44. številka. Ljubljana, v torek 24 febrnvarja 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden 'mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 2i K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trgu St. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po IO H. „Narodna tiskarna." telefon št. 85. Kranjski dež. zbor. Zadnje dni sta s© »Edinosta in »Slovenec« bavila s kranjskim dež. zborom. »Edinost« je pri svojem razmišijevanju prišla do zaključka, d?* je klerikalna obstrukcija v dež. zb ni škodljiva tudi z vseslovenskega stališča. »Slovenec« pa je seveda zagovarjal obstrukcijo in se povzpel celo do čudovite trditve, da je klerikalna obstrukcija iz ozirov na slovenske tfžnje in smotre le velike koristi. Da bi mogel »Slovenec« to svojo gorostasno trditev utemeljevati, je naslikal hudiča na steno, velikega pošastnega hudiča, kateremu se pa vendar že od daleč pozna, da je le strašilo za politične otroke. Ta hudič je — nemška stranka na Kranjskem. »Slovencu« se sanja, da je nemška stranka prišla pred 8. leti t deželnem zboru na krmilo in da oi tedaj gospodari v deželnem zboru kakor hoče. O tem pa »Slovenec« ničesar ne ve, da je bila nemška stranka tudi pred letom 1895. »na krmilu« in da je dotedanja zveza klerikalcev z Nemci bila v narodnem oziru vse drugačnega pomena, kakor je sedanja zveza narodno-napredne stranke z Nemci. Ta liberalna zveza, ki klerikalce tako peče, ni naše stranke čisto nič ovirala pri delu za slovenske narodne koristi. Od 1. 1895. naprej, kar je bila sklenjena ta zveza, je narodno-napredna stranka v deže1nem zboru sprožila in dognala mnogo važnih narodnih akcij; vzlic tej zvezi so po zaslugi narodno napredne stranke tudi v teh letih mnogo izvenkranjska slovenska stremljenja našla odmev v deželnem zboru zopet po zaslugi napredne stranke, med tem ko so klerikalci igrali ves ta čas vlogo mutastih statistov, če že niso naravnost odrekli svoje podpore. »Slovenec« trdi, da je vsled omenjene zveze samo napvedna stranka Nemcem popuščala, nemška stranka pa ni dala ne ene koncesije. To je trditev, ki nima prav nobene opore. »Zveza« sploh ni naložila ne eni ne drugi stranki dolžnosti, da v čemerkoli »popušča«. Vsaka stranka ima svobodne roke in zgodilo se je dostikrat, da so Nemci v zadnjih letih glasovali vzlic »zvezi« s klerikalci in proti napredni stranki in da so pri državnozborskih volitvah šli Nemci vzlic zvezi v boj proti naprednim kandidatom in za klerikalne kandidate. »Slovenčevo« popisovanje nemškega hudiča je pa naravnost otročje tam, kjer se sklicuje na to, da kranjska hranilnica, industrialna družba in trboveljska družba nastavljajo samo Nemce. Dokler bodo Nemci te zavode imeli v rokah, nastavljali bodo vedno svoje ljudi in toliko ni zanje ves deželni zbor vreden kakor da morejo v svojih zavodih nastavljati Nemce. Sicer pa tudi Slovenci nastavljamo v svojih zavodih samo svoje ljudi in nam še v sanjah ne prihaja na misel, nastaviti kakega Nemca. To nemško strašilo, s katerim operira »Slovenec«, je v sredi votlo, od kraja pa ga nič ni. Živih ne spravimo Nemcev v grob, to je čisto gotovo, a da se Nemci vzdržujejo in gibljejo, ni naša »zasluga«. Kar imajo Nemci, za to se imajo zahvaliti v 1 a d i in pa samim sebi in tega jim ne moremo vzeti. V opravičevanje klerikalne ob-strukcije pravi »Slovenec«, da hočejo klerikalci prisiliti večino deželnega zbora, privoliti v premembo volilnega reda, pripomoči, da se izvrši evolucija, ki naj bi seveda klerikalcem pomogla do oblasti v deželi. O tej stvari smo že tolikrat razpravljali, da je pač ni treba vnovič pogrevati. Le eno povemo »Slovencu«: Kranjski klerikalci so p r e m a 1 e n k o s t n a stranka, da bi mogli provzročiti splošen prevrat v državi in kranjska dežela je premajhna in p re neznatna, da bi z a m o g 1 a provzročiti tako evolucijo, o kakršni sanjata dr. Krek in dr. ŠusterČič. To mora vendar tudi »Sloveneca uvideti, da tak prevrat, kakor ga želi njegova stranka, ne more biti omejen na eno sartio deželo in še na eno najmanjših. Ko bi češka dežela začela kaj takega, bi se morda moglo misliti, da s časoma kaj opravi. Iz Kranjske pa na celo državo nismo in ne bomo nikdar vplivali in dokler ne bodo na Češkem, v Galiciji in na Moravskem uvedli splošne volilne pravice za deželni zbor, dotlej lahko vsak svojo glavo stavi, da se tudi na Kranjskem ne uvede, pa če bi to deželni zbor desetkrat sklenil. »Slovenčevo« pisarjenje o prevratu je »zukunftsmusik« in tako prazno, kakor njegovo strašilo z nemško komando v napredni stranki in v deželnem zboru. Ko bi se Nemci tako dobro počutili, ne bi se vedno pritoževali v svojih listih in ne bi vedno naskakovali pozicij narodno-napredne stranke. V ostalem pa lahkega srca gledamo, kako obupne poskuse dela »Slovenec«, da bi klerikalno stranko rešil iz zagate, v katero je zašla. Vsako besedo, ki jo piše o obstruk-ciji, si dobro ohranimo, kajti če bi se kdaj zgodilo, da bi klerikalci vendarle dobili veČino v deželnem zboru — tedaj nam bodo dobro došle vse te »Slovenčeve« izjave, ker tedaj bomo klerikalce pobijali z njihovim lastnim orožjem. Mislimo pa, da bo dotlej še jako mnogo vode poteklo v Savo, kajti danes je položaj klerikalne stranke naravnost — obupen. Trgovinska pogodba z Italijo. Še ni dolgo temu, ko se je zatrjevalo, da se trgovinske pogodbe ne odpovedo, temuč se puste poteči do dogovorjenega roka, potem pa se kratkomalo oDnove; pretečeno so boto pa so se sešle vse italijanske kmetijske družbe v Rimu, ker je Avstro-Ogrska odpovedala trgovinsko pogodbo Italiji ter je bilo treba dognati VBe potrebno glede obnovitve iste pogodbe. Pri tej priliki je povedal predsednik Cappelli, kater; oziri bodo vodili Italijo pri obnovitvi trgovinske pogodbe. Slabe politično razmere pač morejo kaiiti dobre trgovinske odno-šaje, nikoli pa se ne zgodi nasprotno. Italiji da bi sicer bilo neljubo, ako bi se morale trgovinske vezi z Av-stro-Ogrsko pretrgati, a napačno je mnenje, da bi to škodovalo italijan skim ribičem (takozvanim Ćožotom), da ti ribiči nimajo od avstr. trgovine koristi, temuč donašajo isti dobička. Da pa bo zmagovala Italija najnovejše konkurenčne boje, treba ji bo enako negovati kmetijske in industrijske panoge. Povzdigniti bo morala dosedaj zanemarjeno rejo ovac in konj ter gozdarstvo. V ta namen, in da se prebivalcem goratih krajev pomaga, predlaga predsednik carino 15 lir na neobdelano in 20 lir na obdelano volno, nadalje 5 lir za stavbeni les. Za konje naj bi se uvedla carina, kakršna je v veljavi v Španiji, namreč 180 lir na komad. Glede vinske klavzule z Avstrijo je dokazal predsednik, da bi pomen klavzule za Italijo itak zapadel, ker se v Avstriji z vsakim letom pridela več vina. Še manj pomena pa bo ista imela, ako se bo dovolila tudi Španiji in Francoski, v kar se je baje Avstrija zavezala. Dasi pa ima Italija od vinske klavzule le neznatne koristi, škoduje ista veliko posebno Ogrski, vsled Česar se zdi tudi Italijanom upor proti nji na Ogrskem popolnoma upravičen. Pri sklepanju nove trgovinske pogodbe hoče Italija posebno gledati, da se napravi ravnotežje med iz- in uvozom v Italiji in v Avstro-Ogrski, dočim je sedaj v tem oziru Italija za 48 milijonov kron na slabšem. Odločevale bodo naslednje tri točke, pri katerih bo Italija dosledno vztrajala: 1. da se odpravi avstrijska carina na nekatere južne proizvode, kakor mandeljne, fige, rastline za lišp; 2. Avstriji se prizna prednost pri uvažanju lesa in konj; 3. Avstrija mora zato dovoliti prednost italijanskim belim in rdečkastim vinom (m^d 12 in 15 alkohol-stopmj). Slovani na Nemškem. Dr. Tetzner je ravnokar izdal pod naslovom »Deutsche Slaven« knjigo s temeljito narodopisno in kulturno zgodovinsko študijo o vseh slovanskih plemenih, ki žive na Pruskem. Dasi knjiga ni najbrže pisana brez pritajenih predsodkov, je vendar velike važnosti za vsakega politika, zgodovinarja in folklorista. Opisujejo se namreč z veliko natančnostjo šege in običaji, govorica, literatura, glasba itd. na Pruskem živečih Slovanov. V knjigi je 13 slovanskih napevov in izreki vseh slovanskih plemen. Slovani niso nikjer tako različno zastopani po plemenih, kakor v Nemčiji, t. j. v tisti državi, kjer si vsi vladni politikarji ravno zadnji čas toliko prizadevajo, da bi Slovane popolnoma utajili. No, učenjaki pa morajo istočasno biti toliko pravični, da v svojih delih pomagajo dokazovati obstoj Slovanov. Pisec ne deli Slovanov po prvobitni narodnosti, temuč po njih narečju ter našteva: Litvinov 121.000, Letov (Kurov) 1000, Mazurov 260.000, luž. Srbov 110000, Kašubov 137 tisoč, Slovencev 200, Poljakov 2,500 000, Čehov 13.000, Moravcev 57.000. Razun Poljakov se najlepše razvijajo Litvini, ki imajo 13 svojih časopisov in lastno literaturo, ki se lepo razvija. Še bo Bismarckova komisija potrošila lepe milijone na vzhodu, preden se bodo zatrli in iznarodili vsi ti slovanski narodi. Politične vesti. — Za spojitev praških predmestnih občin z mestom se je vršila dne 21. t. m. pri deželnem zboru enkata. Ker pa mesto noče dovoliti tem predmestnim občinam v novi zvezi samostojnosti, so se pogajanja za sedaj deloma razbila. Predmestja Vinohradi, Karoiine, Šmibov, Žižkov, so odklonila spojitev pod takimi pogoji, le Vfovice in Prosek sta voljni pristopiti pod vsakim pogojem. — Avstrijsko ruske reformne na-! črte je sultan sprejel, kar je takoj 1 naznanil minister Tewfik-paša avstrij V podržavljeni lekarni. Slika bodočnosti iz leta 1913. Pod zgorajnim naslovom priobčil je v Lvovu izhajajoči list „Slowo Pol-skie", 1. januarja 1903 spis, poln humorja, podpisan z pseudonimom „Qut-sider". Ko si je prijatelj, vrnivši se iz Avstralije, na gališki deželni vladi ohladil svojo jezico in se ponorčeval iz tukaj-šnih naredb, poda nam sliko podržavljene lekarne, katera bi utegnila čitatelje zanimati. V restavraciji dobi nekega starega znanca (Mag. pharm.), katerega je pred svojim odhodom v Avstralijo zapustil kot posestnika lekarne in premožnega moža. Pri izpeljavi podržavljenja dobil je dotičnik primerno odškodnino za svojo lekarno, kakor tudi državno službo. Ker se pa od praskačev po papirju ni pustil sekirati, zapustil je državno službo, kupil Bi hišico in gospodaril. Je-li že dolgo tega, kar so lekarne podržavljene? Pred dvemi leti. Ta nedvomno izvrstna ideja rodila se je leta 1902 za časa znanega štrajka farmacevtov. In kako se je obnesla ta reforma v praksi? Glavno načelo je v pravem pomenn besede napredno in blagodarne, posebno za revnejše prebivalce: medikamenti so znatno ceneji in kontrola teh boljša. Toda, kakor je bilo lahko naprej izvedeti, je avstrijska birokracija celo upravo poverila biroavtomatom, kateri o tej stroki niti pojma nimajo, upe-ljala kot vodilno misel neumni fiskali-zem in utopila vse v takem morju for-malitet in nezmiselnega pisarenja, da se mora vsakega odkritosrčno obžalovati, kdor pride v dotiko s tako c. kr. lekarno. Kakšna je splošna organizacija te nove „oblasti" ? Ustanovila se j'e za vso Galicijo centralna direkcija, kateri stoji na čelu bivši dvorni svetnik pri finančni direkciji. Razun tega obstoja še svet sestavljen iz štirih finančnih, poštnih, železniških in stavbinskih svetnikov, katere imenuje vlada, dalje iz reprezentantov deželnega odbora, občinskega sveta, odvetniške in trgovske zbornice. In od zdravstvene oblasti in medicinskega profesorskega kolegija ni nikogar zraven? Postavnim potom ne spadajo sem. V slučaju potrebe bo jih lahko imenoval deželni odbor ali občinski svet; toda pri nas se strokovnjaki vpostevajo navadno v tem smislu, da se zdravnike in lekarnarje delegira v finančne zavode, bankirjem se poverjajo zdravstvene in šolske zadeve, gospodarski posestniki se pošiljajo kot zvedenci v umetnosti in odvetniki iu* »vši posestniki se rabijo za vse. Dobro, in kaj delajo lekarnarji? Tisti, kateri niso zapustili otroke, so z ozirom na službujoči čas in pred vsem z ozirom na protekcijo, imenovani za c. kr. praktikante, komisarje, tajnike, blagajnike, kontrolorje inšpektorje itd. Ko je Qutsider to zvedel, je zapustil svojega starega znanca, ne da bi mislil nato, da bo kmalu prišel v dotiko s e. kr. lekarno. Nesreča in praznik sta namreč hotela, da si je njegov najmlajši otrok pokvaril želodec, in hotel ga je takoj zdraviti z ricinovim y oljem. Sel j*e v že znano lekarno rPri zvezdi", toda čital je namesto starega napisa, novega: „C. kr. lekarna št. L" Lekarniška oprava je ostala sicer ista; lokal je pa z omrežjem predeljen, pred katerim čaka več Ijudij, najbrže ,,strau-ke", potrpežljivo in spoštljivo z listki v rokah, in za omrežjem sedi nekaj uniformiranih gospodov pred z akti obloženimi mizami in se niti najmanje ne zmenijo za čakajoče „stranke". Čez nekaj minut dovolil si je naš junak sicer glasno, toda tudi u dano prositi ricinovega olja za deset vinarjev. Nihče se ne gane. (4ez nekaj časa in ko so drugi že zaceli postajati nepotrpež-ljivi, vpraša tjutsider, „ali se tu dajejo zdravila za ljudi?" Nato je zapustil neki gospod, katerega ovratnik je krasilo več rozet, pisalno mizo in pojasnil z uničujočim pogledom : „Tu je c. kr. urad in „stranke44 se morajo zadržati mirno in ne smejo žaliti urada." „Dobro, gospod svetnik ali ravnatelj, odgovoril sem, jaz hočem ngled spoštovati, prosim pa, da mi poveste j najkrajšo pot, po kateri bi zamogel dobiti za deset vinarjev ricinovega olja.** „Kje je nakaznica?" vprašal meje s stegnjeno roko. „Jaz ne vem o nobeni nakaznici, jaz hočem takoj plačati.** „Reglement!" odgovoril je čemerno in pokazal s prstom nekaj na stenah j pribitih, tiskanih papirnih pol. — „Ker, kakor je razvideti ne poznate predpisov, poučim vas jaz, da se morajo želje na c. kr. lekaruo podati pismeno, v c. kr. likvidaturi določena cena se mora na prej plačati v državni blagajni, potem se prinese sem nakaznico in dobi zato medikament.u „Toda gospod nadsvetnik (pričel sem, na gališki način stopnjevati naslov, da bi na ta način omehčal okamnjeno srce novega c. kr. iunkcijonarja\ jaz potrebujem samo za deset vinarjev nedolžnega ricinovega olja, in sicer brzo, kajti moj otrok je bolan!" »Predpis!** Ne morem pomagati. Reeeptne formularje dobite v e. kr. tobačni trafiki." Nato se je obrnil k „strankam**, katere so imele postavno predpisane nakaznice. (Konec priti | kemu poslaniku bar. Calioe. Sultan je dal iste brž prevesti ter sklicati ministrski svet. — Nemški cesar — teolog Vsestranski nemški cesar se je začel zadnji čas posebno intenzivno baviti z verskimi dogmami. Vsi listi prinašajo dolgo cesarjevo pismo, v kate rem poučuje admirala Hollmanna o — starem testamentu, češ, da je potrebno verovati že zaradi tega, da lahko učimo otroke. — Macedonski nemiri. Po priza devanju Sarafova se ie zadnju dni osnovalo sedem mncedonsk-h čet po 200 do 300 mož, ki so popolnoma oboroženi. Pri avstriisko ruskih načrtih se najbolj obžaluje, da se ie \i njih izločilo vprašanje o razor ž^nju Albancev, kar je glavna zahteva Srbov — Ameriški predsednik R->ose-velt je govoril pri otvoritvi nove vojne šole v Washngtonu, da je Amerika za mir, toda le tedaj, ako ima močno in dobro org^nizovano armado po pregovoru: Si vis pacem, para bellum. — Predsednikom srbskega ka-sacijskega dvora je imenovan bivši pravosodni minister Anton Anto novic. Dopisi. Iz Novega mesta. Dne 12 t m. smo se zbrali, da se poslovimo od svojega someščana, gosp. prof. Fajdige, ki se preseli v Ljubljano. Bil je pri nas 18 let profesor matematike in fizike. Skoraj tako dolgo je bil član našega občinskega odbora in v tem času tudi član našega či-talniškega odbora kot predsednik in blagajničar. Rojen Dolenjec, oženjen z Novomeščanko, ljub prijatelj mla dine, delaven, kamor se ga je poklicalo, eden ustanovnikov naše hranil niče in njen natančni kontrolur. prijatelj mesta in njega napredka, dober učitelj, pošten domoljub, ljubez-njiv človek, zvest prijatelj, komur je to bil, — torej dosti titulov bibendi! Zaradi ložje vzgoje svojih deklet je moral kompetirati za Ljubljano. Drugače bi ga ne bili dobili Ljubljančani. Tako ste dobili tudi njegovega pri jatelja in nam Novomeščanom v najlepšem spominu ostalega g. Seneko viča, ki je bil enako kakor g. Faj-diga pri nas delaven. — Kako gosp. Fajdigo naše meščanstvo čisla, pokazal je njega valete. Toliko meščanstva se je zbralo, kolikor ga je imelo prostora v več|em lokalu. Seveda tudi naši g. profesorji ter ob Činski odbor in odbor čitalnice. Srčno lepo smo se od ljubega človeka poslavljali. Dne 13. na večer pa so gimnazijski pevci, združeni z odras limi, napravili odhajajočemu profesorju serenado. »Prijatelj greš, pa pozabit nas ne smeš!« Ima hišo in krasen vrt v Novem mestu na najboljšem zraku. Ga bode že ljubljan-ka megla pregnala nazaj na lepo Franičiii muf. Iz cikla: Henry Murger: Scčnes de la vie de boheme. I. (Dalje.) Prvi bralec: Te povesti gotovo ne dam svoji hčeri v roke. Drugi bralec: Do sedaj se nisem videl niti dlačice Franičinega m ufa — kje je? In o mladi deklici niti ne vem, jeli kostanjeva ali pla-volasa. Potrpljenje, dragi bralec, potrpljenje. Obljubil sem ti muf, in ti ga nazadnje tudi prinesem, kakor ga je prinesel moj prijatelj Jacques svoji ubogi prijateljici Franici, ki je postala njegova ljubica, kar sem označil zgoraj s pomišljaji. Franica je bila plavolaska, plavolaska in veselega temperamenta, kar se ne vidi pogosto. Do njenega dvajsetega leta ji je ostala ljubezen neznana, temna slutnja svojega bližnjega konca pa ji je rekla hiteti, ako jo hoče sploh še spoznati. Našla je Jacquesa ter ga ljubila. Njiju razmerje je trajalo šest mesecev. Spomladi sta se našla in jeseni sta se ločila. Franica je bila jetična — vedela je to in Jacques je tudi stran Novega mesta visoko gori nad Krko; ne boste ga dolgo imeli, Ljubljančani! Slov. odvetniškim in notarskim uradnikom na Kranjskem. Odbor meseca septembra 1902 v LiUbljani ustanovljene krajevne sUi nit- za Kranjsko društva slovenskih odvetn ških in notarskih urad-n k<»v pričel je ravnokar z razpoši-Li*ni«*fn nastopnih pozivov vsem p. t. • ■dvetdikom in notarjem na Kranj BHr-nr»; »VVlecenjeni gospod! Sioven ski odvetn šk» in notarski uradniki obnovah s«» hi pred nekaterimi leti društv ■>, ko|«-^a glavni namen je: a) pr«~ »k rblj«- van je onemoglih, t>) podpiranje vdov in sirot, c) p dpir*nje podpore potrebnih, bolmh iti brr-z lastne* krivde brezposelnih udov v posebno oziravred n'h ^lučajih. K' r smo pa sami na sebi pre-slabt, da s* ustanovio.o dotični za-ki-d, obračamo se do Vas, vele-c* nji-ni gospod, da pristopite našemu društvu kot ustanovni ud z enkrat mm uplačilom 50 K ali kot podporni u l e, vsakoletnun vplačevanjem 8 K aH pa kot podpornik sploh s kakršnimkoli prispevkom. V rifcd', da velerodni gospod ur>ogim slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom, kateri so vedno z vsemi svojimi močmi pripravljeni, podpirati svoje p t. šrfe v njihovem nt- v vseh slučajih lahkem in prijetnem položaju, — ne odrečete svoje pomoči, bilježimo z najodhčnejšim spoštovanjem o S temi besedami obračamo se tudi do Vas, dragi tovariši, ki delujete v mili, lepi naši domovini. Vzbudite se vendar enkrat že iz svojega spanja, ter pristopite dru štvu. ki se je ustanovilo edino le v V^šo korist in v srečo Vaših družin! Kadar bodemo združeni vsi brez ra/Jike na mišljenje v enem društvu, pripomoglo se nam bode pod njego vim okriljem do uresničenja našega Cilja. Potem se nam ne bo treba bati temne prihodnosti, katera nam žali-bog, sedaj še nič dobrega ne obeta. Iz teh razlogov mora pač vsak trezno misleč tovariš priznati, da je neobhodno potrebno, združiti se in poskrbeti za svoj cbstoj. S temi besedami vabite se, dragi tovariši, še |edenkrat, okleniti se na šega društva, kateremu pristopite kot re udje z mesečnim prispevkom 60 h do 1 K. Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno društveni blagajnik gosp. Jusip Christof, notarski solicitator v Ljubljani Odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24 februvarja. — Lampe — pobegnil. Po Ljubljani se širi govorica, da je dr. Lampe takorekoč pobegnil. Ni se bati, da bi ga izgubili za vedno- do 15. marca bo že spet doma; popihal jo je le — tako se govori — da bi se mu ne moglo dostaviti povabilo na porotno obravnavo o tožbah, ki so zaradi časti-kraje proti njemu vložene* vedel: štinnajt dnij po začetku svojega razmerja ž njo je zvedel od enega svojih prijateljev, nekega mladega zdravnika. »Umrla bo z listjem dreves« se je ta izrazil. Franica je slišala to proroko-vanje in opazila tudi obupnost, katera je navdajalo njenega ljubimca. »Kaj nas briga listje?« je rekla s smehljajem v katerem se je zrca lila njena brezmejna ljubezen, »kaj jeBen?a V spomladi smo še in listje zeleni — pozabiva to, moj dragi prijatelj ... In kadar vidiš, da se hočem ločiti iz življenja, vzemi me v svoje roke in prepovej mi z enim poljubom iti od tebe. Vsaj veš, da sem pokorna, ostanem potem pri tebi« In tako je prenašalo to krasno bitje pet mesecev dolgo vso revščino ciganskega Življenja s smehom in pesmimi na ustnicah. Jacques se je dal s tem premotiti. Njegov pri jatelj mu je pa večkrat rekel: Frani-čino stanje se vedno slabša, potrebuje najskrbnejše postrežbe. Potem je prestaknil Jaoques cel Pariz, da nabere denarja za sredstve od zdravnika ukazano. Franica pa o vsem tem ni hotela ničesar vedeti in je popihal torej, da bi se ne mogla vršiti obravnava. Nekaj dni se je — tako se govori — skrival v Šmart nem pod Šmarno goro, sedaj pa — tako se govori — je svojega rojstva kosti prenesel že zopet drugam, a nihče ne ve, če na sever ali na jug. Kakor znano, je dr. Lampe tak beg že enkrat uprizoril in sicer s tem uspehom, da se jje obravnava za tri mesece prenesla; pomagano mu s tem ni bilo, ker je bil naposled vendar obsojen. — Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani ima v Četrtek dne 26 februvarja t. 1. ob 2 uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnje seje. 2) Naznanila pred sedstva. 3 ) Naznanila tajništva. 4.) Volitev predsednika, podpredsednika in provizoričnega predsednika. 5.) Volitev treh računskih preglednikov. 6) Volitev dveh zborničnih zastopnikov pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin. 7.) Prošnja občine Sodra-žica za dovolitev dveh novih sem-njev. 8) Prošnja občine Trava za dovolitev dveh novih semnjev. 9.) Prošnja občine Šmartno pri Litiji za dovolitev dveh blagovnih semnjev. 10) Podelitev ustanov učencem c. kr. umetno obrtne šole v Ljubljani. 11.) Poročilo o imenovanju zborničnih zastopnikov v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem. 12.) g. zborničnega svetnika J. Kregarja o poštnih zadevah na Kranjskem. — Občinski odbor občine Hrastje je sklenil prositi za jedno -razrednico v Hrastju. Vsled tega je »Slovenski List« nesramno napadal župana S t rupi j a v ČirČah in mahal po kranjskih liberalcih, ki se za to šolo niti brigali niso. Koblar je v ČirČah priredil shod zoper naprcšeno šolo in govoril je strastno o tej zadevi na prižnici. Vsled tega je v ČirČah vse pokoncu. Župan ni več varen svojega življenja. Pričakoval ga je že neki falot z revolverjem in ponoči tulijo krog njegove hiše pijani primojduševci, ki kličejo njega in njegovega sina na »korajžo«. Županovega sina so napadli Čirčani v neki kranjski gostilni,,Slovenski List4 pa šunta naprej in laže, da je mladi Strupi te dni lopnil po roki s pripravljenimi gnojnimi vilami nekega fanta, ker slednji na njegov poziv ni botel stopiti na »liberalno stran«. — Dogodki v Ricmanjih. V »Edinosti« čitamo: Na sv. maši včeraj (22. t. m.) predpoluine je bila, razun g. latinskega kapelana in strežnika — ena sama oseba, došla od zunaj. In to vzlic dejstvu, da je bil napovedan ©ofer« in zahvalna pesem. Popoludne pa ni bilo nikogar v cerkvi, razun gospoda kapelana in strežnika. Ljudje so pa ho-dili mimo cerkve in med njimi se je prikazoval tu pa tam orožnik. MoŽ se je kazal tu pa tam jako prijaznega ljudstvu. Ljudje hodijo dan na dan — v partijah — v Koper, kjer prijavljajo svoj izstop iz rimsko katoliške cerkve. Naš poročevalec nam zatrja, da se g. kapelan KrančiČ čuti v Ricmanjih že jako, jako — nedomačega. Verujemo, da mora biti svečeniku stanje naravnost neznosno, ako ga ni ne enega med ljudstvom, ki bi ga vsaj pozdravil na ulici. Včeraj (22. t. m.) n. pr., ko je popoludne odhajal iz cerkve, ja bilo pred cerkvijo vse polno ljudstva, največ pa žensk, a ni ena teh se ni niti zmenila zanj, kakor da jim je popolnoma neznan. Nadalje nam poročajo iz Ricmanj, da je bil v četrtek zopet tam znani »dimnikar«, ki je znašal v farovž opeko in malto. V petek je prišel zopet v vas močan oddelek orožnikov. Slutili so takoj, da bo zopet kaj zrelega. Niso se motili. Kmalu popoludne se je pripeljal v Ricmanje eden kanonikov iz Trsta. Odšel je takoj v kapelanišče. Na to sta s kapelanom dolgo krožila po vasi; iskala sta menda neke ključe. Potem pa sta hodila iz farovža v cerkev. Kanonik je imel seboj še nekega drugega človeka, ki je bil baje kovač-ključavničar. Okolo 7. ure zvečer se je kanonik odpeljal iz Ricmanj v spremstvu omenjenega človeka. Odpeljala sta se proti Zavijam. Medpotoma, blizu Loga, bi se jim bila kmalu dogodila nesreča. Voznik je bil namreč v temi zavozii na neko stransko pot proti Boljuncu in le malo korakov je manjkalo, da se ni voz zvrnil pod neki nasip. — Slovenci kot nemški umetniki. Kaj je naš narod že dal imenitnih mož in žena — nemškemu narodu! Na stotine jih je, ki so si pridobili za nemštvo velikih zaslug, ki so obogatili nemško literaturo, znanost in umetnost, dasi so bili po rojstvu in po krvi Slovenci. To pa se ni primerilo samo v časih, ko se še slovenski narod ni zavedal svoje individualnosti, v časih, ko je šola vse germanizirala: tudi dandanes se zgode taki slučaji, Četudi ne pogo-stoma, kakor poprej. Ravno zadnje dni kroži po nemških listih troje imen, ki to izpričujejo. V dunajskem »Hagenbundu« je razstavila slikarska dvojica Karol Med i z in Emilija Pelikan svoja dela in vse nemško časopisje ju slavi kot izredna umet niška talenta. »Neue Fr. Presse« piše, da tiči v Medizu »sein altes, trotzi-ges, unversehrtes Germanentum, sark, rustig und insular«, o Emiliji Pelikan pa pravi: »Auch sie ist eine Oesterreicherin, aus dem Stei-rischen zu Hause, Bauernspross«. Oba sta pa v resnici Slovenca, po rojstvu in po krvi, četudi se čutita kot Nemca. Karol Medic je Belo kranjec. Isto tako obširno piše vse nemško časopisje o umrlem kompo nistu llugonu Wolfu Vse sodbe soglašajo v teti, da je Hugon Wolf po Sohubertu največji nemški skladatelj pesmi. Tudi Wolf je bil Slo venec. Rodil se je v Slovenjem gradcu, kjer je bil njegov oče usnjar; njegova mati je znala le za silo nemški — sin pa je bil že Nemec. V tem izgubivanju talentov tiči nekaj tragičnega; kaj bi bili Slovenci, da so nam ostali ohranjeni vsi tisti, ki jih zdaj časte Nemci kot svoje. A to je usoda malih, v tesnih razmerah živečih narodov . . . — Imenitna »slovenščina*. Piše se nam: Ni dolgo tega kar smo brali v »Slovenskem Narodu« kako slovenščino piše celjsko glavarstvo. Danes Vam podamo lep dokaz kako se hočejo Nemci, oziroma nemšku-tarji norčevati iz nas Slovencev. Evo ga! Pri tovarni droži S. F. & C ». na-roČujem že dolgo vrsto let njene izdelke. Zahteval sem končno le slovenske račune in slovensko dopisovanje. Pritožil sem se ob priliki glede kakovosti poslane mi droži. Dobil sem sledeči odgovor: »Po posest Vašega cenj. pismo od 18. t. m. je nam Vaša pritožba neprijeten, ker smo mi nobene dolžnost posnan, in Vam res ničen smiram najboljšo blago pos ljamo in Vam nego kupovalec vemo v cislih imeti. Mo bomo Vaših poši ljatev zelo velikanski skrbnost obrniti in zagotovimo Vaš, da boste za naprej z droži zadovoljen. Od Vaših dalje sporočilo, da no drug trgovec od tam droži od naž cenji ima kakor Vi, smo tudi naznanil dobili, in razgotovimo Vam, da je to absoluten ni res je, ni naznanimo Vam nego mnogoletno kupovalec zmiram pod drugimi koga čislamo.« — Slovenski trgovci! Zahtevajte torej vselej in povsod le slovensko dopisovanje, ako hočete, da se nam ne bodejo posmehovali in da pridejo Slovenci do kruha, po katerem jih zelo veliko hrepeni in brezposelni tavajo okrog, kakor izgubljene ovce. Notranjski trgovec. — Repertoir slovenskega gledališča. V četrtek, dne 26. t. m., se poje četrtič in zadnjič opera »Hoffmannove pripovesti« — V soboto, dne 28. t. m., klasična drama\V.Skakespeara »Sen kresne nočia z Mendelssohnovo godbo in petjem opernega zbora. — Umrl je v Ljubljani umirovljeni podpolkovnik gosp. Rudolf T o r n i m v starosti 85 let. — Posojila za javne zgradbe. Občine ali druge korporacije so do zdaj — nepoznajoč zakona — pri najetju posojil za šole, cerkve ali podobne zgradbe, dot čne listine kolekovale in si s tem nalagale obilokrat velike a nepotrebne stroške. Tem pridejo za prihodnjo občine lahko v okom stem.davlože v smislu zakona z dne 25. marca 1902 (drž. zak. št. 70) na tinančno ravnateljstvo prošnjo za oproščenje kolekovanja dotičnega dolžnega pie*ma (ali kake podobne listine), oziroma za povrnitev kolkovnih btroškov, če so jih že nanjo pritisnile. Natančneje i vrgla skrivaj zdravila skozi okno. In ako jo je ponoči napadel kašelj, je šla v vežo, 'da je ne bi slišal Jacques. Ko sta nekega dne oh* naredila izlet na deželo, je zapazil Jac ques drevo, katerega listje je začelo rujaveti. Žalosten je pogledal Franico, ki je šla počasi in sanjaje poleg njega. Franica ga je videla obledeti in uganila vzrok. »Ti si neumen«, je rekla ter ga poljubila. »V juliju smo šele in imamo še tri meseca do oktobra pred seboj. In če se ljubimo dan in noč, kakor midva, tedaj podvojimo čas, katerega imamo še skupaj živeti. Ko bo pa listje začelo rume-neti ter se bom jaz čutila slabejšo, poj-deva pa v jelov gozd — tam drevesa vedno zelene.« V oktobru je bila Franica primorana čuvati posteljo. Jacquesov prijatelj je prevzel zdravljenje. Mala sobica, v kateri je stanoval umetnik s svojo Franico, se je nahajala v najvišjem nadstropju hiše ter je bila na dvorišče, v katerem je stalo veliko drevo, čegar okras listja je postajal od dne do dne redkejši. Jac | ques je zagrnil okno, da odtegne drevo pogledom bolnice, toda Franica je obstajala pri tem, da se zastor zopet odstrani. »Dragi«, je šepetala Jacquesu, »dam ti tudi stotak več poljubov, kakor ima drevo listov . . . Veliko bolje mi je že«, je pristavila na to. »Kmalu pojdem labko zopet na sprehod. Ker pa bo postalo mraz in nočem imeti rudečih rok, kupiti mi moraš muf«. Med celo njeno boleznijo je bil ta muf njena edina želja. Na dan pred vsemi svetniki je bil Jacques bolj žalosten in obupen, kakor kedaj. Franica je to opazila in ga skušala osrčiti, in da bi mu dokazala, da ji je v resnici bolje, je vstala. V tem trenutku »a je prišel zdravnik ter jo prisilil, da se je zopet vlegla. »Bodi močan, Jacques!« je nadaljeval zdravnik. »Ni upanja več« Franica je slišala z očmi, kaj je šepetal njenemu ljubemu. »Ne verjemi mu«, je rekla in ubožica je iztegnila roke po Jacquesu, »ne veruj mu, laže! Že jutri pojdeva skupaj na sprehod . . . jutri, na dan vseh svetnikov. Toda mrzlo bo, p"jd: j in kupi mi muf. . . prosim te, Jac-ques. Tako zelo se bojim mraza . . . o, tako zelo.« Jacques je hotel z zdravnikom oditi, Franica pa je zdravnika zadržala. »Pojdi po muf, Jacques«, je reUl* svojemu ljubemu. »Vzemi pa celo dobrega, da dolgo traja« In ko je bila na to z zdravnikom sama. je rekla ihteč: ».O, umrla bom, dobro vem . . Toda dajte mi le eno sredstvo, gospod, ki mi povrne le za eno noč moje moči nazaj, predno se ločim — prosim Vas! Naredite me le za eno noč lepo, potem rada umrjem, ker ljubi Bog noče, da še dalje živim . . .« Ko jo je na to skušal zdravnik po možnosti tolažiti, je potegnil veter skozi odprto okno v sobo ter vrgel na postelj bolnice rumen list. Franica je odgrnila zastor ter opazila da je bilo drevo zunaj na dvorišču popolnoma golo. »Zadnji je«, je zamrmrala ter položila list pod svoje zglavje. »Jutri še - le boste umrli« je opomnil zdravnik, »še to noč imate pred seboj « »O, kakšna sreča!« je vzkliknilo o tem dobe pojasnilo lahko tudi pri dež. odboru. — Za veliko razstavo ženskih ročnih del, katera se otvori dne 19. aprila t. I., se dame že kaj pridno oglašajo Razun mnogih zavodov, so ob'jubili udeležiti se razstave, gospa T Vilharjeva iz Prezida, s toli priljubljenimi narodnimi vezeninami in gospod Lapajne iz Idrije, r slovečimi izdelki tamošnje čipkarije Tudi znani nabiralec starin £o-p J. Z a d n i k a r iz Kamnika, je t Dijubil doposlati damskemu odboru svojo bogato zbirko. Z*rla*ila sprejemajo do 1 maroa gospe: Marija Dren i k o v a, Franja Supanči-čeva in Franja dr. Tavčarjeva Ustanovno zborovanje j,Uradniškega stavbnega dru •kiva" s*k icu|»- župan Hribar za v nedrij«! dne 8. marca ob 10. uri do-polu-ne v veh Ko dvorano »Mestnega doma«. Prijave za pristop k temu društvu, o k^t^rem smo mi že ob širneje izpregovorili morejo se že ^t-daj poš'ijati gospodu županu. — Bolniško in podporno društvo pomožnih uradnikov za Kranjsko. V soboto 28 febr. t. 1. ob osmih zvečer ima društveni odbor v hotelu »pri Štruklju« redno mesečno sejo z običajnim dnevnim red«m. Občni zbor, ki se bo vršil začetkom meseca marca, se bo bavil nied drugim tudi s spremembo pra vil, na kar se gg. člani že zdaj opozarjajo. — Maskarada pevskega društva „Ljubljana" ki se je vršila v nedeljo 22. t. m. v prostorih starega strelišča, uspela je izvrstno. Nad 500 oseb obiskalo je to zabavno predpustuo veselico. Odbor se je potrudil, da letošnja maskarada ni zaostala za drugimi prirejenih pred leti, temuč bila v vsakem oziru boljša. Pri vstopu presenetila nas je krasna dekoracija, katero je fino izvršil vrtnar g. Šimenc. Posebuo okusno je bila okrašena plesna dvorana z zelenjem in zastavami. Tu je bilo veselja in vrvenja do jutra. Prišlo je mnogo lepih mask. Občinstvo se je izborno zabavalo ob zvokih vojaške godbe ki je ta večer posebno pridno igrala. Pri ogromnem številu mask ni bilo mogoče vseh zapomniti, omenimo naj le, da je bilo lepo število ! brhkih bebe in zapeljivih c i g-a n k in lepa vrsta d o ni i n o v, Spancev in Špank, ter d u n a j s k i h g i g e r 1 o v videti je bilo mask v rokoko-kost u-niih, dva Perzijanca, nadalje krasnih e s k i m o v, več h a r 1 e k i n o v, dva dovtipna zamorca čevljarskega mojstra in v a j ene a, bebastega Augusta itd. itd. Tudi je bilo veliko fantastičnih mask in klovnov. Prvo četvorko plesalo je TO—80 parov a pri drugi smo našteli 118. Besedo in sploh vse plese je izvrstno vodil aranžer g. Gotrhardt. j A tudi druge zabave ni manjkalo, V j restavracijskih jirostorih je skrbel g. Zaje, da je postregel občinstvu z dobrim vinom in kuhinjo. Društvo je priredilo lepo zabavo iu je upati, da je tudi društvo naredilo lep gmotni uspeh. Posebno trudil se je pa še podpredsednik gospod Gotthard, ki je celo stvar lepo vodil in nadzoroval. — Kamniške podružnice S. P. D. občni zbor bo dne 28. februvarja t. 1. ob osmih zvečer v hotelu Fišer v Kamniku Na dnevnem redu je tudi razgovor o zidanju koče na kamniškem sedlu. — Dolenjski „Sokol" ima dne 28 1'trbruva.rja ob pol 8 uri zve- mlado dekle. »Zimska noč! . . . Dolga bo!o Jacques se je vrnil in prinesel i muf. »O, kako ličen!« je rekla Franica. »Kadar pojdem z doma, ga bom nosila.« Noč je prebila v naročju Jacque-30vem. Ko je potem drugega dne, na dan vseh svetnikov, zadonelo zvonjenje iz zvonikov, se je začel smrtni boj. Celo njeno telo se je pričelo krčevito tresti. »Zebe me v roke«, je mrmrala. »Daj mi moj muf« Medle roke so se z neko na-Blado zarile v kožuhovino. »H koncu gre z njo«, je rekel zdravnik »Daj ji poljub v slovo« J*cques je pritisnil svoje ustnice na one umirajoče. V zadnjem trenutku so ji hoteli vzeti muf, toda držala ga je krčevito močno. »Ne, ne«, je ječala, »pustite mi ; ?a: vsaj je zima in tako mraz . . . Kaj bo iz tebe? ... O moj Bog!« . . . In prihodnjega dne je bil Jac ques sam. Prvibralec: Vsaj sem rekel, da povest ni vesela. To pač ni drugače, dragi bralec, ?edno se ne moremo smejati. (Dalje prih.) čer v prostorih g. brata Vekoslava Pintarja v Kandiji svoj izvanredni občni zbor, kojega predmet je volitev staroste in različne podrobnosti. — I. štajerskega skladišča za hmelj glavna skupščina bo dne 1. marca t 1. ob 3 uri popoludne v dvorani Hausenbiohlerjeve gostilne v Žalcu. — Akademickr Spolek na Dunaju priredi na čast 50letnice •larosl. Vrchlickehega pod protektoratom grofa Jana Harracha v četrtek dne 26. februvarja v dvorani Rona-cherjevi, L, Schellinggase 4, slavnostno akademijo. — Društvo „Zvezda" na Dunaju imelo bode v nedeljo dne 1. marca 1903 svoj zabavni večer v dvorani »\Viener Hessource«, I, rieichsrathsstrasae 3 Iz posebne pri jaznosti sodelujejo blag. gospa Pir-čeva, gdč Ivana Pirčeva, koncertna pevka gdč Ida Schontaj in pevski zbor pod vodstvom gospoda Vinko Krušiča. — 1,803.000 kron so stale leta 1900 koroške ljudske šole. Tako je v zadnji seji poročal deželni šolski svet Od te svote se je izdalo za plače učiteljem 1,413 000 kron. — Zaloga vina v Beljaku. Istrska vinarska zadruga je ustano vila v Beljaku zalogo istrskega vina, belega in črnega. Prodaja vino na debelo in na drobno. Na debelo se more prodat; le najmanj 56 litrov, in so cene nižje, nego na drobno. Na drobno pa se prodaja v Beljaku v zamašenih steklenicah po 1 liter in po pol litra. Tudi so v zalogi najfi nejša vina, ki pa se prodajajo samo v zapečatenih steklenicah. Tukaj se dobiva pristno vino po nizkih cenah in se od strani zadruge jamči prist nost. Castito občinstvo je vabljeno na poskušnjo in naročanje. Upati je, da se bo občinstvo tega vina prav pridno posluževalo. Vino se dobiva ravno tako, kakor pri zadrugi v Puiju Zaloga se nahaja v Beljaku, Freihaus-gasse 6 — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 h je dobila posestnica Marija Spjelič iz Lokve. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Od zatožbe je bil opro š<**?n Janez Tomažiž, posestnik iz Sanabora, občina Col radi podtup-ijenja Janeza Tomažiča. kateremu je baje pred občinskimi volitvami ponujal 6 K, da bi bil šel ž njim volit. — 2) Na 4 mesece težke ječe je bil obsojen Ferdo Hoppe, trgov ski oomoČnik doma iz Jagerndorfa v Šleziji, ker je trgovcu Karolu Schramu v Sternbergu v Moravskem vzel 20 K, dne 29. januvarja t. L pa poslovodji pri državni železnici Al bertu Kosu v njegovi odsotnosti gotovine in razneura blaga v skupnem znesku 146 K 10 h in na to pob-g nil, a bil na ljubljanskem južnem kolodvoru po telegrafičnem naročilu prijet. Obdolženec je v celem ob segu svoje dejanje pripoznal, ter se opravičeval, da ga je brezposelnost in beda k temu primorala. — Janez SimončiČ, delavec iz Vinskega vrha je bil tožen, da je hotel odpotovati v Ameriko, in se izogniti vo jaškemu naboru; ker je fant šele 19 let star, in je sodišče zagovor obto ženčev, da se je mislil pravočasno domu vrniti resničnim smatralo, ga je od obtožbe oprostilo. — Mostna posredovalnica za delo in sSužbe. Mestni trg štov. 27. Od 6. do 19. februvarja je dela iskalo 22 moških in 81 ženskih delavcev. Delo jo bilo ponuđeno 36 moškim in 72 ženskim delavkam, v 68 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 19 februvarja j« došlo 429 prošenj' za d«lo in 401 I deloponudeb. V 253 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj: S mizarji, 1 klepar, 1 vrtnar, 2 koči- ! jaza, 10 konjskih hlapcev, vajenci za trgovino, kleparja, pekarji, brivca, I vrtnarja, 3 prodajalke, 3 natakarice, J 2 sobarici, 5 kuharic, 9 deklic za j vsako delo, 4 deklice k otrokom, 2 I postrežkinji. Službe iščejo: 11 trafikantinja, 1 prodajalka kruha, 1 I trgovski pomočnik, 1 skladiščnik, 2 pisarja, 1 najemnik gostilne, 1 mar- I ker, več trgovskih slug, 2 hotelski I slugi in drugi posli. Oddati jej stanovanje z 2 in 5 sobami, I več mesečnih sob in dijaških stano- I vanj, 1 pisarna, 1 prodajalna, 5 sta- I novanj je bilo oddanih. I — Nove zgradbe. V sredo 25. febr. t. 1. dopoludne je komisijski I ogled na stavbnem prostoru za raz- I širjenje brambovske vojašnice ob I Domobranski cesti. Novi del se bo I zgradil tik dozdanjega poslopja, in z I zgradbo prično prejkone že letos. I — Novo vojaško skladišče zgradilo j se bo ob Dovozni cesti. Za to stavbo I se podrobni načrti že izdelujejo. — Restavrater na tukajšnjem južnem kolodvoru. Gosp. Jakob Hafner je dobil podeljeno ko- I lodvorsko restavracij« v Gradcu. | — Mednarodna panorama. Po večkratnih tujezemskih serijah smo dobili ta teden v naši panorami zopet enkrat slikovite gorate pokrajine, kakršne si najrajši ogleduje oko vsakega izobraženega in za naravo dovzetnega človeka. Gorenja Bavarska je v tem oziru brez tekmeca med planinskimi krasotami. S po j krajino »Tegernsee« se da prispo dabljati kvečjemu »Salzkammergut«. Vodopadi, stari temni logi, zelene doline, vile, gradovi, hiše v kmečkem slogu, gorski velikani, snežniki, vse to se kar vrsti pred našimi očmi, zato je panorama tudi vedno polna pravih občudovalcev naravnih krasot. — Zdrava kopelj. Včeraj se je v Glinšici komtuarist J S. kopal in je bil okolu pol ure v vodi. To je pač zdravo. — V Ameriko. Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 57 Hrvatov, 27 Kranjcev in 20 turških ciganov. — Cigani ukradli voz in konja. V Bagnariji v okraju Gra diska so cigani ukradli posestniku Juriju Vidaliu voz in posestniku Vin-cenciju Placco pa konja. Voz je bil Bvitlo barvan. Kobila je bila stara šest let, rujave barve z belimi lisami. Desno zadnjo nogo je imela belo do kolena. Pred dnevi so šli skozi Ljub ljano cigani, ki so imeli seboj tak voz in takega konja. — Nezgode. Jakobu Mušiču, 61/, leta staremu posestnikovemu sinu v Bevkah Št. 58, je slamoreznica, ko se je ž njo igral, odrezala na levi roki dva prsta. — Matevž Marolt, 11 let star, posestnikov s n iz Babne gore št. 18 občina Polhov gradeč, je bil včeraj pripeljan v bolnico. Pri jedi se mu je zadrla kost v grlu in mu ostala notri. V bolnici so mu jo od stranili. — Ignacij Babnik, 4 leta star posestnikov sin iz Hanešč št. 31, občina Št. Vid nad Ljubljano, je 22. t. m. doma padel in si zlomil levo nogo. — Franc Klopčar, pisarniški ekepe-dient na južnem kolodvoru je v pi sarni, ko je stopil na stolico, da bi vzel iz omare neko knjigo, spodrsnil in si desno nogo poškodoval. — Po krivici. Pečarski pomočnik Franc Oerar iz Ljubljane je v Solnogradu udaril nekega človeka po ustih, ker ga je imenoval »Saukrai ner«. Dotični človek je v svoji hudobnosti ovadil Cerarja radi goljuGje in poneverjenja in s tem dosegel, da je bil Cerar v Ljubljani aretiran iu odpeljan v Solnograd, dasi ni nikogar ogoljufal in ničesar poneveril. — V vlaku okradena je bila dekla Marija Knavs iz Hrušice, občina Gorelce v krškem okraju. Med vož njo iz Krškega v Ljubljano ji je neki hrvatski delavec izmaknil denarnico, v kateri je imela ves svoj denar 6 K 20 vin. — Na glavi ranjen j« bil črevliar Janez Polaj iz Spodnje Šiške št. 131. Na Vodovodni cesti se je bil spri z delavcema Ivanom Malijem in Jožefom Fabianom in ga je prvi uda ril večkrat z nekim železom po glavi, da je zadobil več ran. — Popadljiv pes. Leopold Škerl, krojač na Viču štev. 66, peljal se je danes dopoludne z bicikeinom v mesto. Na Tržaški cesti popadel ga je pes Aleksandra Rakovica, posestnika v Notranjih goricah štev. 5, za desno nojzo in ga vrgel na tla. — Iz hiralnice ušel je danes ponoći umobolni Anton Vrečar Skočil je z okna v pritličju na ulico. Paznik je tekel za njim in ga na Kadeckega cesti ujel. ' Najnovejše novice. Splošno avstrijsko vinorejsko dru štvo je sklenilo prirediti prihodnji vinorejski shod v Spljetu. — Bar van dež so imeli te dni v Ischlu in okolici. Nad Mondsee je ležala istotako čudno barvana megla. — Preplavljeno mesto. V Češki Lipi je [izstopila reka ter preplavila več ulic. Prebivalci so v hudih stra-heh. — Pri kreditni banki v Potsdamu je zmanjkalo 800.000 mark. — Obletnica osvoboditve ruskih kmetov je odredila sv. sinoda obhajati vsako leto 19 februvarja kot ljudski praznik in v spomin na carja Aleksandra II. —Nad s t o hiš je zgorelo v mestecu Dolina v Galiciji. Zgorela je polovica notranjega mest*. — Sloveči raziskovalec Afrike, Sven H e d i n , je prišel na Dunaj ter ga je sprejel nadvojvoda Fran Ferdinand v daljši avdijenci. — Napačna demonstracija. V Ko-lošvaru so priredili dijaki demonstracijo zoper brambno predlogo ter se šli poklonit spomeniku kralja Matjaža. A baš ta kralj je bil, kateremu se imamo zahvaliti za stalno vojsko. Tako je, ako se prej politikuje, kakor študira. — Poroka n a d v o j vodinje Elizabete s princem Liechtensteinom se bo vršila dne 19. aprila. — Glavni zastopnik »U nio c a t h o 1 i c a«, F. Thumen je bil včeraj obsojen v . Lvovu zaradi poneverjenja kavcij I agentom na pet mesecev težke I ječe — I * Zadnji iz rodu Zrinjskih. I Ko je pred dobrimi tremi leti v i Rimu umrl kanonik Peter Zrinjski, I pisalo se je, da |e to zadnji potomec I junaškega rodu Zrinjskijev, ki se je I pred 600 leti tako proslavil zoper I Turke. Toda zadnji član še živi. j Sestra imenovanega kanonika, grofica I Marija Lujiza Zrinjska živi v ruskem j mestu Dreniku v V>»lhiniji. Roman I te zadnje potomke Zrinjskijev je kaj j žalosten. V svoji mladosti je slovela I za nenavadno kraiotico Zaročila se i je z nekim poljskim plem^nitašem, i ki pa je bil zaradi političnih pre I greh prognan v Sibirijo, kjer je tudi j umrl. Takrat je oblekla mlada gro-I Oca vdovino obleko ter je ni slekla I več do danes Vse ženitvanske po i nudbe je odklonila ter se preselila j v rojstni kraj svojca še ni na Ž njo izmre v istini rod Zrinjskijev. ! * Živinski podčastnik. Te dni se je vršila pred divizijskim voj niin sodiščem v Dancigu obravnava zoper podčastnika Kowalski-ga, ki je I bil obdolžen 150 grozovitosti, ki jih je j prizadjal moštvu. Trpinčil je vojake na J vsakovrsten način, tako je n. pr. suval s puško v trebuh vojake, potem jim je zapovedoval, da so zijali in pri tej priliki jim je v usta pljuval in celo zapovedoval vojakom, da so druj* drugemu morali v usta pljuvati, pustil je nadalje tla ribati z kartačico za zobe, enkrat so morali vojaki celo v naprst-nikih nositi vodo v vojašnico za ribanje tla. Ko je nekoč slišal, da se vojaki pritožujejo, da neusmiljeno ž njimi ravna, jih je skupaj poklical in v vrsto spravil ter zapovedal, da vsak iz vrste stopi, ki je bil kedaj tepen od njega. Ker so se vendar nekateri drznili iz vrste stopiti, je začel ravnati popolnoma po ži-I valsko ž njimi. Tepel jih je tako dolgo, da so rekli, da jih ni nikdar trpinčil. Sploh pa so vse muke, ki jih je prizadjal ta živalski človek ubogemu vojaštvu, nepopisne. Sodišče mu je prisodilo dve leti in pet mesecev ječe in ob enem se mu je izreklo degradiranje. Komaj pa se je sodba izrekla, se je že zvedelo za celo vrsto jednakih nečloveških častnikov. I Kaj takega se pa seveda dogaja po-■ največ v Nemčiji in Avstriji. * Antiduelisti za — dvo» boj. V Budimpešti obstoji liga proti dvoboju. Njen predsednik Rakovszky je nedavno predlagal, naj se društvo postavi v bran zoper sramotilce, ki govore, da mladi kavalirji le zato pristopajo k društvu, ker so preveč bojazljivi, da bi se dvobojevali. Predsednik jc povdarjal, da se na ta način spravljajo ob dobro ime ne le člani, temuč tudi društvo. Temu je mogoče odpomoči le s tem, da se vsakega takega obreko-valea pokliče — na dvoboj. In ta naravnost smešni predlog je bil sprejet, vsled česar je več članov iz društva izstopilo. " Benedka brez — vode. Kakor znano, stoje Benetke na vodi, vendar pa se dogaja zadnji čas nenavadni pojav, da za časa morskega odtoka (oseke) ostanejo vsi kanali skoraj popolnoma suhi. Na ta nač-n je za več ur promet prekinjen, ker barke in gondole obtiče v peuku. Potniki, ki v takem času prispejo z vlaki, morajo na kolodvoru po več ur čakati, da pridejo po nje morski vozniki. * Dobra volja pred smrtjo. V Denbighu na Angleškem so te dni obesili motilca Hughesa, ki je ostal do zadnjega trenotka veseljak. Zvečer poprej se je v svoji celici opetovano postavi na glavo, češ, zakaj bi ne rabil glave, dokler se mi še drži trupla, saj jutri kaj takega ne bom mogel več storiti. Celo noč je zbijal šale s čuvaji, zjutraj si poželel ribe in čaj ter slastno zajutrkoval rekoč: »Življenje se mora uživati, dokler ga imamo«. Takoj po zajutrku so ga od vedli na morišČe. Preden mu je sekira oddrobila glavo, je zaklioal gle dalcem: »Z Bogom, mladina!« Orleanska devica — svetnica. Že pokojni kardinal Pa-rocehi je dobil od papeža nalog, pre učiti vse dokaze, da se junaška de vica Orleanska proglasi za svetnico. Devica pa je morala imeti potrp ljenje, kajti Parocchi je umrl, ne da bi zadevo rešil. Njegov naslednik je kardinal Ferrata, ki je bil dalje časa papežev nuncij v Parizu ter je velik prijatelj francoskih klerikalcev, ki od njega zanesljivo pričakujejo, da jim bo dal novo svetnico. Dne 17. marca bo konoilij razpravljal, »ali za služijo kreposti Jeane d' Are, da bi postala svetnica«. * V Adamovem kostumu. Dne 4 februvarja aretirali so v Thu-manovi dvorani v New Yorku dekleta La Belle Glio, Kittie Kirkman, Maggie Campbell in Marto Gillette, ker pri plesu niso bile oblečene. Ž njim zajedno so aretirali tudi posestnika plesne dvorane in najemnika Petra Lane. Natakarji so obiskovalcem plesa naznanili, da je v gorenji dvorani videti specialni ples, kateri stane posebnih 50 centov. Mnogo brumnih zakonskih mož je dalo drage volje 50 centov in odšlo v gorenje prostore. Vendar pa ples ni dolgo trajal, kajti v plesno dvorano so prišli orledaloi v uniformi, kateri so nekaj časa gledali dekleta brez historičnih smokvinih listov. Gledalci so urno b -žali, ostale so le plesne sestre, katere so se morale obleči in oditi s policaji Sodnik H irlovv je deklice po očetovsko posvaril in jih oprostil. * Razsvetljeni rožni venec. Thomas Sault iz New Haven, j« nekaj izvanrednoga izumil, kar mu bode v devetih nebesih zagotovilo parterni sedež. Ker je pa mož previden, dal je svojo iznajdbo patentirati. V svoji tozadevni prošnji imenuje svojo velikansko »idejo« »rožni venec in skrinjo svetega rož-i nega venca«. Iznajdba ni nič druzega l kakor mah zabojček, v katerem je j nekoliko podobic, katere se strinjajo s svetim rožnim vencem i cem in katere se prikazujejo in zgi-nja|o. Zabojček se lahko razsvetli (izumitelj je namreč tudi »razsvet-j ijen«) in verniku je treba le na mali ttumb pritisniti da vidi vse svete dogodke iz Kristovega rojstva, življenja in smrti. Književnost. — „Popotnik" ima v št. 2. naslednjo vsebino: 1. V. Bežek: O formalnih in didaktiških stopnjah in pa o razvijajoče-uporabljajočem pouka. 2. Dr. Jo s. Tominšek: K stvarni razdelitvi samostalnika v naši slovnici. 3. Dr. Fran liešič: 0 Martin Krpanovi »angleški šoli". 4. II. D.: Nekaj o petju. 5. Književno poročilo. 6. Razgled. — Listek. — Pedagogiški paberki. — Kronika. — „Narodnogospodarski Vestnik" ima v št. 11. naslednjo vsebino: 1. Nekaj podadkov v obratni štetvi leta 1902, na Kranjskem. 2. Osnova in poslovodstvo obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. 3. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 4. Razsodbe obrtnih sodišč. 5. Društvene vesti. 6. Raznoterosti. 7. Iz-premembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. 8« Tržno poročilo in tržne cene. 9. Oglasi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 24. februvarja „Neue Freie Pre s se" je danes presenetila javnost z naznanilom, da se med prvim in drugim čitanjem nagodbe Korberjevo ministrstvo rekonstruira in sicer na ta način, da bi dr. Kramar in dr. Derschatta vstopila v kabinet kot ministra brez portfelja. „Slav. Corr" je pooblaščena izjaviti, da dr. Kraraaf o tem ničesar ne ve oziroma, d a smatra to kot popolnoma izmišljeno vest, s katero se hoče delati nove zmešnjave Tudi dr. Derschatta razglaša to vest kot kombinacijo, ki nima podlage. Dunaj 24. februvarja. Danes je bila tu konferenca, katere so se udeležili minister zunanjih del grof Goluchovvski, ministrski predsednik dr. pl. Korber, finančni minister Bohm-Bawerk, trgovinski minister baron Cail in re-ferentje raznih ministerstev šlo se je za trgovinsko pogodbo z Italijo. Dunaj 24 februvarja. Buko* vinski deželni predsednik baron Bourgnignon je odstopil. Njegov naslednik je dvorni svetnik princ Hohenlohe Ta prememba se publicira najbrž že jutri. Dunaj 24. februvarija. Znameniti potovalec Sven Hedin je bil danes v avdijenci pri cesarju. Ostal je pri cesarju poldrugo uro. Včeraj mu je cesar podelil Franc Jožefov red. Budimpešta 24 februvarja Z naredbo celokupnega ministrstva se je asentiranje rekrutov, ki bi se imelo začeti 1. marca, odložilo na nedoločen čas, vendar se je oblastnijam narečilo skrbeti, da bi se moglo vršiti v času od 1 aprila do 31. maja t. 1, ker vlada u p a, da bo brambna predloga dotlej rešena. Kakor je splošno znano, dajejo „Mauttinerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo iu cvetliee. (309—10 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi duri a j borzo 24. februarja 1903. Denar Blago 4"2°/o majeva renta 100 80 101 — 4 2° a srebrna renta . . . 100 SO 101 — 4* o avstr. kronska renta . 101 10 101 30 4°/# „ zlata „ 121 10 121 30 4° o ogrska kronska „ 9960 99 70 4e/0 n zlata 121-45 12165 4% posojilo dežele Kranjske 4Vt° o posojilo mesta Spljeta 99 75 100 — i __._ 4' .•/„ „ ii Zadra ! 100 — 101 — 41 ,° Obos-herc. žel.pos. 1902* 100-75 101 75 4° 0 češka dež. bauka k. o- 100" 10070 41 o « h „ 2. o. 99 80 100 80 4l ,° o zast. pis gal. d. hip. b 10140 102 40 4" i° o pest. kom. k. o. z 10°/c pr...... 107-- 107 90 41 / o zast pis. Innerst. hr. 101 — 102 — 41 a° o „ ogr. centr. deželne hranilnice . 101- 101 80 4*/i*/i zast. pis. ogr. hip. b. 10O90 lOl 70 *Vi°/o od1- °ST- lokalne že- leznice d. dr. . . . 100-- 100 50 41 »•/• „ Češke ind. banke 9975 10075 4" i prior. Trst-Poreč lok. 2ei. 88 — 99 — 4° 0 dolenjskih železnic 99 50 100-50 3*. » juž. žel. kup. >/t Vi 304 25 306 25 41 tc o av. pos. za žel. p. o. 100 30 1013U Srečke. SreCke ođ leta 1854 . . . 178- 188 — ti ti n 18601/, . . 186 — 188 — ii n ti 18b4 . 1 248 — 252 — 159-— 160 50 zemlj. kred. I. emisije 2F8 50 271- „ II. 264 50 267 — ogrske hip. banke . 259 — 262 — „ srbske a £rs. 100 — 8775 89 75 „ turske..... 117-50 118 50 Basilika srečke . . 19 45 20 45 Kreditne * ... 433 — 436 — Inomoske „ . . 85 — 89 — Krakovske „ . . 73 — 77-— Ljubljanske „ ... 72 — 76 — Avstr. rud. križa . ... 55 25 56 25 Ogr. „ ,, „ . . . 28 50 29 50 Rudolfove „ . . . 74 — 76 — Salcburške „ ... 74*— 78-50 Dunajske kom. „ . . . 442 — —'— Delnice. Južne železnice.] . . . . | 54- 55 — Državne železnice . . . . 692—! 693 — Avstro-ogrske banCne del. 1578 — 1588 — Avstr. kreditne banke . . 686 75 68775 Ogrske . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) 738- 739 — 259—1 261 — 708—! 712'— Alpinske montan . . . . } 390 25 39125 Praske želez. ind. dr. . . 1636—! 1646-— 480 — 482 — Trboveljske prem. družbe . 400 — 406 — Avstr. orožne tovr. družbe 341—! 343 — Češke sladkorne družbe . 158 — 161 — ▼alate. 1134 1138 20 franki....... 19*08: 1910 2343 23 51 23 96 24 04 Marke........ 116 95 117 17 Laški bankovci.....| 95-301 96 50 Rublji........[] 253—! 26375 Žitne cene v Budimpešti. dne 24. februarja 1903. Termin. Pšenica za april . . . za 50 kg ] Rž Koruza Oves april ... „50 maj ... „50 julij ... „50 april ... „50 Efektiv. Mirno, se vzdržuje. 7 53 6 62 617 6 22 6 06 Surovo bast-sviio od gld. 990 do gld 43 25 za blago za popolno obleko. PoSilja se poštnine prosto in ie ocarinjeno na dom. Bogata izbera vzorcev obratom poŠte. To \ aru a za. svilo llrnnebers, Kiirlrn. 5 (40-1) Umrli so v Ljubijani: Dne 20. februvarja : Anton plem. Raab, umirovljeni sodniški svetnik, 78 let, Pred škofijo št. 21, Marasmus semilis — Karol Hoge, železniškega uslužbenca sin, 3 dni, Cegnarjeve ulice St. 6, življenBke slabosti. ffleteorologično poročilo. Viiina nad morjem S06*2. Srednji tračni tlak 736 0 mm. Febr, 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v rC. Vetro vi Nebo 23. 9. zv. 736 4 10-4 si. jzahod jasno 24. n 7. zj. 2. pop. 7365 7414 81 52 si. jjvzh. sr. jjvzh. oblačno dež Srednja včerajšnja temperatura 9 58, normale: 0 6°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm. ti arij a !>■ nOniU naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Iflarftre prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, gospod Rok Drof enik zavarovalnični uradnik in pisatelj včeraj, dne 26. februvarja po daljši bolezni umrl. Pogreb nepozabnega rajnika bo v sredo, dne 25 februvarja ob 2. uri popoludne iz bolnišnice k Sv. Krištofu- (534) Ljubljana, 23. februvarja 1903. Mesto vsacega posebnega naznanila. Zadruga gostilničarjev, kav ar-narjev i. t. d. izreka tem potom Svojo najsrčnejšo s a hvalo vsem p n. ude lešnikom njenega plesnega venčna in darovateljem pre-plačil, ker so s tem pripomogli, da je veselica krasno vspela in Se je nabral precejšen gmoten prebitek $a ustanovitev bolniške blagajne. Ljubljana, 2t. svečana t903. Odbcr. (56 n Poskusite Trirvlnu' J. Klaaerje« -11 2 9V prisini na sil in sle i liker. ^ijpr Budi t**l*. i»x i>rt*havo. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—44> Hotel „Južni toloflvor" —mm7HFm*^Fr~-- V sredo, 25 februvarja 1903 kakor vsako leto sin mjeia. Svirala bo vojaška godba peš-polka Leopold II, kralj Belgijcev št. 27. K mnogobrojni udeltžbi vabi vljudno Josip Lorber (559) hotelir. Milijone v&reM^ dam „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Feeolin" najboljše lepo-tilo za polt, lase In zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo aristokratsko finost in obliko po uporabi „Feeollna". ,,Feeolin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube In vraške na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi „Feeollna" brez sledu izginejo. — ,,Feeolin" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las. plešato8t in glavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejše i a najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnemo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeollnom". Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri erem komadu 20 h, od 3 komadov naprej ;:0 h. — Po poštnem povzetju 30 h več. (565) Razpošilja glavno skladišče MLm ■ nam Dn tafva VII., Mariahllferstrasse štev. 38. 2Ealoa*e za IJuhlJnno: A nt. liane, droguerist. — Ktf%ar«l VI ah r. Židovske ulice. — ljekarna ,,|»rl /1»! u Jelenu". -š&U Prostovoljna prodaja Hiša z obširnim dvoriščem in vsemi gospodarskimi poslopji, v katerih je iz starih časov dobro znana gostilna (poprej last pok. Jos. in Marije Absac), v mestu Karlovcu v Redkih ulicah se prodni prostovoljno vsled smrti lastnika. Natančneje se izve pri lastnici gospe AaH Suš &07-2 v Karlovcu, Riečka ulica št. 5. Učenca sprejme (484-6) H. Suttner, urar v Kranju. lep, bel, z g umi-kolesi se iMgr proda. ~Qgm < 533-3) Naslov v upravništvu »SI N>*r.«. Hotel-Pension 5angrad pri Kranju se da v najem. Vodna moč (20 konjskih sil direktno od turbine) z velikimi prostori se lahko še posebej v najem odda. Več se poizve pri lastniku dr*. Glohočnik-u v Kranju. Na pepelnično sredo i slanikova pojedina porcija 20 porcija 20 kr. v zajtitrkovaltti sobi ]. C. prauttseiss Ljubljana — Mestni trg. ,B58) Sveže ostrige in murske ribe - v Trelilsi izberi. - Najmodernejša naieleg&ni-neiša ta damska - 'fojnove/se m Št. 36/pr. (560—1) IS. Podpisani deželni odbor razpisuje službo strazoega nadzornira r flezeloi prisilni delaloici v Ljubljani z letno plačo 1600 K, prostim stanovanjem ter s pravico do dveh v po kojnino vdtevnih petletnic po 100 K. Prosilci morajo dokazati, da so dovršili vsaj 4 razrede kake srednje šole, da so usposobljeni za službovanje v kaznilnicah ali prisilnih delalnicah. da so v govoru in pisavi popolnoma zmožni slovanskega in nemškega jezika, ter da niso še prekoračili 40 leto. Prednost imajo taki prosilci, kateri so vešči tudi še laškega jezika. Pravilno opremljene prošnje so predložiti podpisanemu deželnemu odboru do 25. marca 1903. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 20 februvarja 1903. Vsakdo zasluži denar s prevzetjem solidnega zastopstva v vseh krajih. Visoka provizija! Sijajni postranski dohodek! Posebno primerno za agente zavarovalnic podob, sx*eeldc itd. itd. Ponudbe naj se vpoSljejo pod Šifro: A. B. C. poste restante, glavna pošta, Budlniprvta iHauptposte-restante Budapest) (564—1) Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trci?:. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reitiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Eregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Odobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jo! kol Prog3 i« Trbiža Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Iftl, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, j Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — j Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — p.oga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 41 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne in ob 0. uri 10 m zvečer. (1) tanouanje + z dvema sobama in kuhinjo, n II. nadstropju na uliro na starem truru, se odda do 8. maja za tf^al^e cene i> nojem. V«*č s* izv" na Starem trgu št. TI v II nadstropju pri tr- spr Harisctl. Velik**, suha vinska klet v Vevčah se odda takoj v najem. Povpraša ne pri Mariji Payer, Vevče, papjrn-.ca. 521-2) stanovanje /. 2 sobama in predsobo s pritiklinami je oddati v (515-3) Florijanski ufičci št 23. Deske za zaboje (Neoglajani zaboji za sladkor). Ža^e, ki se pečajo z izdelovanjem zabojev in morejo z^U^Hti večje m DO zine, naj počljejo pismene ponudbe pod Šifro: Mlzvoz zabojev" na upruv-ni.stvo »Slov. Narodne (562—1» Stanovanje s 3 aH 4 sobami i*6e za takoj v Ljubljano premeščen u<--dnik. Več se izve pri g. Čudnu na Glavnem tr^u. (557) Gospodična ki je trgovsko šolo z dobrimi uspehi dovršila in je vešča obeh deželnih jezikov v govora in pisavi želi službe kot prodajalka ali komptoaristinja tu ali na deželi. Dobra spričevala na razpolago. Prijazne ponudbe pod „Pridnost" poste restante, Ljubljana. 502—2) Trgovski pomoćnik za trg-ovino mešanega blaga sprejme se z 20. aprilom t. I. Isti mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, Prednost imajo oni, kateri so dovršili trgovsko ali saj obrtro nadaljevalno šolo. Plača po dogovoru. (481—3) Ponudbe sprejema Janko Po-povič, Cerknica pri Rakeku. 2 žrebanj i 2. marca! Prodajamo: (518—2) Dombtti «Uo Nrrrko, o*r. ltrlzevo irc«k«, dobitne liste, MrbMko tohanio Nrerko „ .f oM/.h -Nrerko 33 mesečnih obrokih po 2 K ali v 25 mesečnih obrokih po 2 K 50 vin. v gotovini 55 K. Vsako leto 9 žrebanj, glavni dobitki 30 000 K, 20.000 K. 100.000 frankov itd. Takojšnja samostojna pravica do igre. Listi za žrebanje zastonj. Menjalnica FRIEOLANDER & SPITZER Mumij I, *eiiolcenrliiK I. Cj cj V.__ £ g i?-S £ O Cj k< -I I"» r>> ti -a ^ o — o. g ^£ ° "S -Si v. C 7± f^O ^> SS -o 3 L. C C o t/\ i v* Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrBtnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z znianjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna baalca tt Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in ka pitali je : 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z meikozl slo vuniiko - narodno upra«o. (26—22) Vm pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši w