195. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. avgusta XXII. leto, 1889. Tzhiij . vsak dan »večer, izimši nedeljo in praznike, ter velja ^>o pošti prejeman za avstro-ogorske dežele za vae leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ..»esec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če 8e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Izubijani 26. avgusta. Krečaoi obrnili so pozornost Evrope poslednji čas zopet na orijent. Gibauje krečanskih kristijanov je vzbudilo strah diplomatov, da utegne priti do velicih orijentskih zmešnjav, totem prej, ker je javua tajnost, da Krečane šunta Grška, da naj so upirajo, ker bi rada, da b* se ta otok njej pridružil. Gibanje na tem otoku, ki uživa precejšnjo samoupravo, je pa že bilo zares nevarno Začelo se je s tem, da sta se v parlamentu začeli prepirati konservativna in liberalna stranka mej seboj, a kmalu se je premenilo v borbo mej Turki in kristijani. V več krajih je že tekla kri. Turki so se morali umak niti pred kristijani v utrjena mesta, od koder pa skušajo napadati kristijane in jih po svoji navadi pobijati. Prišlo bi bilo gotovo do večjih bojev, da je Grška imela toliko poguma, kakor sta ga imeli leta 1876. Srbija in Crnagora, ki sta začeli boj za zatirano kristijansko rajo. Ali sedanji Grki se boje resnega boja, če tudi se ponašajo, da so potomci hrabrih starih Grkov. Ob zadnji veliki orijentalski vojni so se oboroževali in za boj pripravljali, a vender Ostali mirni, dokler se je sklenil šanstefanBki mir. Proti zjedinenju obeh Bolgariji so tudi protestovali, zbrali vojakov na meji, mnogo kričali a nazadnje, ko so videli, da Evropa ne posluša njih kričanja, se zopet pomirili. Grki se nadejajo le na evropsko diplomacijo zlasti na Francijo, Anglijo, Nemčijo in Rusijo. Ko se je angleški ministerski predsednik malo neprevidno izrazil govoreč o irskem vprašanji, da bi avtonomija Irsko ravno tako polagoma odtrgala od Anglije, kakor se bode avtonomna Kreta prej ali Blej odločila od Turčije in pridružila Grškej, bo v Atenah že mislili, da je Anglija pripravljena že poslati vojne ladije svoje, da pomorejo Grkom do uresničenja njihovih želja. Posebno je pa Grkom še to vzbudilo velike nade, da prestolonaslednik vzame prusko princesinjo za soprogo. Mislili so že, da bode Nemčija porabila ves svoj upliv, da Grkom pripomore do obnovljenja nekdanje bizantinske države Atenska vlada je zatorej spraviti krečansko vprašanje v diplomatično razpravljanje. Poslala je na vse velevlasti noto, v katerej jih na to zadevo opozarja in že preti, da se bode sicer sama utak-nila vmes. Diplomati, ki dobro vedo, da hrabrost ni lastnost Grkov, so pa na noto kaj bladno odgovorili. Srednjeevropske države in Anglija ji naravnost povedo, da se nema mešati v notranje kre-čanske zadeve. Odgovora Francije in Rusije sta bila za Grke nekoliko v obliki povoljneja, a vender se je iz njih dalo posneti, da tudi tema dvema državama razpor na Kreti ne posebno po godu. Ko bi bili gospodje v Atenah mulo bolje premislili evropski položaj, bi bili že poprej morali ve deti, da od diplomacije nema jo posebne naklonjenosti pričakovati. Anglija bi sama rada prisvojila si Kreto kakor si je ciperski otok, in gotovo ne bode pomagala Grkom, da si ga prilaste. Če je Salissburrv govoril, da se ta otok kdaj pridruži Grškej, je to storil le zaradi tega, ker se mu je zdelo umestno prikriti prave angleške namere. Francija ima pa tudi preveč notranjih skrbij, da bi se mogla še brigati za Grke. Sicer so se pa v Parizu simpatije do Grkov ohladile, odkar se je zvedelo, da grški prestolonaslednik postane svak nemškega cesarja. Rusiji so pa Bolgari premalo hvaležni za kri, ki so jo prelili vojaki njeni na Balkanu za njih osvobo-jenje, da bi imela veselje potegovati meč iz nožnic za osvobojenje Krete. Rusija bode pred vsem gledala, da varuje koristi svoje. Avstrija, Italija in Nemčija pa nikdar neso po-s bno se zanimale za orijentske kristijane, posebno Bismarck je že večkrat javno se izrazil, da mu za orijent ni dosti mar. Te velevlasti le to na gledajo, da orijentskih dežel ne dobi Rusija, ali da si splob Rusija preveč ondu svojega uliva ne utrdi. Po godu jim je pa, da ima orijentske države Turčija. Vedo pa tudi dobro, da bi, če se začne potegovati za Grke, se razširilo gibanje po vsem orijentu. Makedonci iu prebivalci Stare Srbije bi se jeli puntati. Bolgarija in Srbija bi posegli v boj in nazadnje bi prišlo še do velike evropske vojne, katere pa nikdo ne želi. Zaradi tega je čisto naravno, da je diplo-matična nota grška ostala brez uspeha. Kakor se sedaj kaže, se bodo razmere na Kreti kmalu mirno poravnale. Novi generalni guverner jako taktno postopa in ima tudi že dovolj vojaške sile na razpolaganje, da Turke in kristijane drži v strahu. Začela so se pogajanja s kristijani, ki se bodo pa najbrž končala s tem, da se avtonomija Krete zopet nekoliko razširi in zavladal bode zopet mir. Jedino v slučaji, če bi Turki jeli rae-sariti kristijane v velikih množinah in bi se pokazalo, da Šakir paša nema dovolj moči, da bi to za-hranil, bi bila Evropa moralično prisiljena na kre-čanske razmere boli obrniti svojo pozornost. Grki pa bodo lahko iz tega, kako se je ta zadeva razvila, posneli nauk, da se na diplomacijo ne smejo zanašati. Ko bi ne bili vselej Čakali, da jim diplomati dajo kak kos, temveč, kadar se je jelo gibati slovansko prebivalstvo na Balkanu, prihiteli Slovanom na pomoč, bi gotovo že bili dobili Kreto in še kak drug kos turške zemlje. Ker so pa iz sovraštva do alovanstva mirovali in še vedno delovali proti Slovanom, so pa prazni odšli. Čas bi bil, da bi tudi v Atenah spoznali, da le v zvezi z drugimi balkanskimi narodi morejo kaj doseči in opustili misel, da so sami poklicani kedaj gospodovati v orijentu, k čemur jim ima pomagati Evropa. Bojimo se, da do tega spoznanja še n-\so prišli. Politični razgled. Notranje- dežele V Ljubljani, 26. avgusta. Državni zl>or anide se letos še le v decembru, torej bode imel le malo časa za zborovanje. Ker se mu bode baviti z novim kazenskim zakonom, ne bode imel časa baviti se še s šolskim vprašanjem. Nam se dozdeva, da bode vlada skušala šolsko vprašanje zavleči do novih volitev, da bodo tedaj volilci izrekli svoje mnenje glede verske šole. Priznati se mora, da vlada modro ravna, pri tako važnej zadevi je treba vedeti mnenje narodovo. Če se pri bodočih volitvah ne dobi večiue za versko šolo, bode to le dokaz, da je volilci tako ne žele, kakor trdijo klerikalci. Nemški kou»tcrvuti vni vodje so v veliki zadregi. Preveč so obetali svojim volilcem in preveč mahali po sedanji brezverski Šoli. Sedaj ko so se pa preverili, da vlada ne mara podpirati njihovih pretiranih teženj, bi pa že radi, da bi volilci njih obljube pozabili, pa ne morejo se znebiti duhov, katere so klicali. SkrajnejŠi elementi začeli so jim očitati neodločnost in tako podkopavati zaupanje pri narodu. Posebno na Predarlskem sta še LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spiBal Vacalav Boneš - Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi del. XIV. (Dalje.) Od pogreba Adamčevega bil je Ourada že dvakrat v gradu in mušketir prinesel je zadnjič novico v Okrouhlino, da se bode hudo, jako hudo godilo vojakom za to, ker neso ravnali po volji Jiriškega sodnika. Morali bodo baje vsak najmanj desetkrat dirjati skozi šibe iu kdo ve, če ne bodo desetnika tudi ustrelili! Mušketir postavil se je sredi krčme, ozrl se na okrog po mizah, udaril s pestju po mizi in vskliknil: „Vrvar dodal nam je tri prav nove vrvi. — Potem naroČil je gospod predstojnik posekati tri borovce. Že jih imajo tesarji v rokah! — Stara vešala za gradom so popolnoma razrušena!" Mušketir pil je na to novico velik dušek. „In čemu bodo vrvi in čemu borovci?" „Vrvi za vratove in borovci za vešala!" „In za čega ve vratove, in za koga bodo vešala?" „Vse za Podlesce !" „To imaš za svojo novico, ti gospodski lopov!" Mušketir se je opotekel, a sreča zanj, da se je ujel za vogel hrastove, zeleno pobarvane mize. ,To imaš za Podlesce, suhi želodec !tt Mušketirju zabliskalo se je drugič pred očmi. Po krčmi razlegel se je oglušujoč smeh. „Dobro, boter Rozhoda! — Izborno!" „Pazite, mušketir! — Po Podleških pesteh otečejo lica za cel teden !" „Hujše je, kakor če dvajset bučel najedenkrat upične!" , Jaz Bem ga samo pobožal, tovariši! — Kaj pa, ako bi zamahnil! Ne bilo bi več duše v njem t" Mušketir zgubil se je iz krčme kakor dim. # + Isti dan sedel je v gradu gospod direktor nad razloženimi listinami globoko zatopljen v obseg popirjev. Dve voščenici v srebrnih svečnikih osvetljevali sta jasno pečata na dveh listinah prišedših naravnost iz osrednje pisarne knežje na Dunaji. GoBpodu direktorju poigraval je pri tem okrog ust škodoljuben, poreden nasmeh. Naglo prijel je za zvonec, ki se je lesketal kakor zrcalo na njegovi desnici in močno pozvonil. „Pokliči gospoda justicijarja!" zakričal je niti obrnivši se k dverim, ko so se bile odprle in se je na pragu prikazal sluga. Bili sta imenitni listini, da ju je gospod direktor še tisti večer pregledal. Pripeljal se je ž njimi soseben sel. Imel je konja vsega penastega. Tudi ni bilo čudo v taki množini snega! Gospod justieijar ni zamudil ne jedne minute. „Imamo že tu ! — Mislil sem, da iz tega ne bo ničesar. In vender! — Ka pravite temu? — ln tu dopis od gubernija ! — Vse, kakor smo hoteli!" „Saj jetrpelo dolg mesec!" dejal je gospod justieijar jemaje v roko listino za listino in preletuje vrstice z bistrim očesom. nTem bolje! — Bo vsaj lep dar za praznike!" Gospod justieijar sedel je nasproti gospoda direktorja in v delalni sobi „milostljivega gospoda" svetila je luč še ob jednajsti uri. (Dalje prili.) dva moža postavila za nalogo, da podkopljeta ve ljavo konservativnih vodij Poslanec Thurnher in urednik Florencourt močno agitujeta proti zmernejšem konservativcem, češ, da jim ni za stvar, temveč le volilce vodijo za nos. Njijino agitovanje ni brez uspeha. Če kuuservativci do prihodnjih državno-zborskih volitev v šolskem vprašanji ničesar ne dosežejo, bode marsikateri propal pri novih volitvah. Zaradi t' ga bodo pa prisiljeni vse svoje moči zastaviti za versko iolo. V <«ali< iji so zadnji čas več osob zaprli zaradi socialističnega rovanja, mej drugimi skoro vse uredniško osobje časopisa „ Kurvar Lwowski" in nekega rusinskega svečenika. Mi ne vemo, kaj je dalo oblastvom povod, da so zasledovala socijalna rovanja, le toliko je gotovo, da so omenjeni list in zaprte osobe ob zadnjih volitvah posebno delali proti kandidatom plemenitaške stranke in se jim je posrečilo spraviti nekaj liberalnejših elementov v zbor. VnaiiJ*' države. „Independauee Belge" je izvedela, da sta se Avstrija in Nemčija sporazumeli, da bodeta papežu priporočali nastopuo rešitev riiunkega vpra hm u ju: Italija dala naj bi papežu jedno vojno la-dijo, ki bi bila potem pod papeževim poveljstvom in nosila papeževo zastavo. Njeua permanentna postaja bi bila v Civitaveccbii. Poleg tega imel bi papež vedno pravico zahtevati jeden vlak za svojo osobno porabo. Ta vlak bi imel papeževo zastavo, kadar bi papeža vozil in bi povsod užival pravice eksteritorijalite. Tako bi papež lahko odpotoval v inozemstvo, ne da bi moral Btopiti na zemljo italijanskega kraljestva. Mi te kombinacije ne verjamemo in bi tudi v Vatikanu s tako rešitvijo rimskega vprašanja ne bili zadovoljni. Turški sultan je baje odklonil zahteve kre-čanske komisije Tako se poroča iz Aten „Standardu". Položaj je zaradi tega veduo bolj zamotan, turške čete zasele so ugodne postojanke, da bodo mogle zatreti vsak ustanek- Seveda to izvestje ni posebno zanesljivo, ker prihaja iz Aten, kjer jako žele, da bi se red na Kreti ne napravil. Pogajanja mej Kre-čani in Turčijo najbrž še ne bodo tako hitro končana, vsaj hitrost ni lastnost turških državnikov. Jedva se je začelo volilno gibanje na JFran-coikeui, že se kaže razpor mej republičani. Bivši miuister Goblet je že objavil oklic, v katerem priporoča volilcein, da naj volijo samo take može, ki so za revizijo ustavo. Goblet je seveda za revizijo ustave le v republičanskem zmislu, kakor je že bil predložil F oquet, a vender utegne baš njegov oklic koristiti Boulangerju in monarhistom, ki tudi s podobnim programom stopijo v volilni boj. Kakor se kaže, se bode volilni boj sukal okrog vprašanja, ali naj se premeni ustava ali ne, ker je tudi Boulangerju in monarhistom ugodnejše, da še skrivajo svoje prave namene za to vprašanje. — Bivši vojni minister Thibaudin je že v 11 Parižkem arrondis-sementu nastopil kot boulangistični kandidat proti Brissonu. Leon Say kandiduje za zbornico, če tudi je senator. Če dobe zmerni republičani večino, bode Say predsednik zbornice. Potovanje nemškega cesarja v Anglijo je imelo to posledico, da sta se cesar in angleška kraljica popolnoma sprijaznila. Cesar je na željo kraljice Viktorje razveljavil določbo zakona kraljeve rodbine pruske, da mora cesarica Friderik bivati v Nemčiji. Soproga pokojnega cesarja bode sedaj bivala, kjer bode hotela, a je vender obljubila, da hoče slednje leto bivati nekaj mesecev v Nemčiji. Izročili so jej tudi vse papirje njenega pokojnega soproga. Dopisi. Iz Ntarcga Trga na Notranjskem 21. avgusta. (Društvo radovoljnih gasilcev.) Pišoč o društvu radovoljnih gasilcev spregovoriti mi je najprvo o imenu samem. Povsod na Slovenskem, kjer imajo taka društva, nazivljajo jih navadno „po žarne brambe". Unesrečen ta prevod nemškega „Feuerwehr" ae je žal tako že ukoreninil, da se niti ranjkemu Levstiku pišočemu nekdaj proti tej spaki ni posrečilo odpraviti je iz slovenskega jezika. In vender sem prepričan, da bi se ta hiba takoj popravila, ko bi si le vsi gasilci v svesti bili, da rabijo slabo besedo. Nikakor si ne domišljam, da bi utegnile te vrstice mahoma uničiti vse „brainbe" ; opozoril bi le rad merodajne kroge na to nedostatnost in vBpodbudil jih, da nadoraeste nepravo besedo z lepim, čisto slovenskim izrazom. Ni mi potreba še praviti, da je popolnoma krivo, ako se za vsak nov pojm zatekamo k Nemcem in njihove, često jednostranske izraze — po besedah prestavljamo. Veščaku je znano, da si je treba vsak nov pojm najprvo dobro predočiti, potem pa mu dati ime iz slovenskega duha vzeto ne glede na prvotno nemško obliko. In tako je s „požarno brambo". Beseda „bramba" aama zelo diši po znanih nestvo-rih Koseškega. Pa ko bi tudi beseda dobra bila, nikakor ne zadostuje pojmu. Saj ne branite po- žara - ker sicer bi morali vedno paziti, da bi se kje ne vnelo — p»č pa gasite, kadar nastane požar. Člani takega društva so torej gasilci, ne pa brambovci. Da drugo primero povem, kam vas privedo gole prestave: Nemški „Jager" prestavljamo navadno z besedo „lovci". A ti vojaki ničesar ne love*, pač pa morajo bolje od druzih znati streljati. In baš zaradi tega je jedino prava beseda zanje „Btrelci", kakor jih tudi Rusi imenujejo, ne pa „lovci". Naj mi nihče ne ugovarja, da so to malenkosti. Čim pazljivejši bomo tudi pri takih „malenkostih", tem čistejši jezik si bomo ohranili. Jezik čistiti peg pa je dolžnost vsakega rodoljuba. — Čast našemu društvu, da je — mislim — prvo na Slovenskem takoj opustilo prejšnje ime, ko se mu je stvar raztolmačila. Saj treba ljudem samo povedati, volje so itak dobre. Posnemajte nas, vi gasilci po druzih krajih, in imenujte se povsodi „društva radovoljnih ali vsaj prostovoljnih gasilcev", ako že komu Levstikova beseda „radovoljen" ne ugaja, ali pa kratko „gasilna društva". Zakaj bi ne napredovali tudi v tem oziru? Naše društva radovoljnih gasilcev je staro komaj leto dnij, a stoji že na tako trdnih tleh, da smelo zre v bodočnost. Zahvaljevati se ima v prvi vrsti izgledni požrtvovalnosti nekojih mož in pa naklonjenosti gospode — posvetne in duhovniške. Šteje blizu 80 članov. Trikrat v teku leta pokazalo je že, kaj premore o požaru izvežban gasilec. Vsakokrat bi! je siloviti ogenj kmalu Iokalizovan in ubogi vaščani rešeni velike nesreče. Res še nemarno gasilnega orodja na izobilje, a živo zanimanje in pa dejansko podpiranje, ki ga društvo uživa, sta nam porok, da kmalu dospemo tija, kamor hrepenimo. — Da je društveno upravništvo in poveljstvo čisto s'ovensko, tega mi še poudarjati ni treba. Res se često prigodi, da se baš pod krilom gasilnih društev skriva sramežljivo nemškutarenje. Saj smo celo iz Kranja dobili za desetletnico ondašnjih gasilcev povabilo z nemškim tekstom na prvi, slovenskim na drugi strani. Pri nas Notranjcih Be tega ni bati. Možje, ki so pred kratkim volili dr. Vošnjaka in Kavčiča, isti možje imajo tudi vodstvo gasilnega društva v rokah. Disciplina je povsem povoljna, vender pa bi si jo jaz še bolj strogo želel. Zlasti oni člani, ki neso bili še vojaki, naj bi zmatrali vaje bolj resnim in pa nepogojno uklanjali se vsakemu, še tako stro gemu ukazu načelnikovemu, kakor to zahtevata pravilnik in službovnik. Katera mlada, neizkušena gospođica naj si to prav dobro zapomnita, to vesta sama najbolje. Društvo ima resen namen in ni samo gizdaviti Be v lični opravi. Resnega nameua društvo pa mora zahtevati nepogojno pokorščino onemu, ki je izbran bil načelnikom. — Ako omenjam tu še neko nedostatnost, naj si mi to ne ušteva v zlo; kajti vodi me najblažja misel. Na umu imam namreč sosedne Ložane. Mržnja, katero goje meščani proti občanom Starotrškim se gotovo ne bo nikdar umaknila ljubezni, ki naj bi vladala mej bližnjimi sosedi. Je li opravičena ali ne v vseh drugih zadevah, to preiskati ni moja naloga. Pač pa smelo trdim, da bi se pri tako dobrodejnem društvu, kakor je gasilno, vse nasprotstvo moralo pozabiti. Pustite, vi Ložani, vsaj v tej stvari svoje stran-karstvo ter pristopite polnim številom k našemu društvu, ker Vam lastnega ustanavljati ne kaže. Pa to brez zamere! Društvo gasilcev pa se ni samo dobro obneslo izvršujoč pravi svoj namen, gasiti ognjeno silo; zastopalo je tudi pri drugih priložnostih jako častno svoje mesto. Navesti hočem samo to, kar se je zgodilo v komaj preteklem času. Na Levstikovo slav-no8t v Velike Lašče šlo je bilo 32 članov s krasno zastavo, darilom ljubeznjivih dam Poročevalec „Slovenskoga Naroda" se je pač zmotiti moral, ko je pisal, da sta društvo zastopala samo dva člana. Isti.tak<> se je slavnostni odbor napačno zahvalil gasilcem Lož ki m, katerih do sedaj še sploh ni, mesto Starotrškim. Za rojstvent dan nj. svitlosti kneza Schonburga Waldenburga, našemu društvu velikega dobrotnika, napravili so gasilci krasno bakljado z godbo in jako ubranim — se ve — slovenskim petjem. Dvanajst izvežbanih grl pelo je: »Slovenec sem, J dransko morje, Mrak, Uboj". Po bakljadi uživali smo znano knežjo gostoljubnost; rajali in peli do pozne noči. Knez pridobil si j? že davno srca vseh našincev z izredno prijaznostjo in nakloujenostjo svojo. Žal, da ni avstrijski državljan! V velikem posestvu utegnil bi biti zaščitnik Slovencev. Veliko slavnost pa so priredili gasilci 18. t. m. na rojstveui dan Nj. velečanstva presvetlega cesarja. Dopoludne je bila slovesna sv. maša, pri kateri so stregli razven domačih gg. kapelanov še Štirji teologi. Popoludne pa je bila ljudska veselica na Nad-leškem hribu s tombolo, godbo, plesom in petjem. A na večer se je užgal velikansk kres Kraj veselici je bil jako srečno izbran in prav okusno okrašen; hrib z divnim pogledom na vso dolino Staro-trško je kakor nalašč za take slavnostij. Počastili so nas lični gasilci iz Cerknice, Rakeka in Prezida in mnogobrojna gospoda iz imenovanih krajev in celo iz Planine. Domačini pa so bili skoro vsi navzoči neizvzemši odličnih gg. meščanov Ložkih. Divili smo se zlasti krasnim gospem in gospodičinam. Človek ne bi verjel, da premore Notranjska toliko krasotic. In vender si iščejo celo odličnjaki slovenski še vedno radi žen v tujcih! Počastiln nas je tudi knežja rodbina Schonburgova in vsa ostala gospoda grajska. Hvala zlasti kneginji, ki je s svojo prikupljivo ljubeznjivostjo nas vse očarala. Načelnik dobil je od kneza dragoceno sekiro v dar. Pravih udeležencev veselice je bilo nad 400, gledalcev pa na stotine. Kako neumorno so se pele slovenske pesni, kako se zdravice napivale, kako je domača, a vse hvalevredna godba pridno ustregala „uabru-šenim petam" do svitlega jutra prihodnjega dne — to popisati naj mi blagohotni čitatelj odpusti. Vse se je vršilo v najlepšem redu, da si ni bilo nobenega vladnega zastopnika in nobenega redarja, čisti dohodek, namenjen napravi gasilnega orodja, je tako ugoden, da si ga ugodnejšega nihče želeti ne more. Pa tudi požrtvovalnost odborova bila je občudovanja vredna. — Ako ptujci neso bili tako slavnostno sprejeti, da bi jim prišle »gospe in gospodičine, žene in dekleta s tisočerimi šopki" nasproti, kakor je nek govornik opisoval sprejem gasilcuv v Kranj i, naj nam blagovoli odpustiti to nedostatnost uvažujoč, da je šlo tu za dopolnjenje gasilnega orodja — torej je bilo treba štediti — in da je naše društvo še mlado in neizvežbano v prirejanji velikih slavnostij. Dobro volje odboru gotovo ni manjkalo. Sklepajoč svoje poročilo ne morem si kaj, da bi ne omenil, da je bil aisvet g. Korče ja, načelnika Cerkniških gasilcev, marsikomu v spodtiko. Nas*etoval je namreč, da bi i mi pristopili k zvezi gasilnih društev Kranjskih, ki se ravnokar snuje, ne glede na to, so li društva slovenska ali nemška. Dobro verao i mi, da gasilna društva nemajo in ne smejo imeti političnega značaja. Ali vprašamo najprvo, kdo sme reči, da je društvo takoj političnega zn čaja, ako rabi slovenski občeval ni jezik ? Nesmo li Slovenci vseskozi lojalni ? Tisti časi so minuli, ko je bil vsak izdajicam prištet, kdor se je zavedal slovenske svoje narodnosti. In dalje, kje na Kranjskem pa je gasilno društvo, ki bi po okolščinah pravico imelo, imenovati ae nemško? Kjerkoli je občevalui jezik nemški, tam se čisto uepotrebno goji nemškutarenje. Mi pa smo odločni nasprotniki tistih poiovičarjev, ki trdć, saj v nepolitičnem Življenji malo nemškutariti ne škoduje. Naj ae najprvo skrbi, da se vsa „nemška" gasilna društva preleve v čisto slovenska, potem ne bo ni-kake ovire združenju. Da bi pa po storjeni zvezi sredotočno vodstvo v Ljubljani vedno še nemško ostalo, temu mi uikdar ne pritrdimo. Kako čemo tudi, ako pomislite, da se v odboru našega društva možje, kakoršen je g. Fran Žnidaršič, ki je pred par dnevi pri občinskem posvetovanji pod predsed-ništvom g. okrajnega glavarja možato odklonil podpisati nemški zapisuik, in odločno zahteval slovenskega ? Njemu pa so sledili vbj drugi svetovalci. In taki možje da bi sprejemali nemške ukaze iu poročila od gg. Doberleta in Achtschina. Ne zaslužili bi častnega imena „zavednih Notranjcev," ako ne bi v resnici odločno naroduo postopali tudi v najmanjših stvnreh. Branirodov. Iz Sr«' ■J c« lO ti 7. zjutraj 9. popol. 9, zvečer 73ti 7 mm. 73f> 5 mm. 785 9 mm. 13 2" C 14 2° 0 si. sv z. ■L sv/,, sl. szb obl. obi. d.jaa. 0 00 ara. pod Srednja Dormalom. 3DuL3ZL3^)t3!k:ei borza, dne 26 avgusta t. I. poročilo.) Werai — 83-75 — gld 84 70 — „ 109-95 — , 99*50 — . 907-- - , 304 75 — ,. t ty-20 — . (Izvirno telegrafično Papirna renta Srebrna renta .... Zlata renta ..... 6C„ marčna renta . Akcije narodne banka. Kreditne akcije . ■ . . London. .... Srebro ...... , Napol......... , 9-46 C kr. cekini .... , 5 63 Nemške marke .... , 58 20 4% državu« srečk*- it I. 1864 260 gld. Državne srećke iz 1. 1864 100 , Ogerska zlata renta 4°. . . . . rr*gerska papirna renta 5°/( . . . . 5f'/0 Štajerske zemljifič. odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5"/a 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4,/4°/0 zlati zast. listi lired'tue srečke.....100 gld ELodolfOTS srećke ... . 10 ,, „kcij< anglo-avstr. ba ikn 120 „ ''rammwiiy-drni5( velj 170 gld. a v. 131 174 99 94 121 11« 184 20 l',J9 227 gld danes 83-30 bi 26 110 — 99*40 907*— 304*— 119*26 9*4(1«/, 5-B3 68-22Vi 75 ar. 90 90 25 2=» 30 50 50 mmm 1 J. BUZZOLINI H na Mestnem trgu v Lju Dijani trgom i dteui in vinom najuljudneje priporoča izvrstne salame lastnega izdelka iz lastne tovarne za salame. I Dobi se tukaj tudi v Ljubljani in po v.som Kranjskem jako pri 1 j ubij r ni Savinski sir (Sannthaler Kiise) komad 1 „ kilo 48 kr., komad !4 kilo 2S kr.; potem Limburški sir v kosili, kilo po 80 kr.; Eidamski sir, kilo po 1 gld. 20 kr.: Emendolski sir, kilo po 1 gld. 20 kr.; Grojerski sir (Grojerka.se), kilo po 70 in 75 kr.; Rochefortski sir, kilo po 2 gld. Zmirom dobo se fini Olomuški kvargelni, vsako sredo in soboto pa sveži „Wiener Neustadter", dvojica (par) po 10 kr.; Cervelatne klobase, komad po fi kr.; Extra-klobase, kilo po 1 -u-ld.; raz v en teh: Pariške klobase, mortadela, poljske klobase, jeterne klobase, i. t. d., i. t. d. V moji elegantno opravljeni sobi za zajutrek točijo se izvrstna pristna vina, kakor: istrijanec, jeruzalemec, Ijuto-merčan, dolenjec na liter in v buteljah in pivo v steklenicah. (882—1) [llUIlIJllMJi^ [§i H 1 d 1 1 1 M m m m m d 1 Štev. 416. V. C. 1. Dne 21. septembra 1889. bode ob 10. uri dopoludne javna obra\nava za zago-tovljenje trakternega dajanja hrane bolnikom in komandovanim v c. kr. gamizijskej bolnici št. 9 v Trstu, potem za dajanje hrane bolnikom in komandovanim v rezervni bolnici, ki se napravi v zalivu St. Bartholomeo pri Trstu, ako bode treba, za dobo od dne 1. januvarja do konca decembra 1890., oziroma pri posebno ugodnej ponudbi za tri leta. 2. Podrobni pogoji za to obravnavo se lahko ogledajo v zvezku o pogojih z dne 1. septembra 1889. v pisarni imenovane bolnice. 3. Pismena ponudba mora se pod nastopnim naslovom ali osobno izročiti ali pa s c. kr. pošto franko doposlati in sicer: Na c. kr. garnizijsko bolnico št. 9 v Trstu. Ponudba za obravnavo za zagotovijenje dne 21. septembra 1889., obložena z varščino 900 gld. avstr. velj. (Specifikacija za varščino uloženega zneska, oziroma vrednostnih papirjev.) 4. Povprek je v gamizijskej bolnici št. 9 v Trstu kacih 90 bolnikov in kacih 27 mož komandovanih vsak dan, letni promet pa znaša približno 16.600 gld. 5. Ponudnik, ki obravnavinej komisiji ni znan, mora dokazati solidnost in zalagalno sposobnost svojo s predpisanim spričevalom: 6. Pismena ponudba mora : a) biti narejena točno po formularji, pridejanim koncem tega razglasa, in b) imeti kolek za 50 kr. o) Ponudbe morajo se raztegati na vse v ponudbenem foimularji obsežene navadne in izjemne zapise in se smejo staviti le za cele dijetne porcije, uštevši k vsaki porciji spadajoč kruli ali zemljo. d) Ponudbi za zagotovi jenje trakternega dajanja hrane bolnikom in komandovanim v gamizijskej bolnici št. 9 v Trstu in v rezervni bolnici v slučaji mobilizacije, ki se morda napravi, v zalivu San Bartholomeo pri Trstu, ne smeta sestaviti se skupaj v jeden spis, temveč ima se napraviti vsaka zase. 7. Tekmovati sme sploh vsak, ki more skleniti pogodbo po postavi veljavno ali kateri ni od tekmovanja izključen po obstoječih posebnih prepisih. 8. Ponudnikom naznani bolnica, če so njihove penudbe vsprejete ali odbite, še le tedaj, ko je kompetentna oblast odločila o obravnavnem aktu. Ponudba pravno veže ponudnika od dne, ko jo je stavil, erar pa še le od dne njenega potrjenja. Ponudniki morajo se odreči glede izjave vojne uprave o vsprejetji ponudbo držanju v §. 862 občnega državljanskega zakonika in v članih 318 in 319 avstrijskega in v §§. 314 in 315 ogerskega trgovskega zakona za izjavo o vsprejetji obljube ali ponudbe določenih obrokov. 9. Vsak ponudnik mora zagotoviti ponudbo svojo s 5°/„ varščino v gotovini ali državnih papirjih. 10. Oni, komur se bode izročilo zalaganje, mora za zagotovljenje prevzetih zaveznostij v 14 dneh, ko se je obvestil, da je ponudba vsprejeta, uloženo varščino dopolniti v popolno kavcijo, t. j. na deset (10) odstotkov od v točki 4. navedene zaslužne svote. V Trstu, dne 19. avgusta 1889. Od c. kr. garnizijske bolnice št. 9 v Trstu. Formular ponudbe. Ponudba. Podpisani, stanujoč v (kraj, okrajno glavarstvo ali komitat) ..................................................................................................... izjavi 8 tem glede" na razpis ddo..................................................................................................... da je pripravljen za c. kr. garni- zijsko bolnico št. 9 v Trstu (za rezervno bolnico, ki se eventuelno napravi v slučaji mobilizacije v zalivu San Bartholomeo pri Trstu) porcije za hrano, jedi in pijače za čas od dne 1. januvarja do konca decembra 1890., eventuelno do konca ....................................................................................................po naslednjih cenah preskrbovati, in se zavezuje dajati hrano bolnikom in komandovanim po v c. kr. vojaških bolnicah od I. 1875. veljavnih določbah, koliko komu gre: kot kraj «'» rje v reci: ikrafcurjev navadni zapis itd. (Glej zvezek o pogojih.) Za slučaj mobilizacije, mej časom, za kateri bi se mu izročilo trakterno dajanje hrane, se zavezuje preskrbeti dajanje brane bolnikom in komandovanim v c. kr. gamizijskej bolnici št. 9 v Trstu (v rezervni bolnici, ki se eventuelno napravi v slučaji mobilizacije v zalivu San Bartholomeo pri Trstu), ravno tako pri podružnicah, ki bi se napravile v tem krajih, po (za mirovno razmerje pogojenih cenah) Hkratu izjavi, da so mu dražbeni pogoji znani, da jih je razumel in je pripravljen jih točno držati. Nadalje izjavi, da je v ceni za celo porcijo za bolniške strežnike in komandovane tudi zapopadena cena za juho, ki jim gre za večerjo Za varščino uloži .............................................~...................................................................................... in se zavezuje, če se njegova ponudba vsprejme, uložiti v 14 dneh predpisano kavcijo. ___________________________................................._.......„„..................... dn<5 ...........______________________..........................- 1889. Ime in značaj, stanovanje (eventuelno tudi firma). Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiakarne*