126. številka.
Trst, v soboto 2. junija 1900
Tečaj XXV
..Edinost'* rha'ft enkrat na dan. razun nedelj in
praznikov, ob B. uri zvečer.
Naročnina xan*a :
Za celo leto........-i kron
ra pol leta.........12 _
za četrt leta........ *>
12. en mesec........ - kroni
Naročnino je plačevati nat«rei. Na r«a-ročbe brei prilotene naročnina »e utirava re o*ir».	_
Po tobakarnah v Trutu <»e pro<iajejo posamezne »tevilke po *» f»totink <3 nvč.>: irvrn Tr«ta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon At*.
8d in cs t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
v «41 BOS
bdmjatelj in cdgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
o«!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'An večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oeiasi itd. se računajo po pogohi
Vsi douisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo štv. 3, 11. natlstr.
^^JatTsnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
Pridi — razsvetljenje!
Pit 1 je štirideseti dan po ustajenju Odre-šenikovem. Odrejeni k je prišel raed svoje aj>ostole v isti dvorani, kjer so bili imeli zadnjo večerjo. In tedaj jim je velel, naj ostanejo v Jeruzalemu, dokler ne vsprejmejo sv. duha, in potem naj uče vse naro<ie! Potem jih je sprovel tja ven na oljsko goro in jim je zo-j»et velel : Pojfce tja v ves svet in oznanjujte evangelij vsem stvarem! In zginil je njih • ►čem v nebesne višine.
Njegovo poslanstvo je l»ilo dovršeno : ]>oslanstvo luči, poslanstvo p r a v i<*e. Z zadnjimi svojimi l>esedami je torej še nalagal svojim apostolom, naj nadaljujejo to po: ianstvo Njegovo: uće naj — to je luč; a uče naj vse narode in v vseh jezikih — to je jednaka pravica za vseh.
Deseti dan po vnebohodu Odrešen i ko vem so bili apostoli zo|»et zbrani. Kar je bilo čuti z neba doli neko šumenje, |>odobno viharju, in sveti duh s e je r a z i i 1 nad učence Gospodove i n začeli so govoriti v raznih jezikih! Tako se je zgodila volja Njega, ki je bil od|x>slanee luči in pravice.
Jutri !>oino obhajali spomin na te davne dogodke. In ob tem s|>ominu se ne l>omo mogli ubraniti razmišljanja o položenju našem, kakor so ga ustvarile tužne razmere, in na vse naše čutstvovanje 1m> legalo, z vso svojo težo in vso usodnostjo svojo, vprašanje: k eda j se razlije tudi nad Jnaše državnike luč spoznanja, kdaj jim pride razsvetljenje, da l>odo urueli svoje ]>oslanstvo v zmislu Odrešeniko-vem : učite, r a z n a š a j t e luč, a učite vseh in v v s e h j e z i k i h, t o j e: bodite jednako dobrohotni in pravični vsem!
V zadnjih besedah, ki jih je govoril Odrešenik svojim učencem, predno se je dvignil v nebesne visine, je pokazana pot, ki vodi — in jedina ona in nobena druga —, do miru in do zadovoljnosti v tej državi ! V tem vzvišenem naulvii je povedano vse, česar bi trebalo pravemu avstrijskemu državniku. Naj si možje na Dunaju le ubijajo glave, kako najti izhod iz sedanjih homatij ! Zastonj jim ves trud — dokler se ne zavedo, kako -o zašli v homatije, dokler jim ne pride spoznanje, da je državo spravilo v sedanjo
P O D L I S T R K	2
Kdo je kriv ?
Zofka Kveder.
Prihitela je domov vsa razburjena, vrgla mantiljo na stol, odpela klobuk in hitro stopala po sobi semtertja.
<) ti ljudje, ti hudobni špičasti jeziki!
Ni bila več v prvi mladosti — kako hitro mine ista ženskam ! — a vendar je bila še prikupljive zunajnosti in kar je bilo največ vredno, čutila se je tudi sama še mlado. Ni se mešala med stroge gospe, niti se posebno zanimala za razne osivele gospode.
Ijila je premožne rodovine hči in snu-bačev ji ni manjkalo prej in tudi sedaj seje še vedno oglasil ta ali oni.
Toda ni j; bilo do ženitve. Brat in njegova soproga sta jo ljubila in tako ni jx»gre-šala lastnega družinskega življenja.
Rada se je zabavala in vsako družbo je oživela s svojo živahnostjo.
Danes je bila v obisku pri svoji teti, stari a ljul>eznjivi vdovi.	.
Ker je bilo lepo vreme, so pili kavo na vrtu, j>otem pa S3 razpršili po stezah. Njo je nekoliko glava liolela, za to je odšla prav v zadnji konee vrta, kjer je mej drevjem stala mala lopica. Legla je na jk>1 na vrtno klop in tihota jej je dobro dela. Skoro, da se ji niso zaprle oči, kar je začula govorjenje.
krizo le grešno preziranje velikega nauka: učite, a učite vseh in v v sel' jezikih, to je: upravljajte, bodite o tem jednako dobrohotni in pravični za vseh in ne poznajte razlike med — narodi !
Avstrijski državniki se radi sklicujeje na neke »tradicije« te države. V imenu teh tradicij se branijo kreniti s starih poti, v imenu teh tradicij zahtevajo, naj ne bo jednakosti in jednakopravnosti! Na žalost moramo priznati ekzistenco teh tradicij. Saj je ravno v tem vir vsemu zlu, da hočejo, naj življenju v tej državi za vse večne čase dajejo direktivo tradicije, ki niso druzega, nego tradicije — stare, nepretržne krivice. Iz zanikanja označenega nauka Odrešenikovega, nauka jednakega prava in jednake vrednosti, se je rodilo zlo, in ki je zopet porajalo zlo z neizprosno doslednostjo. To je stari avstrijski greh, ki je zakrivil, da je zlo doseglo nepregledne dimenzije in da vzbuja skrbi za l>o-dočnost te države. Naj le iščejo izhoda iz krize, a najdejo ga ne, dokler ne spravijo s pota stare tradicije : starega greha. Porečejo morda, da iz nas govori narodna tesnosrč-nost, ali eelo narodni egoizem, ki ne daje, da bi posamični deli poštevali potrebe ukupnosti ! Naj le slej»e sami sebe ! Mi pa pravimo — in to je utemeljeno v zakonih narodne psihologije —, da egoizem narodov nasproti državam užigajo in podžigajo oni, ki, ne dopuščajo, tla bi država zadovoljevala svoje narode, dočirn so v svojih čutstvih in pravicah zadovoljeni narodi vsikdar pripravljeni za vsako žrtev državi na korist.
Pridi torej to spoznanje, pridi razsvetljenje, da z aktuvelnfmi potrebami narodov treba računati, ne 'pa s starimi tradicijami stare — krivice. Proč z ruševinami in podrti nami starih tradicij in na njih mestu naj vsklije novo, sveže življenje!
A tudi slovanskim narodom pridi saznanje in razsvetljenje, da so baš oni sami poklicani v prvi vrsti, da po-r u sejo te nesrečne tradicije. A to morejo le po zložnem <1 e 1 u !
In pridi slednjič spoznanje tudi nam Slovencem, kako grešimo in kako si sami kopljemo grob z veliko lopato, ko frivolno in brezvestno |>ehamo od sebe oni krasni nauk, ki nam bi moral biti jedini kaži pot v teh
—	Kako lep vrt! —
—	Da, ta vdova ima lepo posestvo. —
—	Hm, stara je. —
—	In nič otrok nima. —
—	Pač srečen, kdor podeduje to lepo premoženje. —
—	Kdo drugi ko njena nečakinja, ta Globelnikova frajla. —
—	No, potem ji bo menda vendar kateri všeč. —
—	Mislite ? Saj vendar vedno trdi, da se ne bo možila. —
—	Kaj še! Samo izbirčna je tako. —
—	- Saj ni ne mlada, ne lepa. —
—	Je pa bogata za to. —
—	Da, da bogate, si že lahko kupijo katerega. Možki dandanes gledajo samo na denar. —
—	Morda pa vkljub svojemu denarju ostane stara devica, če bo predolgo čakala. —
—	In si nakupi par ducetov mačk in psov. Ha, ha! privoščiti bi jej bilo ! —
—	Pa res ne bi bila napačna kakor druga Margita v trgu ! —
—	S špičastim nosom in z brezzobimi čeljusti. —	j
—	Ha ha. —	M
Smeh se je cul, nato pa so se koraki oddaljili.
Ona je bila sama v lopici in solze so jej prišle v oči od same jeze.
Druga Margita !
hudih časih in bojih, nauk: in necesariis uni-tas, in dubiis libertas, in omnibus autem ca-ritas! Drugače ne moremo služiti svojemu rodu! A vsi trdimo, da mu hočemo služiti! ! Nočemo si greniti teh praznikov z rekrimi-nacijami, zato hočemo zaključiti z željo : Slovencem pridi razsvetljenje, da v potrebnem morajo biti jedini, v dvomljivem svobodomiselni, v vsem pa potrpežlji vi!
konih, brez razlike* ali biva v slovenskih ali laških prsih. Lahi pa ne morejo umeti tega ; kakor so silno občutljivi in razburljivi v lastnih občutkih, tako brezčutni in cinični so nasproti čutstvovanju drugih. Od te dvojne nravi, ki jo nosijo Italijani v sebi, prihaja tudi vsa ostrost naših bojev, in da niti v najneznatnejih vprašanjih ne moremo priti do kakega sporazumljenja.
V Trstu, 2. junija 1900. Kar je prav, je prav za vseh!
»Piccolo« je zopet enkrat iz sebe. Razburil pa ga je »Agramer Tagblatt« z vestjo, da skoro izide papeževa okrožnica, ki konečno reši vprašanje slovenskega bogosluženja v hrvatskih krajih in sicer reši — v zmislu hrvatskih zahtev. »Piccolo« je iz sebe, ker vidi pred sel>oj — ako se zagrebška vest pokaže resnično — dogodek velikanskega pomena za narodno življenje Italijanov in ki se pokaže kakor naj veča zmota cerkve.
Spuščati se s »Piccolom« v prepire o stvari sami, nam ne kaže, dokler ne bomo vedeli, kaj in koliko je resnice na teh vesteh.
Nekaj druzega smo hoteli. Pokazati smo hoteli, kako lepe, pametne in pravične nazore znajo imeti ti Italijani, ako gre za njih kožo. »Piccolo« na p r. opozarja rimsko ku-rujo na usodne posledice, ako bi, razžalivši Italijane, potisnili iste v konflikt med narodnim in verskim čutstvom. ,
Gotovo, gotovo, stvar postaja usodna, ako je ljudstvo zašlo v dilema, da mora po-tajevati ali verski ali narodni Čut, ako so mu razmere popačili tako, da ne more spajati harmonično obeh teh dveh dragih mu čutstev ! Ali to ne velja samo za Italijane, to velja za vseh in tudi za Slovane! Ali pa je zathija leta laško novinstvo izreklo le besedico graje, ali ni marveč ploskalo od same radosti in ni bilo cel6 na čelu vsej divji agitaciji v ta namen, da izvestni cerkveni krogi kar neprenehoma žalijo narodni čut našega ljudstva in ga se silo tišče v konfliktu med verskim in narodnim čutom ?!
Kar je prav, je prav za vseh. Človeško srce čuti, vriska in se žalosti po istih za-
Margita je bila stara gospodična, grda kakor strašilo v prosu, hudobna in prepirljiva. Vse se jo je ogibalo in otroci so bežali pred njo.
Druga Margita !
Vstala je in odšla domov, ne da bi se bila poslovila pri teti.
Zdaj je hodila ]»o sobi in se še vedno tresla od jeze.
—	Ti ljudje, ti ljudje! — je mrmrala in stiskala pesti.
In potem je mislila dalje — na prihodnost. Doslej še ni storila tega; življenje se jej je ugajalo tako. kakor je bilo in naprej ni mislila.
Zdaj se jela vzdigati pred njo prihod-njost, temna in grozeča.
Ha ha! stara devica, kdo te pogleda ?! Rogal se ji je glas v mislih.
Povsod odveč, povsod na potu !
—	In če tudi — je dejala sama sebi trmoglavo, a vendar se ni mogla iznebiti slu-tenj in solze so ji stopile v oči.
—	Ti ljudje, ti ljudje! Kaj res ne puste človeka v miru ?! Ali je res taka sramota, tak greh, če se ne omoži, če ostane sama! ?
In spomnila se je, kako je kakor otrok poznala ono Margito, prijazno in pohlevno, ki je rada občevala z ljudmi; a spominjala se je tudi, kako so se vedno bolj norčevali iz nje, čim bolj so jej venela lica. O in zdaj, pred kacimi desetimi leti — ona sama je bila
Politični pregled.
TRST, 2. junija 1900.
Pogovor med cesarjem in delegatom Pacakom. Ker so se poročila v novinah o njega pogovoru s cesarjem uriuile nekatere netočnosti, :priobčuje dr. Pacifk nastopen popravek: Nagovor cesarjev je bil jako milosten. Na moje besede, da jezi kovnih načrtov ne moremo vsprejeti, je odgovorilo Njegovo Veličanstvo z »Oho!« Istotako na moj izrek, da bi oktroiranje jezikovnih načrtov na podlagi § 14 pomenjalo vojno v parmanenci. Cesar se ni izrekel grajalno za-| radi našega vedenja nasproti ministru za vnanje stvari, ampak govori o obstrukciji, a 'ne o češki, ampak o obstrukciji sploh. Cesar je rekel o tem: Že tri leta smo vsemu svetu } v zasmeh, to je sramota.
Na to Pacđk: Veličanstvo, mi nismo iznašli tega sredstva in nismo in i začeli z obstrukcijo. Mi smo po tein sredstvu posegli še le potem, ko je bilo tudi v odločilnih krogih povzdignjeno v parlamentarno dopustno sredstvo. Mi smo skozi pet let zavzemali najkorektneje stališče nasproti državi, kar tudi je Vaše Veličanstvo blagovolilo pripoznati, in smo brez naše krivde zašli v ta položaj. Trditev ogerskih listov, da je cesar z mahanjem z roko pokazal svojo nevoljo, ni resnična. Navedeni izrek o obstrukciji sploh in nje posledicah za ugled Avstrije na zunaj je cesar storil s povzdignjenim glasom in močnim povdarkom.
K položaju je dobila »Neue Freie Presse« nastopno sliko iz Budimpešte: Delegati so se neprestano bavili se sedanjo krizo v Avstriji. Pozornost so obračali načrtu, da bi nemški konservativci in Poljaki stopili v boj proti obstrukciji. Poljaki in konservativci vedo dobro, da po skušnjah iz minolosti se
tedaj še mlado dekle — je videla Margito na ulici in tropa otrok je kričala za njo : Sera staro dekle, Le tri 'mam zobe, Zato pa ne mara Nobeden za me.
Oh da, spominja, se kako so vpili po ulicah par dni otroci samo to pesem.
Je potem čuda, če je zdaj taka, če se ogiblje ludij in šČuje svoje pudeljne nad deco! ?
In njo, ali res tudi njo čaka taka osoda ?
Ne, ne, saj je bogata, ne bodo se upali jo žaliti.
Da, v obraz morda; ali kaj ne bodo za njenim hrbtom zbijali burke in smešili jo, njo — staro devico.
—	O ti ljudje, kako jih sovražim ! — stokala je v svoji onemoglosti in zdelo se jej je, da že čuje porogljive glasove, da že vidi kazajoče prste : Vidite jo — staro devico ! —
Nje brat je vstopil.
—	O kako dobro, da prihajaš! — zavpila je in se mu vrgla krog vrata.
—	Kaj pa ti je? — vpraševal je v skrbeh radi njene nenavadne nežnosti.
—	O kaj mi je ? Dosti, dosti ! — in hitela mu je pripovedovati vse, vse od prve in tudi od — druge Margite.
(Pride še.)
Nemci j it morejo spuščati v tuke načrte. Pesnica hoče imeti vodstvo v zborni«!, zato ne sme valiti odgovornosti na manjšino. (Glej, glej ! Kar likratu so se spomnili večine in nje
Tržaške vesti.
Ker pa se italijanski listi toplo zavzemajo za V i t e ž i č 1) i u k o, je konstatir.il nekolik« dotičnika — zakaj, tega ne treba praviti — veče število členov, nego določuj ujo društvena
i že dolgo ni čulo na enem kupu. Tu je bilo j ^^ w ^^	Uški ^
govora o »našem« jeziku, o narodnih pravi-
Umeseenje župana dr a Snildrinelllja in tnle nekak0j t,a je° bila strogost obWi1 pravila. Predstavil je vlad nega zastopnika,
...............J! .VrŠ,1° ,lanes °I>ollldtne naobiea,n,naC,n! neopravičena, moramo povdariti, da glasom okrajnega komisarja barona Reinheina,
pravice do vodstva! Ali mi vemo, kaj ho- ! 0l,lcaj01 v vsakem	Tako lepih fraz se	nam pon)gji stvar n[ tako nedolžna, ter zastopnika novinstva, g. S tj. G j i v i o a
•	' »a	m AhIk no ^nam L-II t »II lil IO I11I1)	.......	lil	vi	.	,
: kakor porocevalca »?sase Sloge« in gospoda Z naših sodišd. Včeraj sta bila na tuk. j M. M a n d i e a, kakor poročevalca »Edi-deželnem sodišču obsojena: 3b-letni dninar nosti«.
Maks G. iz Trsta zaradi razgrajanja in jav-, Potem je g. načelnik v obširnem, teme-nega nasilstva v 1 mesec težke ječe; 20-letni Ijitem in zanimivem govoru slikal delovanje vrtnar Matevž O. iz Štorij zaradi tatvine v odstopajočega odbora tekom minolega društve-18 mesecev težke ječe ter v policijsko nad- nega leta. Govor g. načelnika so skupščina rji zorstvo.	pretrgavali z navdušenim pritrjevanjem, plo-
čejo: češko obstrukcijo naj bi ubili, vrata do
nemške obstrukcije naj bi ostala odprta!!) i , , .	, . ■	.	* i -
J J	1	cah, k« so seda| tako	kruto zatirane, v taki
Vlada hoče tako le izstopati: Državni . . .	.	, . .	... ■
'„ 1	strašni nevarnosti, o	kulturi, p<-osebijeni v
zbor se snide dne <5. junija. Ako se parlament pokaže nesposobnim za delo, bo odlo-
Danteju, o ljubezni do »domovine«, o ded-ščini, narodni in kulturni, o naj plemenitejšem
žen. Na to izda vlada na podlagi 5; 14 za- . ...	. „ .	,.
r	ir . 1 jeziku, katerega hočejo pregnati s te zemlje,
časni proračun za II. semester 1900. Mej t ,	^	.. , .	,.
, , .	....	a ...	kamor sta ga postavila nebo m zemlja.
tem bo vlada razmišljala o nadaljnjih odred-	i
,,	• • , ... i - • (\ *	Bilo je govora tudi o boiu, v katerem
bah za saniranje notranjih odnosajev. () tem	" J»	......
-	.,	moraio zmagati združeni Italijani. — \ ta-
mislijo na u velja vljenje jezikovnih načrtov na '"'"v	^	J
podlagi «5 14. Ako se to zgodi vzlic vsem
kem tonu je govoril gosp. Moise Luzzatto, v
takem tonu je odgovarjal dr. S a n d r i n e l li,
1 ,	-	•, ' _ .i ki bi baje naj županoval tudi Slovencem. —
i ca sklicana na jesen, in vlada predloži |	J	•
. . . ,	, . -	. • - .	; Pred palačo je nekaj dečakov hotelo posku-
ici, kakor zahtevajo predpisi, svojo na-' c ^ J	J	...
siti z ovacijo, ali ogromna večina je ostala ledeno zmrzla.
N aši licem na znanje. Gospod dr. Mar
tehtnim pomislekom, ki se oglašajo, potem bo zborn zborn
red bo o uravnavi jezikovnega vprašanja in bo zahtevala indemniteto.
Oni poslanci in stranke, ki nasvetujejo vladi to sredstvo, menijo, da si zbornica ne
V bolnišnico so sprejeli včeraj 23-let-i skanjem in živio-klici. S posebnim navdušenega kamnoseka Izidorja Miccelone iz ulice' "jem je bil sprejet oni del govora, ko se je S. Lazzaro št. 4; isti je padel ter se o tem j g- načelnik spominjal predstojeće oOletnice nevarno poškodoval. — 13-letni kovaški uče-: bisknpovanja družbinega dobrotnika prevzv. nec Vrečar se je težko poškodoval na nogi ; g- vladike S t r o s m a v e r j a in hrvatske tudi njega so sprejeli v bolnišnico.	j vseuliščne mladine, ki se je v minolem in teko-
Umrljivost t Trstu. Od 20. maja do vštevši 26. maja je umrlo 41 možkih in 34
čem letu tako požrtvovalno in plodonosno dala na delo na korist naše družbe.
Bilo bi vredno, g. urednik, da krasni
l>o upala odkloniti to naredbo, ali spreminjati
, ii-i!	i-. - j	r i , se je povrnil z odpusta in ordinira zopet, ka-
tako, da bi bilo proti volji jednega al' dru- J '	.. .
. . j • i i i i t , j„i ., žensk, skupaj 84 oseb proti 07 v isti dobi	,
tinis, zdravnik obeh tuk. slovenskih delav-	' r j	i	govor g. načelnika priobčite v celoti.
lanskega leta. Med njimi je bilo 22 oseb sta- ° _ n	1	_
gega naroda. A če se zbornica tudi na jesen |x.kaže nesposobno za delo, bodo jeli razmiš Ijati o razpuščenju, da-si je na desni pre cejšen odpor proti tej nakani. O pogajanjih ( med Nemci m Čehi za sedaj ni govora, ker «v*emgi praznike
škili društev, ter specijalist za očesne bolezni, se je povrnil z odpusta in ordinira zopet, kakor pred boleznijo, izvzemši le ambulanco za revne, katere ne more še obdržavati. Na domu, v ulici Valdirivo 3 I, sprejema od 8.
ril. ,1«. 1 leta, U <i„ 5 let, 5 do 20 let, 3 do Dn,žbin tajnik- <I,r', P ° S <"' 1 f, Je ^ 30 let, 2 do 40 let, 18 do 60 let, 17 do 80 ro{al ,l>otem n!Ua"™° °	0;U"'ra' ">
let, 3 nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 26.0 od tisoč. Smrt je provzročila su-
, 0 . , . i j i —	ii,, šica v 11, bolezni v sopilih v 12, škrlatica v
do S. in pol in od 4. do D. ure popoludne,	*	r	, .
2 slučaju, hripaviea v 2 in enteritis v 0 slučaju.
Ali je res. da se Hrvat in Slovenec
Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer {
blagajnik dr. F a b i a n i 6 o družbinih dohodkih in stroških za celo leto 1899.
Obe poročili so skupščinarji s hvaležnostjo in odobrenjem vzeli na znanje. Xa predlog predsednika nadzoroval nega odbora je skupščina dala blagajniku in vsemu odboru
ni pričakovati praktičnega rezultata.	"eV- i " T17 ob 7. uri zjutraj 19.8, ob 2. uri popoludne JC
Gotovo je, da so Čehi na podlagi kon- ™	11 Pusejo nam: Sedaj, ko _ doka- ,	Tlakomer ob T. uri zjutraj 7606' absolntoriJ ter izrekja ™ zaPisnik »hvnl°
ierence v Pragi stavili predloge in tudi to je gotovo, da je jedna glavnih zahtev, da se
zujete v naši »Edinosti«, da Slovenci in Hr-
vatje govorimo isti jezik, ko dokazujete, da
- Danes plima ob 1-38 predp. in ob 11-30 SS- načelniku, tajniku in blagajniku.
'	1 1	..ju-v______ ____:......d-
pop.; oseka ob 6.8 predpoludne in ob 5.8
vr- ji- ■	•	limai.nfl	se vsi umemo, da-si nam te čudne raz
K indingerjeva izvršilna naredba umakne.	'	;noi>oludne
X-	i 1„ 1- M :,:0„i:„K	mere, v katerih živimo, še niso dovolile, da I '
Nemci pa nimajo povoda, da bi se izjavljali	'	'	—
o tej zahtevi, ker jim oi bila priobeeoa „i - ™ Slovaoi „prijeli tudiJedneL	pre(,t)ol..dne ,e
obliki Vlada	lstega narečja, dovolite mi. da tudi jaz po- J	it
Dražbe premičnin. V torek, dne o.
Na od borovo priporočilo, je skupščina sklenila, <la od puljske posojilnice in hranilnice odkupi ono hišo, v kateri je družbina
bodo vsled Š0l!l V PlllJlL
oficijelno, ni v drugi dopustni
. , ,	j..v	- . Ker je g. načelnik izjavil, da radi sta-
naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodisca za ci- _ j & ^	. . v . w
rosti ne more več sprejeti časti načelnika.
trdi, da ima gotov načrt in da je priprav- vem, kar se mi je pripetilo.	,	: vjlne stvari vrgile slede5e dražbe 1>remičnin:
Hrvatskega nisem znal niti besedice. Po-	prešla je skupščina na izvolitev novega
j ulica Corti 2, pohištvo; ulica Carradori 1 1 .. J	1
ljena za vse slučaje.
^Potreba troiveze. Pišejo nam: Na Dunaju izhaja ruski list »Slavjanski viek«. V tem listu pripoveduje neki »star diplomat« dogodek izza leta 1897, ki nam prav jasno pravi, kolike »važnosti« je trozveza. Čujmo torej, kaj se je godilo leta 1897 !
Oaega dne, ko je Grška Turčiji napo-
, . - i it	i Lio? vprašal: »Kedor
vedala vojno — bilo je dne 17. marea 18Vm, r
...... ■ ,	o znani!« In vsa
- naprosila je dunajska vlada toliko v r>e-
rolinu, kolikor v Rim'«, naj se Bosna in Hercegovina priklopita k Avstriji. Na Dunaju so pričakovali ugodnega
•. • • n	i -	i i ? 1___- T>:__! v:
klicali so me na vaje v hrvatski polk, v oni polk, ki je sestavljen iz Hrvatov iz Ike, kjer PaPir?	Madonnina 29, oprema za krčmo;
odbora.
potem nadzorniki in členi razsodišča.
Zahvaljevaje se. na podeljeni mu časti in
r — j------^	- - ..	.. 00 , ..	i*. „ i Načelnikom bil je izvoljen enoglasno po-
• • j	, __r; u_.T„haL-; L"^; ulica Giulia	pohištvo; na velikem trgu	,J . J	®
pravijo, da govorč najlepši hrvatski. Koj	' « ,	w : slanec g. prof. S ]» i n č i c. Kazun enega, so
(palaca Modello), krožniki, palice, pohištvo,: . i, . , - ,, , • v . , oe> bili izvoljeni v odbor istotakostan odborniki, pecati, oprema v zalogi; ulica lorrente 61	J _	_____
in Montorsino št. 1, otrobi,	oves, oprema v
zalogi in pohištvo.	. .	.	„	. .
r_ .. .. . . ,	-li - odlikovanju, se je novi g. naeelnik spominjal
Zaradi praznikov izide prihodnja ste-	...	,
... . .	. , s toplimi besedami neiirecenljivih zaslug od-
vilka »Edinosti« v torek	zvečer ob na- 1 r J	., ,
...	stopivšega načelnika, g. dr.a v itezica, kateri
vadni uri.	s \ * . 1
__poslednji je bil na pretilog gtivornikov eno-
cTrzaški Sokol». Opozoriti moramo,da j glasno in navdušeno imenovan braniteljem
Drug slučaj. Moj stotnik je bil Srb. ' Meta y Bazovico ne bo, ampak ga prirede družbe.
Tovorila sva z neko deklico, doma blizo | Biae|mo telovadci društveni. Telovadci in	O zadnjej točki dnevnega reda, to je o
predlogih, razvila se je živahna in zanimiva
varni «Coromercio». V Bazovico pojdejo preko
| drugi dan sem moral prečitati kompaniji po-j velje (Befehl), ki je bilo — seveda — pisano v nemškem jeziku, a jaz sem je prevajal j stotniji na slovenski. Ko sem dovršil, sem »Kedor me ni umel, naj mi na-;
kompanija je odgovor ila:
bi"dovolili dn 'Gospodine, Vi govorite pravilno hrvatski, tako, kakor pišemo,«
odgovora toliko iz Berolina, kolikor iz Rima.	. ,„ ,	. , , . , ,-----
Toliko IH>lj ,ae,Kleno so gledal, na Dnnaju v ^ 'TaJe Slovenka«, je rekel stotn.k. , ()nig. {xle|Iliki tržaški se bodo zbiraIi v Ua.
, , . ., , , j i i- • u »Ne. Hrvatica je«, sem odgovoril jaz. diploma ti 5nili krogih, ko so dobili iz Bero-,	^	. ______,,	__ .
lina sledeči odgovor:
Poznam Nemca iz Prusije, ki se je učil clovca, Kakor 5ujemo, pripravljajo v Bazo-
debata. Ko se je že g. dr. V i t e ž i e zahvalil na izrednem odlikovanju, je načelnik
»Trozveza ni bila ustanovljena v agre- nemŠki V	a kadar g^ori z mano, urnem, ^ .gkren vgprejem svojim dragim g0st<.m, zaključil skupščino, toplo priporočujč vsem
le vsako deseto besedo: a kadar pa govori j.. {)rjhjte y p0nedeljek v našo trdnjavo ba- členom in prijateljem naše plemenite družbe
sivne namene in se ne dotika Balkana v nobenem slučaju«. Še lepši odgovor so na Dunaju iz Kima: »Kakor hitro priklopi ^	.
Avstrija Bosno in Hercegovino, Italija zasede ZlV	svoJei*
Albanijo«.
dobili 8 svoiimi ^j3^'* tedaj jih sploh nič ne umem, - da-si sem se s to božjo nemščino mučil vse
zoviško.
Vspored veselice bf» nastopni
1. I.
njene interese in koristi.
O veselici, ki jo je pevsko in tambu-
Da bi nekoliko izlx>Ijšal utis, ki ga je r napravil na Dunaju <wlgovor iz Berolina, pri šel je nemški cesar Viljelm dne 21. aprila leta 1*<.»7 na Dunaj. Nekoliko dni pozneje Šel je avstrijski eesar v |H»tovanju se je toliko | Avstro-rusko pogodbo so sklenili pod zgorej omenjenimi utisi.
Tako pripoveduje v ruskem listu star diplomat.
Pred kiatkim je bil naš cesar v Bero-linu. Kakor hitro v Berolin, zagnalo
Nekega dne sem šel po mestu z znan- i Grgjč . cPomladni klic-, mešan zbor »Lipa». — ne ustrašite se: z laškim podanikom, j 3 j jenko: ,xek dušman vidi», godba. 4. r Za nama sta šla dva človeka, ki sta govo- Q p Sattner. <Xa piani„e,, moški zbor
rila v nekem jeziku, ki je bil podoben la- <Lipa, 5 N Vogel: «Cigani», godba. 6.1. škemu, a umel nisem niti besedice, da-si sem | Bjnder. a) ,Na zdar», tamb. zbor »Kola»,
Jenko: »Narodna himna», godba. 2. Fr. raško društvo »Lovor« priredilo na večer v
prostorih »Zore« na korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro — drugi krat.
X Opatije. Poslednji imenik gostov od dne 31. maja t. 1. izkazuje »>t>.'»l strank z 11.329 osebami: od 18. do '21. m.
«1 v;iVUII	Vtll I	\ * 1	i	'
- Petrograd, o katerem napenj*d ušesa, kar se je le dalo. »V kate" b> Milutin pl. Farkaš: «Hrvatski dom »J m. je prišlo na novo 256 oseb: 28. m. m. O pisalo in govorilo. rem J®"^11 govorifca ta tlva sem vl>raSal ' tamb. zbor »Kola». 7. H. VoJarič: »Veselajje bilo v zdravilišču 4004 oseb.
znanca. »V nekem laškem narečju«, mi j« drtižba^, mešan zbor »Slovan*. 8. N. Tuček :
odgovoril znanec. »Ali ju kaj umete?« sem j <siava<j (5vetvorka), godba. 9. Telovadba:
....^..n« I _ .... 4 . _ I).... ■ r	. m I k. I I n	I
vprašal jaz na to. »Prav nič«, je bil Lahov odgovor.
a) na bradlji, b) na drogu in c) proste vaje s spremljevanjem godbe, izvajajo telovadci 10. G. Knobloch
Vesti iz Kranjske.
* V Š t. V i d u p r i I. j u b 1 j a n i bo
r	ln tetlaj mi je bll° nekak° h ' »Sokola». 10. G. Knobloch: «Sokolsl?a» j binkoštne praznike razstava risarij učencev
je bilo razglašeno, da pojde k° ^ v,del' kak° ^roZn0 80 S' tK,t,aljena godba. 11. Carli : «Slavjanska», mešan zbor | nndotne obrtno-nadaljevalne šole. Je vse laško čaaopiaje krik!laika nareČJa' a Veadar ,maJ° Jeden sk,,Pn' «Lipa». 12. Ferd. Majcen: »Venec sloxan-	* Dvojezične tiskovin
. .	. r ....	r	.. , |ezik: nasa slovanska narečja — zlasti hr-
»ia Albanija pripada Italiji.	In avstrijsko J	,	• .
. .	...	t,, vaščina in slovenščina — so si pa tako po-
vladno časopisje, ki kaj rado	udriha po Slo-	.	1	....
...,.* , ,	... ,- ... dobna in vendar nimamo se skupnega kniiz-
.....	. . * .. . ,. ...	v.v,u..a ...	...1..UUJV, ^ skupnega knji
vanih, ie dokazovalo, da Avstrija izpah rajši	.	1 ,
. . *	i, ii-i , *	nega jezika. Kedaj bo to? Na Bolgarskem,
zadnjo patrono, nego da bi dovolila, ua lta-	J	* _ .
lija zasede Albanijo.
ko si i.ste države, ki jo sestavljajo, žugajo z zadnjimi pa t n »nami ?!
V Berolinu so slavili trozvezo kakor bra-niteljieo miru. V delegaciji v Pešti so jej prej>evali slavospeve. Tudi mi Slovani smo za trozvezo, a ne za tako, kakor^na je sedaj, {KKj žezlom Habsburgov najmočneji obram-temveč, Avstrija naj se zveže z Rusijo in l>eni	monarhiji?!
p r i
škili pesni*, godba. 13. Dr. L Vošnjak: merosodnih uradih. »Slovenec« poroča,
»Oreh*, prizor iz kmečkega življenja.
Slobodna zabava in ples na velikem podu.
se veselica odloži.
}*>tom zadnje z Francijo! Jedino v taki zvezi
Sedaj vemo jediio vet*. V »Piccolu«
bi imela naša država bodočnost. \ zvezi z čjtam0j da ^ naš kraški Repentabor po
Rusijo l>i lahko ustanovili jugosl. državo, ki bi	imenuje — Monternpina. To je zopet
obsegala ves Balkan sć sedanjimi avstrijskimi	jedna »Piccolovih« iznajdeb. Le škoda, da deželami. Taka zveza bi bila v resnici po- se »Pjccolo« sam boji, da isti njegovi čita-
šo politiko iz telji ne bodo vedeli, o katerem kraju govori,
Berolina in iz Rima, kakor tudi iz Pešte,	a|cer ne bi bil toliko previden, da bi bil pri-
politiko, ki nam je že prinesla nemške »pi-	stavil — v oklepu — tudi naš pošteni Re-
kelhaube« in laške »kanonirje« — do tedaj	pentabor.
naj se ogrevajo za »potrebo« trozveze oni,	\ek
Vesti iz ostale Primorske.
X Skupščina sv. Cirila in Me-
• na Srbskem, v Crnigori, na čeških deželnih
I	I	šolah se že uče onega vesoljnega narečja, ki
Kaj nc, da je trozveza grozno »potrebna«, odmeva ^ oaj yeljki grmli? kjei. solnce skoro
nikdar ne zaide — kedaj pa pridemo mi, kedaj pride Avstrija do spoznanja, da bo njej sami le na korist, ako bodo nje podaniki znali jezik ruski? In kedaj pride do spoznanja, da bo v močni jugoslovausk* skupini
je imela ta družba svojo letno skupščino v Opatiji. Ob 10. in pol uri predpoludne zbralo se je načelništvo družbe, odposlanci posamičnih podružnic in domače občinstvo v starinski cerkvi pri sv. Jakobu k sv. maši, katero je daroval družbini odbornik in narodni poslanec gospod profesor trebna. A lokler bodo vodili našo politiko iz telji ne bodo vedeli, o katerem kraju govori, Ve kosi a v S p i n č i c. Hrvatsko mašo je
krasno pel na koru mešani zbor pevskega društva »Lovor« iz Opatije.
Popoludne ob uri so se zbrali skupščinarji v krasnih prostorih čitalnice »Zora«. Vodstvo in nadzorništvo družbe došlo je skoro polnoštevilno. Zastopnikov in zastopnic posamičnih podružnic je bilo več nego navadno.
Družbin načelnik, neutrudljivi in požrtvovalni starina istrskih Hrvatov, gospod dr.
da se na vseh merosodnih uradih konečno vendar uvedejo dvojezične tiskovine. Človeku se mora tako poročilo po tolikoletnem na-
V slučaju odločno slabega vremena j rodnem boju in v tako pretežno slovenski
deželi ven'dar zdeti malce — smešno.
* N a d v o j v o da L e o p o l d S a 1 v sito r je v sredo popoludne v spremstvu treh generalov in 15 višjih častnikov prišel v Kočevje, kjer so se mu poklonili vsi uradniki,
toda za Istro. (Izv. poročilo). V četrtek učite,j!' duhovščina in občinski zastop. Zvečer
je bilo mesto razsvitljeno.
ki so jo ustvarili.
Nekeira carin »rskesra u rad u i k a je
i predpostavljena oblast te dni suspendirala,
Mi Slovani pa smo mrzli nasproti njej ker je obtožen nekorektnega in za ugled
in ostanemo mrzli, dokler — je ne bo več !
uradniškega stanu škodljivega postopanja. Mi smo o stvari precej dobro poučeni, a nočemo govoriti o njej, ker se še vrši preiskava.
ustavili v
Vesti iz Štajerske.
—	Neznano žensko i občini Gaal pri Judenburgu na Stajerskeni. Zenska je gluha in nema, srednje rasti, črnih las, temnorjavih oči in stara kakih 25 do 2<S let. Zapisati zna samo ime «Skalnikova Frančiška » in nekaj drugih črk. Bržčas je ta ženska iz .kakega slovenskega okraja.
—	Na občinskih v o l i t v a h v St. Ilju v Slov. Goricah, ki so se vršile dne 31. maja t. 1. so v I. in v II. razredu zmagali Nemci, kljub vsem [naporom slovenskih vo-lilcev. V III. razredu, pa je bila zmaga na strani Slovencev.
_ l'ltoiri Nemci! .Veki graški listje zopet nad nemščino ter si z velikim trudom
prinesel grozno vest v obliki debelo tiskane »pritajčaU — štiri dni zaj»ora. Ta nekako brzojavke, s sledečo vsebino: »Kakor poro- nepričakovani vspeb mu je vzel vse zaupanje čaj o iz dobro poučenih parlamentarnih krogov v njega »tnjč« in koje pozneje pred dežel, so bili nedavno na jtističn^m ministerstvu ne- i sodišče v Celovcu skušal svoje zasramovanje kateri slovenski poslanci, ki so posredovali Slovencev opravičiti, imenoval sejeSlo-
glede imenovanja dveh svetnikov na celjskem sodišču. Z grožnjo, da se pridružijo obstrukciji, so slovenski poslanci preprečili Nemcem
venca ter govoril pošteno slovenski. A spoznanje je K urniku prišlo prepozno: deželno sodišče mu je kazen podvojilo. »O te pro-
Ugodno imenovanje. Mej nemškimi poslanci ! klete grablje !« . . . Je že tako: nemščina ni je radi tega silno ogorčenje«.	za vsaki slovenski — Kurnik !
Seveda, če oni groze in izsiljavajo sebi	_
ugodna imenovanja uradnikov, to je vse kaj druzega: je lepo, je pravo in na svojem mestu. < 'e pa Slovenec remonstrira proti ime- j no vanj u uradnikov, ki na njegovi zemlji ne morejo govoriti žnjim, potem so isti — ogorčeni!
Angležkem in v Zjedinjenih državah, izraču-	j dauje banke, takozvane žiro-banke, jedino po-
njajo v posebnih račun išči h (Clearnig house),	slovanje, kajti te banke niso bile kreditni
kjer se shajajo trgovinski odposlaniki, da pre-	zavodi v pravem zmislu besede,
gleda vajo akceptirane (prejete) vrednostne pa-	Te banke so bile čisto krajevnega (lo-
pirje in zapiske ter izplačajo razloček (dife-	kalnega) značaja. Prejemale so od svoji h kli-
renco) izvečene z nakaznicami na račun	jentov v depozite neizdelane kovine (meta!)
skupne banke, ki je tedaj tudi sama nekak	ali tudi kovan denar ter so izdejale ohvess-
zavod za prebijanje računov, n. pr. londonska	niče, da bodo to skrbno čuvale ter da jih
banka v Londonu.	vrnejo, kedar se jim prinese dotični list. |>o-
3. Bančne novčanice (vrednotice,	lico, potrdilo o kreditu ali naročilo (ustno ali
banknote) so njene promese (obveznicer obe-	pismeno). To so banke mnogokrat vršile S
čanja, obljube), da plačajo donosilcu po. upo-	prepisom dotične partije iz svoje glavne knjige,
gledu zneske, označene na proraesah.	kar se je imenovalo žiro (prenos).
Te novčanice so brezobrestna posojila,	(Pride še.) katera sprejema banka od lastnikov njenih
banknot, z obvezo, daje svoto, katera je na-	„DelaVSkO kOflSUmilO drUŠtVO" ]>-U
Brzojavna poročila.
Admiral Spaun i»a Dunaju.
DUNAJ J. (K. B.) Poveljnik raorna-Nemci rjce pL Spaun seje vrnil danes i* Budim-j značena na njih, izplačati vsaki čas, ter so Sv. Jakobu priporoča slavn. slov. obe
peste semkaj.
Državni železniški svet.
DUNAJ "J. (K. B.) Železniški minister j je imenoval člane državnega železniškega ;
Razne vesti,
Nevihte na Ogerskem. V Szolnoti. bihar-	sveta in sicer: Leandra Camusa v Pazinu,
skega komitata, s.» bile včeraj grozne nevihte	dr. Petra Antona Gambinija, državnega po-
s točo. Zrna toče so bila debela kakor go-	slanca v Poreču, Henrika Politzerja, trgo-
lobja jajca. Toča je trajala 10 minut. Zemlja	vinske zborniee uda v Trstu, Tomaža Scha-
je bila 10 centimetrov na visoko pokrita s	delocka v Trstu, Josipa Basevija, Josipa pl. ;
točo. Tudi nad Budimpešto in druge kraje	Burgstallerja v Trstu in Ivana Trombo v.
v raznih komititih se je usula toča. 0<1 po-	Rovinju.
v sod i javljajo o nesrečah. V Budimpešti se	Grof (rolulioivskl na Dunaju,
je |m> kleteh potopilo nekaj oseb.	DUNAJ 1. (K. B.) Minister za vnanje
Ustrelil se je včeraj v Budimpešti sin	stvari grof Goluchowski se je danes vrnil iz j
znanega orientalista prof. dr. Goldzieher-ja.	Budimpešte semkaj. Minister za uk in bogo- |
Samomorilec je bil jurist in je baje izvršil	častje pl. Hartel si je danes ogledal «dom
samomor iz strahu pred skušnjo.	hčera* in višjo dekliško šolo šolskega dru-j
Požar je dne ti'J. maja letos docela uni-	štva za uradniške hčere, čil mestece \\ arez v Galiciji. Brez kru ha in Odlikovanje, strehe je ostalo 170 rodbin, ali o70 oseb. CARIGRAD 1. (K. B.l Odposlanec
Ubojna statistika. Italijanski kriminalni	nemških bonohilderjev (lastnikov bonov) pri j
psiholog Ferri je priobčil sledeči statistični	«dette pubiiqne», Rudolf Lindau, je odliko
pregled ubojev : Na 1 milijon prebivalcev	van z velikim kordonom reda «osmanje». prihaja Ubojev v Italiji 96 v Španiji 767, Iz holandskesra parlamenta, v Ogerski 75-4, v Rumuniji 40*4, v Avstriji HAAG 1. (K. B.) Prva komora je od-1
L'4-4, v Portugalski 23*, v Švici 164, v	klonila z glasovi proti 20 načrt zakona o
Franciji i5 7, v Rusiji 15 2, v Belgiji 14 4, j	zavarovanju delavcev proti nezgodam. Vsled
v Švediji 121», v Danski 12 4. Najmanj ubi-	tega je pričakovati krizo v ministerstvu. javcev je na Irskem — 10*8, na Nemškem Položaj na Kitajskem. 10-7, na Nizozemskem 5 6 in na Škotskem 5. LONDON 1. (K. B.) cReuterc javlja
Vročkrvni južni temperament je torej veliko j	včeraj iz Pekinga: Kitajska vlada je umak-:
bolj nagnjen k nasilstvu, nego hladni severni,	nila svoj prigovor proti odpošiljanju i nožem-j
Zanimivo je, da je na Ogerskem toliko več	škili čet v varstvo poslanstev. Položaj je se-
veselja za ubijanj«, nego v Avstriji. — Se	daj mirnejši, a še vedno resen, pozna tudi v politiki! ! PEKING 1. (K. B.) <Reuter» javlja:
Vseučilišče V Padovi zaprto. Vsled ve-	Škoda na razrušeni železnici pri Kengtai-u
likih izgredov slušateljev je sklenil akade-	menda ne znaša več nego 20.000 L. st. mični senat, da zapre vseučililišče. Kakor v S»ll na potovanju. Rimu in v Paviji so tudi tukaj vseučiliščniki TIFLIS 1. (K. B.) Šah perzijski je da- j
zahtevali, da se odložijo skušnje do po vo-	aes odpotoval v Vladikavkaz. litvah v parlament. Ker je senat to odklonil, Štrajk v Kolinil. so nastali veliki izgredi. Nad tisoč dijakov KOLIN 2. (K. B.) Glasom sklepa z no- |
se je skupilo pred vseučiliščem ter kričalo	cojšne noči so uslužbenci mestnega tram%vava
»pereat ! , zlomilo vrata v avlo ter razbi-	danes jutro stopili v štrajk. Promet je ustav-;
jalo po jK»slopju. Le s težavo so pomirili iz-	ljen na vseh progah.
grednike.	Promet na železnieah zopet otvorjen.
LONDON 1. (K. B.) »Reuter« javlja
Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da	v$eraj ,7 Lourenzo Marcjueza: Uprava že-se bo vršilo srečkanje XXXIII. državne lo- j n«nanj,, da je promet zopet otvorjen teme za dobrodelne namene ze dne i. junija • - ,	. .
t. 1. Srečke po 4 krone k tej loteriji, ki ima	»a vseh progah ter da se sprejemajo tovorne
zelo ugodne vr-te dobitkov —glavni dobitek	pošiljatve na vse stran:.
2<MUH>0 kron v gotovini, razven tega 16513	Ustaši napali Ansleže.
velikih dobitkov jk> 10.000 kron, ">000 kron, LONDON 1. (K. B.) Večerni listi pri-
;»l>00 kron, 2(XMJ kron itd., kar smo že orne-	. . \ . , • rana+Q,\tn „ vx™:
...	ii- n .	občujejo brzo a v ko jz Capstauta z \ceiaj-
niali v tem listu — se dobivajo toliko easa,	JJ	.	,.,	-	• Tl
dokler traja zaloga," v vseh tobakarnah. lote-	šnjega dne, da je nekoliko tistasev pr, Don-
rijskiii sprejem nicali, menjalnicah itd.	glasu (v Kapski naselbini) napalo angležko
tako nekako nedomestilo denarja in obče uvedeno sredstvo razmenjanja.
Kedar banka vrši svoje aktivne operacije, izposojuje kapitale svojih upnikov (kre-ditorjev) ter svoje lastne (svojih zadružnikov) glavnice.
Glavne ba učine aktivne operacije so le-te :
1.	eskontovanje menjic (menjično ali diskontno poslovanje), ali eskontovanje tudi drugih žiriranih novčanic (vrednotic) s predhodnim (anticipiranim) odbijanjem obresti (skonto), in to za čas, ki navadno ne presega treh mesesecev (ali 92 dni) računaje od dne prejema do roka samega.
Te vrednotice (vrednostni papirji, novčanice) se morejo:
a.	rekonstrirati (znova eskontrirati) v banki sami, ki jih je poprej žirirala (prenesla) in spustila v promet;
b.	hraniti, kakor se to večkrat godi, v bančinem portfelju (listnici) do dneva roka plačila.
Obrestna mera, po kateri se računi diskont, je odvisna od ponujanja in iskanja denarja na denarnem trgu.
2.	Posojila na zaloge (zastave) — lom-bardsko poslovanje — morejo biti:
a. na blago, ki ne zavzema velikega prostora, a ima dovolj stalne vrednosti ter se ne pokvari lahko (n. pr. svila), in razven j
v-	I- ^___ /____• _ ____.. J„ '
sv
ojo
Narodno gostilno"
jj
ulica Concordia št. 1 a
vogal uiice Vespucci .
Tori izvrstno istrsko in dalmatinsko crno, vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo T. vrste. Izvrstna kuhinju vedno pripravljena. Za družbe so posebne sobe na razpolago.
obilno obiskovanje uljiulno vabi
Odbor.
Proda se
posestvo pod jako ugodnimi pogoji, bodisi skupno ali posamelno, obstoječe iz hiše, z dvoriščem in vrtom, njiv, travniki pašniki in gozdi v Sezidu 20 min. od Kobarida v sredi krasne doline. Hiša je pripravna za vsako obrt, ker tu še ni nobene obrti.
Natančneje izve se pri Ivanu Korenu, učitelju v Mavhinjah pošta, Devin.
Domača obrt!
Velika zaloga raznovrstnega potega na novčne listine (zapise, potrdila o de-j bistva, zalagatelja tržaških prekupcov
pozitih itd.);	j iz Solkanu
b. na dragocenosti (zlato, srebro, žlahtno
Antona Cernigoj
se nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št. 1. (hiša Marenci) na desni strani cerkve sv. Petra.
Svoji k svojim!
kamenje, inozemski denar itd.):
e. na državne obveznice, delnice (akcije) in industrijske (obrtne) obligacije, katere imenujemo z eno besedo »efekte« (vrednostne papirje). Vse to se računi po vrednosti, j manjši od tekoče. Obrtna mera za taka posojila je navadno nekoliko (za l°/t>) večja od obrestne mere za skonto.
3. Posojila na tekoče račune (kontoko-r< nte), in sicer:
Pohištvo i n meblji.
Novoporočenci pozor! ^
a. tekoče račune pokrite z vrednostnimi i vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali papirji, zastavo na nepremičnine (hipoteke) j
ali vrednostnimi papirji porokov;	'vrstnih naročil v vso to stroko spadajoči h del.
b) na nepokrite (brez varščine, kavcije, j	Kreseak, Gorica, gosposke ulite 5tv. 14.
'	c	\	'	J | Prodaja proti primerni varScmi tudi na obroke,
blankokredit).
S postranskimi bančnimi operacijami ali
z operacijami z blagajno (kaso) vzemajo banke ;
na se obveznost, da proti gotovi nagradi (pro m
viziji) vršijo plačanja kakih zneskov; razven i j	PEPI KRAŠEVEC	t
nix.i/l .1 cMAi-k-kl'^i Uvnnionm /lomi »*10 / nn \*0«J ' ^

J OBUVALA! {
*	TJT»T»T tr-o A čirTrm	I
tega spada semkaj hranjenje denarja (novca, j ^ monet), dragocenih predmetov, vrednotic, vse i ^	prip«
to na račun svojih klijentov. Banke spuščajo j ^ bogato zalogo
Dobro domače zdravilo. Mej domačimi
zdravili, katera se uporabljajo za olajšanje bolečin in odvajajoča ribanja o pre m raze nju, zavzema prvo mesto Liniment, Capsici comp.. izdelan v laboratoriju Kichterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 4U nč., 70 nč. in 1 ski poslanik v Pekingu brzojavlja, da seje, <rld. steklenica, katera se sj»ozna po znanem j)0 dohodu evropskih čet, namenjenih v var- :
sidru. — <ilej <» ^ 1 a s. ' stvo poslanstev, položaj v Pekingu mnogo! Slabi ' " ' 11—* '-----: "
četo ter umorilo 16 mož, med njimi nekega polkovnika.
Položaj na Kitajskem.
\VASHINGTON 1. (K. B.) Amerikan-
>iani navedki »o.ezn,, ^r: ^	zboijša!. Sedaj vlada tukaj mnogo večji mir, | vadno lzcimijo iz prav neznatnih želodčnih J	J . 7. , .
slabosti, <»1 »varujejo se popolnoma s pravo	le v okolici se še vedno pojavlja delovanje
časno vporabo domačega sredstva »dra. Koze	Boxerjev. Diplomati v \Vashingtonu namigu-
balzam za želo<lefPristno dobiva se v tu-	jej0) (}a je delovanje Boxerjev, ki se je po-
kajšnjih lekarnah in glavni zalogi B. Frag-	-a'vjlo nakrat g	sil(>) ]e (]el (lohro prera-•
ner-ja v Pragi, l^Ki. — III. - (1 1 eJ	člinien_a na6rta neke evropske velevlasti, ki |
kateri se na-
pil csrlcvi sv. Petra (Piazza Eosario pod ljudsko šolo)
poroča svojo
.	____„o raznovrstnega obu-
^	vala za gospode, gospe in otroke
v promet vrednotice (novčanice, vrednostne | g	Poštne naroebe j-e izvrše v tistem dneva.
papirje, kreditne papirje) s prenosom na druge j m	Odpošiljatev je poštnine prosta.
. . i i ... j	Prevzema vsako delo na debelo m drobno
osebe ali zavode; druge spreminjajo v denar; m	ter izvršuje i.ste z največjo natanjčnostjo in
po svojih podrejenih organih. Tudi to spada 4	točnostjo po konknrenčnili cenah.
r , , , • ! ™	Za mnogobrojne naroebe s»e priporoča
v postransko bančno poslovanje. ^	^ Josip Stantič
Blagajniške operacije, ki so za današnje i g	. čevlj. mojster
banke postransko poslovanje, so bile za nek- >	VM
X

Vesti iz Koroške.
Kaznovana n e m s k u ta r i j a. Pod tem zaglavljem poroča zadnji »Mir« o nekem kem ]wsili-Nemcu, ki je z nedostojnimi be-^etiami javno psoval Slovenec. Kako pristna nemška kri je ta mož, priča njegov priimek — Kurnik! Razžaljive besede je ta — Kurnik vrgel v obraz svojemu dolgoletnemu varuhu Primožiču ter prišel vsled tega pred sodnika v Dobri i vasi. Tu je rekel, da se hoče braniti )m> »lajč«. In rinil se je in rinil z neizrečenimi težavami skozi »tajčarski« jezik, a nakrat je možu jelo zmanjkovati sa|»e in začel je {»ojemati — pristno slovenski. Ko je zopet prišel nekoliko k sebi, spravil se je v
eunjenega nacrta nene evrops hoče za stalno zasesti Peking ter si zagotoviti gosjvodovanje na reki Teiho. Dalje na-pominjajo, da je ta načrt Bj>odletel vsled pozornosti ostalih velevlasti.
Vojna v južni Afriki.
Krilserjeva rodbina.
LOURENZO MARQUEZ 1. (K. B.)
Krugerjev zet Eloff in njegov zdravnik dr. Heimann sta prispela danes semkaj.
1899
Trgovina in promet
Iz narodnega gospodarstva. Banke.
(Nadaljevanje.)
Ti računi se prečiščujejo ter dan za dne-om dolgovi in prejemki (krediti), zlasti na'
HERA PROMETHEUS
DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNEHI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU
Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov.
Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek.
ŠEST ZLATIH KOLAJN
Zlata kolajna Berlin 1898	Zlata kolajna Budapest
,	,	99	» » Schiedam Haag
Vratislava »	» » Monakovo
Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delih sveta.
Centralne napeljave t delovanju s mMm 15000 plaieiiov.
Čistilni in sušilni zistem glasom prlrile^lja nemškega cesarstva 5t. »S.762 in 10^.244, ki zadoSča najstrožjim zahtevam, se je dejanski «;i«rabil /. najodlienejšimi uspehi.
Apneii otlit Mjpr?e vrste, ti daja največ plina, se prodaja po Dgodnili csnaii. ^b Glavni zastopnik
za Istro, Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko. Jtaljauako, rcr angležko intlijo
EDVARD TUBECK V TRSTU.
St.
Ha;

I)m' i. junija t. 1. • od 1<>-12 ur< predp. se ho vršila v občinski pisarni
javna dražba
občinske lii.se (stara sola) ležeče na glavnem trgu v Na brezini.
Kliena ccn;i 7000 kron. Ponudniki vložijo 10% varščine. Kdor želi vku-piti imenovano lii.so. si jo lahko ogleda vsaki flan do in med dražbo.
Županstvo v Nabrežini dne l(i. maja UMJO.
župa n: Caharija,
V najem.
Dve lepo urejene sobe, vsaka za-se, ena z prostim uhodom se oddajo pri slovenski rodbini. Ulica Farneto št. 12, I. nadstr. Na željo t ud i hrana.
V Lonjerju
se odpre za binkoštne praznike, kakor pred leti, osmica pri Pušarji. Točilo se bo pristno odinače vino.
XXXX)iQ^.XXXX)iO(OOOKX
[I aS
Trgovina 111 aniiakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
last mi je javiti slavn. občinstvu iu cenj. odje maleem. da sem prejel bogat izbor r:izn o vrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor : saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje. ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za kroja-e. kitničarke in šivilje ter
raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo
točnostjo in natančnostjo.
Velik Izbor bi ara za zastave in narodnih trakov za dn štrene znake, ^pp Vse po najnižjih cenah. "VS
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in -d občinstva, beležim se najuljudoej
M. Aite.
Moro Krepčalna tekočina za Konje
8 zlatih. 19 srebrnih kolanj. 30 Q
'	častnih In zahvalnih iipl—i.
O
0
O »•
X o
v«
0 •
M 9
Rabi se ie skoro -4• ► let t dvornih konjenicah v ▼ečjih Tojaških in civilnih hlevih zsi kicpčanje pred
z velikimi in po istih, kadar m konj nosr© izpahne, • otrpnjenosti kit itd. Ista ustoeoplja konje v Izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven
stoječo varnostno znamko ter je ua prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. tJluvuo /.alogo ima
Fran Ivan Kwizda,
C. kr. avstr. ogerski. kralj. nMB*«s'<i in knežje bolgarski dvorni zategatelj.
Okrožno lekarnar, Ecrneub-arr pri Dunaju.
icol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
ki j" mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo /a zatiranje in uničevanje \ soli t rt ii i ii mreesov in iisij, vseh ZllŽelU na sadnih in drugih drevesih, ze-l<*njadi in e vetij icali.
v«»di 1,» za raU» ..Airrieola*" pošilja franko
Tovari mila E Fenflerl & G.o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOP IN ZALOUA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v (torici, Travnik 1*5 (v dvori><"u> in na Opčinali pri g. Frideriku Cumar.
XK)fflXKXXKXKKXXXX
s
i <
i
♦
J
I
L
Tarstaia naaka
LINEMENT. CAPSICI COMP
iz Riehterjeve lekarne v Pragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 40 novi?., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domaće »redatvo
vedno le v origin. steklenicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Riehterjeve lekarne ter vzame previdnostno »amo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Riclieriefa lekiria m zlatm lem t Pmi.
EliiAbatae Klice S.
Za binkoštne praznike !
Ulica Giulia 35 ZemljiŠČO na serpentini Ulica Kandler
Javna zabavišča
Telita nmetna razstara poflucljiva za Tsafceia. Poto7anje otoli sveta v 30 minutah.
Zadnje novosti : Bljuvanje ognjenika Vezuva pri Napolju, angleško barska vojna, potopi na morju in različne katastrofe na suhem, spomeniki, zgodovinske palače, sveta zemlja, Turki v Jeruzalem itd. itd.
Karuselj, šaljiva strelišča, fotografiranje in druge priredbe, s katerimi se zamore vsaka oseba zabavati z malim denarjem.
Odprto od 8. predp. do 9. zvečer, "^f
Samo za nekoliko dni!	V* Darila v d o b e vsi!
Na najvišje povelje Njegovega c. in tor. epostol. Veličanstva.
XXXIII g. kr. drž. loterija
za civilne dobrodolne namene v tej državni polovini.
Ta denarna loterija
ki je jedina v Avstriji zakonita dovoljena, obsoira 1(»."»14 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 410.200 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini :
200.000 kron
I Žrebanje nepreklieno dne 7. junija 1900.
'	Jedna srečka stane 4 krone.
Srečk«' st* dobivajo |>ri iHlilclkti za državne loterij** n:i I»u-uuju. I. Riemergasse 7., v loterijskih kulekturah, v tobakariiuh, pri darćnih, poštnih, brzojavnih iti železniških uradih, v meiijal-uieah iUl.; igralni načrti gratis za kupe«' srečk.
Srećke se dopošljejo poštnine prosto.
C. kr. loterijska direkcija
oihlelek za državno loterije, ig
Vi
»V
Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevih zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računaječih ponarejenih zavojih.
PN
ili nI
Kathreiner Kneppova sladna kava
je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita.

Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
i
\

i vr > • t
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi
je že već kakor 30 let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljaiije krepi
in ohrani.

Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvć. po pošti 20 nvć. več.
I varilo! Vsi deli embalaže nosijo
zraven stojeeo. postavno po-loženo varstveno znamko.
if staro, najprej v J Vagi rabljeno domače /dravdo, kalem varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša
in liirnli.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvć. već.
S:
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalaptelja „pri črnem orlu''
Praga, Malastran. «r <»1 Spo me rje ve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu r Lekarnah: G. Lu<iaui. E. Leiteubnrg> JJ	P. Prendini, S. Serravallo. A. Suttina. C. Zanetti. A. Praxmarer.	^B
Trpv.-olirma m\mm zaflrnsa
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr.
--—--
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki si* nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4Yg°/o 111 vl°Ke na Conto-corrent-po 3.HO°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/p.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
U ra d ne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Tržaška posojilnica in hranilnic
iegistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn 9icer na uknjižbo po 5 %°/0, na menjico po 6°/0 na zastave po 51a°/0.
Uradne ure so : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICI
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiii.
-^-
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacegar če tudi ni član društva in se obrestu-jejo po 41/e°/r), ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjice po 6 °/0 in ua vknjižbe po 5l/s°/o-
Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. Ylog lela 1899. okroglo K. 1,400.000. FoStno-bran. račun Str. 837.315.
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl
novo podružnico
svoje trgovine z jestvinami
in sicer v ulici Farneto Št. 8. V zalogi imam vsakovrstne moke, riž, sladkor, kavo in vsega česar potrebuje hišna gospodinja. V vbilni obisk se toplo priporoča /. vsem spoštovanjem udani
Alojzij Vesel.
(Biurje oči
trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, izvrsten, v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczy-jev oblii. kateri se dobiva v Francisous-Apotheke M Dunaju V 2 Schonbrunnerstrasse 107. Cena