Št. 37.
V Ljubljani, torek 2. novembra 1920. Poštnina platana Bgotosrfni I^to I.
NOVA PRAVDA
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stati trg št. 19. Telefon št. 359.
Izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upravnlštvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inseratl po dogovora.
Nemiri v Rusiji.
Iz Kodanja javljajo, da je Trockij izdal proglas, kjer zahteva da se morajo za vojsko na južni fronti preskrbeti uniforme, ker pride sicer do razsula iužne fronte. Poleg pomanjkanja hrane grozi tudi pomanjkanje kuriva.
Iz Helsingforsa poročajo, da so v Rusiji, zlasti v Moskvi, veliki protibolj-
ševiški nemiri. Obsedno stanje se je poostrilo. Trockij je izjavil, da se bo morala Rusija pripraviti na težke boje z generalom Wrang!om, ki ima v svoji armadi francoske oficirje in kateremu bo prišlo na pomoč tudi več francoskih divizij.
Nar. predstavništvo se še sestane.
Početkom tega tedna se bo vlada sporazumela s predsednikom parlamenta glede sklicanja sej narodnega predstavništva. Prihodna seja narodnega predstavništva naj bi bila 10. novembra. Ob
tej priliki naj bi se sprejel zakon o uredbah in alco bi bil ta zakon brzo sprejet, bi potem minister za notranje stvari spravil na dnevni red zakon o spoštovanju države,
Bolgarska socijalna demokracija proti moskovski internacionali.
Z Zofije javljajo, da je na tamoš-njem shodu socijalnih demokratov glasovalo 106 delegatov proti in samo 28 za III. internacionalo. Stranka bolgarskih socijalistov se je nato razcepila in se je dosedanja levica stranke spojila v komunistično stranko.
Petrograd brez kruha.
Sovjetski listi javljajo, da je vsled kritične situacije v prehrani pc-trograjsko prebivalstvo prisiljeno ostati po nekoliko dnevov brez kruha. Ne dobi niti one male količine, ki odpada na posameznika.
Teror fašistov v Pulju.
Teror, ki ga razvijajo italijanski fašisti v našem Primorju postaja vsak dan večji. V svojem šovinizmu ne izbirajo sredstev — vse jim pride prav: nož, revolver, kol, požig in dinamit. Preteklo sredo so razrušili hišo nekemu hrvatskemu meščanu, v četrtek pa so oblasti slučajno našle zopet novo skladišče eksplozivnega materijala v kare-rem se je nahajalo 24 bomb, 20 kg dinamita in več sto nabojev. Skladišče je bilo zaplenjeno.
Izpraznitev Koroške.
Iz Celovca poročajo: V petek je r.aša železniška uprava izročila železnice v coni A avstrijski upravi. V nedeljo zjutraj je odšel zadnji vlak iz Vetrinj na Jesenice. Večina uradov je že prešla v avstrijske roke in to po posredovanju plebiscitne komisije. Do
6.	novembra zapusti plebiscitno ozemlje tudi naše orožništvo in naša politična uprava. Plebiscitna komisija pripravlja razglas, s katerim bo naznanila, da se bosta od 6. novembra dalje obe coni plebiscitnega ozemlja upravljali po občih avstrijskih zakonih, toda do nadaljnega pod nadzorstvom plebiscitne komisijo. — Dejstvo, da bo plebiscitna komisija
še nadalje kontrolirala upravo v plebiscitnem ozemlju, bo naše ljudstvo gotovo z veseljem pozdravilo, ker mu ta kontrola vendarle daje gotova jamstva za'njegovo osebno varnost. Radi tega nuj si tudi vsak, ki bi se morda hotel izseliti, to poprej dobro premisli.
Šušteršič na obzorju.
Kakor poročajo se namerava bivši voditelj in učitelj naših klerikalcev naseliti v Celovcu, odkoder bo menda zopet prevzel duševno vodstvo SLS. in jo skyšai spraviti v stare, habsburško-av-strijske vode. Stari lisjak se bo pa za enkrat pošteno urezal, ker klerikalizem stoji na precej šibkejših nogah, kot je stal svoje čase in tudi te se mu že pošteno lomijo.
Rudarsko gibanje.
Med rudarji in Trboveljsko družbo so se pričela pogajanja radi zvišanja rudarskih plač. Poleg zastopnikov drugih strok. org. se je udeležil pogajanj tudi zastopnik NSZ tov. Vojska. Pri teh pogajanjih se je pokazalo, da naše delavstvo stopa po sigurni poti do zmage in da je prišlo do spoznanja, da v strokovnih vprašanjih ne sme biti ozira na politično pripadnost delavstva. Naš zastopnik tov. Vojska je energično pobijal trditve Trboveljske družbe, da bo morala cene premogu povišaii, če bo dovolila zopetno povišanje plač. Družba je že dovolj zaslužila, da lahko zviša plače delavstvu, ne da bi zvišala cene premogu. Naš zastopnik jc tudi po-vdarjal, da bode morala vlada gledati, da odpomore delavstvu in se izogne večnim zvišanjem plač s tem, da bode pritisnila na producente, da znižajo cene pridelkom.
Pogajanje so se dne 28 t. m. zaključila in se bodo spisi oddali deželni vladi, da preuči zadevo. Dslavstvo seveda ne bo moglo več dolgo čakati na rešitev zahtev, ker pri sedanji draginji z dosedanjimi dohodki ne more več živeli. Zato naj vlada zadevo hitro reši
V nedeljo 7. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši
Manifestacijski shod
Narodno-socijalistične stranke
v veliki dvorani hotela „Union“
Dnevni red: Volitve v konstituanto.
Poročajo tov. Deržič, Juvan in dr. Rybar.
Po shodu se vrši manifestacijski obhod po mestu z godbo Zveze jugoslov
železničarjev.
Zvečer istega dne se vrši
zr- — velika veselica s plesom , ________________________
v prostorih hotela „Uniona“
Somišljeniki, pridite vsi na shod, da dostojno manifestiramo za našo
narodno - socialistično stranko.
Že naši pradedje niso nobene stvari bolj želeli, kakor svobodo v lastni državi ki naj bi njim nudila vse ugodnosti, ki 'ih človek kot tak potrebuje v vsakdanjem življenju toliko časa, da ga mati narava zopet pokliče v svojo okrilje. Pa pustimo starodavni čas in pomaknimo se naprej v našo dobo. Ze kakor mladi dečki, smo jemali v roke najraje one knjige, v katerih so bili opisani boji za svobodo našega bratskega srbskega naroda, ki je bil sicer majhen po številu a velik po delih. In že takrat si nismo ničesar bolj želeli, kakor biti s temi našimi brati združeni pod kraljem, ki bi bil tudi naše krvi, in že takrat smo si v sanjah predstavljali, kako bi si to našo domovino, v kateri bi svobodno živeli, tako uredili, da bi bilo prav za vse nas, ki bi tvorili to svobodno državo.
Ko smo odrasli, bojevali smo se na vse načine za ta naš ideal in končno leta 1918 smo raztrgali suženjske verige v katere je bil naš rod okrog tisoč let vkovan.
Oddahnili smo se. Solze sreče in veselja so rosile naše oči. Svobodni smo vriskali pijani veselja in najboljšo voljo smo imeli, ko smo se streznili, da se lotimo dela. Mrzli znoj strahu pa nas je polil, ko smo pogledali kvišku in z grozo zazrli pri državnem krmilu že ljudi, ki so to našo idealno pijanost izrabili, in se polastili samovoljno vlade nad nami. Nihče jih ni pooblastil. Čeprav so vedeli, da jih narod ne ljubi, da so storili to proti volji naroda, vendar so z nerazumljivo predrznostjo počeli voditi državno ladjo in privedli so jo v take vode, da je obstajala resna nevarnost da se ta naša ladja, ta naš ideal, to naše vse kar imamo, razbije. Vkljub temu da so ostali gluhi, ko je narod zahteval volitve
Od takrat je preteklo dve leti, —• polnih skrbi in obupa za one, ki to našo državo resnično ljubijo, — bolj ljubijo kot svoj žep. Pod pritiskom naroda so se odločili končno, da razpišejo volitve in dajo narodu priložnost, da izbere iz svoje sredine ljudi, katerim bode brez skrbi lahko izročil državno krmilo v roke. Ta čas se nam bliža in s tem časom prihaja tudi vprašanje: Kaj hočemo ?
Odgovor na to vprašanje pa ni težak, vsaj za nas ročne in duševne
Kaj hočemo?
delavce ne, ki tvorimo ogromno državno večino. Mi hočemo, da delavno ljudstvo v bližajočem se volilnem boju premaga krivico in pripomore do zmage pravici. Mi hočemo, da bo v naši drždvi vladala politična in socijalna enakopravnost. Mi hočemo ujedinjenje vseh južnih Slovanov pod eno streho; smo za edinstveno državo Jugoslavijo. Smo pa odločno proti temu, da bi se pod to krinko brezvestno izkoriščale delavne sile v korist posameznikov, ki si z delavčevimi krvavimi žulji nakopičujejo ogromna premoženja. Mi hočemo soci-jalizacijo najvažnejših in občekoristnih industrijskih podjetij, socijaližacijo rudnikov in veleposesti, kakor tudi 8 urni delavnik, ki naj se pa razume tako, da je vsakemu svobodno, čez ta čas delati proti vstanovljeni nagradi. Hočemo izvedbo agrarne reforme in s tem dati zemljo onemu, ki jo obdeluje. Pomagati hočemo mali obrti in trgovini, javnim nameščencem vseh strok, svojim invalidom in sirotam. Hočemo uvedbo delavskih zbornic, socijalr.o zavarovanje in plačane delavske dopuste. Naši poslanci bodo morali za te zahteve ljudstva uporabiti vse njim razpoložljive sile in delati na to, da se naše zahteve čim prej uresničijo. S tem šele bodemo postali res svoboden narod in gospodarji v lastni hiši, močni na znotraj in vpoštevani od tujcev. Odklanjamo pa že sedaj komunizem in državni socijalizem, kakor tudi napačno pojmovano internacionalo, ki je poguba za vsak narod. Če si sami ne bodemo znali na pameten in trezen način urediti države, drugi nam jo gotovo uredili ne bodo, vsaj tako ne, kakor bi si jo mi želeli. Smo proti vsakemu strankarstvu z enostavnega razloga, ker strankarstvo rodi koritarstvo a to korupcijo in terorizem. Med nami ni tujerodcev, ker oni naše domovine ne morejo ljubiti, kakor jo ljubimo mi in ker nečemo imeti obzira proti nikomur pri reševanju naših primorskih in koroških bratov izpod tujega jarma.
To so naši cilji, ki jih hočemo doseči, cilji za katere bodo delovali naši poslanci. Čim več jih bo, tem hitreje bo prišlo uresničenje in dolžnost vsakega poštenega državljana je, da podpira naše resnično osvobodilno gibanje, če že drugače ne more, vsaj s svojim glasom pri volitvah.
Ni nam še dovolj.
Primorska, Koroška, unikum vladanja po par osebah v naši državi in razočaranja, ki smo jih v poslednjih dveh letih doživeli od naših gospodov pri državnem krmilu nam še ne zado stuje za omehčanje naše trde buče. Še rijemo z njo v zid, pa če vse tako ne pleše, kakor si par oseb želi, pa naj vse skupaj hudič vzame. V boj pa če je treba na nož, proti osebam, ki so se odločile kandidirati na podlagi programa Narodno socijalistične stranke, katere program vsebuje v največji meri željo po vstanovitvi trde in sigurne podlage naši mladi državi v kateri naj vlada blagostanje za vse enako in bratska ljubezen med vsemi sloji. Namen NSS ni pomnožiti strankarski boj, ampak strniti v močno falango vse sloje in osebe, ki se mislijo posvetiti z vsemi močmi delu za vresničenje svobodne Jugoslovanske države o kateri smo vedno sanjali. Delavec in gospod naj uživata
enakopravnost in življenje, ki naj bo za oba enako udobno, pri čemur pa ne sme ne eden ne drugi pozabiti na dolžnosti, katere jima nalaga narodni ponos. To je cilj NSS in naravnost nerazumljivo je, zakaj se naše neomade-ževane kandidate zbada na ne ravno lojalen način po naših novinah. Brigajte sc rajše za svoje kandidate, o katerih bo spregovoril naš narod tako ali tako zadnjo besedo pri volitvah. NSS obsoja strankarski boj, ona ga ni započela in ga tudi vodila nebo, izuzemši proti strankam, ki streme za tem, da bi se nas zopet podjarmilo in oropalo težko pridobljene svobode, gospodarskih in socijalnih pravic. Pamet v glavo in resno k delu, da vstvarimo močno državo na znotraj, ki bo respektirana tudi od zunaj, a to bode le tedaj, če bode v državi vladal red in mir, politična in socijalna enakopravnost, za katoro se dosledno bori NSS.
Razširjajte„NOVO PRAVDO"!
Stran 2.
»NOVA PRAVDA* dne 2. novembra 1920.
37. štev.
Strah pred strančico.
Ko se je ustanovila Narodno-soci-jalistična stranka, so se vse stranke, ki so imele svoje zastopnike na vladi in ki so se kazale močne in preizkušene, nekako posmehovale novonastali »strančici«. Nnjprej so molčali o nji, meneč, da bode s tem ostala NSS ljudskim masam nepoznana. Potem so poskusili z razbitjem ustanovne manifestacije. Pa tudi to je bilo zaman. »Strančica« je rastla in oni, ki so hoteli njen obstoj zamolčati, so naenkrat čutili potrebo o njej pisati. Pisali so o privesku liberalcev, o malkontentih in označili so jo za stranko vojnih hujskačev Upali so s tem uničiti »strančico«, a vse je bilo zaman. Naenkrat so videli, da bode treba iti po drugi poti, da zajezijo prodirajočo narodno-socijalistično misel.
Ker so vedeli, da »strančica« nima denaija, se jim je zdelo potrebno, pokazati na svoje blagajne. In prišli so vsi, kateri so si zn časa vladanja napolnili žepe. Prišli so »pristni« socija-listi, ki so imeli čast sedeti na vladi z buržuji in kazali so na svoje »izvrstno Stoječe« konzume Pa tudi stranka »malih ljudi« JDS (kdo bi se ne smejal?) je prišla z lepimi besedami: »Denar postranska stvar, vse vam damo, samo z nami pojdite.«
Ko pa so videli, da je »strančica« nepodkupljiva, so pričeli bruhati srd na narodne socijaliste in kričati, da 6mo podkupljeni. Eni trdijo, da smo demokrati in samo javnost ter sebe varamo, da smo socijalisti. Drugi nam očitajo, da smo buržuji'
»Strančica« pa raste in raste v strah vsem velikim strankam in 28 novembra bo pokazal, da je zaveden proletarijat v naši stranki — stranki pravice, stvarnega socijalizma, dela in političnega poštenja.
Politične vesti.
Stranka „malega človeka”.
JDS. je sklenili, da bodo njih kandidatne liste nosile kot znak: Izvoznico na vreči moke. Na uspehu častitamo.
Uspehi.
JDS. je po njenem zatrdilu stranka, ki še lahko nekaj pokaže. Da ne bo v zadregi, ji pokažemo uspehe: trošarina, vagoni z družinami, 1500 vagonov pšenice in valuta 1:4. Zaenkrat dovolj in preveč 1
Vsakdo jih ima rad.
Veliko zadovoljstvo vzbuja po zatrdilu »Jutra« kandidatura JDS. med ljudstvom. Dr. Kukovca ima vsakdo rad, Rebeka iz Celja vsak spoštuje. Verjamemo ! Dr. Kukovca imajo posebno radi ljudje v vagonih, Rebeka pa vsi oni, ki zahtevajo 12 urno delo. Ampak po našem mnenju bo teh 28. novembra premalo.
Uspehi ministra za socijalno politiko.
Dr. Kukovec je povedal, da se je JDS. v polnem obsegu zavzemala za korist ljudstva. Ko pa so ga pozvali, naj našteje te uspehe, je odgovoril, da bo JDS. odpravila 8 urni delavnik.
Idealni možje.
JDS. kandidira same idealne može, take, ki pravijo: trpimo, a trpimo v svoji svobodni dmovini. Mi jim bomo v volilnem boju prav krepko povedali na uho, kako so »trpeli« v svobodni domovini. Capito?!
Kaj je JDS?
Na to vprašanje odgovarja sam dr. Žerjav, ki ga je — mimogrede rečeno — škoda, da se nahaja v družbi starih liberalcev, sledeče : »JDS. je stranka, ki že lahko kaj pokaže. Bojna stranka proti klerikalizmu je. Zaradi tega kliče pod svoje orožje vse svoje stare in mlade vojake«. Mi imamo k temu pripomniti samo sledeče: Po našem mnenju je JDS. stranka kapitalistov in njih podrepnikov. Ona lahko pokaže na valutno reformo in izvozničarje. Če se
bodo naši liberalci bojevali proti klerikalizmu na ta način, bo klerikalcev vsak dan več. S »farji« in lenuštvom se klerikalizma ne ubije. Starim vojakom ala Ivan Solnce, kakor ga imenuje Vaš Ben Akiba, lahko pripnete kolajne na prsa — zaslužili so jih — mladi se ne bodo odzvali. — »Pogrebni zvonovi prav milo pojo, ko naše liberalce k pogrebu neso.«
Kislo grozdje.
Jedeesarski »Ptujski list« pravi, da Samostojni kmetski stranki kompromis ni uspel, ker demokratska stranka ni mogla sprejeti vseh zahtev. Mislmo, da bi se glasilo pravilno, da Jedeesarjem kompromis ni uspel, saj hoteli so ga napraviti s komurkoli, pa jim nihče ni šel na lim.
„Jutrovcem“ v spomin!
Sobotno »Jutro« prinaša pod naslovom »Celjska resolucija JDS.« cel slavospev na starino — kakor ga samo nazivlje — dr. Gregorina. Nimamo ničesar pripomniti k temu, temveč bi še naglašali naše spoštovanje in priznanje vsem njegovim zaslugam zn naše uje-dinjenje. Nehote nas pa dirne zadnji del: »Ko so si drugi izgovarjali topla mesta, je prišel Gregorin nazaj — ne praznih rok za naš narod, vendar sam brez eksistence.« Gospodje okoli listu »Jutro«, kje pa ste bili takrat? Kaj ne, takrat ste se pa otresali te zaslužne »starine«, češ da je prestar in vsled tega otročji. Takrat so si pa »izgovarjali topla mesta« nezaslužni mladi ko-ritarji, ki imajo med ljudstvom toliko zaupanja za »zasluge«, da bi jim isto niti glasu ne bi dalo pri eventuelnih volitvah za predstavništvo. Pokličite si v spomin nazaj one dneve po prevratu, ko ste »izbirali« najboljše med najboljšimi za narodno predstavništvo. Takrat ni bilo mesta za zaslužnega moža, ki je ,imel kot bivši kraški poslanec — to mesto je vsled svojega delovanja za Jugoslavijo v tujini izgubil — med prvimi pravico na mesto v predstavništvu s posebnim ozirom še kot predstavnik zasedenega ozemlja. Takrat so pa prevladovali razni »finančni še-ni-ji«, ki nimajo v kraškem ljudstvu prav nobene zaslombe in katere bi pri evetu-elni volitvi ljudstvo volilo »z metlami«. Kaj ne, korito je bilo premajhno, zato so pa morali razni zaslužni možje, ki bi istega morda prevrnili, ostati izven hleva. Sicer pa če se med otrobe mešaš, te lahko svinje požro.
Da so gospodje okoli »Jutra« nedosledni in farizejski, nam je itak znano, čudno je pa, da je med nje zašel tudi dr. Gregorin, ki jim danes ni več prestar in otročji, ter se pusti tako hinavsko izkoriščati. Ne bi si mislili tega«o dr. Gregorinu! In slednjič še to hinavsko zavijanje oči! Zakaj pa niste postavili dr. Gregorina na tako mesto, kjer bi mu bila izvolitev sigurna? Zakaj je na mestu, kjer vzlic vsej megalomaniji naših liberalcev sploh ne pride v poštev? Kajne gospodje, prestar je in otročji — kakor ste rekli 1 Toda peska je treba v oči našim zavednim beguncem ! Dr. Gregorin naj da firmo, ker ima mož čiste roke, ki jih nekateri drugi nimajo, in pod to firmo naj se skrijejo in plezajo navzgor drugi, ki bi jih v Primorju niti pes ne oblajal. Da se razumemo!
*
Stališče dobrovoljcev pri volitvah.
Kongres dobrovoljcev, ki se je vršil zadnje dni v Beogradu, je sklenil, da dobrovoljci ne postavijo za volitve v konstituanto samostojne kandidatne liste, temveč, da zahtevajo od demokratske in radikalne stranke, da jim odstopita na svojih listah nekaj mest. Izbrani so bili trije delegati, ki bodo stopili v to svrho v stik z omenjenima strankama.
Bolgarska in Jugoslavija.
Bolgarski poslanik v Parizu, general Savov, se je izjavil proti pari škemu dopisniku beogradske »Pravde«, da hoče Bolgarska živeti v najboljših
odnošajih z Jugoslavijo, kakor tudi z vsemi ostalimi sosedi. Jugoslavija, ki je izšla iz vojne silno povečana je se-iaj prva država na Balkanu. Brez dvoma bo po rešitvi težkih notranjih n zunnnjih vprašanj zavzela zavisti vredno pozicijo v koncertu balkanskih narodov. Bolgarska, ki hoče obnoviti svoje gospodarske in politične sile, bo storila vse, da zboljša odnošaje med bolgarskim narodom in beogradsko vlado. K koncu je Savov dejal: Pri izpolnjevanju svoje naloge računamo v izdatni meri na časopisje. Tako pri nas, kakor v Jugoslaviji lahko časopisje mnogo pripomore, da se odnošaji med obema državama postavijo na podlago dobrega sosedstva.
Dnevne vesti.
Ljubljanske govorice. Zadnji čas se trosijo po Ljubljani vesti, da je pa-sirala Zidani most velika hrvatska do-brovoljska četa, ki je odšla na Koroško. Kot smo se lmformirali so govorice brez podlage.
Cene moki bodo padle. Zagrebški Trgovac« poroča: Zadnje dni se ponuja banatska moka po nekoliko nižjih cenah.
Sprejmite koroške delavce na delo! Državna posredovalnica zadelo, osrednji urad v Ljubljani objavlja: Pri državnem uradu za delo se zglaša zadnje dni izredno mnogo beguncev s Koroškega, ki so morali vsled nemškega terorja zapustiti svoje kraje. Navadno so brez vsakih sredstev in sedaj nujno prosijo za delo. Da se rešijo vsaj za nekaj časa, se nujno naprošajo, vsi delodajalci, ki bi rabili delavce da prijavijo to z navedbo pogojev ljubljanski ali mariborski podružnici »Državne posredovalnice za delo«.
Punt češke duhovščine. Papež in prvaški škof sta od čeških duhovnikov zahtevala razdružitev zveze čeških duhovnikov. Na občnem zboru zveze je bila zahteva odklonjena s 345 proti 60 glasovom.
Pomoč iz Amerike. Ministerstvo za prehrano in obnovo zemlje je prejelo od Odeienja jugoslovanske narodne obrane iz Bolivije ček na 200 funtov šterlingov za pomoč sirotam v naši državi.
Nemčija kupuje naše žito. V Banat so dospeli trgovci iz Nemčije, da nakupijo žito, katerega v Nemčiji zelo primanjkuje. Računa se, da bo morala Nemčija uvoziti okoli 2 milijona ton žita.
Nov vozni red. Prometno minister-stvo objavlja:	Potniki	se	obveščajo,
da se od 1. novembra t. 1. izpremeni redni vozni red na progah zahodno in severno od Beograda. Od tega dne bodo vozili vlaki v smeri proti Zagrebu: 1. Simplon ekspres z vozovi I. razreda v v Pariz, Calais in Ostende. Odhod iz Beograda ob 22 40: 2. brzovlak št. 4 z vozovi I. in II. ima vsak dan direktne vozove na Ljubljano in direktne vozove za Trst, Milan, Turin, Modeno in Pariz, v ponedeljek, sredo in petek pa direktne vozove na Dunaj in Prago. Iz Beograda odhaja ob 21.; 3. brzovlak št. 0. z vozovi I. in II. razreda z direktnim vozom v Brodu, za Sarajevo in v Zagrebu za B^kar. Iz Beograda odhaja ob 18.; 4. osebni vlak št. 12 z vsemi tremi razredi odhaja iz Beograda ob
7.; 5. osebni vlak št. 32 z vozovi vseh treh razredov odhaja iz Beograda ob 23 35.; 6. mešani vlak št. 34, ki vozi samo do Vinkovcev, odhaja ob 14.
Seznam telefonskih naročnikov za Maribor, Celje, Ptuj in vse manjše kraje na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju je izdal anončni in informačni zavod »Vedež«, Maribor, Gregorčičeva ulica 0. Knjižice se naročijo direktno pri zavodu ter stanejo pri predplačilu 1 izvod K 10—, proti povzetju 1 izvod K 20—.
Litija. Za predvčerajšnjim ob 10 uri dopoldne sklicani shod 'Nar. soc. stranke sc je moral preložiti na popol-
dne, ker je bil glavni govornik zadržan. Popoldne je otvoril shod predsednik kraj. org. NSS tov Bizjak, ki je podal besedo tov. Fakinu iz Ljubljane, ki je v kratkih a točnih izvajanjih pokazal pomen volitev v konstituanto in pojasnil razlike, ki obstojajo med našim programom in programi ostalih strank. Vsi navzoči so njegove besede odobravali. Nato je govoril tov. Dolšek, ki je izjavil, da je dosedaje delovanje ubilo v ljudstvu vse zaupanje do takozvanih voditeljev in da je čas, da delavstvo samo poskrbi zato, da bodo od njega voljeni voditelji res zastopali njegove koristi, ne pa, kot se je dosedaj dogajalo, takoj po volitvah pozabili na svoje volilce. Odobraval je program NSS in izjavil, da vsak delavec lahko zaupa kandidatni listi, ki nosi tako čista imena, kot kandidatna lista NSS. — Tov. Bizjak je nato navzoče občinstvo opozoril na nedeljski manifestacijski shod NSS v Ljubljani, nakar je lepo uspeli shod zaključil. — Omeniti moramo, da ni programu NSS, niti očitkom napram dosedanjim strankam nikdo ugovarjal, dasi so bili navzoči tudi pristaši drugih strank. Litija je odločno naša in vsi naši nasprotniki si bodo tamkaj opekli prste.
Dopisi.
Jesenice. Jeseniški Nemci so se pritožili na deželno vlado in jo zaprosili, da jih ščiti. Vzrok tej pritožbi je ta, da so jim konfiscirali vrli jeseniški fantje slike Habsburžanov Francelna in Korlna in jih pometali skozi okno na cesto. Mi svetujemo našim Nemcem in nemčurjem, da se izselijo v Avstrijo ali Madžarsko, ako jim gre ločitev od naših zatiralcev tako k srcu. V Avstriji in Madžarski imajo le še nekaj upanja, da jih obsije morda kdaj zopet žarek milosti habsburškega vladarja, medtem ko na to pri nas zaman čakajo. Od naše vlade pa zahtevamo, da tem nemškim nesramnežem res pomaga in sicer s strogo kaznijo, da bodo vedeli, kako se imajo obnašati kot jugoslovanski državljani.
Naši liberalci so hudi na narodne socijaliste in pravijo, da pomagamo s svojim nastopom klerikalcem. Bodite brez skrbi gospodje — mi vemo, kaj delamo in klerikalce bomo že mi spravili na mesto, kamor spadajo z vami vred — med staro šaro.
Celje. Državno policijo v Celju in okolici opozarjamo na ponočno hajlanje in tulenje raznih atletik-šport-klubačev, ki izivajo slovensko prebivalstvo. Hočemo mir, sicer bomo sami napravili redi
Žalec. Gospej Sadnik in njeni hčerki gospej Steinbeck, soprogi bivšega avstrijskega stotnika svetujemo, da da brzdati svoje dolge jezičke, ker drugače bomo primorani stopiti jima na prste. Omenjeni dami psujeta ob vsaki priložnosti čez vse, kar je jugoslovanskega in razvijati posebno med nižjim ljudstvom neumorno agitacijo proti srbskemu narodu. Opozarjamo pristojne oblasti na delovanje teh in sličnih renegatov, katero naj ob prvi priliki odrinejo čez mejo, kamor si tako srčno želijo.
Razno.
Hitrost amerikanske justice.
Tempo amerikanskega življenja je mnogo hitrejši kakor tempo življenja pri nas. To dokazuje tudi ameriška ju-stica. Nedavno so prijeli v Kanzasu dva zločinca, ki sta hotela napasti nekega blagajnika. Zločin se je poskusil ob 7. zjutraj, ob 9. sta bila zločinca prijeta, ob 11. sta stala pred sodiščem in opoldne sta že sedela obsojena v ječi.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde*. Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
A-
v ttpraraištvu* »Nove Pravde", Gradišče štev. 7.