, Primorski
Št 79 (16.116) letoLIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem T"+i • kjer je izšla zadnja številka. Bil je i	. . kani partizanski DNEVNIK v za-
sužnji c vropi.
tpst -1.ti:	, w/T7mn________
fARCO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 s r | Tel. (040) 365424
Tlx: 461012 FARCO I Fax(040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
D
'V	V	i. 0481/533382
ČfcDAU - Ul. Risto,;, .	'90 ________ '
Uit	SOBOTA, 4. APRILA 1998
Dežele: vse po starem. Dobro!
Bojan Brezigar
Kdor je pričakoval, da bo ustavna reforma globoko zarezala v ureditev dežel, se je bridko motil. 2e dvodomna komisija je v zvezi s temi vprašanji delovala zelo previdno in sedaj je glasovanje v poslanski zbornici potrdilo, da se v zvezi z deželami De bo spremenilo popolnoma nic. Oziroma, edina sprememba, ki so ji uvedli, je dvojezični naziv za Južno Tirolsko in za Dolino Aoste, kar pa seveda De spreminja prav ničesar Da področju pristojnosti dežel in njihove večje oziroma manjše avtonomije, V ustavi bo torej sotalo zapisano, da je dežel dvajset in da je pet od teh avtonomnih: oba velika otoka in tri mejne dežele, v kateri so prisotne narodne manjšine, kot je Pac določila ustavodaj na skupščina. Čeprav zadeva zveni anahronistično, je vendar zudi sedanji parlament sprejel utemeljitve *zpred pol stoletja, pa Čeprav se je politično stanje bistveno spremenilo.
Slovenski manjšini v Italiji pravzaprav to Dstreza. Težnje, da bi deželo Furlanijo - Julijsko krajino razdelili na dva dela sicer nikoli niso uži-vale resne politične zaslombe. Vendar so obstajale in tudi v zadnjih dneh so se v Trstu pojavih lepaki v veC jezikih - italijanščini, angleščini, Nemščini in ruščini (na slovenščino so seveda "Pozabili«) - z zahtevo po delitvi naše dežele na dva dela po zdledu Tridentinske in Južne Tirolske. Zadeva je bila od vsega ZaCetka videti predvsem Predvolilna, vendar je sProzila nekaj diskusije, ^snovane še vedno na lokanju Čedalje redkejših skupin tržaškega mešcan-stva. Za slovensko jdanjšino pa so bile te /‘Zilje vedno nevarne, saj . )o razdelile na dva dela d bi slo za premik v sdier, ki je natanko nasprotna od tiste, h kateri ..eZi manjšina že dese-dotja: da je treba namreč Saj na osnovi naCel zago-.dr/ti vsem Slovencem v dnji enake pravice. Odločitev, da ne bo bi-venih sprememb, je Povzročila mnogo neza-ovoljstva in tudi nekaj Otlovoljstva. Med zado-oljnirni so tudi voditelji Oše dežele, ki bo tako jd/anila avtonomijo in nko razvijala svoje ^javnosti učinkovito in spesno, seveda Ce bo ^Posobna oblikovati trd-■j, vlado in trdno večino. ^ pa je seveda
Prasanje zase.
TRST / KONFERENCA PREDSEDNIKOV DEŽELNIH SVETOV
Zahteva po večji avtonomiji s teritorijem povezanih inštitucij
Poseben poudarek tudi odnosu z Rai - Parlament: dežele brez sprememb
Plačila v zdravstvu glede na dohodke
RIM - Ministrski svet je včeraj odobril zakonski odlok v zvezi s plačevanjem samoprispevkov za storitve v javnem zdravstvu. Vlada je uvedla tri dohodkovne razrede, na podlagi katerih bo določena višina samoprispevka. Za najnižji dohodkovni razred bo samoprispevek ukinjen, tisti, ki bodo po dohodku sodili v srednji dohodkovni jazred, bodo samoprispevek za zdravstvene storitve plačevali le delno, v celoti (in v nekaterih primerih še nekaj več) pa bodo plačevali tisti z najvišjimi dohodki.
Na 2. strani
TRST - Na včeraj zaključeni konferenci v Trstu so se predsedniki deželnih svetov zavzeli za večje ravnovesje med pristojnostmi raznih inštitucij v okviru reform, ki jih obravnava poslanska zbornica. Ob tem so izrazili obžalovanje, da kljub izjavam ni videti prave volje, da bi zagotovili avtonomijo inštitucijam, ki so bolj povezane s teritorijem, torej občinam, pokrajinam in deželam. Ugotavljali so, da sedanje težnje gredo prav v obratno smer, a načrtovana nova ustava bi bila še bolj centralističžna od sedanje. Poleg tega so se soočili tudi s problemom sredstev obveščanja, še zlasti Rai: kot je parlament sogovornik osrednjega vodstva Rai, tako bi morale na krajevni ravni postati sogovornik dežele.
V poslanski zbornici so odobrili člen predloga reforme ustave, po katerem bo število italijanskih dežel ostalo nespremenjeno, in sicer 20.
Na 3. strani
Potres spet prizadel Umbrijo in Marke
ANCONA - Strah in panika sta se vrnila na potresna območja Umbrije in Mark, saj se je včeraj ob 9.26 zemlja ponovno stresla in se je nato tresla vse dopoldne. Glavni sunek je dosegel 7. stopnjo po Mercallijevi lestvici, ki odgovarja moči 4, 7 stopnje po Richterjevi lestvici. Tokrat je bil hipo-center le 10 kilometrov globoko, tako da so bile posledice podobne onim 26. septembra.
Na 2. strani
JADRANJE / JADRNICA PILA SE JE PREVRNILA
Andrea Romanelli izginil v Atlantiku
MILAN - Jadrnica Fila (na sliki AP) , s katero je milanski jadralec Giovanni Soldini poskušal potolči rekord plovbe preko Atlantika v smeri zahod-vzhod, se je prejšnjo noč prevrnila 380 milj od britanske obale. Jadrnico je posadka ponovno naravnala, a v nesreči pogrešajo videmskega jadralca in konstruktorja jadrnic Andrea Romanellija. Upanje, da bi Andrea Romanelli preživel brodolom, je malenkostno, saj je temperatura morja le nekaj stopinj nad ničlo. Nesreča je globoko odjeknila v italijanskih jadralnih krogih, saj je bil 33-letni Andrea Romanelli znan kot vrhunski konstruktor jadrnic in izkušen jadralec. Najbolj žalostno je bilo na njegovem domu v Vidmu, kjer je pustil ženo Fabrizio in štiriletnega sina.
Na 11. strani
Tragičen konec jutranjega izleta s čolnom pred barkovljansko obalo
Potem ko sta noč prebila v včerajšnjih zgodnjih jutranjih val na obrežje. Odpeljali so diskoteki, sta se verjetno na- urah utonil 21-letni Gabriele ga v glavno bolnišnico, ven-meravala še nekoliko zabava- Taccardi, doma iz Milj.	dar od vsega začetka njegovo
ti, vendar se je veselje spre- Njegov prijatelj Alessandro zdravstveno stanje ni zbujalo vrglo v tragedijo: v morju Marchesic, 21 let, prav tako skrbi, pred barkovljansko obalo je v iz Milj, se je rešil in pripla-	Na 5. strani
DESPAR SERVICE
“DAVID”
SUROVI PRŠUT PARMA (suh)
2.850
lir/10 dkg TREBČE 232 - Tel. 040/212134
i$4’
ŽENSKACJPRICCI
VABIMO VAS
v Ulico delle Torri 1 v Trstu, kjer boste spoznale modne novosti
za ženske Plus v merah Plus.
Pri nas bogate obline naravno zaživijo z izbiro oblek in modnih dodatkov
nad mero 46
CjJPRICCI Ul. Torri 1
Seznami predmetov za zrelostne izpite
RIM - Ministrstvo za šolstvo je včeraj objavilo seznam predmetov za letošnje zrelostne izpite. Maturo bo letos še zadnjic potekale po sistemu, ki so ga eksperimentalno uvedli leta 1969. Izpite, ki se bodo začeli 24. junija s prvo pisno nalogo, bo polagalo skupno 530 tisoč kandidatov. Med njimi bodo tudi slovenski kandidati s Tržaškega in Goriškega.
Na 4. in 8. strani
V Špehu končani slovenistični dnevi
SPETER - Z zadnjimi referati, ki so bili v celoti posvečeni, zgodovini, kulturi in sedanjemu življenju Slovencev v Videmski pokrajini so se včeraj v Spetru končali 9. Primorski slovenistični dnevi. Seminar slavistov iz Slovenije in zamejstva je v celoti dosegel svoj namen, udeleženci pa so ga zaključili z izletom v Landar, Laze in Trčmun.
Na 12. strani
Nova direktorja zdravstvenih podjetij
TRST - Deželni odbor je imenoval nove direktorje zdravstvenih podjetij, med katerimi sta tudi nova šefa tržaškega teritorialnega in bolniš-niškega poletja. Slednjo ustanovo bo spet vodil dr. Tosolini, ki ga je pred dvema mesecema odstavilo Deželno upravno sodišče, na čelu prvega pa bo dr. Rotelli, znani sodelavec pokojnega prof. Basaglie.
Na 5. strani
Nagrade in podpore zaslužnim študentom
TRST - Slovensko dobrodelno društvo je včeraj podelilo Flaibanove nagrade in študijske podpore devetim zaslužnim slovenskim študentom v sku-
pnem znesku 15.500.000 lir. Letošnji znesek so nekoliko zvišali glede na dejstvo, da dobrodelno društvo slavi svojo petdesetletnico.
Nagrade in podpore podeljujejo že enajst let v spomin na Mihaela Flajbana, znanega tržaškega Slovenca, gospodarstvenika in dobrotnika.
Na 4. strani
Goriški odvetniki ostro protestirajo
GORICA - Oster protest odvetnikov je strnil goriške politike in inštitucije v obrambo sodišča. Razmere so res nevzdržne: od 16 sodnikov jih manjka 8, delo se kopiči, procese morajo odlagati ali jih celo seliti v Benetke. Na srečanju z novinarji so včeraj izrazili bojazen, da ne bi odlašanje z nastavitvami sodnikov bilo le prvi korak proti zaprtju sodišča v Gorici.
Na 9. strani
Fotografija v Mirama rti
TRST - V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 10. maja na ogled fotografski prikaz Italije v tem stoletju. Glavna pobudnika razstave sta fotografsko podjetje bratov Aljnari iz Firenc in družba Telecom. Ob tej razstavi si bodo obiskovalci lahko ogledali še fotografije Paula Stran-da, s pomočjo računalnika pa se bodo lahko podali v obsežen fotografski arhiv družine Wulz.
Na 6. strani
r MINISTRSKI SVET / ZAKONSKI ODLOK O JAVNEM ZDRAVSTVU h
Plačilo samoprispevka na podlagi dohodkov
Po novem določeni trije dohodkovni razredi
RIM - Italijanska vlada je vCeraj med drugim sprejela tudi zakonski odlok v zvezi s plačevanjem samoprispevkov (»ticket«) v javnem zdravstvu. Od 1200 zdravstvenih storitev, za katere je danes potrebno plačilo samoprispevka, jih bo 300 takih, kjer se bo prispevek zvišal, za približno 800 storitev pa bo samoprispevek nižji. Italijanski državljani bodo morah pristojni zdravstveni organizaciji predložiti izjavo o premoženjskem stanju družine, ta izjava pa bo osnova za določitev višine plačila samoprispevka za posamezne storitve. Zdravstvena organizacija bo na podlagi izjave vsakemu posamezniku izdala posebno izkaznico, iz katere bo razvidno, v katero kategorijo spada. V kategorijo »A« bodo spadali državljani, pri katerih skupni družinski dohodek (štejejo se trije družinski člani) letno ne bo presegel čistih 30 milijonov lir. Vsi ti bodo oproščeni plačila samoprispevka. V kategoriji »B« bodo družine, katerih letni dohodek znaša od 30
do 55 milijonov, te družine pa bodo za zdravstvene storitve plačevale nižji samopripsevek kot doslej. Družine, ki bodo presegle 55 milijonov lir, pa bodo morale v bodoče plačevati samoprispevek v višini kot doslej, v nekaterih primerih pa se bo ta celo povišal.
Reformo naj bi v parlamentui odo-brili do 1. maja, veljati pa bo začela s 1. januarjem 1999. Doslej sta bila v veljavi le dva pasova: tisti, ki so plačevah samoprispevek, in tisti, ki so bih tega oproščeni. Z novo reformo se bo zmanjšalo število oseb, ki so v celoti oproščene plačila samoprispevka s sedanjih 35% na 26% vseh upravičencev, zmanjšal pa se bo tudi odstotek tistih, ki morajo samoprispevek plačevati v celoti. Teh bo po novem 43%, medtem ko jih je bilo prej 65%. Z novo reformo se pojavi še tretji pas, v katerem bo 32% Italijanov, ki bodo plačevah nižje samoprispevke za javne zdravstvene storitve.
Pri računanju skupnega dohodka bodo uvedeni nekateri korektivi za
osebe, ki so starejše od 65 let in za otroke mlajše od šest let. Za vsako od teh oseb bo mogoče od skupnega dohodka odbiti 5 milijonov lir. Prav tako se v skupni dohodek ne bo štelo stanovanje in prihranki do 50 milijonov lir. Skupno naj bi se v državni blagajni s samoprispevki zbralo 4100 milijard lir, kar je ravno toliko kot doslej.
Ce pogledamo nekatere prispevke za kategorijo B, je za »day ho sp ital« predviden samoprispevek v višini 75.000 lir (kategorija C 150.000), za prvo pomoč 50.000 (100.000), za specialistično diagnostiko 60.000 (100.000).
Zakonski odlok tudi predvideva, da bodo lahko posamezne dežele čez dve leti za 20 odstotkov navzgor ali navzdol spremenile dohodkovne pasove.
Se naprej pa ostajajo za vse brezplačne osnovne zdravstvene storitve, hospitalizacija in pa stortive za nosečnice.
POTRES / TOKRAT 7. STOPNJA PO MERCALLIJU,
Nov potresni sunek v Umbriji in Markah
Precej gmotne škode, predvsem pa strah in panika med prizadetim prebivalstvom
ANCONA - Strah in panika sta se vrnila na potresna območja Umbrije in Mark, saj se je včeraj ob 9.26 zemlja ponovno stresla in se je nato tresla skoraj vse dopoldne. Glavni sunek je dosegel 7. stopnjo po Mercallijevi lestvici, ki odgovarja moči 4, 7 stopnje po Richterjevi lestvici, ostali so bili šibkejši, a so vseeno dokončno zrahljali že dovolj zrahljane živce prebivalstva. Za razliko od 26. marca, ko je bil hipo-center kakih 50 kilometrov pod zemljo, tako da so zemeljske plasti omilile rušilno moč, je bil včeraj hipocenter le 10 kilometrov globoko, tako da so bile posledice podobne onim ob katastrofalnem potresu lanskega 26.
septembra. Epicenter je bil podobno kot 26. marca med Gualdo Tadinom, Rigalijem, Cerquetom in Nocero Umbro, kjer je bilo največ škode. V Gualdo Tadinu je potresni sunek poškodoval 300 poslopij, tako da je župan Rolando Pinacoli že zahteval bivalne prikolice in bivalne kontejnerje. Poškodovana je bila tudi krajevna bolnišnica, tako da so bolnike izselili. O škodi poročajo tudi iz Nocere Umbre. Bolj kiot škoda pa oblasti skrbi panika, tako da so iz previdnosti prekinili pouk v številnih krajih vse do ponedeljka. Učenci, študentje in dijaki so včeraj v paničnem strahu bežali iz šolskih poslopij. Zmedo so še stopnjevali starši predvsem v Tolen-
NOVICE
Šest dosmrtnih ječ in nad tristo let zapora
TURIN - S šestimi dosmrtnimi ječami in več kot tristo leti zapora se je včeraj v Turinu končal proces »Cartagine«, ki je zadeval najobsežnejšo preiskavo o organiziranem kriminalu v Piemontu po tisti proti«catanijskemu klanu« v osemdesetih letih. Preiskava se je začela potem, ko so 5. marca 1994 v Borgaru Torineseju zaplenili pet ton kokaina. Tako so odkrili kriminalne tolpe, ki so na prehodu v devetdeseta leta v Turinu upravljale s trgovino z mamili in črnimi športnimi stavami. Pred porotnim sodiščem se je moralo zagovarjati 76 oseb, ki so bile v glavnem povezane s kalabrijskim organiziranim kriminalom. Poleg trgovine z mamili so bili obtoženi tudi približno tridesetih umorov, do katerih je prišlo predvsem zaradi medsebojnih obračunavanja med tolpami.
Z včerajšnjo razsodbo se je končal proces, ki se je začel 2. aprila 1996. Na dosmrtno ječo so bih obsojeni Placido Barresi, Salvatore »Sasa« Belfiore, Gavino Chessa, Tommaso De Pace, Vittorio Di Maio in Carmelo Trichilo. Sodniki so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili petnajst obtožencev, za katere pa menijo, da sodijo v sam vrh mednarodne trgovine z mamili, med katerimi je tudi Alfonso Caruana, Sef narkomafije italijanskega porekla, ki trenutno živi v Venezueli ah v Kanadi.
Trije mrtvi v prometni nesreči v bližini Frosinoneja
FROS1NONE - Včeraj popoldne so v hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na avtocesti Al (Rim -Neapelj) med cestninskima postajama Frosinone in Ceprano, umrle tri osebe. Do nesreče je prišlo, ker je alfa 75, ki je prihajala iz smeri Afragole (Neapelj) m zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v alfo 155, ki jo je vozil policist 31-letni Aurelio Abate iz Caserte, ob njem pa je bil policijski komisar Francesco Di Rauso. Trčenje je bilo tako silo-vioto, da so takoj umrli komisar Di Rauso, voznik alfe 75, 31-letni Giacomo Romano in njegov sopotnik Aziz Herinan (43 let), Egipčan, ki je bil poročen z voznikovo sestro. Ostale tri osebe so hudo ranjene odpeljati v bolnišnico.
Lov na »magično« šestico, ki je vredna 13 milijard
RIM - Za igralce »superenalotta« bo danes še en vroč dan. Nagradni sklad za šestico bo po vsej verjetnosti presegel 13 milijard lir, kar je v štirimesečni »zgodovini« te igre, ki je presegla vsa pričakovanja, največ doslej. Približno 14 tisoč stavnih mest po vsej Italiji bo danes odprtih do 18.30.
Neslaven rekord FJK
TRST - Furlanija Julijska krajina ima med italijanskimi deželami rekord, ki ji prav gotovo ni v čast. Od leta 1989 do leta 1996 so namreč v FJK zabeležili 1270 mrtvih zaradi samomora, kar je največ v državi. Največ samomorov je bilo v tem obdobju v videmski pokrajini, in sicer 530, na Tržaškem 366, v Poirdenonu 251 in na Goriškem 123. Podatke je posredovala Informacijska agencija škofij s severovzhoda Agirt.
VALUTE / VLADA ODOBRILA DEKRET O SKORAJŠNJI ZAMENJAVI
Italijanski liri se dnevi počasi iztekajo
S 1. julijem 2002 bo postala neveljavna - Zamenjal jo bo »novinček« evro
RIM - Italijanski liri so dnevi šteti: čez dobra štiri leta, od 1. julija 2002 dalje ne bo veljala niti pare. Od takrat bo v Italiji in v številnih drugih evropskih državah zavladalo novo plačilno sredstvo: evro.
Na novo valuto se bo treba, seveda, privaditi, kot to velja za vse novosti. Zato je italijanska vlada včeraj odobrila zakonski odlok o uvajanju evra. V njem so zabeleženi termini o sočasnem odmiranju stare lire in uveljavljanju novega evra.
Začasno obdobje bo trajalo od leta 1999 do leta 2002. V tem obdobju bodo lahko ljudje opravljali razna plačila (negotovinska) na bankah in na poštah tako v lirah kot v evru. To bo veljalo tako za plačilo kot za dvig denarja. Tako bosta telekomunika-
cijska družba Telecom in električno podjetje Enel še nadalje pripravljali svoje plačilne obrazce v lirah, na obrazcu pa bo tudi zabeležena protivrednost v evru.
V predhodnem obdobju bodo javne uprave še nadalje plačevale mezde v lirah, na vseh plačilnih listkih pa bo zapisana tudi ustrezna vsota v evru. Podobno bo tudi za pokojnine. Skrbstveni zavod INPS bo napisal na obrazce za dvig pokojnine tako vsoto v lirah kot vsoto v evru.
Največje presenečenje bo čakalo posestnike kartic bankomat. Kdor bo 1. januarja 2002 hotel dvigniti določeno vsoto s to kartico, ne bo več prejel iz avtomata bankovcev po 50 tisoč ali 100 tisoč lir, pač pa
bankovce evra z ustrezno vsoto. Z vstopom evra v denarni promet bodo namreč avtomati bankomata začeli razdeljevati izključno bankovce evra.
Od 1. januarja 2002 do konca julija bo morala Banka Italije posredovati svojim pokrajinskim podružnicam nove bankovce in kovance, druge banke in pošte pa bodo začele razdeljevati novo plačilno sredstvo klientom, istočasno pa bodo začeli postopoma odstranjevati s tržišča tire. V tem obdobju bodo tudi vse bančne račune spremeniti v skupno valuto, čeprav bodo lahko njih lastniki opravljati pologe tudi v lirah. To bo trajalo do 30. junija. 1. julija 2002 pa bo lira izgubila vsako veljavo. Postala bo neveljavna.
tinu, Camerinu in Fabria-nu, ki so v paničnem strahu šli po otroke v šolo, tako da je nastal pravi kaos v prometu in je prišlo do več prometnih nesreč, k sreči brez hujših posledic.
Kot že rečeno sta bila tokrat panika in strah glavni značilnosti včerajšnjega potresa. Niti lanskega 26. septembra ob rušilnem potresu ni bilo toliko primerov živčnih zlomov in pa-nike. Prizadeti so bili v glavnem mlajši, ženske in ljudje srednjih let, starejši so kot kaže odpornejši, saj so nekako cepljeni pred podrhtavanjem zemlje, ali bolje rečeno, udali so se nekako v usodo. Tudi otroke so včerajšnji p°' tresni sunki hudo prizadeli, a kot kaže precej manj kot ostalo prebivalstvo. Vsekakor pa so tudi otroci na tleh, saj s prizadetega območja prihajajo vesti, da so otroci zaznali potresni sunek nekaj sekund pred ostalimi in se zatekli pod šolske klopi.
Izven ozkega epicentra potres ni huje poškodoval poslopij. V glavnem je načel že načete stavbe. V zgorni Baziliki sv Frančiška v Assisiju n1 bilo škode, nekaj so j° ugotovili le v samostanu.
Kljub temu pa je popolnoma jasno, da bo 800 milijard tir za obnovo prizadetega kulturnega bogastva v Umbriji m Markah le kaplja v morju potreb. To se je včeraj lahko na svoje oči Pre' pričala pristojna senatu3 komisija, ki jo je vče rajšnji potresni sune dočakal v Noceri Umbn-
[SODSTVO / NEKDANJI SODNIK h
Di Piefro: štirikrat so mu hoteli (zaman) soditi
Vsakič je bil že predhodno oproščen
BRESCIA - Antonia Di Pietra so prvič vpisali v sezname preiskovanih pred tremi leti. Od takrat so javni tožilci iz Brescie kar štirikrat zahtevali uvedbo sodnega postopka proti njemu, a vsakič so sodniki za predhodne preiskave ugotoviti, da ni zakrivil dejanj, ki so mu jih tožilci naprtili.
Prvič se je to zgodilo 22. februarja 1996, ko je bil Di Pietro osumljen, da je podkupil ministra Gasparija. Dva tedna kasneje je bil sodnik razsodil, da ni pokupil Giancarla Al-binija v zvezi z informatizacijo sodne palače. Tri tedne kasneje je bil obtožen podkupovanja nekdanjega predsednika zavarovalne družbe Maa
Giancarla Gorrinija, ki naj bi mu podaril mercedes in posodil 100 milijonov lir, a je bil tudi takrat oproščen. Oktobra lani so sodniki iz Brescie zahtevati uvedbo sodnega postopka proti Di Pietm, ker naj bi kot preiskovalni sodnik zakrivil nekatera protizakonita dejanja med zasliševanjem nekaterih obtožencev in med pripravo zapisnikov zasliševanj. Sosnik za predhodne preiskave Gianluca Alessi ga je tudi takrat oprostil.
Di Pietro se je še večkrat znašel na seznamu osumljenih, a proti njemu niso izvedli niti obravnave pred sodnikom za predhodne preiskave, ker ga je bilo vsakih tožilstvo že prej oprostilo.
Včera na it
;raj dve iztirjenji italijanskih tirih
CAGLIARI, UMBERTEDE - Po nekajdnevnem zatišju je na italijanskih tirih spet prišlo do dveh nesreč, ki pa sta se na srečo končali zgolj z materialno škodo in eno lažje ranjeno potnico. Že ob 7, 10 zjutraj lokomitivi nekega tovornega vlaka na postaji v Cagliariju ni uspelo pravočasno ustaviti in je podrla najprej branike na koncu tirov (na sliki AP) , nato pa je končala na neki gredici.
V Umbertideju v Umbriji pa je ob g iztiril potniški vlak, ki povezuje ie . San Sepolcrom. S tirov je na neki km zapeljala druga lokomotiva v kornp1-’ na srečo pa se vlak ni prevrnil. Pn ®	^
bila lažje ranjena 53-letna Rita Mana ko je skušala v naglici zapustiti vi _,en met je bil prekinjen do 15. ure. K°L”vanje vzrok za iztirjenje navajajo slabo a jje, kretnic ali pa napačen manever stroje
redsedniki deželnih svetov za večje ravnovesje med dižovnimi inštitucijami
TRST - Reforma države in odnosi s sredstvi obveščanja, še posebno z RAI: to sta bili osrednji vprašanji sklepne tiskovne konference, s katero se je zaključilo dvodnevno vsedržavno zasedanje predsednikov deželnih svetov, za katerega je dala pobudo zakonodajna skupščina Furlanije-Ju-lijske krajine. Določili so tudi datum zasedanja koordinacijskega odbora, katerega elan je od oktobra lani tudi Dežela FJK, in sicer konec aprila v Bologni, medtem ko bo naslednje plenarno zasedanje konec maja v kraju Pescasseroli v Abmcih.
Potem ko je predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo, da so gostili zasedanje, je predsednik konference Giancarlo Morandi naglasil, da je bila gostoljubnost mesta, kot je Trst, ki je po njegovih besedah »evropsko mesto še prej kot italijansko«. Zatem je prešel k bistvenim vprašanjem, reformi države in sredstvom obveščanja. Glede reforme je izrazil obžalovanje, da v zadnjih hipotezah ni zaznati tudi volje, da bi načelo o avtonomiji krajevnih inštitucij, občin, pokrajin, dežel, ki so tesneje povezane s teritorijem, tudi konkretizirali v praksi: kot se obeta, bo nova ustava dejansko še bolj centralistična od sedanje. Poleg tega nima nobenega pomena zagotavljanje večjih pristojnosti, če obenem ne nudijo tudi ustreznih sredstev. Zadržanje države

prihaja do izraza ob raznih vprašanjih, je nadaljeval, kot je na primer problem bodočih velemestnih območij. Takih območij ne morejo predvideti z ustavo, je dejal Morandi, saj bi bilo smešno, če bi v ustavo vključevali organizacijske modele, o njih morajo samostojno odločati dežele in občine. Morandi, ki je tudi predsednik deželnega sveta Lombardije, je pristavil, da Milančani ne nasprotujejo velemestnim območjem,
temveč ustavnim omejitvam. Tudi predsednik deželnega sveta FJK Antonione je izrazil prepričanje, da mora ustava zagotoviti deželam možnost, da »upravljajo s svojimi statuti«. Morandi je bil kritičen tudi do novega zakonskega predloga o ustanovitvi »civilnega branilca«, ki je že prisoten na deželni ravni (povsod z izjemo Sicilije in Moliseja), kateremu pa država skuša poveriti nove zadolžitve (ki bi bremenile dežele).
Odobrili so tudi poseben dokument, s katerim zahtevajo spremembo besedila, ki ga proučuje poslanska zbornica. Pristavil pa je, da je vse, kar je bilo doslej določeno, še možno spremeniti: prav zato bodo nadaljevali s srečanji s predstavniki inštitucij, tajniki strank in drugimi. Prihajamo tako s Severa kot z Juga, je menil, vsakdo od nas je tudi strankarski človek, vendar smo si glede tega edini.
Glede sredstev obveščanja je konferenca, katere se je udeležil tudi odgovorni za deželne sedeže RAI Vincenzo Vig-giani, potrdila odločenost dežel, da odigrajo vlogo sogovornikov v odnosu do javnega obveščanja na krajevni ravni. Pozitivno so ocenili odnos sodelovanja z novim vodstvom RAI, ki ga je potrdil tudi predstavnik podjetja. Z Viggia-nijem so tudi poglobili vprašanja, ki se nanašajo na službo RAI v posa-
Posnetek s petkovega otvoritvenega zasedanja predsednikov deželnih svetov
meznih deželah, in razvoju načrta o mreži brez reklame. Načrt bodo predstavili do 30. aprila. Predsednik Morandi je pojasnil, da v odnosih z RAI ne gre za nikakršno izvajanje kontrole, ne gre za to, da bi bila javna radiotelevizijska služba na uslugo deželnim politikom:	predstavniki
dežele bi morali biti potencialni sogovorniki deželnih sedežev, glede na to, da državno vodstvo odgovarja parlamentu. Zakon trenutno pred-
videva samo ukinitev reklame na enem kanalu, vendar gre še za kaj več, je pristavil Morandi: Rai lahko uvede mrežo, ki bo pozorna tudi do krajevnih kultur, ki jih bo posredovala drugim območjem in tako pripomogla k medsebojnemu približevanju, saj krajevne vrednote večkrat presegajo ozko lokalistično raven in so širšega, splošnega pomena.
Načeli so tudi vprašanje dežel s posebnim in navadnim statutom. Posebnosti, ki izvirajo iz različne zgodovine, lege (na primer ob meji), iz prisotnosti narodnostnih manjšin, je treba ohraniti, je menil Morandi. Drugače pa je, ko govorimo o sredstvih, ki jih dežele prejemajo zaradi svoje posebnosti, to bi bilo treba poenotiti: za vsako liro, ki jo dobi prebivalec Lombardije, jih Tridentinska prejme 40. Dežele z navadnim statutom torej težijo k poenotenju glede sredstev, saj navsezandje izvajanje programov in zamisli pogojujejo finančna sredstva, brez finančnega kritja načrtov ni mogoče uresničevati.
Na tiskovni konferenci je bilo zastavljeno tudi vprašanje, če so morebiti načeli problem prekomejne televizije, kot na primer italijanske onkraj meje in slovenske v naši deželi. Rečeno je bilo, da je bil o tem govor, vendar v splošnih okvirih. Pojasnili so še, da je Rai zagotovila okrepitev programov za ladinsko manjšino na Tridentinskem.
POSLANSKA ZBORNICA / GLASOVANJE O PREDLOGU DVODOMNE KOMISIJE
V Italiji kat doslej dvajset detel, avtonomija dosedanjim petim
Več/na zavrnila predlog, da bi tudi Veneta postal avtonomna dežela
RIM - Poslanska zbornica je po-trdila, da bo Italija razdeljena kot do sedaj na 20 dežel. Pri glaso-vanju o 57. členu besedila ustavne reforme, ki ga je izdelala dvodomna komisija, so zavrnili vse Predloge o nastanku novih dežel, k°t n.pr. ločitev Emilje od Roma-8ne, pa tudi Furlanije od Julijske kraiine, ki naj bi postala dežela z '■verna avtonomnima pokrajinama po zgledu Tridentinske-Južne Tirolske.
Italijanske dežele bodo torej: jjbruci, Bazilikata, Kalabrija, kampanja, Emilja-Romagna, Fur-(taija-Julijska krajina, Lacij, Ligu-p.a’ Lombardija, Marke, Molize, |.lemont, Apulija, Sardinija, Sici-jBa. Toskana, Tridentinska-Južno oadižje in Dolina Aoste. Uradno jne slednjih dveh dežel bo Tren-illl° Alto Adige/Siid Tyrol in Val-6 d’Aosta/Vallee d’Aoste. l . ' oslanci so zavrnili predlog, da 1 Venetu dodelili status avto-°rnne dežele, kot so Furlanija-
Julijska krajina, Tridentinska-Južna Tirolska, Dolina Aoste, Sicilija in Sardinija. Zadevne predloge poslancev Forze Italia Paola Scarpe, Zelenih Marca Boata in Ljudske stranke Gianclaudia Bresse so zavrnili z 244 glasovi proti, 170 za in 26 vzdržanimi glasovi. Za avtonomijo Veneta so glasovali predstavniki Forze Italia, Severne lige in Udr, poslanci Nacionalnega zavezništva so glasovali deljeno, predstavniki večine pa so se soglasno opredelili proti predlogu.
Se pred glasovanjem je v razpravo posegel predsednik dvodomne komisije Massimo Dilema: svoje nasprotovanje dodelitvi avtonomije Venetu je pojasnil kot »zgrešen signal, ki bi ga dali vsej državi.« Severna liga je ostro protestirala proti sklepu poslanske zbornice: za poslanca Enrica Ca-valierija »je parlament končno snel masko in pokazal, da je proti avtonomiji.«
Cruder za enotno in avtonomno FJK
TRST - Predsednik deželnega odbora Fur-lanije-Julijske krajine Giancarlo Cruder je ocenil kot »odgovorno dejanje« sklep poslanske zbornice, da ohrani dosedanjih pet dežel s posebnim statutom, med katerimi je tudi Furlanija-Julijska krajina, predvsem pa da ne privoli v razdelitev dežele na dve avtonomni pokrajini po zgledu Trenta in Bočna. Za Cruderja bi bila huda napaka sprejeti teze onih, ki hočejo razdreti deželno enotnost. Samo enotna
dežela lahko zagotovi uveljavljanje avtonomije, ki izvira iz njene zgodovine in geopolitične lege. Posebnost dežele Furlanije-Julij-ske krajine in njeno avtonomijo bo treba sedaj napolniti z vsebinskimi predlogi, je dodal predsednik Cruder.
Sklep poslanske zbornice je pozitivno komentiral tudi deželni odbornik Isidoro Gottardo. Po njegovem mnenju je zdaj konec demagoških pobud, ki bi lahko negativno vplivale na skorajšnjo volilno kampanjo.
SKUPŠČINA EVROPSKIH DEŽEL n
Spoštovanje manjšin za mir in stabilnost v Evropi
GRADIŠČE - V glavni sejni dvorani palače Tor-riani v Gradišču se je v četrtek sestala posebna delovna skupina, ki v sklopu prve komisije Skupščine evropskih dežel obravnava vprašanju manjšin. Ob navzočnosti zastopnikov številnih evropskih dežel in držav je delovna skupina sprejela predlog o ustanovitvi posebnega predstavnika -garanta za manjšine v sklopu Skupščine evropskih dežel. Sklep se sklicuje na dejstvo, da so prav dežele nositeljice najpomembnejše vloge pri udejanjanju osnov demokracije in medetničnega spoštovanja ob upoštevanju, da imajo manjšine tipično deželne razsežnosti in torej spada njihovo vprašanje med deželne pri-
stojnosti. Dežele in med-deželna kooperacija lahko zato v tem kontekstu odigrajo pomembno vlogo pri ohranjanju miru in stabilnosti v Evropi.
»Vprašanje manjšin je bistvenega pomena, saj manjšine predstavljajo ponekod večino« je dejal deželni odbornik za evropske zadeve Isidoro Gottardo, ki je izredno pozitivno ocenil sklep o imenovanju manjšinjskega garanta. V nadaljevanju je Gottardo dejal, da bodo v nastajajoči Evropi prav seštete manjšine tvorile večino. »Manjšine predstavljanje obenem važen resurz, ki ga je treba valoriziratim zato da ne bi v Evropi prevladal le ekonomski združevalni faktor« je zaključil deželni odbornik.
ŠOLSTVO / MATURE
50. OBLETNICA / SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO
Seznam predmetov za zrelostne izpite
Drugi pisni predmet: no klasični latinščino, matematika na »realni« in »učiteljišču«
Podelili Flajbanove nagrade in podpore
Prejelo jih je devet zaslužnih slovenskih študentov
Ministrstvo za šolstvo je vCeraj objavilo seznam -predmetov, ki bodo prišli v poštev na letošnjih zrelostnih izpitih. Kandidati bodo zadnjic opravili tako imenovano eksperimentalno maturo, ki so jo »začasno« uvedli leta 1969. Prihodnje leto bodo namreč potekale mature po novih pravilih, ki jih je izdelal minister za šolstvo Luigi Berlinguer.
Kandidati bodo torej letos še zadnjic pisali dve nalogi: prvo v slovenščini, drugo pa iz predmetov, ki so za vsako vrsto šole drugačni. Med ustnim izpitom bodo odgovarjali na vprašanja iz dveh od štirih predmetov, ki jih je določilo ministrstvo. Prvi predmet si bodo sami izbrali, drugega pa bo določila ocenjevalna komisija.
Ministrstvo za šolstvo je vCeraj sporočilo tudi predmete, ki bodo prišli v poštev za mature na slovenskih višjih srednjih šolah. Iz podatkov, ki jih je posredoval tiskovni urad na ministrstvu, bodo za slovenske višje srednje šole obveljali sledeči predmeti:
Klasični licej Franceta Prešerna
Pisno: slovenščina, grščina; ustno: slovenščina, italijanščina, latinščina, matematika.
Znanstveni licej Franceta Prešerna
Pisno: slovenščina, matematika; ustno: slovenščina, italijanščina, fizika, prirodopis.
Pedagoški licej A. M. Slomška:
Pisno: slovenščina, matematika; ustno: slo-
venščina, italijanščina, pedagogika in filozofija, prirodopis.
Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa
Pisno; slovenščina, knjigovodstvo; ustno: slovenščina italijanščina, komercialna tehnika, pravo.
Oddelek za geometre
Pisno: slovenščina, gradnje; ustno:	slo-
venščina, italijanščina, cenitve, tehnologija gradenj.
Poklicni zavod Jožefa Stefana
Tehniki električne in elektronske industrije:
pisno: slovenščina, mul-tidisciplinarna naloga iz elektronike in telekomunikacij ter iz sistemov avtomatizacije in organizacije proizvodnje; ustno: slovenščina, matema-
tika, elektronika in telekomunikacije, sistemi -avtomatizacija in organizacija proizvodnje.
Tehniki mehanske industrije: pisno: slovenščina, multidiscipli-narna naloga iz proizvodne tehnike in laboratorija ter iz strojeslovja; ustno: slovenščina, italijanščina, strojeslovje, elektrotehnika in elektronika.
Tehniki kemije in biologije: pisno: slovenščina, multidisciplinarna naloga iz biotehnoloških naprav in biotehnologije; ustno: slovenščina, italijanščina, kemija (fi-zikalno-analitiCna kemija), specialna mikrobiologija.
Letošnji zrelostni izpiti se bodo zaceli 24. junija.
Letošnji nagrajenci Slovenskega dobrodelnega društva z inž. Veselom in prof. Piščancem
JUTRI / NA POBUDO ZDRUŽENJA UISP
Pohod Vivicitta za boljšo kakovost mest
Štart ob 10.30 z Trga Duca degliAbruzzi - Pohodi tudi v številnih drugih mestih po svetu
Jutri ob 10.30 bo štartal pohod Vivicitta, ki ga prireja italijansko združenje za ljudski šport Uisp po številnih mestih v Italiji in po svetu, da bi poudarili pravico občanov do mest, ki jih ne davita oneznaženi zrak in avtomobilski promet. Letošnja prireditev pa ima tudi globlji pomen, saj bodo udeleženci v Trstu zbirali finančna sredstva za pobude in dejavnosti proti mamilom.
Vpisovanja sprejemajo še danes do 20. ure v sedežu Uisp na Trgu Duca degli Abruzzi 3 (Dom pristaniških delavcev), telefonska številka 639382, ter jutri od 9. do 10. ure na sami štartni točki. Tek bo pričel prav na omenjenem trgu: športniki
se bodo pomerili na 12 kilometrski progi, ki jih bo peljala do Rojana, Sv. Jakoba, Carbole, Sv. Andreja in do Trga Unita, manj športni udeleženci pa se bodo sprehodili po krajši 5 kilometrski progi do Rojana in nazaj prek Trga Sv. Antona do Trga Unita. Prihod je predviden okrog 12. ure. Med udeleženci bodo izžrebali mobilni telefon in večdnevno bivanje na OtoCcu.
Jutri bodo pohodi tudi v 40 drugih mestih po Italiji in 17 po Evopi in po svetu, med katerimi so Pariz, Bruselj in Barcelona, pa tudi Maribor, Pula, Sarajevo, Tuzla in Banja Luka, pa tudi Havana in Mogadiš, tako da bo pohod združeval ljudi mimo vseh meja.
že izteka teden kulturnih dobrin, v okviru katerega so
krajevni muzeji in razne institucije pripravile vrsto zanimivih pobud. Za širšo publiko s posebej zanimivi vodeni ogledi stalnih zbirk ah občasnih razstav, ki so urejene v posameznih muzejih. Se danes in jutri si bo mogoče posamične razstave ogledati zastonj, pomembno pa je, da ob določenih urah obiskovalce vodi strokovnjak.
TRST / URAD ZA STIKE Z JAVNOSTJO
V	prvih dveh letih sprejel 60 tisoč
občanov
Ob prisotnosti podžupana Roberta Damianija in Odbornika za mestne servise Maura Tommasinija je bil na včerajšnji tiskovni konferenci predstavljen prvi obračun dveletnega poslovanja Urada za stike z javnostjo, ki ima svoja okenca v pritličnih prostorih županstva na trgu Unita.
Urad za stike z javnostjo je servis, s katerim trenutno razpolaga le 11-odstotkov občin. Njegov namen je, da olajša in izboljša neposredni stik med občani in občinsko upravo, Čeprav je namenjen tudi turistom in gostom. Poslužuje se elektronskega arhiva, ki združuje vse mogoCe podatke v zvezi z delovanjem številnih občinskih ustanov, inštitucij ter združenj. Urad nudi tako najrazličnejše informacije glede delovanja adiministracije, kot je tudi na rapolago v odnosih med občanom in posameznimi občinskimi uradi ter uslugami.
V	prvih 720. dneh delovanja je urad sprejel 60 tisoC občanov in doslej ni bil deležen kritičnih ocen. Občani se lahko na urad obrnejo osebno, preko telefonskega klica, faxa ali pa tudi preko elektronske pošte e-mail. Pet nameščenih uslužbencev je na razpolago od pnedeljka do četrtka med 9. in 17. uro ter v petkih in sobotah s skrajšanim umikom do 13. ure, v kratkem pa bo urad deloval tudi ob praznikih in s podaljšanim urnikom. Pred koncem aprila bo Urad za stike s javnostjo ustanovil tudi posebno okence »Informagiovani«, ki bo nemenjeno predvem mladim, njihovim interesom, dejavnostim in problemom.
KRIŽ / SEJA RAJONSKEGA SVETA
Odlagališče bi bilo nezakonito
Resolucija se sklicuje na deželni zakon, ki je ravnokar v razpravi
Že 9. marca je zahod-nokraški rajonski svet na razširjeni seji v prostorih doma Alberta Sirka s široko večino glasov zavrnil vsako možnost odprtja odlagališča azbestnih materialov v zapuščenem kamnolomu, ki se nahaja v bližihi vasi. Javne skupščine se je takrat udeležilo veliko ljudi, spregovoriti so razni izvedenci na področju zdravstva in okolja, devinsko-na-brežinski župan Marino Vocci ter pristojna odbornica Giuliana Zagabria. Polemike in nasprotovanja v zvezi s spornim odlagališčem se vsekakor niso umirile, saj je bil v te Času tudi ustanovljen odbor »Azbest, ne hvala«, ki si prizadeva za sklicanje občinskega referenduma.
Tudi zahodnokraški rajonski svet ni ostal
križem rok, saj je v Četrtek na svoji redni seji s široko večino sprejel dodatno resolucijo. Sklicujoč se na dejstvo, da je v deželnem svetu v teku razprave zakonski predlog, ki predvideva prepoved nameščanja azbestnih odlagališč do 3 km od vodnih izvirov, iz katerih se Črpa vodo za javno porabo. Ob upoštevanju, da se predlagano odlagališče med Nabrežino in Križe nahaja manj kot 3 kilometre daleč od vodnih izvirov, iz katerih Črpa vodo tudi tržaški vodovod, rajonski svetovalci pozivajo predsednika Pokrajine in de-vinsko-nabrežinskega župana, naj zamrzneta postopek odprtja odklaga-lišCa vsaj dokler ni zaključen omenjeni deželni zakonodajni postopek.
NABREŽINA / POBUDA OBČINE
>Fmaza« h Petina na ogled
Pečino pod Kalom bo obiskal tudi podsekretar Gianni Mattioli
V	sklopu m vsedržavnega tedna kulturnih in abien-talnih dobrin bo Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z Naravoslovnim muzejem v Trstu danes dopoldne priredila serijo didaktičnih vodenih ogledov jame Pečina pod Kalom pri Nabrežini ter zapuščene apnenice pri Sempolaju. Obe pobudi sta sad sodelovanja med občinsko upravo, tržaškim muzejem, slovenske in italijansko nižje srednje šole ter krajevnimi jamarskimi društvi.
Pečina Pod Kalom, ki ji Italijani pravijo »Grotta Pocala« se uvršCa med najvažnejša pleistocenska najdbišCa v Italiji. Prva raziskovanja segajo v začetek stoletja, ko so raziskovalci odkriti veC ostankov najrazličnejših ledenodobnih živali, med katerimi gre omeniti na stotine primerkov jamskega medveda (Ursus spelaeus). Ob tem je bilo najdenih tudi veC ostankov kamnitega orodja iz srednjega paleolitika (pred 50.000 leti), kar pomeni, da je jamo naselil že neandertalski pračlovek. Do jame lahko pridemo tudi po gozdni poti, ki iz stare vasi prečka avtocestni podvoz in zavije do nabrežinskih mostov.
V	prejšnjih dneh je bil očiščen in urejen tudi zapuščeni stolp oz. peC nekdanje apnenice (f maže) pri Sempolaju, ki jo je nekoC upravljala družina Kakeš iz Nabrežine. Didaktične oglede dveh kultumo-zgodovinskih objektov bodo vodili izvedenci tržaškega Naravoslovnega muzeja med 9.30 in 13. uro. Ob 11.45 bo Pečino pod Kalom obiskal tudi italijanski vladni podtajnik za javna dela Mattioli, ki se bo ob tej priliki seznanil z nekaterii zaostalimi javnimi deli na občinskem območju.
V sedežu Slovenskega dobrodelnega društva so vCeraj že enajstič podelili Flajbanove nagrade in študijske podpore zaslužnim slovenskim študentom za akademsko leto 1997-98. Predsednik dmštva inž. Aljoša Vesel in predsednik ocenjevalne komisije prof. Franko PišCanc sta skupaj s tajnico Vero Cok-Vesel izročila študentiki prvega letnika glavno nagrado, ki so jo glede na 50-let-nico Slovenskega dobrodelnega društva tokrat zvišali na 3 milijone lir, pa še tri nagrade po 2 milijona in pol lir trem študentom, ki so že prejeli nagrade prejšnja leta in ki uspešno nadaljujejo študij. Petim študentom pa so podelili štiri podpore (eno si namreč delita brata) po
1.500.000	oz. milijon lir.
Društvo, ki dodeljuje nagrade in podpore v spomin na Mihaela Flaj-bana, znanega tržaškega Slovenca, gospodarstvenika in dobrotnika, je prejelo več prošenj, kot je poudaril prof. PišCanc, in so morali izbrati le najboljše med številnimi zaslužnimi in potrebnimi. Vsekakor je uspeh nagrajenih študentov dokaz, da so nagrade in podpore kot seme, ki je padlo na rodovitna tla.
Glavno nagrado je prejela Metka Udovič od Sv. Ivana, odličnjakinja na šoli in maturantka s 60/60, vpisana v prvi letnik biologije v Ljubljani, pa tudi drugače aktivna in uspešna. Nagrade so spet podelili za odlično nadaljevanje univerzitetnega študija Metki Kodrič iz Trsta in Vesni Cescutti iz Sovodenj, obe študentki 5. leta medicine, ki sta opravila vse predpisane izpite, in Sidonji RadetiC iz Devina, ki uspešno obiskuje drugi letnik agrarne fakultete v Vidmu.
Podporo v znesku
1.500.000	lir sta prejela brata Erik in Alen Sardoč iz Prečnika; oba obiskujeta univerzo v Ljubljani, prvi študira na veterinarski fakulteti, drugi pa na oddelku za gozdarstvo biotehniške fakultete. Podporo v istem znesku so izročili tudi Ivani Milic iz Repnica, študentki agronomije na videmski univerzi in sicer zelo delovnemu dekletu. Po en milijon lir sta prejeli tudi Luciana Cebron z Opčin, ki je vpisana v drugi letnik fakultete političnih ved v Trstu, in Magdalena Pahor iz Doberdoba, ki končuje sodobno zgodovino na filozofski fakulteti v Trstu.
Na krajši in prisrčni slovesnosti podelitve nagrad so tudi napovedali-da bodo jeseni slovesno praznovali polstoletno delovanje Slovenskega dobrodelnega društva.
p ZDRAVSTVO / IMENOVANJA n
Franco Rotelli in Gino Tosolini na čelu tržaškega javnega zdravsiva
Deželni odbor je na predlog odbornika za zdravstvo Cristiana Degana imenoval štiri nove direktorje krajevnih zdravstvenih ustanov: za Spodnjo in Srednjo Furlanijo sta nova direktorja Piero Pullini in Filippo Marelli, dve tržaški ustanovi, ki ju je pred dvema mesecema »obglavilo« Deželno upravno sodišče, pa bosta vodila Franco Rotelli (teritorialno podjetje) in Gino Tosolini (bolnišnice).
Rotelli je po smrti prof. Franca Basaglie dolgo let vodil tržaško psihiatrijo, zadnja leta pa sodeloval tudi pri mednarodnih zdravstvenih načrtih kot n.pr. na Kubi. Čaka ga težavno delo reorganizacije podjetja, ki je po lanski ločitvi nekdanje krajevne zdravstvene enoe prevzelo zdravstvene storitve na teritoriju, kar pa morajo šele organizirati.
Mesto generalnega direktorja bolnišniškega podjetja pa so spet podlili Tosoliniju, ki ga je DUS odstavilo iz formalnih razlogov pred dvema mesecema. Njegovo imenovanje mora potrditi v ponedeljek tržaška univerza, ki zaradi svojih klinik soodloča pri vodstvu bolnišnic. Tudi na tem področju je položaj zapleten in težaven zaradi reorganizacije struktur in potrebe po zmanjševanju strokov.
V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH / PRED BARKOVLJANSKO OBALO
Zabava s čolnom usodna za 21 - letnega Miljčana
Medtem ko je Gabriele Taccardi utonil se je prijatelj rešil
Potem ko sta noC prebila v diskoteki, sta se verjetno nameravala še nekoliko zabavati, vendar se je veselje sprevrglo v tragedijo: v morju pred barkovljansko obalo je v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah utonil 21-letni Gabriele Taccardi, doma iz Milj.
KMEČKA ZVEZA / ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA
Priprave na občni zbor
Glavni svet Kmečke zveze, ki se je sestal v Četrtek, je največ Časa namenil pripravam na redni letni občni zbor KZ, ki bo v nedeljo, 19. trn., z začetkom ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. V svojem izčrpnem poročilu je predsednik Alojz Debeliš nakazal glavne teme za predsedniško poročilo. Predvsem bo seveda poudarek na stanju kmetijstva z ozirom na vplive splošnega trenda gospodarske in kmetijske politike v državi in širše v Evropski uniji, zlasti Se v okviru takoimenovane »Agende 2000«. Prav tako je treba stanje kmetijstva, je dejal Debeliš, obravnavati z vidika novosti, predvsem davčnih in administrativnih, ki v zadnjem Času pritiskajo na kmetijski sektor in povzročajo kmetom nemalo težav.
Nadaljnji poudarek bo naplenjen vprašanjem, ki zadevajo kmetijstvo s prostorskega vidika in ki so v tržaški Pokrajini še posebno zaostre-Pa spričo različnih pogledov Pa ambientalno zaščito (parki, regulacijski načrti in razne vinkulacije). Poročilo Pa obenem zbom bo moralo Zavzeti tudi stališče o razvoju kmetijstva pod pogoji Za varstvo teritorija v luCi ohranitve in razvoja vse naše Parodnostne skupnosti.
O vseh temah, ki jih je Pakazal predsednik Debeliš, Se )e razvila razprava, ki je Se poglobila nekatere vidike 0 stanju kmetijstva pri nas, Pa vrsto pa so prišh še drugi Problemi. Tako je Glavni Svet ponovno izrazil svoje °gorCenje in obsodbo dežel-?e vlade zaradi izključitve KjPecke zveze iz posveto-Pnie komisije takoimeno-Vanega »zelenega omizja«.
a diskriminacija, je bilo Poudarjeno, je nerazumljiva |P nedemokratična spričo ovega duha in izjav, ki jih |,e dal sam predsednik aZelne vlade Cruder o Priznavanju slovenske na-°dnostne skupnosti.
Kmečke zveza, je bilo še ugotovljeno, žal na svoj prvi formalni protest doslej še ni dobila nobenega odgovora, zaradi Cesar je Glavni svet sklenil, da bo vodstvo Kmečke zveze nastopilo še bolj odločno tako pri političnih silah, predvsem v Dežeh, kakor tudi na pristojnih mestih v Sloveniji.
V nadaljevanju seje se je Glavni svet KZ seznanil z obiskom slovenskega ministra za kmetijstvo Cirila Smerkolja v Trstu 6. in 7. t.m., o podpisu pogodbe o sodelovanju na vinarsko-vi-nogradniškem področju med videmsko univerzo in slovenskim republiškim za-
vodom za kmetijstvo in posebej še o regulacijskem naCrtu devinsko-nabrežin-ske občine, proti kateremu so ugovori možni še do 20. t.m. V ta namen je Glavni svet pozval vse kmete naj si regulacijski naCrt zaradi morebitnih ugovorov, natančno ogledajo.
V posebni točki je Glavni svet Kmečke zveze pregledal seznam kandidatov za novi Glavni svet in za druge organe zveze, na koncu pa je pozval vse elane naj se občnega zbora spričo zelo važnih vprašanj, o katerih bo tekla beseda in sprejeti sklepi, udeležijo v čim večjem številu.	j.k
Njegov prijatelj Alessan-dro Marchesic, 21 let, prav tako iz Milj, se je rešil, priplaval je na obrežje. Odpeljali so ga v glavno bolnišnico, vendar od vsega začetka njegovo zdravstveno stanje ni zbujalo skrbi. Taccardijevo truplo so potapljači našli v globini okrog petih metrov, bilo je približno sto metrov od obale, na polovici poti med napol potopljenim Čolnom, s katerim sta se podala na morje, in portičem pri Čedazu.
Taccardi, ki je obiskoval 5. letnik šole za geometre, in Marchesic sta bila v diskoteki »Machiavelli«. Ko so diskoteko okrog 4. ure zaprli, se jima ni dalo domov. Noči niso veC hladne kot še pred nekaj dnevi in sta pomislila, da bi se podala na morje. Morda sta ga imela tudi nekoliko preveč pod kapo (agenti so ju poznali zaradi manjših kraj, Mar-chesica tudi zaradi mamil). Za skok v vodo pa Cas ni še primeren, zato sta stopila do bližnje obale in razbila verigo, s katero so privezani čolni na pedale (ki so pozimi na suhem), in enega spustila v vodo. Sele ko je bil v morju, sta opazila, da je brez krmila. Pustila sta ga napol v vodi in odšla po drugega, last 21-letnega Christiana Celica. Bilo je še temno, obala ni posebno dobro osvetljena, in se očitno nista zavedela, da je brez varnostnega zamaška. Začela sta se oddaljevati od obale, preplula sta okrog 150 metrov, Čoln se je zaCel polniti z vodo in toniti,
NOVICE
GROPADA / SEJA V DVORANI KD SKALA
Vzhodnokroški rajonski svet o pokopališču v Bazovici
Na seji je zahtevam domačinov prisluhnil odbornik Cominotto
mladeniča sta se znašla potapljati karabinjerjev zaplembo Čolna. Preiska-v vodi. Bila sta obleče-	pa so začeli iskati ne-	vo, s katero se ukvarjajo
na, tako da je plavanje	srečnega Taccardija,	karabinjerji iz Ul. Her-
bilo precej naporno, O tragičnem dogodku met, koordinira namest-poleg tega je temperatu-	je sodišče uvedlo prei-	nik državnega pravdnika
ra morja še precej	skavo, odredilo je tudi	GiorgioMilillo.
nizka. Marchesic je povedal, da je prijatelju, ki je bil v večjih težavah, skušal pomagati,
vendar brez uspeha,	ID kritično o imenovanjih v Isdee
rla^al1 j6 L,am zaPlaval	Tajnik Levih demokratov Steho Spadaro je kritično
do obale. Taccardiju, ki	ocenil nedavna v zvezi z imenovanjem novega
je bil sicer zdrav, kr e-	predsednika in članov upravnega odbora zavoda
pak (ukvarjal se je s ka-	Isdee s strani deželne uprave. Nezadovoljstvo je še
ratejem), je bila usodna	zlasti občutno glede novega predsednika, novinarja,
splošna ohladitev.	ki je bil vezan na nekdanjega demokršCanskega mi-
Marchesic je zatem	nistra iz Veneta in vodi v Benetkah podoben zavod,
stekel na cesto, skušal je	ki je konkurenčen s tržaškim Isdeejem.
ustaviti nekega motociklista, ki pa je odpeljal Ljsipo o mejnih prehodih
naprej, verjetno mu ves
premočeni mladenič ni	Sindikat policistov Lisipo se v tiskovnem sporočilu
zbujal zaupanja. Moto-	pritožuje zaradi nezadostnega števila agentov na
ciklist pa je v bližini za-	mejnih prehodih, kjer je zaradi schengenskih do-
gledal karabinjersko pa-	ločil potreben večji nadzor, osebja pa je premalo,
trulio ustavil se ie in	Sindikat meni,	da obmejni agenti nimajo na razpo-
agente seznanil z neo-	laS° pobebnih	struktur in sredstev za redno	delo-
bičajnim srečanjem.	vanje.
prihitelo ^osebji “‘St	ReŠfeC fc>0 OSfOl V ŽOVljClh
118, ki je Marchesica od-	Miljski odbornik za zdravstvo Maurizio Grotto je
peljalo v bolnišnico,	demantiral, da bi nameravah premestiti sedež stal-
prišli so policaji, gasilci,	nega rešilnega vozila iz Zavel j v Dolino ali pri
osebje pristaniškega po-	Domju. Gre za osebi predlog ravnatelja službe 118
veljstva, patruljni čolni,	dolinskemu županu, dr. ZaluKar ni pristojen za to-
vrstne odločitve, pravi odbornik, ki napoveduje -	boljšo ureditev novega sedeža v neposredni bližini
dosedanjega.
Novost pri javnih prevozih
Konzorcialno prevozno podjetje ACT sporoča, da niso več veljavne mesečne karte za prevoz, ki so jih izdala druga javna prevozna podjetja dežele Furla-nije-Julijske krajine. Informacije nudijo na zeleni telefonski številki 167 016675.
Vprašanje bazovskega pokopališča je bila osrednja tema, o kateri je tekla beseda na četrtkovi seji vzhod-nokraškega rajonskega sveta. Seja je potekala v dvorani gropajskega kulturnega društva Skala prav z namenom, da bi se svetovalci pobliže seznanili s potrebami, željami in zahtevami domačega prebivalstva.
Bazovsko pokopališče te dni še najbolj buri duhove v treh vaseh, ki jim je namenjeno: Bazovici, Pa-dricam in Gropadi. Pred nekaj dnevi so domačini poslali tržaški občini pismo s 680 podpisi, v katerem zahtevajo tako ureditev pokopališča, ki bo po meri krajanov. Četrtkovega srečanja so se udeležili tudi pristojni občinski odbornik Gianni Pecol Cominotto s tehnikom De Visintinijem, da bi pobliže slišala očitke domačinov in njihove predloge.
Tržaška občina je že pred poldrugim letom prekopala odsek grobov na pokopališču, da bi nato prodala 39 grobov družinam. Prekopane kosti so začasno prenesli na Opčine,
takrat pa je bilo domenjeno, da bodo lanskega januarja zgradili kostnico, v katero naj bi položili posmrtne ostanke. Po veC kot enem letu kostnice še niso zgradili.
Pred kratkim je občina izdala novo obvestilo o prekopu 10-letnih grobov in o gradnji kostnice. Ponovilo se je skratka tisto, kar je krajane razburilo že pred poldrugim letom. Domačini pa niso hoteli še dragic na led. Zato so napisali protestno pismo in zbrali podpise. Na seji so ponovili zahtevo, naj občina najprej odpravi arhitektonske pregrade in naj razširi pokopališče, preden se loti dragih del. Ponovili so tudi, da je cena družinskih grobov (8 milijonov lir) previsoka.
Odbornik Pecol Cominotto je skušal pojasniti, da bo občina vložila denar, ki ga bo dobila od prodaje zemljišč za družinske grobove, za potrebe skupnosti. Obenem je poudaril, da je na pokopališču dovolj prostora in da ga zato ni treba razširiti. Dovolj ga bo, seveda, Ce bo obči-
na še nadalje prekopavala 10-letne grobove, Cesar pa domačini nočejo.
Prisotnih ni prepričal. Da bi zadevo premaknili iz mrtve točke, je bilo domenjeno, da bo vsaka vas določila dva predstavnika, ki bosta razpravljala o tem vprašanju na seji rajonskega sveta konec meseca z namenom, da bi skupno skušali izluščiti tak predlog, ki bi bil sprejemljiv za občane in za občino.
Pred prihodom občinskega odbornika so bila na dnevnem redu rajonske seje vprašanja obeh vasi, Padrič in Gropade. Marko Milkovič in Andrej Kalc sta rajonskemu svetu izročila obsežna dokumenta o delih, ki bi jih morala občina opraviti v obeh vaseh. V prvi vrsti gre za kanalizacijo, za ureditev plinskega omrežja, za ustreznejšo javno razsvetljavo, očiščenje cest, postavitev pokritih kioskov ob avtobusnih postajališčih, ureditev ceste za Hudoleto, ureditev otroškega igrišča ob kalu Ciganka in prenovo šolskega poslopja v Gropadi.
Pozor na goljufe
Združenje za boj proti sklerozi multiplex sporoča, da te dni neznanci nabirajo sredstva za neko organizacijo, ki naj bi se ukvarjala s to boleznijo: gre za goljufe, ki jim ne gre nasedati.
Drevi v SKK pogovor o odnosu mladih do vere in cerkve
Bliža se Velika noC, najveCji krščanski praznik. Da bi mlade opozorili, da je Velika noč verski praznik, ki ima svoje sporočilo in globoko simboliko, si je skupina, ki se vsako soboto zvečer zbira v Slovenskem kulturnem klubu, zamislila posebno srečanje, na katerem bi se mladi pogovarjah o svojem odnosu do vere in do Cerkve. VeCer so si zamislih v obliki okrogle mize, oziroma sproščenega pogovora. Najprej si bodo ogledali nekaj video anket, potem pa se bo razvil pogovor o tem, kako mladi danes gledajo na religijo, kdo ah kaj je po njihovem mnenju Bog, če in kako so prišli do osebne vere, kdo jim je pomagal pri razčiščevanju verskih dvomov, kakšen odnos imajo do Cerkve in duhovnikov itd. Pri deba-h bodo lahko sodelovah vsi, ki se bodo večera udeležili. Na začetku pa bodo pogovor uvedli nekateri mladi, ki so angažirani na šoh ah v javnosti; to so Jadranka Cergol, Poljanka Dolhar, Erika Hrovatin, Mateja Metlika, Raffaella Petronio in Bojan Žafran. Večer bo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti, 3; od tokratnega večera dalje bodo srečanja ob 19. uri (in ne veC ob 18.30).	Breda SusiC
V RAZSTAVNIH PROSTORIH BIVŠE KONJUŠNICE MIRAMARSKEGA GRADU
Dokumentamo-umelniški fotografski prikaz Italije
Glavna prireditelja razstave sta podjetje Alinari in družba Telecom
Prikaz stoletne zgodovine države s fotografijami tujih in domačih umetnikov, ki istočasno postane tudi predstavitev razvoja fotografije v Italiji: fotografsko razstavo Un paese uni-co. Italia, fotografije, 1900-2000 (Ena sama država. Italija, fotografije, 1900-2000), ki so jo odprli včeraj v bivših konjušnicah mira-marskega gradu, gre torej jemati kot dokumentarni prikaz italijanske zgodovine v tem stoletju in istočasno razvoja fotografske umetnosti. V lepi razstavnih prostorih so primemo namestili okrog 240 fotografij 140 fotografov (pretežno italijanskih z nekaj zelo uglednimi tujimi gosti), gre za fotografije posnete v različnih tehnikah in drugačnim pristopom (nekatere so zastavljene kot fotografski zapis, druge so bolj umetniške). Zato je težko govoriti o dokumentarni razstavi v tradicionalnem pomenu besede, temveč pride na razstavi, ki sta jo že pred meseci pripravila staro fotografsko podjetje Alinari iz Firenc in družba Telecom, do izraza nekaj pomenljivih utrinkov. Kot je na včerajšnji otvoritvi podčrtal Cesare Colombo, ki je razstavo uredil, so pri izbora fotografij upoštevali tako kronološki kot tematski vidik. Kronološko je razstava razdeljena na začetek stoletja, obdobje fašizma in druge svetovne vojne, gospodarski rasti po drugi svetovni vojni in na sedanji čas. S tematskega vidika pa jemlje v poštev kar 22 specifičnih pogledov od vrednotenja naravnih lepot, kulturne zapuščine do obravnavanja industrijskega in družbenega razvoja, dela, emigracije
in imigracije, sodobnega okusa in predstavitve nekaterih sodobnih italijanskih osebnosti.
V Trst je razstava prišla po prikazih v drugih mestih (svojo pot je začela jeseni lani v Firencah), po številnih postankih v Evropi in Južni Ameriki naj bi svojo pot decembra ’99 zaključila v New Yorku. Gre torej za zelo pomembno pobudo znanega podjetja bratov Alinari in družbe Telecom, v Trstu pa pri njej sodelujeta še Deželno nadzorništvo za am-bientalne in kulturne dobrine (kot gostitelj) in deželno odborništvo za kulturo. Vendar pa so organizatorji v Trstu poskrbeli za dve dodatni pobudi: v bivših konjušnicah so namreč na ogled tudi izredne fotografije Paula Stranda Un paese (Vas), ki so bile objavljene v istoimenski sliki (fotograf je slike posnel v Luzzari, rojstnem kraju prijatelja Cesareja Za-vattinija, ki je napisal besedilo za knjigo). Ob tej priložnosti je v založbi bratov Alinari izšel ponatis knjige, pripravo razstave pa je omogočila tudi zavarovalnica Generali, v založbi Alinari je izšel tudi katalog prve razstave. Kot poklon tržaški fotografski družini Wulz pa so prireditelji poskrbeli tudi za ogled fotografskega arhiva (preko računalnika si bo mogoče ogledati 10342 posnetkov). Ponudba je torej bogata, po mnenju prirediteljev - na včerajšnji otvoritvi so govorili Bocchieri (Deželno nad-zomištvo za ambientalne dobrine), de Polo (Alinari), Trevisan (Telecom) in Tan-fani (FJK) - pa je to sad prepotrebnega sodelovanja, bip
Ob izteku tedna kulturnih dobrin so včeraj v miramaru odprli zanimivo razstavo (f. KROMA)
V PROSTORIH KLUBA SIRENA / PREDSTAVILI V ČETRTEK
Naši kraji na starih zemljevidih
V 3. zvezku publikacije Slovenija na starih vojaških zemljevidih
Na pobudo Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Arhiva Slovenije in Znanstveno raziskovalnega centra pri SAZU so v četrtek v dvorani pomorskega kluba Sirena predstavili tretji zvezek publikacije Slovenija na vojaškem zemljevidu (1763-1787), ki je rezultat sodelovanja med zadnjima dvema omenjenima ustanovama (f. KROMA). Zbranim sta publikacijo s pomočjo diapozitivov ilustrirala avtorja Vincenc Rajšp in Drago Ter-pin, najprej pa je beseda pripadla Milanu Pahorju, ki je naglasil pomen pobude, in Miranu Kafolu.
PRELOKA / OB OBLETNICI SMRTI
Spomin na igralca Staneta Starešiniča
SSG ga je počastilo s predstavo »Afrike«
VTORŠKVSK Zgodovinarji o srečanju Violante-Fini
Ravnatelj in umetniški vodja tržaškega SSG Miroslav Košuta je realiziral res imenitno zamisel.
Ob četrti obletnici smrti nepozabnega igralca Staneta Starešiniča je planiral gostovanje v njegovi rojstni vasi Preloki.
Toplo pomladansko sonce je v nedeljo, 29. t.m., spremljalo naš avtobus v Belo krajino.
Ob napovedanem času smo dospeli pred preloški Prosvetno-gasilski dom kjer so nas že čakali Starešiničevi sorodniki ter uradna gledališka delegacija Fi-libert Benedetič in Marko Sosič.
Takoj smo se napotili na Stanetov rojstni dom. Srečanje je bilo viden dokaz prijateljstva, ki nas druži. Bolj kot gostovanje je bilo to komemoracija - ponovno oživljanje dogodkov in spominov.
Obiskali smo njegov grob, ki ga je Stane sam projektiral, in položili nanj lovorjev venec v spomin na njegove velike uspehe na raznih slovenskih odrih.
V mali dvorani prosvetnega doma so organizatorji še pred predstavo zavrteli magnetofonski posnetek s Starešiniče-vim glasom. Zapel je nam tako drago pe-
sem »En starček je živel«, pesem, katero je rad zapel tudi ob vsaki lepi priložnosti. F. Benedetič pa je v kratkem nagovoru orisal lik umrlega prijatelja in zgodovino naših krajev in ljudi.
Osemdeseto ponovitev Kobalove Afrike smo torej poklonili Stanetu Starešiniču. Odigrali smo jo na tistem malem odru, ki ga je prav on s svojo vztrajnostjo dal sezidati.
Nam in gledalcem so se zarezale zadnje besede iz igre, ko stari Stanko pripoveduje o bolezni in zdravilih, o prepotrebnem počitku... o smrti ... pa o želvah, ki si želijo po dolgem tavanju spet na domačo zemljo, na rodno plažo.
Tudi Starešinič je že mlad zapustil svoj rodni kraj, naselil se je v Trstu, a ko mu je čas dopuščal, je hitel domov - tu ustanovil dramsko skupino ter ji posvečal vse svoje znanje in življenske sile.
Nadvse primerno je bilo to gostovanje. Z našo navzočnostjo smo ponovno izkazali prijateljstvo z umrlim kolegom, prijateljstvo, ki ga čas ne zbriše.
Adrijan Rustja
Minilo je že nekaj tednov od srečanja Violante - Fini v tržaškem Verdiju. Pred tem se je marsikdo razburjal, po srečanju pa marsikdo ni bil zadovoljen. V petek, 20.3. je PD z objavo stališča skupine italijanskih zgodovinarjev o odgovornostih monarho-fešisticnega režima za dogajanje v naših krajih verjetno presenetil svoje bralce.
Za nepoznavalce stališča italijanskih zgodovinarjev je bila ta izjava nenavadna in zdelo se nam je, da o dosežkih poglobljenih raziskav govorijo samo izbranci, medtem ko obravnavajo to obdobje zgodovine v šolah bolj površno in iz Slovencem nenaklonjenega zornega kota. Naslednji dan so k tej pobudi pristopili še slovenski tržaški zgodovinarji. Zato smo v Slovenskem klubu stopili v stik z njimi in jih zaprosili, da bi nam na enem od trakovih večerov predotili stališča italijanskih zgodovinarjev, kakšni so stiki med njimi in tržaškimi ter ljubljanskimi raziskovalci, pa tudi o sodelovanju in morebitnih razhajanjih med slovenskimi zgodovinarji.
Podpisniki omenjene izjave so rade volje pristali na pobudo, ki bo nudila priložnost za spoznavanje stališč drugih in morda komu razčistila mnenje ter ga vpeljala v širše razglabljanje o naši preteklosti. »Zakaj se nekateri zgodovinarji ne strinjajo z javno pobudo o narodni pomiritvi« je naslov torkovega večera, 7.tm. ob 20.30, ko bodo v SK, v Gregorčičevi dvorani (ul.sv.Frandšča 20) ob prisotnosti ostalih podpisnikov, obrazložili svoje poglede zgodovinarji Marta Veiginella, Boris M. Gombač in Sandi Volk. HK
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
4.	aprila 1998
VELJENICA
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 12.29 in zatone ob 2.43
Jutri, NEDELJA,
5.	aprila 1998
VINCENT
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 14,4 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb narašča, veter 7,2 km na uro jug, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
Rodili so se: Anna Sardo, Alessia Škerl, Francesco Gori, Ilaria Caputi, Marc Rudi.
Umrli so: 61-letni Alcide Villanovich, 87-letna Lidia Poden, 83-letna Josipina Je-rian, 92-letna Francesca Mon-celli, 90-letna Alma Pinat, 76-letni Pietro Giorgi, 64-letni Emilio Puzzer, 57-letni Emilio Gava, 78-letni Dino Saraval, 72-letni Riccardo Pertot, 91-letna Elena Stocco, 98-letna Simeona Rogulich, 91-letna Emilia Zacchigna, 44-letni Roberto Garzone, 90-letna Emilia Corrado, 84-letna Stefania Zanco.
Oklici: zidar Roberto Bri-scik in smetarka Monica Mo-setti, točaj Roberto Perossa in uradnica Eriča Verderber, inštalater Omar Castello in asistentka Barbara Zacchigna, tehnični risar Alberto Vascot-to in prodajalka Tiziana Tem-plenizza, uradnik Lorenzo Doronzo in gospodinja Liliana Urbas, raziskovalec Kumar Shiv Narain in inženir Sofia Kiortsi, delavec Riccardo Grd in Čistilka Elisabetta Senica, veterinar Jesus Catalan Prados in veterinarka Roberta Nastra-ti, inštalater Michele Parenzan in uradnica Valentina Merig-gioli, tehnik Sirio Leone in uradnica Vanessa Mandelli, trgovec Luciano Demarchi in uradnica Cristina Tribel, prodajalec Davide Purinani in v pričakovanju zaposlitve Luigi-na Medveš, risar Maurizio Galli in uradnica Michela' Grimsig, polidst Riccardo Solarn in uradnica Martina Cen-tazzo, delavec Roberto Tuccio in gospodinja Yelena Berber, uradnik Dario Tedesco in uradnica Katia De Cicco, mehanik Claudio Grimaldi in frizerka Giorgia Fatovich, šofer Ferdinande Coretti in zdravstvena asistentka Valentina Lucchi, delavec Fabio Guerra in pomočnica Sabrina Russignan, gasilec Marino Ceccolini in uradnica Eleono-ra Sofia, zdravnik Francesco Pirrone inšolnica Alessandra Grandi, uradnik Stefano de Volpi in uradnica Manuela Andrian, uradnik Alberto Mondellini in gospodinja Liliana Dannecker.
! " LEKARNE
Od ponedeljka, 30. marca do sobote, 4. aprila 1998
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
Boljunec (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Largo - s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012.
Osoppo 1, Ul. Cavana 11. Boljunec (tel. 228124)
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
t
Za vedno je odšla naša draga žena, mama in nona
Josipina Jerian por. Coretti
Pogreb bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costa* lunga v ricmanjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Anton, sin Ladi z Zorko ter vnukinji Martina in Roberta
Ricmanje, 4. aprila 1998
Žalovanju se pridružujeta
Rudi in Lidia z družino
Ob izgubi drage mame Josipine izrekajo Ladiju Corettiju in svojcem iskreno sožalje
upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne kraške banke
Ob smrti naše dolgoletne članice Pepce Jerian por. Kuret izreka globoko sožalje možu Antonu, sinu Ladiju ter svojcem
SKD Slavec
4.4.1983	4.4.1998
Bruno
Križmančič
Petnajst let te ni več med nami. Vedno živiš v našin srcih in v naših mislih.
Mama Pierina, oče Srečko, hčerka Karin, žena Irma in sestra Tiziana
Trebče, 4. aprila 1998
4. 4. 1997	4. 4. l"8
Danilo Osi
Samo čas mine
Tvoji
Prečnik, 4. aprila 1998
mMmmm struni©
Marko Sosič: BALERINA, BALERINA
v interpretaciji Lučke Počkaj - režija Branko Završan PREMIERA	v torek,	7. aprila ob 20.30
PONOVITEV	v sredo,	8. aprila ob 20.30
Zaradi omejenega Števila sedežev je potrebno predhodno rezervirati sedež. Rezervacije od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 632664.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE v sodelovanju s CERKVENIM PEVSKIM ZBOROM in MARIJINIM DOMOM PRI SV. IVANU
vabijo aaa revijo
Primorska
danes, 4. aprila 1998 ob 20.30
v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
SKD IGO GRUDEN
obvešča da bo
danes, 4. aprila drugo srečanje
TEČAJA USTVARJALNEGA PISANJA
Vodi mag. MILENA BLAŽIČ, asistentka za didaktike v književnosti in ustvarjalno pisanje na pedagoški fakulteti v Ljubljani
Delavnice potekajo enkrat mesečno ob sobotah popoldne od 15.00 do 18.30 v poslopju nabrežinske nižje srednje Sole Igo Gruden
Informacije in vpisovanje na tel. št. 200620 ob delavnikih od 12.30 do 14.00 in od 19.00 do 20.30
PbMAČKOUE
vabi danes, 4. aprila ob 20. uri
v Srenjsko hišo v MaCkolje na ogled Molierove komedije
SKOPUH
V izvedbi DRAMSKE SKUPINE PD ŠTANDREŽ
Vabljeni!
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.15, 22.30 »Kun-dun«, r. Martin Scorsese.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Anastasia«, risanka.
EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Puli Monty«, r. Peter Cattaneo, i. Robert Carlyle.
AMBASCIATORI 15.30; 17.45, 20.00, 22.15,
24.15	»La maschera di fer-ro«, i. Leonardo Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard De-pardieu, John Malkovich, Gabriel Byrne.
NAZIONALE 1 - 15.20,
18.30,	21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 2 - 15.00, 16.35, 18.25, 20.15, 22.15,
24.00	»Un topolino sotto sfratto«, r. Števen Spielberg otroški film.
NAZIONALE 3 - 15.40, 17.55, 20.10, 22.30 »Qual-cosa e cambiato«, i. Jack Nicholson, Helen Hunt.
NAZIONALE 4 -15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15,
24.00	»Anastasia«, risani film.
MIGNON - 15.45, 17.20 »Flubber un proffessore tra le nuvole« risanka; 19.45,
22.15	»L. A. Confidential«, i. Kim Basinger.
CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Will Hun-ting«, i. Robin VVillimas.
ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »U Turn«, r. Oliver Stone, i. Nick Nolte, Jenni-fer Lopez.
.li PRIREDITVE
PD MACKOLJE vabi da-nes, 4. aprila na ogled Molierove komedije SKOPUH v izvedbi dramske skupine Standrež ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. Vabljeni!
ZCPZ . TRST,
združenje pevskih zborov primorske,
ZSKD,ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Cerkvenim pevskim zborom in Marijinim domom pri Sv. Ivanu v Tr-®tu vabijo na PRIMORSKO D JE, danes, 4. aprila ob 20.30 v Marijinem domu, Dl' Brandesia 27 v Trstu.
OPENSKA GLASBENA SREČANJA - Jutri, 5. apri-a‘ °b 18. uri bo v Prosvet-Oem domu na Opčinah natopila Srednja glasbena in aletna šola iz Maribora: ariton Aleš MarCiC (na aPoredu Scarlatti, Hayden, °zina in Mozart); Borut agoranski - harmonika r.!!3 sPoredu Zolotarjev in ^Hlošenko); Kvartet po-avn (na sporedu Grieg, Vorak, Ribic in Žitnik); jP^Hibel tolkal (na spore-
Pirtl ) nC*nD Rosauro !n
TrstASBena matica
dali3.V sodel°vaniu z gle-kon Cem R°ssetti vabi na
kvinteta GM (mentor Lore-dana Coceani), v torek, 7. aprila, ob 18. uri v foyer gledališča Rossetti. Vstop prost. Vabljeni!
H OBVESTILA
DRUŠTVO ZVEZDA vabi danes 4. aprila ob 20. uri v Ljudski dom v Pod-lonjer, Ul. Masaccio, na predvajanje diapozitivov Katje Kjuder Po deželi večnih romarjev.
SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo danes, 4. aprila drugo srečanje TEČAJA USTVARJALNEGA PISANJA, ki ga vodi mag. Milena Blažič, asistentka za didaktike v književnosti in ustvarjalno pisanje na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Delavnice potekajo enkrat mesečno, ob sobotah popoldne od 15. do 18.30 v poslopju nabrežinske nižje srednje šole Igo Gruden. Informacije in vpisovanje na tel št. 200620 ob delavnikih od 12.30 do 14. in od 19. do 20.30.
ODBOR JUSA REPEN vabi elane na nadaljevanje akcije za ureditev okolice ob kalu Draga. Dobimo se danes, 4. aprila ob 14. uri.
V PROSTORIH SKD VIGRED v Sempolaju bo od danes, sobota, 4. aprila do ponedeljka, 6. aprila od 17. do 20. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure odprta razstava velikonočnih pirhov in vezenih izdelkov. Vezenine so sad požrtvovalnega dela obiskovalk tečaja vezenja, ki poteka v Sempolaju že Četrto leto, pod mentorstvom gospe Marice Peric. Na ogled bodo tudi velikonočni pirhi, pripravljeni na raznorazne načine, in priložnostna roCna dela, ki so jih izdelali prijatelji društva.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 4. aprila na debatni veCer z naslovom MLADI IN NJIHOV ODNOS DO VERE IN DO CERKVE. Začetek ob 19. uri.
SKUPINA BABVLONIA
igra danes, 4. aprila v Mixer baru v Devinu.
VZPI-ANPI, VZED-ANED vabita jutri, 5. aprila ob 15. uri na opensko strelišče, na SPOMINSKO SVEČANOST ob 54-letni-ci smrti 71 talcev. Govorila bosta občinski svetovalec Igor Dolenc in prof. Licia Chersovani, predsedovala bo Tjaša Kocman, sodeloval bo MoPZ Tabor pod vodstvom Aleksandra Sluge.
ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA - smučarski odsek naproša elane, da potrdijo nakup društvenih smučarskih kompletov najkasneje do 6. aprila. Obenem obvešča ostale zainteresirane elane, da se javijo do istega dne na tel. št. 220820 ali 220718.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 6. aprila v Peterlinovo dvorano na predvelikonočno srečanje s tržaškim škofom msgr. Evgenom Ravigna-nijem. Srečanje bo ob
20.30.
SLOVENSKI KLUB - V
torek, 7. aprila 1998, ob
20.30,	v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20) -Po srečanju Violante-Fini: Zakaj se zgodovinarji ne strinjajo z javno pobudo o narodni pomiritvi? Svoja razmišljanja in stališča bodo pojasnili zgodovinarji Marta Verginella, Boris Gombač in Sandi Volk.
UČENCI IN UČITELJI COS Sempolaj sporočamo vaščanom, da bo v sredo, 8. aprila 1998 ob 11. uri turnir šicanja pirhov na šolskem dvorišču. Vabljeni!
KD LONJER-KATINA-RA v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico Trst vabi na predstavitev knjige ZASTAVA SVETA BODI TI NAM VEZ - društveni prapori na Tržaškem in v Istri pred 1. svetovno vojno. Predstavitev bo v sredo, 8. aprila 1998 ob 20.30 v lonjerskih društvenih prostorih. Prisotna bosta avtorja Boriš Kuret in Salvator Žitko, ki ju bo predstavil Aleksij Kalc. VeCer bo popestrila glasbena točka.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA
na Opčinah in salezijanska skupnost prirejata v sredo, 8. aprila ob 20.30 SPOKORNO BOGOSLUŽJE IN SPOVEDOVANJE MLADINE IN MLADIH DRUŽIN. Po uvodni misli prof. Ivana Florjanca bo župnijska cerkev odprta, dokler se bodo udeleženci želeli pogovarjati z duhovniki. Za spoved in pogovor bodo na razpolago duhovniki Ivan Florjane, Tone BedenCiC, Franc PohajaC in Zvone Strubelj.
AEROBIKA v Bazovici vsako sredo in petek, od 18. do 19. ure do začetka junija. Vabljeni novi elani! Tel. št. 226659 ali 226580.
AEROBIKA na Kontove-lu. Vsako sredo in petek, ob 20.50, do začetka junija. Vabljeni novi elani.
KRUT prireja 7-dnevne počitnice na otoku Kreta od 26. 6. do 3. 7. 1998. Vpisovanje in informacije do 9. aprila t. 1. na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicero-ne 8, tel. št. 360072 - vsaki dan razen sobot.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH, Ul. Alpini 18, vabi spoštovane elane, da se udeležijo REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, 13. aprila ob 20. uri v prvem sklicanju in V SREDO, 15. APRILA ob 20.30 v drugem sklicanju v Društveni gostilni na Opčinah. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, blagajniško poročilo, razprava in odobritev obračuna in poročil, razno.
VPISOVANJA V SLOVENSKE JASLI bodo potekala do 30. aprila. Za informacije pokličite na tel. št. 826464.
SKLAD MITJA ČUK nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
MLADINSKI DOM IN ŽUPNIJA BOLJUNEC zbirata material o zgodovini boljunške cerkve. To so pesmarice, podobice, spominske slike, stari rojstni, mrtvaški in poročni listi, verske podobe, kipci, križi, Članki, prti in drugi dokumenti verske vsebine. Ce imate doma kaj takega, vas vljudno prosimo, Ce nam bi material posodili, da bomo lahko pripravili Cim bogatejšo in zanimivejšo razstavo ob 350-letnici letnice nad oltarjem. Hvala. Informacije na tel. 228422.
KMEČKA ZVEZA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. št. 362941, in v Gorici, Ul. Malta 1, tel. št. 531644 v delovnem urniku.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
S SPISKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do
17.30.
^_______________IZLETI
BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo na spomladanski pohod za velikonočni ponedeljek. Zbirališče v ponedeljek, 13. t. m. ob 10. uri v Bazovici. Pohod bo potekal od mejnega prehoda Pesek prek Zelenega centra na Veliko Gradišče, koCe na Jermancu (Kokoš), do mejnega prehoda Lipica. Kosilo iz nahrbtnika. Za informacije tel. 226362 (Viktor).
OB SOČI, KORITNICI IN ZILJICI, tako je poimenovan enodnevni izlet, ki ga prireja dne, 22. aprila t.l. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Vpisovanje in informacije od 6. do 10. aprila na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 360072.
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28.
4.	), v GARDALAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS:
29.	4.J, v ISTRO (v organizaciji MMM, 1. 5.), v BRATISLAVO (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3. 5.J, v NEAPELJ, CAPRI (v organizaciji SOU, 29. 4. - 3.
5.	J, v AMSTERDAM (SOU, 27. 4. - 3. 5.), v PARIZ (SOU, 24. - 30. 4.), na KONCERT ROLLING SO-NESOV (SOU, 28. 5.J. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. st. 370846 (Alenka).
KRIŠKA SEKCIJA VSE-DRZAVNEGA ZDRUŽENJA PARTIZANOV ITALIJE organizira
30.	in 31. maja dvodnevni izlet v Iseo in Lumezzane. Za vpis se lahko javite Zo-fici Sirk (tel. St. 220251), najpozneje do 15. aprila.
H ČESTITKE
PAOLA CAUTER praznuje danes svoj 18. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreCe ter da bi Cim uspešnejše stopala po poti življenja, ji želijo mama, papa, no-na Marija in Andrea.
PAOLA! Vse najboljše ter da bi se ti izpolnile vse skrite želje, ti želijo Erika, TjaSa, Renato in Tanja.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRIDNEGA vrtnarja išCemo. Tel. St. 416338.
PRODAJAM Črno in belo vino. Tel. 822884.
PANJE Žnideršič prodam po ugodni ceni. Tel. 0338-4050420 ob večernih urah (po 19.30).
IŠČEM veliko peC na drva VVarmmorning ali Argo. Tel. St. 040/943388.
Štiričlanska slovenska družina išCe-kupi udobno stanovanje, po možnosti v dvo, tri ali štiri stanovanjski hiši z kletjo in garažo, izven centra ali v okoliških vaseh. Ponudbe na tel. St. 417489.
SPOSOBNO in dinamično kuharico/ja iščemo. Tel. St. 327120.
FRIZERSKI SALON iSCe vajenko s prakso. Tel. na St. 229435 ob urah obedov.
PRODAM domače vino, belo in Črno po ugodni ceni. Tel. 225115 (DevinšCi-na).
PRODAM Suzuki Big 800, letnik ’91, v odličnem stanju, rabljen 3 mesece letno. Tel. na St. 637548 v večernih urah.
IŠČEM DELO kot hišna pomoCnica. Tel. St. 00386-67-89311.
GOSPA nemškega materinega jezika nudi lekcije za vse stopnje znanja po zmernih cenah. Tel. 772155.
GINEKOLOGINJA dr.
Sonja Jazbec sporoCa, da sprejema v ambulanti na Opčinah, v Proseški ulici 39/A, tel. St. 214161.
URADNICA z večletno prakso import-export, odličnim znanjem slovenskega in srbohrvaškega jezika, dobro angleškega, veSCa uporabe PC, nujno išCe resno zaposlitev. Tel.: 0481/530676 - Nadja.
PRODAM	OPEL
ASTRA 1600 SW letnik ’92, Črne barve, s premično streho in klimatizacijo. Tel.: 040/251150, po 20. uri.
DOBRO VPELJANI ko-
mercialistični studio išče sodelavca/ko. Potrebna diploma iz ekonomije ali političnih ved. Curricu-lum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Komercialist«.
UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE iz Trsta isce sposobno in resno osebo za delo v operativnem sektorju. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Operativec«.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA na Krasu isce gospo za 2-krat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. dopoldne od ponedeljka do petka na St. 3188211 ali vsak dan na St. 0335-482900 v večernih urah.
KUHARJA ali pomočnika kuharja isce Euro Ri-storante. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Ita-lia 63, 34170 Gorica.
OKULIST Dr. Marjan Spetič sporoCa cenjenim strankam, da odslej opravlja okulistične preglede v novih prostorih na Opčinah, v Proseški ulici St. 39 (nasproti cerkve), tel. St. 214161.
DERMATOLOG Dr. Erika BriSCik sporoCa, da odslej sprejema tudi v novi ambulanti na Opčinah, v Proseški ul. St. 39, tel. 214161 (od 15. - 19. ure).
PRODAM VOLVO 460 SE v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik ’92 za 11.000.000.- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajnica).
PRIVATNI ZBIRALEC
isce stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na St. 040-634941 od 18. do 20. ure.
PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. st. 229383.
OSMICO je odprl Alojz Milič, Repen 49. Toplo vabljeni!
OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju.
OSMICO je odprl Edvard Tul, MaCkolje - Križ-pot.
OSMICO sta odprla v Samatorci St. 17 Mario in Ondina Gruden.
OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50.
OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal.
OSMICO sta odprla v Dolini St. 147 Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in Črno vino.
OSMICO so odprli San-cinovi v Puljah pri Domju.
PRISPEVKI
Ob rojstnem dnevu (4.4.) Rafka Grgiča darujeta Lojze in Milka 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Padricah.
Ob 15. obletnici smrti sina Bruna KriZmanCiCa darujeta mama Pierina in oCe Srečko
30.000	lir za COS »P. Tomažič« - Trebče, 35.000 lir za Godbo Viktor Parma in
35.000	lir za SD Primorec.
V	spomin na Bruna Križ-manCiCa daruje sestra Tiziana 50.000 lir za otroški vrtec v Trebčah.
Ob rojstnem dnevu Egona Flori dana (6.4.) darujejo Anica, Katerina in teta Draga
300.000	lir za Center za rakasta obolenja »Lovenati«.
V	spomin na Gizelo darujeta Darko in Nadja Kralj
60.000	lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah.
V	počastitev spomina bratranca Rudija Zidariča daruje Alojz Lupine 50.000 lir za cerkveni pevski zbor v Sempolaju.
Ob 1. obletnici smrti dragega sina Danila darujejo mama in sestri 50.000 lir za popravilo Sempolajske cerkve in 50.000 lir za SKD Vigred
Namesto cvetja na grob Rudija Zidariča darujejo svakinja Zofka in nečakinji
100.000	lir Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Matejo Fa-chin daruje družina Birsa
100.000	lir za Občinsko knjižnico občine Zgonik.
V	spomin na oCeta Ivana darujeta Giordano in Livia Kuzmič 100.000 lir za MoPZ Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Marte Križman por. Husu daruje Marija PraSelj 50.000 luža FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Netke Hrovatin daruje Anica Vaclik 20.000 lir za Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Cuk.
V	spomin na pokojno gospo Maula daruje Neva Ferlu-ga 30.000 lir za TFS S tu ledi.
V	spomin na Slavo Košuta darujeta Mari in Rudi 20.000 lir za MoPZ Vesna.
V	spomin na Stanka Milkoviča in Brano Carli darujeta Olga in Ludvik 30.000 lir za Godba Viktor Parma.
V	spomin na sestro Valerijo daruje Imelda Žerjal - De-cleva 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na dr. Bruna Milla daruje družina Pepi Ražem 30.000 lir, družina Tončka Ražem 20.000 lir in družina Gropajc 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v GroCani.
V	spomin na brata Zdenkota daruje Sonja Mašera 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 100.000 lir za SPD Gorica in 100.000 lir za Krut.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333
Z URNIKOM
od ponedeljka do sobote od
10. do 15
ure
NOVICE
Razstave v KC L Bratuža ne bo
Iz Kulturnega centra Lojzeta Bratuža smo prejeli obvestilo, da danes napovedanega odprtja razstave »Encuentro en Espana« zaradi tehničnih težav ne bo. Na razstavi-srečanju petih sodobnih umetnikov je bilo predvideno sodelovanje Javiera Behnonteja, Chris van Hoveja, Hoojung Yoon, Garcia Tercera in našega goriškega rojaka Hermana KosiCa.
Pobuda združenja ADMO
Združenje ADMO (Združenje darovalcev kostnega mozga) bo danes na korzu, v neposredni bližini kinodvorane Corso, seznanjalo občinstvo o potrebi po darovanju mozga. Namen pobude je pridobivanje novih elanov - darovalcev in seznanjanje s postopkom, ki omogoča uspešno zdravljenje posebnih oblik rakastih obolenj. Za levkemijo in nekaterimi drugimi vrstami raka letno v Italiji zboli okrog tisoC oseb, v glavnem otrok.
Goriški sprehodi na TV Koper danes o likovni ustvarjalnosti
Televizija Koper-Capodistria bo danes ob 18. uri v okviru goriških sprehodov v oddaji Brez meje predvajala pogovor Aleša Doktorica o likovni ustvarjalnosti na Goriškem. Sogovorniki voditelja oddaje bodo pokrajinska odbornica Maria Masau Dan, dr. Irene Mislej, ravnateljica Pilonove galerije in likovni kritik prof. Milko Rener.
V	Sovodnjah »Comenius day«
V	Sovodnjah bo v ponedeljek, 6. im., košCek Evrope. Na srečanju »Comenius day« se bodo zbrali uCenci in dijaki treh šol, njihovi učitelji in spremljevalci ter starši. Gostitelji bodo uCenci OS Peter Butkovic - Domen, gostje pa učenci in dijaki treh šol, iz Dublina, Chvviloga in Trsta (Srednja šola »Ciril in Metod«). Srečanje bo ob 18. uri v občinski telovadnici.
r MATURE / ZA SLOVENSKE SOLE V GORICI
Seznam predmetov za zrelostne izpite
Letos še vedno dve nalogi in ustni izpit iz dveh predmetov izbranih med štirimi
Ministrstvo za šolstvo je vCeraj objavilo sezname učnih predmetov, ki bodo prišli v poštev za letošnje zrelostne izpite. Se letos bodo kandidati pisali po dve nalogi (prvo v italijanščini oziroma v slovenščini na šolah s slovenskim učnim jezikom, drugo iz predmeta, ki bo za vsako vrsto šole drugačen glede na specifično študijsko usmeritev), na ustnem izpitu pa bodo odgovarjali na vprašanja iz dveh od štirih predmetov, ki jih je določilo ministrstvo. Po že ustaljeni praksi bo med temi en predmet izbral sam kandidat, drugega pa bo določila
ocenjevalna komisija.
Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici bodo kandidati polagali zrelostne izpite iz sledečih predmetov: KLASIČNI LICEJ PRIMOŽA TRUBARJA: Pisno: slovenščina in grščina; ustno: slovenščina, italijanščina, latinščina, matematika.
PEDAGOŠKI LICEJ SIMONA GREGORČIČA:
Pisno: slovenščina in matematika; ustno: slovenščina, italijanščina, pedagogika in filozofija, prirodopis.
POKLICNI ZAVOD IVANA CANKARJA: Poklicno-trgovska smer: pisno: slovenščina, tuj jezik; ustno: slovenščina, italijanščina,
pravo in družbena zakonodaja, mednarodna komercialna tehnika:
Tehnična zunanjetrgovinska smer (zavod Z. Zoisa): pisno: slovenščina, knjigovodstvo; ustno: slovenščina, italijanščina, komercialna tehnika, pravo.
Industrijska informa-tična smer (nekdanja sekcija tehničnega industrijskega zavoda G. Galilei): slovenščina, multidisciplinarna naloga iz informatike in sistemov o obdelavi in prenosu informatičnih podatkov; ustno: slovenščina, italijanščina, sistemi obdelave in prenosa informatičnih podatkov, elektronika in telekomunikacije.
GLEDALIŠČE / V KC L. BRATUŽA.
Junaki pravljic so se zagovarjali pred sodiščem
Gostovali člani KUD Cerkno
S pravljičnimi junaki je obračunal tudi rabelj (f. Bumbaca)
Županove čestitke A. Paulinovi
Na goriškem županstvu so se spomnili Angele Paulinove ob njenem stotem rojstnem dnevu. Ob šopku rož, ki so ga včeraj dostavih na dom, je bila tudi Zupanova Čestitka k visokemu jubileju.
Združenje lekarnarjev
Združenje lekarnarjev v goriški pokrajini je na občnem zboru 5. marca izvolilo novo vodstvo. Do leta 2000 bodo dolžnosti opravljali: dr. Dario Provvi-denti (predsednik), dr. M. Clara DiMarino (podpredsednica), dr. Roberta Stacul (blagajnik), dr. Lu-ciano Spanghero (tajnik), dr. Claudia Rodenigo (odbornik). Preglednika računov bosta dr. Isabella Tac-chino in dr. Liha Spangher.
Delovni obisk univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev
Preko štirideset univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev je te dni na delovnem obisku v Gorici, kjer je na sedežu Instituta za mitelevropska kulturna srečanja seminar na temo "Dunaj in srednja Evropa okrog leta 1900”. Seminar je pripravila Karl - Franzvvns iz Gradca. Seminar vodi profesor Moritz Csaky, ki Gorico in goriško kulturno okolje dobro pozna, saj je v mladih letih živel v našem mestu. Po končanem seminarju bodo udeleženci obi-skali Gradež, Oglej in Trst.
Jutri izlet na Kapelo
Rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto se je v sodelovanju z obmejnimi organi dogovoril za občasni prehod meje na območju Kapele, da bi olajšal udeležbo vernikov pri bogoslužju. Do konca poletja bo prehod mogoč desetkrat. Prvi prehod bo že jutri, ko bo v ulici Cappella mogoč prehod med 9.30 in 13. uro. Rajonski svet vabi k organizirinai udeležbi. Na Kapelo bodo krenili ob 9.30 s Koma. Udeleženci naj imajo s sabo veljavno osebno izkaznico ali prepustnico. Začasni prehod bo na veliko noč in na velikonočni ponedeljek med 8. in 13. uro.
NAJVEČJE SREDIŠČE ZA KUHINJE V GORICI
KUHINJE • DNEVNE SOBE SPALNICE • OTROŠKE SOBE KAVČI ♦ MREŽE • ŽIMNICE
PRIMERJAJTE NAŠE CENE! NIŽJIH BOSTE TEŽKO DOBILI.
GORICA, ul. Aquileia 46 Tel. 0481 /521010
Srečanje SKP o enotnosti dežele
Na pobudo svetovalske skupine SKP v deželnem svetu bo danes na Pokrajini javno srečanje o ustavnih reformah, enotnosti dežele in vlogi pokrajin. Srečanje, ki bo ob 15.30, bo vodil predsednik svetovalske skupine SKP v deželnem svetu Antonaz. Glavni poročili bosta imela deželni tajnik stranke Gianluigi Pegolo in tajnik goriškega krožka Ottavio Romano. Srečanja se bosta udeležila deželni odbornik za krajevno samoupravo Gianluigi D'Orlandi ter predsednik pokrajinske uprave Giorgio Brandolin. Zaključke bo strnil senator Fausto Marchetti, ki sodeluje v parlamentarni komisiji za ustavna vprašanja, kjer se stvari, prav v zadnjem Času, ponovno zapletajo.
Medtem ko je neposredna nevarnost odprave pokrajin mimo, pa ostaja še odprto vprašanje pristojnosti. Bolj zapleteno pa je vprašanje, ki zadeva dežele. Težnje po razbitju dosedanje meditve FJK z ustanovitvijo dveh moCnih središč, Vidma in Trsta, so še zmeraj zelo prisotne.
SOVODNJE / KULTURNO DRUŠTVO
»Pomlad so mame«
Nastop zborov in malih mojstrov Cicikluba
»Pomlad so naše mame« je naslov srečanja, ki ga jutri pripravlja kulturno društvo v Sovodnjah. Program prireditve, ki se bo pričela ob 17.30 v Kulturnem domu, bodo izpolnili otroci, člani Cicikluba, otroških in mladinskih pevskih zborov ki delujejo v sovodenjskih občini ter gostje iz Ste-verjana in Sempolaja.
Posebno zanimanje vlada za nastop otrok, ki sodelujejo v Ciciklubu, pod vodstvom mentorke Krpanove in ki se bodo tokrat predstavili - vsak zase, za svojo mizico -
kot spretni oblikovalci in ustvarjalci najrazličnejših izdelkov in spominkov, ki jih seveda, v skladu z zasnovo prireditve, podarjajo mamicam.
Pevski del prireditve bosta izpolnila otroški zbor iz Rupe in peči, ki ga vodi Tanja Kovic ter mladinski zbor z Vrha pod vodstvom Marje Fei-nig in Damjane Cevdek. Kot gosta bosta na prireditvi nastopila otroški pevski zbor F.B. Sedej iz Steverjana, ki ga vodi Valentina Humar in otroški pevski zbor Vigred iz Sempolaja pod vodstvom Eve Čuk.
Mladi elani Mini odra KUD iz Cerkna so v nedeljo popoldne na povabilo amaterske gledališke skupine Oder 90 gostovali v kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. Predstavili so igro Štefka d.o.o., mladostno svežo in zabavno komedijo, ki si jo ob pomoči režiserja Milana Koželja zamislili sami člani skupine. Kaj bi se zgodilo, ko bi se junaki znanih svetovnih pravljic in slovenskih pripovedi znašli pred sodiščem, kjer bi morali za svoja dejanja v pravljičnem svetu odgovarjati po merilih sodnih norm. Igra je odgovorila na ta vprašanja in pri tem ni manjkalo presenečenj iu komičnih situacij, ki so jih mladi igralci podali s prepričljivo svežino. Skoda le, da je dogodek prl' vabil razmeroma maloštevilno občinstvo.
KONCERT / 1. APRILA (KAJPAK) V KULTURNEM DOMU
KONCERT / SEZONA GM
In »Srake« so ubrano zapele...
Trema pevcev, TV snemanje, navdušenje občinstva na višku (ati ne?)
Na prvoaprilsko sredo je bilo v goriškem Kulturnem domu vse živo... V nabito polni dvorani kulturnega doma se nam je prvič v Gorici predstavil zbor »Sraka« iz Stan-dreža, ki deluje v okviru tamkajšnjega mešanega pevskega zbora »Oton Zupančič«. Na odru (točno ob 18.30) so se nam na krstnem nastopu predstavili Pavel Durčik (zborovodja in prvi tenor), Livijo Volčič (prvi tenor); Damjan Vižintin (drugi tenor); Marko Volčič (bariton), Dimitrij Gaeta in- Fabio Marussig (oba bas). Televizijske luCi televizije VI-TEL (Kanal 9 - Dornberk) ter neposredno prenašanje
moška
oblačila
ul. Carducci 24 tel. 537561
Radia Robin iz Nove Gorice (v sodelovanju s časopisom Oko iz Solkana) so dali večeru še poseben slavnostni ton.
V imenu prirediteljev je številno občinstvo nagovoril Igor Komel, ki je še posebej izpostavil vlogo zbora »Sraka« v širšem goriško-zamej-skem okviru. Ob televizijskem signalu je zbor štartal z nastopom. Opaziti je bilo nekaj treme še posebej pri prvi uvodni pesmi »Plovi, plovi...«, ki pa je postopoma, na osnovi ubranosti zbora, le pričarala v dvorani posebno vzdušja. Qb zaključku so pevci poželi nadvse toplo ploskanje. Nato so namesto druge skladbe, morda zaradi prej omenjene treme, ponovili prvo, kar je še dodatno prijetno presenetilo pozorne poslušalce. Sredi pesmi pa se je nastopajočim naključno odprla mapa in pokazala se je napis »1. april«.
Občinstvo je z bučnim aplavzom pozdravilo šalo, mladi brhki deklici sta pevcem poklonili rdečo rožico, poslušalci pa so zahtevala še dodatne pesmi... Ponovno so se »krepki štandreški fantje« koncentrirali in nam zapeli »Moj deklič«... in pevski val se je nadaljeval do pozne noči...
Kot smo omenili je večer posnela televizija Vi-Tel, ki bo koncert ponovno poslala v eter, nekateri pa so tudi koncert posneli, tako da bo v naslednjih tednih lahko že na razpolago kaseta.
No, morda je v tem poročilu kaj pretiranega, nekaj pa je tudi resnice. Bralci naj si kar sami izberejo, kar jim najbolj prija... A, skoraj bi pozabili: pozdrav v spodbudo »Srakam« so poslali ZSKD, rajonski svet iz Standreža, minister za kulturo Republike Slovenije Školč in drugi...
Pianistka Tatjana Jercog nastopila v Kulturnem domu
Prejšnji petek je v Kulturnem domu koncer i . tržaška pianistka Tatjana Jercog. Koncert je Pnre Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim doni Jercogova, ki je študij klavirja začela pri Glasbeni m ^ ci v Trstu, je pred štirimi leti uspešno diplonur a ^ tržaškem konservatoriju in dosegla lepo priznanj ^ na Evropskem konservatoriju v Parizu, je 0“CJnVIia, ponudila zanimiv in pester spored skladb Beetno Rahmaninova, Debussyja, Brahmsa in Lizsta.
Na sliki (foto Bumbaca) Tatjana Jercog na konc
GORICA / ODVETNIKI NAPOVEDUJEJO 3-MESEČNI BOJKOT
GORICA / POMLADNA NEDELJA
KINO
Slmiti je treba vse sile v obrambo sodišča
Potrebni novi sodniki a tudi jamstva za obstoj sodišča
Nastopi na gradu, stari avtomobili in odprte trgovine
Toda del trgovcev protestira
Vse goriške institucije in politični predstavniki so solidarni z odvetniki, ki so napovedali trimesečno vzdržanje od sodnih obravnav v podporo zahtevi, naj se Cimprej dodelijo Gorici novi sodniki in tako prepreči skoraj neizbežna paraliza sodne dejavnosti. Odvetniki so včeraj na tiskovni konferenci predstavili že napovedano protestno akcijo, ki se bo pričela 20. aprila. Prisotni so bili tudi poslanec Oljke Mario Prestamburgo, predsednik sodišča Mario Bassi, podpredsednik Pokrajine Vittorio Brancati in občinski odbornik Antonio Devetag. Vsi so izrazili zaskrbljenost zaradi razmer na sodiSCu in podprli akcijo odvetnikov.
Razloge za protest je utemeljil predsednik odvetniške zbornice Franco Obizzi, ki je povedal, da so na sodišču trenutno nameščeni le 4 od 6 predvidenih sodnikov. Se slabše pa je stanje, Ce Upoštevamo vse sodne službe s preturo in obema državnima pravdništvo-nia: skupno manjka kar polovica sodnikov, saj je prisotnih 8 od skupnih 16 sodnikov. Popolna paraliza preti pravdništvo-Uia: na sodišču je en sam Uamestnik (manjkata glavni pravdnik in drugi Uamestnik), na preturi pa je sam pravdnik brez dveh namestnikov.
Obizzi je v četrtek bil v Rimu pri podpredsed-Uiku Višjega sodnega sveta prof. Grossu. Dobil je Ugotovilo o imenovanju dveh novih sodnikov, ki Pa naj bi v Gorico prišla, Upoštevajoč roke za na-
tečaj, šele jeseni, najbrž novembra. Prej, morda maja, bi lahko prišel v Gorico še en sodnik iz Trsta, ki je zaprosil za premestitev, kot je povedal predsednik Bassi. Dotlej bodo razmere ostale nevzdržne: procesi se preusmerjajo v Benetke, ker v Gorici ni mogoče sestaviti kolegija, ali pa se odložijo, kar povzroča strankam in pričam nepotrebne izgube časa.
Predsednik odvetnikov penalistov Roberto Ma-niacco je podkrepil te ugotovitve in dejal, da so bili odvetniki prisiljeni k ostremu protestu, čeprav bodo sami finančno oškodovani. Vendar tako ni mogoče naprej in če protest ne bo zalegel, so odvetniki pripravljeni na še 3 mesece bojkota.
Nekaj se vsekakor premika že ob sami napovedi odmevnega protesta. Premikajo se politiki in inštitucije. Posl. Prestamburgo je povedal, da je sen. Volčič že zaprosil za srečanje s podtajnikom za pravosodje Ayalo. Sam je zagotovil posredovanje
pri pristojnih parlamentarnih organih in ministe-skih funkcionarjih. Občinski odbornik Deve-
tag je povedal, da je župan Valenti pisal predsedniku republike Scalfa-ru, ki je hkrati predsednik Višjega sodnega sveta, Brancati pa je izrazil solidarnost Pokrajine, ki je odobrila resolucijo, v kateri opozarja tudi na potrebo, da se v Gorici ohrani sodišče. V ozadju sedanjih težav z namestitvami je namreč tudi bojazen, da ne bi reforma sodstva privedla do zaprtja manjših sodišč in med temi goriškega. Temu se nameravajo vsi goriški družbeni in politični predstavniki strnjeno upreti.
Na sliki (foto Bumba-ca) udeleženci srečanja na sodišču
Odprtje trgovin, srednjeveške prireditve na gradu, parada starih in najnovejših avtomobilov in bolšji trg na'Kurzu so med prireditvami jutrišnjega “Pomladanskega povabila v Gorico”, ki ga prirejata občinsko od-borništvo in združenje trgovcev Ascom.
Najzanimivejši bo najbrž popoldanski program na gradu, kjer se bodo zvrstile razne glasbene, plesne in žonglerske skupine in skušale pričarati nekdanje srednjeveško vzdušje. Ob 15. uri bodo ob spremljavi bobnov in trobil odprli grajske duri (vstop v grad, kjer je med drugim postavljena razstava starih zemljevidov iz zbirke devinskih princev, bo še danes brezplačen v okviru vsedržavnega Tedna kulturnih dobrin). Ob 15.15 bo plesna skupina »II passe-mezzo« predstavila stare plese; ob 16.15 se bodo pomerili srednjeveški vojščaki, člani skupine »Compagnia de’ Malipie-ro«; ob 17. bo na vrsti ansambel »Dramsam« s srednjeveško glasbo, uro kasneje pa bo skupina »Gallistriones« ponudila nastop žonglerjev in burkežev. Prireditve na gradu se bodo zaključile ob 19.30, do iste ure pa bo tudi možen brezplačen obisk grajskih soban in razstav v njem.
V mestu bo jutri na začetnem delu Korza Ita-lia (med Ul. Garibaldi in Drev 24. maja) deloval sejem starin. Oba korza bosta zaprta zasebnemu avtomobilskemu prometu, po njih pa bodo peljali stari avtomobili - oldti-merji, ki se bodo pomeri-
li v regularni vožnji. Zbirno mesto bo pred ljudskim vrtom. Manifestacijo bodo izkoristili avtomobilski zastopniki, ki bodo na korzu razkazovali najnovejše modele avtomobilov. Odprte naj bi bile tudi vse trgovine, sporoča združenje Ascom. Mnoge trgovine sodelujejo na natečaju Centra za ljudske tradicija iz Podturna za najlepšo s cvetjem okrašeno izložbo: žirija bo tudi jutri ocenjevala izložbe.
V zvezi z odprtjem trgovin gre zabeležiti dokaj kritično stališče Maura Lariseja v imenu Odbora za zaščito male trgovine. Larise, ki je bil pred kratkim tudi pobudnik protesta 150 trgovcev v zvezi s parkiriščem na Travniku, polemizira tako z občinsko upravo kot z združenjem trgovcev Ascom, ker so se odločili za nedeljsko odprtje brez posvetovanja z bazo. Larise meni, da imajo trgovci in prodajalci pravico do tedenskega počitka, da je nedeljsko odpiranje v nasprotju s trendom krčenja tedenskega delovnika (glej predlog o 35 urah) kot tudi s prakso v drugih evropskih državah, da je velika večina trgovcev proti in da tudi kupci ne potrebujejo nedeljskega odprtja, saj ni človeka, ki ne bi od torka do sobote našel dveh ur časa za nakupe. »Postavljeni smo pred izvršeno dejstvo, zato bomo jutri prisiljeni odpreti, a že vnaprej vemo, da gre za polomijo, mar ne dr. Valenti?«, zaključuje z neposredno polemiko z županom Mauro Larise.
Odbornik Amirante o financiranjih EU
Občinski odbornik Gerardo Amirante nam je v imenu goriške občinske uprave poslal pojasnilo v zvezi s člankom, objavljenim v PD dne 28. marca, glede Teritorialnega pakta in obiska poslanca Borghinija. Amirante pravi, da je sam sodeloval na zasedanju in pozitivno ocenil vzdušje sodelovanja vseh udeležencev. Zato so ga močno presentile “strupene” izjave predsednika Pokrajine Giorgia Brandolina našemu dnevniku. Amirante zavrača očitek, da ga je občina polomila glede načrta za preoblikovanje obmejnega gospodarstva in da je od Evrope dosegla le 3 milijarde za načrt» Sprave med prebivalstvom Gorice in Nove Gorice«.»Milijard je v resnici 30 samo za leto 1998 in so vključene v evropski proračun kot namenski dodatek k programu Phare Cross-border«, odgovarja odbornik in ocenjuje, da je to velik uspeh in dokaz pozornosti EU do obeh Goric, ki ga ni mogoče zanikati ali potvarjati.
S tem v zvezi bosta danes dopoldne župana Valenti in Špacapan podpisala program sodelovanja prav glede izvajanja »Načrta sprave«med Gorico in Novo Gorico.
KONCERT
Zbor Hrast Pri sv. Ignaciju
Letošnja koncertna se-2°na SCGV E. Komel se Vključuje s koncertom ^tesanega zbora Hrast iz Doberdoba, ki bo pel no-j°j ob 20.30 v cerkvi sv. gnacija na Travniku. /' l0r deluje v okviru istoi-^snskega kulturnega čustva, njegove korenine Pa segajo še v predvojni ?s- V zadnjih letih se je “or izoblikoval v solidno Pevsko telo in prestižno Podstavlja zamejsko zbo-s°Vsko tradicijo na raznih panjih, tekmovanjih in
Prireditvah. Uspešnemu lot 8otovo botruje več-n° skrbno delo mkajsnje podružnice glasbene šole E. Komel in ■ Predvsem strokovnost k Predanost dirigenta Hi-^fia Lavrenčiča.
rogram koncerta obse-skladbe od romantič-s;f obdobja do sodobno-Po “0sebno pozornost skl zb°r slovenskim ra.] ateljem, med katere
stelja Stanka Jencija.
TRŽIČ / PREVENTIVA PROTI AIDS-U
Načrt »Umbrella«
Izvajali ga bodo v obmejnem pasu
V Tržiču bodo danes začeli izvajati pobudo »Umbrella«. Gre za načrt, ki ga financira Evropska unija in ki ima za cilj zmanjševanje števila okužb z nevarnimi boleznimi, ki se prenašajo s spolnim občevanjem. Rezultat je seveda mogoče doseči le preko informiranja, seznanjanja in osveščanja rizičnih skupin pa tudi prebivalstva nasploh. Evropska unija financira osem načrtov za prav toliko različnih geografskih območij. Eno od teh se nanaša na pas ob ita-lijansko-slovenski meji med Trstom in Gorico. Pri pobudi bodo zato sodelovale pristojne službe v Kopru in Novi Gorici.
Danes bod dežnik (tako bi po naše lahko poimenovali pobudo) odprli na območju Tržiča. Od 15. do 19. ure bo v ulici Cipressi na delu posebna tričlanska ekipa (opremljena s posebno izkaznico), ki bo posredovala navodila in priporočila, kako se uspešno ubranimo pred okužbo z nevarnimi in največkrat usodnimi boleznimi, pa tudi informacije o škodljivih posledicah uživanja mamil. Načrt »Umbrella« se odvija v okviru službe SERT, usklajuje pa ga dr. B. Spazzapan. Vsako soboto v aprilu bodo člani posebne ekipe na delu v Tržiču, takoj po velikonočnih praznikih pa naj bi se pobude lotili tudi na območju Nove Gorice.
Z neposrednim nudenjem informacij rizičnim skupinam, z razdeljevanjem ustreznega gradiva občanom nasploh, nameravajo s pobudo prispevati k dvigu stopnje osveščenosti celotnega prebivalstva. Preprečevanje širjenja AIDS-a in drugih nevarnih virusnih bolezni je vprašanje, ki zadeva celotno prebivalstvo in ne samo posameznike ali skupine, ki živijo nekje na robu družbe.
KULTURNI DOM / OBISK ODBORNIKA BUTTIGNONA
Priznanje za koristno vlogo
Program sodelovanja s Pokrajino za prireditve namenjene mladim
Pokrajinski odbornik za mladinsko problematiko Silvano Buttignon je v ponedeljek popoldne uradno obiskal Kulturni dom v Gorici. Gosta sta sprejela predstavnika upravnega odbora Kulturnega doma ravnatelj Igor Komel in član Vili Prinčič, srečanju je prisostvoval tudi slovenski pokrajinski svetovalec Damjan Primožič, ki je bil izvoljen na listi Stranke komunistične prenove, kateri pripada tudi Buttignon.
Upravitelja Kulturnega doma sta pokrajinskemu predstavniku v prijateljskem razgovoru predstavila široko paleto dejavnosti, ki se redno odvijajo v prostorih doma. V tej zvezi so bili še posebej poudarjeni nameni in družbena vloga, ki jo opravlja Kulturni dom v Gorici kot prostor kulturnega srečevanja in utrjevanja sožitja med tu živečima narodoma.
Na srečanju so se še posebej dotaknili mladinske problematike na Goriškem in odnosov med Kulturnim domom in Goriško pokrajino ter preučili razne možnosti za nadaljevanje stvarnega sodelovanja (glasbeni festival »Across the border«, mladinske gledališke dejavnosti, konference, itd.).
Pokrajinski odbornik Buttignon je v zaključku izrazil željo, naj bi v prihodnje vzpostavili čvrsto in dolgoročno sodelovanje med obema inštitucijama v prid celotnega mladinsko-kultumega po-soškega delovanja.
Na sliki (foto Bumbaca) ravnatelj doma Komel in odbornik Buttignon
GORICA
VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Came-ron, igrata Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.30-19.15-
21.00-	22.45»Anastasia«. Risani film.
CORSO 17.15-19.45-22.15 »La maschera di fer-ro«. L. Di Caprio, J. Irons, J. Malkovich.
TRZIC
COMUNALE 18.00-
20.00-	22.00 »The full monthy - Squattrinati orga-nizzati«. Rež. P. Cattaneo.
EKCELSIOR 21.00 »Titanic«. L Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
ČEDAD
RISTORI 21.00 »Ami-stad«. R. Števen Spielberg.
'M PRIREDITVE
SREČANJE MLADIH V STEVERJANU bo danes ob 16. uri na Bukovju na pobudo KD Briški grič. Pomerili se bodo v barvanju pirhov in v risanju. Vabljeni so vsi, v prvi vrsti otroci pa tudi drugi, ki radi barvajo pribe. Ob 20. uri bo v domu na Bukovju razstava pubov in izdelkov, spored bodo zaključili člani otroškega pevskega zbora in dramske skupine društva Otona Zupančiča iz Standreža.
^3 OBVESTILA
V KULTURNEM DOMU A BUDALA v Standrežu je vsako sredo ob 20.30 plesna terapija za odrasle. Vabljeni.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo 6. in 7. aprila anagrafski urad posloval od 7. do 9. ure.
KRUT prireja sedemdnevne počitnice na otoku Kreta (od 26.6. do 3. 7.). Informacije in prijave pri Anamariji - tel. 531644.
KMEČKA ZVEZA GORICA obvešča odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih Zveze v Gorici, ul. Malta, 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ali se oglasijo na telefonsko številko 531644.
KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. Srečanja so ob četrtkih ob 15. uri v domu Andreja Budala na Pilošču. Informacije pri Sari (tel. 537525).
n RAZSTAVE
V GALERIJI KULTURNE-
GA DOMA v Gorici je razstava fotografij Rafaela Podobnika iz Nove Gorice na ogled do 11. aprila po sledečem urniku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel.522032.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALI.A SALUTE, Ul. Co-subch 117, tel. 711315.
LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO/PRI JEZERU -Vrtna ul. 2, tel. 78300.
POGREBI
Danes:	9.30, Lidio
Markulin iz splošne bolnišnice v Krmin.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / V TOREK
Balerina, Balerina v slovenščini
Kot že italijansko, tudi slovensko postavitev režira Branko Završan, igra pa Lučka Pokaj
Po skoraj enotedenskem gostovanju, ko je SSG poneslo Kobalovo komedijo Afrika ali Na svoji zemlji od Kopra do Novega mesta in se v Preloki poklonilo spominu Staneta Starešiniča, je v Kulturnem domu v Trstu znova nadvse živahno. Na velikem odru češki režiser Stanislav Moša vodi vaje za zaključno abonmajsko predstavo sezone. Dobrega vojaka Svejka, tehniki pa medtem skrbijo tudi za preureditev nekdanjega bara v nov mali oder. Tu bo v torek doživela premiero Balerina Balerina, priredba kratkega romana Marka Sosiča v interpetaciji Lučke Počkaj. Gre za slovensko verzijo. dela, ki je bilo v italijanskem prevodu Darie Betocchi ter v priredbi in režiji Braneta Završana uprizorjeno v sklopu lanskega festivala sodobne dramaturgije v koprodukciji Stalnega gledališča FJK in SSG (na sliki Lučka Počkaj in Branko Završan, f. KROMA).
Kratki roman Marka Sosiča je doživel izjemno velik odziv in ga smemo šteti za pravo uspešnico. Tenkočutna in učinkovita Završa-nova režija ter odlična interpretacija Lučke Počkaj pa še intenzivneje sežeta gledalcem do srca. Razgrneta Balerinino doživljanje sveta, njeno krhkost in ranljivost, obenem pa izostrita njeno lucidnost in globoko zavest o sebi, okolju, ljudeh
in času, v katerem živi in umre.
Na novem prizorišču bo SSG do konca sezone priredilo še nekaj komornih predstav, med njimi tudi nedeljskih otroških matinej.
Slovenska praizvedba Sosičeve Balerine, Balerine bo v torek, 7. aprila, ob 20.30, prva ponovitev naslednjega dne ob isti uri. Zaradi omejenega števila sedežev gledališče priporoča pravočasno rezervacijo.
SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA / GOSTOVANJE TEATRA CARCANO
Korektna predstava, ki ne prevzame
Gre za postavitev Buzzattijevega romana Un amore
V tržaški dovrani Cristallo se izteka gostovanje milanske skupine Teatro Carcano z Giuliom Boset-tijem in Marino Bonfigli v gledališki postavitvi intimističnega romana italijanskega pisatelja Dina Buzzattija Un amore (Ljubezen), ki ga je za oder priredil Tullio Kezi-ch.
Roman, ki je izšel leta 1963, pripoveduje o Toninu, pri velikem dnevniku zaposlenem intelektualcu, ki so mu v razvedrilo redni obiski v gosposkem bordelu gospe Ermeline. Mir neobvezujočega odnosa z ženskim svetom, ki mu ga zagotavlja plačana ljubezen, skali srečanje z Ermelinino »sodelavko« Laide; v Toninu se nepričakovano zgane čustvo, navezanost na dekle, ki mu naklonjenosti nikakor ne vrača. Zaman si skuša Tonino pridobiti vsaj kanec vdanosti; mlada ženska brez odlašanja sprejema denar, s katerim jo redno plačuje, rada se preseli v stanovanje, ki ga Tonino najame zanjo, ves čas pa mu nesramno laže in se pri tem niti ne pobriga, da bi laži skrbno zakrila, pa tudi nikakršne vdanosti mu ne izkazuje. Ko v Toninu prevlada razum in se dekletu odreče, ostane v njem občutek nezapolnji-ve praznine.
Buzzattijevo delo odraža določeno italijansko družbo v točno določenem času, njegovo vzdušje s pridihom sivine je jasno razvidno
tudi v odrski priredbi. Prireditelj besedila Tullio Kezich in režiserja predstave Giulio Bosetti ter Giuseppe Emiliani so dokaj zvesto podali to vzdušje, ki ga natančneje opredeljujejo stranski liki, kot sta, denimo Mazzi in Tarantela (v katerih nastopata simpatična Franco Santelli in Enzo Turrin), ki v redakciji vodita neskončno partijo potapljanja ladjic. Vsekakor pa je odrska priredba pripovednega dela obsežne zasnove, kakršen je roman, kočljiva zadeva, saj se marsikdaj pri predstavitvi izgubi osnovna srž dela samega. Odrska priredba Buzzattijevega romana je profesionalno korektna, skrbno dodelana predstava, zvesta izvir-
niku, gledalca pa vendarle ne prevzame kot roman preVzame bralca.
Giulio Bosetti daje v vlogi Tonina psihološko pogloblejno sliko intelektualca, ki ne zna polno doživljati čustev. Opazna je tudi vloga Marine Bonfilgio v vlogi gospe Ermeline, Laura Devoti ima pravi physique du role za vlogo Laide (na sliki z Bosettijem), Mas-simo Loreto je razumni in razumevajoči Toninov prijatelj in kolega Eusebio.
Domiselno sceno s premikajočimi stenami sta ustvarila Guido Fiorato in Emanuele Luzzati, kostume Santuzza Gali, glasbeno kuliso Giancarlo Chiaramello. (bov)
»Potrpežljive krave« dvojice Papu v nedeljo in ponedeljek v Vidmu
Po izteku »resne« gledališke sezone je v Vidmu nastopil čas lahkotnejših predstav, v katerih pretežno nastopajo komiki, ki so zasloveli z nastopi na televiziji. V organizaciji videmske skupine Teatro Intanto in Teatro Cluba se bo najprej predstavil komični par Papu, ki ga sestavljata Andrea Appi in Ramiro Besa (na sliki). Gre za dvojico, ki jo je odkril zaenkrat uspešnejši par Gino&Michele.
Pordenonska komika, ki sta v Furlaniji zaslovela predvsem z vsakodnevnim kratkim nastopanjem na krajevni televizijski postaji TeleFriuli, bosta v videmski dvorani Zanon tokrat ponovila svojo doslej najuspešnejšo gledališko predstavo Le mucche hanno tan-ta pazienza (Krave imajo veliko potrpljenja). Besedilo sta napisala z Riccardom Piferijem, avtorjem tekstov za predstave Lelle Costa, Paola Rossija in Enza Jan-naccija, Piferi je predstavo tudi režiral. Z njo je komični par Papu lani poleti nastopil na tržaškem gradu sv. Justa v okviru poletnih prireditev. V videmski dvorani Zanon bosta tokrat na sporedu dve predstavi, in sicer jutri in v ponedeljek zvečer, obakrat ob 20.45.
V Tržiču madžarski večer z godalnim kvartetom Keller
Madžarski večer bi lahko imenovali torkov koncert, zadnji iz niza letošnje glasbene abonmajske sezone v Občinskem gledališču v Tržiču. Nastopil je godalni kvartet Keller iz Budimpešte s tremi kvarteti od šestih iz niza Bele Bartoka.
Godalni kvartet Keller, ustanovljen v Budimpešti leta 1986, sestavljajo sami odlični glasbeniki solisti An-dras Keller in Janoš Pilz prva in druga violina, Zoltan Gal viola, Otto Ker-tesz violončelo, ki se v kvartetu prelijejo v enakovredno celoto s prepletanjem zvoka od prve violine preko druge in viole do violončela.
Kvartet št. 2 op. 17 Bele Bartoka, ki je nastal leta 1917, se začenja in konča s počasnima stavkoma, medtem ko v ritmih srednjega stavka Al-
legro, molto capričcioso občutimo ljudske motive. Kvartet št. 4 iz leta 1928 je eden izmed najbolj igranih. V njegovih petih stavkih se prepletajo najrazličnejši zvočni učinki godal od mogočnih akordov do komaj slišnih pianissimov, odmevnih pizzicatov v četrtem stavku do glissandov, stacca-tov, vibratov do zvokov z lesenim delom loka po strunah.
Kvartet št. 5 iz leta 1934 je sestavljen ravno tako iz petih stavkov, ritmično nekoliko bolj umirjen, a zato nič manj učinkovit od prejšnjega.
Ostali Bartokovi kvarteti bodo na sporedu v naslednji abonmajski sezoni. Za brezhibno izvajanje je bil godalni kvartet Keller deležen dolgega aplavza, kateremu se je oddolžil s Haydnovim dodatkom, (ht)
LJUBLJANA / CANKARJEV DOM
ZA NAJMLAJŠE / OSMA ŠTEVILKA REVIJE
Pol stoletja AFS Marolt
Drevi jubilejni nastop vodilne slovenske folklorne skupine
Akademska folklorna skupina France Marolt letos praznuje 50-letnico delovanja. Vrhunec praznovanj, ki bodo potekala vse leto, bo jubilejni koncert drevi, skupaj s ponovitvijo v nedeljo, 5. aprila, v Gallusovi dvorani v ljubljanskem Cankarjevem domu. V tej hiši bo od 3. do 6. aprila tudi priložnostna razstava, povzetek večje, ki je bila nedavno na ogled v KIC Križanke. Skupina bo ob jubileju izdala tretjo kaseto in prvo zgoščenko ter priložnostno brošuro; do konca jubilejnega leta pa bo nastopila po vsej Sloveniji in v zamejstvu s predvidoma 10 koncerti z naslovom 50 let AFS France Marolt -plesno, pevske in oblačilne zakladnice vseh Slovencev. Pokrovitelj jubileja je slovenski predsednik Milan Kučan.
AFS France Marolt je vodilna folklorna skupina - ljubiteljska, deluje v okviru SOU v Ljubljani in združuje prek 100 članov, večinoma študentov -na področju t.i. reproduktivnih slovenskih folklornih skupin, ki v neizumet-ničeni obliki odrsko predstavlja slovenski ljudski ples, pesem, oblačilno
tradicijo in glasbo doma in v tujini. Skupina je v 50-ih letih ustvarila za približno 4 ure programa, ki ga sestavljajo 8 do 15-minutne postavitve iz celotnega slovenskega etničnega območja. V svoji zakladnici ima prek 300 moških in ženskih kompletov noš.
Do konca jubilejnega leta bo skupina nastopila po vsej Sloveniji in v zamejstvu s predvidoma desetimi koncerti z delovnim naslovom 50 let AFS France Marolt - plesno, pevske in oblačilne zakladnice vseh Slovencev. Predstavljenih bo 10 plesno, pevskih in kostumskih postavitev s celotnega slovenskega etničnega območja (koroški, rezijanski, porabski, ljubljanski, gorenjski, dolenjski, belokranjski, štajerski, prekmurski plesi in plesi iz Razk-rižja). Namen koncertov je predstaviti slovensko plesno, pevsko, glasbeno in oblačilno izročilo najširšemu krogu Slovencev in s tem ponovno potrditi ustanovno načelo Franceta Marolta: "predstavljanje slovenskega ljudskega izročila na odru in ga s tem iztrgati pozabi". (STA)
Galebovi velikonočni pirhi
S svojo osmo številko letošnjega letnika revija Galeb vošči malim bralcem (in ostalim) srečno veliko noč in mnogo lepih presenečenj (na sliki naslovnica, ki jo je reviji poslala Erika Hrvatič, v lanskem šolskem letu učenka 5. razreda OS »Ivan Grbec« v Skednju). Na stare velikonočne navade pa opozarjajo kratki povzetki iz beneške knjige Sonce sieje, ki jih je v knjižni jezik prestavila Živa Gruden. V njih so predstavljene priprave na praznik, ki so predvsem zadevale splošno čiščenje po domovih. V zadnjem pa je govor o laskotcih, lesenih napravah, ki so jih uporabljali v dneh, ko so morali zvonovi molčati.
V velikonočnih pisanih barvah pa so tokrat tudi nekatere rubrike, na primer uganke, in pa tudi pesmice za najmlajše. Stalna rubrika Iz slovenskega koledarja pa bo bralcem med drugim razkrila, da se aprilu pravi tudi mali traven: v tem prvem pravem pomladnem mesecu po malem že raste trava. Pomlad je tu in z njo se je šolsko leto že nagnilo v zaključni del. Na to opozarja sporočilo uredništva, ki svoje mlade bralce že poziva k oblikovanju platničk revije za naslednje šolsko leto. Živobarvne, pokončne, v velikosti velikega zvezka in brez napisa opremljene risbice morajo mali avtorji oddati do 15. maja. Izbranih bo deset risbic, ki bodo krasile platničke 45. letnika revije. V junijski številki bodo objavljene izbrane risbice, avtorji pa nagrajeni.
BRODOLOM / OB PREVRNITVI JADRNICE MILANČANA GIOVANNIJA SOLDINIJA
Videmčan Andrea Romanelli izginil v valovih Atlantika
Malo upanja, da bi ga našli še živega, ker je morje izredno mrzlo
MILAN - Jadrnica Fila, s katero je milanski jadralec Giovanni Soldini poskusa! potolci rekord plovbe Cez Atlantik v smeri zahod-vzhod, se je prejšnjo noc prevrnila 380 milj od Lizard Poin-ta (Velika Britanija) v Atlantskem oceanu. Jadrnico je posadka ponovno naravnala, a v nesreči pogrešajo videmska jadralca in konstruktorja jadrnic Andrea Romanellija. Ta je bil ob prevrnitvi skupaj z Andreom Tarlarinijem privezan v kokpitu. Ob nesreči sta se oba odvezala, Tarlariniju je uspelo zlesti v jadrnico, Romanelli pa je izginil in ga pogrešajo.
Kot je s satelitskim prenosnim telefonom sporočil sam Soldini, je do nesreče prišlo ob 2. ponoči. Posadka (Giovanni Soldini, Andrea Romanelli, Andrea Tarlarini, Guido Brogi in Bruno Laurent) se je že 24 ur borila z izredno razburkanim morjem, saj je veter dosegel hitrost 80 vozlov valovi pa so bili visoki tudi do 15 in 20 metrov. Nenadoma je še večji val prevrnil jadrnico in vse se je odvijalo v neskončnih trenutkih. Klic v sili je posadka poslala že nekaj minut po nesreči, tako da je takoj stekla širokopotezna akcija iskanja, a helikopterji britanske obalne straže niso uspeli izslediti pogrešanega Andrea Romanellija. Pogrešani ima kot kaže pri sebi samodejno radijsko napravo za iskanje brodolomcev in baje tudi signalne rakete. Neki helikopter je včeraj sporočil, da je opazil blesk rakete, a ni našel brodolomca. Upanje, da bi Andrea Romanelli preživel brodolom, je malenkostno, saj je temperatura morja le nekaj stopinj nad ničlo, tako da je skoraj gotovo že umrl zaradi splošne ohladitve.
Medtem je neki britanski helikopter s File prevzel Andrea Tarlarinija, ki zaradi hude preizkušnje ni bil vec v stanju, da bi z ostalimi nadaljeval zasilno plovbo proti francoskemu Brestu. Ob prevrnitvi se je namreč zlomil tudi jambor, tako da si sedaj posadka pomaga z zasilnim jamborjem.
NesreCa je globoko odjeknila v italijanskih jadralnih krogih, saj je bil 33-letni Andrea Romanelli znan kot yrhunski konstruktor jadrnic in izkušen jadralec. Najbolj žalostno je bilo na njegovem domu v Vidmu, kjer je pustil ženo Fabrizio in štiriletnega sina.
Neofašist Jean - Marie Le Pen vložil priziv proti petkovi razsodbi
PARIZ - Predsednik skrajno-desnicarske Nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen je včeraj napovedal pritožbo na razsodbo kazenskega sodiSCa v Versaillesu, ki ga je obsodilo na odvzem državljanskih pravic za dve leti.
Sodišče ga je spoznalo za krivega za nasilje, povzročitev poškodb in žalitve med incidentom v Času volilne kampanje za splošne volitve junija lani v okrožju Mantes-la-Jolie, ko je napadel tedanjo kandidatko socialistov, zdaj poslanko Annette Peulvast-Bergeal. Na procesu so poka-
zali televizijske posnetke prepira, ki so ga posneli prisotni televizijski snemalci. Sodniki so tako imeli neizpodbitne dokaze in so Le Pena obsodili.
Odvzem državljanskih pravic pomeni, da Le Pen prihodnje leto ne bo mogel kandidirati na volitvah za evropski parlament, prav tako pa utegne izgubiti poslanski mandat v evropskem parlamentu ter položaj deželnega svetovalca.
Sodišče je Le Pena prav tako obsodilo na trimesečno pogojno zaporno kazen ter na plačilo de-
narne kazni v višini 20.000 francoskih frankov (približno 6 milijonov lir). Vložitev priziva bi pomenila, da bi bila razsodba pred dokončno odločitvijo začasno neveljavna, a izgledi, da bi na dmgostopenjskem procesu Le Pena oprostili, so malenkostni.
Dmgi človek francoskih neo-fašistov Bruno Megret je razsodbo sodišča v Versaillu ocenil kot »politično in sodno mahinacijo«, s katero oblast poskuša zaustaviti pohod »velikega francoskega političnega gibanja«.

*


NOVICE
Kandidatke za vstop v EU morajo uskladiti zakonodajo
BRUSELJ - Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek je znova poudaril, da bodo morale kandidatke za članstvo v EU ne le sprejeti, ampak tudi ustrezno uresničiti skupno zakonodajo EU. Predstavnikom enajstih kandidatk za članstvo, ki so se udeležili uvodnega srečanja pred začetkom podrobne analize usklajenosti njihovih zakonodaj z unijino (ti. screeining), je van den Broek povedal, da je osrednji namen tega postopka v bistvu tehničen - razložiti skupno zakonodajo, odgovoriti na vprašanja kandidatk in indentificirati morebitne probleme, ki bodo reševani v okviru predprisdtopne strategije in po potrebi v pogajanjih. Slovensko delegacijo na včerajšnjem sestanku je vodil glavni pogajalec za članstvo v EU Janez PotoCnik.(STA)
Irak izpolnjuje obveznosti
LONDON - Britanski zunanji minister Robin Cook in generalni sekretar OZN Kofi Annan sta v Londonu zagotovila, da bosta vztrajala pri nadaljevanju dela inšpektorjev ZN za pregled objektov v Iraku. Annan je pohvalil odločnost Velike Britanije med nedavno iraško krizo in zagotovil, da je London pomembno prispeval k podpisu dogovora z Bagdadom, ki omogoCa brezpogojni dostop inšpektorjev OZN do predsedniških palač v Iraku. Kot je poudaril Robin Cook, obe strani ugotavljata, da se omenjeni dogovor uresničuje, kar omogoCa učinkovito nadaljevanje in zaključek dela inšpektorjev posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja v fraku.(STA)
Turčija spravljiva do ZRN
ANKARA - Turški predsednik Suleyman Demi-rel je poudaril, da ni razlogov za »rušenje mostov« med Turčijo in Nemčijo, katerih odnosi preživljajo težke Čase. Ob sprejemu delegacije tursko-nemškega združenja poslovnežev iz Berlina je Demirel poudaril, da si Turki želijo Cim-boljšega nadaljevanja dvostranskih odnosov. Turški voditelji na Čelu s premieram Mesutom Vilmazom so zadnje Čase vse pogosteje očitali Nemčiji odgovornost za izključitev Turčije iz prvega kroga kandidatk za sprejem v EU na vrhu petnajsterice v Luksemburgu. (STA)
Avtocesta Bregana-Zagreb
ZAGREB - Hrvaška vlada in ameriško gradbeno podjetje Bechtel International Inc. sta v Dubrovniku podpisala pogodbo v vrednosti 600 milijonov dolarjev za izgradnjo 120 kilometrov dolge avtoceste Bregana-Zagreb. Kot je povedal tiskovni predstavnik ministrstva za obnovo in razvoj Vladimir LonCarevid, naj bi 70 odstotkov del izvedli hrvaški delavci, obe strani pa naj bi si razdelili 50-odstotni delež pri dobavi materiala. Avtocesta bo potekala od hrvaško-slovenske meje do Zagreba in spada v končni projekt gradnje avtoceste, ki bo povezovala Zagreb in Dubrovnik preko BiH. Dela na avtocesti Bregana-Zagreb se bodo predvidoma zaCela julija letos, trajala pa naj bi nekaj mesecev, medtem ko naj bi gradnja avtoceste med Zagrebom in Dubrovnikom potekala v treh fazah. (STA)
TRUSIJA / KRIZE NI KONEC h
KOSOVO / ZARADI NEUSPEHOV KONTAKTNE SKUPINE
Kirijenko ima še teden časa
Jelcin pristaja na kompromis?
MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta bo 0 kandidaturi Sergeja Kirijenka za ruskega premiera glasoval najkasneje do prihodnjega petka. Točen datum glasovanja bo določen na okrogli mizi, ki bo v torek, 7. aprila, je v Moskvi včeraj napovedal predsednik dume Genadij Seleznjov.
Za preložitev glasovanja je dumo včeraj pisno zaprosil ruski predsednik Boris Jelcin, da bi parla-ntent, v katerem prevladujejo komunisti in nacio-rralisti, imel dovolj Časa za temeljit premislek. Predvsem komunisti namreč kandidaturo 35-letne-§a Kirijenka zavračajo. Duma ima torej Se teden dni časa, da uskladi svoje stališče do Kirijenka.
Seleznjov je še napovedal, da bo na torkovi okrogli mizi sodelovalo po osem predstavnikov du-rrje in sveta federacije ter po dva predstavnika sindikatov, vlade in predsednikove administracije.
Ker mu ni bilo treba pred poslance dume, se je vršilec dolžnosti ruskega premiera Sergej Ki-Jenko včeraj sestal z začasnim obrambnim mini-' 'oni Igorjem Sergejevom, s katerim je razpravljal Problemih financiranja vojaške reforme, hfedtem pa je ruski predsednik Boris Jelcin od |j0ve vlade zahteval odločen boj proti inflaciji, tr-6n rubelj in zaščito zasebnega premoženja. S tem j Jelcin delno pristal na zahteve komunistov, ki tr-1°, da mora vlada zagotoviti trdno fmanCnopoli-tlcno usmerita
ZDA sklenile neposredno poseči, da bi preprečile državljansko vojno
VVASHINGTON, BEOGRAD - Razočarane nad sklepi kontaktne skupine o Kosovu so ZDA kot kaže pripravljene na lastno pest poseCi v krizo preden bo prepozno. Kot je zapisal Wall Street Journal, naj bi se wa-shingtonska administracija zavzemala za dialog med Beogradom in Prištino pod pokroviteljstvom ameriškega posrednika, ki bi mu pomagal evropski predstavnik. Pobudo naj bi VVashing-ton sprožil še pred prihodnjo sejo kontaktne skupine konec aprila. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v Četrtek izrazila zaskrbljenost zaradi začaranega kroga, v katerem se je znašlo Kosovo. Po njenem se je ta krog začel s srbsko represijo, ki ji je sledil odgovor albanskih skrajnežev, nato pa je srbska policija z eksekucijami,
rušenjem his in s topovskimi granatami zapletla vso zadevo. Po njenih besedah »taka pot vodi neposredno v pekel«. Preprečiti je treba torej izbruh državljanske vojne, ki bi se lahko »kot kužna bolezen razširila na sosednje države«.
Miloševič se seveda za to kužno bolezen ne meni. VCeraj ga je tolažil namestnik ruskega zunanjega ministra Igor Ivanov, ki ga je prepričeval, da nedavna resolucija Varnostnega sveta OZN ni protijugoslovanska. Generalni sekretar Nata Solana pa je vCeraj v Sofiji obsodil Miloševičev predlog o razpisu referenduma za Kosovo kot »manever, s katerem bi izgubljali Cas«.
Se bolj nespodbudne so vesti s kosovskega dreniškega območja, kjer baje srbska policija pripravlja nov napad.
V Beogradu študentje nadaljujejo s protesti v podporo srbskim študentom na Kosovu, ki nasprotujejo sporazumu o šolstvu, po katerem bi se Albanci vrnili v šole (AP)
ŠPETER / 9. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI
Zaključni dan posvečen Slovencem na Videmskem
Seminar se je končal z izletom v London Laze in Trčmun
SPETER - Da sta bila tako izbira kraja kot tudi tematike letos še posebej posrečena, je dokazal tudi včerajšnji, zaključni dan 9. Primorskih slovenističnih dnevov v Spetru. Predavanja so bila na sporedu v jutranjem delu, medtem ko je bil popoldanski namenjen ekskurziji v Landar, Laze in Trčmun.
Predavanja so se vsa neposredno nanašala na zgodovino, kulturo in aktualno organizirano življenje Slovencev videmske pokrajine. Možno je oceniti, da je prav v vseh posegih prišlo do izraza veliko zanimivih in novih drobcev, ki še nadalje na več ravneh izpopolnjujejo vedenje o najzahodnejšem delu naše skupnosti. In, kar je morda Se važnejše, marsikateri rojak iz osrednjih krajev Slovenije je na špetrskih slovenističnih dnevih imel priložnost utrditi spoznanje, da je Benečija živa in kulturno razgibana skupnost,
kateri se, neglede na dolgo neugodno preteklost, vztrajno vzpenja tudi jezikovna krivulja.
Raziskovalec Rezije Roberto Dapit je svojo pozornost tokrat namenil ljudskim zagovorom, zbranim pri domačih informatorjih v Učji, mali vasici, ki ima svoj krajevni govor in spada k rezijanskemu kulturnemu prostoru, obenem pa leži v vzporedni dolini, ki se odpira na bovško stran.
Marija Stanonik je predstavila zelo zanimiv zbornik prispevkov o vprašanju identitete, ki je obravnavano interdisciplinarno, iz različnih vidikov. Zbornik je založila SAZU in je izšel v okviru zbirke Traditio-nes. Urednik Doma Giorgio Bankič je postregel z nekaj izvirnimi dokumenti, delom bogastva rokopisov, ki jih hrani župnijski arhiv v Landarju. To so pridige beneških duhovnikov, ki imajo za ohranitev slo-
venskega jezika velike zasluge.
Silvo Fatur se je povrnil k tematiki Bevkovega Kaplana Martina Čedrmaca, da bi opozoril na dejstvo, da se je ta ključni tekst za razumevanje narodne bitnosti po predlogu najnovejšega učnega načrta za slovenske gimnazije znašel na robu, med tako imenovanimi prostoizbir-nimi vsebinami. Lojzka Bratuž je predavala o Budalovi literarni obdelavi usode duhovnika Petra Kupljenika, ki je bil zaradi svoje opredelitve za protestantizem preganjan in sežgan na grmadi.
Izčrpen prikaz o periodičnem tisku in knjižnih izdajah v Benečiji je podala odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor, ki je skozi razvoj tiska in založniške dejavnosti dejansko prikazala vse pomembne etape kulturnega preporoda med Slovenci videmske pokrajine. Iz posega Anite Bergnach
pa si je bilo možno ustvariti jasno sliko o tem, da se je v Ne-diških dolinah kljub neugodnim razmeram razvilo tudi pesništvo.
Zadnji poseg je imela predavateljica ljubljanske univerze Breda Pogorelec, ki je razčlenila doprinos Ivana Trinka k uveljavljanju slovenskega knjižnega jezika. Trinkov lik je vse do polovice našega stoletja izstopal kot lik pesnika in neomajnega narodnega buditelja, vendar tudi kot načrtovalca slovenskega jezika.
Oba dneva špetrskega zasedanja lahko torej vsekakor štejemo za pomemben doprinos, zato je več kot upravičeno, da bodo posegi izšli v zborniku, za katerega bosta poskrbela Slavistično društvo in SLORI, kot je ha zasedanju napovedala predsednica Slavističnega društva naše dežele Majda Kaučič Baša. (D.U.)
KOROŠKA / DEŽELNE VOLITVE 1999
Zemoftova stranka še naprej proti spremembi volilne zakonodaje
Ljudska stranka za 10-odstotni volilni prag - Manjše stranke zahtevajo znižanje
CELOVEC - Ljudska stranka (ČVP), stranka deželnega glavarja Christo-fa Zematta, Se naprej blokira spremembo nedemokratičnega volilnega reda pri deželnozborskih volitvah na Koroškem.
V okviru podijske diskusije v Celovcu, katere so se udeležili zastopniki socialdemokratov (SPO), svobodnjakov (FPO) in ljudske stranke (OVP), Zeleni, Liberalni forum in platforme »Demokratična Koroška«, je predstavnik OVP Klaus Wutte znova zavrnil zahtevo po znižanju volilnega praga za osvojitev sedeža v deželnem zbom od sedanjih deset na štiri ali pet odstotkov, kot to zahtevajo majhne stranke na Koroškem.
Menil je celo, da je volilni red na Koroškem »pošten in v skladu z ustavo« in ga zato tudi ni treba spremeniti. OVP se tudi ne boji razveljavitve volitev v slučaju pritožbe po volitvah 7. marca 1999. Da je v sedmih (od devetih) zveznih deželah že v veljavi štiri- oz. petodstotna klavzula, za politika OVP ni merodajno. Zato je VVutte ponovil Zemattovo argumentacijo, da bi znižanje volilnega praga na Koroškem povzročilo »italijanske razmere«, kar ni zaželjeno.
Predsednik kluba socialdemokratskih poslancev v koroškem deželnem zboru Herbert Schiller je dejal, da je njegova stranka načelno za znižanje volilnega praga na nivo drugih zveznih dežel, čaka pa še na mnenje strokovnjakov za ustavno pravo, ki prav v teh dneh zaključujejo svoje poročilo. Ce bodo le-ti prišli do zaključka, da obstaja
resna nevarnost uspešne pritožbe pri ustavnem sodišču, potem bodo socialdemokrati skušali prepričati tudi ljudsko stranko o potrebi za tak korak. Vodja svobodnjaških poslancev Martin Strutz je dejal, da njegova stranka slej ko prej zagovorja prag petih odstotkov in se bo še naprej zavzemala za tako ureditev.
Rektor celovške univerze in član platforme »Demokratična Koroška« Wil-libald Dorfler je - predvsem navzoče politike -opozoril, da se Koroška z blokado nujno potrebne spremembe volilnega reda kratkovidno zapira evropskim in mednarodnim trendom. Demokracija da nujno potrebuje korektiv v obliki majhnih strank, zato jih je treba tudi vključiti v proces političnega soodločanja, kot se to prakticira v vseh zahodnoevropskih državah, je dejal Dorfler.
Predsednica Liberalnega foruma Tina Rabi in predsednik koroških Zelenih Michael Johann pa sta napovedala, da bosta boj proti restriktivnemu volilnemu redu nadaljevala. V teku da je podpisna akcija, razmišlja se tudi o tematizaciji tega vprašanja v državnem zboru, vsekakor pa bosta obe stranki vložili pritožbo pri ustavnem sodišču, če bodo volitve potekale v starem volilnem redu. Predstavnika slovenska Enotne liste (EL), ki se prav tako zavzema za znižanje volilnega praga in ki je celo dala pobudo za volilno gibanje treh majhnih strank, na diskusijo ni bilo. EL ni bila povabljena na podij, so povedali pri EL.
Ivan Lukan
H KOROŠKA / DISKRIMINACIJA MANJŠINE]-,
Tudi v Bekštajnu ne bo dvojezičnega vrtca
CELOVEC - Slovenska manjšina na Koroškem je soočena z nadaljnjim primerom diskriminacije: po negativnih sklepih občinskih svetov v dvojezičnih občinah Borovlje, Suha, Galicija in Dobrla vas je v četrtek tudi občinski svet dvojezične občine Bekštanj v okraju Beljak-dežela odklonil ustanovitev dvojezične otroške skupine v občinskem otroškem vrtcu. Proti uvedbi so se izrekli vse pohtične stranke razen odbornice (slovenske) Enotne liste.
Predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem so v izjavah za javnost takoj odločno protestirali proti »vnovični nezaslišani diskriminaciji slovenske manjšine na Koroškem« ter od deželnih kot zveznih politikih zahtevali takojšnjo ukrepanje.
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je poudaril, da pomeni odločitev v Bekš-tanju, občini ob tromeji Avstrija-Slovenija-Italija, hud udarec ne le za slovensko manjšino, temveč tudi za skupno kandidaturo treh dežel za zimske olimpijske igre »brez meja« leta 2006.
Olip kot tudi predsednik Enotne liste Andrej VVakou-nig sta vnovič zahtevala takojšen začetek razprave o deželnem zakonu o dvojezičnih otroških vrtcih, ker je za koroške Slovence nesprejemljivo, da bodo še naprej prepuščeni na milost in nemilost občinskim politikom,
H do danes niso razumeli pomena dvo in večjezičnosti v novi Evropi. VVakounig je temu še dodal, da bo slovenska manjšina v slučaju, da koroški in avstrijski polh tiki ne bodo takoj ukrepali, prisiljena, da se obme na mednarodne forume. (Ivan Lukan)
Goriški sprehodi TV Koper
Danes ob 18. uri bo na TV Koper-Capodi-stria druga oddaja »Goriških sprehodov« v sklopu niza Brez meje. Aleš Doktorič bo vodil pogovor z gosti o sodobni pojavnosti likovne kulture na Goriškem. Z njimi bodo v studiu odbornica za kulturo pri goriški pokrajini Maria Massau Dan, sicer tudi ravnateljica muzeja Revoltella v Trstu, nadalje kulturna zgodovinarka dr. Irene Mislej, vodja Pilonove galerije v Ajdovščini in prof. Milko Rener, priznani goriški likovni kritik in zgodovinar. Pogovor bo zadeval veliko goriško likovno preteklost, povojna prebujanja in prekomej-ne stike in perspektive kulturne izmenjave med obema državnima prostoroma.
PISMO UREDNIŠTVU
Še o okrogli mizi o Mermoljevi knjige
Spoštovano uredništvo!
Dne 2. aprila ste objavili vest o razpravi v zvezi s knjigo Aceta Mermolje Narod in drugi na pobudo Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši na Opčinah, pri kateri sem sodelovala pri okrogli mizi. Ker je poročilo kratko in ne sega v vsebino razprave, ki pa jo naši ljudje živo občutijo, bi rada ponovila nekaj svojih mish, ki niso v sozvočju z Mermoljevimi pogledi in zaradi katerih sem na večera poudarila, da ne podpiram zamisli o prevodu knjige v italijanščino.
Tako sem med drugim izrazila mnenje, da Mermoljeva knjiga sicer ves čas govori o sožitju, o strpnosti, o tolerantnosti, o odnosu do drugega, da pa me je njegov izrazito netolerantni, celo nespoštljivi odnos do naših duhovnih in kulturnih velikanov (do Borisa Pahorja, Rebule, Trstenjaka) skoraj odvrnil od branja knjige. Pisatelju Rebuli očita neplemenite misli, ki bi jih mogla z lahkoto zavrniti. Borisu Pahorju pa očita zaprtost, človeku, ki ima skupaj z Rebulo največje zasluge, da slovenska kultura (torej tudi naša manjšinska) prodira v svet in v evro-
pska kulturna središča, tako da se njegove knjige prevajajo v francoščino, angleščino, nemščino. Ah je Pahor kriv, če ga italijanski Trst do zdaj ni spoznal? Sprejeti Borisa Pahorja v Trstu pomeni sprejeti našo prisotnost, našo zgodovino. (Lep dokaz za to je bil ravno četrtkov Ce-covinijev nastop v knjigami Minerva!)
Na večeru na Opčinah sem tudi povedala, da ne razumem Aceta Mermolje, ki deli manjšino na tiste, ki se znajo odpirati drugemu, ki gojijo dialog z drugimi, ki skrbijo za dobrososedske odnose z Italijani, medtem ko »elitno jedro manjšine zagovarja trdnost, klenost in zaprtost«. Kdo so ti Slovenci, ki ne marajo dobrih odnosov z Italijani? Mar tisti, ki tako vneto zagovarjajo samostojno politično nastopanje? Gre za stereotipno gledanje na del manjšine, kot je to značilno za večino Italijanov v odnosu do Slovencev...
S širjenjem takih sodb še med Italijane s prevodom knjige bi si naša manjšina ne naredila usluge.
Objavo tega pojasnila mi veleva spoštovanje do naših kulturnih velikanov, a tudi do bralcev.
S spoštovanjem
Nadja Maganja
MNENJE
Dolgo in nasilno stoletje Trsta
:;:;Sh ■ '
GIAMPA0L0 VALDEVIT
V nedeljski številki dnevnika Unita je Giam-paolo Valdevit objavil članek, ki zadeva bližnjo zgodovino Tista. Na željo avtorja in zaradi njegove aktualnosti objavljamo prevod članka.
Obstaja konvencionalen (in zelo pomirjujoč) način predstavljanja zgodovine Trsta in Julijske krajine: gre za sekvenco akcij-reakcij, kot nekakšna tekma namiznega tenisa, v kateri žogica predstavlja nasilje in se k tistemu, ki jo je pognal, neizogibno povrne. Gre za zelo pomirjujočo sliko, kajti, ko smo določili, kdo je igro začel (fašizem), vse ostalo posledično sledi. Poleg vsega je sekvenca akcija-reakcija zelo primerna za ponazoritev vrednot ali negativnih značilnosti.
Nedvomno je zasluga takega načina prikazovanja zgodovine v tem, da raznarodovanje Slovencev in Hrvatov za časa fašizma ni šlo v pozabo. Vendar pa moramo priznati, da je na daljši rok takšno prikazovanje povzročilo hude posledice tako na področju zgodovinskega spomina kot politike, zato je povsem zgrešeno, da bi se ga danes še posluževali. Pripomoglo je namreč k delitvi spomina oz. je legitimiralo delitev skupnega spomina, tako da so nastale zaprte nepropustne ograde. In končno je tudi do določene mere dopustilo, da so temo ločevanja zgodovinskega spomina sredstva javnega mujenja v najrazličnejših oblikah nenehno zlorabljala.
In prav v Trstu je bilo težo vsega tega najdlje občutiti, saj se je še do nedavnega bila interna hladna vojna, ki se je v drugih predelih Italije že dolgo prej polegla. V mojih trditvah - to želim poudariti - pa ni sledu ne po nadležnih zahtevah, ki so jih iz Trsta periodično pošiljali na naslov države, ne po zagovarjanju toliko opevane tržaške specifičnosti. V njih pa naglašam drugačnost zgodovinskega preučevanja, ki ni vselej potekalo vzporedno z vsedržavnim. Zato sem hvaležen predsedniku poslanske zbornice Violan-teju, ki je svoj poseg v Trstu začel s stavkom »Trst ne ve«, kateremu je sledilo naštevanje vsega, o čemer v Italiji niso ali so premalo poučeni.
Kot velja za italijansko, je tudi zgodovina Trsta in Julijske krajine enotna in to ne samo za italijansko skupnost, temveč tudi za ostale skupnosti, ki ne živijo ob, temveč v tesni povezavi z italijansko, se pravi za slovensko in hrvaško. S tega vidika gre za zgodovino, ki jo je treba še sestaviti in prav to je izziv, ki čaka zgodovinarje. Vendar je zelo lahko odkriti rdečo nit, zaradi katere je na Tržaškem dvajseto stoletje dolgo, ne pa kratko stoletje, ki se je začelo v zadnjih desetletjih devetnajstega stoletja in ki se verjetno še ni končalo.
Prav ob zaključku 19. stoletja se je v Trstu pretrgal proces počasnega širjenja demokracije, do izraza pa pride vprašanje, ki bo zaznamovalo celotno zgodovino Julijske krajine in Trsta. Gre za vprašanje negotovosti: tukajšnjo družbo v vseh njenih komponentah preveva občutek negotovosti, ker živi na območju, ki je predmet spora. Predvsem gre za območje, ki si ga lastita različni državi, in na katerega se bosta vse do konca 50. let in to na obeh straneh meje znašala tako politika prikazovanja državne moči kot tudi državno nasilje. Ce torej zaznaš notranje in zunanje grožnje - in to velja za Italijane, Slovence in Hrvate -, si poiščeš zaščito, varnost: poiščeš si trdno vez z državo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je na tem območju nacionalizem iredentizem, se pravi nuja po pripadnosti nacionalni državi.
Ta rdeča nit se začenja odvijati že ob koncu 19. stoletja in se nato nadaljuje. Tako bo varnost pod fašizmom predvsem zakrivala željo po ho-mologaciji drugačnih in zato nujno vodila v načrtno raznarodovanje Slovencev in Hrvatov. Jasen signal je bil že požig hotela Balkan, sedeža slovenskih organizacij v Tstu, simbola slovenske prisotnosti v mestu. Na drugi strani pa bo varnost pomenila izgradnjo jugoslovanske države, komunistične jugoslovanske države. In v teh krajih je imel italijanski poraz - ne smrt nacije, temveč poraz - veliko hujše posledice kot drugod. Ponovno je bistvenega pomena vprašanje varnosti, ki se p° letu 1945 vključi v mednarodne okvire, in sicer v okvire hladne vojne. Gre za pojav, ki je v te krajih zarezal globje in pustil trajnejše sledove.
Za vse to je najvišjo ceno plačala rast demokra cije, glede na dejstvo, da gre za etnično mešano družbo, predvsem odnos med nacijo in demokr cijo. V zadnjih 50 letih sta se resda nacija in de mokracija nekoliko približali, vendar se med n]i ma vez še ni povsem utrdila. Vendar lahko sam° to odstrani zapuščino negotovosti, ki so si j0 tržaškem »novecentu« generacije prenašale z e na drugo. In če obstaja dediščina vrednot, na tero zgodovinarji radi opozarjajo, je po mo) prav v usklajevanju svobode in nacije, demo cije in nacije.	__
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
o
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
fjjjlg ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
ASEM / RECEPT Z EVROPSKO-AZIJSKEGA ZASEDANJA V LONDONU
Okrepiti mednarodni nadzor in pomoč ter preprečiti poskuse protekcionizma
Predstavniki 25 držav menijo, da je najhujši trenutek azijske krize že minil
LONDON - V Londonu se je danes začelo drugo evropsko-azijsko vrhunsko srečanje Asem II (na Posnetku AP), ki se ga udeležujejo predsedniki držav in vlad iz 25 držav. Predstavniki petnajstih držav Evropske unije in desetih držav Vzhodne in Jugovzhodne Azije se bodo do sobote posvetovali o poteh za izboljšanje sodelovanja rned obema gospodarski-nia stranema, velik del razprav pa bo seveda namenjen najnovejsi finančni krizi v Aziji.
Britanski premier Tony Blair je ob otvoritvi zasedanja opozoril, da se ■ J6 v Času od prve konference Asem leta 1996 v Bangkoku do danes med Evropo in Azijo »razvil zrel politični dialog«. Po Blairovem mnenju je treba azijskim državam sedaj jasno pokazati, da pri globokih finančnih problemih ne bodo ostale same. Svoje evropske kolege je pozval, naj Se naprej ^gujejo z azijskimi drža-vami in naj se na težave v ^ziji na odzivajo s protekcionizmom. Ta njegov Poziv je takoj našel mesto v osnutku zaključnega dokumenta, kjer je tudi opisano, da je treba okrepiti vlogo finančne pojoči in nadzorovanja s streni mednarodnih orga-bizacij, v prvi vrsti Med-berodnega denarnega sk-bda, Svetovne banke in rezijske banke za razvoj.
°vhu so potrebni tudi emergenCni programi za Preprečevanje revščine in s°cialnih učinkov krize v bekaterih azijskih drža-^ah. To so tudi nosilne °Cke osnutka sklepnega °kuemnta, ki so ga vCe-Popoldne odobrili delezenci zasedanja, med njimi italijanski pre-z ler Romano Prodi in Unanji minister Lamber-toDini.
Italijanski premier je -a Večerni tiskovni kon-erenci dejal, da bo Evro-L9, bapravila svoje pri ko-ktivnih prizadevanjih
za preseganje finančne krize v jugovzhodni Aziji. Dodal je, da bo takrat, ko bo Evropa imela skupno denarno enoto, lažje obvladovati podobne situacije, saj bo evro postal nova mednarodna rezervna-valuta, po drugi strani pa bo povečal odgovornosti Evropske unije na mednarodni ravni ter ustvaril nove priložnosti za rast gospodarstev unijinih partnerjev.
V razpravi o krizi jugovzhodne Azije je italijanski premier dejal, da ostajajo ekonomski temelji tamkajšnjih gospodarstev solidni, da pa je treba sprožiti globoke reforme in izboljšati mednarodno sposobnost preprečevanja finančnih in gospodarskih kriz. To je mogoCe doseči z izpopolnitvijo normativnih sredstev, kot so davCne politike in mehanizmi nadzorovanja finančnih in bančnih sistemov na eni strani in s vse večjo liberalizacijo na drugi strani.
Na srečanju z novinarji je Romano Prodi povedal, da na zasedanju ne vlada pesimizem in da so vsi udeleženci brez izjeme prepričani, da je najtežji trenutek azijske krize že mimo. Zbrani državniki - od gostitelja Blaira, francoskega predsednika Chiraca, kanclerja Kohla do kitajskega premiera Zhu Rongjija in njegovega japoskega kolega Hashimota - si niso skrivali dejstev in so se sprašali tudi o odgovornostih za azijsko krizo. Ugotovili so, da je ni povzročila toliko špekulacija, kolikor pomanjkanje nadzora in discipline, za kateri so odgovorne vlade. Prodi je poudaril, da se je Japonska, ki je taCas v naj-veCjih težavah, moCno angažirala do šibkejših držav, ki .so vpletene v krizo (predvsem Tajska, Indonezija in Koreja) in odigrala veliko pomembnejšo vlogo kot je bilo mogoCe soditi od zunaj.
3. APRIL 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1813,00	1839,00
nemška marka	978,00	994,00
funt šterling	3017,00	3072,00
švicarski frank	1182,00	1207,00
belgijski frank	46,79	48,79
francoski frank	288,00	298,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	233,00	243,00
švedska krona	222,00	232,00
kanadski dolar	1264,00	1304,00
portugalski eskudo	9,12	10,02
nizozemski gulden	859,00	884,00
avstrjski šiling	137,90	142,25
španska pezeta	11,11	12,21
grška drahma	5,38	6,18
irski šterling	2439,00	2519,00
japonski jen	13,07	13,97
avstralski dolar	1148,00	1218,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,30	10,55
Pozivi k previdnosti le delno zavili boizo
MILAN - Kadar močno grmi na koncu navadno tudi dežuje, vendar tokrat ni bilo naliva. Cela vrsta pozivov k previdnosti - najpometinejši je prišel prav iz Londona od premiera Ptodija - je na koncu obrodila sadove in milanski borzni trg se je po treh dneh silovitega teka le nekoliko umiril in končal teden z negativnimi predznaki. Mibtel je proti koncu borznega sestanka padel od +2, 2 na -0,42 odstotka. Toda to še ne pomeni, da se je naraščajoča reka likvidnosti, ki je preplavila milansko borzo, ustavila. Včerajšnji sestanek je zabeležil nov absolutni rekord vrednosti poslov, ki je dosegla 8.270 milijard lir.
Med vsemi pozivi k previdnosti je imel najbrž najvecji učinek poseg Umberta Agnellija, ki je ocenil, da »ljudje niso veC pozorni na to, kaj kupujejo« in da torej kupujejo tudi mačka v Žaklju. Podobno meni tudi izkušeni bankir Mario Sarcinelli, ki je povabil vlagatelje, naj pozorno spremljajo ne le kota-cije delnic, ampak tudi bilance družb, saj so njihovi dobički najbolj zanesljiva ocena uspešnosti. Premier Prodi je zadeve komentiral v Londonu in dejal, da bi bilo bolje, ko bi bili ljudje malce bolj previdni. Skratka, cela vrsta pozivov k previdnosti, da se vlagatelji ne bi opekli, ki pa kljub vsemu niso imeli večjega učinka. Borza je ostala precej gluha, dotok denarja se ni ustavil in tudi to je mogoCe oceniti kot znak Časa in spremenjenih razmer glede na leto 1986. Takrat se je boom konCal s strmoglavljenjem in marsikdo se je krepko opekel, v glavnem po zaslugi špekulacije, zdaj - prisegajo mnogi poznavalci - pa tega pojava ni, ampak je vzpon le posledica velike likvidnosti zaradi preusmerjanja prihrankov iz državnih obveznic na borzo.
_______ČERVINJAN / V NAVZOČNOSTI MINISTRA ZA PREVOZE BURLANDA______
Slovesno odprli cestno-železniški interpori Alpe-Adria
Minister tržaškemu županu lllyju zagotovil »pozitiven razplet« glede letalske proge med Ronkami in Beogradom
ČERVINJAN - Točno eno leto po začetku del so vCeraj v Cervinjanu v navzočnosti ministra za prevoze Claudia Burlan-da izročili namenu prvi del cestno-železniškega interporta Alpe Adria. Tehnične značilnosti tega intermodalnega interporta so: 750 metrov treh dvotirnih prog na območju 100 tisoč kvadratnih metrov, neposredna povezava s Cer-vinjansko ranžirno železniško postajo, zmogljivost veC vlakov dnevno in za 57 milijard lir investiciji.
Ta struktura naj bi po načrtih italijanske vlade in Dežele Furlanije-Julij-ske krajine »krepila in pomagala gospodarske odnose vsega italijanskega severo-vzhoda s trgi vzhodne Evrope«. VCeraj odprta struktura ima dva dvojna tira, ki sta že povezana z ranžirno postajo. Dokončani so tudi
tiri drugega odseka, manjka le povezava z ranžirno postajo.
Za gradnjo so do sedaj porabili 24 milijard lir, od katerih je Dežela Fur-lanija-Julijska krajina prispevala 13 milijard lir, 11 milijard pa Evropska unija. Tretji odsek najzahtevnejših del s celotno strukturo poslopji in skladišči bo vreden 33 milijard lir in bo dokončan pred letom 2000. Sredstva za to tretjo tranšo del so že predvidena. Država bo prispevala 30 milijard lir, tri milijarde pa bo nakazala Furlanija-Julijska krajina.
Kot je povedal deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi, so z včerajšnjim odprtjem av-toporta poslali gospodarskim operaterjem italijanskega severo-vzhoda jasen signal. Interport Alpe Adria v Cervinjanu je operativen, Čaka le na
vlake in na sprejem tovora v vse smeri.
Minister Burlando pa je vCeraj v pismu tržaškemu županu Riccardu Illyju zagotovil »pozitiven razplet« v zvezi z vzpostavitvijo redne letalske proge med ron-
skim letališčem in Beogradom. Do sedaj so bili s Srbijo le Čarterski poleti, minister pa je zagotovil, da je sensibiliziral italijansko letalsko družbo Alitalia, tako da bi jugoslovanska družba JAT lahko Čarterski polet
spremenila v redno letalsko progo.
Na sliki (od desne proti levi): minister Claudio Burlando, predsednik tržaškega pristanišča Lacalamita, deželni odbornik Mattassi in senator Mitja Volčič.
		
3. APRIL 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1807,00	1837,00
nemška marka	978,00	996,00
francoski frank	289,00	299,00
nizozemski gulden	860,00	885,00
belgijski frank	46,90	48,70
funt šterling	2986,00	3076,00
irski šterling	2437,00	2532,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	5,50	5,93
kanadski dolar	1262,00	1297,00
švicarski frank	1182,00	1207,00
avstrijski šiling	138,00	142,50
slovenski tolar	10,15	10,40
	
3. APRIL 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1828,270
EKU	1959,120
nemška marka	986,120
francoski frank	294,220
funt šterling	3037,300
nizozemski gulden	875,440
belgijski frank	47,798
španska pezeta	11,621
danska krona	258,650
irski šterling	2481,510
grška drahma	5,684
portugalski eskudo	9,626
kanadski dolar	1286,060
japonski jen	13,553
švicarski frank	1191,440
avstrijski šiling	140,160
norveška krona	238,480
švedska krona	228,080
finska marka	324,710
MILANSKI BORZNI TRG
3 APRIL 1998	INDEKS MIB 30: +0,01
delnica
cena var. %
Alleanza Ass.	29:486+2,39		La Fondiaria	13.715	-0,05
Bca di Roma	3.262	+ 1,92	Mediaset	12.309	+4,26
Bca Fideuram	13.319	+2,56	Mediobanca	34.235	+9,15
Bca Pop.M 1	18.422	+1,85	Montedison	2.748	+0,65
Benetton	39.232	+ 1,75	Olivetti	2.692	+0,59
Comit	8.895	+0,94	Parmalat	4.100	+ 1,33
Credit Edison	9.145 16.893	-0,43 +8,83	Pirelli Spa	6.922	+ 1,37
Eni	13.172	+4,38	Ras	28.044	+0,56
Fiat	8.345	+2,66	Rolo	46.724	+7,90
Generali	60.143	+2,56	Saipem	11.451	+4,09
Imi	30.456	+0,24	San Paolo To	27.869	+0,10
Ina	6.267	-0,85	TIM	11.001	+6,31
Italgas	9.370	-0,95	Telecom Ita	15.191	+3,18
delnica
cena var. %
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
FURLANIJA^IULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče - Kulturni dom
V	torek, 7. t. m. (red H) in v sredo, 8. t.m. (red I), ob 16. uri ponovitev predstave S. Becketta »Čakajoč Godota«.
V	torek, 7. t.m., ob 20.30 premiera monologa Marka Sosiča »Balerina, balerina*, v interpretaciji Lučke Počkaj in v režiji Braneta Završana. Ponovitev v sredo, 8. t.m., ob 20.30
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 4 t. m., ob 20.30 (red F): Stalno gledališče FJk in Teatro de Gli Incamminati »Rihard III« W. Shakespeareja. Režija Antonio Calenda. Nastopata Franco Branciaroli in Lucilla Morlacchi. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
V	torek, 7. t. m., ob 18. uri v foyerju gledališča-Rossetti koncert harmonikarskega kvinteta Glasbene matice (mentor Loredana Coceani).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 5. t. m., ob 16. uri (red D): Richard VVagner »Das Rheingold«. Nastopa orkester gledališča Verdi pod vodstvom VVoldemarja Nelssona. Ponovitvi: v torek, 7. t. m., ob 20.30 (reda F/E) in v petek, 10. t. m., ob 16. uri (red G).
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 -tel. 0432 -470918).
Dvorana Tripcovich
Danes, 4. in jutri, 5. t. m., ob 20.30 balet »Bolero
- Carmen«. Izvaja baletna skupina gledališča Verdi.
V	torek, 7. t. m., ob 17.30. uri se bo v sklopu ciklusa »Ura z...« predstavil baritonist Robert Doh-men. Klavirska spremljava Natascie Kersevan. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi. Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 4. t. m., ob 20.30: Tullio Kezich in Dino Buzzati »Un amore«. Režija Egisto Marcucci. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in An-na Ammirati.
Gledališče Miela Gledališka prepletanja
V	četrtek, 9. t. m., ob 21. uri predstava »Periferi-co Otto«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 6. in v torek, 7. t. m., ob 20.30 gostuje Teatro Eliseo s predstavo »Giacomo Casanova Comedien«. Režija Maurizio Scaparro, v glavni vlogi nastopa Giorgio Albertazzi. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Gorica Kinema: v četrtek, 9. t. m., ob 20.45 »Big Fish«(VB 1997, režija Stefan Schvvarz).
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 4. t. m., ob 20.45 gostuje gledališka skupina Teatro Eliseo z delom R. Abiracheda »Giacomo Casanova, comedien««. Režija Maurizio
Scaparro. V glavni vlogi nastopa Giorgio Albertazzi.
Zadnja ponovitev jutri, 5. t. m.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon Danes, 4. t. m., ob 20.30: Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli iz Vidma: W. Shakespeare »La guerra delle due rose, capitolo II ovvero: En-rico VI«. Režija Antonio Syxty.
Ponovitve: jutri, 5. t.m., ter še 15., 16., 17. 18 in 19. t. m.
LATISANA
Gledališče Odeon
Od 7. t. m. do 19. maja bo na sporedu niz predstav »Teatro comico oggi«: prva predstava bo v torek, 7. aprila, ob 20.30: Paolo Hendel »II meglic di Paolo Hendel«.
______________SLOVENIJA___________________
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 5 t. m., ob 17. uri bo nastopil Claudio Ci-nelli s predstavo »Scretch«.
V	soboto, 11. t. m., ob 20.30 bo Primorsko dramsko gledališče gostovalo z delom Petra Barnesa »Ni tako slabo kot zgleda«. Režija Jaša Jamnik. Nastopajo: Jože Hrovat, Janez Starina, Mira Lam-pe-Vujičič.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Jutri, 5. t. m., ob 17. in 20. uri ameriški film »Austin Povvers«. Režija Jay Roach. V glavnih vlogah nastopajo Mike Myers, Elizaberth Hurley, Michael York.
V	torek, 7. t. m., ob 20. uri ameriški film »Nabri-
te družabnice«.
V	četrtek, 9. t. m., ob 17. uri plesno baletna pravljica »Rdeča kapica«.
UUBUANA
Cankarjev dom
V	ponedeljek, 13. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani večer plesa in akrobatike na kotalkah s skupino Steve Love’s New York Express roller dance company. Ponovitev v torek, 14. aprila, ob 20. uri.
V	sredo, 15. t. m., ob 19. uri v Linhartovi dvorani »Po sledeh Marca Pola«. Svoje vtise iz potovanja po osrednji Aziji bodo podali L Brajnik. M. Ogris, J. Ceglar in A. Ujčič.
V	četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v Štihovi dvorani'-B. Slade »Ob letu osorej«.' Režija Boris Kobal, nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban.
Mestno gledališče ljubljansko Danes, 4. t. m., ob 19.30 (abonma vikend): »Kaligula«.
Mala scena MGL: v ponedeljek, 6.t. m., ob 20. uri (izven konto): »Murlin Murlo«.
SNG - Drama
Danes, 4. t. m., ob 19.30 (abonma sobota izven in konto): P. C. de la Barca: »Življenje je sen«.
Mala drama: danes, 4. t. m., ob 20. uri (izven in konto): Y. Reza: »Art«.
Plesni teater Ljubljana
Danes, 4. t. m., ob 20. uri: »Skriti vrtovi pogleda«. Koreografija Sinja Ožbolt.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 4. t. m, ob 21. uri: G. Gluvič »Borutovo poletje«.
Lutkovno gledališče
Danes, 4. t. m., ob 11. uri (izven): J. VVilkovski »Trdoglavček«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA ■ GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
V	torek, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu: recital Massima Gona. Na sporedu Debussy, Ravel in Musorgsky.
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 koncert Tria Kalichstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert.
Gledališče Miela
»Svobodna glasba«: danes, 4. t. m., ob 21. uri koncert bretonske glasbe s harfistko Kristen Nogues.
Športna palača
V	petek, 17. t. m., ob 21. uri bo nastopil Toqui-no.
V	soboto, 23. maja, ob 21. uri bo nastopil Alan Parson’s Project - prvič v Italiji.
Stadion Grezar
V	sredo, 6. t. m., ob 21. uri koncert rock skupine Iron Maiden.
V	soboto, 30. maja, ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds.
Marijin dom pri Sv. Ivanu Danes, 4. t. m., ob 20.30 Mednarodna zborovska revija Primorska poje '98: nastopajo MePZ Kromberški Vodopivci - Kromberk, Pevska skupina Upaje - Ilirska Bistrica, MePZ Miren,
MPZ Matajur - Klenje, 2PZ Lucija, Nonet Brda.
OPČINE
Prosvetni dom
Jutri, 5. t. m., ob 18. uri bo v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopila Srednja glasbena in baletna šola iz Maribora: bariton Aleš Marčič (na sporedu Scarlatti, Hayden, Kozina in Mozart); Borut Zagoranski - harmonika (na sporedu Zolotarjev in Timošenko); Kvartet pozavn (na sporedu Grieg, Dvorak, Ribič in Žitnik); Ansambel tolkal (na sporedu Mancini, Rosauro in Firth).
DEVIN
Mixer Bar
Danes, 4. t. m., se bo predstavila skupina »Babilona«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V sredo, 8. t.m., ob 20.30: Zavod Združenega sveta, v sodelovanju z ObčinoTržič in zborom SanPAmbrogio, prireja koncert »Vsi skupaj za UNICEF«. Izkupiček večera bodo namenili ustanovi Unicef.
GORICA
Cerkev Sv. Ignacija
Danes, 4. t. m., ob 20.30, v sklopu koncertne sezone Centra E. Komel, koncert mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Koncert prirejajo v sodelovanju z Glasbeno matico.
VIDEM
Videmska stolnica
V	četrtek, 9. t. m., ob 20.45 koncert The Hil-liard Ensemble.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
V	ponedeljek, 6. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) večer jazz glasbe s Tanio Mario.
_____________SLOVENIJA________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	sredo, 8. t. m., ob 20.30 koncert v okviru programa »Posvečeno Tartiniju«; Ob obletnici Tartinijevega rojstva. Nastopata komorni orkester Camerata Labacensis in mešani zbor Aca-demia Musicae Labacensis.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	petek, 10. t.m., ob 17. uri medobčinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
V	petek, 17. t. m., ob 20. uri 1. Mednarodni festival kitare Sežana ’98, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Glasbena matica. Nastopil bo kitarist Tomaž Rajterič. Na programu dela Villa-Labosa, Albeniza in krstna izvedba skladbe Milka Lazarja - Izhodi.
DEKANI
Kulturni dom
Danes, 4. t. m., ob 20. uri Mednarodna zborov-
ska revija Primorska poje ’98: nastopajo ZPUZ Upokojence - Nova Gorica, Vokalna pevska skupina Portorož, MePZ Šmihel, MePZ France Bevk - Šmarje pri Kopru, Tržaški oktet; MePZ Stanko Premrl - Podnanos.
UUBUANA
SNG Opera in balet
Danes, 4. t. m., ob 19.30 (izven in konto): S-Prokofjev »Romeo in Julija«.
V	pripravah je premiera: I. Stravinski »Oedi-pus Rex« in C. Orff »Trionfo di Afrodita«, v četrtek, 16. aprila, ob 20. uri.
Cankarjev dom
V	četrtek, 16. t. m. in v petek, 17. t.m., ob 20-uri v Gallusovi dvorani koncert Orkestra Slovenske Filharmonije. Dirigent Stefan Sander ling. Na programu beethoven in Sostakoivč.
V	nedeljo, 19. t. m., ob 20. uri v Linhartovi dvorani gledališki koncert - Nekoč, bili smo v maju. V spomin Borisu Lesjaku. Avtor glasb6 ter dirigent Mojmir Sepe.
V	ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 se bo v Linhartovi dvorani predstavil Joe Ely (r°c country, flamenko, tex-mex).
______________HRVAŠKA
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJAJULKJSKA KRAJINA
TRST
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Bivše konjušnice Miramarskega gradu: dolO. maja je na ogled fotografska razstava »Un pae-se unico. Italia, fotografie 1900 - 2000«. »Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 9.30 do 18.45.
Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«.
Galerija Modeme umetnosti v Muzeju Revol-tella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia. Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Um-berta Verude »Nella Trieste di Svevo 1’opera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904).
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita:
do 26. t. m. je na ogled razstava »Teratos«. Na ogled vsak dan od 9. do 19. ure.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. t. m. je na ogled razstava Antonia Gribesa.
18. t. m. ob 19.30 otvoritev razstave slikarja
Juana Leal-Ruiza »Good Night«. Razstava bo na ogled do 20. maja.
Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«.
La Staletta (UL Giuliani 36): do 27. t. m. je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«.
Knjigama Borsatti (Ul. Ponchielli 3}: še danes, 4. t. m., bo na ogled skupinska razstava z naslovom »Mormorio di primavera«.
Galerija Cartesius: do 9. t. m. razstavlja Mario Albanese
Studio Tommaseo: v četrtek, 9. t. m., ob 19. uri otvoritev razstave umetnice Brigitte Brand. Razstava bo odprta do 10. maja s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure.
SKEDENJ
Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure.
GORICA
Kulturni dom: do 11. t. m. je na ogled je razstava novogoriškega fotografa Rafaela Podobnika. Galerija ARS (Katoliška knjigarna - Travnik 25): Se danes, 4. t. m., razstavlja Lucijan Bratuš. Ogled po urniku knjigarne.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimi-ra Klanjščka.
VIDEM
Centro friulano arti plastiche (Ul. Beato Odo-rico da Pordenone 3): do 11. t. m. razstavlja Tomo Vran.
PORDENON
Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na
ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzo-nico: do 20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
______________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij: do petka, 17. t. m., so na ogled dela kubanske slikarke Ane Marie Erre.
V soboto, 25. aprila, ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu.
SEŽANA
Mala galerija: do 12. t. m. razstavljata Slavka in Miro Kranjec. Na ogled od ponedeljka do petka od 15. do 17. ure.
Kulturni center Srečka Kosovela: ona ogled so tapiserije Silve Horvat.
HRPELJE
Občinska stavba: odprta je fotografska razstava
Janka Kovačiča, člana Fotokrožka Trst Razstavo sta priredila Mavrični most mladi občina Hrpelje.
ŠTANJEL	b0
Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Lju Bizjak »Maske«.
KROMBERK	et,
Grad Kromberk: do 15. t. m. je na ogled uP1^ nostnozgodovinska razstava z naslovom ^ ralna znamenja« - lesena plastika na Goriš ^ med pozno gotiko in renesanso. Razstavo^ lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17-in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta o botah in ponedeljkih).
JPOVSCINA	rta
lonova galerija (Prešernova ulica 3): 0 V
razstava »Ajdovščina 2000«. Razstava j® P v e Cena štirim urbanističnim delavnica ’ _ ;viru katerih so skupine študentov arhi e
MAKEDONIJA / STATISTIČNI PODATKI
BRUSELJ / NOVA PUBLIKACIJA EVROPSKEGA URADA
Zastopstvo manjšin v državni upravi
Na področju manjšin velja Makedonija za svetel otok med sosedi na Južnem Balkanu
Slovarček gesel o jezikovnih manjšinah
Izšel je tudi v italijanščini nemščini in španščini
SKOPJE - Vprašanje Makedonije se je v zadnjih tednih večkrat pojavljalo v tisku s posebnim ozirom Ra problematiko albanske Oianjsine v tej državi. Na Biednarodni ravni velja namreč Makedonija za državo, ki se zelo trudi za dosego primerne stopnje Zaščite manjšin, predvsem Albancev, ki predstavljajo 'hsok odstotek prebivalstva v državi. V primerjavi s stanjem v sosednjih drža-vah - Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in predvsem ZR Jugoslavijo velja na področju Zaščite manjšin Makedonija za nekakšen svetel °tok na jugu Balkanskega Polotoka.
Ta zaščita se začenja že Pri ustavi, ki vsebuje poleg splošnega načela o enako-?d še vrsto specifičnih do-Jpcil. a. Člen tako doloCa, da je izražanje etnične ^entitete osnovna vredno-ta ustavne uireditve drža-Ve- Ustava tudi izrecno do-v°ljuje uporabo pisave nianjšine,- ki je različna od cirilice, v krajih, kjer je Manjšina prisotna, sicer pa ?nkon o samoupravi obšir-do obravnava interno organizacijo manjšin. Ustava Seveda jamCi tudi svobodo ^oroizpovedi ter pravico d° šolanja v jezikih djanjsin. Na osnovi ustavnih določil je bil tudi usta-vovljen svet za medetnicne dnose, v katerih so poleg ‘Makedoncev zastopani Al-aUci, Turki, Vlahi in Ro-nn, vsak s po dvema pred-sjavnikoma, še dva pred-Uvnika pa zastopata vse nstale manjšine, predvsem rbe. Podobne komisije so jjtanovili tudi na ravni ^ajevnih oblasti narodno-°Uo mešanih območij. Zakon dovoljuje rabo njijšinskih jezikov tako v jJnlnem kot tudi v kazen-^6«i postopku, zakon o naticarstvu pa doloCa, da ysa imena izpisana v y eh pisavah, ciribci in la-Gdci, kadar gre za pripad-j^^nianjšine, ki uporablja
.koliko je pravzaprav aujsin v Makedoniji? Po uatkih popisa prebival-,) a v letu 1994 živi v tej rZavi 1.2395.964 Make-v ?Cev (66,6 % prebivalst-
r,ah 441.104 Albancev %), 73.019 Turkov (4
(22,7.
%), 43.707 Vlahov (2,2 %), 40.223 Srbov (2,1 %), 6.601 Vlahov (0,4 %) in 38.309 pripadnikov drugih narodnosti oziroma manjšin. Razvejanost je torej velika in ta podatek tudi kaže na labilnost ravnotežja v tej državi, še zlasti Ce upoštevamo, da jo obdajajo nic kaj prijazne sosede.
Ta labilnost je razvidna tudi iz podatka, da v Makedoniji deluje kar 55 pofitiCnih strank. Na vobt-vah leta 1994 je bilo v 120-članski parlament izvoljenih 98 Makedoncev, 196 Albancev ter po en pripadnik turške, romske in srbske skupnosti. To razmerje približno odraža razmerje prebivalstva, Čeprav ni posebnih zakonskih določil, ki bi jamčila zastopstvo manjšin v parlamentu. Zanimivo je, da je kar sedem elanov sedanje 20-clanske vlade pripadnikov jezikovnih manjšin.
Nadvse zanimivi so tudi podatki o sestavi državne uprave. Do leta 1990 je bilo med zaposlenimi v ministrstvih takratne republike SFRJ, kar je Makedonija paC bila, manj kot 2 odstotka pripadnikov manjšin. Sedaj se je to število bistveno spre, menilo in kot primer makedonski viri navajajo dve kljuieni ministrstvi, obrambno in notranje ministrstvo. Na obrambnem ministrstvu je od vseh zaposlenih 8,16 % pripadnikov manjšin, podatek pa je bistveno višji, Ce upoštevamo vodilne kadre: kar 16 odstotkov vseh Častnikov in 12 odstotkov kadetov v vojaški akademiji je namreC Albancev. med kadeti je tudi po en odstotek Turkov in Srbov.
Med uslužbenci notranjega ministrstva pa je 8, 7 odstotka pripadnikov manjšin in odstotek se veCa iz leta v leto. Za sprejem v policijsko šolo pa so vzpostavili pravilo, po katerem je 22 odstotkov vseh sprejetih pripadnikov manjšin.
Zelo visok je odstotek pripadnikov manjšin tudi v zunanjem ministrstvu. Skupno jih je kar 16 odstotkov, med temi seveda največ Albancev (9,3 %), med izvršilnimi kadri tega
ministrstva pa je pripadnikov manjšin ka 27 odstotkov.
Znatna je prisotnost pripadnikov manjšin tudi v sodstvu. Repubbški sodni svet šteje sedem elanov, od teh sta dva pripadnika manjšin. Od skupno 477 sodnikov je Makedoncev 87 odstotkov, ostali pa so pripadniki manjšin; podobno je tudi razmerje med prizivnimi sodniki. Vrhovno sodišče Makedonije pa šteje 125 sodnikov; od teh je 20 Makedoncev, štirje so Albanci in eden je Vlah. Končno pa je tu še podatek o ustavnem sodišču: od devetih sodnikov so trije pripadniki manjšin.
Zanimivi so seveda tudi podatki o šolstvuin o kulturi, ki jih bomo obravnavah v eni prihodnjih številk.
Na sliki (telefoto AP) ena številnih manifestacij Albancev v podporo Kosovu.
BRUSELJ - Najnovejša izmed publikacij Evropskega urada za manj razširjene jezike je pravzaprav nova izdaja publikacije, ki je v knjižnicah in raziskovalnih ustanovah na razpolago že dokaj dolgo, vse od leta 1995. Knjižica - slovarček ključnih besed o manjšinah - je takrat izšla v angleščini in francoščini, sedanja, prenovljena izdaja, pa je na razpolago v italijanščini, v nemščini in v španščini.
Gre, kot rečeno, za slovarček, neke vrste priročnik za ljudi, ki se bolj ali manj redno ukvarjajo z manjšinsko problematiko, ki pa je koristen tudi za tiste, ki se s temi vprašanji prvič srečujejo ali ki imajo le občasno opravka z manjšinami. Ta priročnik vsebuje nekaj osnovnih podatkov o državah Članicah EU (z ozirom na manjšinske jezike), o jezikih, o mednarodnih organizacijah in o glavnih pobudah na področju manjšin, poleg tega pa še razlago izrazov, ki se najpogosteje uporabljajo v zvezi z manjšinami.
Ce začnemo pri državah, bomo v brošuri našli podatke o manjšinskih jezikih v teh državah in nekaj osnovnih podatkov o zaščitnih določilih. Običajno so navedena tudi imena in naslovi organizacij, ki se ukvarjajo z manjšinami.
Za posamezne jezike so navedene njihove osnovne značilnosti, družine oziroma skupine, katerim pripadajo,
Predstavniki verstev o pravicah Madžarov v sosednjih državah
BUDIMPEŠTA -Predstavniki cerkev devetih držav iz Srednje in Vzhodne Evrope so se v preteklem tednu v Budimpešti zbrali na dvodnevnem srečanju, ki je namenjeno zaščiti pravic madžarske narodne manjšine na tem območju.
Po koncu prve svetovne vojne so bile madžarske meje zarisane povsem na novo, saj je tedaj država izgubila kar dve tretjini svojega ozemlja. Danes živi 1, 7 milijona Madžarov v Romuniji in 600.000 na Slovaškem.
Srečanja se udeležujejo tako katoliki kot tudi predstavniki
kalvinistov, luterancev, judov in baptistov. Kot je povedala Erika Torzsok iz Urada za Madžare po svetu, cerkve, katerih pripradniki so Madžari, ki živijo zunaj svoje domovine, »delujejo v usmiljenja vrednih razmerah«, saj jim primanjkuje sredstev.
Podobno srečanje je potekalo že lani, ko so udeleženci govorili o zaščiti identitete madžarske manjšine v Romuniji, na Slovaškem, Hrvaškem, v Ukrajini, ZR Jugoslaviji, Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. (STA/AFP)

L.	■■■j
iitimilil
mam
ML .mTČT,.
ve
Benvenuti nel mondo delle lingue minoritarie
Nuova edizione italiana
VVolfgang Jenniges
pa tudi seznam držav oziroma geografskih predelov, kjer te jezike govorijo.
Poglavje o slovenščini je precej podrobno ter vsebuje osnovne podatke o nastanku jezika, s posebnim poudarkom na prisotnost Slovencev v Italiji (navedeno je, da živijo v 36 občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine) ter v Avstriji.
Med mednarodnimi organizacijami so navedene predvsem tiste, ki se v kako obliki ukvarjajo z manjšinsko problematiko. Ti podatki so seveda opremljeni z navedbo ukrepov v korist manjšinskih jezikov in tudi z osnovnimi podatki - naslovom, številko telefona in faxa -ki vsakomur omogočijo, da poseže po dodatnih informacijah. Navedene so seveda tudi mednarodne listine in dokumenti, ki zadevajo manjšinske jezike s kratkim opisom njihove vsebine.
Verjetno še najzanimivejši del sestavlja razlaga besed, ki se v manjšinski terminologiji najpogosteje pojavljajo. Na primer, kaj razumemo pod terminom jezikovno načrtovanje, kaj pomeni diglosija, so vprašanja, ki jih pogosto srečujemo. Brošurica nam ponuja enostavno in jasno razlago ter je prav zaradi shematiCno-sti in jasnosti lahko zelo koristen pripomoček.
Med gesli, ki jih najdemo v brošuri, so tudi nekatera imena. Vendar pa je tu izbira omejena
na res ključne osebnosti, predvsem avtorje treh resolucij evropskega parlamenta o manjšinah (Arfe, Kuijpers in Killilea) in ne vsebuje nekaterih zgodovinskih osebnosti Theodor Vei-ter, Ramon Aramon i Serra, itd.), ki so v teh povojnih letih sestavljale jedro, okoli katerega se je oblikovalo evropsko gibanje za zaščito manjšin.
Tudi ta podatek priča o omejenem dometu publikacije, o kateri lahko ob koncu ponovimo le, kar smo zapisali na
začetku: da gre za koristen priročnik, ki vedenju o manjšinah ne dodaja nic bistveno novega, ki pa je lahko v vsakem trenutku uporaben za ljudi, ki se s to problematiko okvarjajo in ki potrebujejo nekaj osnovnih informacij. V novi brošurici jih bodo zagotovo našli.
Silvia Carrel - VVolfgang
Jenninges
Parole chiave
EBLUL- BIC
Bruselj 1997
Cena 5 ekujev
CELOVEC / OBISK IZ MERANA
»Evropski« projekt slovenske gimnazije
Vključen je tudi tržaški licej Franceta Prešerna
CELOVEC - Slovenska gimnazija v Celovcu, osrednja izobraževalna ustanova Slovencev na Koroškem, še naprej širi stike s šolami širom Evrope oz. sodeluje pri evropskih projektih. V okvira evropskega projekta Comenius, ki pod geslom »Skrbimo za pestrost Evrope« združuje srednje šole iz vec evropskih držav, so se vCeraj na protiobisku v Celovcu mudili dijaki učiteljišča iz Merana na Južnem Tirolskem.
Mladi gosti iz Italije ob tej priliki niso le obiskali partnerski razred na Slovenski gimnaziji in sooblikovali šolski dopoldan, imefi so tudi priložnost spoznati politične, kulturne, gospodarske in medijske strukture slovenskem manjšine na Koroškem. Sprejel pa jih je tudi koroški deželni glavar Christof Zematto, ki je še posebej poudaril pomen večjezičnosti na stičišCu treh kultur.
Ravnatelj Slovenske gimnazije Reginald Vospernik je vseevropski šolski projekt Comenius označil za dragoceno priložnost za krepitev sodelovanja in medsebojnega spoznavanja med šolsko mladino v Evropi. Konkretno Slovenska gimnazija uresničuje projekt Comenius z nemško gimnazijo v
Eupenu v vzhodnji Belgiji, z gimnazijo lužiških Srbov v Budyšinu v Nemčiji, v projekt pa naj bil vključen tudi licej »France Prešeren« v Trstu. Tudi gimnazija v Dublinu je bila za kratek Cas vključena v skupen projekt, toda stiki s to ustanovo na Irskem so - ne po krivdi Slovenske gimnazije - žal zamrli.
Vsaka od sodelujočih šol uresničuje svoj lasten program, ki ga ob koncu koordinirajo, bodisi v obliki video-posnetka ah v skupni brošuri. Dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu uresničujejo projekt dramatizacijo raznih snovi iz slovenskega koroškega ljudskega izročila, ki ga bodo potem uprizorili z lutkovnimi igrami. Pomagal jim bo mdr. režiser Tine Varl iz Slovenije, je še povedal ravnatelj Vospernik. Dijaki gimnazije v Eupenu bodo zgodovino svoje (nemške) narodne skupnosti sirnih v Co-mic-stripu, medtem ko programa lužiških Srbov kot tudi liceja France Prešeren še nista dokončno določena.
Realizirani programi posameznih sodelujočih Sol bodo predstavljeni evropski javnosti na skupni prireditvi.
Ivan Lukan
NOVICE
TENIS / DAVISOV POKAL
ROKOMET
Bo Doohan spet nepremagljiv?
SUZUKA - Prvi trening za uvodno letošnjo dirko za svetovno prvenstvo motociklistov v japonski Suzuki je nakazal, da bo v "kraljevem" razredu (do 500 con) spet prevladoval štirikratni svetovni prvak Avstralec Michael Doohan. S svojo Repsol Hondo je bil 32-letni Avstralec za 0, 086 sekunde hitrejši od Vamahinega voznika Noriyukija Hage, tretji Cas pa je dosegel Doohanov moštveni kolega Tadayuki Okada. Izidi, do 500 ccm: 1. Doohan (Avs/Honda) 2:07, 641 (povprečna hitrost: 165, 388 km/h); 2. Haga (Jap/Yamaha) 2:07, 727; 3. Okada (Jap/Honda) 2:07, 872; 6. Biaggi (Ita/Honda) 2:08, 220. Do 250 ccm: 1. Ukawa (Jap/Honda) 2:08, 889 (povprečna hitrost: 163, 787 km/h); 2. Kato (Jap/Honda) 2:09, 171; 3. Nakano ()ap/Yamaha) 2:09, 301; 4. Rossi (Ita/Aprilia) 2:09, 439; 7. Pemgi-ni (Ita/Honda) 2:10, 637; 10. Capirossi (Ita/Aprilia) 2:10, 718 Do 125 ccm: 1. Fujioka (Jap/Honda) 2:17, 170 (povprečna hitrost: 153, 899 km/h); 2. Ueda (Jap/Honda) 2:17, 274; 3. Sakata (Jap/Aprilia) 2:17, 572; 6. Cecchinello (Ita/Honda) 2:18,161; 7. Loca-telli (Ita/Honda) 2:18, 333; 9. Scalvini (Ita/Honda) 2:19, 003; 10. Giansanti (Ita/Honda) 2:19.024.
Rokomet: danes prvi finale
PRATO - Danes ob 18. uri bo v Pratu prva finalna tekma italijanskega rokometnega prvenstva med domačim moštvom in tržaškim Genertelom. Že na današnjem, prvem srečanju je priCakvoati ogorčen boj.
Sampras odpovedal Hong Kong
HONG KONG - Ameriški teniski igralec Pete Sampras, ki je pred kratkim izgubil prvo mesto na lestvici ATP, je zaradi poškodbe ramena odpovedal Salemov turnir v Hong Kongu, ki bo potekal naslednji teden. S tem si je zapravil možnost, da na prvem mestu računalniške lestvice spet prehiti Čilenca Marcela Riosa. To bi se zgodilo v primeru, Ce bi Sampras v Hong Kongu prišel v polfinale.
0‘Neal izenačil rekord sezone
NEW YORK - Center Los Angeles Lakers Shaquille 0‘Neal je bil junak srečanja ameriške profesionalne lige med New Jersey Nets in L. A. Lakers. Dosegel je 50 točk, kar je izenačenje najboljšega letošnjega dosežka Tracyja Murraya (VVashington) in le tri točke manj od njegovega osebnega rekorda. Izidi: Indiana - Minnesota 111:108, New York - L.A. Clippers 81:70, New Jersey - L.A. Lakers 106:117, Houston - Golden State 94:104, San Antonio - Miami 103:89, Seattle - Dallas 107:86.
Jagudinu zlato
MINNEAPOLIS - Rus Aleksej Jagudin je novi svetovni prvak v umetnostnem drsanju. Rus je tudi po prostem programu zadržal prednost, ki si jo je pri-drsal po kratkem programu, Čeprav se mu je American Todd Eldredge moCno približal. Tretje mesto je zasedel mladinski svetovni prvak, 15-letni Rus Jevgenij Plušenko.
Borussia umaknila pritožbo
MADRID - Evropska nogometna zveza (UEFA) je sporočila, da bo sprožila postopek proti madridskemu Realu zaradi 75-minutne zamude prve polfinalne tekme v ligi prvakov. Borussia iz Dortmunda je svojo pritožbo, ki jo je vložila v četrtek, manj kot 24 ur po končani tekmi, sicer umaknila. Iz kraljevskega kluba v Madridu so sporocih, da so uvedb preiskavo, s katero želijo identificirati neposredne krivce za zrušitev gola in posledično velikanske zamude začetka tekme. Kot je povedal predsednik madridskega kluba Lawrence Sans, bodo te navijače izkljuCih iz navijaške skupine Ultras Suri.

■
!i
Gaudenzi dosegel točko Sanguineltija »rešil« dež
Dvoboj z Bupaphijem je bil prekinjen v tretjem setu, ko je Indijec vodil z 2:0 - Nadaljevanje danes dopoldan
GENOVA - Po prvem dnevu dvoboja za teniški Davisov pokal Italija z 1:0 vodi proti Indiji. Andrea Gaudenzi je s 3:1 (6:0, 6:1, 1:6, 6:2) premagal Pralhada Srinatha, dvoboj med Davidom Sanguinettijem in Maeshijem Bupaphijem pa je bil prekinjen zaradi dežja, ko je Indijec vodil z 4:6 in 4:6 in 3:2 v tretjem setu. Po dveh mah Čakanja je glavni sodnik določil, da se bo ta dvoboj nadaljeval danes zjutraj ob 10.30.
Ce bosta tekmeca odigrala manj kot 30 iger, bo po dvoboju na sporedu še tekma dvojic, sicer bodo to odigrali v nedeljo.
Nastop je Italija dobro začela. Andrea Gaudenzi je v dobrih dveh mah strl odpor skromnega indijskega številko dve Pralhada Srinatha, ki na svetovni lestvici zaseda 540. mesto. Prva dva seta (6:0, 6:1 v 54 minutah) sta bila za Habja-
na Cista formalnost, v tretjem setu pa je Gaudenzi zašel v krizo (dva breaka), precej težav pa je imel tudi v Četrtem setu. Odločilna je bila peta igra, v kateri je Indijec izgubljal 0:4, nato imel dve zaMjuCni žogi, naposled pa je igro predal Gaudenziju, ki je nato zmagal brez večjih težav.
»Na turnirju v Casablanci sem si zvil gleženj. Nogo sem imel vso ovito z obliži. Bilo me je strah,« je dejal Gaudenzi, ki se po operaciji ramena poCasi vraCa v nekdanjo formo. »Zavedam se, da sem bil v tretjem setu nezbran. Močnejšega nasprotnika ne bi premagal,« je priznal italijanski igralec.
Ostali izidi: Avstralija -Zimbabve 1:1, Belgija - Nizozemska 0:1, Nemčija - Južnoafriška republika 2:0, Brazilija -Španija 1:0, Slovaška - Švedska 1:0, Švica - Češka 0:1.
Andrea Gaudenzi priboril Italiji prvo točko (AP)
Krašovci danes na težkem gostovanju
Na Jezerskem ob 15. uri
Po nesrečnem porazu proti Aplesu iz Železnikov (17:18), ko so gostje v zadnjih dvajsetih minutah dosegh le en zadetek, in to v predzadnji minuti srečanja iz sedmih metrov, krasovcem pa je uspelo izenačiti rezultat, potem ko so v 40. minuti zaostajati 11:17, bo danes Kras gostoval na Jezerskem proti istoimenski ekipi. Na dveh neposrednih srečanjih so Gorenjci vedno dokazati, da so znatno močnejši, glede na to, da sta se obe tekmi odigrali na Kraševem domačem igrišču v Hrpeljah.
Čeprav je nasprotnik vedno slavil proti Krasovi postavi, bi lahko tokrat Zgoničani poskrbeli za presenečenje, saj po pokazani igri na prejšnjih dveh tekmah proti vodilnim Zabnicam in Aplesu, kvalitetno niso slabši od vodilnih.
Tekma bo na Jezerskem z začetkom ob 15. uri.
KOŠARKA / V C LIGI
MLADINSKE IGRE
Jadranovci jutri v Coneglianu v pravem »peklenskem vzdušju«
Conegliano nujno potrebuje točke za uvrstitev v »play-off«
Do konca regularnega dela košarkarske C lige manjkajo le štiri kola. Jadranovci bodo jutri igrali v Cone-glianu proti domači ekipi, ki je bila še pred dobrim mesecem povsem odrezana od boja za uvrstitev v končnico prvenstva. Po zadnjih treh zaporednih zmagah pa je Conegliano z 28 točkami na 8. mestu lestvice, to je z dvema točkama manj od Don Bosca. Torej: jutrišnji Jadranovi tekmeci morajo nujno zmagati, Ce se hoCejo potegovati za vstop v konCnico prvenstva. Že to jasno kaže, da čaka jutri Vatovčeve varovance izredno težka naloga in pravo »peklensko zvdušje«, saj so navijači Conegliana poznani kot zelo vroCi.
Za osvojitev 3. mesta pa mora naša združena ekipa v preostalih štirih kotih osvojiti vsaj štiri točke. Z eno zmago pa bi bil vprašljiv celo nastop v »play-offu«. Spored Jadranovih tekem pa gotovo ni najlažji: jutri gostujejo pri
Coneglianu, nato imajo dve domači tekmi (Istrana in Italmonfalcone), v zadnjem kolu regularnega dela pa igrajo v Gorici proti Arditi.
S Coneglianom so jadranovci doslej v prvenstvu igrali kar 22-krat. Vsem Jadranovim navijačem pa bo gotovo ostal v spominu datum 25.5.1985, ko so premagali to ekipo, tedaj z nazivom Stefanel, in napredovali v B ligo. Skupni prvenstveni obraCun je v korist jadranovcev 13:9 (10:6 v C ligi). Naša združena ekipa je v prvem delu tega prvenstva zmagala z 90:80 (Grbec je dal 25 toCk). Pri gostih je bil daleč najboljši Giorgio Lot (letnik 1976, krilo, 201 cm), ki je dosegel 25 točk. Ostali boljši posamezniki pri Coneglianu so še: Adriano Zanar-do (1976, center, 214 cm), Pierpaolo Palombita (1977, play-maker, 175 cm) in Denis Bocchini (1976, bek, 195 cm).
Peter Franco
V Zgoniku najmlajši pingpongaši
Jutri, s pričetkom ob 9. uri, se bo Zgoniku v okviru mladinskih iger’ Ivijala deželna faza v namiznein nisu za trofejo Topolino. Na-enjena je začetnikom te športne moge, M obiskujejo osnovno šolo, zdeljena v dve starostni kategoriji-tekmovanja so izločeni finalisti V aske sezone in vsi iz mladinskih žavnih lestvic, s Čimer je dana cja možnost začetnim navdušen-m. Za NTO Kras bo nastopilo 6 ci' bank (paperine): Mateja Križ' anCiC, Eva Carli, Marina Piculin’ ndrea Fameti, Federica Micussi in rronika Milic, od fantov pa po eh edstavnik mlajših cicibanov: JaS imeti (topotini) in starejših ciciba->v (paperini) Mattia Micheli- L® aagovalci iz vsake kategorije bodo inec junija pripušCeni na državni rale za trofejo tega priljubljeneg3
__________KOŠARKA / DANES V D LIGI_______
Derbi med cicibonaši in Kontovelci
Obe ekipi se borita za obstanek v ligi - Borovci favoriti proti Forumu Julii
Osrednja tekma našega košarkarskega sporeda tega konec tedna bo gotovo drevišnji derbi D lige za obstanek med Cicibono Pref. Marisch in Kon-tovelom.
Pred današnjim zelo pomembnim srečanjem na »1. maju« smo za mnenje vprašali Kontovelovega trenerja Andreja Vremca.
»Do konca prvenstva manjka še šest kol. Derbi s cicibonaši za nas ni odločilen, je pa izrednega pomena, saj, razen Lege Nazionale, ki si je že zagotovila obstanek v ligi, vse ostale ekipe še niso na varnem. Glede na to, da do konca prvenstva manjka še precej kol, je torej pričakovati zelo izenačen boj in ni izključno, da bo lahko prišlo tudi do velikih presenečenj,« je dejal Vremec.
»Kot vsak derbi predvidevam, da bo tudi naš s Cicibono izenaCen in da bodo o zmago-
valcu odločali predvsem živci, taktičen variante in ostalo bodo postranskega pomena. Cicibonaši se bodo gotovo hoteli oddolžiti za neroden poraz v prvem delu, ko so si v zadnji minuti zapravili že gotovo zmago. Obe ekipi bosta nastopili v okrnjenih postavah, za obe pa bosta točki zlata vredni v boju za obstanek,« je še dodal Kon-tovelov trener.
Po derbiju bo na »1. maju« na sporedu srečanje skupine za napredovanje med Boroma Radensko in ekipo Forum Julii iz Čedada, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Borovci bi lahko po tem kolu spet ujeli goriški Arte, seveda Ce bodo premagali Cedajce. Goriški Arte, ki ima dve točki veC od Furlanovega moštva, pa bo v tem kolu igral v gosteh proti Interju 1904, ki verjetno še ni izgubil upanj, da bi se potegoval za drugo mesto.
DEŽELNI KADEH
Dom Sprintauto - Ferroviario 54:66 (18:30)
DOM: Tomšič 2, Gravner 18, Bresciani 9, Bensa, Klanjšček 2, Golob, Radikon 4, Cuzzuccoli 17, Zulian 2, trener Ambrosi.
Po odličnem začetku (10:2 v 5. minuti) so domovci doživeli pravi »black-out«. V napadu so na neverjeten naCin izgubili veliko število žog in nasprotniku omogočiti, da je s koši v protinapadu obrnil rezultat in povedel s 15 točkami prednosti. V 2. delu so »belordeCi« spet igrali dobro in v 8. minuti imeli le še štiri točke zaostanka, posebno po zaslugi Manuela Cuzzuccolija in Mihe Gravnerja. V nadaljevanju pa so domovci spet izgubili nekaj žog in dopustili nasprotniku, da je povedel z 10 točkami prednosti. Če ne upoštevamo začetnega dela tekme, lahko reCemo, da so domovci z nastopom povsem zadovoljili.
KOŠARKA
Pioniiski festival: tudi selekciji ZSŠDI
V	Četrtfinalu Pionirskega festivala Slovenije v košarki bosta jutri nastopili tudi dve naši mladi selekciji.
V	Portorožu bo igrala reprezentanca ZSDI, letnikov 1987 in mlajših. Vodil pa jih bo Borovtre-ner Stojan Corbatti.
SPORED. 9.30: Portorož - Sežana, 11.00: ZSSDI - Koper; 13.30: zmagovalec 1. tekme - poraženec 2. tekme; 15.00: zmagovalec 2. tekme
-	poraženec 1. tekme.
V	polfinale se uvrstita zmagovalca popoldanskih tekem.
V	Sežani pa bo turnir za mlajše pionirje (letrtikja 1985/86). Našo selekcijo bosta vodila Kontovelova trenerja Igor Meden in Christian BrišCik.
SPORED. 9.30: Sežana - Koper, 11.00: ZSSDI - Portorož; 13.30: zmagovalec 1. tekme - poraženec 2. tekme; 15.00: zmagovalec 2. tekme
-	poraženec 1. tekme.
Zmagovalca popoldanskih srečanj se uvrstita v polfinale.
Gimnastičarke Jutri na »1. maju«
V priredbi Borovega odseka športno ritmiCIie gimnastike bo jutri v Borovem športnem centr ^ pri Sv. Ivanu mednarodno tekmovanje skup to skih sestav z udeležbo klubov iz Italije in Bi venije, nastopila pa bo seveda tudi Borova eJy pa (na sliki). Skupno bo nastopilo dvaitol^ ekip. Pokroviteljsktvo nad to manifestacijo J prevzelo Združenje slovenskih športnih drto tev v Italiji. Prireditev se bo začela ob 1L u trajala pa bo približno eno uro.
MOŠKA BI LIGA
Valzoplimizmoin Lugo močen
Gostje iz Ravenne so »druga sila« prvenstva
Po skoraj enem mesecu bodo odbojkarji La Goriziane Kmečke banke spet odigrali prvenstveno tekmo v go-riški Športni palači. Navijači so torej dolgo Čakali na ponoven do-maci nastop Ferija in tovarišev, njihovi 8lakoti« pa bo bržkone zadoščeno, saj jih drevi Čaka spopad z hodnim Lugom. Ekipa iz bližine Ravenna Je dolgo Časa veljala Za drugo silo prvenstva. Nepričakovan poraz na gostovanju pri ®kipi Due Castelli iz Mantove je moCno Cacela njen položaj in okrepila sum, ki je krožil med poznavalci razmer v ligi, da se Lugo pravzaprav noče vmešati v boj za napredovanje, CeS da struktura društva takih ambicij ne dovoljuje. Ce je to res ali ne. Lugo sodi Se ved-n° med boljše šesterke v ligi, kar so val ovci j-e okusili na svoji kozi v prvem letošnjem spopadu. V ,ugi so že vodili v setih z 2:0, ko jih je reakcija gostiteljev Prisilila, da so razobesili belo zastavo. Protagonist preobrata je bil Se zlasti 28-letni ’°lkac Guido Selleri, kr ima za sabo tudi že bpkaj izkušenj na naj-visi ravni (Citta di Ca-stello Al liga, Ferrara /v2 liga), za najboljše-8a igralca Luga pa ^elja center Roberto ^aniboni.
V Valovem taboru Prevladuje optimi-
zem, Čeprav so se nekateri ključni igralci med tednom otepali s težavami. Center Paolo Cola je že v Sas-suolu igral s poškodovanim palcem na nogi, stanje pa se je v tem tednu še poslabšalo. Verjetno bo vseeno igral, moral pa bo Se bolj stisniti zobe. Beltrame je treniral manj zaradi službenih obveznosti, Sni-dero pa zaradi bolečin v rami.
Goričanom za obstanek v BI ligi primanjkuje še nekaj .točk. Tekma z Lugom ni odločilna, tudi poraz ne bi bistveno spremenil njihovega položaja, logično pa je, da si vsi želijo cim-prej spraviti drugoli-gaški status na varno. Napočil je namreč Cas odločitev o prihodnji sezoni, društvo si mora zato biti čimbolj na jasnem, pri Cern je.
Cžf-

POKAL TRIVENETA / JUTRI V GORICI V SSC
Za meddeželni pokal tudi Olympia
Gorica center odbojke: predvanje Bebeta in treningi mladinskih reprezentanc FJK
Gorica bo v prihodnjih dneh v znamenju odbojke. Mesto ob SoCi bo jutri gostitelj 1. pokala Triveneta, to je manifestacije, ki je namenjena zmagovalcem posameznih deželnih pokalov iz treh sosednjih dežel. Zenski del turnirja se bo odvijal v Slovenskem športnem centru, bo pa še posebej zanimiv, ker bo na njem nastopila 01ympia Kmečka banka. GoriCanke se bodo v prvi jutranji tekmi pomerile z ekipo Volley Codogne, ki jo poznajo iz lanskega prvenstva Cl lige, popoldne pa bosta obe tile ekipi, igrali še s San Giorgiom iz Trenta. Najprej se bo z njim pomeril poraženec z jutranje tekme, nato še zmagovalec. Moški del tekmovanja bo v telovadnici UGG, našo deželo bo predstavljal Vivil iz Ville Vicentine, ki se bo pomeril s Frattejem in Rivo del Garda.
Telovadnica SZ 01ympia bo v ponedeljek popoldne (ob 19.30) tudi prizorišče praktičnega dela predavanja selektorja moške državne reprezentance Paula Roberta de Freitasa »Bebeta«, ki se bo s trenerji še prej - ob 15.30, srečal v sejni dvorani šole ITI.
V Gorici bodo velikonočne počitnice na pripravah prebile tudi razne deželne mladinske selekcije. V petek, 10. aprila, bo pod vodstvom selektorjev Maria Čača in Lorenza Robbe v SSC vadilo 18 narašCajnic, med katerimi sta tudi Deborah Vitez (Kontovel) in Eva Del Fabbro (Val). Kandidati in kandidatke za izbrani vrsti »dečkov« in »deklic«, ki bosta nastopili na Trofeji dežel v Trentu oziroma na Mladinskih igrah Alpe-Jadran v Caorlah bodo imeli tridnevne priprave, bivali pa bodo
&E2ELNE LIGE / SOČA UNITECNO-AGRAR1A TERPIN h
V Sovodnjah se obeta lep dvoboj
Derbi med Soča Unitecno in 01ympio Terpin v Sovodnjah bo osrednja Nna drevišnjega kola v deželnih od-. Ikarskih ligah. Treba je sicer reci, da raz-v na tej tekmi bržkone ne bo bistveno Phval na položaj moštev na lestvici. V oi pogledu je tekma nekoliko bolj važna Qrl ^>c.ane- 01ympia je namreč že odrezana r I ~°ia za vrh, Soča pa za mirnejše spanje y , 6 obstanka) potrebuje še nekaj toCk. ^ rietno je ze rešena, vendar pa je treba tu-^Ppoštevati nevarnost, da se število izpa-v J P°veca zaradi nezaželjenih razpletov Prir U t^ržavrhh hgah. Kakorkoli že, lahko j-e "Ujemo sproščeno igro obeh ekip in vj,."0 borbenost obojih predvidoma na prv leP° tekmo. V prvem letošnjem la jf^tvenem spopadu v Gorici je zmaga-Prv°Ca Lhiitecno, kar je tedaj predstavljalo evrstno presenečenje, jjj isti ligi čaka Bor gostovanje v Prada-eu U' Tamkajšnji II Pozzo sodi med boljše Plav V- Stalno je bil pod vrhom, če-bQj M v bistvu nikoli resneje posegal v j?3 uapredovanje.
ng, er sta derbi odigrala že v torek, bosta Dlvmž^S^a tretjeligaša danes prosta, pri Plet ^ Pa bodo z zanimanjem sledili raz-Ua tekmi med Vivilom in Bmetersom.
Ce bi zmagal Vivil bi imele GoriCanke le še štiri točke zaostanka za vodilnim Bmetersom, Ce pa bse bo sreča namsehnila šesterici iz Manzana bodo varovanke trenerke Meulje utrdile svojo drugo mesto.
V	moški D ligi bo pred domačimi gledalci igral samo Naš prapor. V telovadnici Kulturnega doma se bo pomeril s tržaškim NPT, ki je v teoriji še v boju za play off, medtem ko so si Brici s podvigom v Trave-siu bržkone že zagotovili obstanek. Val Koimpex bo igral v Maniagu, ki ima na lestvici šest točk veC od mladih Goričanov. Slednji na tej tekmi ne bodo mogli računati na doprinoss Aljoše Orla.
V	ženski D ligi je Sava v pokrajinskem derbiju s SGt favorit, mora pa igrati zbrano, saj si v boju za obstanek v nobenem primeru ne sme dovoliti spodrsljaja. Bor Friulex-port si je v preteklem kolu porazu v derbiju navkljub izognil direktnemu izpadu iz lige, ni pa.še »rešen«, ker obstaja možnost, da se zaradi nevarnosti hkratnega izpada Orne in Koimpexa Nuove kreditne iz B2 lige tudi v D ligi število izpadov poveCa še za eno enoto. Zato današnje gostovanje pri Teconinoxu, s katerim borovke delijo 4. mesto na lestvici, ni zgolj prestižnega po-
Hadrijana Corsi (Olympia)
v Dijaškem domu »Anton Gregorčič«. Med 16 kandidati je tudi valoveč Daniel Faganel. Med 18 kandidatkami so tudi Brežanka Monica Žerjali in valovki
Paola Uršič in Aleksija Am-brosi, selektor Stefano Caste-gnaro pa je na enega izmed treningov povabil tudi slo-gašici Jasno Kalc in Martino Coretti.
Spored ženskega dela Pokala Triveneta: 10.00 01ympia Kmečka banka -Codogne; 15.00 San Giorgio - poraženec 1. tekme; sledi San Giorgio - zmagovalec prve tekme.
Pokal Triveneta so včeraj uradno predstavili na go-riški Pokrajini ob prisotnosti predstavnikov športnih, političnih in šolskih oblasti, SZ 01ympia pa sta predstavljala Franko bagon in David Grinovero.
Poudarjeno je bilo, da se želi Gorica tudi s to manifestacijo vključiti v širši vsedržavni športni prostor, iz katerega je bila predolgo izrinjena.
MOŠKA IN ŽENSKA B LIGA
Priložnost za obe Slogini ekipi
Fantje v Repnu proti Rivieri Brenta, dekleta pri Modeni s Carlom
Obe Slogini ekipi, ki nastopata v državni B2 ligi, preživljata težke ure, danes pa se jima ponuja priložnost, da v boju za ohranitev gtatuta državnega ligaša nekoliko izboljšata svoj položaj. Upanje namreč nikoli ne sme zamreti, saj »matematika« ni še obsodila ne fantov, še manj pa deklet.
Moška Koimpexova ekipa, ki bo drevi v Repnu gostila Riviero del Brenta, po sobotnem kolu za neposrednimi tekmeci (Futura, Sisley,
San Miguel in Noventa) zaostaja celih šest toCk.
Za direkten obstanek v ligi bi morala pustiti za samo dve ekipi, kar je šest kol pred koncem objektivno zelo težko.
Prvenstveni cilj slogašev je v tem trenutku, da se oddaljijo od Pontelonga,
Cez nekaj kol pa bo tudi jasno, ali lahko temu cilju dodajo še katerega.
Kakorkoli že, morajo danes premagati Riviero, ki si je z gladko zmago proti San Miguelu v preteklem kolu bržkone že zagotovila obstanek. V Slo-ginem taboru si vsekakor ne delajo utvar, da bo Riviera zaradi tega bolj »krotka«. Nasprotno, velja za ekipo, ki v igri resnično uživa in da zmeraj vse od sebe. V Rivieri so slogaši izgubili s 3:1, potem ko so v četrtem setu že vodili s 14:9, kar tudi kaže na neukrotljivost nasprotnika. Gotovo pa to velja tudi za Koimpex, kateremu lahko navijači očitajo marsikatero pomanjkljivost, gotovo pa ne pomanjkanja borbenosti.
Zelo pomemben je tu-
di nastop deklet Koim-pexa Nuove kreditne v C orlu (Modena). Njihov drevišnji tekmec že nekaj kol igra brez pravih ciljev. Obstanek si je praktično že zagotovil. Ker videmski Camst strmo pada, je Corlu skoraj gotovo namenjeno končno 5. mesto. V prvi tekmi v Repnu je Corlo zmagal s 3:2. Na domačih tleh je dokaj učinkovit, saj je dosegel kar osem zmag od skupno enajstih. Prava poslastica Corla je nekdanja državna reprezentantka, zdaj že 33-letna Sabrina Conte, ki je po rodu Furlanka. Ko ekipa zaide v krizo, dobi ona v napadu večino žog. Tako je bilo tudi v Repnu v odločilnem 5. setu. Nasprotnik je vsekakor v dometu slogašic, ki za obstanek potrebujejo v zadnjih šestih kolih najmanj od štiri do šest zmag. Zaradi bolečin v hrbtu Breda Cok (na sliki) cel teden ni trenirala, bo pa zanelsjivo vsaj na klopi za rezerve.
domači šport
Danes
Sobota, 4. aprila 1998 ODBOJKA
MOŠKA BI LIGA
20.30 v goriški športni palači: La Goriziana Kmečka banka - Madel Liverani Lugo MOŠKA B 2 LIGA
20.30 v Repnu: Koimpex - San Giorgio Riviera ZENSKA B2 LIGA
20.30 v Corlu di Formigene: Corlo - Koimpex Nuova kreditna MOŠKA C LIGA
20.00	v Sovodnjah: SoCa Unitecno - 01ympia Kmečka banka; 21.00 v Pradamanu: II Pozzo -Bor
MOŠKA D LIGA
18.00	v Maniagu: Volley Bali Maniago - Val Koimpex; 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - La Grapperia NPT
ZENSKA D LIGA
20.00	v Pordenonu: Tecnoinox - Bor Friulex-port; 20.30 na Opčinah: Sava - Sgt
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Visintini: Old Cats Bar Koala - Mirna Eurospin A; 20.30 v Trstu, šola Rossetti: Triestina - Mirna Eurospin B
1.	ZENSKA DIVIZIJA
20.30	v Pierisu: Pieris - Val
2.	ZENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Petrarca: Triestina A - Sloga Veto
NARASCAJNICE
15.30	v Trstu: Nuova Pallavolo - Kontovel A;
15.30	v Trstu, Dom Milanu: Altura Planet B -Sloga; 17.00 na Proseku: Kontovel B - Sloga B KOŠARKA
MOŠKA D LIGA
18.45 v Trstu, 1. maj: Cicibona Marsich - Kontovel; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Forum Julii B asket Čedad PROMOCIJSKA LIGA
20.30	v Dolini: Breg - Pizzeria Mediterranea DRŽAVNI KADETI
17.00	v Romjanu, Ul. Zorutti: Acli Ronchi - Bor Friulexport
NARAŠČAJNIKI
18.00	v BrišCikih, Ervatti: Polet Metra - Italmon-falcone
DEČKI
16.00	v Dolini: Breg - Bor Friulexport; 16.00 v BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Sgt B NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI
16.00 v Seveglianu: Sevegliano - Juventina
POKRAJINSKI MLADINCI
16.00	v Trstu, Campanelle: Costalunga - Primorje Tehtal; 16.00 v Križu: Vesna - Montebello Don Bosco
NAJMLAJSI
16.30	v Doberdobu: Sovodnje - Ronchi B ZAČETNIKI
15.00	v Trstu, Ul. Camaro: Ponziana - Breg
Jutri
Nedelja, 5. aprila 1998 KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
18.30	v Coneglianu, U. Filzi: Vigor Conegliano -Jadran Nuova kreditna
DRŽAVNI KADETI
11.30	v BrišCikih, Ervatti: Kontovel La nuova edile - Intermuggia
DEŽELNI KADETI
11.00	v Starancanu: Staranzano - Dom Sprintauto NARAŠČAJNIKI
11.00	v Trstu, na Greti: Ferroviario - Kontovel NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
16.00	v BrišCikih, Ervatti: San Luigi - Juventina; 16.00 v Koprivnem: Capriva - Primorje Adriaker; 16.00 v Trivignanu: Trivignano - Zarja Gaja
1. AMATERSKA LIGA
16.00	v Trstu, Drevored Sanzio: Edile Adriatica -Sovodnje; 16.00 v Romansu: Pro Romans - Vesna NARAŠČAJNIKI
10.30	v Repnu: Primorje Tehtal - Latte Carso ZAČETNIKI
10.30 v Standrežu: Juventina - Pro Gorizia
ODBOJKA
POKAL TRIVENETA
10.00	in 15.00 v Gorici, Slovenski športni center: nastopa tudi 01ympia Kmečka banka
I.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Galilei: Prevenire - Breg Alta Tra-de; 11.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Kontovel Nuova kreditna
DEČKI
II.	00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Trieshna RITMIČNA GIMNASTIKA TEKMOVANJE SZ BOR
11.00 v Trstu na 1. maju: organizira SZ Bor
Obvestilo
ŠPORTNO DRUŠTVO MLADINA - smučarski odsek naproša elane, da potrdijo nakup društvenih smučarskih kompletov najkasneje do 6. aprila. Obenem obvešča ostale zainteresirane elane, da se javijo do istega dne na tel. št 220820 ali 220718.
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice
Magda Starman
Med prebivalci Andov
IGRA Z NOŽEM IN ČEŠPE S HRASTA
Deških iger je bilo brez konca in kraja, tudi brez žoge, ki je bila na ulici nevsakdanje bogastvo. Zanjo tudi ni lahko najti ustrezen prostor: ne preblizu vrta, da ne bo škode, ne blizu nervoznega soseda, ki mu gre na živce otroško kričanje, ne na cesti ali pred cerkvijo, kjer je promet.
Hvalabogu pa je še toliko drugih, moških načinov, da lahko merimo med sabo moč in spretnost.
Ena takih so dirke s tapi-ni, s ploščatimi zamaški za pivo. Obtežili smo jih in jih frcamo s sredincem po zarisani pisti. Dirkalna steza poteka največkrat po asfaltiranem pločniku ali po betonskem zidku, ki razmejuje pločnik od “zelenih” površin. Veliko vaje in zbranosti je treba, da zamaška ne frcneš izven risov. Lahko pa z njim koga spotoma izrineš, da mora znova na start. Tudi če ti ga kdo spihne, ni hujše škode, ker pokrovčkov na gostilniških vrtovih ne manjka. Celo izbiraš lahko med barvnimi sličicami na njih. Najbolj imenitno so poslikani zamaški angleških piv. Pri sebi pa moraš imeti še kit za okna, da si novo dirkalno vozilo z njim obtežiš ali včasih tudi stari tapin prilagodiš razmeram na vozišču. Doma niso prav nič veseli, ko nekega dne opazijo, da nova šipa šklepeta, ker smo izprgali kit okrog in okrog.
Druga taka igra je manja-tapo, ki pa je malo bolj kruta. To je igra z nožičkom, z britvico torej ali britolinom, kot rečejo tej fantovski napravi Podlonjerci. Britvico moraš metati v tla na sedem načinov in tako, da se rezilo zasadi v zemljo. Vsako vrsto meta je treba trikrat ponoviti. Komur se nožek najslabše zasaja, navadno zato, ker ni najbolje uravnotežen, ta je seveda zadnji in ga čakala kazen: tapo! Zmagovalec izbere in ošili špico, ki jo potem tudi vsi ostali igralci, vsak s po enim udarcem, zabijajo z ročaji britvic v tla. Poraženec jo bo moral z zobmi izvleči iz zemlje.
Kolikokrat sem jedel zemljo, kot gladiatorji v areni starega Rima! Posebno globoko se je špička zarila v razmočeno prst po dežju. Takrat res ni bilo varno igrati manja tapo.
In deklice? So med temi fantovskimi igrami res samo
gledale in občudovale zmagovalca in se hahljale poražencu?
Kolikor vem, so se ukvarjale s kolebnico, skakljale so po prionu, ki ni drugega kot staroslavni ristanc, metale kamenčke, sestavljale mrežaste like z vrvico iz rok v roke, ali tekmovale pri nabiranju šopkov cvetočega plevela. Predvsem pa so se na veliko pogovarjale o vsem, kar so videle ali slišale novega.
Vse te njihove stvari so tudi zame zelo mikavne. Odkar pa hodim v šolo, se ne spodobi, da bi se deček “silil” med mule, tudi če so istih let. Zato ne, ker so baje bolj mevžaste, pravi Boris, in se z njimi ne da pošteno igrati. Meni se zdijo samo za las bolj zrele, bolj odrasle, tudi malo nevarne in neprijazne zaradi tega. Redkokdaj si upam še mednje in samo na domačem Klancu. Tam sem daleč od ostrega obsojanja, ki bi me zadelo na šolskem dvorišču, če bi prepoved prekršil.
Ah, čješpe z domačih hrastov, še slajše ste, ker ste prepovedane!
- Ta vzdih pa tudi ni kar-tako. Vedeti morate namreč, da se pri Sv. Ivanu vsakemu drevesu reče hrast, pa če z njega obiraš češpe, fige ali lipov čaj. Gotovo zato, ker je bilo pobočje Griže in Drašce nekoč poraščeno s samim hrastičjem in je bil hrast skoraj edina vrsta drevja, s katero so imeli stari mandrjerji opravka. Morda so tako nekako razmišljali: če je vsako drevo hrast, potem je vse, kar rase in malo višje štrli v zrak, tudi hrast.
A kdo bi vedel, kako so pravili naši stari hrastu kot hrastu!
“e vem. Sploh jim ni bilo potrebno skupno ime, ker imajo za vsako vrsto teh dreves posebno ime: gra-den, cer, dob, črnika in še puhasti hrdstič. Za tega pravi legenda, da mu hudič niti do pomladi ni uspel po-pukati starega listja z vej in ga je zato od fote vsega sk-rotovičil.
Tako je to glede svetivan-skih hrastov! In da je to res, se lahko človek prepriča ob imenih krajev v naši okolici. Vse vrste hrasta so vpisane vanje: Doberdob, Ce-rovlje, Gradnje, Crnikovec, v Hraš tič ih.
SKRIVNOSTNO MESTO MACHU PICCHU
Za vsakega obiskovalca Peruja je Machu Picchu obvezna točka, saj je to eno največjih arheoloških najdbišč na svetu. Iz Cusca sem se z vlakom vozila skoraj 4 ure." Za vozovnico in za uro odhoda sem sicer iskala informacije že prejšnji dan; železniška postaja je bila ves čas zaprta, redke odprte turistične agencije pa so mi dajale zelo protislovne informacije. Po naključju sem od para turistov izvedela, da vlak odpotuje nekaj pred 6 uro zjutraj. Do Machu Picchu vozita dnevno dva vlaka. Eden je tako rekoč turistični, veliko hitrejši in sedež je zagotovljen. Drugi je navadni, odpotuje nekoliko kazneje in rabi uro več do cilja. Sedež ni zagotovljen, večkrat je treba stati. Vlak je običajno natrpan s potniki in fagoti, stane pa skoraj polovico manj od turističnega. Slednjega se sicer poslužujejo domačini, pa čeprav se zanj odloči tudi marsikateri turist. Domačinom pa to ni všeč. To sem že opazila v Boliviji, ko Indijanci zelo nezau-pno gledajo na turiste - belce. V njih je mogoče še skrito tisto sovraštvo do nekdanjih Spancev, ki so njihovo kulturo in tradicije tako brutalno potlačili in uničili. Belcu pravijo »gringo«. Pri Indijancih v Čilu pa te nezaupnosti sploh nisem opazila.
Takoj po odhodu sem opazovala predmestna stanovanja. V bornih hišah ni pitne vode in verjetno tudi elektrike ne. Pred hišo so se valjali bosi in od blata umazani otroci. Ženske so prale v blatni reki. Celotna slika je bila zelo žalostna.
Že smo se peljali po podeželju. Na rodovitni zemlji je rasla koruza, krompir, in druge poljščine, edini vir preživetja tamkajšnjih prebivalcev. Zemljo obdelujejo popolnoma ročno in sistem kmetovanja se od inkovskih časov ni bistveno spremenil. Na bližnjih hribih in gričih so bile številne terase, zgrajene že v inkovskih časih.
Kmalu smo se peljali po dolini Urubambe, kjer teče istoimenska reka. Postopoma smo se nizali in rastlinstvo je postajalo vse bolj bujno. Med zadnjim delom potovanja so se tračnice prerivale med pravo džunglo, saj smo bili blizu ekvatorja. Ob občasnih postajah je vselej vlak naskočila obvezna skupina krošnjark s hrano, pijačo in raznimi izdelki iz volne alpake, ki so jih ponujale skozi okno. Najbolj so v tej toplejši uri dneva ponujale In-ca-Cplo. To je nacionalna pijača, nekakšno neuspelo posnemanje kokakole, bodisi v okusu, kot v barvi, ki je živo rumena. Inca-Cola je zelo reklami-zirana povsod, kljub temu pa sem opazila, da imajo prebivalci ameriško kokakolo raje. Vse, kar pride iz ZDA, v Južni Ameriki na splošno bolj cenijo. Ta vpliv sem opazila povsod. Od ZDA cenijo tudi valuto, saj se v zeleni bankovec najbolj izplača investirati. Dolar pomeni v Južni Ameriki isto, kot v Sloveniji nemška marka. Do Machu Picchu vodi tudi 3-dnevna pešpot, znana kot El Ca-mino de Inča - Inkovska pot, ki vodi nad dolino Urubambe po bližnjih hribih. Med potjo si lahko ogledaš razne razvaline Inkov.
Končno smo prispeli na železniško postajo Puentes ruinas. Tu sem izstopila in se z majhnim avtobusom odpeljala proti razvalinam. Machu Picchu stoji na sedlu, iz doline pa ga je nemogoče videti. Peljali smo se proti sedlu in se dvignili za kar 800 metrov. Avtobus nas je pustil pred nekakim trgom z restavracijo, hotelom in skromnim turi-
stično-informativnim centrom. Se vedno nisem nikjer opazila razvalin. Plačala sem vstopnino in šla naprej po označeni poti, ko se mi je kar naenkrat odprl prečudovit pogled na nekdanje mesto Machu Picchu. Prvi pogled je bil res nekaj neverjetnega. Nad razvalinami se je dvgigal storžasti vrh Huayna Picchu. Precej časa sem stala na tej razgledni točki, nakar sem se odpravila, da bi od bliže opazovala posamezne zgradbe.
Machu Picchu je najbolje ohranjeno inkovsko mesto. Mogoče se je dobro obranilo, ker ga Spanci niso nikdar odkrili. O njem niso nič vedeli niti prebivalci, ki so živeli spodaj v dolini, v neposredni bližini. Čemu je služilo in zakaj so ga zgradili na tako nedosegljivem kraju, arheologom še danes ni znano. Morda je bilo pribežališče pred vdori drugih ljudstev še pred prihodom Spamcev ali pred Spanci samimi. Nekateri trdijo, da je bilo po vsej verjetnosti skrivališče sina predzadnjega inkovskega vladarja Manca Inča in njegovih mož pred špansko vojsko. Sem naj bi se skril leta 1572. Obstaja tudi teorija, da je tu bilo nekako svetišče, kjer so prebivale device posvečene soncu. To naj bi dokazovalo dejstvo, da je bilo izmed vseh 173 mumij, ki so jih tu odkrili, kar 150 žensk. Machu Picchu je bila neke vrste naravna trdnjava, obvarovana od strmih stopnic in prepadov proti dolini-Le na jugu je bilo mogoče priti do nje, skozi glavni vhod. Zakaj in kdaj so mesto zapustili, je tudi skrivnost.
Machu Picchu je leta je našel ameriški arheolog in raziskovalec Hiram Binghman leta 1911. Nahaja se na približno 2700 metrov nadmorske višine. Mesto je imelo tipično zgradbo inkovskega provincialnega mesta: centralni trg blizu glavne palače, za palačo sončni tempelj, razne javne zgradbe, obrambno obzidje, zelo učinovit sistem namakanja, vodnjakov in bazenov. Zelo dobro so se ohranile številne terase, ki so obsegale dobršen del površine. Veliko število teras in pa učinkovit sistem pobiranja deževnice je pomenilo, da so tukajšnji prebivalci bili glede hrane in vode avtonomni. Blizu teras so bila skromnejša stanovanja, kjer so prebivali kmetje. Nekatere hišice so pokrili s slamo, da bi izgledale take, kot so bile nekoč. Vse ostale zgradbe pa so bile brez strehe, saj se slama tako dolgo ni mogla ograniti. Plemiči so prebivali v residencialnih stanovanjih ob večji stranici trga. Za residenčnimi hišami so bila skladišča. Na vrhu je bil tempelj molitve. Ob trgu je stala zgradba Acllahuasi, ali »hiša izbranih deklet«, tipična za vsa večja inkovska mesta, kjer so prebivala najlepša izbrana dekleta. Nad glavnim trgom je bil še sveti trg, s templjem treh oken. Nekoliko višje je stal tako imenovani Intihuatana, tempelj s kamnom, ki pa ni znano, čemu je služil. Podobne oltarje so našli tudi po drugih inkovskih središčih in ima verjetno kako povezavo z vzhajanjem sonca, sončnim obratom, skratka je to bil neke vrste koledar.
Hodila sem polne 4 ure med dobro ohranjenimi razvalinami. Vsaki kamen posebej je bil tu zanimiv. V dolino sem se spustila kar peš po precej strmi poti in ob štirih počakala edini povratni vlak. Po poti je deževalo. To so bile zame prve kapljice dežja v dveh mesecih potovanja. V mesto smo prišli ob trdni temi. Pred železniško postajo so nas spet obkolile nadležne prodajalke, kar je bilo pričakovati.
NMa sliki: pogled na Machu Picchu
A RAI3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prvi aplavz: Otroški pevski zbor »Veseljaki« iz Doberdoba TV dnevnik, nato Utrip evangelija
® RAI 1
6.00
6.40
7.30
9.40
10.10
10.40
11.30
12.25
13.30 14.00
15.20
15.50
18.00
18.10
18.30
19.30 20.00 20.40
23.15
23.25
0.15
0.35
2.15
3.45
Euronews
Nan.: Pacific Station Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Pika nogavička, risanke in nan. Punky Brevvster
Variete za najmlajše: Piavo drevo, vmes risanke Oddaja o televizijskih programih: Oblo - La Raichevedrai Nan.. Una famiglia come tante
Oddaja o zdravju: Check-up (vodi Livia Azzariti) Vreme in dnevnik Dnevnik
Aktualna oddaja : Made in Italy (vodi Federico Fazzuoli)
Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaa in Quack Pack Dnevnik
Nabožna oddaja: A sua immagine
Variete: Colorado (vodi Carlo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Per tutta la vita (vodita Fabrizio Frizzi in Romina Povver) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota Posebnosti Tgl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vremenska napoved, filmske novosti Sobotni klub - Film: Tutti i giorni e domenica (kom., It.-Fr. ’94, r. J.-C. Tacchella, i. M. Nichetti, T. Lhermitte)
Varieteja: Adesso mušica, 3.15 La Smorfia Nočni dnevnik
RAI 2
6.45
7.00
7.05
10.05
11.05
11.30
13.00
13.55
15.15
15.50
16.30
18.20
18.55
19.05
20.00
20.30
20.50
22.40
23.45
23.55
Pregled družbenega tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini -(vodita Tiberio Timperi in Simonetta Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik
Aktualno: Domani e un albo giorno Dok.: Evropski dnevi Variete: V družini Dnevnik, 13.25 Dribbling Tenis - Pokal Davis: Italija -Indija
Komični filmi Tvoj bližnji
Aktualno: La giornata particolare
Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa
Rubrika o lotu Dnevnik
TV film: Un corpo sulla spiaggia (krim., Fr. ’97, i. S. Broustal, M. Volta) Gledališče: Cleopabas (G. Testori, i. S. Lombardi) Dnevnik
Vreme, 0.00 Oblo
m, RAI 3
7.00
8.35
9.05
10.30 11.00 12.00
12.15
14.00
14.50
15.15
18.50
19.00
20.00 20.20 20.40
22.30
22.55
23.55 0.05
1.35
4.20
Film: Cinque mamme e una culla (kom., It. ’50, i. G. Lollobrigida) Prestavitev TV programov: Laraichevedrai Film: Avvenne domani (fant., ZDA '44, i. Dick Povvell, L. Darnell)
II viaggiatore Tgr Kmetijstvo Dnevnik
Aktualno: Zgodovina Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Italija - Indija (tenis, p. Davis), atletika Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Arfe Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) Dnevnik in deželne vesti Aktualna odd.: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Nočni šport: nogomet v 5-ih
Variete: Fuori orano SP v motociklizmu
§2 RETE 4	^0> ITAUA 1
{T Slovenija 1 fr* Slovenija 2
6.00
8.35
10.00
11.30 11.40 13.00
14.30
15.30
18.00
18.55
19.30
20.35
22.40
0.30
1.20
Nad.: Piccolo amore, 6.50 I due volti deli’ amore, 8.15 Pregled tiska Nan.: Vendetta d’ amore, 9.10 Amanti
Variete: Sabato 4 (vodi Pabizia Rossebi)
Dnevnik
Aktualna odd.: Forum Kviz: Kolo sreče, vmes (13.30) dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Aktualno: Chi c’6 c’6, 16.30 Naturalmente su Rete 4, 17.00 Chi mi ha visto?
Es medicine a confronto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Nan.: Colombo Film: II giustiziere sfida la cittš (dram., It. 75, i. T. Milian, J. Cotten) Parlamente in (vodi Pie-ro Vigorelli)
Pregled tiska
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
11.00
11.30
13.00
13.30
13.45
15.30
17.30 17.55
18.30 20.00 20.35
21.00
23.15
0.00
1.30
2.00
Na prvi sbani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Missili in giardino (kom., ZDA ’58, i. Paul Nevvman, Joan Collins) Aktualno: Anteprima, 11.15 Affare fabo Aktualna odd.: Signore mie (vodi Rita Dalla Chiesa)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: F.B.I. Agenti in sot-toveste (kom., ZDA ’88, i. R. De Mornay)
TV film: Caro maestro (kom., It. ’95, r. R. Izzo, i. Marco Columbro, Elena Sofia Ricci)
Nan.: Robinsonovi Aktualna odd.: Nonsolo-moda (vodi Afef Jnifen) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gene Gnocchi in Tullio Solenghi) Variete: A tutta festa (vodita Lorella Cuccarini in Marco Columbro) Aktualno: Šali e Tabac-chi - Potovanje po Italiji Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department, 1.00 Nočni dnevnik Sbiscia la notizia Nan.: Voci nella notte
6.10
10.25
10.30
12.20
12.55
13.30
14.00
16.00
17.30
18.25
19.00
20.00 20.45
22.40
23.40 0.10
Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mabina, La posta di Ciao ciao Filmske novosti Film: Otto secondi di gloria (biog., ZDA ’95, i. Luke Perry, S. Baldvvin) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatb e misfatti (vodi Paolo Liguori)
Šport studio - Magazine Risanke
Aktualna oddaja: Amid -Prijatelji
Variete za najmlajše: Bim Bum Bam in risanke Aktualna odd.: Tempi modemi (vodi Daria Bignar-di)
Šport studio, 18.30 Odprti studio
Nan.: V osmih pod isto streho (i. Reginald Vel Johnson,	Telma
Hopkins), 19.30 La tata -(i. Fran Drescher)
Variete: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
Film: ... Pih forte ragazzi! (kom., It. 73, i. T. Hill, Bud Spencer)
Nan.: Renegade - Rio Re-no (i. L. Lamas)
Aktualno: Inviato speciale Italija 1 šport
S TELČ 4
19.30
15.15
17.00
19.00
20.00
20.30
22.15
23.30 0.00
23.00 Dogodki in odmevi Nadaljevanka Glasba: Musichiamo Zoom šport Gospodarski tednik La sfera di cristallo Osebnosti in mnenja Gospodarstvo Film: Sins of Desire
(#) MONTECARLO
13.00
12.40
14.05
16.00
18.05 20.45
23.00
19.30, 22.30, 1.00 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Glasba: Top Parade Film: Taras il magnifico (pust., ’62, i. T. Curtis) Film: L’ odissea del Nep-tune (pust., ZDA 73) Variete: Zap Zap Film: La vera storia di Jess il bandito (vest., ’57, r. N. Ray, i. R. VVagner) Film: Missione segreta (vojni, ZDA ’44)
7.55
8.00
9.50 11.25
12.05
13.00
13.10
13.15
13.45
14.55
16.50
17.00
17.10
17.15
17.50
18.15 18.20
19.10 19.20
19.30
19.55
20.15
21.15
21.40
22.00
22.30 22.35
23.05
0.30
0.55
Napovedniki Oddaja za oboke: Zgodbe iz školjke, 8.35 lutkovna igrica: Sedem na mah, 9.15 ris. nan.: Čarobni šolski avtobu Film: Ana (Nemčija) Mladi virtuozi: Kvartet Flavt - Mačke (1. del) Tednik
Poročila, vreme, šport Napovedniki
Evropski ženski magazin:
Belladonna
Mojsbi jazza (3. del)
Film: Quartet (VB 1949, r. Ralph Smart)
Obvesbla in oglasi Obzornik, vreme, šport Oglasi
Euromusica ’97 Na vrtu Ozare
Dokumentarna serija: Velike pustolovščine Risanka
Napovedniki, oglasi Dnevnik 2, vreme, šport Utrip TV Genij
Novice iz sveta razvedrila
Oddaja o turizmu: Homo turisticus
Dokumentarna serija: Bettyjino potovanje (VB) Oglasi, napovedniki Poročila, vreme, šport Film: Distorsions (thril-ler, ZDA ’86, r. A. Ma-stroianni, i. Olivia Hus-sey, Steve Railsback, Pi-per Laurie)
Oddaja TV Maribor: Na vrtu
Napovedniki
TV PRIMORKA
	13.00 Videostrani
	Film
	Glasba: Naj spot
	Videostrani
	Nad.: Sosedje
	Velikonočni običaji
	TVM-K 12, Mežica
	Progr. za otroke: Risanke
	Videostrani
	Videospot dneva
	Duhovna misel
	Dobrodelni koncert Lions Club (neposredni prenos)
	Šempeter skozi čas
	0.30 Teletekst
Ingjj	Vremenska panorama
	Zlata šestdeseta: Nostalgija z Beti Jurkovič
	Tedenski izbor: Oddaja TV Koper: TV Poper
	Obletnici RTv Slovenija
	Napovedniki
	Šport
	Oglasi
	Videoring
Kraj	Oglasi
	Film: VVarming Up (Av-stral. ’85, r. B. Best, i. B. Stephens, H. Szeps)
	V vrtincu
	Sobotna noč
	Napovedniki
SU Koper
M Facciamo festa M Dok.:	Potovanje po
Vsedanes aktualno M Dokumentarna oddaja IHtln Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
Progr. v slov. jeziku: Brez meje
Primorska kronika TV Dnevnik, vreme, šport Jubi je nedelja Pravljice dedka Ciccia Dok. oddaja: Odmev Film: Mr. Deed goes to Town (kom., ZDA ’36, r. Frank Capra, i. G. Cooper, J. Arthur)
TV dnevnik, vreme SP v umetnostnem drsanju: plesni pari Vsedanes - TV dnevnik
18.00
18.45
19.00
19.30 19.40
20.00
20.30
22.15
22.30
r
A
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vbies Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Zenski ustvarjalnosti na rob (pripr. Tatjana Rojc); 9.10 Potpuri; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert: violinist TV Dubach, pianist A. Rudi; 11.30 Filmi na 6kranih; 11.40 Slov. glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kro-nika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 l^i in glasba: pianistka Maja Glovčkova;
18.00	Mala scena: Šahovska kraljica (L. Vu-9°. r. A. Rustja); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
H.30. 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 10.00 ^°yer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru j^sakih 14 dni), prenos Jadranovih k°šarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
^30- 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30,
7.30,	19.00 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 'P° Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agen-
C|iske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vre-
me; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar;
9.00	Jingle, napoved; 9,15 Ne bojte se klasike; 10.50 -12.00 RK na obisku; Varna plovba in nadzor meje; 13,00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah;
15.30	DIO; 16.15 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Intervju z M. Zore; 19,30 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10,33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19,25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport,
Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8,00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan ; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio čestitajo; 15.30 DIO;
16.30	Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.30AFS France Marolt; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti, koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 Cma kronika; 19.30 Šport; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Glasb, oddaja J. VVebra: Roscoe Holcomb.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.15 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17,00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.25 V podvečer;
19.30	Opera: Stlffelio; 22.35 Do polnoči.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Lema naročnina zS Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12.. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
20
Sobota, 4. aprila 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
f _ 5REE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
SREDI5CE
HLADNA	SREDISCE AMTI-
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
•{^1' ^^4' |y v ■■
6
66
■J
666
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.37. Dolžina dneva 12.57.
C LUNINE MENE^
Luna vzide ob 12.29 in zatone ob 2.43.
«#

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.34 najviSje 14 cm, ob 11.07 najnižje -25 cm, ob 18.18 najvišje 17.
Jutri: ob 1.09 najnižje 2 cm, ob 5.35 najvišje 9 cm, ob 12.44 najnižje -29 cm, ob 20.00 najvišje 26.
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C.
BI0PR0GN0ZA
Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen. Moteno bo tudi spanje.
TEMPERATURE V GORAH
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije
	°C		°C
500 m			17	2000 m			5
1000 m			12	2500 m 			3
1500 m			6	2864 m			1
A
DANES
jUji
TRBIŽ
CELOVEC O 5/19
„	GRADEC
6$	8,20	63
<3 ■
O 6/15
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ 10/19
CEDAD^n^ w w	O
12/18 O	KRANJ
OVIDEM
o
S. GRADEC 6/16
MARIBOR
O 12/21

M. SOBOTA
O 12,20
'	KRANJSKA
6?	a
CELJE O 12/21
»N. GORICA 10/18
GORICA o
10/18 O
POSTOJNA
O 11/17 S-n-, KOČEVJE
35,x°
ZAGREB
12/21
O
V vzhodnih krajih bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Tam bodo rahle padavine. Ob morju bo pihal jugo. SOSEDNJE POKRAJINE: Vzhodno od nas bo jasno in toplo, drugod pa oblačno. V Alpah bodo manjše padavine. Ob Jadranu bo pihal jugo.
muf
V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno. V zahodnih in osrednjih krajih bodo manjše padavine, ki se bodo v noči na ponedeljek okrepile in razširile proti vzhodu. V ponedeljek bo oblaCno s krajevnimi plohami. Hladneje bo, veter bo prehodno ponehal.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Newyorški župan Giuliani sprejel Giorgia Armanija
NEW YORK - Osrednji Četrtkov dogodek v okviru newyor$kih modnih revij za prihodnjo hladno sezono je bilo nedvomno zmagoslavje Giorgia Armanija. Italijanski krea-tor, ki ima v New Yorku pet butikov, je bil namreč povabljen v slovito City Hall, sedež newyorSke občinske uprave, kjer mu je župan Rudolph Giuliani podaril koš simboličnih daril, med njimi majico mestnih gasilcev. Zupan se je s
kreatorjem sreCal na lastno željo, potem ko so Armanija pred mesecem praktično pregnali iz Pariza (spomnimo se, da so mu zadnji hip prepovedali revijo pod šotorskim platnom na enem od trgov Montmartre), pri tem pa je treba upoštevati, da vabilo za City Hall ni zadeva navadnih smrtnikov. Doslej so ga prejele osebnosti, kot npr. papež Wojtyla in Nelson Mandela.
Kar zadeva same revije, je pože-
la doslej največ navdušenja vodilna domača modna hiša Ralph Lauren s svojimi razkošnimi večernimi oblekami iz kašmirja, ki potrjujejo njen stil uspele mešanice rafiniranosti in casuala.
Na posnetkih (AP): levo Armani na newyorškem županstvu, desno pa eden izvirnih predlogov kombinacije med materino obleko in žepom za dojenčka, ki jih je predstavil izraelski kreator Isaac Mizrahi.
Hitri vlak med Pekingom in Šanghajem
PEKING - Železnico hitrega vlaka med 1.300 km oddaljenima Pekingom in Šanghajem naj bi zaceli graditi leta 2000, je sporočilo kitajsko ministrstvo za železnice. Projekt dvotirne elektifi-cirane proge, po kateri bodo vlaki vozili hitreje od 250 km na uro, naj bi stal 12 milijard dolarjev. Večino denarja nameravajo zbrati iz različnih skladov, dobičkonosna železnica pa bo zelo verjetno zanimala tudi tuje investitorje (STA/AFP)
Mali Bill se je srečal z velikim
DAKAR - Šestletnemu Senegalcu Billu Clintonu so se uresničile sanje: spoznal je svojega slavnega soimenjaka, ameriškega predsednika, ki se je moral moCno skloniti, da je dečku lahko stisnil roko. Bill Clinton Jr. Diack - to je dečkovo polno ime - se je rodil v neki vasici na severu Senegala oktobra 1992, krstili pa so ga prav na dan, ko je bil Bill Clinton izvoljen za predsednika ZDA. Fantičkov oCe, goreč privrženec demokratskega kandidata, se je odločil, da sina poimenuje po njem. Billa Clintona Jr. sta na sprejem v predsedniški palači v Dakarju spremljala starša, svojemu velikemu soimenjaku pa je nadobudnež zaupal, da si želi obiskati ZDA. Sicer pa je v Afriki običajno, da dajejo ljudje svojim otrokom ime po slavnih osebnostih. (STA/AFP)
PARIZ - Tudi modna industrija se vključuje v pr°' močijo svetovnega nogometnega prvenstva in ga se' veda s pridom izkorišča za lastno reklamo. Slovita hiša Luis Vuitton je izdelala tole nenavadno nog0 metno žogo s svojo znamko (na posnetku AP), ^ / bodo maja zaceli prodajali v luksuznih trgovinah-Tudi to je del promocijske kampanje za francosk »mundial«, cena žoge pa gotovo ne bo za vsak žep-
Titanik še vedno trdno na vrhu
LOS ANGELES - Epski spektakel Titanik 15 tednov po premieri še vedno podira blagajniške rekorde vztraja na vrhu lestvice najuspešnejših filmov ZDA. Ogrozila ga ni niti najnovejša različica Briljantine (Greese) z Johnom Travolto in Olivio ton-John, ki so jo konec tedna začel predvajan 2000 kinematografih po ZDA in Kanadi. Titanik J na ameriških platnih konec tedna zaslužil 15,2 ni1 lijona dolarjev, premierna Briljantina pa »le« _ milijona. Na tretjem mestu je drugi film Johna I r volte, Primary Colors, zgodba o predsedniški kan panji guvernerja z ameriškega juga, ki preseneti)! spominja na Clintona; prinesla je 7 milijonov larjev. Sledi Mož z železno masko z Leonardom Capriom, ki je zaslužil 6,3 milijona dolarjev.__