospešili izrašČanje stalnih Brikete lahko pred hranjenjem tudi namočimo v topli vodi, mleku ali juhi. Če ste se odločili poskusiti z Eukanubo se nikar ne ustrašite visoke cene. Eukanuba je hrana prilagojena vsem velikostim. Preden se odločite za nakup vašega psička stehtajte in ocenite približno velikost ki jo bo dosegel v odrasli dobi. Na podlagi podatkov vam bo trgovec priporočil ustrezno vrsto. Psička navadite na ovratnico in povodec že na samem začetku, da se izognete kasnejšim problemom. Za manjše pse so bolj primerne oprsnice in fleksibilni povodci, ki so dolgi tudi do 5 m. Tako ni potrebno skrbeti da bi igubili nadzor nad psičkom. Psiček pa se lahko oddalji od vas ne da bi ga ovirali. Psičke ne sprehajamo ob hudi vročini in slabem vremenu. Sprehod naj traja vsaj 15 minut dvakrat na dan in naj bo kar se da aktiven in posvečen samo psičku. Pomemben dejavnik pri odraščanju je socializacija psa. Psička navadite na druge pse in ljudi. Zato skrbijo tudi kinološka društva ki organizirajo srečanja mladih psov. Pri nas se jim lahko pridružijo psički od 2 mesecev do leta na poligonu ulica 7. Maja za košarkaškim igriščem vsako nedeljo od 10-1 Ih tudi ob slabem vremenu. Če ste si zaželeli kosmatega štirinožnega prijatelja so vam trenutno v Ilirski Bistrici na voljo mladiči naslednjih pasem: -Aljaški malamut, čistokrvni brez rodovnika,cepljeni tel.041 -805-026 - Labradorci, čistokrvni brez rodovnika, črni in drap barve tel.031-300-684 Vse dodatne informacije poiščite v Feniks&Tukano zoo centru Ilirska Bistrica tel.: 031-607-459 ali 05/710-13-63 vsak dan od 9h-13h in 16h-19h sob.:8h-12h. BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: KOPER AJDOVŠČINA 05/672-72-32 05/366-14-94 SEŽANA NOVA GORICA 05/734-14-10 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Na slovenskem trgu kapitala ponovno vlada zelo pozitivno vzdušje. V preteklem tednu so tečaji večine delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sicer padali, skladno s pričakovanji investitorjev o pozitivnem poslovanju podjetij in pričakovanji o pritoku svežega kapitala pa se cene delnic spet vztrajno višajo. Predvidoma v prihodnjem mesecu naj bi solastniki Simobila (Istrabenz, Intereuropa, Iskratel, Medaljon, Probanka, Telemach) avstrijskemu Mobilkomu prodali še preostalih 25 odstotkov drugega največjega slovenskega operaterja mobilne telefonije, pri čemer naj bi iztržili okrog 11 milijard tolarjev. Pravgotovo se bo velik del tega kapitala znašel na borzi, kar bo vplivalo na višanje tečajev zanimivih delnic. Posledično bo priliv kapitala ugodno vplival tudi na vzajemne sklade, ki v letošnjem letu že tako dosegajo rekordne donose tudi preko 30 odstotkov in ki ob znižanju obrestnih mer v bankah postajajo vse popularnejši način varčevanja. Največ pozornosti na borzi je bilo v zadnjih dneh usmerjene k pokojninskim bonom. Te naj bi bilo možno do sredine julija zamenjati za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, zaradi zelo majhnega povpraševanja po teh policah pa je bil v javnosti podan predlog, da bi spremenili področni zakon in s tem določeni rok v katerem je bone možno zamenjati za zavarovalne police. Obenem naj bi spremeniti omejitev naj večjega števila bonov, ki jih ima lahko ena oseba. Zakonsko omejena količina bonov, ki jo je možno zamenjati za pokojninsko polico je 10.000 bonov, predlagana količina pa je bila 30.000 bonov na eno osebo. Lobiranja je bilo pri tem veliko - navsezadnje gre za zelo špekulativen vrednostni papir, kije odvisen tudi od politične volje. Državni zbor se navsezadnje za takšno potezo v minulem tednu ni odločil, kar se je močno odrazilo v trgovanju z boni. Naslednji trgovalni dan po objavi novice o neuspeli spremembi zakona je namreč borzo takorekoč preplavila ponudba bonov. Med imetniki velike količine bonov je tudi mnogo pravnih oseb, ki so le-te v preteklosti kupovali zgolj iz špekulativnih namenov, saj pravne osebe niso upravičene do zamenjave bonov za pokojninske police. Posledica je bil občuten padec cene, in sicer za kar 20%. Glede na trenutno povečano ponudbo in pomanjkanje povpraševanja po bonih se tudi za v nadalje napoveduje občutnejše drsenje tečaja navzdol. Je pa bil podprt vladni predlog o podaljšanju roka za zamenjavo bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer bo sedaj to možno storiti še do 31.12. 2002. Za konec naj vas še opomnimo, da se 2. julija izteče prevzemna ponudba za odkup delnic družbe Gozdno gospodarstvo Postojna po ceni 1.200 tolarjev za delnico. Ponudbo lahko imetniki delnic sprejmejo v vseh borzno posredniških družbah ter njihovih poslovalnicah. Nina Pulko, Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana Nina.pulko@ilirika.si !^§S QM3a KOREN JOŽKO BMfiC (niSp MH LISTINE ZA PREHOD DRŽAVNE MEJE Spoštovani krajani! Še vedno se pojavljajo določena vprašanja oziroma nejasnosti, katere listine je mogoče uporabiti pri prehodu državne meje. Prav zaradi tega vam pred začetkom turistične sezone v pomoč posredujemo kratko obvestilo s katerim si lahko pomagate, da boste na naših mejnih prehodih ob potovanju na zaslužene počitnice opravili kar najhitreje in brez kakršnih koli težav. Zakon o potnih listinah državljanov republike Slovenije predpisuje vrste potnih listi, ki so: -potni list; -skupinski potni list; -diplomatski potni list; -službeni potni list; -potni list za vrnitev; -potne listine, ki se izdajajo po mednarodnih pogodbah Potni list pa je tudi pomorska ali brodarska knjižica v kateri je vizum. PREHOD DRŽAVNE MEJE Z OSEBNO IZKAZNICO Po mednarodnih pogodbah z R. Italijo, Avtrijo, Madarsko in Hrvaško je mogoče v te države vstopati tudi z veljavno osebno izkaznico. Opozoriti pa je potrebno, da to velja izključno za države pogodbenice in ne tudi za ostale države Shengenskega sporazuma. Torej, če nameravate preko npr. Avstrije potovati v ostale države Evropske unije morate zaenkrat še vedno imeti potni list sicer boste v prekršku, čeprav med državami ne bo opravljena mejna kontrola. PREHOD OTROK BREZ ZAKONITEGA ZASTOPNIKA Če potuje v tujino državljan do 15 leta starosti brez spremstva zakonitega zastopnika (starši, skrbniki) potrebuje za potovanje dovoljenje zakonitega zastopnika in dokument za prehod državne meje (potni list ali osebna izkaznica za zgoraj navedene države). Takšna dovoljenja vam bodo na podlagi zahteve izdelali na upravni enoti. POTOVANJE S SKUPINSKI POTNIM LISTOM Skupinski potni list je listina, ki se izda skupini najmanj petih in največ 50 državljanov, ki skupaj potujejo v tujino in se skupaj vračajo v državo. Vodja skupine mora v takšnem primeru imeti potni list, druge osebe vpisane v skupinski potni list pa morajo imeti javno listino s fotografijo, na podlago katere je mogoče ugotoviti njihovo istovetnost. Skupinski potni list se izda za eno potovanje z veljavnostjo, ki ni daljša od 1 leta. Največ vprašanj se pojavlja okoli najmlajših in dojenčkov. Povedati je potrebo, da z novim zakonom tudi oni potrebujejo svoj potni list v katerem mora biti fotografija. Razlika je le v času veljavnosti. Otrokom, ki še niso dopolnili starosti 4 let se izda potni list z veljavnostjo dveh let, otroku od 4 let do dopolnjenega 18 leta pa z veljavnostjo pet let. Torej nov zakon ne predvideva vpisa otrok v potni lista enega od staršev. Obenem pa opozarjamo, da potni listi na starih obrazcih (modre platnice) velja le še do 5/8-2002, zato si pravočasno zagotovite nove. Želimo vam prijetne počitnice, mejni policisti pa se bomo potrudili, da bo za vas mejna kontrola čimmanj moteča. Zlatan Kovačevič dipl.upr.org. KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE OSEM NOVOROJENČKOV V mesecu maju se je v postojnski porodnišnici rodilo 89 novorojenčkov. V Ilirsko Bistrico jih je odšlo osem in sicer tri deklice ter pet dečkov. Na Janeževo Brdo je odšel Gašper, v Jelšane Violeta, Bač deček Jan, v Dolnji Zemon Matic, na Ostrožno Brdo David, v Podtabor Maja ter v samo mesto Ilirska Bistrica Tinkara ter Gašper. Iskrene čestitke. Bojana Urh t I I Naša hiša se nahaja v Oriju -18 km od Splita proti jugo-vzhodu. Od morja je oddaljena 200 m. Mir, tišina, zelenje, čist zrak, milo podnebje, prekrasen pogled na morje in otoke. Skratka nekaj, kar bo impresioniralo vsakega obiskovalca. Oddajama dva apartmaja. Vsak ima približno 100 m2. Prvi ima tri sobe (6 postelj), kopalnico, WC, kuhinjo in teraso. Drugi ima štiri sobe (8 postelj), dve kopalnici, kuhinjo in teraso. Informacije na telefon: 00385 21 734 138 ali na e-mail: leana.vavzik@st.hinet.hr Dobrodošli! KOLONIJA ^ »PACUG« i 2. avgust do 12. avgust 2002 Kje ta kraj se nahaja, ki nam polepša poletne dni? V zalivčku med Vilm bi Strunjanom. Vklesan je v strmo pobočje, j poraščeno s cvetočimi pinijami oljkami in cipresami. Kaj vse nam ta raj na naši obali ponuja? Manjši bazen z namenom učenja plavanja. Urejene plaže, igrišča za športne in zabavne prireditve,izlete z ogledi (solin, vrta kaktusov sladkovodni j ezerci, l akvarij ali pomorski muzej) Brez česa ne gre - CENA LETOVANJA Cena letošnjega desetdnevnega letovanja je 49.300,00SIT. Otroci, ki j letujejo preko predloga za zdravstveno in socialno indikacijo predvidoma | prispevajo 17.780,00SIT. Če le malo te mika pridi po podrobnejše informacije in prijavnico. Čakajo te na tvoji osnovni šoli. Obvezno prinesite s seboj: -DOBRO VOLJO -SMEHA OBILO -NORČAVOST & RAZVEDRILO OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ^ - informacije tel. 05 71 44 715 POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistrica je odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor je poslanec zadržanje poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. v__________________________________________________________/