UK.-:umbi-vo £n   UPRAVA UUBUANA, PUOC2NUSVA OLK24 S% —TELCPOMl 81-0» fl M, H Ft^ Zl-M M U-Mfe — IsHaja ?■! dBD OpOKUM. MSS*ČDB IMIOOUli t^— I* 9* fcMl—WW 15-20 L.
IZKI^TUCNO ZASTOPSTVO za oglase tB Kraljevin« Italije tB imuiaMlft fen CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA par ha pubbUcttA dl provenienza itallana od
UNIOITO PITBBLICITA ITAIJANA & A. MILANO estera: CTV10XE PTTBBIJCITA ITALIANA &       MU-A NO.
Bombe su Tobruk e Narsa Matrui
Scoutri fra elementi esploranti a sud-est di Mechili — Un incrociatore inglese affondato
H Quartier Gf»n**raJe d**lle Fone Armat*> comunica in data di 18 f»*bbraio U seguente bollettlno di guerra n. 627:
»11» zona a *udest di Mechili *oont ri fra oppo«*t* esploranti. l'na diecina di mezzl blindati sonc stati distrutti.
Unita aeree ItaJiane e tedesrhe h.mnn bonihardato U piazza dl Tobruk e un campo di avlazjone nei  pre««»i dl Marvi
>Iatnih,    m i tratila to   e    spezzonate note-VOli   »uto« r:;^jw.rt i   di   tnipfv  e   di rifnrnl-menti, accertate «ten*ihili p**rdite avver*a rte in nomlni e materiale. Qtiattro noMri
caccia impoematl in azioni preredenti, non sono ritorniti
Per ona inrursione aerea iert stibifa da Bengasl, alnin! fabbrirati hanno riportatn
dimni non ^ravi. G11 aeroporti di Maj ta sooo »tati nuo\amente ed efflcacemente bomhardatl da veli volj gvrnianicl. In duelio aereo un apparecchJo VVellington e Mato abhattuto.
l"n incrociatore inglese della ( la**e Cairo   (4300  tonneiiate)  segnalato come
dannfgjfiato da.U'azione di un nostro aero-»i I u r :intf oontro 11 con vodilo d| mi 11 bollettlno n. «24, risulta MJoee«»sivament«- af-fondato.
Gli incrociatori della classe Cair0 sono
armati con 10 rannoni da 10? mm e 15 da 40 mm, sviluppano una velocita di ''9 nodi mentre U loro equlpaggio ascende sui 4." o uomlni.
Bombe na Tobruk n M?r$a Natruh
Spopadi izvidniških oddelkov južnovzhodno od Mekelija
Angleška križarka potopljena
Glavni stan Italijanskih Oboroženih >>■
Je objavil 18. februarja naslednje 627. vojno poročilo '■
Na  področja   južnovzhodno  od Mfklija
spopadi i/Vflniskih oddelkov na obeh straneh. Kakih 10 sovražnih oklopnih vozil je bilo aničenih.
Italijanske in n**m£| «» letalske edinire s«-bom bard rale trdninvo v Tobruku in letališče v bl'žini Marsa Vatruha. obstreljevale s strojnicami in razpršile večje avtomobilske prevoz^ čet in oskrbe. 1'ijotovilr so občutne sovražnikove izgube ljudi in vojnih potrebščin, ^tiri naša letala, ki *o bila zaposlena v prejšnjih operacijah, se niso vrnila.
Pri  včerajšnjem  letalskem   napadu na
ttr-ngazj so nekatera poslopja utrpela manjšo škodo.
Nemilo letala so vnovič uspešno bom -bardirala letališče na Malti. V bitkah v erako je bilo sestreljeno angleško letalo fipa VVellinjrton.
Anele^ka k*-'-rarka rarr<»H^ ^Kairo« f 1^0*" ton), ki je bila v poročilu št. 621 označena kol poškodovana v konvoju po neken našem torpednem letalu se Je kasneje potopila Križarke razreda »Kairo« so oborožene z 10 topovi katibra 102 mm in lf do 40 mm ter razvHa lo brzTn-i do 29 vozlov, posadke pa Štejejo približno po 450 mož.
Duce )e sprejel albanski častni meč
kot izraz zahvale za uresničenje albanskih teženj
Rim. 19 febr. s. EKice je »prejel ob rnv-zočnosti   zunanjega  ministra  grofa Cisuia
senatorji Km jo. predsednika albanskega minstrskega sveta, in se je z nim loigo
prisrčno raz^rovarjaJ   V teku razgovora so bila  prtvjeorts   vpraSan^a  političnega,   <o- J spodarskega 1n socialnega življenja albanskega naroda v duhu unije, ki obstoja *ned j obema državama. Senator Kruja fe izrodil I
E>uce;u v imenu ljudstva skip^tn' i-sten meč kot simbol globoke zabva " "h Albancev spričo uresničenja stoletnih n
rodnih zahtev z ustanovitvijo velike Al vini je.
Ducc se je zahvalil in je pohvalil delov ni program tiranske vlade, ki mu ga je Kruja obrazložil ter je senatorju naroAil, na' prisrčno pozdavi albanski narod.
Nemško vojno poročilo
Nove sovjetske čete zajete — 28 sovjetskih tankov uničenih, si letal sestreljenih
Is Hitlerjevega glavnega stana, 18. februarja. Vrhovno povelj ništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V srednjem odseka vzhodne fronte je bila odrezana nadaljnja sovražnikova skupina od svojih prometnih zvez in uničena. V naše roke je padlo mnogo ujetnikov, 11 topov, mnnjo strojnic in velika količina dragih vojnib potrebščin. Na bojišču so našteli nad 1000 mrtvih sovražnikov. Vojsko na kopnem so podpirali močni oddelki bojnih letal, strmoglavnib bombnikov in lovskih letal, zlasti v srednjem in severnem odseku bojišča. Ta letala so razpršila številne sovražnikove kolone in uničila veliko množino vozil. V včerajšnjih borbah je bilo uničenih 28 sovražnikovih tankov in sestreljenih 51 sovražnih letal.
Ob vzhodni obali Anglije so bojna le* tala poškodovala v dnevnem napadu trgovsko ladjo manjšega obsega. Naknadni letalski napadi so bili izvršeni proti oskrbovalnim napravam v luki Great Tar-mouth.
V severni Afriki je bilo na področju jugovzhodno od El Mekilija izvidniško delovanje. Deset britanskih oklopnih izvidniških voz je bilo razstreljenib na kose. Eskadre nemškega in italijanskega letalstva so bombardirale Tobruk ter i bombami in strelnim orožjem napadle sovražnikove kolone.
V vodovju okrog Krete je bila bržkone potopljena   britanska podmornica.
Posamezni britanski bombniki so preteklo  noč  izvršili   neučinkovite motilne
napade na ozemlje severnozapadne Nemčije.
Helsinki, 19. febr. s. Poročilo glavnega stana javlja, da so bile na fronti KareJj-ske ožine odbite z velikimi Izgubami sovražne patrole, ki so skušale vdreti v fins-e položaje. Finsko topništvo in metaici bomb, so nadaljevali svoje učinkovito uničevalno streljanje na zaklonišča in sovjetske utrdbe Na fronti Svira je prišlo na nekaterih odsekih do dvoboja topništva in pehotnega orožja. Dve veliki sovražni patroli sta bili razpršeni Na fronti vzhodne Karelije je beležiti v južnem odaeku živahen dvoboj topništva, metalcev bomb in pehotnega orožja. Naši topovi so razpršili sovjetski oddelek, ki je korakal po amr?-lem jezeru. V severnem odseku so naje čete zavzele nek važen kraj, kjer so se močno utrdile. Dve sovjetski stotnijl sta bili razpršen^ in deloma uničeni, ko sta i-e pripravljali za napad. V vseh ostalih odsekih običajno delovanje nasprotnih patrol.
Letalske akcije
Berlin, 19. iebr. s. Doznava se, da so v severnem odseku vzhodne fronte nemški strmeglavci v torek napadli s posebnim učinkom neko postajo na murmanski progi in železniške naprave na postaji. Neki v bližini stoječi tovarni vlak je bil unčen. Številni tovorni vagoni so bili z bombami zadeti in zažgani. Nemški lovci in bojna letala so napadli predvčerajšnjim z velikim učinkom boljše viške čete v področju Ilmenskega jezera. Napad je bil L-veden z bombami in orožjem. Samo s letalskim orožjem so bilia uničena številna strojniška gnezda in zaklonišča za čete.
Rutnuni odbijajo napade na Krimu
Z vzhodne fronte. 19. febr. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Na polotoku Krimu so skušali boljševik! v teh dneh izvesti nadaljnjo ofenzivno akcijo. Celoten sovjetski polk je napadel ob zori ob najhujšem mrazu področje, ki ga drže ru-munske čete. Poizkus je bil osnovan očitno na Iznenađenju. Morda so rdeči tudi mislili, da Rumunov v tem odseku ni mnogo kajti pričeli so napad s skupinami, ki nisc štele več kot 100 ljudi. Toda z odporom pešakov in rumunskih alpincev. ki jih ni bilo malo in ki so bili pripravljeni, so bili sovražni napad odbiti drug za drugim. Tudi, ko se je sovražnik pojavil z močnejšim; silami pred romunskimi postojankami in je postala borba izredno srdita In silna, nisc mogli rdeči napredovati niti za korak m sc morali opustiti svoj namen Ves dan sc bile skrajno srdite borbe Izgube bol j ševi -kov so bile kakor vedno ob takih poizkusih ogromne m proti večeru so boljševik! prenehali z ofenzivo Niti meter ozemlja w bil odvzet Rumunom. temveč so Rumunl. ko so po ujetnikih izvedeli o obsegu so-
vražnih sil še isto noč izvedli protinapad in dosegli uspehe s svojo drznostjo. Ves sovjetski bataljon je bil obkoljen s pretnim manevrom rumunskih alpincev, ostale rdeče sile so se pa umaknile na izhodiščne postojanke in zopet je zavladal mir na obširnem ledenem polju, ki je zrcalil brezuspešen ln drag sovjetski poizkus. Naslednjega jutra so v nekem drugem odseku na Krimu rdeči doživeli veliko presenečenje. Skupina rumunskih smučarjev, ki so se Izkazali v tej vojni kot odlične napadalne čete. je drzno napadla neki kraj, kjer se je nahajal sovražnik ln ga popolnoma presenetila ter zajela številne tanke in opove največjega kaTbra. več protitankovskih topov, strojnic ln voz. naloženih a strelivom.
nega itaha obiiče Sofijo
Sofija, 19. febr. s. Prihodnji ponedeljek no prišel v Sofijo na uradni oblak tac glavnega stana madžarska vojaka.
Črn dan angleških ladij na Sredozemnu
Italijansko in nemška letalstvo docela onemogoča vsako ter je v napadih na angleške konvoje v treh dneh potopilo 1 no ladjo in 7 pamikov, poškodovalo pa S kriiark, Z
Kim, 19. febr. s. Ponovno so italijanska torpedna letala skupno z nemškimi letalskimi poveljniki, ki z njimi operirajo, dokazala učinkovitost letalske intervencije proti pomorskim skupinam. V dnevih 13 in 15. t. m. je bilo srednje vzhod no Sredozemlje prizorišče silnih spopadov, v katerih so naAe letalske sile ponovno napadi^ s torpedi in  bombami sovražni konvoj, ki
je bil na poti iz Aleksandrije na Malto in ki se je križal z drugimi ladjami, ki so vozile v nasprotni smeri.
že v preteklem letu je Bliskovita intervencija letalstva v štirih poizkusih Angle-žov. da bi prevozili Sredozemlje od Zapada proti vzhodu zadalo sovražniku hude izgube in ga končno prisililo, da se je popolnoma odpovedal uporabi te poti. Po vzgledu posadk 36 ietalske skupine, ki so bili protagon.sti enega izmed najlepših dejanj v tej vojni, so torpedna letala z Egei-skega morja in iz Libije napadla te dni sovražne edinice in dosegla s svojo hrabrostjo in drznostjo odlične uspehe. Državni podtajnik za letalstvo je brzojavil poveljniku letalstva v Egeju takole: Torpedna akcija izvedena nad močno zaščitenimi pomorskimi edinicanu je nov svetel dokaz neukrotljive hrabrosti in neprimerljive sposobnosti naših posadk. Povejte tem odličnim ljudem, da je Kraljevo letalstvo ponosno nanje in da jim jaz osebno in vsi Italijani sledimo z navdušenjem pri njih tveganih in lepih podvzetjih vsak dan. Posebne važnosti pri poteku akcij ie bilo delo izvidnikov, ki so tri dni neprestano nadzorovali sovražne skupine tn določevali ter naznanjali stalno njih gibanja
tako, da so bile omogočene ofenzivne akcije, ki so si kronološko sledile v sledečem redu:
Dne 13. februarja so nemška bojna letala, ki so prišla z oporišč v Levanti. med 18.28 in 18.30 zadela neko lO.OOOtonsko trgovinsko ladjo s 4 bombami. V polno zadeta ladja se je potopila. 3000tonski par-nik so zadele in poškodovale 3 hombe. E>v«» bombi sta na nekem rušilen povzročili eksplozijo v strojnem delu in se je nisilec verjetno potopil. Zadeta je bila ena križar-ka
Sledeči napad je bil izveden med 18.40 m 18 50 z nemškimi bojnimi letali, ki so prišla iz Severne Afnke Zadela so 6000-tonski oamik s tremi bombami, trgovinsko ladjo iste tonaže z eno bombo, ki Je povzročila požar in tretji pamik z 2000-tonami z eno bombo. Dne 14. februarja ob 14.45 so italijanska torpedna letala z oporišč v Levanti napadla močno natovor-jen pamik. ki se je potopil in so zadela drugi parnik. ki se je ustavil.
Ob 16 50 je druga patrola torpednih letal iz Severne Afrike napadla lOOOO-ton-ski parnik. ki se je nato potopil in križar-ko. ki je bila hudo poškodovana. Men 13 40 in 19 uro tega dne so nemški bomb-nfki z oporišč v vznodnem Sredozemlju zadeli 4000tonsko trgovinsko ladjo s štiri mi bombami ki so povzročile eksplozije v strojnem delu in se je ladja nato potopila. Zadet je bil nadalje lO.OOOtonski par nik z dvema bombama Tega je potem neki angleški rušilec potopil, kajti ni ga bllr mogoče vleči za seboj. 8000tonska trgovinska ladja,  ki  st&   io zadeli dve bombt
o plovbo v Sredozemlju križarko, 1 rušilec, 1 sprem* rušilca in 8 parnikov
se je vnela. Neka križarka, ki sta jo zadeli dve bombi in sicer ena v sredini, se je ustavila in je klicala na pomoč, neka druga križarka je bila zadeta z dvema bombama, neki rušilec pa je bil zadet z eno bombo. Potopljena pa je bila še neka nadaljnja edinica iz spremstva.
Nemška bojna letala z oporišč v osrednjem Sredozemlju so ponovno napadla konvoj. Napad je trajal do večera. S tremi
bombami je bila zadeta trgovinska ladja z 10.000 tonami, ki je bila nato remorik-rana, neka druga trgovinska ladja z isto tonažo je bila zadeta s 4 bombami in je zgorela.
Dne 15. februarja sta dve skupini torpednih letal in oddelek bombnikov Kr. le~ talstva z oporišč v Levanti napadli dvakrat med 15.05 tn 15.40 edinice konvoja, ki je bil na poti v Aleksandrijo. S torpedi je. bil potopljen en rušilec, ena križarka pa 1e bila večkrat zadeta.
Skupno so v teh treh dneh italijanske in nemške letalske sile potopile eno križarko. en rušilec, eno spremno ladjo ln pet parnikov. Poškodovanih pa je bilo 5 križark, 2 rušilca tn 8 parnikov.
Med tem ko so si letalski oddelki priborili to vrsto zmag je neka nemška podmornica, ki je bila na preži v vodah Sredozemlja, zadela s torpedi 2 trgovinski ladji ln ju potopila. Poseganje našega letalstva v bojna dejanja v Sredozemlju, je zaradi sposobnosti poveljnikov edinic Kr. letalstva in odličnega duha naših posadk postavil nasprotnika pred alterlativo. da se odpove sredozemskim potom ali plača največji atribut.
a
Dan zmage v japonski prestolnici
Velikanske manifestacije v proslavo zmage v Singapuru Predsednik vlade o pomenu doseženih zmag
Tokio. 19. febr. s. Me 1 tem. ko so japonske čete triumfalno vkorakale v Singapur, je bila v Tok_u v ozračju velikega navdušenja velikanska manifestacija ljudstva, ki se jo je udeležilo 150.000 ljudi, da proslavi veLko zmago. Iz vseh četrti mesta se je zgrnila ogromna množica po izredno okrašenih cestah proti parku Hibiya, kjer je bila glavna slavnost. V dolgih vrstah so v park korakali pnpadniki patr-otičnih društev z vojaškimi godbami na čelu in noseči japonske zastave z napisi >Shonan je padel*. Množica se je razporedila v obsežnem parku, kjer je bil postavljen oder, na katerem so zavzeli svoja mesta ministrski predsednk, zastopniki vojake in veleposlaniki sil osi. Zborovanje se je pričelo z zvoka verskih himen, duhovnik pa je molil zahvalno molitev za doseženo zmago. Sledila je un penama h_mna in nato je bil prečitan cesarjev razglas, ki je bil izdan ob priliki napovedi vojne. Množica ga je sprejela z velikim odobravanjemt nato pa je govoril m rustrski predsednik To jo.
Omenil je slavne uspehe japonske vojake Zastava vzhajajočega solnca vihra v Hong. kongu, Manilli in Singapuru. Z zmago nad Singapurom, je nadaljeval Tojo, smo dobili glavno postojanko anglosaškega oblastva v Vzhodni Aziji in s tem se postavlja temelj za izgradnjo večje Vzhodne Az-je. Zavzetje Singapura pomeni rojstvo nove Azije in polom gospodarske blokade, ki je Angloameričanom najljubše orožje in pomeni preobrat v zgodovini sveta. Razvoj vojne v Pacifiku je odkril hude zmote angleške in ameriške vlale, ki sta podcenjevali resnično moč Japonske in sta skušali Japonsko vojaško in gospodarsko obkoliti Ministrski predsednik je zaključil z izjavo, da se bo Japonska, sodelujoč z vzhodnimi narodi ter z Italijo in Nemčijo Se naprej borila do popolnega uničenja sovražnika.
Nato sta govorila zastopnik vojske in za-stopnih mornarice, ki sta orisala vojaški položaj ter ob velikem odobravanju veleposlanika Italije in Nemčije, ki sta pozdravila množico in izrazila zadovoljstvo spričo
sijajnih zmag zaponske vojske. Zborovanje se je zaključilo z navdušenimi vzkliki cesarju in vojski.
čestitka Kralja in Cesarja
ob zavzetju Singapura
Rim, 19. febr. s. Ob zavzetju Sngapura je Nj. Vel. Kralj in Cesar poslal japonskemu cesarju naslednjo brzojavko:
V trenutku, ko zavezniški japonski narod proslavlja z zavzetjem Singapura svoje stoletne tradicije junaštva, vam želim izraziti, Veličanstvo, svoje čestitke in svoje
goreče želje za bodočnost vašega slavnega imperija.
Japonski cesar je takole odgovoril' Globoko ganjen spričo vljudne brzojavke s čestitkami, ki mi jih je Vaše Veličanstvo poslalo ob priliki zavzetja Singapura, se vam toplo zahvaljujem.
Ducejeve čestitke
Rim, 19. teor. s. Ob zavzetju Singapura je Duce poslal japonskemu ministrskemu predsedniku  naslednjo brzojavko:
Zavzetje Singapura po junaških japonskih četah je ves italijanski narod sprejel s navdušenjema Na ta dan slave, ki pomeni pričetek uvedbe novega reda v Aziji, pošiljam vam ln japonskim oboroženim silam svoj tovariški pozdrav in pozdrav vsega italijanskega naroda pod orožjem.
Japonski ministrski predsednik je takoj odgovoril:
Zahvaljujem se vam srčno za brzojavko, s katero ste hoteli izraziti svoje čestitke ob zavzetju otoka Singapura, ki skupno z odličnimi vojnimi uspehi vase države in Nemčije v Evropi In Severni Afriki pomeni pričetek novega reda na svetu. Države tro;nega pakta bodo korakale v čedalje bolj tesnem sodelovanju do dneva končne zmage. Sprejmite Ekscelenca moje najbolj prisrčne pozdrave.
Narobe svet
Na
, da bi London in Washington pomagala Moskvi, zahtevata sama pomoči od nje
i
Rim, 19. febr. s. Radio Moskva poroča, da je na kosilu nekega odbora zdravnikov v razkošnih dvoranah hotela >Astorie< v New Yorku demokratski senator Pepper. eden izmed najbolj znanih intervencioni-»tov, izrekel govor, ki je gotovo povzročil zaprepeSoenje med samimi navzočimi. Slo je za pospeševanje pošiljanja pomoči Sovjetski Rusiji. Razen tega, d* jt nekako čudno, da je bJo potrebno prirediti banket v ta namen, so zaključki demokratskega senatorja nasprotni onim. zaradi katerih je bil banket prirejen. Pepper je na moč hvalil Sovjetsko zvezo in j« zahteval od Moskve ln Cungkinga takojšnjo pomoč. Udeleženci so se iznenađen* spogledovali Pepper pa je bolj natančno povedal, da no. reta zdaj samo ti dve državi resiti potapljajoč© ae ladjo demoplutokracij a tam, da preprečita vbvtanja     oat a
ske in uničita sovražnike anglosaških drŽav.
Ta govor v boljše viški Rusiji gotovo niso sprejeli z zadovoljstvom. Namesto, da bi Moskva dobila pomoč, zahtevajo od nje pomoči. Pepperjeve besede odkrivajo položaj, katerega je vlada v Wastuigtonu doslej skušala zaman prikrivati. Močna severnoameriška zveza, ki je pred intervencijo grozila, da bo stopila na bojišče s takimi silami, da bo Japonska v neka; urah uničena s silami osi vred, se nahaja po dveh mesecih vojne v takem položaju, da mora klicati boljševike na pomoč v svoja borbi proti japonskemu cesarstvu m klicati na pomoč is vseh vetrov zbrane in aa komuniste navdušene tolpe generala Cangkajaka, da ne bi d o* vela novega in še večjega poloma.
Čestitke PNF
Tokio, 19. febr. s. Tajnik Fašija je ob spremstvu zastopstva fašistov obiskal ministrstvo za vojsko ln mu čestital v imenu
fašistov za zmagoviti pohod na Mala.j i Id se je končal z zasedbo Singapura. Pod-ministra Za mornarico in za vojsko sta sprejela Tajnika in fašist'čno zastopstvo ln sta se zahvalila za čestitke fašistov ter sama čestitala zaradi zmagovitih akcij oboroženih sil v Severni Afriki.
Amnestija
Tokio, 19. febr. s V proslavo zavzetja Singapura je cesar dovolil amnestijo s tako, šnjim učinkom za obširno vrsto navadnih deliktov.
Ujetniki v Singapuru
Tokio, 19. febr. s. Iz Shonanka (Singapura) poročajo, da je bil general Percvval z več oficirji njegovega glavnega stana interniran v fortu Kunning na otoku Singapura. Prepovedan jim je sleherni stik z drugimi. Japonski radio poroča, da je bilo v Singapuru ujetih 6.000 Angležev, 13.000 Avstralcev in 32.000 Indijcev.
Reka BUin prekoračena
Z birmanske fronte, 19. febr. s. Japonske čete še naprej zasledujejo sovražnika preko reke Salveen in napredujejc pro*i severu. Japonske sile se nahajajo okrog 100 km severno od Mulmeina in jim je uspelo kljub srditim protinapadom sovražnika prekoračiti reko Bilin.
Bangkok, 19. febr. s. Po uradnem poročilu lz Ranguna se priznava, da so se morale angleške sile, ki se umikajo na birmanski fronti razvrstiti na novih postojankah zapadno od reke Bilin.
Klic iz Cungkinga
ftanghaj, 19. febr. s. Minister za informacije vlade v Cungkingu je prosil Američane naj branijo >zadnjo črto operacijskih področij< v Birmanijij in v Nizozemski Indiji >s silno akcijo, z izdatnejšimi oja-čenji in z večjimi protiukrepi.«
Likvidacija angleških koncesij na Kitajskem
Tokio, 19. febr. s. Kakor poročajo uradno, je japonska vlada izročila nanKir-Akl vladi upravo angleških koncesij v Tien-cinu in Kantonu.
9 ameriških ladij potopljenih
Rim, 19 febr. s. Radio v Bostonu javlja, da je neka sovražna podmornica, ki deluje v Karibskem morju, potopila 9 ameriških trgovinskih ladij
Ameriško posojilo Sovjetom
Lizbona. 19. febr s. Doznava se iz Wa-shingtona da ie Rooeevelt dovolil nadaljnjo posojilo Sovjetski zvezi. Na vprašanje novinarjev o višini posojila pa ni hotel odgovoriti.
Italijanski poslanik pri bolgarskem zun. ministru
Sofija, 19. febr. s. Italijanski veleposlanik se je dolgo razgovarjal z bolgarskjn zunanjim ministrom Popovom
Maršal Kvaternik v Firenci
Firence, 19 febr. a Včera. zjutraj j« dospela iz Rima hrvatska misija z maršv-lom Kvaternikom na čelu Maršal Kva*>*r» nik al je ogledal vojaški geografski zavod tn je zvečer odpotoval s svojim sprem* •tvom v Zagreb Na kolodvoru so ga po* zdravih aastopniki vojaških oblasti.
Btns 3
Zopet korak v razvoju mesta
Ko bo
okolica plinarne, bomo dobili ie
Ljubljana. 19. febr. Pred 80. let je  bila   sedanja okolica glavnega kolodvora na vzhodni stran: §e
nezazidana in zunaj mestnega ozemlja. Zato so tud: tam sezidali plinarno, ki nedvomno spada na perrfpr.-o Tedaj pač niso še mogli dogledati razvoja mesta m predočai. so si ga bolj statistično kakor dinamično, sicer bi ne zidali plinarne tako blizu smjeno zazidanih mestnih okrajev. Da bo 'am izbrali prostor za plinarno, je najbrž v velik: meri odločala bližina kolodvora, kajti n; vseeno, ali dovaiajo premog od blizu ali od daleč. To je najbrž tudi odločalo, da so v soseščini sezidali rudi elektrarno.
Tako je bilo to ozemlje prvotno namenjeno industrij:. Zato menda tud; ni naključje, da imamo ob Resljev; cesti še en industriji i   obrat,   kartona žno tovarno. Seveda se je kmalu izkazalo, kako velika napaka je bila. da so sezidali plinarno na tistem  kraju.  Mesto se  je kmalu  razš -rilo do tja v smeri od Ljubljanice, zlas*.. ko je bila narejena Resi jeva cesta, razvilo se je proti kolodvoru od zahodne in južne strani, raztegnilo se je pa tudi kmalu celo iz šentpetrskega okraja proti kolodvoru čez Tabor, tako da se je plinarna znašla   sred:   gosto  zazidanega mestnega ozemlja. Vedno bolj je bilo jasno, da bo treba plinarno prestaviti na pen fen j o. V ta namen  je že določeno   zemljišče na vzhodni Stranj mesta, prestavitev plirvarnf-je potrebna ne le zaradi tega. ker onesnažuje zrak z dimom, temveč predvsem zaradi nevarnosti eksploz je. Eksplozije pli-nohramov so sicer  redke,  vendar  je Pa treba računat; z niimi. Stanovalci v okolici plinarne si žele, da b: odstranili plinarno iz njihovega stanovanjskega okraja zlast zaradi tega. ker se Siri v vsej okolici neprijeten vonj po pl nu. Ne smete pa misliti, da uhaja iz plinarne svetilni plin ter kuži zrak. Ugotovljeno je bilo, da smrdi iz kanalov po cestnih kadunjah. V plinarn, namreč či-tijo z vodo plin, voda pa odteka po kanalih  S časom se sicer človek navadi na te neprijetne vonjave, vendar ne povsem.  Vsekakor ni priporočljivo, da je zrak tako parfumiran v stanovanjski četrti
Prestavitev plinarne \3L stanovanjske četrti je le vprašanje časa. vsekakor pa smemo upati, da bo stanovanjski okraj na vzhodni strani Resljeve ceste kmalu dobil značaj izrazite stanovanjske četrti. Pr:ha-ja pa v poštev tudi prestavitev elektrarne, kar sicer ni tako nujno. Računat; je treba, da bo elektrarna ostala še v d oglednem času v Slomškovi ulici
2e pred leti so lastniki zemljišč v oko-hcj plinarne spoznali, da se tam lahko razvije lepa stanovanjska četrt. Dotlej je Kotnikova ulica segla samo do Slomškove (med Komenskega in Slomškovo), Ko so začeli zidati moderne stanovanjske h:že ob Slomškovi ulici, so podaljšali Kotnikovo ulico proti bivši Masarykovi cesti (zdaj Cesta soške divizije). Vendar ulica ni bila podaljšana do same ceste, tako da je ostala ob njenem koncu zagata Na lev; stran; Kotnikove ulice se zdaj vrste same moderne stanovanjske hiše. na desni so pa še razna skladišča jn druga manj vredna poslopja. Zemljišča med Slomškovo ulico in Cesto soške divizije ter med Metelkovo in Kotnikovo ulico zdaj še niso dobro izrabljena.
Pred dnevi je mestna občina razglasila, da je tehnični oddelek izdelal na predlog gradbenega odbora nov; nacrt za regulacijo ozemlja med Metelkovo ;n Kotnikero ulico. Iz načrta je razvidno, naj bi se ta blok spremenil v moderno stanovanjsko četrt z vel kimi modernimi stanovanjskimi hišami, sezidanimi v strnjenem sistemu. Talni načrt novega stanovanjskega bloka je pravokotnik Sredi pravokotnika je 220 m dolgo in 100 m široko zemljišče, ki bo samo delno zazdano. tako da bodo hiše imele dovolj zraka in solnca. Projektirana so le marvša obrtna ln industrijska poslopja, n_ pr. ritladlšCa, odnosno delavnice takšnega značaja, da stanovanjski značaj bloka ne bo trpel ne zarad, prevelikeea hrupa in ne zaradi kvarjenja zraka. Seveda pa ta načrt lahko ure<mič jo šele po sporazumu z lastniki zemljišč ln skladišč na kraju bodočega stanovanjckega bloka Regulacija bo posegla precej globoko v lastniške odnose, kajti upoštevati je treba
da bo Kotn:kovo ulica podaljšana do Ceste soške d:viz:je in da bo še razs:r;em od 14 na 19 metrov. Zaradi razširitve Kot
n:kove ulice bodo morali podret: več manjših poslopij.
Po novem regulacijskem načrtu bi mno-go pridobla tudi Cesta soške divizije. T h cesta je izredno pomembna prometna žilo že zato. ker lež-; ob kolodvoru in ker se ob nji  stikajo tranzitne ceste rrvrsev* Korzo  Viktorja  Emanuela   III   — bivša B!eiweisova cesta —  n Re5ljeva cesta, k: je del glavne prometne zveze med dolenjskim  in  glavnim  kolodvorom).   Doslej so bila zemljišča ob nji še slabo izkoriščena zlasti med Resljevo \n Smartinsko cesto Nasproti tovornega kolodvora je še vedno velik nezazidan travnik, kjer so še pred leti stale tako zvane ni^ke barake. Ko bo podaljšana KoTrrkov^  ulica do Ceste so-
ške divizije, bo še tem bolj aktualno, da zazidajo tudi ta travnik
Nova stanovanjska četrt bo pridobila n*»
svojem pomenu v bližnji prihodnost-, k" bo preurejen tudi kolodvor. Zdaj okolica kolodvora ni idealna za stanovanjske če trti  predvsem  zaradi  kurilnice   Kurilni*, i bodo prej al; slej  prestavni, kar je pra^ tako v velikem interesu okolice kolodvora kakor prestavitev plinarne
Toda dandanes je 10 let v življenju mest.j že kratka doba: pomislite samo kako se Je-Ljubljana spremenila in kaj vs<? je pridobila v zadkih desetih letih' Zato sme mo gledati z optimizmom tud na novi regulacijski načrt okolice Ceste soške divizije. Saj je v primeri s potrebnimi preureditvam mesta in glede na splošrv; regulacijski nacrt Ljubljane le skron.en kav rak v mestnem razvoju.
Uvrstitev dovršitve začetih stavbnih del med občekoristna dela
Organizacija hrvatskega sporta
Iz razgovora z Zebicem
Dopisnik beograjskega nemškega lista »Donauzeitung« se je zglasil nedavno pri vodji hrvatskega sporta Mišku Zebič in ga naprosil naj mu pove kaj o organizaciji in načrtih hrvatskega sporta v tekočem letu. Zebic je njegovi želji rad ustregel in mu dal nekaj zanimivih informacij o hrvatskem sportu vobče in o njegovih bodočih načrtih.
Preden odgovorim na to vprašanje bi rad izrazil svoje zadovoljstvo nad tem. da se je nam posrečilo doseči cilje, postavljene od ustanovitve države do konca tekočega leta. Naš program za leto 1941 je bil privesti hrvatski sport s krive poti. kamor ga je bilo spravilo požidovljeno liberal i stično športno vodstvo, zopet nazaj k narodu, spraviti vse športne klube pod enotno vodstvo in pridobiti vsakega poedinega sportnka za hrvatsko narodno misel. Ta načrt smo na vsej črti izpolnili, čeprav  delo  ni  bilo  vedno lahko.
Državni urad za telesno vzgojo
Vse športne klube in zveze na Hrvatskem smo organizirali in preuredili na temeljih ustaškega pokreta. Hrvatska ima komaj 9 mesecev svoj narodni spori ki dobro pozna svoje dolžnosti do narodne skupnosti. Rad bi omenil samo en primer: Zemunski športniki so zbrali za hrvatsko zimsko pomoč sami visok znesek 110.000 kun. V tem vzglednem uspehu je pač najboljši dokaz, da hrvatski športnik ne živi več samo za svoj spori temveč da se je že naučil delati za ves narod. Delati ra velik vzgojni pmsram. ki ga nam je dal Poglavnik, pomeni mnogo obetajoč začetek, ki nas upravičuje do lepih nad za bodočnosl
Po pripravljalnih delih prehajamo v letu 1942. na podrobno in temeljito organizacijo hrvatskega sporta. Zakonska ureditev te naloge je na pragu, kar vam lahko že zdaj povem. Tozadevni osnutek zakona je v vseh podrobnostih že pripravljen. V najtesnejši zvezi z ustaškim pokretom bo ustanovljen državni urad za telesno vzgojo, ki se bo imenoval kratko DUSTO.
Visoka šola za šport
Na Čelu DUSTA je državni športni vodja, ki so mu podrejeni trije upravni odseki. Naslednja podreditev je generalno tajništvo, ki naj vzpostavi zvezo med aktivnimi športniki in športnim vodstvom in ki bo torej zavzemalo važno mesto v hrvatski organizaciji sporta. Ustanovljena bo tudi posebna visoka šola za telesno vzgojo. Njena pravila in učni načrti so že pripravljeni v vseh podrobnostih ln treba jih je samo 5e odobriti.
Drugi odsek se bo pečal z vsemi športnimi in telesno vzgojnimi nalogami izvira jočimi iz delovne službe, ustaške mladine, ustaške milice in domobranstva naše redne vojske, kajti že v svoji prvi izdavi
Kako zmagam v ljubezni
V Am*r!ki imajo več univerz na katerih predavajo profesorji lepe. plemenite vede. če te dovolj časa za ta Večinoma •<"> pa pr-Urra jsanJ ker je preveč raxntli te-čs/ev. k: jim je treba prepustiti proate ure, tako recimo recaj >Kako zmagam v ljubezni«.
Profesor FIoojc vodi tak tečaj. MbSiAi dame tn eospodie ga poMufaJo bolj ali mani pazljivo Kar zakliče Fkxxx:
— He. Jaek Tranlev. lahko bi malo ool; pazil:' Prav nič vam ne bo škodilo, če »" naučite, kako «*? vedv moški v dvigala v družbi dame.
Jack ?e žareti čez vej« dobrodušni obraz.
-— Ne vozim se sem z dekletom v #rt-galu. Lahko bi me namreč poljubilo, potem pa zakričalo, obrnilo vse... in moral bi jo vzeti.
—Morda. — zamrmra profesor mračno. — Zadevo bom obravnaval v zvezi z mo;o nčno knjigo ... A ne glede na to. . . pazi*?!
Oz deset minut se obrne Floox ns »vejo najljubšo učenko:
— Tako j* prav. gospodična Bet: v Brown. tako morate pogledati moškega, ki si ga želite, tako. kakor gledate zdaj mene.
FV ot je fte davno zattub!4en v Bpttv. Svoja predavanja in vaje obrača vedno tako, da bi pridobi. Betty zase. In včasih se mu zdi da M utegnil imeti srečo Večkrat ga namreč pogleda B*tty tako toplo, da ol se njegovo profesorsko srce kar raztopiio.
Koraai se je bil profesor obrnil s tem! besedam! ca Bettv. *e se Je Jack Tranlev zakrohotsl Zarezal cm 4e tako. da js odmevalo kakor ca bi reogetale deest nr«i' »Wb koal
FIogt ra le ksr erebsea? z ečmi
— Ja.-k Tran!ey  vi si na boste n.k^li priborili ženske kvečjemu neumno gos no, točneje z* p« noč-m izraziti Kar ber-
te mojo knjigo, stran 157, odstavek 3. Jack se rezi še bolj. Samo konec ure ga re* nadaljnjih groženj profesorja, ki kriči še za njim:
— Prihodnjo uro vas bom strogo izpra-seval. O ne boste znali, boete morali ponoviti vea semester.
Čez tri dni napoči ta naslednja ura. Pro_ fesov F1oox stopi na podij, vzravna se in zakliče: Jark Tranhev, vstanite! Vprašani boete!
F1oox začne izpraša vati. toda Jack odgovarja tako zbegano, da meni profesor zaničiuvo Popolnoma nezadostno: Sram vas bodi! . . Gospodična Bettv Brown. do_ kazi t p gospodu, da veste vse desetkrat bolje od njega-
— Le pogum. Bettv! — zakliče Jack. Bettv obsedi mimo na svojem mestu. Flooz pa prebledi od jeze in za kriči:
— Kaj niste siilali. gospodična Brow-nova? Vstanite!
— Ostani na svojem mestu. Bettv! — zakričl Jack in se zarezi kakor tucat konj.
— Kaj al pa drznete, vi predrzne*! - — zatuh profesor. — Gospoda dekana pokličem! Z univerze vas sapoO!
— Trenutek, gospod profesor! StorD sem samo to. kar je zapisano v vaši knjigi rs strani 413, drugi odstavek.
Flooz malo pomisli, potem pa pravi sanici ji vo: — Da, da, nov dokaz, da se niste ničesar naučiU! Kaj je zapisano v knjig*? Pa mends vendar ne kaj za vas. e?
— Seveda ta sicer da ima zakonski pravico ukazovati svoji ženi!
Dočdrn ne najde Flooac nobene besede Bettv plaho vstane ta pravi:
—" Z Jackom sva namreč od včeraj poročena!
— In kot mo* ta Sena. — nadaljuje Jaek. — sva no pravi na oproščena tudi irpftov v tem tseaju.
Pot«** jpcsrodl osuplemu ni efsaoi tn »*o*co in pravi dobrodirinor — Tudi vi at* pri •■•■■mori! k tamu  gospod profesor sever*a pa ne s svojimi predavan;! in nauki. Vendar pa: hvala lepa!
športnim vodjo Miškom
za »Donauzeitung ?em lahko opozoril na to. da <pada športna in telesna vzgoja vseh gon naštetih organizacij med naše najbolj b'stvene naloge, razširjene še na -trelsko in iahalno izvežbanosl
Poseben odsek skrbi za ženski sport v vseh društvih, v šolah m tudi v novi visoki šoli za telesno vzgojo, ki bo imela poseben ženski oddelek Propagandno delo se bo seveda nanašalo v prvi vrsti na stike s tiskom, na rado in film. Ustanoviti nameravamo velik športni list in poskrbeli bomo tudi za primerno športno literaturo, ki je nam tako nujno potrebna za vzgojo prepotrebnega naraščaja športnih učiteljev
Peti odsek je zdravstveni. Tudi njegove naloge so same po sebi podane. Kakor v Nemčiji uvajamo tudi mi stalno zdravniško kontrolo med aktivnimi športniki in v ta namen hočemo ustvariti stalne spor-tnozdravniške ustanove Ne glede na to, da bo pri vsaki športni prireditvi vedno pri rokah zdravniška pomoč, spada med naloge zdravniškega odseka tudi zdravniško nadzorstvo nad smučarskimi in planinskimi domovi.
Nove športne naprave
Za bodoči razvoj hrvatskega sporta zelo važen je šesti odsek, ki mu je poverjena skrb za športne naprave. Pri tem ne gre samo za upravno tehnične naloge, temveč tudi za zgraditev novih športnih naprav, stadionov in športnih kopališč. Tu nas čaka še mnogo dela. Poedine športne panoge so tudi dobile svoj odsek. V eni skupini sta plavalni in zimski spori v drugi atletika in športne igre. Pri tem nam gre za medsebojno izpolnitev poedinJh športnih panog, da preprečimo enostranski razvoj hrvatskega sporta. Deveti pod odsek je pristojen recimo za kolesarje, motocikliste in jadralce, naslednji za turistiko.
Nemške lahkoatletinje
V strokovnem glasilu lahkosti etike je priobčeno letno poročilo o najboljših uspehih nemških lahkoatletinj v letu 1941. na temelju tako zvane nemške prvenstvene liste Iz poročila je razvidno, da je ženska lahkoatletika v Nemčiji na zelo visoki stopnji. Nemčija je imela lani 96 tekmovalk, ki so dosegle na 100 m čas izpod 13 sekund. Najhitrejša je bila Morja-kovčanka Kuhnel z 12.1 sek. Nji je sledila Dorle BLask z 1Z2. Petnajst tekmovalk je rabilo za 100 m samo 12.5 sekunde in manj in 96 jih je bilo. kot rečeno, ki so pretekle kratko progo najmanj v 12.9 sekunde.
Na 200 m je bil dosežen nov rekord.
Prejšnji je znašal 27.8, novi pa znaša 26.5. Najhitrejša tekmovalka na 200 m je bila Grete Winkels iz Kolnst, ki je dosegla čas :>5.5. Dorle Blask in J6ckel-Bad Orb s časom 25.6 le malo zaostajata za njo. Mo-nakovfanka Luži Mertz je dosegla čas 24.7 kot nemška prvakinja v hitrostnem dr-<5anju.
Kar velja za lOfl in 200 m. lahko trdimo tudi  o teku na 80 m  čez zapreke.
Tudi v tej panogi ima Nemč:ja več dobrih ženskih moči. Štiri tekmovalke sr> dosegle čas 11.7. dve pa 12.0. Se razveseljivejše pa je, da je preteklo 4P tekrnovalk to progo z zaprekami v manj kakor 13 sekundah.
— Nemški hoekev na Japonskem. Nemško hockevsko moštvo nastopa stalno na Japonskem. Hockev goje Japonci večinoma na univerzah. Nemško hockevsko moštvo, ki šteje 24 članov, tako, da lahko postav: tudi rezervno moštvo, je v desetih tekmah proti japonskim nasprotnikom Šestkrat zmagalo. Nazadnje je bila prirejena propagandna tekma prot: izbranemu japonskemu moštvu in Nemci so zmagali s 6:2. Po tekmi so kazali v nemškem klubu v Tokiu nemške filme, med njim. »Zdravo mladost«. * Filmi so japonskemu občinstvu zelo ugajali.
— Francoski  nogometaši  proti švicarskim. Po dobrh dveh letih prireja francoski nogomet zopet meddržavno tekmo 28. marca bo v Marseillu 17. srečanje francoskih in švicarskih nogometašev. Franco ska ena j stori ca je sestavljena takole- Llen-se (SI Etienne). Von Dooren (Olvmpicrue LiTle), Franques (Sete). Bouboote (Fives). Jordan (Hacing Pariš), Diagne (Toulouse Aston (Bed Star Pariš). Simonj (Red Star Pariš). Koranvi fSete). Aznar (01ympiqu< Marseille) in Arnaudesu (Girondins Bor -Jeaux).
— Plavalna  tekma Nemčija—#ved*k
Po dolgem presledku bo letos zopet pr rej ena meddržavna plavalna tekma Nem čija—Švedska in sicer 11. m 12 aprila v Stockholmu. Tekmovanja bo obupalo as-
mo 4 V" aoo m kratil Tn wstarpolo Zadnje srečen V nemfk«h fn ivedskih plavaffev J>
b;V W  luHia 1939 v Hannovru. Zmage1' «o Nemci  Zadnia leta so pa švedski pla vači zelo napredovali %
Ljubljana, 19. februarja
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi vladne oblasti, podeljene mu po členu 3. kr. ukaza z dne 3 maja i941-XIX št 291.
ugotavljajoč, da dolgotrajna podajanja za dovršitev stavbenih del pr: palačj "Ba-a«. stoječ; na voglu ceste 3. maja in Tyr-ševe ceste, n-so uspela,
smatrajoč za nedopustno, da b; v časih vudega pomanjkanja najemnih prostorov. Kakršno je sedaj v ljubljanskem mestu, stala palača tako pomembnega obsega v -redišču mesta nedovršena, in
smatrajoč za nujn0 potrebno, tudi glede na lice mesta, pospešiti nadaljevanje de'.. * so kakor koli občekoristnega značaja, odloča: *
Dovršitvena dela palače *Bata« v Ljub-;ani. na voglu ceste 3. maja in Tvrševt ceste, se proglašajo za   občekoristna ir. njih  izvršitev za  nujno in neodložljivo.
Da bi se zagotovilo takojšnje nadaljevanje đel, se naroča družbi »Emona«, zavodu za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani, da začasno zasede celotno nepremičnino in prevzame njeno upravo namesto lastnika in njegovih pravnih soudeležencev.
Ob zasedbi mora napraviti urad za ci-
Uporabnost določb o zvišanju prejemkov
na osebje občin ter javnopravnih ustanov in zavodov
Visoki komisar za Ljubljansko pokra j*no na podstavi čiena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na naredbi z dne 5 julija 1941-XIX št 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št 9 o zvišanju prejemkov bivših jugoslovansk-h uradnikov in uslužbencev, odreja:
Člen 1. Poviški iz naredb z dne 5. julija 1941-XIX št 60 in z dne 25 januarja 1942-XX se smejo uporabiti po sklepu pristojnih organov tudi na občinsko osebje in osebje pri javnopravnih ustanovah in zavodih, kolikor nso prejemki urejeni s kolektivno pogodbo.
Nikakor pa se ne smejo temu osebju prejemki zvišati v večji meri nego je določeno z omenjenima naredbama.
Določbe zadevnih uslužbenskih pragmatik, ki nasprotujejo tej določbi, se razveljavljajo.
Člen 2. Ustanove, ki so dovolile višje po-v:«ke, morajo spraviti prejemke svojega osebja popolnoma v sklad z naredbama z dne 5. julija 1941-XIX št 60 in z dne 25. januarja 1942-XX št. 9 in poskrbeti, da se preveč  izplačani zneski  takoj vrnejo.
Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajno: Emilio Grazioli
Iz Spt$dfiie štaferske
— Pester večer v korist zimske pomoči v Mariboru. Nemški policijski uradniki so priredili v soboto v Mariboru v okviru tedna nemške policije pester družabni večer. Velika dvorana štajerskega Heimatbunda je bila nabito polna. Organizacija koncertnega dela je bila v rokah prof. Hermana Frischa. Za glasbeni del večera je poskrbela vojaška godba. Nastopil je tudi moški pevski zbor, potem so pa sledili nastopi solistov Gerte Kammerzell, Hansa Wen-denhoferja, Ottona Welta in Eme Petko. Na sporedu je bil tudi balet tn se razne druge točke. Prireditev je dosegla lep uspeh in vrgla za zimsko pomoč znaten znesek.
— Se 278.000 za zimsko pomoč, Dan nemške policije na Spodnjem Štajerskem je vrgel za zimsko pomoč 278.000 mark Od tega odpade na Celje 60.000, na Ljutomer 15.000, na Maribor-okolico 46.000, na Maribor mesto 90.000, na Ptuj 33.000, na Brežice 18.000 in na Trbovlje 16.000.
— Dve žrtvi snežnih plazov. 54 letu: kmetovalec Kari Schmid iz Spod. Kapele je prišel pod snežni plaz, ki ga je zasul. Reševalci štajerskega Heimatbunda so ga odkopali šele po triurnem napornem delu. Bil je seveda že mrtev. Pokojni zapušča ženo in stari nepreskrbljene otroke. Enaka tragična smrt je doletela 131etnega učenca Ivana Vollmaierja iz Spod. Kapele. Pogrešili so ga 7. t m. Pozneje se je izkazalo, da ga je zasul snežni plaz. Njegovega trupla pa še niso našli.
— Rajfajznovka pri Sv. Marku niže Ptuja.  Pri   Sv.   Marku  niže  Ptuja   se  je Že
čutila potreba po hranilnici in posojilnici. NedP.vno je bila v tem kraju u-^tanovljena rajfajznovka
— Peta javna fchirka sa zimsko pomoč. 3L januarja in 1. februarja je bila prirejena na Spod. Štajerskem peta javna zbirka za zimsko pomoč Vrgla je 219.516.14 mark. V Mariboru me« t u so nabrali 52.002.59. v Celju 84.935 60, v Trbovljah 18.015..**0. v Mariboru — okolici 30 176, v Ljutonv-m 10.171.07, v Ptuju 25.887.03 in v Brežicah 15.194.04 mark.
— G banje prebivalstva ▼ Mariboru. V
prvi polovici februarja so imeli v Mariboru 82 porodov, od teh 33 dečkov in 49 deklic. Civilnih porok je bilo 50. d oči m jih e bilo v zadnji polovici januarja 42.
— Dva otroka žrtvi snežnega plazu. Blizu Poljčan se je odtrgal s hriba plaz in zdrvel v dolino. Nesrečno naključje je hotela da sta Sla ta čas mimo 16 letni Alolz Crnoga in 10 letna Marija Colnarič. Vračala sta se iz šole in plaz ju je zasul. O velikem snežnem plazu je bilo takoj obveščeno orožništvo in zasuta otroka so začeli remuaoma odkopavati. Delalo je okrog 50 ljudi. Ko so sneg odmetali, sta bila oba otroka že mrtva. Njuni trupli so prepeMp': v mrtvašnica
Iz Novec* mesta
— Mnogo sneg*, v Novem mestu skoraj "ak dan sneži. Tudi v ponedeljek in torek je naletaval sneg v debelih kosnVh. Sne? je južen in to je znak. da bo kmalu pritisnil jug. prebivalstvo se ga boji, ker j*» velika nevarnost poplav, in voda bo zopet odnašala sem 1 jo. do n ti vab ostmi ne bo p* od prevel'ke vlags orlmtna začela rnltk.
Obnovite naročnino!
vilna tehnična dela off sodelovanju prizadetih strank ali njih zastopnikov natančni imovinski popis o nepremičnini z vsemi podatki za cenitev po sedanji vrednosti.
Družba  »Emona«   mora   po prevzemu
uprave nepremičnine z lastnimi sredstvi takoj začeti dovršitvena dela in se pooblašča, da da v zemljiški knjigi v breme neprem čnine predznamiti za to potrebne kredite.
V dveh letih po dnevu izdaje te odločbe se mora imovinsko stanje urediti s prijateljskim dogovorom med strankama V nasprotnem primeru postane zasedba dokončna s tem, da se nepremičnina razlasti v prid družb- v Emona« prot: plačilu odškodnine, ki se določi uradoma po podatkih imovinskega popisa, v poravnavo vsakršnih pravic sedanjih lastnikov in njih prav-nh soudeležencev.
Ta odločba, ki stopi takoj v veljavo, se objavi v Službenem 1 i<=t\i za Ljubljansko pokrajino in jo priobči družba »Emona« v obliki poziva lastnikom ali njih zastopniku.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
<3e/
cxntca
KOLEDAR
Danes: Otrtek. 19. februarja: Konrad
D A N A s N -I E PRIREDITVE
Kino Matica: Leteča vraga Kino Sloga: Vesela prikazen Kino Union: Rigoletto
Umetnostna razstava bratov Vidmarjev v galeriji Obersnei na Gosposvetaki cesti, odprta od 9. do 12. in od 14. do 18.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Mur-maver, Sv. Petra cesta 78.
Naše gledališče
Drama
četrtek, 19. febr.: ob 17.30: CloveK   kl V
videl smrt. Red Četrtek. Petek, 20. febr.: ob 15.: Lepa pu^olovSCtna.
Izven Zelo znižane cene  od   10 lir
navzdol.
Opera
Četrtek.  19. febr.:  Evgenij Onjegm. Red Premierski.
Nemško kulturno delo v Franciji
Nemški institut v Parizu je opravil lani plodonosno in važno kulturno delo. V Parizu samem kakor tudi v vseh podružnicah instituta na deželi, zlasti v Bordeauxu, Poi-tiersu, Toursu, Orleansu, Dijonu ln Be-sanconu je prirejal institut v relrah presledkih predavanja, ki so vzbudila med francoskim prebivalstvom veliko zanimanje in je bil obisk povsod dober. Predavanja so obravnavala v prvi vrsti pereča vprašanja, zlasti taka, ki se nanašajo na odnosaje med evropskimi državami in na novo Evropo. V sodelovanju s skupino Collaboration je priredil nemški institut v Parizu v januarju dva koncerta moderne nemške in francoske glasbe.
Samo so cigaret
Potniki, ki prekoračijo bolgarske obmejne postaje, smejo vzeti s seboj največ 50 cigaret. Posebne, izvozu namenjene cigarete, ki jih prodajajo na letališčih in obmejnih postajah, pa niso podvržene tej omejitvi.
Bullit je pesimist
Bern, 19. febr. s. Brzojavke iz \Vashing-tona javljajo, da je veleposestnik Bullitt takoj, ko se je vrnil s svoje misije na Pacifiku, Izjavil, da bodo Anglosasi morali se poldrugo icto doživljati vrsto hudih udarcev na vseh področjih.
Odmev Crippsovih izjav v Turčiji
Carigrad, 19. febr. s. Crippsove izjave so vzbudile veliko nezadovoljstvo v turskih
krogih. >\Vakit< plSe, da Je Crlppe pokrva.-ril ozračje zaupanja, v katerem je živel dal
javnega mnenja, s tem, da je Sovjetski zvezi pripisal namen po razširitvi svojih meja. V Turčiji so mislili, da je boljše viška Rusija po vstopu v vojno spremenila svojo imperialistično politiko, Cripps je pa jasno povedal, da Rusija ni opustila svojega ekspanzjjskega programa, ki s* je odkril v ostalem že leta 1939. z napadom na Finsko. Tudi list >Akcham< Je vznemirjen spričo Crippsovih odkritij ln piše, da Turčija kljub svojemu staremu prijateljstvu d^ Rusije ni odobravala in ne odobrava ruskih napadov na Finsko in baltiške države. Cripps je, zaključuje list, zadal s svojimi besedami najtežji udarec nedavnemu  rusko-poljskemu sporazumu.
ProtiangleSko gibanje v Egiptu
Carigrad, 19. febr. s. Iz Kaira poročajo, da se protiangleško gibanje v Egiptu čedalje bolj širi. Množijo se demonstracije po cestah. Nahas pasa je moral izdati najstrožje odredbe za vzdrževanje reda in je po radiu pozval prebivalstvo, naj preneha z demonstracijami protf Angležem. Da ne bi tujina izvedela 0 položaju v Egiptu, je novi ministrski predsednik odredil strogo cenzuro za tisk.
Prebivalstvo Dnjepropetrovska
Variava, 19. febr. s Statistika o ukrajinskem prebivalstvu v Dnepropetrovsku kaže, da je tukaj okrog 200.000 ljudi manj kot ob pri četku vojne. Mesto je ob prt-četku vojne imelo 379.300 prebivalcev, zdaj jih pa Ima 188.171. Uničevanje prebivalstva v mnofleah a delovanjem sovjetske tajne policije in prisilna evakuacija v Sibirijo so povzročile to strasno praznoto, ki jo odkrivajo sedanje statistike.
»SLOVENSKI NAROO«,^11  ir februarja 1*42 XX.
Stran t
Velike težave z nakupom krme
Ena najpomembnejših Združitev rejsldh or^anixacij
nalog nalili rejcev
živali —
Ljubljana. 19 februarja
Dandanes, ko se morajo tudi meščani zar.irr.2* r  -pekarske akcije, predvsem
za prehr Ino vprašanje, je tudi pre-
skrba krmil za rejo malih žival; splošno pomembna gospodarska zadeva. Nagla- l'. je celo treba, da uspešna reja malih živali v večjem obsejru zavis: prav od ureditve praskrbovanja krme. Vsa propaganda za rejo mal h Hvali je končno brez po-menii. C o D o do.n: pogoj; za razvoj reje. Pogoj pa je. ne le. da si rejci nakupijo plemenske živa!:, temveč, da imajo za rejo dovolj krme.
Nakupovanje zimskih kr.rtii
Orgar.:7..r.ri._ izkušeni rejci so se seveda ie jeseni dobro zavedali, kako važno je, da si ob pravem času preskrbe krmo za prehrano tivaij  pozirr.:.  Tedaj je bil čas
za nakupovrr.je in zb ran je krme. Nekateri BOI so «e pa spom-v .. kako potrebno fa I bi bili založen: s krmo ko se je z. m a že 7<nćela in niso mogli več kosati tra-.-e "-~ kunce ob cestn:h jarkih in ne nabira*, korenja izpod snega V glasilu rejcev ma] h živali »Halam gospodarjuc srno Sta ikfoe tedbava so bile z akcijo za skupno nabavo zimskih krmil. Izkazalo se je posebno dobro, kako velikega pomena je uagauiz runo sodelovanje rejcev tudi v tem pogledu. Prejšnje čase »e rejskim. organizacij nr.i nj b:io treba tako resno pečati s tem vprašanjem, ker so rejci lahko kupovali krmila Uid: pozimi sproti. Sicer pa tedaj tudi r\. bilo še toliko rejcev med meščani kak r zdaj. rejci v predmestjih in na deželi so >>i pa lahko sarnj ob pravem času preskrbeli dovolj krme sami. Kako silno potrebna je bila organizirana akcija za nakup /_im>k h krmil, se je izkazalo, ko sla rej?k; organizaciji »2egoza« in »Mali gospodar sporočili rejcem, da nameravata nakupit; zimsko krmo Prijavilo se je izredno mnoeo rejcev, ki b: rndi kupili krzno. Nakupiti bi bilo treba več vagonov krme za prehrano živali v Ljubljani.
Premalo so nakupili
Vsem rejcem pa ruso mogli ustreči- Nakupili so mnogo krme kakor bi bilo potrebno, ie tU i gone sena -n 4 vagone korenja. Seno so oddajali rejcem sUsnieno v originalu h. z žico prevezanih kockah. Korenja ni>o mogli nakupiti več. ker je jeseni nastopil izredno zgodaj mraz in zapadel ■ to mnog kmetje Se ni-^o pospravili vseh pridelkov. Zadruga »Zegozac s* še pr.zadeva. da bi nakupila več korenja in je d<>sie; še sprejemala naročila. Velike težave so bile prj razdeljevanju krmil, ker rejski organ1, zari i nimata skladišč za shanjevanje krme Ce bi imeli primerne prostore, bi lahko nakupili večje količine krme ie vselej jesen:. Krmo bi začeli zbirati bolj zgodaj in b-; jo imeli v zalogi tudj pozimi, tako da bi se rejci lahko sproti zaiagalj z njo. Mnogi rejej nimajo prostora za shrambo krme pozimi al: vsaj ne pnmerruh shramb. Zato se jm krma kvarL Tako je nekaterim rejcem v tej zimi pomrzniio korenje. Rejska društva bi potrebovala skladišča tudi, da bi imela vedno na zalogi dovolj pripomočkov za rejo. Tako bi društva naj ime-a vedno v zalog: jajca za nasad in orodje, prav bi pa bilo, da bi se novinec lahko založil ob vsakem času tud: s pravilnimi kletkami, hlevčki, če se jih že ne zna in ne more narediti sam. V tem pogledu so doslej rejske argarraacije že storile, kar lo mogle, vendar pa doslej še n: bilo večjega, skupnega skladišča, ki bi bilo vedno dovolj založeno T vsemi pripomočk. za rejo. Zato priporočajo v »Malem gospodarju« naj bi se rej-ski organizacij; združili vsaj v tem pogle-
©Hi, v prihodnje bj pa morda bila priporočljiva popolna združitev druStev. ki bf naj IBtanovili skupno gospodarsko zadrugo.
Kokoši ne neso
Mnog! per.itnin-arji. ki so se lotili kokoš-j)ereje šele lani. so zelo razočarani. Pritožujejo se. da j h prehrana živali velja izredno mnogo, uspehov pa n; skoraj nobenih- Kokoši ne neso. To si nekateri razlagajo tako. ćeš. da kokoši pozimi ob hudem mrazu sploh ne neso. V resn ci pa kokoši neso tud; pozimi, a seveda ne tako pogosto kakor v toplih mesecih in zlasti spomladi. Zakaj so koku^. poeumi tako »skope«? Na to vprašanje vam ve odgovoriti vsak izklicen perutninar: Kokoši so bodisi bolne, alj pa ni9o primerno hranjene. Veterinar ugotov;. na kateri bolezni trpi žival. (Glej članka dr. J. Korena v 2. letošnji stev.lle »Malega g<-*spodar;ac>. Ko-kosi tudi slabo neso, če so zaprte v premrzlem k urniku. Pozimi potrebuje živalski organizem mnogo hrane, da si ohrani PfltreibDO toploto. Tud; človek potrebuje pozjTu hrano, ki da več kalorij. Razen tega je treba ur>^*evat:. da je pozimi krma za perutnino b j revna na beljakovinah. Kokoš r»e more vretf snovi za nac*anek jajca kratko malo iz zraka. Ce torej perutninar hoče, da mu bodo kokoš: nesle tud: pozimi, jih naj primerno pita. Ce j.h pa ne more dovolj pita*., nt; rte take. da b; živali ne slabe?e. naj rejo raje opusti. Izbere si naj le dobre plemenske živali, kolikor jih lahko prehran: por.:mi. druge pa naj proda ali zakolje Reja perutnine pogosto res ni donosna, zlasti če mora rejec kupovati drago krmo. Zato pa naj bo še tem boij pazljiv pri izbir: plemenskih živali. Perut-ninarstvo ima svoj gospodarski pomen le, če ;.e umno.
Katere živali na i izberemo?
Rejec .. b: moral vedeti vsaj. koli-
ko jajc mora znesti kokoš na leto. da je reja donosna. V »Malem gospodarju« se lahko pot:č:. da bi nobena žival ne smela biti nad 3 leta stara. Starejše živali ne nudijo več Tol ko koristi, da "o. bila poplačana krma Pri | emenskih kokoši ne pride v pcš*ev e nesnoft, temveč tudi kvaliteta zaroda To se pravi, da so včasih dobre ptaMnska Ml tfi zvrvne na>me tudi starejše Pr merne za rejo. V splošnem pa veja prav ]o naj rejec pozimi redi le najboljše živali, če mu pr:man;ky.;e krme. pa tudi že mu ni treba posebno parčevati s pičo. ker m gospodarno redit- Živali Id dajejo mani kakor porabijo Rejci ugotavljajo, da b: morala vsaka kokoš nea-Suoa snaati na leto povprečno vsaj 140 Jajc. Ce anaae mani. le ne kaie več rediti
Perutninar je vo delo ored ^orrJiidio
Perutninar mora te zdaj razmišljati na razmnoževan j e zaroda spomladi. Zato bi paj rejci naročali že februarja za marec
ali april enodnevne p ščance ali valilna jajca. Najbolje je. da piščance ali jajca naročajo pr zanesljiv.h. res izkušenih perutni-narjih. pr. priznanih rejskih središčih. Pogosto je potrebno, da rejec naroča valilna jajca pn tovariših, čeprav ima dovolj jajc lastne prireje. To je potrebno zaraai osvežitve krvi. Seveda je pa treba val.lna jajca ali plemenske živali naročat: pn rej priznanih rej^kih središčih. Posebej je treba naglasiti, da ne drže trditve nekaterih starokop-tnih rejcev, češ, mešane pasme kokoš- so najboljše mesnice Rejec, pač ne more pričakovati, da bodo živali zreje-ne brez vsakega truda in vestnosti, pogosto prepuščene >ame sebi ter brez vsakega strokovnega nadzorstva boljše od živali izbranih pasem. Zlasti novinci so mnogo preveč zauplj-vi :n radi naseaajo vsakemu starejšemu, čeprav starokopitnemu in neizkušenemu rejcu. Novinci naj skrbno č> tajo strokovne članke in naj se posvete re-
' ji  s tem večjo vestnostjo.  Dokler &\ ne oodo pridobui z delom sami dovolj izkušenj,  naj   ne  bodo preveč zaupljivi, pa tud.   ne   preveč   optimistični.   To   bi bilo treba večkrat nagiašati. naj rejci ne gledali na rejo preveč rožnato, ter si naj ne 1 domišljajo,  da  lahko dosežejo primerne I uspehe  brez  primernega   ti uda. vestneg« lata .n  vsaj  osnovnega strokovnega zn&-: nja. Prepuščen: sami sebi. brae učnih pri-• pomočkov. brez znanja m primernih zalog Krme za žival:  imajo večkrat celo večjo J škodo kakor  korist:,  kar  velja zlaati za ' sedanje čase. ko so plemenske živali zelo '' irage. Tako so lani mnog; nakupili drage ! plemenske živali, ki so jih pa morali v tej j zimi poklati, ker niso imeli dovolj krme. nekaterim so pa tudi poginile. Razumljivo je. da se zarad: tega Siri med ljudmi nezaupanje do rejskih »naukov«, propagande in naglašanja gospodarskega pomena reje za malega človeka.
DNEVNE VESTI
— Iz -Službenega lista«. »Službeni list [ za Ljubljansko pokrajino*   št. 14.   z dne
18. februarja 1942-XX. objavlja naredbi Visokega Komisarja o uporabnosti določb o zvišanju prejemkov na osebje občin ter javnopravnh ustanov in zavodov »n spremembi roka za uvedbo potne dovolilnice in odločbo Visokega Kom.sarja o uvrstitvi do-vi š.lve začetih stavbnih del med občeko-nstna dela.
— Konferenca ikofov v Gonzii. Konference škofov v Gori zii sta se udela£iia msgr. Anton Santin. Skot Ti teste in Capa-distrie ter o Rafael Radossi, škof Paran. ze in Pole.
— Zlata poroka. Prejšnjo nedeljo s* a zakonca TTgo Fantin. in Marija Melctu^»r proslavila 50-letnico svojega zakona v Udinah. Zlata poroka je bila proslavite::* s posebnimi verskimi obredi, ki so se -Ji udele&eli številni sorodniki in številno prebivalstvo.
— Razstava dragocenih japonskih starin v  Kimu. Društvo pri.ateljev Japonske .<e priredilo  v  Rimu  razstavo redkih stani: japonskega klasičnega gledališča Razsi.iv-
ljene so dragocene maske, glasbeni instm. menti. pahljače, pasovi in razkošni kos-u_ mi iz leta 400 in 500. Dr iigrnenost; so pj-| slali začasno v Ital.jo in pripadajo japonskim patricijskim druZinam.
— Opozorilo d«*l«»d»Ja»J«-**m. Pokrain^ki namestitveni urad opozarja ponj-.no v»e delodajalce na obveznost najemanja deloi -nih moči potom namestitvenega urada, kakor določen , po naretlb; Visckega komisarja z dne 1. julija 1&11-XIX. delodajalci, ki zaposlu.ejo del "v:iv moči mimo t o-krajinskega namestitvenega urada in k še s tem določila naredbe, zapadejo predpi..-ni denarni globi. Pristojna oblast je že :r rekla proti kršiteljem naredbe številne kazni. Je zato v interesu vseh delodajalc ^v. da najemajo delovne moči le potom name. stitvenega urada
— Srbski cestniki vzgajajo ljudstvo. Srb-sk; četniki so se lotili tud_ vzpoje ljudstva. V ta namen je bil ustanovljen poseben o!-sek. ki je priredil v notranjosti Srbije že 50 predavanj in 80 akademij in zborovanj Odsek je razdelil že nad 500.000 letakov in protiboljseviSk h brošur. Poleg tega je odsek preskrbel. da je prebivalstvo Srbije videlo nekatere najbolj posrečene prutikomu-nistične filme kakor sta >Alkazar« in >2id Suss«.
— posebna delovna služba *rbM\ih sred-
njV<oJc-ev. v spor-azumu med naciona'no obnov.tveno sluibo in prosvetnim ministrstvom je bila za srbske srednješolce organizirana posebna delovna služba, ki bo morala uresničiti določen delovni program.
— KazHta\a nem>kih **lik > Zagrebu. V marcu bo prirejena v zagrebškem umetniškem paviljonu razstava. na. kateri bo^o razstavili sodobni nemški sJikarji svoja najboljša dela. Med njmu boeta tudi mana slikarja Thorak in Breker.
— Prvo zasedanje novega hrvatskega sabora. Poročali smo že. da je skl.can novi hrvatski sar>or za 2:». februarja. Z&sedanje se prične ob 10. dopoldne v starem sabornem poalopju na Markovem trgu.
— Hrvati so pono*»ni na svoje preg-anjane
brate v Ameriki. Poročali smo že, da sc amenške oblasti iaxpiisUle Društva hrvat-sklh priaeljlencev in zasegli njihovo premoženje. Hrvatski tisk obširno poroča o tem in ugotavlja v komentarjih. da hrvatski narod v domovini globoko sočustvuje a brati v Ameriki, obenem je pa zelo ponosen na nje. Preganjanja dokazujejo v prvi vrsti, da so oataJi Hrvati onstran morja ne_ omajni v svoji ljubezni do domovine. Oru-gega povoda namreč za razpust njihovih društev ni bilo, ker ae Hrvati nikoli niso vmešaval v ameiiško poltiko, temveč ao ameriški državi samo zvesto in u dan o služili. Ni pa mogoče zahtevati od njih, da bi izdali svojo domovino ter stopJi v službo agitacije proti svojim očetom in bratom.
— Izmenjava petlirskih kovancev. Opozarjajo, da je bil rok za izmenjavo 5 Lrskih srebrnih kovancev podaljšan do 28. febru arja t. L Kovanci se lahko zamenjajo u rK>minaino vrednost do tega termina v javnih blagajnah. Javnost se poziva, naj izroči kovance, da ne bo zaradi roka utrpelo škode.
— Stroga kazen zaradi tatvine živilskih nakaznic. V napolju je dijak 3. letniica medicine Anton Bernardo, ki je bil svoj čas zaposlen v občinskem uradu za na-kazn-ce. pa je bil zaradi neuporabnosti odslovljen. na ščuvanje nekega I^aurentija in v sporazumu z dvema drugima pajdašema, udri med alarmom v občinski urad in odnesel 3 zavoje živilskih nakaznic V vsaki je biio po 1000 nakaznic. Naslednjega dne je Laurentij za 6000 lir prodal trgovcu Bizoniu del ukradenih nakaznic. Sodišče je spoznalo vse obtožence za krive in je obsodilo Laurentija na 13 let jece in 9000 lir globe, sokrivca Bernardo« bjh 10 let ječe in 6000 lir globe. Rispolia tn Capu o. vsakega na 7 let ječe in 2000 lir globe Trgovec B aofnl. ki je kup:l iikra dene nakaznice, je bil obsojen na 4 le:a 'eče m 6000 lir globe. Vest o eksempla-ričnem kaznovanju krivcev je prebivalstvo NapoHja z zadovoljstvom sprejelo.
— Zastopstvo bolgarskih zadružnikov v
Rimu. V Rim je dospelo zastopstvo bolgarskih zadružnikov, ki ga je povabil v Italijo minister za korporacije.
— V* Bariju petič sneg. 2e petič je to zimo snežilo v Bariju in na področju Pu-glie. Temperatura se je v zadnjih dneh dvignila, nato pa je spet padla pod ničlo. Hud mraz vlada zlasti ponoči.
— Opozarjamo, da poteče rok za >Pe*w niško tekmovanje za mladinsko zbirko« nepreklicno 20 t. m Knjigama Tiskovne zadruge v Ljubljani.  Selenburgova  ul. 3.
Iz Ltablfane
—lj Letošnja zima bo draga. Bliža se sv Matija, ki led razb ja. če ga nI, ga pa naredi. Delati mu ga letos pač ne bo treba tem bolj ga bo pa lahko razbijal, ker ga nikjer ne manjka. Kaze, da bo to tuii storil, saj se vedno bolj vsiljuje jug, ki bo prej ali slej opravil svoje delo Letošnja zima je pr nesla mnogim velike preglavice in tudi stroške. Ljubljanska mestna občina bo morala globoko poseči v blagajno, če bo hotela spraviti sneg vsaj iz glavnih ulic. Toliko snega kakor letoa v Ljubljani že dol.^o nismo imeli. Ne samo inealin občinu, temveč še bolj hišni posestniki bodo čutili posledice letošnje zime. Na strehah se je nabralo poleg sneLra tu Ji mnogo ledu. ki ga bo treba odstraniti, ker bo sicer nastala še večja škocia. Zam?kti::v' :,o!.-t>eS.j bo ne-iaogibaM tam. kjer le \ ne bo odstranjen s Streh. Iflir 1 tMJ Uiai p: *e<nd:i so se tega dela že lotili, un:gi pa še čakajo z njim. Opraviti ga bo trebi vsaj na večj*h hišah.
zidanih v strnjenem s nttflllM, ker je tu nevarnost tudi za m mo hodeče ljudi, da jim ne zgi mi le I na glave. Seveda bodu a tem združeni precejšnji stroški, toda po teh hišnih posestnikov nihče ne vpraša. Gotovo pa je. da bi imeli še mnogo večjo Škodo, ce bc pustila led na strehah sv o jib hiš.
—lj Z&radJ o*ebnlh kzii.&znic opozaj-jajii©, da mestno poglavarstvo pred 10. marcem ki je zadnji dan za Izdajo osebnih Izkaznic onim, ki izkaznice morajo imeti, ne bo moglo sprejemati prošenj za osebne izkaznice od tistih, ki izkaznic niso dolžni imeti a jo vendar žele ali potrebujejo. Izkaznice za one, ki jih morajo imeti, pa mestno poglavarstvo že pripravlja in izdeluje ter bodo razdeljene na vseh poslovalnicaJl, kjer so posameaiikl vloZili prodnjo. Razdeljevanje  izkaznic  bo  med  5.  In  10. marčen-.
po razporedu, ki bo še objavljen. Prebivalce Sp. Šiške obveščamo, da se je poslovalnica za ta okraj picsellla iz ljudske tate v Sp. dlSki v Stt-pičevo hlfro v Trzni ulici št. 6 2e sedaj opozarjamo, da bo moral vsakdo sam priti po legitimacijo, ker mora izkaznico in dva kartotečna Usta lastnoročno podpisati pred poelujočim uradu i-kom.
—lj Prometne tedt%ve zaradi »noga. Menda ni bilo Se nikdar nakupičenega toliko snega na ljubljanskih cestah kakor v tej zimi. Sneg je povzročil sicer pogosto pozimi velike prometne težave, na pr. 1. 192'J Toda prejšnje čase je bilo laže urediti od-važanje snega s cest. Zato imajo zdaj že dovolj dela. da odkidajo sneg z najžlvah-nejšlh cestnih križišč in trgov v središču drugih cestah mora ostati sneg nakuplč^n vzdetž hodnikov. Zaradi tega so se voeišča zelo zožila. Marsikje se med kupi snega ne moreta srečati đva voza, 2e dolga leta niso vozniki tako dolgo uporabljali aani
kakor letos. Vožnja z vozovi po cestah z debelo snežno skorjo je nemogoča. Se voznik nima posebno močnih živali. Zato mnogi vozijo a sanmi. Tako vidimo, da odvažajo tudi s tovornega kolodvora večino tovorov na saneh, kar je nekaj posebnega: navadno so bila pozimi tla vsaj na tovornem kolodvoru In v sredttču mesta dovolj trdna za vožnje s vozovi. Na saneh pa seveda ne morejo voziti tako težkih tovorov kakor na vozovih, zato je delo zelo zamudno.
VESELI TEATER
programa Številka 1$
SOBOTA OB 18.S6 NEDELJA OB 14.30. 16.80 IN 18.M UBI
—lj VesetJ teater aparate: ▼ soboto ob 18 30 in t nedeljo ob 14.30, 16.30 ki 18 30 so sadnje predstave programi AL 16. Na
sporedu so izvrstne točke, naj 15. program je eden izmed najboljših. Smeha, petja, dovtipov itd je zrn uro in peJ. Preskrbi te si vstopnice že v predprodajl. Blagajna posluje v soboto od 10. do pol 18 in od 16. dalje, v nedeljo od 10. ure dopoldne neprekinjeno do veCera-
—lj Jug as ie vadno na more uveljaviti. Včeraj popoldne se ja zdelo, da ja le zavladal jug ter da ja zima na prvem umiku Zalo st je ogrelo v primeri 8 prejsnj mi mrzlimi dnevi saj Je dnevna najvišja temperatura znašala * 1-6° sredi mesta. Se_ danje vreme preseneča, ker ja zračni tlak rek) visok kakor je navadno le ob mrzlih
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Fredstave ob delavnikih ob 16 ln 18.15, ob  nedeljah  in  praznikih ob 10.30. 14.30, 1630 ta 18.30
rvlNO   MATICA   -    rtl.LFO.N t*-4l STAN  LALRiL   in   OLIV Lil HAKD> najpopularnejša komik« v duhovit moderni burki
Leteča vraga
V   ostalih    i.os.in     Jean   Paricer. Rceinjl«
a,ir>U    l.NIo.N    •     r*.i.r.r«#* i. Vsmrtno delo Viktor Hujo-jev« drame, ki jo  je ugUsbil sUvnl  Gliueppe  Verdi % opero
Itlgoletto
Muhe!    S n:u!i.   Paola   Bjrb.ir., Rosano
TnCo.   iiborni   filmski   kotnik   v zabavnem
■ t mu
Vesela prikazen
i nt.  Prim*vera   Lih  Parvo   Luici Pave-.*"
P.ioo Sluppj
jasnih dneh. Začel se je pr edpomladni ne-m.r v ozračju: tople in mrzle zračne plasti se naglo mešajo. Najbrž je v višjih plasteh jug, med tem ko je težji, mrzlejši zrak o«tal v nižinah. Tudi davi je brila precej mrzla burja, a ozra6>je je že tako ogreto tn, ker je ostalo še vedno oblačno, mraz ne more več močneje pritisniti. Davi je znašala temperatura sredi mesta —3.5°.
lj— Umetnostna razstava bratov Draga in Nandeta Vidmarja v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti je bila podaljšana do nedelje 22. t. m. S tem je ustreženo vsem ljubiteljem likovne umetnosti, k: si zanimive razstave Se niso utegnili ogledati. Razstava je zanimiva že zaradi tega. ker brata Vidmarja že od leta 1938. nista postavila svojih del na ogled. Poleg Franceta Miheliča sta edina ruralista pr*i nas. Ogled razstave od 9. do 12. ln od 14. do 18. ure.
—lj 20.000 lir za mestne reve*e sta v počasčenje spomina svojega soproga in očeta g. dvornega svetnika Franca Duklča podarila ga. Josipina in g. ing. Adolf Du-kič. mestna vrtnarija je pa v znamenj: zglednega pietetnega dejanja položila na
grob preprost venec. Mestno poglavarstva
izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
—lj  **entjaJtobska knjižnica v Ljubljani
je   odprta  odslej   vsak   delavnik dopoldne od 1 10 do 12.. popoldne pa od 14. do 18 '_201-n
Podaljšanje roka za potna dovoljenja
V zvezi z uredbo štev. 17 od 6. t. m., objavljeno v stev. 11 Uradnega lista za ljubljansko pokra.ino od 7. t. ki je ioio-čila, da nobena osoba, »tsrejsa nad 14 let. :ie sme vstopiti na ozemlje ljubljanske občine niti zapustiti j;a brez posebnega potnega dovoljenja, odrejam na podlagi člena 3. K. Z U. od 3. ma a 1941-XIX štev. 291:
Začetek veljavnosti členov 1. in 5. Uredbe stev. 17. od 6. t. m. se odloži od 20-februarja do 1. marca 1912-XX.
Ljubljana. 17. februarja 1942-XX.
Visoki Komisar: Emilio Grazioli
Natečaj za občinske tajnike
Visoki Komisariat bo razpisal natečaj za imenovanje občinskih tajnikov v občinah Ljubljanske pokrajine.
Za pripustitev k omenjenemu tečaju je potrebno obiskovati dva tečaja in položiti zadevne izpite: usposobijenostni tečaj (pet dni) za vodenje registra prebivalstva ter usposobljenostni tečaj 115 dni) za vodenje drugih poslov občinskih uradov.
Prvi tečaj se bo pričel 23. t. ni. točno ob 10. uri pri Visokem komlsariatu (Sokolski dom — Trnovo, Mandeljčeva ulica).
K tečaju so pripuščene tako moške kakor ženske osebe pod pogojem, da imajo matu-ritetno spričevalo gimnazije ali drugo enakovredno spričevalo. Prošnje za pripustitev se morajo predložiti takse prosto do 21. t. m. pri gori omenjenem naslovu.
V prošnji za pripustitev se morajo navesti osebni podatki (priimek, ime, ime očeta, starost v izpolnjenih letih, stan), šolska izobrazba, sedanja zaposlitev ali v pomanjkanju te. prejšnje službovanje, kakor tudi točen naslov.
Vinogradništvo v ptujskem okrožju
Z letošnjega občnega zbora Kletarske zadruge v Ptuju
Ptuj, 17. februarja
Kietaiska zadruga v Ptuju je imela nedavno v Nemškem domu v Ptuju svoj letošnji redni občni zbor. Gospodarski po-oDlaščenec Kari Kasper je pozdravil deželnega kmetijskega svetnika Lungersehause-na v zastopstvu deželnega kmetijskega vodje, deželnega svetnika Fritza Bauerja, okrožnega kmetijskega v ovije H:te:t-g^erja, ita^ne«,a vodjo J.r. Lattmanna in druge oficijelne zastopn ke. Občnega zbora se je udeležilo 3f>2 članov.
Poslovno poročilo o delovanju zadruge od n -'je^a občnega zbora je podal gospodarski poobla&ćenec Kasper. Iz poročda je razvidno, da je dosegla zadruga v preteklem poslovnem letu lepe uspehe. Boljše vnov-čenje vina je omogočilo doplačati članom za v;na letine 1940 do 20 pfenigov pri litru. Posiovno poročilo je bilo vzeto na znanje, čisti dobiček je bil od kazan rezervnemu skladu in izprememba pravil soglasno oio-brena. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika Max Ulm, za podpredsednika Kari Kasper, za člane Julius Tognio, Vinzenz Tamm in Fritz Vvegseheider,   v nadzorni
odbor pa. za predsednika Fraiu Hoinig, za ;xxipredsedn_ka Robert Kralnz, za. člane .losef llorvvath. Kari Maschka, Anton Ra-iviisch, Herbert Ulm, Hana Straschill, Paul Pirtch in Raimund Schneichenbauer.
Deželni kmetijski svetnik Lurigershausen je izročil zborovalcem pozdrave zalržanega deželnega kmetijskeg-a. vodje tei naglasaJ, da Sla državni prehranjevalni zavod ceniti delo kmetijskih zadrug, saj vidi v njih valne činitelje načrtnega gospodarstva. Zvezin poslovodja Schachnger je obširno poročal o namerni in ciljih kietarakih zadrug. Moderno opremljene zadružne kleti omogočajo tuda malemu vinogradniku zboljsati vino. Zairuga pa skrbi tudi za to, da dobi kmet »'-m več za svoje pridelke. Važna Je za vi-nogradnika zadruga v bodoče. Po vajni se bodo vina uvažala tudi z drugih evropskih gospodarskih področij. Kakovost bo morala biti potem merodajna za ceno m možnost prodaje. Zato polaga zadruga te zdaj važ-
Z CorenfsKega
— Zborovanje    občinskih komisarjev
kranjskega deželnega okrožja. Deželni svetnik dr. SkaJka je povabil te dni občin-akega komisarja v Kranj ln jim po pozdravu dal navodila glede nadaljnega upravnega dela. Opozoril jih je na važnost njihovega u radovanja in dela, ter jih pozval naj tudi v bodoče s enako vnemo delajo kakor doslej. Potem je govoril vodja vojaškega zg lase val neg-a urada major dr. Follner o potrebi ožjega sodelovanja med vojaškim z^lasevainlm uradom ta občinami.
— Poljane nad Skorjo Loko za zimsko pomoč. Tudi v Poljanah nad Bkofjo Loko so priredili javno zbirko za zimsko pomoč, ki je pokazala, da prebivalstvo rado daruje v ta namen, čeprav živi samo v težkih gmotnih razmerah.
— Večer glasbe v smartnem pri Litiji.
Pred kratkim je nastopil v Smartnem pn Litiji znani komorni trio prof. Hans Nast z dunajskega konservatorija, Georg Wein-hengst z dunajske radijske postaje in Werner Kunz z radijske poet a je Leipzig. Večer je bil dobro obiskan.
— Kranj prosvetno središče Gorenjske.
V nedeljo ja bila v Kranju lepa kulturna svečanost. Mesto je bilo okrašeno s transparenti in venci. Na "trgu Adolfa Hitlerja so se zbrala razna društva k sprejemu pevskega društva iz Beljaka. Sprejemu so prisostvovali tudi zastopniki oblasti, med njimi okrožni vodja Kusa in župan dr. Markgrai. Koroške pevca je vodil tolsk-svetnik R*in«r. Sprejem j« bil zalo pn-sraen. Nastopilo Js več govornikov. Okrožni vodja Rsrner Je hTjavfl, da j« mesto Kranj izbrano m prosvetne sredlMa Gorenjske V Kranju je bilo ustanovljene pevako društvo, ki jra vedi ravnatelj Gustav Horack. njegov namestnik pa je poitnf predstojnik Igo Kraut.
nost na to. da bodo ptujska vina, zlasti pa haložan na dobrem glasu.
V ta namen se bolo morali držati zadruga in njeni Člani pri svojem delu naslednjih smernic; Pomagati vinogradnikom potom tesnega sodelovanja zadruge s pristojnimi oblastmi države m prehranjevalnepra ! zavoda, regeneracija vino_nadov, zatiranje škodljivcev in bolezni v vmogradih in gnojenje vinogradov z umetnimi gnojili. Zadruga kot organizacija proizvajalcev zasleduje temeljni cilj: preskrba zadroižnikov z grozdjem. Pri tem se da namreč grozlje primemo sortirati. Tako bo vsakemu vinogradniku, tudi malemu, omogočeno uveljaviti najboljše grozdje tudi kot najboljše vino, ne pa kakor je še vedno navada? da prodajajo vinogradniki slaba vina, seveda poceni.
PRELAHKO OBLEČEN
Neki francoski minister je bil na slabem glasu zaradi svojega značaja in načina življenja. Nekoč je v parlamentu govoril in med drugim je dejal: Jaz se zavijam v svojo krepost. Ko je umrl, je dejal neki hudomusni zdravnik: Tako je( če se človek prelahko oblači.
Obnovite naročnine!
SKLEPČNOST PRI HEMEROIDIH ublažite — če pijete
dnevno —- Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarnl. Ljubljana, židovska ulica 6.
STEKLENICE
šampanjske, butelje, i bordo ln chianti kupi j vsako množino, pla-| ča najbolje ln pošlje ponje na dom BC CESAR. Gasilska ulica 3, telefon ftt. 23-69.
VEC OPRAV
sobnih in kuhinjskih, kakor tudi posamezne komade pohištva — otroške postelje, otroške vozičke ln druge uporabne predmete — kupi trgovina »Oglede v Ljubljani, Mestni trg št. 3.
»ALPA« CAJ
priporočljiv za zdravje
FES ČUVAJ
naprodaj. — Velika čolnarska ulica at. 4.
Praška domača mast
CISTI IN ZT>RAV1 RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 14T R. d. St. 2/41
Premog — drva — oglje
specialno oglje za generatorje
vedno na zalogi pri
Resmstn Lojze
LJUBLJANA, CESTA 29. OKTOBRA (RIMSKA) 21 — Telefon 44-90
ČUKA JNFIUENZA, ZDRAVI HRiro,
NEVRALGIE, REUMATiSMI VRALGUE. REVMAT12EM
10MBAGGINE e rapido- TRGANJE V LEDJIH «es*
mente ne colma i dolori pomiri boiKtac %m ert Mami
___Uk. O. NANZONII C. • MHm . .1.
Stran 4
»SLOVENSKI N A R O D«, četrtek. 19. februarja 1942-XX.
Sta«. 41
Bežen pogled na Singapur
živahno poslovno vrvenje — Krasne palače in vile, pa tudi revščina
Pogled na singapursko pristanišče
Sintrapur glavno  mesto  Straits Settle-
ment, leži na istoimenskem otoku. Otok Singapur leži pred Malajskim polotokom in ga lCKTi od njega Old Strait, tako zvana Johorrka cesta, ozek morski rokav. Po svoji legj ob vhodu v Kitajsko morje je Singapur eno najvažnejših postojank svetovnega prometa v mirnem času in važno strateško oporišče angleškega imperija v vojni.
Ime Izvira od indijske besede Slnhapur. kar pomeni Levje mesto. Tako se je že imenovala naselbina, preden je Sir Stam-ford Rnffles ustanovil novo naselbino in si dal leti 1828 (Vstopiti otok Singapur po jahorskem sultanu.
Pristanišče se razprostira dobre štiri kilc.mc*r~ J \ i^rozap a dr. o od mesta proti otoku Blakang Muti. Zavarovano je proti vsem viharjem in morje je tu tako globoko, da se lahko ustavljajo v pristanišču tudi največje ladjo, ki se pa morejo obračati samo na nekaterih krajih, ker je drug-od jsa obračanje premalo prostora. Pr : 'ko naprave se rarrnrostirajo štir! kilometre daleč, veliki doki. med njimi zlasti Viktor: in in Albertov, lahko sprejme največje trgovske ladje in jih potegnejo na suho. da jih po potre^' popravijo. Seveda ima ludi vojno pristanišče svoje doke.
M sta SingafMH1 je zgrajeno na izkušenem zemlji/.'m in obstoja iz treh glavnih delov. V sredini je na obeh straneh reke Singapur evropski okraj, kjer so skoraj same trgovske hi"<v Na južni strani je kita-."Id okraj, na severu pa prostrani malajski ekraji. Na ničih na vzhodu so zgrajene razkošne vile Angležev sredi bujnih vrtov tn nasa-lov.
Poslovno življenje Singapura je osredotočeno na Rafflesovem trgu in Coller Quaiu, ki se razprostira od Reede do Ribjega trga. Tu stoji avtomobil pri avtomobilu, v treh aH štirih vrstah vozijo sem in tja, vmes pa švigajo rikse s človeško vprego. Tu imajo svoj sedež velike angleške ln ameriške banke. Najživahnejšl je promet avtomobilov in rikš pri Johnstons Pieru, kjer je borza, trgovska zbornica in Singa-purski klub. Dva mostova vodita čez reko Singapur. na kateri se pozibava na tisoče čolnov. Vladna tn upravna poslopja so v severnem delu evropskega okraja. Tu
Singapurska ulica
so tekali angleški uradniki z usnjenimi aktovkami pod pazduho na vse strani. Spremljali so jih dečki-domačini, ki so jim nosili sončnike. da jim ni bilo preveč vroče. Tovvn Hali in Queen Vlctoria Hali s svojimi stolpi nista posebno lepi palači, vendar pa imajo uradniki v njunih hladnih hodnikih in pod oboki prijetno zavetišče pred pn-pekajočimi sončnimi žarki.
Popoldne, ko se ozračje malo ohladi, se zbere vsa singapurska gospoda na Esplanadi, na 500 metrov dolgi trati, okrog katere so zgrajena lepa pota in izprehajali-sča sredi košatega drevja. Tu se bogata gospoda Malajskega polotoka izprehaja in zabava na svežem morskem zraku. Na prostrani trati imata svoja Igrišča dva singapurska kluba, prvi ^oji ericket. drugi pa golf. Sredi trate stoji spomenik Sira Raf-flesa in zre na tisočere bogate izprehajal-ce, živeče pri enournem pisarniškem delu leto in dan grofovske življenje.
Vsi stotisoči. ki so delali za Angleže, so stanovali v malajskih okrajih, v Hvlaml, Malaharu in Ma!ay Streetu ali kakor se že imenujejo vse te zanemarjene in umazane ulice Človek bi mislil, da je v Tokiu ali Jokohami, seveda v siromašnih okrajih Tu žive tesno skupaj Japonci in prinadniki drugih azijskih narodov. Tu stoji tudi malajsko gledališče VVajang Mnlnva. v katerem uprizarjajo poleg domačih tudi angleška in nemška dela v malaiski predelavi. Tik pod topovi srpmnlne postaje stoji mo-hamedanom sveta grobnica Islander hana. ki jo posečajo po sončnem zahodu tisoči vernikov.
Na drugI strani železniške proge se pričenja evropski okraj vil Tanglin. To je en
sam razkošen park gričkov, kjer se krasni gradiči in vile angleških mogotcev kar izgubljajo pod palmami. V kronah košatih palm vidiš divje opice, tropično rastlinstvo je tu še posebno bujno. V botaničnem vrtu je glasbeni paviljon, kjer je igrala v mirnem času godba vsak večer pozno v noč. Domačinom seveda dostop v ta rajski kotiček ni bil dovoljen, izvzemši sluge, ki so nosili belokožcem hladilne pijače pli plašče za njimi, kajti po polnoči postane navadno tudi v Singapuru hladno. V severnem delu mesta so zgrajene na griču vodovodne naprave, ki črpajo vodo iz umetnega jezera. Ce bi recimo bombe razdejale veliki jez, bi ostal Singapur brez vode. Zato smo zadnje dni pred padcem trdnjave tako pogosto čitali, da branijo Angleži zlasti vodovodne naprave.
V pristanišču je bilo pred zasedbo Singapura po Japoncin mnogo tovornih ladij, ki so vozile robo iz zaledja Singapura, z Malajskega polotoka, na vse strani sveta. Gumi, gutaperčo. kopro. cin, dišave vseh vrst ... Na 1.000 000 ton premoga je ležalo tu neprestano, da so se mogle ladje založiti z njim. Poleg tega je bilo vedno pripravljeno tudi mnogo nafte za pogon ladij. V pristanišču ie stalo pogosto nad 100 ladij. V nasprotju z Adenom. kjer je padavin zelo malo. dežuje v Singapuru malone sleherni dan. podnebje je vroče in vlažno, ne izrazito nezdravo, pri trajnem bivanju pa ubijajoče Od novembra do marca piha severovzhodni monsum, od maja do oktobra pa severozapadni s kratkimi, močnimi nalivi.
Novo vojno pristanišče je pač eno najmodernejših in največjih, kar jih je kdaj ustvarila človeška roka. Iz močvirja ln morja so pridobili zemljišče, ki so na njem ln pod njim zgrajeni nevidni bunkerji in oklopni stolpi. Cela armada delavcev je delala tu dolga leta. da je zgradila največjo trdnjavo sveta. Okrog in okrog Singapura. na Alligatorjevem in Rafflesovem otoku, na Bulangu in Mongrove. med Ra-tamom in Bulanom so podzemne naprave
za izstreljevanje torpedov ln orjaški dalj-n oboj ni topovi, ki pokažejo samo ob izstrelitvi za hip svoja grozeča žrela. Najbolj je bilo utrjeno vojno pristanišče. Tu je stalo tudi mnogo protiletalskih topov, tu so bile pripravljene še tik pred izbruhom vojne na Daljnem vzhodu velike angleške vojne ladje. A vse to ni moglo preprečiti padca Singapura. Japoncem te moderne, s tolikim trudom in stroški zgrajene trdnjave sploh ni bilo treba oblegati kar je svet najbolj presenetilo. Tu se je pač jasno pokazalo, kaj premore moderno orožje ln duh vojske. Usoda je hotela, da se jc izpremenilo Levje mesto v past, ki se je v njo vjel lev sam.
Stiska rsšila važen izum
Kolesa, avtomobili in druga vozila morejo voziti brez tračnic
Industrijski kemik, ki odkrije nov način izdelovanja umetnega kaučuka iz premoga in skromvn tehnik, ki more izdelovT.i iz lesa plutovine enostavno napravo, ki more nadomestiti zračnice, kakr^nega\oli vozila opremljenega z pnevmatiko sta i vidika avtarki e isto vredno zaslužna, ker plod njih dela se spreminja v teh težkih časih v pcpcln prihranek t;sočev ton kaučuka. Radi tega je iznajdba triestskera tehnika Simčiča vredna, da se jo čim prej razširi v javnosti z isto vrednostjo kak u bi se razglasila najdba novega načina r:i_ dobivanja kaučuka po kakšnem industrijskem kemiku.
Zračnica po tem enostavnem, toda duhovitem izumu se pri vseh vozilih, ki rao o pnevmatiko popolnoma nadomesti s poseb. no preperiranim lesenim obročem, ki kij.i-buje vsem neprilikam naj si bo vremenskim ah terenskim. Ta prozvn obroč se vmontira v plašč pod pritiskom s posebno pripravo v montažni delavnici. Montuan patentni obroč nadomesti zračnico in s t^m za vedno odstrani vse nevšečnosti, ki s»0 združene s prejšnjo navadno gum i; a <**.:> zračnico. Odpadejo vsi ventili in vsa.:o dnevno težko pumpanje, strah pred defok-ti povzročenimi z žeblji ali drugimi ostrimi predmeti. Obroč preprečuje eksplodiran je plaščev, ker je pritisk razdeljen *mn_ komerno na ves plašč, ne pa kakor p~i navadnih gumijastih zračnicah, katerin pritisk je vedno pri plaščih iskal najsla-botnejso točko defektnega. izrabljenega »:i vulkan i za ranega plašča, tam povzročil ek_
splozijo in s tem tudi morda težko nesrečo.
Važna prednost tega izuma je v tem, ca se morejo uporabljati avtomobilski, k ikor tudi koresni plašči, ki so že izven rabe. To je eksplodirani ali na drug način poškodovani pla či S tem izumom se more plh-šč izkoristiti do popolne izrabe gume, do plat. na in potem pripravo premontirati na drvg plašč.
Nobene razlika ni med pnevmatiko v ka_ teri je navadna zračnica ali pnevmaMko, v kateri je montiran aparat »Tubolare italico«. Tako je ime temu izumu. Ta ima isto elastičnost, tek in držo na cesti, ce'.o ima večjo varnost vožnje, ker izločuje možnost eksplozije. »Tubolare Italico« se da poljubno uravnati tako, da se doseže za-žT?ljen pritisk, kot pri navadni zračnici.
Iz kaučuka, katerega se izdela gume w. 10O0 birklov. to je 2000 plaščev in 20)0 zračnic je možno napraviti 4000 plašče»- .n na ta način opremiti dvakratno število bi-ciklov Nadal.ru prihranek je v tem, da odpadejo pumpe, razni ventili, lepilo, gumijaste krpe itd. Guma se ne splošči, tuli ako je preluknjana.
Ne samo v vojnem tudi v mirnem čisu ko bo obilica gume, se bo ta izum obdržal, ker Je v praksi dokazal, da more ;.a vedno izločiti porabo gumijaste zračnice.
Sistem >Tubolare Italico« je z ve!* kim uspehom bil uveden tudi pri avtomobilih. V Triestu kakor v drugih mestih je že opremljenih mnogo avtomobilov s tem iz*. -mom,  z najboljšim uspehom. Elasticiteta
je dana vozilu po praznini, ki med patentnim obročem tTubolarjem Italico) in notranjostjo oboda kolesa. Kako je mogoče, da se guma ne splošči ? Kolumbovo Jajce ? Teza vozila pada enakomerno razdeljeao na vso povrs.no >Tuboiare Italico*, da sc ne more zdrobiti ali pa p-stati ovalen, ker to preprečuje plašč, popolnoma tako k »1 se ne more sploščiti pri noiesu s pumpano navadno zračnico.
Kakor vidimo, ves izum sloni na dooro premišljeni osnov., kateri zagon ji je bil dan zaradi sedajnega poinaiij^an.a gumija
Nemško gledališče
na NiZ^zemsketn
Propagandni minister dr. (J-oebeis je ustregel želj: odnosno pobudi državnega komisarja za zasedeno nizozemsko ozemlje ministra dr. Seyss-Inquarta. naj b; se ustanovilo na Nizozemskem stalno nemško gledalšče. Novo nemško gicdaiišče bo gojilo opero, opereto in dramo in bo imelo svoj sedež v Haagu. Za intendanta je bil imenovan intendant mestnega gledališča v Freiburgu dr. VVolfgang Nuser. Gledališče bo otvorjeno v začetku sezone 1942-43.
Nizozemci
po pretesni večini niso posebno navdušeni
za gledališče. Ze davno preživeli verski predsodki igrajo pr; tem tudi važno vlogo. Nzozem^ko gledališče je uprizarjalo doslej večinoma židovska, ameriška, angleška in francoska dela. Sicer pa prevladujejo na Nizozemskem še vedno potujoča gledališča, ki gostujejo zdaj tu zdaj tam.
Na Nizozemskem je živelo že od nekdaj mnogo Nemcev. Njihovi težnji po gledališki umetnosti je bilo zadoščeno vsaj deloma s pogostimi gostovanji nemških gledališč. Na Nizozemskem so že opetovano gostovali znani nemški gledališki odri. Toda trajne ureditve tega perečega kulturnega vprašanja to ni pr neslo, ker so mogla gostovanja izpolniti naravno samo del nalog, ki si jih zastavi stalno gledališče, na drugi strani so bila pa prikrajšana domača nemška mesta ker Je odpadlo zaradi gostovanj na N zozemskem doma mnogo predstav. Z ustanovitvijo stalnega gledališča na Nizozemskem bodo te težko-če odstranjene in na  Nizozemskem živeč:
Nemci se ne bodo mogli več pritoževati, da so zapostavljeni v pogledu gledališke
umetnosti-
Sam si je napisal mrtvaški list
Skoraj neverjetno zgodbo je obravnaval nedavno kazenski senat v Essenu. 3Sletni obtoženec, poprej uslužben v neki vojaški bolnici, si je bil sam napisal mrtvaški list in se tako črtal iz seznama živih ljudi. Zaradi utaje je bil obsojen in ko je kazen od-sedeval je dobil nekaj dni dopusta, da b: se mogel udeležiti pogreba nekega sorodnika. Po pogrebu se pa ni vrnil v zapor, 1 temveč se je potikal pa okolici.
Nekega dne je prejela uprava kaznilnice uradno obvestilo, da je pobegli kaznenec umrl. S tem je bJa zadeva navidez urejena, čez nekaj časa je pa hotelo naključje, da I je bil mož zaslišan v neki drugi zadevi. Tedaj se je pa izkazalo, da si je bil prilastil v vojaški bolnici s štampiljko opremljene formularje in druge tiskovine, ki jih je pozneje porabil za razna dovoljenja in dokumente. Tako si je napisal tudi mrtvaški list, na katerem je bil zabeležen celo vzrok smrti. Spodaj je bil pa pečat z zdravnikovim podpisom. Mrtvaški list je poslal sodišču, ki ga je bilo obso'.ilo. Za to sleparijo je bil obsojen na eno leto in tri mesece.
1 Skrivnost gentskega oltarja
Znameniti oltar v Gentu v Belgiji ima svojo skrivnost že od davnih časov. Že prvotno niso vedeli, kako je treba razdeliti delo bratov Huberta in Jana van Eycka na njune umetnine. Oltarski napis priča, da je starejši brat Hubert označen kot največji i vseh slikarjev delo začel, mlajši Jan pa do-vr&l. Toda kaj izvira od enega in kaj od drugega ? To vprašanje so na novo vsaj nekoliko pojasnila raziskavanja prof. dr. Beenkena v Lepzigu. Čeprav o Hubertu skoraj ničesar ne vemo, nam vendar prinašajo Beenkenova raziskavanja, o katerih je predaval nedavno v Jeni jasno si ko načina in sloga njegovega slikanja. O Janu, njegovem življenju in načinu sikanja imamo točnejše po.atke. Mnoge njegove slike so označene in njegov slog se da vedno spoznati.
Dr. Beenken je lahko točneje orisal veliko razliko v načinu slikanja obeh bratov na treh poljih in sicer v slikanju notranjih
prostorov, kjer se Hubert izgublja v ma-lenkost-h, d očim objema Jan arhitektonsko celoto, v posebnem značaju slik, v katerem daje Jan izraza v novem razmerju resničnosti in v slikanju pokrajine, ki se da njeno nasprotje zasledovati tja do gentskega oltarja. In tako dobimo prepričevalen odgovor o udeležbi obeh bratov pri tem znamenitem delu. Samo spodnji del notranje strani izvira v pokrajini in figurah ozadja od Huberta, vse drugo pa od Jana. Tuli prvotni Hubertov osnutek se da tako re-Konstiuliati. Delo obeh se izpopolnjuje: Hubert je odkrival nove možnosti gledanja daljave, notranjega prostora človeškega, toda šele Jan je b:l graditeljski gen j, ki je strnil tisto, kar je njegov brat videl, v arhitektonsko celoto in polož.l tako temelje za nadaljni razvoj umetnosti na severu.
Zakaj le pade! Singapur
Miirskuu m, zdaj vpraša, zakai jc S.njja-pur tako hitro pade!. Celo na Japonskem je nagla znuiua japonskega orožja ramiRO presenetila. Anele^e kr.unnlne oblasti na Daljnem vzhodu pač ni**> računale z vo;no, na drugi strani so biii pu Angleži prepričani. J>a je Singapur sploh nepremagljiv. Angleži so račun.nli tudi z zdatno ameriško p<-močio ter z ameriškim rp £K*.podarsknn pritiskom na Japonsko, ki naj bi uklon la. Angleške oblasti v Singapuru BO vse preveč prisluškovale kitajska propagandi, ki je venomer zatrjevala da ie Japonska eospo-darsko in vojaško že tako oslabijena. da ne ho kos angleškemu m aincn.-keinu orožju.
Pamirjenje
Bilo je na obali Floride. Gost s severa je stal ob morju in hrepeneče iztegoval roke: samo nebo, solnce in sinje, vabljivo morje. Preden je pa zaplaval na morje, je za vsak slučaj vprašal čuvaja:
— Ah tu res ni krokodilov?
— Ne, gospod, teh pa pri nas ni, — se je glasil odgovor.
Tedaj je gost s severa pomirjen skočil v morje. Ko mu je pa voda že pljuskala v prsi, je ves v skrbeh še enkrat zaklical nazaj:
— Od kod pa veste točno, da tu ni krokodilov?
— Ker so preveč prebrisani, — mu je odgovoril čuvaj. — Morski volkovi so vse pregnali.
Lokomotiva izgubila vlak
Na Danskem se je oni dan pripetilo nekaj posebnega. Vlak lokalne železnice je sopihal proti Hillerbdu. ko se je naenkrat lokomotiva odpela od vagonov. To bi še ne bilo nič hudega, če bi bil kdo nesrečo takoj opaziL Toda na lokomotivi ni opazil ničesar in strojevodja ie vozil mirno naprej do bližnje postaje. Tam se je vlak po predpisih ustavil in strojevodja je debelo pogledal, ko tam čakajoči potniki niso začeli vstopati. Potniki so morali strojevodjo šele opozoriti na njegovo nezgodo. Mož se je potem z lokomotivo vrnil po izgubljeni vlak.
Kitara je stara 3000 let
Kitara je že zelo staro glasbilo, gotovo eno najstarejših, kar jih poznamo že »in staroegiptskih spomenikih jo vidimo upodobljeno. Njeno starost cenijo učenjaki na 3000 let. V Evropi so prvi poznali kitajo španoi, ki so jo prevzeli od Arabcev.
Zvočni Ulm za naglušne
Gledališče v Dessau je bilo pred leti pre_ zidano in zdaj ima posebno napravo za naglušne. Tu lahko naglušni prisostvujejo operam in drugim gledališkim predstavam, ob katerih uživajo prav tako kakor da bi normalno slišali. Nedavno je pa dobilo des-sausko gledališče še poseben aparat, ki omogoča naglušnim poslušanje zvočnih filmov.
Westfalska umetnostna razstava
Peta velika vvestfalska umetniška razstava v Domu upodabljajoče umetnosti v Dortmun lu, je po številu obiskovalcev in prodanih del daleč prekosila prejšnje St :i. Razstavilo je blizu 140 umetnikov 300 umetnin, kar je najboljši dokaz kako plodonosno'Je delovanje na polju umetnosti na VVestfalskem. Na razstavi prevladujejo po_ krajine, med njimi tipično vvestfaiske. ki kažejo globoko ljubezen umetnikov do domovine. Poleg tega obsega razstava več malih plastih in grafik, med njimi posebno mnoge z vojnimi motivi.
V LEKARNI
Lekarnar: Tako tu imate naročena zdravila z,a. svojo ženo. In kakor sem vam že dejal pred uporabo močno stresti.
Mož začudeno pogleda lekarnarja in pravi: Storil bom tako, ne vem pa ali bo žena s tem zadovoljna.
EVip d'Errico j-
Jie$ iz lepsnl^e
40
1
Lekarniški pomočnik Evgen Aumale, švigljast dolgin s sivimi lasmi in obrazom razo ranim od gubic, je vzel recept ter se vrnil z njim v laboratorij, polglasno čita je:
<___Tinctura Aconiti, kodein. balzam Tolu, Es-
sentia Lauri Cerasi___«
Vendar so mu žolte rumeniene oči hkratu blisnile tja na ono stran vhodne šipe. kjer se je že nekaj čzss. izprehajala moška postava z zavihanim ovratnikom, kakor bi bila na straži.
Dva druga gospoda, eden debel in obrit, s čudnim širokokrajnim klobukom na plešasti glavi, drugi pa majhen, zelo eleganten v svojem kockastem po-vrsniku. sta bila prišla po mentolove pastilje in zapravila nemalo časa s poizvedbo, ali bi bilo moči dobiti gumaste kroglice, v katerih bi bila terpenti-nova kafra in kreozot. Nazadnje sta kupila vsak po eno cevko Kriillerjevega aspirina.
Zastran kroglic s terpentinovo kafro in kreozo-tom je bil stari Naquet odgovoril, da bi jih bilo treba posebej pripraviti, hkratu pa je izrazil dvom, ali bi kazalo mešati terpentinovo kafro in kreozot.
Iz tega se je bil razvil pogovor, med katerim se -»e mali kupec v kockastem površniku, ki je bil videti
v zdravilstvu močno podkovan, nekajkrat obrnil tudi k pomočniku.
Ta čas, ko je s stekleno paličico mešal dišeče esence v graduirani posodi, je Evgen Aumale premišljeval o vsem tem in še o marsičem drugem. Potem je napolnil stekleničico s sirupom, jo zamašil, zavezal, prilepil listek, na katerega je napisal formulo, postavil zdravilo na marmornato mizo za izvršene recepte« in se ozrl na uro, ki je kamin sedemnajst.
Navadno je ob tem času poprosil doktorja Na-queta za dovoljenje, da sme stopiti na malo dvorišče za laboratorijem ter pokaditi k on ček smotke. Stari lekarnar ni tega pomočniku nikoli odbil, čeprav je vedel, da lahko gre skozi dvorišče tudi v bližnji bar na aperitif.
Ta dan pa je Evgen Aumale nekam omahoval, kakor da ga nič prav ne miče zapustiti toplo gnezdo laboratorija in se izpostaviti cestnemu mrazu.
Stopil je v umivalnico, oplaknil nekaj epruvet, se zasukal po lekarni in z omelom obrisal police, uredil uteži pri tehtnici ter jih razmestU po njihovih predalčkih, nato pa zagodrnjal, kakor da ne vidi več druge poti za potolaženje svojega notranjega nemira: »Ali me potrebujete, doktor?«
Ta obrazec je bil nosvečen po vsakdanji rabi. »Ne, ne ... le pojdite ... ko se vrnete, bo treba pripraviti ibtiolovo mazilo za Frevcinetove ...« »Velja, gospod doktor___«
Vrnil se je v laboratorij, slekel haljo, oblekel
površnik, si del klobuk na glavo in odšel skozi zadnja vrata.
Na dvorišču, kjer je vodila po umazanem snegu ena sama uporabna gaz, je obstal, da si prižge smotko, nato pa odločno krenil proti izhodu, vlekoč na vse pretege, kajti smotka ni hotela goreti.
Majhen možic, ki je stal na pločniku onkraj ulice, mu je krenil naproti
»Ste vi Evgen Aumale?«
»Da, jaz...«
»Prav... jaz sem nadzornik Harpe od 2. mobilne brigade... ukaz imam, da vas privedeni na Quai dea Orfevrea...«
Evgen Aumale je trenil z očmi, še enkrat potegnil, da bi vabil ugasli smotki vsaj trohico dima, in rekel nato:
»Mislim, da bo pomota ...«
»Nič pomota— če ste Evgen Aumale, uslužbenec v lekarni doktorja Naqueta ...«
»Rekel sem že, da sem, ne vidim pa, zakaj...«
»Zakaj, vam ne vem povedati___       nemara gre
samo za formalnost...«
Pomočnik je skomignil z rameni, nato je zagodrnjal: »Ali smem vsaj obvestiti doktorja Naqueta?«
»To je docela nepotrebno... saj mu lahko po zaslišanju razložite, kako in kaj ...«
Mož ni zinil nobene več in je ubogljivo šel z nadzornikom do postaje taksijev pri Mallotovih vratih.
Vozač je snel odeje, ki so varovale hladilnik, in se po več jalovih poizkusih, da bi spravil motor v pogon, zatekel k ročici.
Potnika v notranjščini voza sta vsak skozi svoje okence gledala sneg, ki je spet začenjal padati, in nista izpregovorila besedice. Nadzornik je bil že pretipal spremljevalca; ker ni našel orožja, si je zadovoljno prižgal cigareto in ponudil tudi tovarišu ogenj za njegovo ugaslo smotko.
V lekarni v Rue d'Orleans je stari Naquet zaman čakal, da bi se v zelenem in rdečem bokalu pokazala halja njegovega pomočnika; potem se je odločil in z majhnimi otroškimi koraki krenil v laboratorij po stekleno pločo, gibljivo lopatico in lonec z vazelino.
Ko je prilil še ihtiol, je jel mešati, vihteč lopatico kakor brivec, kadar ostri britev.
Galen in Hahnemann sta zviška gledala nanj.
»Jih mislite še nocoj zaslišati?« je vprašal doktor Milton, da bi nekako pretrgal težki molk, ki je vladal v uradu 2. mobilne brigade.
»Ne vem ... mogoče ...« je raztreseno odvrnil Richard in se znova zagledal v nekaj velikih fotografij, ki so ležale na njegovi mizi.
Bile so povečave, izdelane menda v antropome-tričnem uradu, kajti na vseh je tvoril ozadje isti beli, z bucikami napikani koteninasti zastor, in slikam se je poznala trda reflektorska osvetljava. Odtisi so bili še vlažni, kar je dokazovalo, da so *:h napravili v naglici, in komisar jih je moral prijemati kar najprevidneje, da se mu ne bi želatina prilepila na prste.
Urejuj« Josip Zupančič — Za Narodno tiakarao Fran Jeran — Za Inaeratnl del Usta: LJubomir Volčič — Val v LJubljani