PoCtottaa platana
v gotovini
UtO LIBL M. 12
I Llakttanl i tetrttk M. Jamurta 1930
Ceno Din V—
<km ipcpokke, izv^emšl nedrje m praznike. — Inserati do 30 petH a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50, večji inserati petit vrsta Dm 4.—. Popust <po po domovom. Inseratni davek pceefc«. »9k>v«oski Narod« vefe letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 312S in 3126.
POPUSTLJIVOST NEMCEV V HAAGU
Dr. Scfeacfet opustil svojo opozicijo — Sodelovanje nemške državne banke pri reparacijski banki — Odgođena pogajanja z Madžarsko —
Sestanek Minoresca in Burova
Berti«, 16. januarja. Na pritisk nen:-2ke vlade je dr. Schacht opustil svojo pozicijo proti sodelovanju nemške državne banke v mednarodni reparacij-ski banki. Sodelovali ie nemške državne banke v tem zavodu je na ta način zagotovljeno.
BerKn, 16. jan. AA Nemško odposlan stvo v Haagu bo predlagalo, da se s posebnim zakonom omogoči so dele-vanje nemške narodne banke pri mednarodni reparaciiski banki.
Minister financ se je sestal s predsednikom državne banke dr. Schacli-tom, ki je izjavil, da nemška državna banka ne bo nasprotovala prevzetim obveznostim.
Berlin, 15. jan. AA Po informacijah iz zasebnega vira bo nemška državna t>anka povabila »Reichskreditanstalt« in državno prusko banko, naj do nr-daljnega sodelujeta pri ustanovitvi banke za mednarodna plačila.
Haag, 15. jan. AA Komisija za nem-s*ke reparacije je vzela na znanje nen.-
ski predlog o izpremembi statutov banke za mednarodna plačila, tako da more pri tej banki namesto nemške narodne banke sodelovati kaka druga banka.
Berlin, 15. jan. AA Poročevalec agencije »Wdf« poroča iz avtoritarnega vira o netočnosti vesti, da bi bili francoski, angleški in italijanski delegati zahtevali od nemške delegacije, da mora nemška narodna banka brezpogojno sodelovati pri banki za mednarodna reparacijska plačila.
Haag, 16. januarja. V pogajanjih z Madžarsko so se naziranja znatno zbližala, vendar je treba rešiti še celo vrsto vprašanj, zaradi česar je bilo treba za danes določeno sejo komisije za izvennemške reparacije, na kateri naj bi se razpravljalo o madžarskem, bolnrarskem in avstrijskem vprašanju, nedoločen čas odgoditi. Dela konp -renče se bodo najbrže nadaljevaJa še prihodnji teden.
— Haag, 16. jan. AA. O vprašanju
Neumestna grška kritika
Nekateri grški listi podtikajo naši državi namene, ki jih nima
— Beograd, 16. januarja. M. V zadnjem Času so raarni grški listi, predvsem monar-hisftčni, ob raznih prflikah izražalli bojazni, ki niso na svojem mestu. Tako ie tudi seda] list »Karitrfterinrs glasite Kaldarisa, v skrbeh zaradi našega dozdevnega oboroževanja in zaradi razširjanja železniškega omrežja v Jugoslaviji. Grški list trdi, da more Jugoslavija v primeru potrebe poslati na fronto poldrag milijon dobro opremljenih vojakov, pri čemer zđasti po-udarjaf kako se pri nas rešuje vprašan'e koncentriranja žeieznrskčh prog. Namestoi da bi vse železniške proge še nadalje vodile v smeri proti Dimaru, ddbivajo popolnoma dr»go smer. Podvojena je proga Beograd - Ljubljana, zgrajena železnica Skoplje - Mitrovica preko KraguTevca in popravljen je večji del cest. Progra Beograd - Solun, pravi nadalje grški list, ne sroži sami Jt*i?o^avrfi. temveč tndi Man"
antanti. Leta 1918- ;e bila Jugoslavija država, ki se je šele pričela obnavljati, danes pa je že popolnoma obnovljena in o;ačena.
Zdi se, da bi po teh grških argumentih nqša država ne smela več graditi že^znic. ki so v ostalem pogoj povoljnega kulturnega razvoja vsake države in da bi morali ostati vedno na isti stopinji, ker je železnica, ki bi jo Jugoslavija zgradila, po teh netočnih informaciah grškega lista namenjena v povsem* druge svrhe.
Gospod Kaldaris je preveč trezen in razsoden politični vod'a, da bi ga bilo treba še posebej prepričevati o nepravilnosti teze njegovega lista Zato je pričakovati, da bo sam vplival nanj. da ne bo več objavljal takih netočnosti, ko bo Jugoslavija nadaljevala izgraditev svejeera železniškega omrež'a, kakršno je potrebno vsaki kulturni državi.
Oboroževanje pristašev romunske vlade
organizacije zaranistične stranke, ki naj zagotove njen obstoj — Protesti liberalcev
Bukarešta, 16. jan. Poijtiena javnost 6e bavi trenutno z vprašanjem strelskih organizacij zaranistične stranke, zaradi katerih je nastal spor med vlado in opozicijo, ki se stopnjuje v m em oran d u predloženem od liberalnega vodje Bratianu regentskemu svetu. Vlada izjavlja sedaj z vsem povdar-koni. da so bile te strelske organizacije ustanovljene zato. da aktivno posežejo v politično žirljenje in da hoče Bratianu s svojim memorandom samo zavesti javnost. Vlada prevzema za te organizacije polno odgovornost.
Rumunski tisk obširno komentira izjavo vlade. Dočim ugotavlja vladno časopisje nujno potrebo odločnega odgovora vlade, pa trdijo zopet opozicijski listi, da tiči za oboroževanjem strelskih organizacij zaranistične stranke skrit poizkus uvedbe strankarske milica, ki bi v slučaja potrebe hote-
la bodisi z orožjem zagotoviti obstoj zaranistične stranke na vladi.
Bukarešta, 16. jan. AA. Listi, ki se ba-vijo s spomenico liberalne stranke, se začudeno vprašujejo, kako ee je mogla objaviti. »Adeverulc smatra, da se liberalna stranka poslužuje načina javne kritike, ki ga ni mogoče trpeti. »VitoruU priobčuje beležko, v kateri dvomi v resnost te spomenice. Kakor znano, je vlada sklenila organizirati kmečko mladino, kar je liberalni stranki povod, da napada vlado. Splošno smatra, da bo vlada morala zavrniti spomenico, zlasti tam, kjer pravi, da bo treba skrčiti oblast krone in skrbeti za zaščito ogroženih interesov države. Taka pisava jemlje kroni vsak ugled. LiberaJna stranka bi morala vedeti, da je šele sedaj državna uprava dobila svojo avtoriteto nazaj in da skrbi vlada za krono, ustavo in pravni red.
Pomorska razorožitev
Zmanjšanje stevHa ameriških Cadjedelnic — Pariteta med Anglijo in Ameriko — Mussolinijeva posvetovanja
dogovora bo reducirano gotovo število vojmrh ladij vdMkih dimenzij.
Rim, 16. jan. Ministrski predsednik Mussolini je sprejel včeraj 'mornariškega ministra Cirianjja, bivšega šefa mornariškega štaba Actona in sedanjega šefa mornariškega generalnega štaba Burzaglia, s katerimi je Tazprav-Ijail o bodoči londonski px)mors(ki Taz-orožftverri konferenci.
Postna konvencija s Turčijo
Beograd, 16. januarja. Veliki turški list >Stambul< poroča, da do v kratkem sklenjena konvencija o poštni in paketni službi med Jugoslavijo in Turčilo.
Izvoz bolgarskega tobaka
— Sofija, 16. januarja. Lani je bilo izvoženega tobaka vl Bolgarije za 7 milijonov levov.
Nw YoFk, 16. jan. A A. Gospodarski krogi zelo različno spremljajo priprave za pomorsko razorožitveno konferenco v Londonu. Lastniki ladjedelnic so izjavili, da bi morale Zedinjene države, če konferenca uspe, zapreti 4 ladjedelnice izmed 8. ki so v Zedinjenih državah. Kakor poročajo »Times«, so Zedinjene države pripravljene znižati število križark od 18 na 15, če se bo Anjdija sorazmerno razorožila.
London, 16. jan. A A. >Datry Herald« poroča, da je admiral Bowar dobil nalog proučiti nalogo, ki jo bo imela razorožitvena konferenca v Londonu. Prvi princip, ki bo omogočil uspešen potek konference, je pariteta med Angliso in Zedinjenfmi državami Amerike. Ker je bil ta princip že sprejet z obeh strani, ne bo mogel nihče zadrževati teh sil, da ne bi gradile krržarke tako.  kakor jim prija.  V scftsiii tega
madžarskih reparacij je bila včeraj seja v odsotnosti madžarskih delega* tov. Na tej seji jc Loucheur opozoril prizadete upniške države, da morajo predložiti točne podatke o medseboi* nih reklamacijah. Zastopniki Male an* tante imajo predložiti točno poročilo o vsotah, ki jih namtiavajo prispevati v fond za vzhodne reparacije. Iz tega fonda se bodo izplačevale vse terjatve, reklamacije in kontra*rekIamacije na podlagi razsodb posameznih arbitraž« nih sodišč. Seja se bo nadaljevala v petek na tej osnovi. Mnogi sodijo, da bo došlo do sobote v vseh vprašanjih do sporazuma, da pa bo ostalo po vsej priliki vprašanje Madžarske to pot v Haagu nerešeno.
Haag. 16. jan. AA "Rumunski minister zunanjih zadev Mironescu je včeraj sprejel bolgarskega ministra zunanjih zadev Burova.
Haag, 16. jan. AA Komisija za vzhodne reparacije je včeraj zaslišala bolgarske delegate.
ISretfba** upravi mest* Beograda
Beograd, 16. jan. Pre^ednik vlade in notranji minister szener^Jfeivković :e podpisal uredbo o ustroju in področju uprave mesta Beograda, ki stopi te dni v veljavo. Po tej uredbi ee področje uprave mesta Beograda deli v 14 ekrtejev z dvema pred-stojništvJma mestne policije in. tremi policijskimi komis.irijati.
Dovoljenja za uvoz živine
Beograd, 16. januarja- A A. Da se morejo ■ izdati veterinarska dovoljen'a za uvoz živčne, je potrebno, da obsega prošnja tele podatke:
1- Ime in priimek uvodnika, njegovo prebivališče oziroma mesto kamor namerava živino uvesti.
?. Kaj želi uvesti, t. j. število, spol in vrsto živine, ki jo želi uvesti.
3- Mesto izvora, t j- držav in po možnosti kanton, odkoder želi živino uvesti.
4. Cas, t. j. približen rok, kdaj bo živino naročil.
5- Ako je živina iz neposredne in na:-bližnie sosedne države, nai se navede obmejna postaja, skozi katero bo živina pripeljana, če pa se od drugod nabavi, naj se navedeo izvozne in uvozne postaje držav, kjer mora živina potovati, oziroma železniške proge, ki *ih pri tem uporabi-
To je potrebno navesti, preden se lahko izda dovoljenje.
Premestitve sodnikov
Beograd. IG. jan. »Službene Novinec objavljajo ukaz o premestitvi Cvetica Božiča, Gumarskega nadsvetnika na Bledu, za direktorja 1-4. k direkciji šum v Ljubljani. S kraljevim ukazem so prestavljeni starejšina okrožnega sodišča v Litiji Alojzij 2igon za sodnika   okrožnega   sodišča   pri deželnem
sodišču v Ljublani, sodnik okrožnega sodišča v Litiji Josip Troje za sodnika okrožnega sodišča v Celju, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu Ferdinand Meršol za sodnika okrajnega sodišča v Krškem, sodnik pri okrožnem sodišču v Preku dr. Jujij štempihar k okrajnemu sodišču v Litiji.
Razširjenje splitske delavske
zbornice
Split, 16. jan. Takoj po razdelitvi države na banovine so pričeli v splitski delavski bornici razpravljati o koristi eventualne združitve obravnavanja delavskih zadev, zlasti pa delavskih organizacij iz primorske in vrbaske banovine. Gre tudi za to, da ee ev. razširi pristojnost splitske delavske zbornice na vrbasko banovino. Te dni je obiskal tajnik splitske delavske zbornice razne večje kraje v vrbaski banovini, da doseže morebiten sporaajum o razširjenju pristojnosti 6plitske zbornice na organizacije delavstva v vrbaski banovini. Uspeh njegovog« potovanja še ni znan.
Imenovanja v finančni službi
Beograd, 16- jan. AA. Z ukazom Ni. Vel.
kralja je postavljen Nikola Košić, viSii finančni tajnik v 5-1-, za šefa odseka za carine pri finančni direkciji dravske banovine v L ubijani. V Ljubljani še niso bili določeni še* odsekov.
Razprave Sveta društva narodov
Tihotapstvo opija — Manjšinski problemi
Grandija
Sestanek Brianda in
Ženeva, 16. jan. AA. Na včerajšnji seji Sveta Društva narodov je bilo brez vsake opazke spre;eto ^ poročijo našega predstavnika dr. Ilije Sirmeriko-viča o petro grajski telegrafski konvenciji ter o iaksimilih telegrafskih blan-ketov, ki se jih poslužujejo tihotapci z opijem. Svet Društva narodov bo imenoval poseben pravni odbor, ki bo proučil to vprašanje, v kolikor je v skladu s konvencijo o opiju.
Poročilo našega delegata 3'e zagovarjal angleški zastopnik Dalton, ki zastopa Anglijo po odhodu angleškega ministra zunanjih zadev Hendersona. ki je sinoči zapustil Ženevo. Prav tako je bilo sprejeto brez ucrovora poročilo našega delegata dr Sumenkoviča o posvetovalnem odboru opijske komisije. Poročilo sta zagovarjala zastopnika Italije in Kanade.   Končno je bflo
sprejeto pomočilo pofjskega rmntetra zunanjih zadev Zateskega o evropski konferenci za prenos Časopisja, ki >e bila 9. novembra 1929.
Ženeva, 16. januarja. Zunanja ministra Briarcd in Gran-di sta imela popoldne dveurrri razgovor v zvezi s pomorsko razorožitveno konferenco v Londonu. Briand se ic danes vrnil v Pariz.
— Ženeva. 16- januarja. Snoči e razpravljal Svet Društva narodov o poratiNi manjšinskega poročevalca Adačija, ki jc prispel nalašč za to priliko iz Haaga, O raznih manjšinskih političnih zadevah >Ji manjšinskih pritožbah. Svet Drustvj narodov je sprejel za rešitev teh vprs?_>rd ra-zne sklepe. Pet pritoži) so posla'e narodne manšine v Šleziji- Danes bo Svet Društva narodov zaključil svoja posvetovaria.
Potres porušil rudnik
Zemlja zasula 22 rudarjev — Mnogo rudarjev pogrešajo — Veliko razburjenje
Berlin, 16. januarja. V Beuthnu v Šleziji so zabeležili izredno močan potresni sunek, ki je povzročil, da se je udrla zemlja v rudniku Hintz. Pod razvalinami je ostalo 22 rudarjev, od katerih so rešili 16. Več rudarjev je bilo težko ranjenih. Rudniške oblasti so organizirale veliko rešilno akcijo, ker se je pozneje dognalo, da manjka veliko rudarjev. Rudniški krogi se boje, da je bilo ubitih v rudniku še nadaljnjih 10 rudarjev. Rešilna akcija se nadaljuje z vso naglico, vendar je maio upanja, da bi ponesrečence iztrgali smrti. V krogih rudniškega prebivalstva vlada zaradi katastrofe veliko razburjenje.
Katastrofe na morju
Nesreča v Biskajskem zalivu — Švedski parnik zavrnil v ftatfian-
skega in se potopil
London, 16. jan. AA. O katastrofi angleškega parnika »Saint Gennyjac, ki se je potopil v ustju Luessant v Biskajskem zalivu, so prispele nadaljne podrobnosti. Katastrofa je prišla tako iznenada, da ee je angleški ladji >Saint Cvrusc le z velikimi težavami posrečilo rešiti 5 mož. Morje je bilo silno razburkano in je tudi poškodovalo krmilo ladje »Saint Cvrusc, ki je bila v nevarnosti, da se potopi, ker se je že nagnila. Le takojšnjemu popravilu krmila se je zahvaliti, da se to ni zgodilo.
Komunistično rovarenje v nizozemski Indiji
Haag, 16. jan. AA. Komunistična agitacija v nizozemski Indiji 6e javlja vsak dan na nov način. Čeprav so bib" politični kolovodje aretirani, ko so pripravljali prvo ustajo, tako proti Nizozemcem kakor Angležem, so se agitatorji vrgli sedaj v drugo borbo. Neka oborožena tolpa importiranih tujih kitajskih delavcev — ne domačih Ma-la^cev _ je napadla z noži čuvarja delavcev v Samarindi ter dva delavca ubila, tri pa hudo ranila. Policija je takag uvedla preiskavo ter aretirala 46 Kitajcev, samih udeležencev tega krvoločnega napada.
Banditstvo v Londonu
— London, 16- jan. AA. Znanstvene metode, ki jih je začela uvajati londonska po-licia pri zasledovanju kriminalnih tipov In predvsem pri lovu na motorne bandite, niso ostal© brez posnomalcev. Banditi se zdaj poslužujejo istih metod in nastopajo v takozvanih letečm formacijah, pri čemer uporabljajo prav tako nagla vozila kakor policija- Zdi se, da imajo banditi lastne oddajne postaje, po katerih obveščajo svo e prijatelje o brezžičnih brzojavkah, ki lih oddaja poficijska direkcija v Londonu za zasledovanje banditov. V Angliji je 2000 amaterjev, ki imajo svoie eksperimentalne emisijske postaje.
Nova portugalska vlada
— Lizbona, 16. januarja- P.edsednik portugalske republike je poveril sestavo novega por tuca Iskega ministrstva Souzasu k5 je mandat sprejel.
Izgredi na japonskih šolah
— Tokio, 16. jan. V Seulu so izbruhnili na tamošnjih šolah veliki nemiri- Pouci a je aretirala na tisoče koreanskh iijak-.iv. med njimi 200 dijakinj*. Dijaki so v ^ak simpatije s tovariši, ki so bili aretirani ni'-niio jesen, progiasiii $i«pati»sko stavko.
Gibraltar, 16 jan. V italijanski parnik »Enrichettac je na poti iz Rotterdama v Napulj včeraj dopoldne v gosti megli kakih 30 milj zapadno od Gibraltarja zadel neznan parnik. Dva parnika sta odplula na pomoč.
Gibraltar, 16. jan. AA. Ladja, ki je nadela v italijanski parnik »Enrichetta<, «e švedski parnik »Adriaticr, ki se je kma'n potopil. Posadka je bila resenn.
Komunistične  demonstracije v Berlinu
Berlin, 16. jan. AA- Snoči po 10. uri so komunisti navzlic prepovedi policije priredili manifestacije- Policija je aretirala 100 oseb. Med n imi dva komunistična poslanca.
Berlin, 16. jan. AA. >Berliner Ta^eblatl« poroča, da je v \Vornsu došlo do hudih demonstracij breziposelrtih deravcev. Brezposelni so obmetavali s kamenjem razkolnn opremljene trgovske izložbo. Policija je aretirala 14 izgTednikov. Število brezposelnih v Nemčiji stalno narašča.
Nenadna smrt v tramvaju
LJubljana, 16. januarja. Danes se je zidarski delovoda Anton Kozamernik, stanujoč na Celovški cesti, peljal s tramvajskim vozom okoli pol 10. dopoldne proti domu. Tik pred Mestn'm domom mu je postalo slabo, omahnil je In s© zgrudil. Iz tramvvaja so ga prenesli na prosto ter takoj nato obvestfii rešilno P * stajo. Kozamernika so prepeljali z rešilni iz avtomobilom v bolnico, kjer je pa kmalu po prevozu umrl- Podlegel :c srčni kap'. Pokojni je bil star 60 let, oženjen in oče petih otrok.
Sorzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA.
Devise: Amsterdam 22.473-22.805 (22.77r>), Berlin 13.52-13.53 (13.535), Bruselj 7SS77, Budimpešta 9-9042, Curili 1094-4-1097.4 (1095.9), Budimpešta 9.9042, Dunaj 795.22-798.22 (796.72), London 275.76, Neuvork 56.53, Pariz 222.50, Praga 167.11-167 ni (167.51), Trst 293.50-297.50 (296.50).
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9J2875, Pariz 20.30, London 25.1575, Newyork 516.70, Milan 27-04, Madrid 68.5, Berlin 123 46, Dunaj 72.7. Sof* 3.7275. Praga 15.285, Varava 57..05, Budimpešta 90375.
»SLOVENSKI  NAROD«, dne 16. iamitna 1W0. Stev 12
Proslava 20 letnice Avtokluba
Po^dravn« brzojavke kralju, kraljici in princu Pavlu — Pomembni
govori hi lepa darila
Lfohfiena, tet januarja.
Samo in imi prej smo bili obveščena ali iz pretirane skromnosti al) p« zaradi rafinirane nohlese, jc po sijajno uspeli slav. nos ti prav vseeno. Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije je šele včeraj zasadil svojo zastavo na nekdaj tako oster vogal Kazine, kjer ima v L nadstropju svoje domovanje. 2 visoke strehe doli do resnobnih jonskih stebrov z mogočnim patosora govori modro-bda-rdeča zastava kraljevine.
Že dopoldne je bila seja in popoldne so bile tudi, zvečer ob 30. so pa vsi stopili v dvorano, okrašeno z državnimi in klubovima zastavicami okrog kraljeve slike.
Predsednik godovne sekcije ljubljanske g. Avgust Praprotnik pozdravlja gratulante: bana Dušana Serneca, drvizijonarja Savo Trtpkovida, župana mesta Ljubljane dr. Diako Puca, I. podpredsednika ministra it. r. <Jr. 'Voiizarja Jankovića, in II. podpredsednika centrale Bošnjaka iz Zagreba, podpredsednika Vaso Laz a revi ca iz Beo-grada, predsednika športne komisije Risti-ča, člana uprave Mihajla Jankovića in dr. vartoriča ter Zagrebčane Bošnjaka, Punka in Skalo, Mariborčane Pintaria in Puglja, predsednika Tiboria iz Somborja in iz Su-botice Pavtoviča, pa vse člane, starešine, ustanovnike in novinarje, nato pa čita zbora, ki stole soglaša z njimi in jih spremlja g bornimi ovacijami, pozdravne brzojavke kralju, kraljici in princu Pavlu.
Po dolgotrajnih vzklikih kralju, pokro-iriteljic« kraljici in predsedniku princu Pavla ie šele mogel podpredsednik ljubljanske sekcije dr. Ciril Pavlin pričeti s čitanjem umojega konci sneg a in stvarnega, a v svečanem stilu konciptranega, sijajnega slavnostnega govora, ki je z njim povedal vse, kaj si ie. avtomobilizem od barona Codeiliia čudežne pošasti pa do Krisperjevega tehničnega Čudeža vse prihropel, prisopihal, priboril, pridelal in — prizmagal. Z iskreno občuteno hvaležnostjo se je oficijelni glasnic khsba spomnil vseh, ki so javno aH anonimno sodelovali in pomagali pri nepremagljivem napredovanju ter se z globokim saaotjein poklonil žrtvam, ki brez njih zmaga m mogoča. Po podTobni bilanci s srečo in uspehom dokončanega delovanja dvajsetih let so se upjavičeno ponosni člani kluba in o njegovem plodonosnem delovanju preverjeni z navdušenjem priključili govoroi-kovjm »živio« kralju, pokroviteljici kraljici, predsedniku princu Pavlu in mogočni domovini, kraljevini Jugoslaviji.
Po slavnostni seii so gostje z domačini sedti ▼ Mubovi dvorani asa mizo, ki jo je z lukafeiKi spretnostjo okrasil rotavrater Krapeš m jim postregel z različnimi dobro-
Z za<k>vx>Ajstvam so V6i strokovnjaki kooirtatrrali, da je stvarna vsebina visoko prekosila jezikovno kvaliteto menuja. Raznovrstnost tekočih produktov domovine je pa dvigala intenzivnost prazničnega razpoloženja prav so srečnega konca v jutranji megli. Zakrožile so napitnice.
Predsednik Praprotnik je napi! kralju in poudarjal, da so bdi avtomobilisti prvi, ki so po prevratu združili Srbe, Hrvate in Slovence v skupno organizacijo v korist osržave ne glede na jezik, na vero in stranko. Taki smo bili, smo in ostanemo! Posebno pa s hvaležnostjo pozdravlja vedno zveste ustanovitelje Karla barona Borna, Oskarja Schmitta in Karla Govekarja.
S kavafcrsko gesto se je zahvalil pred-sedo&u baron Born, češ naša zasluga je samo ta, da smo se med tem postarali, drugače smo pa se vedno, kakor smo bili.
Glavni reprezentant centrale minister a. r. dr. Velizar Jankovič je v široko zasnovanem govoru orisal silen napredek tehnike z izumi letal, podmornic in ognjenega voza — avtomobila. Edino ta že triumfira in je premagal konja, izmaguje pa tudi že adeameo in tramvaj. Iz idealnih športnikov smo postali turisti, zadnja vloga je pa promet, koristen v miru narodnemu gospo-dartsvu, v vojni pa narodni odbrani. Največje zasluge za razmah ima ljubljanska sekcija in v priznanje njenega neutrudlii-vega poleta ji centrala poklanja kralja poleta — orla. Med viharnim odobravanjem ie govornik izročil predsedniku Praprotni-ku bronastega orla z dedikacijo v slovenskem jeziku, nakaT sta se oba reprezentan-ta bratski poljubila.
Z vsemi simpatijami pozdravljen je vstal v imenu beograjske sekcije markantni Vaso Lazarevič in s prisrčnimi besedami izročil ljubljanski sekciji ogromno srebrno kupo. Aplava še na pojenjal, ko je že spregovoril jovijalni Hrvat 'Bošnjak ter po daljšem govoru poklonil domačinom pravo hrvatsko čutaro, češ, ta naj bo tolmač naših najboljših žeija ne samo pri sportu, temveč tudi pri beli mizi. kjer naj vedno druži Srba, Hrvata in Slovenca!
Predsednik mariborske sekcije Pintar je med drugim izrazil upanje na avtomobilsko cesto čez Pohorje, potem je pa viharno po« zdravljen pričel svojo napttnrico g. ban ing. Dušan Seraec. »Svetli ban« lahko rečemo, tako jasno je zasvetila njegova duhovita domača beseda! Vsak stavek je prekinilo odkritosrčno odobravanje in radosten aprav*. Lahno krami jaje in smehljaje je odkrival resnobne načrte, svest si zmožnosti, cm jih tudi realizira. Samo prav kratko vsebino v se zaupajočega najvišjega dostojan-stvenrka v Sloveniji:
Vsem se zahvaljujem, ker ni kdo ni omeni! naših — cest. Tudi to vprašanje se bo rešilo. Vsi vam čestitajo, ker prav tako umčuiejo ceste, kakor vi. 'Vendar ne želim, da bi to vaše delovanje ne šlo naprej — nič naj se m izpfonm ceste! (Ati Turk;
Tri v al jar je f). Kakor doslej, naj vaš klub d&a se naprej, naj živi in naj procvita!
Ko je predsednik naznanil, da sc je k besedi oglasil celo divizijonar gosp. Sava Tripkovič, so med frenetičnim ploškom spontano vstali vsi.
Mirno, kakor je miren tempo zmage gotove vojske, je opisal zastopnik naše hrabre oborožene sile zmagoviti pohod avto-niobilizma, ki je poklican in tudi pripravljen, da vsak trenutek stopi v službo ogrožene domovine. Najprej pa n>orajo biti ceste, a tudi jaz obetam, da bodo . . . Torej, avtomobilizem je zasiguran! Čestitam vam m pijem vam na zdravje!
Ko so nazdravili najodličnejši gostje, se je oglasil župan dr. Dinko Puc. češ, vse ideje so mi pobrali predgovorniki, edino narodno edinstvo mi je še ostalo, ki je najpopolnejše za avtomobilisti, ker za njimi Srb, Hrvat in Slovenec složno zabavljajo čez prah. In v tem šaljivo resnem tonu je nadaljeval, da avtomobilizem tudi vsestransko rešuje tudi socijalna vprašanja, zlasti pa odpravlja brezposelnost, ker je dosedai zadostoval en cestar na 5 km, zaradi silnega napredka avtomobilizma bo pa v krat-Kem potreben cestar že na vsakih 5 metrov. Prav tako se bodo morali pomnožiti policaji, žandarji in mnogi drugi stanovi: trgovci s starim železom« advokati, zdravniki in sploh ljudje, ki žive od mrhovine. Avto pa tudi lahko odpravi rak - rano s telesa človeštva, ker edrao on lahko potolaži in umiri — ženo. Sploh avto — naš najdonosnejši porezni objekat, neka živi!
Ko sta nazdravila še načelnik dr. Marn v imenu Zveze za tujski promet in v francoskem jeziku g. generalni konzul Italije Rainaldi, je živahno pozdravljen napil starosta gasilske zveze g. Josip Turk ministru n. r. dr. Velimiriu Jankovtču in načelniku Vasi Lazareviču, češ, da sta onadva že ob odkritju Prešernovega spomenika pokazala Srbom pot v Ljubljano, pozneje pa posebno v vojni v Srbiji varovala in ščitila naše rojake, medtem ko so v Ljubljani kljub p. v. vedno verovali v zmago srbskega orožja. Zadnji se je k besedi oglasil mladi
zdravnik dr. Perko iz Most, ki je popularizacijo avtoinobiliznia označil kot socijalno pomembno za zbližanje s proletarijatom, nato so pa vsi navzoči pod vodstvom dir. Velizarja Jankovića zaigrali kolo, zapeli in se dobro imeli.
Razen drugih daril je klub z veseljem sprejel v dar tudi portrete predsednika Praprotnik a in Karla barona Borna, ki jn je mojstrsko naslikal prof. Ivan Vavpotič.
Za krasno uspelo slavnost imata največje zasluge gg. Govekar in šabec, ki sta za svoj velik trud zaslužila priznanje vseh.
Šnanski plesni in nevski večer
Zvišana vstopnina, a gledališče nabito polno. Vicente Escudero, prvak in vodja potujoče družbice. nam je sinoči z dvema plesalkama, dvema pevkama, z enim pevcem in kitaristom podal vsaj pojme o španski narodni plesni in ljudski pevski umetnosti.
Svet Carmeo in to-readorjev nam je pre-dočil s programom kabaretskega značaja, z resnično dovršenostjo, okusom in umetniško diskretnostjo. Tu ni bilo nič po cenenih efektih hlastajočega; družba je hotela nuditi le španske značilne, čosto svojevrstne plese, pesmi in na ljudskem glasbilu, kitari izvajane španske melodije čisto svojskega ritma. In gledalci so bili jako zadovoljni ter so skromne, a v svoji stroki izvrstne umetnike obilno nagrajali s ploskanjem, gostje pa so s hvaležno radostjo radi ponavljali  marsikatero točko.
Dovršeno točna, tudi v najhitrejšem tempu precizna ritmika gibov in udarcev s peto ali stopalom ter s kastanjetami ali celo le s prsti je resnično občudovanja vredna. Kastanjeta kot izrazno sredstvo čustev je vsekakor velezanimiva.
Posebno značilna in mojstrsko izvajana točka so bili »Ritmi« brez vsake glasbe; izvajal jih jc g. E s c u d e r o, ki je prvi umetnik ter je z vsemi svojimi, tudi dramatske izrazitosti bogatimi točkami v družbi z odlično manjšo gdč. C a r m i t o G a r c i a in z izvrstno visokostasito gdč. A 1 m e r i o prav posebno navduševal publiko. Tudi obe plesalki sta dokazali polno dovršenost svojega znanja ter s svojo prikupnostjo dosezali neomejeno priznanje.
V7 Španiji se očividno ples vrača k prvotni radosti in bistven osti, k ritmu, a ie obrača od literarnih ali kiparskih ali ali-karskib primesi. Ples je resnčen ples in tudi pantomimične točke so zajete iz ljudskega življenja ter imajo folklorski značaj. Zanimiva je bila za nas novost: ples ob petju solistke, bodisi s spremljanjem klavirja ali kitare. Ta način plesanja je špan-so naroden. Deloma markirajo ritem še s ploskanjem.
Tudi popolnoma ljudsko, orijentalako pobarvano petje z zatezanjem tonov, ki sta ga pokazala tako simpatično naivno ga, Nina A 1 e o 1 a in g. Nmo> P a t r o c i ■ n o ob kitari g. M a y o r a 1 e, ki je umetnik zase in obvladuje kitaro bravurno, rodi to izredno tehniko kažoče petje nam je predstavilo ljudsko špansko umetnost s prav posebno učinkovitostjo.
Gdč. Pilar G r u z je kot pianistka prav fino zaigrala nekaj klavirskih točk priznanih španskih skladateljev (Granados L dr.), takisto predvsem po ritmu zanimivih ljudsko melodičnih in is narodnih pesmi in pleaov zajetih. Sicer pa je spremljala pevske točke gdč. Line Pere z, ki ima nevelik, a prijetno kultiviran glas ter je razne romance m Hrsfce pesmi zapela prav zadovoljivo.
Skratka: Zanimiv večer, ki jc publiki ostavi! najboljši dojem. F. G.
Kupuite knjige za deco t Tiskovni zadragi!
Bakrotiskova žena
V r-Slov&ncu« z dne S. januarja 11*30 se je neki gospod oglasil v nelepem tonu proti uredniku nekega ljubljanskega mesečnika, ki si je bojda v neki Številki privoščil iz-rodke časnikarskega peresa. Tisti gospod urednik naj se sam zagovarja, če mu je ljubo, jaz bom tukaj odgovoril samo na drugi del tega iapustka, kjer se je gospod zaletel v moj članek pod gornjim naslovom, ki je izšel v ^Slovenskem tisku-. No. saj nisem tako trmast, da si ne bi dal dopovedati, da je »bakrotiskova žena« morda vendarle pisna ali tiskovna pomota, dasi se mi zdi to zelo malo verjetno. Pa recimo, da je samo pomota. Potem ponižno potrkam na svoje prsi; Peccavi, pater! — Čudno pa je vendarle, zakaj je g.»Reporter« potreboval več kot dva meseca, da je prišel k sapi in pa da še danes ne ve, aH ie res le tiskovna ali samo pisna pomota.
Gospod R. pravi, da mu ne bom odkril nove Amerike. Saj mu je tudi ue mislim, ko vidim, da mu je še stara neznana, ko sam pravi, da mu ie vse drugo bolj potrebno kot temeljito poznavanje slovenskega jezika. Vprašal bi gospoda samo to, ali on morda ne piše zato, da njegove članke čita in razume ljudstvo, ki ni Šolano v časnikarski jezikovni brozgi? Neštetokrat sem že slišaJ pritožbe, da ljudje, tudi nekoliko bolj izobraženi, ne razumejo jezika naših dnevnikov.
Opozarjam gospoda reporteria na lepi uvodni članek, ki ga je z naslovom »»Največja svetinja* napisal v njegovem lastnem listu dne 5. januarja 1930 g. Terseglav in ki ga jaz od prve do zadnje črke vsega podpis _iii. Tam protestira g- Terseglav v prvi vrsti proti mrcvarjenju slovenskega jezika po časnikih in časnikarjih. Kako to, gospod, da se niste zadeli tuda ob ta uvodnik?
Pozivate me tudi, naj se lotim rajši nepotrebnih hrvarjzmov, ki jih uvajajo nekateri slovenski časniki, in naj <zagodera eno tudi tistim časnikarjem, če imam korajio. Pa sem jo, dragi gospod, imel že prej brez Vašega poziva. Vidim da ste zelo površen bravec, da tega v »Slovenskem tisku c niste našli, ko sem vendar pisal o tem v isti številki ko o Vasi nesrečni *Bakrotiskovi ženi*. Tudi odgovorili so mi že tisti gospodje časnikarji, moram pa priznati, da so navajeni neprimerno lepših manir kot Vi.
Naposled me pozivate, naj se spravim — če imam seveda pogum — rajši na jezik uekih znanstvenih razprav, ki so izšle v prošlem letu in ki jih pre živ krst ne raiz-ume. Jaz teh razprav ne poznam in si jih tudi ne morem nabaviti. Najhuje pa je pri meni to, da so moje moči skromne in moj čas za take reči sila pičlo odmerjen, sovražnika pa je na tem polju, kot priznavate sami, legijon.
Izpred sodišča
1 leto zaradi poneverbe
Že včeraj smo poročali o razpravi proti posestniku in krojaču Alojziju Anton-čiču z Vrha pri Starem trgu, ki je bil obtožen poneverbe 18509.71 Din, katere si je pri držal iz blagajne krajevnega šolskega odbora osnovne šole v Igavasi. Po Stiri-urni razpravi je bil Antončič obsojen na eno leto strogega zapora in na triletno izgubo državljanskih pravic.
Krade kakor sraka
Danka Tomairm je za kriminaliste zanimiv tip. Suka se nivadno okrog služkinj, katerim krade obleko in denar. Obleko navadno takoj v»ov5i, potem pa izgine iz Ljubljane, če dobi službo, se pri gospodarjih dolgo ne drli Porabi prvo priliko, da kaj izmakne. Nedavno se je morala Danica zagovarjati zaradi tatvin pred tričlanskim senatom deželnega sodišča. Obtožena je bila tuđ, da je izmaknila g. Mah-niču v Mostah 6000 CKn. Manjše tatvine je kar odkrito priznala, te pa ni hotela. Senat jo je obsodil na 9 mesecev ječe Ker je izjavila, da se proti sodbi pritoži, je senat odredil, da so jo izpustili iz preiskovalnega zapora. Komaj je prišla iz zapora, že je začela zopet krasti. Po dveh novih tatvinah je hitela na policijo in se informirala, če jo je kdo že ovadil. Ker še ni bilo novih ovadb, jo je popihala nekam na kmete-
Iz policijske kronike
Na policiji je prijavil Joaehim Soha piru. lastnik trgovske agenture v Ljubljani, drzen vlom. V novembru je bile s ponarejenimi ključi vlomljeno v njegove mmrniSke prostore na Miklošičevi cesti 14. Tat je iz telesne blagajne, katero je baje tudi s ponarejenimi kljuel odprl, odnesel 8000 Din In 20 topnih ur. PeHeiji m ni posrečile vlo-mttea prijeti.
Včeraj je biki ukradena zamaka suknja uradniku OTJZD v Ljubljani Robertu Seti-ni. Tat mu je odnesel suknjo is predobe stanovanja v mestni hiii 1& Suknja je bila vredna 800 Din. — Uradniku Narodne banke Danilu Saneinu je nekdo v Tavčarjevi ulici « koleaa tnel električno dioamo svetilko, vredno okoli 960 Din.
Kaj, ko bi se tudi Vi, gospod, ki imate iotovo sila izkušenj v takih rečeh lotili tega nehvaležnega posla in mi pomagali preganjati našega sovražnika. Vabim Vas, dragi S. o spod, da se udeležite o d k r,i,t e in poštene bitke pi Filipih. Jaz bom na Valh* strani. Dr. KoiariC.
Abonma C
V Ljubljani hodimo v teater za zabava Tudi drago ni, ker se ni trsoa tako naSe mariti kakor za kavarno. V temi se tako ne vidi, kaj ima človek na sebi. gorko je pa Še bolj in tudi prepiha ni. Odkar so kuponi in znižan abonma, tudi ni dražje, posebno pa človeka veseli, da ni trebn dajati napitnine. Ce je osalo kaj pri kosilu, si abonent vzame s seboj, ali si pa kupi bonbonov. Tudi se človek nikjer tako lahko ne pogovori, ker ga nikdo ne moti Saj ga ni-kdo ne sme, ker v teater hodijo samo boJjAj, ki vedo, kaj je mamra.
Dve taki entuziastki za orarnatično umetnost sedita v drami pred menoj na levi strani prednjih vrst parterja. Dve obilni dami obilnih let, obilnega apetita in obilnega daru zgovornosti, očividno deviškega stanu in poklica. Tako sta živahni, da bi kar k njima prisedel, če bi ne bil zastarelih nazorov in hodil v teater še zaradi iger. Kaj je to. namreč boditi v gledišče zaradi iger. bi razložil, aH premalo sedanjega sveta bi me razumelo.
Ko se dami pomenita o vremenu zunaj in na magistratu, kaj je bilo za kosilo in kaj dela še! in kako ga je polomu kolega, pregledata avditorij. Ce je tista kinoama njegova žena ali samo tako — da ima ona, ki se drži kakor svetnica, že 6 let staro Punčko nekje na reji — ona v loži pa tudi ni nič vredna, čeprav ji ni nič reči, ampak že ako »ven vidi«. In pa tista bahata do-mišljija počila bo v dragocenem kožuhu. Če bi ne vedeli, kdo ga ji je kupil! Hi-hi-hL
Ljubiteljici gledališke umetnosti se poglobita v dramo. Razvije se duhovita debata, ali je limonada na odru limonada, ali pa pobarvana vod. Ce servirajo malinovec, je beseda o pristnosti raalinovca, če pa vino, pa o vinu. Dolgotrajni burni polemiki sledi poravnava: če bi bilo vino pravo, bi bil Oregorin že davno pijan.
Tudi moralni občutki jima prihajajo. Poljubi so prevroči in preveč pravi- To je mečkanje! Škandal, saj pošten človek ne more več v teater. Ljubimka in ljubimec gresta z odra: bog ve ali bo spal pri njej. In pa ta \abIocka, kakšen dekolte ima že zopet spredaj in zadaj, da se ji spodaj in zgoraj vse vidi. No, če bi midve lwxlile take okrog! Pfuj!
Poraenek spremlja ponujanje bonbonov s komplimenti in glose so tako glasne, da ne čujem več igralcev. Lahko noč. jaz grem v oštarijo, tam bom imel vsaj mir.   J. P.
i Policija zasleduje panico Tomažinovo, j rojeno 1. 1901 v Dol j ah, občina Raka pri Krškem. O njenih dveh drznih avanturah smo že poročali. Tretjo tatvino pa je Danica izvršila v gostilni pri Fietru, kjer je odnesla lep damski športni plašč, vreden okori 1500 Din. Danica, ki je bila radi tatvine že večkrat kaznovana, je srednje, močne postave, okroglega obraza, rojaviH oči, evetloko. stanjevih, pristriženih las. Nosila j* svetel zimski plašč. Danica se potika iz kraja v A raj in je «ek> nevarna taiemn imetju.
Bres sledu je izginil 14. decembra 82 ietni France Marin, rojen v Veličan a h pri Ptuju, bivši posestnik in prodajalec sadja. Piwtil je Seoo in troje otrok v največji be. di. Marin se klati okoli, se radaja za trgovca fi sadjem in poljskimi pridelki, goljufa in prodaja tihotapsko blago.
Živinski sejem v Ljubljani
LJubljana. 15. januarja.
Ljubljanski živinski sejmi so • starih časih, ko je šel ves tovorni promet skozi Ljubljano z živinsko vprego, sloveli daleč naokrog. Ob sejmih so se zbirali kupci in mešetarji iz vseh krajev Kranjske, Štajerske. Hrvatske m Primorske. Prihajali so tudi Furlani in benečanski živinski trgovci. Še sedaj v dobi napredujočega avtomobilskega prometa so ljubljanski sejmi razmeroma dobro obiskani.
Lanski živinski sejmi so bili v gotovih sezonab prav živahni, drugače pa vedno srednjedobro obokani. Cene so bile v splošnem stalne. Le meseca maja so cene volom T. vrste znatno poskočile ter dosegle viSek- Kg iive teie je Kil 11-50 do 12. Pozneje so cene zopet padle na normalno višino. Na lanske živinske sejme je bilo prignandh: 4730 konj (med njimi 72 žrebet), 1383 volov, 1016 krav, 370 telet in 2°2° prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 1030 konj. 602 volov. 512 krav. 2» telet in 1582 prašičkov za rejo. Izvoz živine z ljubljanskega sejma je bil minimalen. Nekaj Sivih volov in konj se je izvozilo v Italijo, večji ic bil irvoz zaklanih telet v Italijo. »lasti v Trat. Mnogo zaklanih prašičev se je izvozilo v Avstrijo, zlasti na Koroško.
Včerajšnji živinski sejem ie bil slab. Prignanih je bilo 147 konj. 75 volov. 43 krav, H telet in 14 prs^fko? reio. Pro-danib j« bilo; X konj, 47 volov, 19 krav,
13 telet in vseh 14 praiečkov. žisnimiva jc da na včerajšnji sejem niso priili trgovci * praeički iz Trzm.i. D* jc bil glede prašičkov sejem tako *!ab, j« najbric pripisovati svinjski kugi, ki te je pojavi'a med pra&icki. Cene živini so bile naslednje: Voli I. vrste °, II. vrste 8 in 111 \ r*rc 7 Dn kg iivc tete, debele kri' c 5.50—7 Din. krav« klobeasrice 3—4-50 Din. teleta 1330 — !450 Din. Prašički po velikosti io ka-ko\-oati od 150—300 I>in komad. Kopti po sta*oe*i. velikosti m kakovosti Najvišja ^cna 5000 Dtp
Po sejmu so se še razvijale i" shne kupčije pri »Hsovou« za gorenjsko in notranjsko stran ter pri Ceinovarju z s dolenjske kraje.
eactttcci
KOLEDAR.
Uanes: Četrtek. 16. januar:^, katoficani: Marcel, pravoslavni: 3. januar a. Mala h. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Urama: Velika abeceda.
Opera: Erneni. D.
Kino Matica: Sestra Marija.
Kkio Ideal: Nocoj s r orno v .Vaksttti
Kino Ljubljanski dvor: Ob 4. in pol * Chapsm v džumrii, ob pol 8. in 0. Dama El cirkusa.
Predavanja o hucijčni. Predava dr. IVc ob 20.30 v klub>kem lokato Skale.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahovec, Kongresni trg, LNtar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodnja Šiška«
• X atika abeceda uspeha c ktv V»d>Va sta*a or< ro&amfe cenao se  viprrsor. da*>e> » HafaHaaald dro-mi v efo&*jni zaaedbi-
Fraacoaka komadna »Naš goapud ianeaa<.
ki jc najbolj pretočna veseevsra :«-•• *j>>e sneu*-dc se vprizori v soboto, dne ie. t. m. kot Hikj-ska predstav« pri znrtanJh ceoah.
Opera
Dana* se poje 4cpe m makHjtjovn* »EroanU, Zasedba kot vri preaniiert;  c*K. Wa ■ d&čevta. gf. Marcee, Primoiič, Krafaj. ga. Stag-Uar, g. MahoriZ &d. Dšnfcot te t  Str«**, ne« U ser g. Krirvecsri. Predstava 6£ vrii za abomna D
.focri se poje »Migacn«* V oa&k>vei >> • nastopi    precnana    raska    pc\-ka -«wmk a A m trada  Ubere? J?ebam.\ Oospa nastopa tretva;-no tot gost ter je : tenica beografefce&a cjkdab-Sča. Poicg smcnovaoe   iiasfcofrtio   o»Se odlične
oc*era>e moči S- Be*e**a. <&a4)e  r- Vi«5a«- leo* 20«.
ga. Popovićevo, ga. Pjb*5eva. r- Janko. g. Mru. boni m dragi. Opotanjsmo na ta ssnsrm. ufn-fca poki večer    vse   obiskovalce   no*c onwf Predstava se vr&i za abonma! C.
V soboto se poje pH*VdbBeaa opereta »TI čar z g. l>enovoe*n v nafitovari vso^i. Kot kTK-gmja nastopi prvič mesto gdč. HaJdtaevc «a. Rjbrčeva. Dafte juduSukgfr P©*6m* aja. B«-taekova. £*% Goseič. Pow*>e, JVfiek. Sfrnončič. Se totala m drugi. Predstava se vrfiš ga abonma A.
ŠENTJAKOBSKI  GLBDALIAKI ODER. Benatteaaov    »Tat«    m Šaa*akoe*k«<i
odra.   V soboto   18. « v nedefto   Te. ianoar** baatJsJnbsfci oder   arsase francosko tgro »Tai« kl >c posna oaperft sikascaj m trvcsi-
trih aSaŠOtjOar. Sano zamimauv k prigor m&d sira«) in detektorom. daUe detank med ieno m moiem, kter se cdfcrfje kaj vse tenko pkriv: Irtfbeaee — Pridite m oglejte si to iepo igro. — Pri predstavi audeiale ar prrtaaiios** prtzrraovi Radkv-tFvrdka Pfianc Bar r odda^aoieni komadr»v iz stasbene li+eraenre. — Vstopnice so v trgo-vrini g. Msloša Kamidnaka na Storem topu.
— Smrt odBčncca športnika. V bolnu je te dni nagioma umi odličen spor t n »k Ivan Morrtana, braeflec nogometnega moštva splitskega Hajdoka. PodJegeJ je trebušnemu lesarju- Pokojni MooUna je o#! odličen športnik in steber Hajdtdca- Povodom gostovanja državnega pravaka Hajdoka v Zagreba so zagTebSJcj listi poročali, da je Montana oublflto zadivil s svojo lepo :n fajr igTO. Z njegovo smrtjo je seveda najbolj prizadet Hajduk, katerega turneja v Južno Aimertko je sedaj ogrožena, obenem pa je Montanova smrt tudi bud udarec za ves HtgosloverrSki sport. Blag mu spomin!
— Krasen smuiki skok. Na naravni skakalnici v Pontresloj pri Bernu je skočil te dni švicarski skakač Badnrtt 75 metrov dafleč. Tp je doseda] najboljši skok na svetu. Le Skoda, da je BadnM padel. Na isti skakalnici so znani skakači; Trojani, Recknagel rn C ari sen skočili do 70 m daleC-
— Tunner Je bil operiran na ledvicah-Sloveti boksarski prvrak Gene Tunnev se je moral te dni podvreči operaciji na ledvica',!. Operirali so fa na newyorSki Mi-nflVJ. Operacija ie bifla težita, vendar se bolnik počuti dobro. Upati je. da bo njegova krepka natura prestala krtao in da bo Tunnev kmahi zdrav. V krog seveda ne bo mogel več. Obolenje na ledvicah je baje posledica udarcev pri boksu.
— Prvenstvo svata v umetnem drsaniu v Newyorkn. V Strbskem Plesu se te dn: vrši prvenstvo Evrope v umetnem drsanki. Naslov evropskega prva*ka brani Dunajčan Sebafter. Po tem tek^novaniu se vrši > Newyorkn boj za prvenstvo sveta v umetnem drsanju. Naslov prvaka brani šved Grafstrdm, kateremu bo pa Sdiafler nud konkurent. Vr prvenstvu dafli se bosta borili Sonia Hennie in Dunajčanka Tritzi Pur. ser. v poštev pa pride tudi Dunajčanka MeKtta Brurmec.
Petek, \t. januarja.
12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved,  bona,   reproducirana fflaab*:
13 30: Is današnjih dnevnikov: 17.30: Koncert radio-orkestra, 18.30: Dr. VaJenčič: Socializem kot gospodarski sistem; 19: Gospodinjska ura: Kako ae izobražuje nemško kmetsko ženstvo, predava A. Lebar: 19.30: Dr. Leben: IUlijansčina; 20: Veseli Dolenjci (govor, zdravice, petje); 21: Koncert radlo-orkestra: 22: Čaaovna napoved in poročila, napoved programa sa naslednji dn; 22.15: O Morsejevih znakih predava g. Fov**, •
Stev. i 2
»SLOVENSKI   N A R O D«, dne 16. januarja 1930.
Stran 3
Dnevne vesti
°kko blago ■
f ' m >
primerno tudi za najnežnejšo koža
\^sako milo čisti, vendar pa nima vsako tc prednosti/ da bi bilo za kožo povsem / neškodljivo.
Elida Favorit milo polepša tudi najfinejšo polt. Je izredno blago in čisto ter daje obilno dišečo peno. Velik kos, zelo izdaten vsled izredne kakovosti.
97lilo ELIDASfez^
Zakaj letos ni hude zime
Letos je mnogo solnčnih peg in zato imamo milo, razmeroma sabo
zimo
— Iz državne službe. Za šeia katastrske uprave v Mariboru je imenovan višji katastrski jcometer vrbaske iinančne direkcije v Banjaluki Vladimir Vrtel; premeščeni so georoeter Ivan Hočevar i zMostarja v Pod-gorico, viš. katastrski geometer Anton Boječ iz Osijeka h katastrski upravi v Ljubljano, katastrski agronom Stjepan PavletiČ iz Kisa k finančni direkciji v Ljubljano in šef katastrske uprave v Mariboru Franjo Šefi na k oddelku katastrov v Beograd.
— Za Spomenik kralju Petru v Zagrebu. Akcija za postavitev spomenika kralju Petru v Zagrebu uspešno napreduje. V razmeroma kratkem Času je zbral odbor 327.393 dinarjev.
— Natečaj za docenta. Dekanat filozofske fakultete zagrebške univerje razpisuje natečaj za docenta italijanske književnosti. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m.
— 5006 praznih stanovanj in lokalov v Baocradn. GiasHo beograjskih hišnih posestnikov ix i občuje članek, v katerem pravi, da so hišni posestniki v Beogradu v težkem položaju, ker ne najdejo najemnikov za stanovanja in lokale. Nekatere hise so ie vnč mesecev prazne. V Beogradu je
rdai 5000 f>razirih sta<r*ovaTTj in lokalov, do-čim iH> i« Silo leta 1026 samo 1500. Položaj Mšnth posestnikov je od leta do leta težji, ker se U udje selijo iz Beograda zaradi zastoja trgovine in industrije, zadnje čase pa tudi zarad! administrativne decentralizacije.
— Nemška filmska družba v Dubrovniku. Te <lru jc prispela v Dubrovnik nem-išlca filmska družba »Aafa Rim A. O.« Berlin, obstoječa iz \2 članov. Prispelo je osem filmskih igralcev in igralk, drugi pa spada, in med tehnično osobje. Med znanimi igralci sta Emest Verebes in Lucian Albertini, ženske vJoge pa bosta igrali Bcrlinčanka Tarnari in Dunajcanka Bernd, ki je sicer šele začetnica, pa baje mnogo obeta. Prihod filmske družbe je v Dubrovniku vzbudil nreceisnjo pozornost, zlasti pa sta Dubrov-čanom všeč obe filmski igralki. V Dubrovniku bo družba izdelala film »Lov za mili-jamc Ore za pnstolovkso gonjo za ukradenimi Rstmamf, ki se vrSi po raznih krajih srceta.
— Smrt švedskega konzula v Zagrebu.
V torek je v Zagrebu umrl ugledni zagrebška veietrgovee in Švedski konzul Oskar Egersdorfer v starosti 37 let. Pokorni je bil odfičen gospodarski strokovnjak in vele-podleten trgovec.
— Načrt za 6- amortizacijo obveznic loterijske   2  % državne rente za vojno
škodo. Zbornica za trgovino, obrt ki industrijo v Ljubljani opozarja svoje interesente, ki se za nima jo za amortizacijo obveznic voine škode, da morejo navedeni načrt vpogleda tii ob obrčairrin uradnih urah v zbornični oisarni.
— Oddaja zakupa kolodvorske resta-■vracOe v Novem mestu se bo vršrla potom otertalne licitacije S- februarja pri direkciji državnm železnic v Ljubljani. — Oglas je tia vpogled v pisarni Zbornice za TOf v Laibrjani.
— Pozor, trafikanti! Pri napovedi pri-dobnine bo za marsikaterega velike važnosti člen 46, točka 3 zakona o neposrednih davkih, ki se »lasi: Tega davka se oprošcajo obrati vojnih invalidov, nesposobni za vsak drug zaslužek, in drugih oseb. ki bi drugače obremenjevale državo ali samoupravne edinice, če ni povprečni dnevni donodek po ocenitvi davčnega odbora več* od običajnih dnevnih mezd v doočnem kraju. — Odbor Udmž. t ob- trat.
— Fond za uradniške hiše. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja objavlja poročilo o stanju fonda za uradniške stanovanjske hiše in o dosedanjem delu kn uspeh* uprave fonda. Fond je ustanovljen 1. januarja 1927 in takratni finan* čni minister dr. Stojadinovič je izročil Se istega dne državni Hipotekami banki 12 milijonov dinarjev kot osnovno glavnico-Prošnie so prihajale snočetka bolj redko, ker so mnogi :nislrri, da bo pri posojilih odiočevala protekcija. Ko so se pa prepričali, da rw nobene protekcije, so se začele prošnje množiti. Doslej ie Slo iz fonda 184 posojil po 100.000 Din in uradniki, ki morajo imeti lastno stavbiSče, so si zgraditi do konca lanskega leta 174 hiš. Odplačalo znaša letno samo 783.33 Dm. Največ posojil odpade na Beograd in sicer 115. na Maribor o, na Zemun 2, na Zagreb 19, na Split 8, na Škorpije II, na druga večja mesta pa po 1- S 1. januarjem 1930 je imel fond v gotovina v Hipotekami banki 567.125.70 Din, v posojttl Pa 14.52*.000 denarjev.
— Koncert Glasbene Matice v Hrastniku se bo vršil v nedeljo 19. t m. ob 15. popoldne v Narodnem domu- Pred koncertom se bo vršilo predavanje o francoski turne.ij Glasbene Matice.
— Primorski Slovenci sa i/s« trajajo v Argentino. Južnoameriški »SI. Tednik« poroča, da se je S- decembra s parnicom -Marta Washmgton< pripeljalo v Buenos Aires okoli 240 Slovencev rz Primorja. Največ jih je biio iz Št- Petra in Postojne, iz maJe vasice Bača pri Št. Petru jih ie trifo 16.
— Nesreča Slovenca v Juani Ameriki.
V Bucnos Aires« se je težko ponesrečil Ivan Balaa\ Pri popravljanju strehe sMa-dfiča večje kavarne je padel 8 metrov globoko. Pri padcu je zsdobH težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. Zdravniki upajo, da bo okreval.
— Kriminalitete v Osijeku. Iz kriminalne statistike osiješke policije za leto 1929 je raavidno, da je bilo lani izvršenih 197 zločinov (28 več kot predlanskim), 152 jc bilo primerov nasilstva in prestopkov (—1888). Samomorov je bilo 26, smrtnih nesreč 7. Lanj je mesto zapustilo okoli 5000 oseb, zunanjih obiskovalcev je bilo okoli 36.000. Umrlo Jih je lani 972.
_ Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno in topleje vreme z manjšimi padavinami. Včeraj je bilo jasno samo r
Skopi j u, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 13, v Beogradu 12. v Skoplju 10, v Zagrebu 8, v Ljubljani 7.8, v Mariboru 6 stopinj. Davi je kazal barometer v Liubljarii 7 m m mm, temperatura je znašala 1 stopinjo-
— Dve leM ne bo Smel piti alkohola. Pred okrožnim sodiščem v Pančevu se je te dni vršila razprava na podlagi novega kazenskega zakona. Bila jc prvič izrečena obsodba, da se obsojencu po prestani kasni ne sme točiti alkoholna pijača. Zagovarjal se je radi uboja Stovan Žarko iz Idvora, ki je v pijanosti ubil seljaka Jefto Pteričiča. Obtoženec se je zagovarjal s silobranotn. Bil je obsojen na trikrat polletno prisilno delo, po prestani kazni pa dve leti ne sme pokusiti nobenega alkohola. Kdor bi mu postregel s pijačo, bo občutno kaznovan.
— Žrtev neprevidnega ravnanja z Orožjem. V h i si posestnika Čir i ca v Novem Sadu se je pripetila te dni težka nesreča. Njegov lflletni sin Rade je streljal v proslavo pravoslavnega novega leta s starim samokresom, ki s je nenadoma razletel in Rade je obležal mrtev.
— Sest kilogramov dinamita eksplodiralo. v Rumanih pri Sinju v Dalmaciji se je te dni v hlSI okrajnega glavarja pripetila težka nesreča. Eksplodiralo je 6 kg dinamita, določenega za razstreljevanje skalovja. Eksplozija je bila tako silna, da je odneslo streho s hiše, obenem je pa začelo v hiši goreti. Težko ranjena sta bila glavarjeva sina, ki sta nesrečo zakrivila. Prepeljali so ju v splitsko bolnico.
— Trije samomori. V selu Višegrad v Bosni se je te dni obesil na hruško poljedelec Sreten Pilipović iz sela Pozderčica. Samomor je izvršil v duševni zmedenosti. — V Cvetanovcih v Bosni so našli te dni obešenega seljaka Zivka Perica. Orožniki so ugotovili, da je izvršil samomor. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. — Včeraj zjutraj se je na Vrbovcu zastrupila z oetovo kislino 53letna Emilija Varga. Prepeljali so jo takoj v bolnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Vzrok samomora so bili družinski prepiri.
— Ubijalec postavlja svojemu bratu spomenik- Kakor smo te dni poročali, je bil pred sarajevskim sodiščem nedavno obsojen na smrt na vešalib in kasneie oo-
iniJoščen Smailbcjr. Cenzie. ki ie za vratno
umoril svojega brata. Pred nastopom Kaz-
n' v zerKČ&ci kaznilnici, kamor mora oditi te dni, ie pozval Čengič svoiega zagovornika v jetnisko celico in ga prosil, nai vzame od njegovega denarja 5000 dinarjev in na1 bratu postavi dostojen spomenik. Dejal ie, da mu je neskončno žal, ker jc umoril brata in prav je, da mora za zločin delati pokoro-
Iz Ljubljane
— Sv etosavska   proslava v Ljubljani.
Kakor vsako leto. proslavi pravoslavna občina v Ljubljani tudi letos sv. Savo s prireditvijo, ki se bo vršila v ponedeljek 27, t. m, ob 30. na Taboru- Dopoldne bo ob 9. isto-tam šolska proslava. Program večerne prireditve je naslednji; Strauss: »Tajni poziv«; Lhotka: >Kiša pada« (pela bo konservatoristka gdč- Josipina Dolenčeva); Prohazka: »Kak si lepa« in »Zvezde žarrjo«: Hatze: »Da sem bogat« (pel bo operni pevec g- Fran Mohorič); Hatze: »Majka«; Brahms: >Moja ljubav cvete«- in >Zaman pod oknom< (pela bo gdč. Josipina • Dolenčeva); Adamič: >Zapuščena (mešan! zbor s sopranskim solom); Mirk: Neven-koio< (pelo bo pevsko društvo »Ljubljanski zvon pod vodstvom g. Zorka Prelovca; solo bo pela operna pevka gdč. Spelca Ramšakova). Po programu ples. Sviral bo priznani orkester narodnega ždezničar-skega glasbenega društva >Sloga<. Godba »Slogec pa bo sodelovala tudi dopoldne brezplačno na tej narodni prireditvi- Vstopnice v predprodaji pri g- Emriu Dobriču. trgovcu v Prešernovi ulici.
—Ij Linijski troferin*ki urad mestnega dohodarstrenega urada se preseli z dnem 19. januarja t. 1. v nove uradne prostore v nisi >S4an in domač Triaaka cesta št. Z istim dnem ae vpoata-vi v promet tudi nova moatna tehtnica pri imenovanem uradu. Da se u streže željam avtom ob i listov in drugih voznikov bo nameščena pri linijskem uradu rdeča svetilka % mednarodnim znakom »Stope.
—Ij Na jutrišnjem komornem koncertu,
ki bo ob 20. v Filharmoničnj dvorani in katerega izvaja priznani Zagrebški kvartet, se bo igral kot druga točka sporeda godalni kvartet op 7, delo mladega hrvatskega komponista Borisa Papandopolo, ki je končal svoje študije v Nemčiji in deluje sedaj kot dirigent Hrvatskega pevačkega društva »»Kolo« v Zagrebu. Komorni kvartet spada med zadnja njegova dela ter je bil z velikim uspehom izvajan maja lanskega leta v Zagreba. Kvartet ima tri stavke, prvi stavek Preludij z glavno graciozno temo veselega značaja, ki se ponavlja v raznih varijacijah in ritmičnih ter harmonijskih kombinacijah. U. stavek Interludij se razvija v religioznem karakterju. Glavno melodijo nosi viola. Tretji stavek je Marcia, ki nam kaže ritmično stopanje mase, ki prihaja pred nas iz daljave ter se zopet iagubrja. Petkov komorni koncert je važen za naše koncertno življenje, saj nam prinaša tri izvirna jako dobra dela jug oslov en. avtorjev. Zato je dolžnost vsega glasboljubečega občin-sva .da ga v velikom številu poseti. Koncert se vrši v Rlhanrjonični dvorani, cene običajne koncerta«. Pred začetkom koncerta poda podrobno analizo vseh treh kvartetov skladatelj Slavko Osterc Predproda-ja vstopnic v Matični knjigarni
—-Zj Ftaaooaa dlrefccUa objavila, da je g. finančni direktor službeno odpotoval In do 23. t nx na sprejema strank.
—H LJublteHI rib, pozor! Danes in jutri zvečer hna v gostilni »Zlatorog«, Gosposka 3. papice (capette) in rižotto od istih, m pristna dalmatinska vina, 34-a
_ij Društvo »Sočac v Liabliani naznanja vsem (Hanom m Prijateljem, da bo L.-nel v soboto 18. t. m. g- ravnatelj Mahkota Ka-rol v salonu pri Levu skioptično predavanje- ki se glasi: 'Z Glasbeno Matico po Franciji«. Gosp- predavatelj nam bo prikazoval u\ pojasnjeval marsikaj zanimivega te lepe Francije. Ne zamudite lepe prilike ter pridite pravočasno, ker bo tudi udeležba zaradi zanimivega večera večja, kakor običajno. Vstop vsem prost- Začetek ob pol 9- zvečer.
—bi Odbor TK Skala vabi svoje člane k predavanju tov. dr- Ko Pir ca, ki bo drevi ob 30.30 v klubovem lokalu na Go-posvetski cesti. Tema predavanja: higijena turista — Prva pomoč«. K predavanju vabimo tudi vse druge planince- Vstop prost. _
Vabilo
h kuhanju kave. katero se vrši v petek
)n soboto, dne 17. in 18. t. m.
Vsi odjemalci ter njrhovi >p*ijatein in znanci dobrodošli.
Julio Metni
podružnica Šelenburgova 3
—li   Plesna vaja Ljubljanskega Sokola
se vrši v soboto IS. t. m. v Narodnem domu (vhod iz Bleivteisove ceste). 35n
—li Pojasnilo. V ponedeljek smo poročali, da so orožniki aretirali v Logatcu Matka Razbergerja, osumil j enega vloma v Bahovčevo trgovino na Vidovdanski cesti. Ugotavijacuo, da omenjeni ni identičen s precčznim mehanikom s. Matkom Razber-jrerjem iz L>ub4jane-
—Ij Masla smrt. Včeraj zjutraj je na Ko-deljevem na posestvu barona CodeEija v hlevu zadela srčna kap brezposelneja iilap-ca Andreja Lirznarja, doma iz Selc nad Škofjo Lcko, Mrtvega je našel njegov tovariš in obvesti*] policijo- Na odredbo poii-cijskegu zdravtrka so htapca prepeljali v mrtvašnico k Sv. KivStofu. Po*komi Luz-nar je bil že več mesecev brez službe. Revež je fizično in živčno zelo oslabel m posledica je bila srčna kap.
— Fotoaparate kupite najboljše pri- Fr. P. Zajec, ortilt, Ljubljana, Stari trj 9. 13T
Iz Celja
—C  Hudoiestveniki posetijo tudi Calje.
A silna uprava mariborskega Narodnega gledališča se je potrudua. da bi tmfi Ce* lianam mogla nuditi priliko videti slavne
Hudožestrvsnrke na odru celjsKesa Mestnega gledališča. liudožestveniki vpr izorc znano delo ruskega kla&Hca O&trovskega »Siromaštvo ni greh«. I-gro spremdjata ori-jrina-lna ruska narodna glasba in petje- Uvedeno ie že poskusno obvezno rezerviranje vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovsek na Kralja Petra cesti. Opozarjamo vso ci-Ijsko, resnično in aloboko slon'ansko umetnost ljubečo publiko, naj pobiti s prijavami za sedeže, da bo omogočeno to redko gostovanje. V slučaju nezadostnih priiav bo gostovanje moralo odpasti, kar bo edinoie krivda Celjanov samih. Upamo pa. da to ne bo zgodilo. Cene so sicer znatno zvišane, kar pa bo vsakomur lahko razumljivo z ozirom na stroške m izredne umetnike.
—c V korist Dijaške kuhinje v Celju se
bo vršila v soboto 18. t- m. zvečer v spod-njin prostorih Narodnega doma domača veselica s prav prijetnim in zabavnim sporedom. To bo obenem tudi poslovilna prireditev g. Karla Perca in njegove soproge ge. Pepce, ki v kratkem zapustita restavracijo, katero sta vzorno vodila dolga leta-
—c Nekoliko več obzirnosti! Iz krogov naših naročnikov smo prejeli pritožbo, ki je popolnoma upravičena in umestna. Neki celjski obrtni^, ime za enkrat Se zamolčimo, ie po svojih naime-ščencih dosta v H svojim strankam koledar z novoletnim voščilom v nemškem jezaku, kar gotovo m na mestu- Nknamo nič proti temu, da nemškim strankam dostavlja nemška voščila, pač pa moramo smatrati dostavo nemškega voščila slovenskimi Celjanom m narodnjaikom za žalitev in skoro da tudi za izzivanje. Dotičnega gospoda opotarjamo, naj s podotmiimi eksperimenti preneha, ker sicer bomo prisiljeni spra vrti njegovo ime v javnost.
—c Po žalostni poti. V nekem celjxke<m
prenočišču ie bila aretirana v družbi svoje prijateljice in njenega liubčka 271etna natakarica Marija K. V bolnici je bflo pri natančnem pregledu ugotovljeno, da ie Ma* rička spolno bolna. Zato so jo včeraj poslali v mariborrfco javno boinico. Dekle zatrjuje, da že nad pol leta ni kneio nobenih intimnih stikov z moškimi in da ne ve. kako je obolelo.
—c Južno vreme je nastopilo včera] zjutraj tudi v Celju. Ceste, na katerih je še precej snega, so se spremenile v prava jezera, s streti Uje na uboge pasante, katere obrizgavajo Se motorna vozila z Ma* tom. Toplo je tako, da so suknje skoro odveč.
NOG AVICE 2 il60M
Ljnbliana, 1<>. januarja.
Vse se je izi>remenilo, vse je drugače, kakor je bilo nekdaj, -pravijo naši starčki, celo v nebesih ni več v redu. Zdi se, da je tudi v prirodi zavladal kaos, kakor v naši razrvani notranjosti. Celo letni časi ne potekajo več normalno. Človek že ne bo več vedel, kdaj je zima in kdaj pomlad. Lani je bila zima izredno huda, da take ljudje že nad 50 let niso pomnili. Letos je pa zima izredno mila-So dnevi, ki nas spominjajo na jesen ali na pomlad, samo ne na zimo. Skratka, zima se nam zdi nenavadna in nenormalna, kakoi lanska. K sreči je ta abnormalnost nam nekako prijetna, vse hvali boga, da ni hudega mraza, saj nas že strese, če se le spomnimo lanske zime. Sicer pa ima vsaka abnormalnost tudi svojo slabo stran in kdove, če se ne bo vreme hipoma izpremenilo in bo nastala iz mile ostra zima. Ljubljančani so sicer veseli, da decembra in polovice januarja ni več v koledarju in slutijo, da tudi druga polovica tekočega meseca ne bo sile. skrbi jih pa, kako bo februarja. Ce bo termometer še februarja kazal okoli ručle, kakor doslej, potem smo pač rešeni letošnje zime. Da bi v marcu pritisnil hujši mraz, je skoro nemogoče, čeprav mora biti človek dandanes tudi s te strani na vse pripravljen.
Kaj pravi pratika
■Vsevedna pratika prerokuje za 2\. t. m. hud mraz in za nadaljne dneve veter in sneg. Dne 24. in 25. pravi, da bo jasno in zelo mrzlo, dne 29. in 30. pa snežni metež, 31. pa zopet hud rnraz. Pratika napoveduje torej za januar nekaj zelo mrzlih dni. katere bomo že prenesli, lani smo morali prenašati ne samo zelo mrzle dneve, temveč cele pasje mrzle tedne in celo mesece.
Za prve dni februarja napoveduje pratika zelo mrzle dneve in mraz, od 8. do 10. februarja bo na baje vrhunec letošnje zime in bo zelp mrzla Potem nastopi milejše vreme z dežjem in snegom.
Meseca marca, pravi pratika nadalje, bo vetrovno in sneg, mrzlejše pa proti koncu meseca. Mraz napoveduje tudi za nekatere dni aprila, toda ostale dneve bo že toplo ali deževno.
Hude zime torej tudi pratika ne obeta, pač pa razmeroma dolgo. Doslej je bila zima približno res taka. kakršno napoveduje pratika.
Kaj pravi meteorološki zavod
Upamo, da meteorološki zavod ne bo užaljen, ker smo priobčili pred njegovo razlago o vzrokih letošnje abnormalne zime prerokovanje pratike, ker menimo, da pratika ni tako hud njegov konkurent, kakor mislijo nekateri. Nedavno je nastal pred vremensko hišico hud prepir med Zvezdar-ji. Eni so bili za pratiko, drugi pa za meteorološki zavod; ti so trdili, da pratika vedno laže, oni pa, da zavod nič ne ve.
Šef meteorološkega zavoda g. dr. Reya je mnenja« da vpliva na klimatske razmere na zemlji predvsem solnce. Kakor je vsemu življenju ia gibanju na zemlji poslednji vzrok solnce, tako moramo tudi vzrok klimatskih razmer na zemlji iskati v solncu. Dan za dnem opazujejo zvezdoslovci na solncu zlasti dva tipična pojava, tako zvane protuberance zdi solnčne baklje in sol nO-mm pege. Protuberance so, kakor je znana ognem vulkanski izbruhi na žareče tekočem soinčnem površju, ki dosežejo včasih vdfiao   tali tretjin   sol nč neg a polumera.
Solnčne pege so pa podoboe lijastim žrelom ugaslih vulkanov.
Pege rta solrtcu nastanejo po najnovejši meteorski hipotezi takole: Od solnca najbolj oddaljena planeta Neptun in UranuN moreta la-žje kakor drugi planeti zbrati okoli sebe večji roj meteoritov. Kadar stopi eden obeh večjih planetov Saturn ali Jupiter v konjunkcijo S prej omenjenima planetoma in s solncecn, tedaj pritegne večji pU net od manjšega nekaj meteoritov v svoic območje.
Pri prehodih Marsa, Zemlje. Venere in Merkurja med solncem in v konjunkciii stoječih zunanjih planetih se ti meteoriti še bolj pritegnejo v gravitacijsko polje solnca, dokler končno ne padejo v solnce in pri tem nastanejo na solncu lijaste. žrelom podobne temne pege.
Iz teh dveh pojavov na solncu izvajajo moderni meteorologi vse klimatske izpre-inembe na zemlji. In sicer povzročajo številne solnčne protuberance močne anticiklone ali nizek zračni pritisk na zemlji. Pege pa povzročajo ciklonalno vreme na zemlju Meteorologi obračajo posebno pažnjo na celotni tok solnčnih peg.
V letih z majhnimi solnčnkni pegami se opazuje na zemlji majhen zračni pritisk, malo padavin, minimalno relativno vlažnost, oblačnost in hitrost vetrov, v splošnem torej lepo in toplo vreme. V letih z velikimi solnčnimi pegami se pa opazuje na zemlji majhen zračni tlak. nizka temperatura, mnogo padavin in maksimalna vlažnost, oblačnost in hitrost vetrov, v splošnem torej deževno in hladno vreme.
Ker se je lansko zimo pojavilo na volnen zelo malo solnčnih peg, smo imeli mrzlo zimo z veliko količino padavin. Letos je baN nasprotno. Na solncu opazujemo veliko solnčnih peg, zato je letošnja zima mila ;n razmeroma suha.
Vojvoda na dražbi
Angleški vojvoda Richmondski, ki je šele lani prevzel očetovo dedščino. je sklenil razprodati vse rodbinske dragocenosti, češ da drugače nc more plačevati služinčadi in kriti visokib stroškov za vzdrževanje očetovih po* sestev. Vojvoda ima bogate zbirke slik in knjig. Med drugimi dragoceni* mi slikami ima več del slavnega slikar* ja Van Dvcka. Tudi tisoč dragocenih starinskih knjig jc že poslal v London na javno dražbo.
Vojvoda Richmondski je eden naj* večjih angleških veleposestnikov, to* da dohodki od zemljišč so v Angliji tako padli, da prede slaba celo takim magnatom, kakor jc on. Vojvoda sc je udeležil v zgodnji mladosti burske vojne, iz svetovne vojne sc je pa vrnil kot ranjeni rezervist.
Praktičen zobozdravnik.
—Zobe bi si rada dala plombirati, pa se bojim bolečin.
— Jaz ti pomagam iz zadrege. Hodim k zobozdravniku, ki zna tako imenitno plombirati zobe. da se vsaka dama med plombiranjem, smeje.
— Kako to?
— V ordinacijski sobi ima na stropu zrcalo.
Spominjajte se slepili!
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 16. januarja 1930.
Ste v. 12
34
— Ne. samo opraskala me je. Kri se je že ustavila. V hipu, ko me je ranlila, me je pa vendar tako zafootelo, da sem ztočinko izpustil. In tako se ji je posre-<3Ho odnesti pete.
Hotel sem jo ujeti- toda ves moj trud je bil zaman. Lzmu-znila se mi je in iz-jr".rrlla brez sledu. MvstLOl sem, da k> je popihala iz hotela. Zdaj sem pa nasprotnega mnenja. Prav zdi se mi, da se je volnmka zatekla v vajino stanovanje.
— To na mogoče! — je vzkliknil Boris. — Z Beatrioo bi jo bila gotovo opazila.
— Kaj še, zaljubljenci vidijo sla-bo. Vidva sta vklela samo drug drugega. Sicer pa ne smeš pozabiti, da >e nosila TOhurika orn triko in da je torej v temi ni bik) lahko opaziti.
Kaj mi nisi dejal, da je Beatrice iz sramežljivosti ugasn/jla luč v IrJou. ko si zahteval, naj se ti uda?
— Da, res je; In ti mistiš, -da je vo-htfrika izrabila ta trenutek" in smuknila v najino spalnico?
— Morda je že bla v nji. Pomisii malo. Dejal si mi tudi. da^ sta sedela z ženo do)go na balkonu. Cas se ujema tako, da je zelo verjetno, da je smuknila voliunjka v vajino stanovanje v birm, iko sta sedela na balkonu in zrla na morje.
Skrila se je nedvomno za tole zaveso, ki je zmečkana, — kar poglej, Boris — dočim je zavesa na drugi strani nedotaknjena. In ko je nastala tema, je zažgala uspavalni prašek. Zavesa je zakrivala njo in vse njeno početje.
Po tej lorx>vsc?ni je nedvomno do-begiuila. Tudi če bi bila manj spretna in oprezna, bi je z Beatrico ne bila slišala, ker sta bila gluha in stepa za vse-razen ljubezni. *
— To je res... prav praviš. — je pritrdil Boris ves obupan.
Po tem se mu je izvil iz grla krik:
— Toda zakaj... zakaj se je spra-vHa ta ženska name in na Beatrico? Nikomur lirisva stor&a nič zalega. EdJJna najina žel'ja je 'bila živeti srečno in uživati vse sladkosti ljubezni, da bi pa posegala po sreči drugih, nama še na misel ni prišlo.
Da se ie neznanka na begu skrila tu, je razivirrljrvo. Razumem tudi, da je vaju uspavala, da bi mogla nemoteno oditi.
Toda odšla ni sama... Ugrabila mi je Beatrico... Brez pomočnika tega ni inagla storfiiti... Zakaj, zakaj je ugrabila Beatrico?
— Zakaj? — je ponovil Maxdme de prileuse otožno.
Tudi on ni razumel, zakaj je kruta roka segla po sreči mladih zakoncev. Slutil je sicer, kakšno vlogo igra vohunita in čemu stika po hotelu, m pa
rnogeil uganiti, kje teči vzrok njenega podlega početja. ,
Ali je nalašč prekoračila navodila bratovščine »Orne perunike«, da loči mlada zakonca rn uniči njuno srečo, aH pa je ravnala iz gole zdobnosti in sovraštva do vsega mladega, plemenitega in lepega?
Maxmiu de Frrleuse se še samjalo ni. da je hotela vofrunka v črnem trikoju z Beaftrficino pomočjo zadeti njega.
Ta domneva — m samo ta je bila pravilna — mu še na misel ni prisila.
Seržant Diavoio se je kmalu za nekaj odioH. Pritisnili je na girmfo električnega zvonca.
KmaJu je nekdo potrkal na vrata sosedinega salona. Bdi je slu^a. Maxam© mu je stopil naproti.
— Recite, ijrosim, ravnatelju hotela, naj pride za trenutek sem.
Sluga je začudeno oogtedal preprostega seržanta, ki mu je tako samozavestno zapovedoval. Najbrž je mislil, da hotel »Imperia« ni za tako skromne goste.
Toda ta čas se je pojavii Boris.
— Storite, kar vam veleva gospod!
— je zapovedal osorno.
Sluga je odšel. Maxime in Boris sta ostala sama v salonu, toda ne dolgo.
Ravnatelj hotela, debeluhast možic nizke postave in dobrodušnega obraza je takoj prihitel iz svoje pisarne.
Poznal je kneza Kantemira, znamenitega gosta, kateremu se je globoko klanjal. Seržantu se je komaj vidno poklonil.
Toda seržanta ravnateljeve omalovaževanje ni prav nič motilo. Spregovoril je v tonu, ki je moral imponirati vsakemu, kdor ga je slišal.
— Obžalujem, gospod, da vam »ćorava s knezom povedati, da je postal vaš krasni hotel snoči pozorišče izredno važnega dogodka.
Mlada kneginja Kantemirova je bila ugrabljena.
Čeprav so napravile te besede na ravnatelja porazen vtis, ker je videl, da ima pred seboj moža, ki ne razume šale, se je skušal izmotati iz neprijetnega položaja, rekoč:
— Živimo v dobi karnevala... v času mistifikacij. Kneginja se vrne ... prepričan sem. da se vrne.
— Knez Kantemir si prepoveduje take šale! — je zakričal Boris ogorčeno.
— To, kar je vam povedal seržarrt, dragi gospod, je bridka resnica.
Snoči se je splazila v hotel drzna ziločkika. Nesramnica, ki mora imeti v vašem hotelu pomočnike, je uspavala mene in kneganjo. Ko sem se prebudil, sem bil sam.
— Knez... Visokost... to je strašno!
— je jecljal ravnatelj, kateremu naenkrat ni bilo več do smeha in šale.
V našem hotelu, ki slovi po vsem svetu, se še nikoli ni pripetilo kaj takega. Drznem se prositi vaju, da zaenkrat nikomur ne povesta, kaj se je zgodilo. Le
pofiniskta, kakšen škandal bi nastal in kako bi trped ugled hotela, če bi...
— Molčala bova o tem, — je obljubil Maxime de Prtleuse, — toda samo pod pogojem, če me boste rjoshtšali do konca in ubogali.
— Toda...
— Ubogajte seržanta! — je zapovedal Boris.
— Izvolite, Vaša Visokost! — je dejal ravnatelj.
Seržamt DiavoJo je diktiral svoje
pogoje.
Zahteval je, naj ravnatelj nemudoma odredi strogo, toda diskretno preiskavo. Preiskati mora ves hotal in za-siršati stažiočad, posebno nočnega vratarja.
Ravnatelj je obljubil storiti vse, kar je seržant zahteval, ker se je bal, da bi hotel ne prišel na slab glas.
— Eno uro imate časa, da opravite s preiskavo. Toda pazite, da bo uspešna! — mu je zabičil Maxime.
— E«no uro. pravite? Pa naj bo. Počakajte me tu. Zagotavljam vaju, da se vrnem najpozneje čez eno uro.
Ravnatelj je ostal mož beseda. Bil je sicer točen, toda pnJznati je moral, da je bil ves njegov trud zaman.
Nihče ni opazil ponoči v hotelu nič posebnega. Ravnatelju so povedali samo to, da so zvečer v enem delu hotela ugasnile luči. Monterji so pa takoj poskrbeli, da gostje n:so ostali v temi.
Nočna vratar jc povedal, da so ponoči mnogi gostje odhajali in prihajali, kar je v tako velikem hotelu običajno. Drugače pa tudi on ni opazil nič posebnega.
— Ima hotel še druge izhode? — je vprašal Maxime, ko je upehani ravnatelj   zaključil   svoje pripovedovanje.
— Da, imamo tri izhode za sLuži:i-čad.
— Ali so ti izhodi zastraženi?
— Poč!« evi so, ponoči pa ne.
— Kam pa vodijo?
— V malo obljudene ulice, kajti samo glavni vhod je s Promenade cles Anglaise.
Majcime in Boris sta se .spogledala. Razumela sta se.
Iz tega, kar je bil povedal ravnatelj, sta sklepala, .da so lopovi ugrabili in odnesli Beatrico iz hotela brez najmanjših ovir.
Brat in mož ugrabljene žene sta se zahvalila ravnatelju in ga odslovila.
Ko sta ostala sama, sta si dolgo stiskala roke v znak, da sta sklenila pogodbo. Maxime de Frileuse je z dvema besedama povedal, na kaj se nanaša njuna pogodba.
— Na delo! — je vzkliknil z energičnim glasom.
Pristopajte k Vodnikovi družbi
Dijamanti v nojevem drobovju
V jugozapadni Afriki so začeli sistematično loviti noje, ker imajo mnogi v drobovju diamante
Bivša (nemška kolonija v jugozapadni Afriki je znana kot pokrajina, kjer je največ dijamantov. Mnoga dijamantno ipolja še niso raziskana in zato ni čuda, da je jugozapadna Afrika še vedno obljubljena dežela, kamor romajo ljudje iz vseh krajev sveta, da bi z dijamanti obogateli. Zadnje čase so pa našli domačim in tujci nov bogat vir dijamantov in sicer v nojevem drobovju. Lov na noje je najbolj razširjen po oro-strand stepi Kalahari. kamor zahajajo tujci in domačim in kjer je -največ nojev. Nedavno je ustrelil v stepi Kalahari neki lovec dva divja noja rn ko je trebil drobovje, je našel v želodcih cel zaklad. V želodcu enega noja je bilo 53 belih kamenčkov, v želodcu drugega Da 17. To so bili sami dragoceni dijamanti.
Seveda je bilo to le srečno naključje, kajti sicer se divji noj ne ceni več posebno visoko. Odkar je prišlo nojevo peTJe iz mode, je padla tudi vrednost »nojev. Po perju divjih nojev sploh nikoli ni bilo povpraševanja, ker je raz-cefrano in oguljeno, kajti noji begalo po grmovju med trnjem i u se valjajo po blatu tako, da njihovo perje ne pride v poštev. Drago je bilo prejšnje čase perje udomačenih nojev, pa še to je izgubilo večji del vrednosti in od i. 1912 je reja nojev v južni Afriki močno nazadovala. Do predlanskega leta so se pojavile po pe-ščenih pustinjah velike jate divjih nojev, zdaj je pa njihove prostosti konec, kajti država je zasedla pustinje kot dijamantna polja.
Nojev želodec potrebuje menda kamenčke za prebavo, kakor jih potrebujejo kokoši in vodne ptice. Naravni nagon sili noje, da iščejo po tleh samo gladke in blesteče kamenčke. Tako pridejo dijamanti v nojevo drobovje. Ko so iskalci dijamantov zasedli dijamant-aia polja v deželi Namaqua, so pregnali noje in drugo zver jad v druge južnoafriške pokrajine. Velike jate plahih nojev so se napotite čez reko Oranje v južnoafriške pusthije. kjer so se noji zelo razširili. Domačini so na kmalu spoznali, da jim prinašajo noji poleg perja in mesa še drugo korist. V nojevih želodcih najdene bele kamenčke so kazali evropskim trgovcem in ti so bili tako navdušeni, da se je takoj razvila živahna trgovina. Evropski trgovci so bele kamenčke kupovali ali pa so dajali domačinom za nje blago. Videč, koliko koristi jim prinašajo, so začeli domačini no-je loviti sistematično. Zadnje čase so jih tako intenzivno lovili, da so se začeli noji vedno bolj umikati proti severu. V nekaterih pokrajinah nojev
spioli ni več. Noji so poštah sčasoma tako boječi, da jim tudi izkušeni lovci večinoma ne morejo do živega.
Pa tudi druge ptice rade zobajejo dijamante, da si olajšajo prebavo. Neflri lovec je našel nedavno v južni Afriki v golši jerebice dva dijamanta im eden je tehtal cel karat. Ptice iščejo in pobirajo dijamante, ker so trdi, ljudi pa mika njihova lepota.
Nemec v francoski tujski legiji
Nemški džravljan Gies je bil nedavno obsojen zaradi veleizdaje na 5 let težke ječe. Ničnostna pritožba je bila zavrnjena in zdaj se zanima za nenavadno obsodbo vojaškega sodišča vsa javnost. Leta 1910 jc vstopil Gies prostovoljno v francosko tujsko legi« jo, iz katere jc skušal večkrat pobeg* niti, pa se mu ni posrečilo. Pozneje pa se jc privadil in postal je dober vojak. Udeležil sc jc vojne v Maroku in tudi v Indokino so ga poslali. Začetkom 1. 1918 so ga odpustili iz tujske legije in hotel sc jc vrniti domov, toda v Marseillu jc bil kot nemški državljan aretiran in interniran. Življenje v ta« borišču internirancev mu pa ni ugajalo in ker si ni mogel pomagati dru« gače, jc ponovno vstopil v tujsko legijo.
Udeležil se jc bojev v severni Afriki, naenkrat je pa prišlo povelje, da mora cn polk tujske legije zamenjati francosko posadko v Porurju. V Po« rurje so poslali kot nalašč polk, v ka. terem jc bil tudi Gies. Mož ni tajil, da je nemški državljan in nemško vojaško poveljstvo je kmalu zvedelo, da služi v tujski legiji tudi Nemec. Čez dve leti je bilo okupacije Porurja ko« nec in polk tujske legije se je vrnil v Maroko. Začetkom leta 1928 je bil Gies drugič odpuščen iz tujske legije in vrnil se je v Nemciio. Toda na meji so ga takoj aretirali in moral jc pred vojno sodišče, ker je služil v so* vražni armadi proti lastni domovini. Za veleizdajalce je samo ena kazen — smrt. Zagovorniku sc jc pa posrečilo omehčati stroge sodnike tako, da so obsodili Giesa samo na 5 let težke ječe.
Vse zaman.
—- Najel si torej privatnega detektiva, da bi pazil na tvojo ženo, ker ji ne zaupaš?
— Da, in pomisli — pobegnila mi je z njim.
Ljubitelji
Dno 17., 18., 20. in 21. januarja se bo prodajalo 230 komadov oljnatih slik, starinskih in novih. Dalje 600 kom zgodovinskih narodnih noš. štirih novcev, skrinj, zgodovinskih dokumentov, vaz itd. Prodajalo se bo za bagatelne cene od 10 EHn naprej. Izrabite priliko! Stvari se lahko ogledajo od 9.—1. in 3.—5. na Gallusovem nabrežju 33, na oglu
>*AŠ€*1l o41 asi<
Vsaka beseda 50 par.  Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko i - Na vprašanja brez znamk* «e ...... ndčnnariarna   -   Naimani&l oQlas Oiu S*—* —
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in stric, gospod
Franc Koman
postni poduradnik v pok.
v sredo, dne 15. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažil sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 17. januarja 1930 ob V:4. uri popoldne iz hiše žalosti, Wolfo\'a ul. št. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 16. januarja 1930. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
MeeAni  pajrre-hni tarod občrns Ljubljana
Lovska psica
nemška,   krat-kcd'Laka   z rodovnikom in od&čno   oceno se proda. Ponudbe pod  »Živa«/540 na rcpra vo   >S!ov. Nairoda«.
Gospodična
vešča nemščine in srbohrv. dobi takoj mesto vz gojite j ice k dedkoma v starosti 10 in 7 let. Pouk klavirja pogoj. Steko. spričevala m plačaine zahteve je nasloviti na:   Schmolka,  Novi  Sad. 643
Fant
14 let star, poštenih staršev, z dežele, se £eii ezučiti ključavničarske obrti pri dobrem mojstru, kjer bi imel hrano in stanovanje. Ponudbe na naslov: Marrija Mu-ze^>, PoSsnik, pošta Sava. 644
Ribje olje
sveže, najfinejše, norveško. Iz lekarne dr G. Picoolija v Ljubljana, se priporoča btedirm, slabotnim osebam. 87-L
20odstotne kronske % bone
kupuje Pucka  štedionica, založni zavod d. d.. Osflek, Desacttčrna uL 27. HO/L
Preklic
Preik-Jncrajem,   kaff   sem govoril napram    .Mlilan    Dro bež u, Zaiog St. 6, ker on nd ukradel prskane ki 10 I>in in ie nedolžen. 646 Mina.
Kome!
barake,
v mestni   jamd ne proda ker ni sama lastnica. 641 Ivan Vrankar.
Baraka se kupi
v izmeri 600—1000 m3. Navesti je ceno in kraj iste. Ponudbe na upra/vo »S!cv. Naroda € pod »Par-oela«/645.
Vdova
z odraslo hčerko išče stanovanje sobe m kuhinje v sredini mesta, po možnosti v brižma Mladike. Ponudbe na upravo tega lista pod >Vdova*/640.
Premog
tal ORVA najboljše vrste dobavna
L Pogačnik
Bohoričeva 5. Telefon 2059
94-L
Ob 41. zaključimo prodajo srečk
Cele in polovične srečke so razprodane, le nekaj četrtink je zamudnikom še na razpolago.
Dobijo se v Ljubljani:
V oglasnem oddelk  »Jutra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu.
Zadružna hranilnica r. z. z o.. zM Ljubljana. St« Petra
cesta 19
Zaluziie
iesemb tekstilnih rolet (dervo* mtki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj — Slovenija TeL mterurb. 32
Vsakovrstna svila in druge specialitete za maske
A.&E.Skaberne, Ljubljana
najnovejše   konstrukcije   in edini BRZOP1SALN1 STROJ Oglejte si ga pri tvrdki
SELENBUHGOVA UL. 6 Telefon 29-80
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jcaeriek. — Za upravo in ioseraau del Usta: Oton Christof. — Vsi v L/jb^aiu,
2702