•poštnina- plačana v-GOTOVINI-
ßiriKf]
1934-1935
•f'XXXVI * >f- 6 •
Vsebina šestega zvezka
am*
1.	Ivan Albreht: O oslu, Toncu in novi računici.......129
2.	Svfcn Hed'm-Viktor Pirnat: Prvič skozi Peràjo	134
3.	Vinko Bitenc: Začarane smuči..........137
4.	Adam Milkovič: Pacek. Prigode navihanega kužeta. Za nase najmlajše .	139
5.	Pavle Flerè-. Pavliha. Ilustrira Franeè Podrekar...........143
6.	Ivan Podobnikar: Pustna. Pesem.........144
7.	Zanimive številke......................144
8.	Arnošt Adamič: Koruzni frontnik Sandi. Roman za deco .... 145
9.	Doma izgotovljeae igračke. 4. Ribji lov. 5. Pregibi j ivi pajac ... 149
10.	Irma Bajžljeva: Zvončkarji se uče stenografije......150
11.	Zdravko Ocvirk: Pridni šolarček. Pesem........152
12.	Iz mladih peres. Prispevki »Zvončkarjev«.......152
13.	Zastavice za brihtne glavice.......Tretja stran ovitka
14. Stric Matic s košem novic........Četrta stran ovitka
POKAŽITE IN PRIPOROČAJTE »ZVONČEK« SVOJIM ZNANCEM! NABIRAJTE PRIDNO LISTU NOVIH NAROČNIKOV! ČIM VEČJI bo KROG »ZVONČKARJEV«, TEM LEPŠA IN OBSEŽNEJŠA BO VSEBINA NAŠEGA LISTA!
»Zvonček« izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in stane t naprejšnjem plačilu za vse leto 30 Din, za pol leta 15 Din, za četrt leta 7*50 Din. Posamezni zvezki so po 3 Din.
Uprava »Zvončka« je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, Učiteljska tiskarna. — Na ta naslov pošiljajte naročnino in reklamacije I
Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo.
Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo »Zvončka« ▼ Ljubljani, Krakovski nasip 22.
Rešitev ugank, nalog itd. sprejemamo le prvih 14 dni po odpravi vsakega
zvezka.
Glavni in odgovorni urednik: Dr. Pavel Karlin. — Izdaja, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franeè Štrukelj).

LIST S PODOBAMI ZA MLADINO
LETO 36 « ŠTEV. 6 F E B R IIA R 19 3 3
□
Ivan Albreht
O oslu, loncu in novi računici
Pri krstu so mu izbrali za patrona svetega Antona, doma pa so mu ime skrajšali in ga klicali za Tonca. Mali je naglo rasel in je bil zdrav in čvrst, še prečvrst, so rekli mati. Nikoli ni miroval in vse je pretaknil in prekucnil, da so bili
I venomer križi z njim. Zgodaj je skobacal in jel hoditi in kar kmalu je bil goden za pastirja in za šolo, pa je dopoldne gonil živino na pat šo, popoldne pa jo je s platneno
I torbo na hrbtu mahal v šolo.
Na paši je bil zadovoljen. Plezal je kakor veverica in se je naglo na* učil tudi drugih pastirskih spretno; sti. Kamen je znal zagnati po vodi tako, da je po trikrat, po štirikrat odskočil iznad gladine. Ptice je po--znal po petju in perju in se je od marsikaterega pastirja razlikoval le v toliko, da krilatim pevcem ni storil nikoli nič zalega. Drugače pa, ej, kdor je bil pastir, se ni rad za> meril Toncu! Njegova pest je bila kakor kamen in komur so kdaj Tončevi prsti rili po laseh, je potlej najmanj štirinajst dni hodil golo> glav, tako ga je vse boleto-
Radi plezalske spretnosti in svoi je bojevit ost i je moral Tone doma preslišali nekatero gorko in tudi brezovka je pod vodstvom očetoi ve in materine roke večkrat tipala
po njem, tovariši pa so ga močno cenili in se ga tudi primerno bali. V pastirskem stanu tedaj ni doživi Ijal omembe vrednih neprilik, zato pa je bila njegova šolarska slava bolj trnjeva. Ze sama okolnost, da je moral po toliko ur na dan mirno presedeti v klopi, ga je navdajala z žalostjo. Žalosten pa Tone ni bil rad in si je zato v šoli pomagal, kakor je vedel in znal. Zdaj je prinesel s seboj iz vrbovega lubja urei zano piščal, zdaj iz smrekove skorje zvito trobento, pa je sredi najbolj skrbne učiteljeve razlage zai piskal ali zatrobil, da je takoj ves razred bušil v smeh. Tudi Tone sam se je smejal in se mu je zdelo, da je učitelju in sošolcem napravi I veliko uslugo, ko jim je tako na lepem preskrbel malo razvedrila. Gospod učitelj pa je bil drugih mii sli in je čez očala jezno pogledal dečka:
»Tone, prinesi svoje umetnije sem!«
Tone vstane in strahoma nese piščalko ali trobento ter jo že od dai leč položi na mizo pred učitelja, pa nekam čudno se mu mudi nazaj v klop. Po razredu še vedno odmei va smeh, dokler učitelj osorno ne zapove:
»Mir!«
Deca utihne in Tone cvileče za= javka: »A j, aaaiiij.. J«
Učiteljeva levica se je pretesno oprijela dečkovega ušesa, desnica pa hkrati sega po dolgi palici:
»Ali boš še kdaj?«
Tone ne laže rad in si tudi ne upa obljubiti nič takega, kar brž* čas ne bo mogel izpolniti, zato tudi na učiteljevo vprašanje le previd* no odkima in zopet zajavka.
»V kot!« pokaže gospod učitelj, a Tone je zopet zadovoljen, ko začuti, da sta obe ušesi res svobodni. Kmalu pozabi bolečine in se skrh vaj namuzne zdaj temu, zdaj ones mu v razredu, kakor da bi ga hotel opomniti:
»Ali nisem lepo zapiskal?«
Otroci se zahihitajo, a za učiteljevimi očali se jezno zabliska:
»Tone, klečati«
In Tone že kleči. Malo ga je sram, malo ga začno tudi boleti kolena, pa zopet ne more mirovati. Naj se gospod učitelj še tako trudi, je vse zaman: učencem se zdi mali bolj zanimiv nego vsa učenost.
»Zdaj mi je pa že dovolj!« se razsrdi gospod učitelj. »Do jutri boš za kazen stokrat napisal: V šoli moram biti priden in miren. Razumeš?«
Tone prikima.
»V klop1« ukaže nato gospod učU telj.
Na vrsti je računstvo. Naštevanj ka dela kuštravim učenjakom hu< de preglavice, Toncu najhujše. Ka-korkoli zasuče številke, se mu ne nalete prav.
»Za norčije si dober, naštevanka ti pa ne gre!« stopi gospod učitelj k dečku. »Kje imaš računico?«
Tone 'izvleče zamaščeno in moi čno razcefrano knjigo iz torbe.
»Kje si pa to ujel? Ali si znoj otiral z njo?«
Tone se zasmeje in odkima. »Pa vendar...«
»Nisem,« meni deček. »Prej jo je imela moja sestra, še prej pa sta> rejši brat...«
»Potem je res odslužila svoj rok. Ali bi se naučil naštevanke, ako bi imel novo knjigo?«
»Nemara bi se pa res..kima Tone, gospod učitelj pa vzame iz omare čisto novo računico in jo po-kaže vsemu razredu:
»Ta bo odslej Tončeva. Boste vi= deli, kako bo jutri znal naštevanko. Vse vas užene v kozji rog!«
Tone je vesel in ponosen. Kar zapiskal bi, ako bi še imel piščalko.
»Kazen pa moraš kljub temu na« pisati.«
»Bom«, kima mali in vzlic kazni ta dan veselo odhaja iz šole.
»Ali vidite, kaj sem dobil v šoli?« se brž postavi domu z novo raču* nico.
»Kaj si bil res tako priden?« se hkrati začudita mati in oče, a sinko se le namuzne, češ:
»Sam sebe ne morem hvaliti, a novo računico sem le dobil.«
Pa je Tonca čakalo tudi doma veselo presenečenje: oče je bil po> poldne kupil oslička, češ:
»Za krmo ni izbirčen, kaj malega bomo pa že kar lahko pripeljali z njim.«
Kakor je sinko zaslišal novico, je moral takoj v hlev. Sivi dolgo-uhec si je pazljivo ogledoval mia»
de ga obiskovalca in je kmalu za' dovoljno zarigal, češ:
»S temle se bova pa menda dobro razumela.«
Tudi Tone je bil vesel in je takoj prosil očeta, da bi smel zjutraj s čredo še osla odgnati na pašo. »Če ti le ne bo preveč nagajal.«
Doma je našel za omaro velik kos bledo rjavega papirja, ki je v njem mati prinesla zavitega nekaj blaga iz trgovine. S pipcem bo papir na paši lepo obrezal in se kar lotil pisanja. Kako je že naročil gospod učitelj?Aha : Stokrat — moram — v šoli biti priden in miren.
»Oh, saj bo priden«, je bil pastir tako navdušen za novega člana svo* je črede, da mu oče ni mogel od' reči prošnje.
Zvečer ni mogel misliti niti na šolo niti na kazen. Malo je manj kalo, da po večerji ni kar za mizo zadremal, a zjutraj je bil prvi na nogah. Ko je gnal na pašo, je sto--pal poleg oslička in se je oziral na desno in levo, kje bi ugledal tova' riša'pastirja in mu brž pokazal knjigo in sivca. Vzel je namreč na pašo s seboj tudi šolarsko torbo, ker je bil trdno sklenil, da se bo res naučil naštevanke in tudi napi' sal kazen. Na vse zadnje je gospod učitelj le dober človek in mu Tone že mora privoščiti malo veselja.
Pa naj bo, če res mora biti! Ko napiše, se takoj loti naštevanke. Tokrat hoče Tone pokazati, da je korenina.
Jutro je jasno in sonce začne kmalu močno pripekati. Živina išče sence in v čredi je najbolj potrpežljiv novi sivec, ki pridno muli tra' vo okrog Tonca.
»Najprej kazen!« si prigovarja pastir, razgrne papir na veliko skalo in ga skrbno obreže. Potem premišljuje. Stokrat napisati toliko besedi, to bo trajalo. Kaj, ko bi se prej malo lotil naštevanke? Nema' ra mu med učenjem šine kaj pa' metnega v glavo.
Začne se učiti in mu izprva gre kakor namazano, polagoma pa se
mu začne zatikati in številke se zopet prekucujejo po svoje kakor v šoli, kadar ga gospod učitelj ne--nadoma pokliče pred tablo. Tedaj pa, ej, sredi nejevolje se zablisne 'loncu pametna misel! Kazen bo napisal, pa še kako urno jo bo.
Naglo razgrne papir in se loti: 100 X MORAM V SOLI BITI PRIDEN IN MIREN.
Črke so velike in se košatijo po papirju kakor županova krčma ob veliki cesti.
"Juhuhu!« od veselja poskoči Tone in objame osliča. »Ako &e gospod učitelj zdaj ne bo smejal, potem mu sploh ni več pomoči.«
Deček zgane papir, ga previdno položi v torbo, vse skupaj pa skrU je pod skalo in se zopet loti našte-vanke. Ako bi ne bil tako trdno obljubil in bi ne imel nove knjige, bi zdajle že rajši legel v senco in malo oponašal skobca ali kragulja, tako mu pa res ne kaže nič druge» ga kakor vztrajati. Uči se in uči, sonce pripeka, živina polega v sem ci, le prijazni oslič se še pase blizu pastirja.
»Tebi je lahko«, vzdihne Tone, »ko ti ni treba znati naštevanke.«
In sivi četveronožec dvigne glavo, malo postriže z ušesi in krepko zariga. Deček se smeje, brblja in ponavlja številke, a bolj ko ponav= lja, manj mu ostane v glavi te bridke učenosti. Samo oči so bolj in bolj trudne in veke so kakor svim čene.
Po zraku se tiho spreletavajo metulji, tu, tam pribrunda mimo čmrlj, nekje šutne divje čebele, okrog govedi brenče brenči ji, Tone
pa občuti vse le kakor daljno, čudovito pesem, ki ga boža in boža, dokler ne omahne v travo. Računis ca obleži kraj njega, on pa hodi v sanjah že bogve kje. Kadar ga poboža veter, se nasmehne v snu. Si* vec ga gleda, malo zariga, se malo prestopi in pride bliže. Previdno ovohlja na tleh ležečo knjigo, i z* tegnje jezik in začne lizati in lizati. Uboga računica se zvije, listi se upirajo in štrle osliču iz gobca kakor bi hoteli pobegniti, štirinožec pa stiska in stiska in računice je zmeraj manj. Od nekod prifrči ptička, božja pastirička. sede na tratto in trese repek:
»Oi ci, kaj se pa tukaj godi?«
Osel jo gleda in striže z ušesi:
»Kaj to spet tebe skrbi!«
•In zadnje noge še privzdigne, poskoči in Toncu junaško zariga prav na uho.
»Oho«, se vzdrami pastir. »Sem malo zaspal. Kako je gorko!«
Of ira si znoj in pomane oči. Kje je računica? Joj in prejoj, le maj= hen vogal je še oslu iz gobca molil!
Tone jokaje plane na osla, toda vsa urnost ne pomaga nič: v roki mu ostane komaj vogalček še prav kar tako lepe računice.
»Ali pojdeš zdaj ti mesto mene v šolo? Odkod naj ti vtepem našte' vanko v glavo?!«
Vprašanje je za osliča pretežav-no in se niti noče truditi z odgovor rom, ampak samo malo ošvrkne z repom na desno in levo, pa jo ucvre lepo v senco.
»Kaj bo, kaj bo?« ugiblje Tone, vzame torbo izpod skale in skrije ostanek računice vanjo. Ko proti
poldnevu žene živino domov, se mu zdi, da se pot kar sama od sebe krajša, ko pa se celo napoti v šolo, se mu od same groze in skrbi kar bliska pred očmi.
Kaj bo, le kaj bo?
»Ali znaš naštevanko, Tone?« vrišče otroci, on pa sedi v klopi kakor pribit in čaka, kdaj se zablis' ne jo v razred učiteljeva očala.
Zdaj. S hodnika se oglase koraki. Čebelji šum po razredu utihne, že vstopi gospod učitelj. O, ne gospod učitelj, ampak sam gospod šolski nadzornik in šele v spoštljivi raz-dalji za njim učitelj. Toncu se zdi, da bo moral umreti in glava mu kakor utež omahne na prsi.
»Zdaj ni več rešitve«, zadrhti po vsem životu, ko zasliši učiteljev glas:
»No, Tone, si napisal kazen? — Pokaži!«
Roka brska po torbi, se dotakne skrbno zganjenega papirja, v prstih pa ni toliko moči, da bi ga prijeli.
»No, Tone, ali žgance mešaš?!«
Hej, kako so lica rdeča in kako polzi po čelu znoji Kakor bi nosil težko klado, se pastir počasi pomi-ka proti odru.
»Le pokaži, le ...«
Deček iztegne roko in odreveni, ko začne gospod učitelj razgrinjati njegovo mojstrovino. Oba gospoda ostrmita. V razredu je tiho kakor v grobu. Gospod učitelj čita:
»100 X moram v šoli biti —«
Gospod nadzornik prasne v smeh, gospod učitelj pa. kakor tiger:
»Kaj, Tone, paglavec, ali se tako zahvaljuješ za dobroto?! Kje imaš računico? Pokaži jo!«
Pastir kakor pod težkim križem leze v klop in spet brska po torbi. Končno se vrne z ostankom račw nice v roki k učitelju, ki od sa-, mega presenečenja ne more spra* viti nobenega glasu iz sebe.
»Tako majhno računico imaš?« se zavzame tudi gospod nadzornik.
»Včeraj je dobil novo«, si opomore učitelj.
»Pa — mi —*- jo — je —«
»Kaj jo je? Kdo?« si gospod nad* zornik pogladi osivele brke.
»Mi jo je — na paši — naš osel pojedel!« zatuli Tone in si z roka' vom briše solze, po razredu pa za> ori tak vriši smeha in hihitanja, da se tresejo šipe v oknih. Tudi oba šolska gospoda se smejeta in na» zadnje prevzame dobra volja še Tonca, ki začne upati, da morda le ne bo tako hudo kakor je pričakoval.
»Kako še to«, povzame slednjič ■ nadzornik, »da osel tudi tebe ni pohrustal?«
Tone ga zaupljivo pogleda:
»Ker se je bal...«
»Česa?«
»Da bi bila potlej kar dva skw paj«, nedolžno odvrne pastir.
Pa so se zopet vsi zasmejali in je gospod učitelj pozabil na kazen, gospod nadzornik pa na izpraševanje, a za Tonca je ostal to edini šolski dan, ki se ga še danes spominja z veseljem.
Ne verjamete? Ej no, sicer mi pa ne bi bil pravil te zgodbe!
Sven Hedln
Prvič skozi Perzijo
19. t. m. je minulo sedemdeset let, odkar se je rodil v Stockholmu, lavnem mestu Švedske, dr. Sven Anders Hedin. Študiral je na vedskem in v Nemčiji prirodoslovne vede in kot dvajsetletni mladenič že nastopil prvo znanstveno potovanje po Perziji in Mezopotamiji. V malih presledkih je to svoje znanstveno delo nadaljeval do današnjih dni. Na neštetih svojih potovanjih je raziskal in proučil Srednjo Azijo, Kitajsko, Tibetsko visoko planoto, zaledenelo gorsko pokrajino do tedaj nepoznane »Transhimalaje« in severno Indijo. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je svojevrstno in brez primere, zato ga je že leta 1902. švedski kralj povzdignil v plemiški stan. Deležen pa je bil dr. Hedin tudi drugih časti, podpor in visokih zaščit po vseh delih sveta. Med svetovno vojno se je mudil največ na bojiščih v Palestini in Mezopotamiji. Pred dvanajstimi leti je nastopil pot okoli sveta preko Severne Amerike na Japonsko in skozi Sibirijo v Sovjetsko Rusijo. Kasneje je ponovno krenil v še neraziskane predele Srednje Azije. Kljub častitim letom še vedno verno in zvesto služi samo znanosti. Njegovo delo je neprecenljive vrednosti. Svoja dognanja in raziskanja je opisal v kopici knjig in člankov. Za slovensko mladino je Pavel Kunaver priredil Hedinov potopis »V azijskih puščavah«.
V naslednji črtici opisuje veliki švedski učenjak svetovnega slovesa svojo prvo pot v neznano tujino.
Ko sem dospel v Bagdad, je obstojala vsa moja gotovina iz približno sto dinarjev ali dve sto perzijskih srebrnih kran. S to skromno vsoto sem moral vzdržati na 950 km dolgem povratku do Teherana, kjer sem spet lahko dobil denar. Pa to me dalje ni plašilo! Da bi le srečno dosegel 300 km oddaljeno mesto Kirmanša! V najhujšem primeru bi se pač vdinjal pri kaki karavani. Prijetno gotovo ne bo. preteči vso pot peš in ne prejeti drugega plačila kakor nekaj kruha, kumar in melon. Pa pogumnemu velja sreča!
Najprej sem se pridružil karavani petdesetih mul. ki so prevažale angleško blago med Bagdadom in Kirman-šajem. Karavano je vodilo deset arabskih trgovcev na konjih, z njimi je bilo še osem romarjev in neki kaldejski trgovec. Za najemnino petdesetih kran sem dobil mezga, prehranjevati sem se pa moral sam.
6. junija leta 1886. zvečer ob 22 sem nastopil pot v negotovost. Če razmišljam o tem zdaj v zrelih letih, se mi zdi vse kakor pravljica ali pa kakor nepremišljen čin novo pečenega študenta!
Tople poletne noči sta me vodila dva Arabca na mojem mezgu po ozkih bagdadskih ulicah. Le tu pa tam je še brlela motna luč oljne svetiljke. Po bazarjih pa je vladalo prešerno življenje. Tam je posedalo na tisoče Arabcev.
Goßtili so se, srebali kavo. kadili in se razgovarjali. Bil je ravno postni mesec. v katerem smejo pravoverni muslimani le po sončnem zahodu nekaj zaužiti. Na dvorišču obširne karavan-zerije je imela moja karavana še opravka z nakladanjem. Ker je bil odhod napovedan šele za drugo uro po polnoči, sem legel na kup zavojev blaga in zasoal ko ubit.
Mnogo prej kakor sem si bil želel, ie bilo dve. Koščen Arabec me je zmajal iz spanja. Vrtoglav sem splezal na svojega mezga. Med klici gonjačev, žvenkljanjem kraguljčkov in bimba-mom velikih kamelskih zvoncev se je odvlekla karavana v temino. Kmalu so ležali zadnji predmestni zidovi in palmovi vrtovi bagdadski za nami, pred nami Pa tiha. dremajoča puščava.
Nobena duša se ni brigala zame. Plačal sem mezga in zdaj sem lahko počel kar se mi je zljpbilo. Jahal sem spredai, pa spet zadnji v četi in ponovno bi bil skoraj zaspal v sedlu. Ob potu je ležal mrtev dromedar. truma hijen in šakalov se je gostila z njegovim truplom. Ko smo se približali, so zverine šinile brez glasu v puščavo. Malo dalje je stražilo neka i tolstih jastrebov ob konjski mrhovini in odnr-hutalo pred nami s težkimi peroti.
Po sedem urn i ježi smo dosegli neko karavanzerijo kjer so Arabci raztovo-rili svoje živali in sklenili, da bodo čez
dan počivali. Vroče je bilo ko v krušni peči, a ni nam preostalo druzega, kakor da smo dremaje legli na kameniti tlak.
Naslednjo noč smo prijahali v osmih urah v vas Bakubo. ki jo obkroža gozd krasnih palm. Zopet smo taborili na dvorišču obširne karavanzerije. Pogovarjal sem se ravno z dvema sopotnikoma, ko so pristopili trije turški vojaki in zahtevali od mene potni list.
»Nimam nobenega potnega lista«, sem izjavil.
»Dobro! Potem nam plačate deset kran za moža in pustimo vas kljub temu čez mejo!«
»Niti pare ne dam!«, je bil moj odgovor.
»Potem pa le sem z vašo odejo in potno torbo!«, so kričali vojaki in mi siioma pričeli odvzemati moje stvari.
Zdaj me je pa potrpežljivost minila. Pobalina, ki si je bil prisvojil mojo potno torbo, sem sunil v prsi, da je spustil svoj plen. Tudi z odejo se je zgodilo podobno. Ko so hoteli nesram-neži nato pasti po meni, sta mi prihitela na pomoč dva Arabca. Da pa preprečim nadaljnje talke nastope, sem stopil naslednji dan k deželnemu glavarju, ki mi je za šest kran izstavil potni list.
Tako smo postali z Arabci dobri prijatelji in mesto mezga so mi posodili potem konja. Ob prekrasni mesečini smo ob 22 nadaljevali pot in jahali vso noč. Mestoma sem zadremal na svojem kljusetu, dokler se ni žival pred nekim ob poti ležečim okostnjakom splašila, me vrgla s sedla in ušla. da so jo karavanci le z velikim trudom spet ujeli. Poslej nisem ponoči nikdar več spal.
V naslednji vasi smo taborili spet ves dan. Ta način potovanja se mi je zdel strahovit: šlo je jako počasi, pokrajine pa sem videl toliko ko nič! Ko je tedaj prijahal za nami na krasnem arabskem konju iz Bagdada star Arabec, sem sklenil, da jo z njegovo pomočjo popiham iz dotedanje družbe. Za pet kran dnevno je bil k temu pripravljen. Spočetka smo se držali še karavane, kakor hitro pa je zašla luna, smo pospešili ježo. Čim je jelo pojemati za nami žvenkljanje zvoncev, smo urno oddirjali v noč.
13. junija smo srečno dosegli mesto Kirmanša. Izplačal sem svojega Arabca in ostalo mi je' v žepu polnih šestdeset para! S tem si nisem mogel najeti sobe, tudi nasititi ne in zavest, da bo treba prosjačiti okoli Mohamedan-cev, ni bila baš vabljiva.
Pa sem izvedel za nekega bogatega trgovca. Aga Hasan po imenu, in krenil brž proti njegovemu prekrasnemu domu. V prašnjih škomjih in z bičem v roki sem korakal skozi vrsto bleste-čih soban in stal slednjič pred hišnim gospodarjem, ki je sedel s svojim tajnikom med knjigami in papirji ter delal. Nosil je z zlatom vezan bel svilen plašč, na glavi turban in na nosu očali. Videti je bil prav tako prijazen kakor odličen.
»Kako se vam godi, gospod?«, me je vprašal.
»Hvala, vedno dobro!«, sem odgovo-ril.
»Odkod prihajate?«
»Iz Bagdada.«
»In kam nameravate?«
»V Teheran.«
»Ste Anglež?«
»Ne. Šved.«
_ »Šved? Kaj pa je to?«
»No. iz dežele sem, ki se ji pravi Švedska.«
»Kje pa leži to?«
»Daleč zadaj na severozapadu, za Rusijo.«
»A tako. zdaj se spoznam — morda ste celo iz dežele Železoglavca?«
»Da, ravno od tam sem. iz dežele Karla XII.«
»To me pa zelo veseli! Citai sem o čudovitih junaštvih Karla XII. Morate mi pripovedovati o njem in tudi o Švedski, o njenem sedanjem kralju, o njeni vojski pa tudi o vašem lastnem domu, o vaših starših, bratih in sestrah. Predvsem Pa mi morate obljubiti, da ostanete šest mesecev moj gost! Kar posedujem, je vaše, samo ukazujte!«
»Nad vse sem vam hvaležen za vašo dobroto, toda vašega gostoljubja žal ne morem sprejeti dalj kakor za tri dni!«
»Mislite pač tri tedne?«
»Ne, preljubeznivi ste. toda moram brezpogojno v Teheran!«
»To je res škoda! Morda si stvar še premislite!«
Nato me je spremil sluga v eno sosednjih hiš, ki je bila skoro kakor palača. To je bilo moje stanovanje. V prostrani dvorani s perzijskimi preprogami in črnimi svilenimi divani sem se brž udomačil. Dva tajnika sta predstavljala moj dvor. Tudi sluge sem imel za vsako željo na razpolago. Če sem si zaželel jedi, so mi prinesli izbranih kosov na ražnju pečenega janjca, piščanca z rižem, kislega mleka, sira in kruha, marelic, grozdja in melon, vrhu vsega pa sem dobil še kavo in vodno pipo. Če sem hotel piti, so mi ponudili sladko pijačo iz datljevega soka z ledom. In ako sem hotel jahati na iz-prehod, da bi si ogledal mesto ali okolico. so me čakali na dvorišču polno-krvni arabski konji. Pred mojim domom je ležal tih, z zidovi obdan vrt, čigar hodniki so bili tlakovani z marmorjem. Pod njegovim cvetočim španskim bezgom sem lahko šetal ves dan ter se ob vonju cvetja vdajal sladkim sanjam. V vodnjaku s kristalno čisto vodo so plavale zlate ribice in visok tanek vodni pramen, ki je navpično brzel kvišku, se je ko pajčevina lesketal v sončnih žarkih. Na tem prelest-nem vrtu sem si izbral svoje prenočišče. Skratka: bilo je povsem tako kakor v pravljici iz »Tisoč in ene noči«. Kadar sem se zjutraj prebudil, vedno znova nisem mogel verjeti, da bi bila vse to resnica. Svojih šestdeset para sem še vedno tiščal v žepu!
Ko pa je napočil poslednji dan mojega bivanja, nisem mogel dalje skrivati svojega položaja.
»Nekaj neprijetnega vam moram zaupati!«, sem dejal enemu izmed tajnikov.
»Tako?« je začuden odvrnil.
»Da, denar mi je pošel.«
»Pa je res čudno, da ste se mogli kot Evropec brez denarja odločiti na tako daljno pot!«
»Da, pot se je raztegnila bolj kakor sem nameraval, in zdaj sem popolnoma 6uh.«
»No. kaj zatof Denarja lahko dobite od Age Hasana kolikor hočete!«
Ravno polnoči je bilo. ko sem se poslovil od svojega plemenitega gostitelja. Delal je v postnih mesecih skozi vso noč.
»Obžalujem, da ne morete ostati dalje časa!«
»Tudi meni je žal, da vas moram zapustiti in vam ne morem povrniti vaše velike dobrote!«
»Menda veste, da ogrožajo ceste preko gorovja roparji in cestni potepuhi, zato sem poskrbel, da smete spremljati pošto, ki jo čuvajo trije vojaki!«
Zahvalil sem.se poslednjič. se poslovil in odšel. Tajnik mi je stisnil s sre-brnjaki napolnjeno denarnico. Poštni jezdec in vojaki so že stali pripravljeni za pot, zasedli smo konje in jahali sprva skozi ozke, temne mestne ulice polagoma, ko so se pričele hiše redčiti hitreje, in slednjič, ko nas je od vseh strani obdala puščava, v najhujšem diru. Tako je šlo šestnajst ur neprenehoma. Trikrat smo menjali konje. Prejahali smo v enem dnevu sto sedemdeset kilometrov. V Hamadanu smo se malo odpočili in jezdili potem na devetih različnih konjih dalje proti glavnemu mestu. Zadnjih dvajset pet ur sploh nisem zatisnil očesa. Napol mrtev od utrujenosti, raztrgan in razcapan sem prijahal slednjič skozi jugozapadna vrata v mesto.
To je resnična pravljica o mojem prvem potovanju v Teheran in skozi Perzijo.
Poslovenil Viktor P i r n a t
Vinko BMenc
Začarane smučI
Na strmem pobočju, v bližini skalnatega Krvavca, leži sredi pašnikov osamljen pravokoten gozdič, imenovan Hudičev boršt.
Pravijo, da je ta boršt zasadil sam peklenšček iz jeze, ker ga je bil neki kmet iz Olševka ukanil za dušo. Tisti kmet ie bil strasten kvarto-pirec. Ko ie zakvartal svoje posestvo. je jel premišljevati, kako bi prišel do denarja. Opolnoči ie stopil v ris in poklical vraga. Ta mu je prinesel denarja, kolikor ga ie hotel, a v zameno mu je moral kmet zapisati svojo dušo.
Toda kmet ie bil zvit in prebrisan. Tiste noči ie zadrževal vraga toliko časa, da je po cerkvah zazvonil dan.
Teda? pa je vrag zgubil vso moč nad kmetom in jo je ves togoten popihal. Iz gneva in maščevanja ie iz-ruval cel gozd. last premetenega kmeta, in ga odnesel v zrak. Ker pa ni mogel v pekel z njim, ga je spustil na tla. Gozd se ie zasadil naravnost med zelene pašnike, na strmo pobočje gore, kjer je še sedaj in se od tistih dob imenuje Hudičev boršt.
Pastirji se najrajši izogibajo Hudičevega boršta, zakaj marsikaj čudnega se ie bilo že dogodilo tam.
Ce zaidejo krave vanj, jih pastirji težko spet spravijo iz njega. Ponavadi krave potem zbezljajo. nekatere pa celo ne dajo več mleka.
Ovcam, ki so bile zašle v Hudičev boršt, preneha rasti volna.
Ovčar Tincelj iz cerkljanske fare ie menda znorel samo zaradi tega, ker je bil prebil eno noč v Hudičevem borštu.
Če bi bil vse to vedel tisti češki smučar, Pepik Zadražil, ki se je neke zime pripeljal na božične počitnice v Olševk, da bi se po zasneženih bregovih predal opojnosti
smučanja, bi se bil gotovo varoval Hudičevega boršta.
Tako pa ie nesrečnež drvel na svojih smučeh naravnost proti peklenskemu gozdiču. Bil je sam tisto popoldne. Njegovi tovariši smučarji so krenili v nasprotno, smer, hoteč dobiti stavo, kdo bo preje v dolini.
Ze se je pričelo mračiti, ko se je Pepik Zadražil prismučal do roba Hudičevega boršta. Tam se je naslonil ob drevo, da bi se nekoliko oddahnil in se razgledal po beli zimski pokrajini.
Čez nekaj kratkih minut se je hotel naš Pepik veselo spustiti preko poševne vzbokline proti dolini. Hotel je — a ni mogel!
Smuči so mu bile kakor prilepljene v sneg. Ni se mogel premakniti z mesta, pa naisi ie poskušal kakorkoli.
Obšla ga ie vročina, neznana groza ga ie spreletavala po vsem ži-Votu.
Preden i e sploh mogel pomisliti na čudno okoliščino, ie zdaici zagledal nekaj korakov pred seboj starejšega gospoda v zeleni smučarski obleki.
Tujec se ie prijazno približal in dejal:
»Na dober smuk, mladi gospod! Kaj pa stojite kakor ukovani? Ali ne gre naprej?«
Pepik Zadražil se ie v prvem tre-notku skoraj prestrašil neznanca, ki se je tako nenadno pojavil pred njim. Vendar je veselo odgovoril:
»Do sem je šlo. zdaj pa ne morem nikamor več. Razložite mi, prosim, zakaj in mi pomagajte.«
Neznanec se je široko zarežal, v očeh so se mu zakresale iskre. Pri-drsal se je tik pred Zadražila in mu pomolil kosmato roko.
»Poskusiva! Mora iti!« je zanos-Ijal z debelim basom in zgrabil smučarja za roko.
Medtem se je bilo že skoraj popolnoma zmračilo.
In to je bila sreča za Pepika Zà-dražila, zakaj drugače bi bil opazil, da je leva smuč neznanca privezana
In to je bila rešitev za Pepika.
Kakor hitro je vrag zaslišal zvonjenje, je grozno zatulil, spustil smučarja in smrdeč izginil v zraku. Komaj, komaj se je Pepik Zadražil izognil prepada, na čigar rob ga je bil zapeljal vrag. da bi pogubil človeka in n jegovo dušo.
l
na nogo — s konjskim kopitom, in bi bil spričo tega dejstva gotovo skoprnel od groze.
Neznani smučar je bil namreč sam — vrag.
Trdo ie držal Pepika Zadražila za roko in drvela sta mimo dreves, preko štorov in strmin nizdol, da so se ubogemu Pepiku ježili lasje. Šlo je zdai navzdol, zdaj navzgor, navs-križ in počez, ob spremljevanju strahovitega krohota in žvižganja vragovega.
Bog ve, kai bi se bilo dogodilo, da ni tedajci priplavala iz doline pesem zvonov. Oiševski cerkovnik se ie bil namreč nekaj zakasnil in ie šel že v trdem mraku zvonit Ave Marijo.
Na vso srečo je nastala svetla mesečna noč. Pepik Zadražil je zagledal v dolini pred seboj luči, ki so brlele po hišah. Hudičev boršt je bil visoko gori za njim.
Ves izmučen se je pridrsal Pepik v vas. Tri dni in tri noči je ležal v postelji, četrti dan pa se je odpeljal domov.
Svoje začarane smuči pa prodaja in jih menda ne more prodati nikjer. Tudi meni iih je ponudil. Pa sem ga rajši poprosil, naj mi dovoli napisati to zgodbo.
Kakor vidite, je Pepik Zadražil do vseh potankosti ustregel moji prošnji.
KO PA LEZE NAD MESTO NOC, POSTANE PACKU TEŽJE. KAM NAJ GRE SEDAJ? OB CESTAH BRLE LUCI, PACEK TAVA IZ ULICE V ULICO, POSTAJA NA KRIŽIŠČIH, SE STISKA OB HODNIKIH IN POSEDA PO PRAGOVIH TUJIH HIS. TU SE UMIKA LJUDEM. KI HITE MIMO NJEGA IN JOKA. O, ZAKAJ SEM SE POTEPEL OD DOMA!
ČASIH STEČE ZA TO ALI ONO GOSPO, JO HITRO POVOHA, PA ZM1ROM ZMAJE Z GLAVO. »NE,« PRAVI. »TO NI GOSPA MARA! ALI JO BOM SE KDAJ VIDEL? O, KAKŠEN REVČEK SEM! KAKO MI JE DOLGČAS!«
SKOZI MESTO TECE ŠIROKA REKA. PACEK POSEDA NA RAZSVETLJENEM MOSTU IN JOKA. JOKA GLASNO. PRAV NIC GA NI SRAM. OKOLI NJEGA POSTAJAJO GOSPOSKI PSI IN GA VPRAŠUJEJO:
»ZAKAJ PA SE CMERIŠ?«
»ŽALOSTEN SEM,« PRAVI PACEK.
»ČIGAV PA SI?«
»NE VEM.«
»KJE PA SI DOMA?«
»KO BI VEDEL!« VZDIHNE PACEK. »ALI VI VESTE?« SE BOJEČE OBRNE IN JIH OGLEDUJE.
»KAKO PA TI JE IME?«
»PACEK.«
[»PACEK — BACEK. HOV, HAV, HOV...« SE PONORCUJEJO ZDAJCI VSI IZ NJEGA, OŠABNI PERUN PA GA RINE Z MOSTA: »ALI ZNAŠ PLAVATI?«
»NE, NE. NE...« STEČE PACEK PO MOSTU. NA KRAJU PA SKOČI PREDENJ ZELEN PAGLAVEC — COF... PACEK OMAHNE. ŠTR-BUNKNE V DEROČO REKO IN KLICE: »MOKER BOM ... UTONIL BOM... UUUUU...«
I PO BREGU SE VESELO ZAZENO NJEGOVI PRIJATELJI IN LAJAJO VANJ: »BRCAJ, SMRKAVEC MALI, BRCAJ!«
IN PACEK BRCA SE BORI Z VALOVI, VODA PA GA ODNAŠA DALJE IN DALJE SKOZI NOC... ŽE GOLTA PACEK VODO, KOMAJ DA ŠE DVIGA OTRPLE TAÖKE — KO NENADOMA ZACUJE ZA SEBOJ: COF... DOBRI, ORJAŠKI SULTAN SE JE BIL POGNAL TA HIP V DEROČO REKO, ZGRABIL MALEGA BRATCA ZA VRAT IN ODPLAVAL Z NJIM K BREGU. TAM .GA JE PUSTIL NA SMETIŠČU IN JEZEN DEJAL:
»KAJ PA SILIŠ V VODO, SCENE, CE PLAVATI NE ZNAŠ?«
KO SE JE PACEK PREDRAMIL IZ OMOTICE, JE LEŽAL NA SMETIŠČU CISTO SAM. V TRDO NOC SO UDARJALA OD NEKOD KLADIVA IN STROJI SO ROHNELI IZ FABRIKE. ZDAJCI JE ZASUSTELO NEKAJ NA SMETISCU.
»RRRRR...,« JE ZARENCAL PACEK IN SE POSTAVIL NA KLECA-JOCE NOGE. VEČJI IN VEČJI JE POSTAJAL ŠUM IN PACKU SE JE DVIGNILA MOKRA DLAKA. NENADOMA GA JE IZ TEME NEKAJ POŠCEGETALO PO SMRČKU.
»RRRRR...« JE GLASNEJE ZATEGNIL PACEK IN ZOBE JE POKAZAL. »KDO PA JE?«
TA HIP SE JE VŽGALA NAD NJIM ELEKTRIČNA LUC IN PACEK JE PRESENEČEN OPAZIL. KAKO SE DRENJAJO PRED NJIM PRAVE. PRAVCATE PODGANE.
»O JEJ. O JEJ,« JE ZMAJAL Z GLAVO. »LEPA REC!«
»LEPA, LEPA, LEPA...« SO SE OGLASILE VSE HKRATI IN PRIČELE LEZTI PACKU PO REPU IN NOGAH. ŠE NA SMRČEK SE MU JE ENA OBESILA.
»EEEEE, LE POČASI, GOSPODIČNA,« JE DEJAL PACEK, »V GOBEC MI LEŽEŠ!«
PREDRZNE SO PA RES BILE! DVE STA SE ZA KRATEK CAS PRIČELI GUGATI NA PACKOVEM REPU, ENA PA SE MU JE ŽE SPREHAJALA PO HRBTU.
»NAK!« JE ZDAJCI STRESEL PACEK MOČNO Z ŽIVOTOM IN SE ZAMAHNIL NA LEVO IN DESNO Z REPOM. COF — COF, IN OBE STA ŠTRBUNKNILI V VELIKEM LOKU V DEROČO REKO... PODGANE PA HUDE! O. KAKO SO GA OZMERJALE!
»NIC SE NE JEZITE!« JIH JE TOLAŽIL PACEK. »BOM PA DVE MANJ POJEDEL,« IN JE HLASTNIL ZA SALO MED NJE.
JEL SE JE ZABAVATI. PRIJEL JE NARAHLO Z ZOBMI ZDAJ TO, ZDAJ ONO OKOLI TREBUŠČKA, JO DVIGNIL IN SPET IZPUSTIL. DA JE ZVIŠKA TELEBNILA NA TLA. POTEM JIH JE POSTAVIL NEKAJ DRUGO POLEG DRUGE IN ZGRABIL NJIHOVE REPE Z ZOBMI.
»HI!« JE DEJAL IN STISNIL ZOBE.
»inu, STRIC, BOLI, BOLI, BOLI!« SO CVILILE BEZECE PODGANE IN VLEKLE PACKA PO SMETIŠČU. KAKO JE SLO! KAR KADILO SE JE ZA NJIM. AMPAK SMOLA GROMOZANSKA, RAVNO BI MORALE POTEGNITI PACKA CEZ JAREK. KO SO MU NENADOMA ZBEŽALE KAR PO VRSTI IZPRED SMRČKA.
»EEEEE!« JE OSUPLO KLICAL ZA NJIMI PACEK, »REPE STE POZABILE!« IN JIH JE STRESAL IZ GOBČKA. »EK!« KAR ZAMIŽAL JE.
POTEM JE HITRO POGLEDAL, CE NI MORDA TUDI ON BREZ REPA. NATO PA JE STEKEL ZA BEZECIMI PODGANAMI, KI SO GLASNO CVILEC DRVELE PREKO KUPOV GRAMOZA IN SMETI.
PRED VELIKIM KANALOM PA JE NENADOMA OBSTAL. TU JE BILO ZBRANIH STO IN STO PODGAN. BRZ SO SE OBRNILE PROTI NJEMU IN GRDO SO SE DR2ALE. ZDAJ JE PACEK PREVIDNO SEDEL PRED NJE. NAGNIL GLAVO NA LEVO IN DESNO IN POMISLIL: NEKAJ BO! IN JE BILO RES. PODGANE SO SE PRI PRICI DVIGNILE NA ZADNJE NOGE IN UŽALJENE DEJALE:
»TAKO PA NE GRE! REPE NAZAJ!« SO ZAHTEVALE.
V NASLEDNJEM HIPU JE PACEK ZAGLEDAL ŠTRLETI IZ SME-TISCA VELIK ŠKORENJ IN ZA NJIM ŠE ENEGA.
»RRRRR.« JE ZARENCAL IN SE PREVIDNO UMAKNIL. ZDAJCI SO SE PRESTRASILE TUDI PODGANE IN JADRNO ZBEZALE V ODPRTI KANAL, IZ KATEREGA JE POČASI CURELA ZAMAZANA BROZGA. AMPAK PACEK TUDI NE BO SAM OB TEH STRASNIH ŠKORNJIH — NAK! IN JO JE UCVRL ZA PODGANAMI. DALJE IN DALJE JE COFOTAL PO ŠIROKEM KANALU. VES BLATEN JE ZE KOMAJ POBIRAL PODPLATE.
»GOSPODIČNE, LE POČASI!« JE KLICAL. ONE PA SO DRVELE SE HITREJE IN CVILILE.
POTEM JE NENADOMA OBSTAL. PRED NJIM SE JE ODPRL VELIK, OBOKAN PROSTOR. PRESENEČEN JE PACEK OPAZIL SREDI NJEGA VZDIHOVATI V PRAVIH. PRAVCATIH VERIGAH — BELO MUCO MAZO.
»JEJ, OJEJ!« SE JE ZAČUDIL, POTEM PA POLAHKO PRISTOPIL K NJEJ IN JI POROGLJIVO DEJAL: »PH-PH!« KIHAL JI JE V BRKE IN HRBET JE UKRIVIL.
UBOGA MUCA JE BRIDKO ZAJOKALA IN SOLZE SI JE BRISALA. OKOLI VRATU JE IMELA ZELEZEN OBROČ, KI JE BIL SPRETNO PRITRJEN NA SKALNO STENO.
»JEJ. OJEJ!« SE KAR NI MOGEL NAČUDITI PACEK. »ZDAJ PA IMAŠ ŠMENTA! PRAV TI JE — SLEK, SLF.K!« JI JE STRGAL KORENČEK. OKOLI NJE SO POLEZAVALE REJENE PODGANE IN SE JI ŠKODOŽELJNO REZALE V SMRČEK.
»RRRRR « JE ZAROPOTAL PACEK SE PROTI NJIM. DA SO SE PRESTRAŠENE PRVI HIP RAZBEZALE PO KOTEH. POTEM SO SE OPREZNO PRIBLIŽALE NENAVADNEMU GOSTU IN SE MU PRILIZNJENO POKLONILE:
»DOBER VEČER. STRICEK!« SO REKLE PRAV PRIJAZNO. »ALI STE ZAŠLI?«
NI VEDEL PACEK KAKO IN KAJ PA JE KAR PRECEJ POKIMAL.
»ALI BI VEČERJALI, STRICEK?« SO DEJALE NATO PRETKANKE.
HM! JE POMISLIL PACEK. CE BI VEČERJAL? SEVEDA BI! KAKO SO PRIJAZNE! KAKO SO LJUBEZNIVE! KDO BI SI MISLIL! LE ZAKAJ IMAJO MAČKA UKLENJENEGA? KAJ TAKEGA!
»ČAKAJ NO!« JE DEJAL IN STOPIL BLIŽE K MAČKI. »KAKŠNA PA SI? OH. JEJ! MJAU!« JO J F. SPET PODRAŽIL, »ALI SO TEI HM!«
PA SO PODGANE TISTI CAS ŽE PRIVLEKLE OD NEKOD VELIK GLOBOK LONEC — IN GLEJTE, TUDI TA JE BIL NA VERIGI!
»LEPA REC!« SE JE ZAČUDIL PACEK, »ALI SE BOJITE, DA BI VAM USEL? SAJ NIMA NITI NOG!«
»SEVEDA!« SO PRIJAZNO DEJALE PODGANE. »NOG NIMA. PLAVATI PA ZNA TUDI BREZ NJIH! PO VODI BI NAM LAHKO USEL!«
»A TAKO!« JE DEJAL PACEK IN SE PRIPRAVIL K VEČERJI. SAJ JF. BIL RES LAČEN. KAR HITRO SE JE SKLONIL IN POTISNIL GLAVO V LONEC. KAKO MU JE TEKNILO! KO PA JE POJEDEL, JE NENADOMA POSTAL ZASPAN. OČI SO SE MU ZAPIRALE IN NOGE GA NISO VEC DRŽALE. ČUDNO TO! PA NE. DA SO GA KAKO ZASTRUPILE?
»ZASPAN SEM,« JE DEJAL PODGANAM IN TELEBN1L NA VLAŽNA TLA. PREVIDNO SO SE MU PRIBLIŽALE PODGANE, GA OVOHA VALE S SMRČKI IN POTIHO ŠEPETALE. POTEM SO PRIVLEKLE OD NEKOD ŽELEZEN OBROČ GA PRITRDILE NA STENO IN GA OBESILE SPEČEMU PACKU OKOLI VRATU.
KO SE JE PACEK PREDRAMIL IZ OMOTICE, JE PRESTRAŠEN PLANIL KVIŠKU.
»ZADAVIL SE BOM!« JE REKEL.
PRETKANE PODGANE SO SE ZA HIP ODMEKNILE IN SE MU GLASNO ZAKROHOTALE V MOKRI SMRČEK. POTEM SO SE POSTAVILE V KROG IN ZAPLESALE OKOLI JETNIKA SVOJ MRTVAŠKI PLES. ZRAVEN SO VENOMER MRMRALE ČUDNE BESEDE, OD KATERIH JE PACEK RAZUMEL SAMO NEKATERE:
»KO BOS POGINIL. TF. BOMO POŽRLE....« SO PONAVLJALE VENOMER IN SE MU REŽALE. ŽALOSTEN SE JE OZRL PACEK K SVOJI SOSEDI: »KAJ BO PA ZDAJ?« IN JE BRIDKO ZAIHTEL.
(Dalje prihodnjič.)
Vrjjjoveduje pavk Flerke
Kako je Pavliha brez vsakih zdravil ozdravil vse bolnike
V kraju, kjer ie tako potegnil meščane, kajpada Pavlihu ni bilo obstanka, zato se odpravi naprej in pride v drugo mesto. Tu nabije na cerkvenih vratih in na županstvu oglas, dà ie prišel preimeniten zdravnik, ki précej ozdravi vsako bolezen. V tistem času pa je pole-žavalo v mestni bolnišnici mnogo bolnikov, ki bi se jih oskrbnik kaj rad odkrižal in ki jim je vsem privoščil ljubo zdravje.
Ko tedaj oskrbnik sliši za čudodelnega zdravnika, ise odpravi :k Pavlihu in ga vpraša, ali si res upa pomagati bolnikom, kakor je to razglasil. Pavliha mu resno odgovori, da je kar pripravljen in da ozdravi vse bolnike, ki mu jih oskrbnik pokaže; samo — pravi — da bo stalo to dvesto tolarjev. »O, preučeni gospod«, odvrne oskrbnik, »teh dvesto tolarjev vam prav rad plačam, če me le rešite te nadloge.« — »Ali«, pristavi kot previden mož, »kdo mi more jamčiti, da mi tudi res izpraznite bolnišnico, ako vam plačam dvesto tolarjev?« — »Sam vam jamčim,« odvrne Pavliha. »Ako ne ozdravim vaših bolnikov, ne maram prebitega beliča.«
Po tem razgovoru gresta Pavliha in oskrbnik naravnost v bolnišnico. Tu pošlje oskrbnik vse hromce in kruljave, grbave in jetične in vse druge betežnike in Pavliha sprejema bolnika za bolnikom. Najprej vsakega povpraša, kaj mu je, posluša njegove tegobe in težkoče, potem pa reče vsakemu:
»Kar ti zdajle povem, mora ostati med nama in Bog ne prizadeni, da bi komu kaj izblebetal.«
Sleherni bolnik svečano obljubi, da bo molčal ko grob. nakar mu Pavliha pošepeta na uho:
»Če hočem ozdraviti vse vas bolnike in vas vse spraviti na nage. ne morem drugače, kakor da enega od vas sežgem. iz njegovega pepela pa
zvarim za druge čudodelno mešanico. Tako mora biti. Kdor je med vami najbolj bolan in najslabši ter ne bo mogel hoditi, tega upepelim, da pomagam drugim. Kadar se postavim na vežjui vrata in zakričim .Kdor ni bolan, naj gre!', hitro steci; zakaj kdor bo poslednji, tega upepelim.«
Bolniki so si Pavlihovo naročilo kaj dobro zapomnili in nobeden ni hotel čakati, da bi odšel šele na njegov klic. Vsi nadložniki in kašljav-ci, ki že mesece niso zapustili postelje, so zdaj hiteli, da čimprej pridejo iz bolnišnice. Na oskrbnikovo vprašanje, če so zdravi, je sleherni odgovarjal, da je zdrav in lahko hodi, čeprav je že leta in leta tožil, da se še ob bergljah ne more premakniti. Vsak je samo hitel, da ne bi bil poslednji.
Ko se bolnišnica izprazni, gre Pavliha po svoje plačilo, ki mu ga
oskrbnik rad izplača. Rad bi še za naprej obdržal čudodelnega zdravnika, a Pavliha to ni mikalo; odvrne zatorej, da mora dalie, ter se poslovi pri hvaležnem oskrbniku.
Komaj pa je odnesel pete, se začno bolniki iznova vračati v bolnišnico; spet so tožili, kako so bolni in da morajo in morajo v bolniško postelj. Začuden jih vprašuje oskrbnik, po kaj v bolnišnico. »Sam sem vas videl,« jim jc dejal, »kako ste ozdravljeni odhajali lahkih nog.« Tedai mu razkrijejo, kako jim je žugal čudodelnik in kako so se zbali, da bi ne bili poslednji, ter da so zato tako hiteli.
Oskrbnik zdai sprevidi, kako ga ie napetnajstil Pavliha; ob denarje bil in bolnišnica se mu jc spet napolnila. Šel bi za njim, ki mu je tako zagodel, a kdo ve, kam jo je ubral...
Pustna
Čudno danes je na svetu: sneg je črn kakor vrane, gore s cukrom so postlane, mojster polž pri nogometu z vsako brco gol pogodi, dedek v prvi razred hodi...
Voznik je vprežen v težek voz, na vozu oblastno koni sedi. veselo žvižga, z bičem poka. voznik pa spredaj se poti.
Ladje plovejo po zraku, letalo vozi kar po tlaku, po sivem morju puha vlak ko sam peklenski spak.
Ves širni svet bo predrvel in kmalu tudi k nam prišel, da bomo videli deseto čudo sveta: novost leta tisoč devetsto trideset petega.
Ivan Podobnikar
Zanimive številke
Napišite število vseh številk od	12.345.679
1—10 brez ničle in osmice:	12.345.679
12,345.679.	12.345.679
Ce to število pomnožite z 8 ali 9	12,345.679
ali s kakim dvoštevilčnim številom.	12,345.679
ki je deljivo z 9, dobite prav zani-	12,345.679
miva števila, na pr.:	12,345.679
12.345.679 X 8 = 98,765.432	12,345.679 12.345.679 X 9 = 111,111.111
X 18 =
X 27 = X 36 = X 45 X 54 : X 63 : X 72 = 888,888.888 X 81 = 999,999.999
: 222,222.222 : 333,333.333 : 444,444.444 ; 555,555.555 : 666,666.666 = 777,777.777
ftmmm
ggfilfef MfOf - '
"^ÄRMOiT'ÄÖAM IE
Kmalu bo polnoč ...
Ob tem času bi morali otroci že vsi spati. Sandiju in Hajnku pa se ne zdi prav nič čudno, da sta blizu čistilnice srečala več otrok in kmalu za njimi posamezne ženske, ki so nesle, skrito pod predpasnikom, nekaj voglatega, težkega. Dečka sta vedela: to je premog. Najlepši kosi. To ju je še bolj izpodbodlo.
»Hitiva, da ne bova prepozna!«
Bosa, sta oprezno zavila čez mo-stiček in dalje ob potoku proti hribu. Pred njima se je v mlečni mesečini vzdigoval gozdnat hrib, izpod katerega je prilezel podzemski rov na dan. Po tem rovu so bile položene ozke tračnice, po katerih so prav te ure do jutra močni motorji na bencin dovažali dolge kače huntov, polnih premoga in jalovine. Odtod jih je motor potegnil do čistilnice blizu mostiča. Seveda, če ni zastavila poti prejšnja vrsta huntov, čakajočih, da jih izpraznijo.
Dečka sta to vedela, sploh je to vedel vsak dolinec. in zlezla po iz-hojeni stezici v breg, odkoder sta lahko opazovala hunte pod seboj, čuvaj ju pa ni mogel ugledati, ker sta imela pred seboj nizko grmovje.
Počenila sta na vajeno mesto in se razgledala. Treba je velike previdnosti, da ju ne zaloti čuvaj.
»Saj res, kdo neki je danes čuvaj?« je šepetnil Hajnko.
»Meni se vidi, le poglej, saj gre sem, meni se prav zdi, da je Lamé.« Sandi je, kakor v težki slutnji, nagubal čelo in že skoro sklenil, da za danes opusti nevarno podjetje. Druga misel mu je pa ta skoraj -sklep takoj pregnala. Domenjena sta bila, da delata drug za drugega. Včeraj je kradel premog za sebe in Hajnko mu je pomagal, danes je pa narobe: kar bosta dobila danes, je Hajnkova last. Zatorej ni mogel, niti maral snesti besede.
Da, zares je Lamé! Strmela sta vanj, ko jc šel pod njima mimo dolge vrste polnih huntov. Pod škonnji je zamolklo hreščalo. Koraki so se počasi oddaljevali. Zdaj bi bila priložnost. Skočiti nizdol po bregu. Izbrati iz hunta najlepši kos od vrha. Skočiti nazaj s kosom in ga skriti nad stezo. Potem po drugega in tako dalje. Cim bi premog odvlekla više gori v grmovje, bi ga potem do jutra brez skrbi pred čuvajem odnašala, kos za kosom domov- v klet.
Lamé se je bil že oddaljil, a dečka sta se še preveč bala, ker sta bila iznenađena, da straži ta zviti, vsega zmožni čuvaj.
Tudi Hajnko bi najraje opustil nevarno početje. A na eni strani bi se mu morda posmehoval Sandi, na drugi pa je v mislih preračunal, da bi se oče kregal, če bi deček prišel prazem.
Oba sta težko dihala in se prihu-ljila v tla.
»Počakajva, da pride nazaj,« je dahnil Hajnko.
Minute so se vlekle v neskončnost. Srce jima je toklo, saj sta vedela, kaj ju čaka, če ju zaloti. La-méta pa od nikoder. V mislih sta ga videla, kako oprezuje, skrit za huntom, kako se mu buljijo debele oči, pobešajo dolgi, v konico privi-hani brki. V roki stiska bikovko, za pasom tiči pištola.
Spodaj sta videla dolgo vrsto huntov. Na njuni desni se je vlekla daleč proti čistilnici, na levi se je pa skoro tik pod njima končavala. V črnih četverokotih huntih se je motno svetlikal vlažen premog. Ker je bila noč še hladna, se je iz huntov kadila bela sopara.
Končno ... Zdaj gre nazaj. Sel bo do rovove odprtine in se obrnil. Ko bo šel spet mimo, bo treba začeti.
Pridržala sta dih. ko sta ugledala njegovo čokato postavo. Bala sta se, da ju je morda na čuden način že izsledil in da se bo nenadoma pognal po bregu navzgor in ju popa-del kakor stekel pes.
Nič takega se ni zgodilo... Sel je mirno mimo... Čez čas se je vračal in ko ju je minil, sta. kakor podlasici, spretno in brez šuma, zdrknila po bregu, popadla vsak svoj kos in se po komolcih in ko-
lenih, s težkim bremenom pred seboj, kobalila nazaj v skrivališče.
»Dobro gre,« se je razveselil Sandi in pri srcu mu je odleglo.
»Vsak še dva kosa, pa bo za danes dovolj,« je svetoval Hajnko.
Iz farne cerkve za hribom je veter prinesel težke udarce polnočne ure. Vsa pokrajina se je potopila v samo mleko lunine svetlobe. Z bregov okroglih hribčkov se je jasno razlegala pesem tisočev murnov... Na topolih ob Crnici je v presledkih regij ala zelena rega ... Prelepa junijska noč je ležala nad Zahribom. Le iz čistilnice je prihajala trda pesem premoga, ki se je kotalil čez železne grede, kjer ga je izpirala voda.
Se dvakrat sta stekla in privlekla. Najopasnejše delo bi bilo opravljeno.
»Odmesiva,« je šepetnil Sandi. »Previdno, da naju čuvaj zadnji trenotek ne sliši.«
Hajnko se je sklonil in vzdignil najdebelejši kos predse v naročje. Napele so se mišice, v trebuhu ga je zabolelo. Omotica mu je legla v ude. Kje je že vodena večerja, saj je že ena ura po polnoči! Oprijel je trdno, a omotica mu je vzela poslednje moči. Neznansko težki kos mu je zdrsnil iz rok, Hajnko je klecnil na kolena in se zvalil pod grmovje.
Težki kos se je pa s silnim šumom in lomastom zvalil skozi grmovje na tračnice.
»Stoj!!!« Strašen klic sredi tihe noči.
Sandi je okamenel od strahu. A samo tremotek. Sklonil se je k prijatelju, ki je nepremično ležal. Po-
tegnil ga je za roke, ki so mrtvo omahnile nazaj. Čez tire sem je pa drvel Lamé z bikovko, še vedno kriče svoj grozni: Stoj!
Sandi je sprva uvidel, da ne sme zapustiti prijatelja. V trenotku pa se je premislil. Ne... Zapustiti ga mora, ker ga bo edino tako rešil preteče nevarnosti. Če zbeži in pri tem dela čim večji hrum, bo tekel Lamé za njim in prezrl onemoglega prijatelja.
Vse to je premislil z bliskovito naglico. Hitro se je odločil, kakor z žogo pri nogometu, kjer je treba tudi brž ravnati.
Pustil je premog in se pognal v breg, lomeč pred seboj grmovje, da se je razločno slišalo daleč v tiho noč. Ze je mislil, da je na varnem, zakaj stari čuvaj nima hitrih nog. posebno v breg ne. Toda glej! Za njim čuvaj, ki venomer vpije, pred njim pa lomasti z brega naravnost proti njemu — velika postava!
To noč so bili postavili še emega čuvaja v zasedo! Bog ve. koliko časa ju je že opazoval in nalašč čakal, da sta si nabrala dovolj premoga za dokaz tatvine. Ali pa je šele po polnoči nastopil službo? Sandi tega ni zvedel nikoli.
Zdaj so bili vsi napori, da bi pobegnil, zaman. Treba se je bilo podati na milost ali nemilost. Upehan se je ustavil, kakor zasledovana divjačina, in čakal, da je prišlo čezenj. Nemara je res slutil to usodo. Zakaj ga je tako stiskalo pri srcu? Mar bi bil pregovoril prijatelja, da bi šla domov. Kaj bo zdaj? Kaj bo zdaj?!
Drugi čuvaj se je ustavil pred njim. Sam ni maral imeti opravka z
nesrečnim dečkom, počakal je na Lamćta, ki je priklel po rebri.
»Kdo pa si?« je zagrmel »m spustil težko roko na dečkove rame. »Aha, ne maramo govoriti? Čakaj!« mu je posvetil z električno svetiljko v prepadeni obraz.
Sandi je trmasto gledal predse, niti trenil ni. Poskušal bo zadnje, da reši vsaj Hajnka, ki leži nezavesten nad tiri.
»Glej, glej!« se je razveselil čuvaj. »Kržišnikov Sandi! Kaj te čaka, fant?« V zmagoslavnem glasu je zvenela škodoželjnost. Če pa je Lamé pričakoval, da se bo začel tatič jokati, se je pač zmotil, ker ni poznal Sandija.
Dà, najrajši bi se bil Sandi zjokal, saj je vedel, da je s tem skoro že izgubljen tudi oče. Predpisi so strogi in Lamé je bil med najzanesljivejšimi čuvaji. Vedel je pa tudi, da mu zdaj ne bo obstanka doma. Oče ga bo zapodil, kakor mu je že večkrat zagrozil.
Oni drugi, ki ga Sandi ni poznal,, je potegnil Laméta na stran in mu tiho nekaj prigovarjal. Sandiju se je zdelo, da prosi zanj. Saj je bila edino revščina vzrok, da so se ljudje podajali na kriva in nevarna pota-
»Pa menda nisi bil sam?« je rekel Lamé. Iz skušnje je vedel, da kradejo v dvoje, najmanj v dvoje. »Če poveš resnico, ne bom prestrog, morda te celo izmažem za to pot.« Prekanjenec!
Sandi se je zgenil. Upanje je vstalo v njem. Če pove? Bistro je pogledal. »Da...«
Drugi čuvaj je prisiljeno zakaš-ljal. Ali ga je hotel opomniti? Sandi se je zdramil iz lepih sanj, upanje se je zrušilo v nič, kakor bi se pod njim podrlo in ga požiralo v globine. Saj je tale človek pred njim Lamé, lisjak, ki nikoli me drži besede. Razvpit je po celem revirju. Ne, molčati mora in rešiti prijatelja.
»Dà... Sam sem bil.«
»Lažeš!« je besno zakričal čuvaj in ga stresel za rame. Divjačina mu uhaja. Začel ga je loviti z vprašanji, a Sandi je odgovarjal malomarno in skoro zasmehljivo, celo to mu je dejal, da naj kar ujame drugega, če misli, da ga bo čakal.
»Dobro. Verjamem ti sicer ne. Saj vem, da sta bila najmanj dva. Ker pa trmasto molčiš, bom poskrbel, da ti bo pošteno vroče. Kržiš-nikov si, kaj? Dobro. Zdaj lahko greš. In dobro spi... Marš!« je za vpil nadenj, švignil z bikovko po grmovju, se obrnil in drsel .nazaj. Hvala Bogu, v drugi smeri, Hajnka ne bo našel.
Kakor v sanjah je taval Sandi med rosno travo domov. Noč je postala meglena, sanjava, neresnična. Luna je visela nad okroglimi griči, bleda, tiha. Murni so glasneje cvr-čali. Crnica je lezla skozi globel kakor blesteč trak in se izgubljala proti reki.
Ah, le domov, v tesno posteljo. Jutri pa se bo zbudil iz pregroznih sanj. Saj drugače ne more biti. Sanjal je in kmalu se mora prebuditi.
Da mora biti nekaterim življenje tako težko in neusmiljeno! Kaj se mara bogatim! Nihče jih za tak mal
prestopek ne bo deval ob glavo. Ravno na malih ljudeh se mora vsaka pravica, vsaka krivica izpolniti prav narobe. Krivica do dna, pravica pa ... Ej, pravice je prav malo. S tem se je treba sprijazniti.
Spal je malo ur. Ko se je prebudil z bolečo glavo, ga je prešinila prva misel:
Kaj se je zgodilo s Hanjkom? Ali se je rešil? Morda še leži pod grmom?
Iz posteljce mu je voščila Itka dobro jutro, a vsega tega danes ni slišal. Tiho se je napravil in med spečimi previdno šel do vrat. V kuhinji je stala mati in se čudila, kako da že vstaja. On pa se ji ni upal pogledati v oči, temveč je zbežal na cesto in tekel v delavsko naselbino vrh griča, kjer je stanoval prijatelj. Strahoma je potrkal in vprašal.
Da je že tekel v šolo, so mu odgovorili. Hvala Bogu! Poiskati ga mora pač v šoli. Ko pa je pritekel na šolsko dvorišče, se je tamkaj podilo več šolarjav, Hajnka pa nikjer. Če so kaj videli Hanjka, jih je brž vprašal... A, glej ga! Ze teče po klancu! Rešen je! Sandi mu kliče že od daleč, da ga je iskal doma. Zgrešila sta se bila.
Poiskala sta si miren prostor za šolo in se zresnila. S sklonjeno glavo je poslušal Uanjko nočno zgodbo. Niže in niže mu je klonila glava, da je skril solze, ki so mu stopale v oči. Roke je mrtvo povesil in jih ni mogel podati v zahvalo, ko je rekel iz dna srca:
»Tega ti ne bom pozabil nikoli. Vrnil ti bom kedaj.« •
2iv je dan. Žaga poje na lesnem prostoru, od ljudi in njih dela je vse ozračje živo. Sklonjeni gredo svoja pota kakor včeraj. Vse je še tako. A vendar se je mnogo izpremenilo.
Sandi tava ob Crnici, gleda v vodo, a danes ne vidi črno pikčastih postrvi, pozabil je na zajce. Drugam je obrnjena potrta misel.
Saj si še domov ne upa. Morda je že prišel od ravnateljstva poziv na očeta, naj se zglasi. In potem bo iz-
vedel, da je zaradi sinove tatvine odpuščen, vržen na cesto. Vse samo zaradi... Ah, te misli ne more izgovoriti do konca. Namerjal ni nič slabega. Trudil se je za dom, znašal s kmetov živež in spravljal premog za prodaj. Mati ga ne bo upala zagovarjati. Saj je vedela za to. A če jo bo izdal očetu, bo tepel še njo. Kar sam mora vse prenesti. Sam...
(Dalje prihodnjič.)
Doma Ugotovljene igračke
4. Ribji lov
Tudi to ni težko. Lepenko izrežite in postavite, kakor vidite na sliki. Ribe na-črtajte na bel, trd papir (karton) in zle-
S! 1
pite obe strani! Zarežite zadnjo plavut in jo dvignite! Pri gobcu naredite ribi luknjo! Napravite pet takih rib! Vtaknite jih v zares veliko lepenko, pritrdite na palčko nit in na koncu skrivljeno buciko. Takoj potem lahko začnete z ribolovom.
5- Pre gibljivi pajac
Če ate nekoliko spretni, ga boste sestavili v pol ure. Spodnje štiri dele,' ki vam jih kaže slika, narišite na bel karton, poslikajte jih in se-Šijte, kjer so naznačene luknjice, tako da bo vse pre-gibljivo — in vaš pajac je gotov.
Zvončkarfi se uče stenografile
Preden danes nadaljujete, dragi Zvon-čkarji, vzemite vse letošnje številke našega lista in ponovite vse, kar smo se do zdaj učili. Samoznake pa naj vam kdo narekuje, da se dobro prepričate, ali jih res znate.
Če ste ponovili vse dosedanje gradivo, pa nadaljujmo z novimi znaki.
Črka j ima tudi dva znaka kakor v, to sta tenki in senčnati znak. Tenki znak je jako poševna črta, ki se začne na osnovnici in se konča na nadčrti. Tenki znak se ne da ojačiti in samoglasnik a moramo z lastnim znakom izpisati.
Senčnati j ima pa predpotezo, navzdolno senčnato črto in zapotezo in je srednji znak. Samoglasnik a ojačimo na senčnati črti. Uporabljamo lahko poljubno tenki ali senčnati j, vendar pišemo po večini tenki j, ker je krajši in ga zaradi tega hitreje pišemo. Le kadar sledi j-a samoglasnik a, pišemo raje senčnati /, da a v znaku oia-čimo. Če sta v besedi dva j, pišemo pr\;i senčnati j, drugi pa tanki /.
Pri končnem zlogu pa j izpuščamo, če je med dvema samoglasnikoma.

l, t" Ivy If, In , /
L" ., / J>
C, V, ^ JL žTT
Primeri:
j, jek, jelen, jem, jesen, raj, j, jelen, jarek, jama, jasen, jak, jej. sejem, jed, re jen, vaa (vaja), raa (raja), daa (daja), nagaa (nagaja), laa (laja), jaa (jaja), maa (maja).
Samoglasnik o je polkrog, ki je zgoraj odprt, in je tenka poteza. O v začetku besede vedno izpišemo s svojim znakom.
Samoglasnik o pa lahko pri znakih, ki so na desno zaokroženi, pišemo kar v znak tako, da zapotezo razširimo, s tem pa dva znaka stopimo v en znak. kar imenujemo stapljanje (kakor rj, nji).
Prav tako stapljamo tudi r in rj; poševna črta se izboči, razlikuje se od o v tem, ker ima v začetku senčnico.
Izbočenje podaljšamo tudi pri znakih, ki so zgoraj zaokroženi, da s tem označimo samoglasnik o.
Znak k se poveča v srednji znak, kadar označimo o: istotako tudi znak s.
Samoglasnik o označimo torej na več načinov. Pri prvem primeru smo o izpisali, potem smo ga v spodnji znak stapljali in nazadnje smo ga označili z razširjenjem prejšnjega znaka.
TJ. K T~7T
I f '!......^ V -
(■ * -.v.A I L. c. t
l ll.^l K.
). >. / V j) ,-/! A? CJ
/WW)7WV, . /u
U„ <f At, U. A,,
Primeri:
o. oda, omara, opal. omen, bo, do, mo. Io, no, njo, mno, vo (začetni in srednji v).
to, rjo, boben, voda, doma, moda, rod, rjove, levo, nos,
po. go, ko, so, lepo, god, sol, korak, sod, som, opora, kako,
doba, domneva. loj, moka, jemo.
JLl-


./7 .
v . \lnf.

mnogo je mno na osnovnici. Će je združen z naslednjo besedo, se o izpusti. N. pr. mnogbeseden.
tak je k na nadčrti. taka je ka na nadčrti. takoj je koj na nadčrti. tako j e fco na nadčrti. lahko je lako na o6novniei. sabo ali sebo; je 30, to je s kot srednji znak na osnovnici.
potreba pišemo poba na osnovnici. potreben pišemo poben na osnovnici. Vaja: kaj dela ded. — Ne veni, kaj naj vam dam. — Ne daj se varati. Treba nam je denarja. — Treba je, da delam. Danes je lepa vaja. — Vem, da ie slovo jemala. — Ne boj se. — Opomn(i) — Sosed je napeljal vodo na polje. — Taka beda je. — Takoj je bil doma. — Ali so njega varali. — Saj je bilo jako lepo. — Pomagaj nam. — Ded rjove. — Dela rov. — Ni bilo mame doma.
-1, 0, K.: K' -w; /y-.Z7T.
ZHL
t i JSC, "/7. V.7T
Sam oznaki:
je (pomožnj glagol 3. oseba edn.) pišemo tenki j na nadčrti. Veže se s samozna- _
kom 6c7. Primeri: je, je bil, bil je, bila je,	___
je bila-	r.M if. </J(.
se je pišemo skupaj na nadčrti. tu se
veže se s pomožnim glagolom je namesto	-—
a prejšnjo besedo.	-(_ _ ____ _
treba je ba na nadčrti.
je treba sta / in ba združena na nadčrti.	__
treba fe sta ba in / združena na nadčrti.
jaz pišem fas na osnovnici.	—--7-7—:—^ ' f
jako pišem jak na osnovnici.	- **—-*—^-—
bilo je lo na nadčrti.	_
je bilo sta fe in lo na nadčrti združena.	'
bilo je je loj na nadčrti.	' - C /t. j	J C\
ni bilo je nlo na nadčrti.
so je o na nadčrti.	--
niso sta n in o združena na nadčrti.	_
niso bile je n-f-o + le na nadčrti.	-j ""	. 1 - J J ) _
so bila je ola na nadčrti. niso bila jen + ola na nadčrti. slovo je vo na nadčrti. smo je mo na nadčrti. nismo je mno na nadčrti.
n'.K,„- f... - ' / ' c v
Piši za vajo na stenografijo: Osem nas je bilo doma. Kako dolgo so delali omaro. Narobe je nared-il. Moj god je danes. Taka se para je bila. Lahko damo konja. Treba nam je pomaga-ti. Jesen je bila lepa.
Ded je mnogobeseden. Tako ni bilo treba dela-ti. Kako olje je doma. Roko vam da v slovo. Ada nese jed seboj. — Kaj je rek-el ded.
Zdrauko Ocvlrk
Pridni šolarček
Nas Marjanček nJ zaspanček ■ vedno zgoda; vstane.
Sedma bije, on že vpije in oči si mane.
Rana ura — zlata ura,
pravi star pregovor;
za lenußa — skorja krußa in beraSki tovor.
Že se umije, kavo spije, urno se opravi.
Knjige vzame bri na rame, v Solo se odpravi.
Iz mladih peres
Prispevki »ZvonČkarjev«
ŽABICA
•V mlaki kraj vasi, ob kateri se vedno igrajo veseli vaški otroci, je mnogo žab. Tudi lepega sončnega popoldneva je več razposajenčkov kraj nje in mali Videk. najživabnejši od vse b, ujame veliko žabo in jo — paglavec — ubije in ji prepara trebuh. In glej, iz trebuha poskoči zdajci mlada žabica, ki ima na vratu zlat prstan. V največje začudenje otrok začne žabica govoriti z milim glasom. Vsi dečki se raz-beže, le Videk ostane pogumen pred žabico. Ta mu pravi: »Ti moj mali rešitelj, res ni lepo, da mučiš živali in jih ubijaš, toda ker si mi rešil življenje, ti Bog odpusti to zlo. Vzemi prstan, ki ga imam na vratu, v zahvalo za rešitev. Ko to storiš, ti povem svojo grenko povest.«
Videk jo gleda in ne more prav razumeti. Ko pa vidi. da ne sanja, sname žabici prstan z vratu. V hipu ugleda pred seboj bajno krasno deklico, ki pohiti k njemu, ga objame kot svojega rešitelja, poljubi v zahvalo in začne pripovedovati: »Živela sem srečna in zadovoljna v kraljestvu svojega očeta, vladarja krasne sončne dežele, kjer pa prebivajo tudi grde čarovnice. Največje moje veselje je bilo mučenje živali in ljudi. Lepega jesenskega popoldneva se sprehajam po grajskem vrtu. kar zagledam. kako skače nroti meni ljubka žabica in me milo gleda z zlatoobrobljenimi očmi. Srdita skočim proti njej, a živalca me gleda in čaka. Ko se le ne nremakne na moj krik. grem kot mogočna kraljica k njej in jo — poteptam. Toda groza! Ko se obrnem, da bi odšla v palačo, opazim, 'kako se za grmom škodoželjno smeje jn
me gleda z zlobnim pogledom — grda čarovnica. Brž hočem /bežati, a že je čarovnica pri meni. In ko hočem zakričati, postajam manjša in manjša in naposled — zakvakam.
Čarovnica mi reče: »Sedaj si tudi ti žaba, da boš poskusila, kaj se pravi mučiti* živali. Rešil te bo oni, ki te bo otel smrti in ti snel zlat prstan z vratu.« To rekoč mi natakne na vrat zlat obroček. Vsa potrta odskačem za grm in ogledujem vrt, na katerem sem preživela toliko srečnih let. Zvečer se prideta hladit tudi očka in mamica. Bila sta vsa obupana, ker sta izgubila ljubljeno hčerko. Odskačem proti mamici in ji skočim na nogo; toda ona me z gnusom brcne v stran. Zda i sem izkusila, kako je pri srčku živalci, ki jo človek zaničuje in preganja. (Kraljičina si otme solzo.) Vsa nesrečna odskačem v potok in- ta me odnese v neznane kraje. Pridem v mlako, kjer me požre žaba, ki si jo ti ubil. Ne vem, kako naj se ti zahvalim za rešitev. Zato ti ponudim svojo roko in po smrti mojega očeta boš zasedel prestol v .Deželi srečnih'.«
Videk jo ves ginien posluša in z veseljem sprejme kraljičino roko.
VESELA ZIMSKA PESEMCA Snežec beli pada. bela je livada, mi pa v šoli sedimo in se pridno učimo. Hola-drija dra. bela zima je prišla! Po griču sanke drče, po zraku kepe lete ... Presrečni so otroci,
saj imajo sneg pri roci. Hola-drija dra, bela zima je prišla!
Rada Moharjrva
Zastavice za brilline glavice
MAI M A

M'HjR ^
1.
KVADRAT
Vodoravno in navpično: 1. reka.	1 (f- (fc, t\.
I molTtae. V" t «i OJ
4. del telesa. ^ ' »i
2.
6.
ZAMENJALNICA
V besedah X^aCuCA, pod, sol, ura, dar, gos, Ada, lev, ona
zamenjaj prve črke z novimi! Začetnice novih besed tvorijo ime praznika.
RAÜ RA.. RA. J RA1A RAY. RA11Ì.L
DOPOLNILN1CA
otok, ptica,
kem. prvina, nadangel, mesto v Italiji,
_____, moško ime,
RA....... gora na Gorenjskem,
RA ........ mesto v dravski banovini.
v Namesto pik vstavi črke: k A. A, A X C C b s Bs E -B \ls loT >> J X
N'HKB.oxttkxv.V
3.
7.
ŠTEVILČNICA
osebni zaimek, posoda, žensko ime,
Monn iouol/
sorodnik, žuželka, plod, pesem.
Po sredi navzdol: mesto v Jugoslaviji.
+ b = X
+ c — y + b — z
ENAČBE
a — lučaj; b = jugosl. po-	1
krajina; c — predlog; x = 1 . mesto v dravski banovini; y = slovanski apostol; z =	'. C
prednost.
ZLOŽIL NIC A
Zloži črkovne dvojicp «n, ^n, jqfT ijr, dk, eV e\ frr'&JiCjXC t*, >J
i*1, žfp,	Desete, ki značijo:/f.
tvarino, ^žensko ime, -9. žuželko, ^tlako, X nado, ff. metulja, 7. sadež.
Prve črke, čitane zapored, dado ime me8eca-
BESEDNICA skopuh, skrivnost, planet, pozaba, čebela
Iz zgornjih samostalnikov vzemi po tri zaporedne črke in sestavi z njimi znan rek.
5.
POSETNICA
Kaj je poklic tega moža?
REŠITEV UGANK IZ JANUARSKE ŠTEVILKE:
I.	Skrivnosten napis: Srečno novo leto vsem ugankarjem!
II.	Demant: 1. T; 2. srp; 3. Atila; 4. golob; 5. vas; 6. v; Triglav.
III.	Izvleček iz vremenskega poročila: Če prosinca grmi, slabo vreme preti.
IV.	Zamenjalnica: Ana, nega, trava, oaza, napad, alga, šum, kost, etika, rama, car = Anton Aškerc.
Vse uganke so pravilno rešili: Anatol Fabiančič iz Birčne vasi na DoL; Baša Bor-ček iz Celja: Ivan Svoljšak iz Doba pri Domžalah: Vida Pikuševa iz Dolnje Lendave; Anton Mauer iz Dravelj pri št. Vidu nad Ljubljano: Mitja Grašič iz Litije; Ven-delin Sadar, Vilko Vrhunc, Zlatica Krem-žarjeva, Božidar Zupančič, Miloš Babič, Marcel Žorga in Danica Severjeva. vsi iz Ljubljane: Alojzij Hozner iz Metlike: Anica Kleinsteinova iz Most pri Ljubljani; Mira Dobcrškova iz Preval j; Božica Roševa iz Rimskih Toplic; Mira Šentjurčeva iz Slovenjgradca; Zlatica Juqova iz Studencev pri Mariboru: Peterček Rihtar&č, Marija in Marta Hrašovčevi, vsi iz Šmarij pri Jelšah: Vida Razpotnikova iz Zidanega mosta.
Stric Malic
» K o » e m r» o -v I c
70 letnico rojstva je zdrav in svež praznoval te dni g. dr. Valentin Korun, gimn. direktor v pokoju in pisatelj. Slavljencu, ki je tudi spoštovan »Zvončkov« sotrudnik, iskreno čestitamo.
V Beogradu je pretekli mesec umrl polkovnik Štefan Švabić, ki si je pridobil za Slovenijo in Še posebej za Ljubljano neprecenljive zasluge, ko je ob prevratu l. 1918. ustavil italijansko prodiranje proti Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je v znak hvaležnosti imenoval polkovnika Sva-bića za častnega meščana in je po njem tudi imenoval eno mestnih ulic. Ohranili bomo pokojnika v hvaležnem spominu.
Slovansko smučarsko prvenstvo na Po-kluki nad Bledom so morali zaradi preobilnega novega snega koncem januarja odgoditi do 3. marca. Za enkrat imajo največ točk Jugoslovani (726); Cehi so šele na drugem mestu s 701 točko.
Začetkom tega leta je izhajalo v Ljubljani 168 časopisov vseh vrst, in sicer 3 dnevniki, 2 lista, izhajajoča po 3 krat na teden, 22 tednikov, 4 polmesečniki in 137 mesečnikov in revij, med katere je vštet seveda tudi naš »Zvonček«.
Po podatkih ljudskega štetja je imela Sofija, bolgarska prestolnica, dne 31. dec. preteklega leta 330.000 prebivavcev, to je za okoli 100.000 več kakor 1. 1926. Sofija je torej največja slovanska prestolnica na Balkanu. Drugo največje bolgarsko mesto je Odrin s 100-000 prebivavci.
V Londonu je bil pred kratkim na neki razstavi razstavljen klavir, ki se da s klaviaturo (tipkami) raztegniti čez bolniško posteljo, da morejo igrati bolniki, ki jih je bolezen priklenila na ležišče.
Koncem januarja je nastopila v zetski banovini tako huda zima, da je zamrznilo celo Skadersko jezero, kar se le redkokdaj zgodi. Nekatere vasi so bile radi visokega snega docela odrezane od ostalega sveta. Mnogo dijakov ni moglo z domov, kamor so prišli za pravoslavni božič, nazaj v šole.
V leningradski botanični vrt so pred kratkim pripeljali izredno redko zbirko praproti. Botanik (rastlinoslovec) Müller je pripeljal to zbirko prav iz Avstralije. Nekatere praproti, stare dobrih 6000 let, so vredne 30—50 tisoč zlatih rubljev.
Bratje pravoslavne vere so slavili dne 27. januarja 700 letnico smrti sv. Save, ustanovitelja srbske pravoslavne cerkve, ki je bil istočasno tudi važna osebnost v srbski državni in kulturni zgodovini. Na vseh področjih je bil sv. Sava najuspešnejši delavec in zmagovalec brez meča in krvi. Na-»rodni cerkvi ni postavil samo vodstva, temveč je utrdil tudi njene temelje med narodom. Zato je srbska pravoslavna cerkev posvetila vse 1. 1935. njegovemu spominu.
V Bloomsburgu v Pensilvaniji je umrl 85 letni industrijalec Paul Wirt, kl je bil v Ameriki splošno znan kot izumitelj nalivnega peresa.
Na Svečnico je preminul v Ljubljani v 80. letu g. dr. Franc Zbašnik, dvorni svetnik v p. in slovenski pisatelj, ki je bil dolga leta eden najuglednejših sotrudnikov našega »Zvončka«, za katerega je napisal več lepih povesti, zanimivih pripovedk in poučnih črtic. Najbolj znana so med našim ljudstvom njegova dela: Iz viharja v zavetje, Na krivih potih, Boj za pravico,
2rtve, Za srečo. Pisana mati itd. Naj bo spoštovanemu možu, ljubitelju mladine in plodovitemu, priljubljenemu pripovedniku lahka domača zemljica!