PRED VOLITVAMI Volitve zveznih poslancev v vae zbore Zvezne skupščine za izvolitev 1/2 vseh poslancev bodo v občinskih skupščinah na dan 9. aprila 1967. Volitve za izvolitev 1/2 vseh poslancev skupščine SR Slovenije bodo prav tako v občinskih skupščinah dne 9. aprila 1967. V veljavi je tudi odlok o razpisu splošnih volitev v občinske skupščine v tisti polovici volilnih enot, v katerih so bili izvoljeni odbo*> niki občinskih skupščin, ki jim poteče mandatna doba leta 1967. Volitve v občinske zbore občinskih skupščin bodo v nedeljo, dne 23. aprila 1967. T'ega dne bodo neposredne volitve poslani cev republiškega zbora skupščine SRS in zveznega zbora zvezne skupščine. Volitve v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin bodo dne 19. aprila 1967. Tega dne bodo volitve za izvolitev 1/2 članov delavskega sveta in 1/2 članov vseh svetov delovnih^e-not Alpine tovarne čevljev Ži-ri. Pred nami so kandidacijski zbori. Na zborih bomo predlagali in potrdili kandidate in sicer : 1. kandidata za poslanca zveznega gospodarskega zbora (ka ndidata bodo predlagali in potrdili vsi zbori delovnih ljudi s področja gospodarstva občin Ljubljsna-oiška, Ljubljana-center, Ljubljana-Vič, Vrhnika in Logatec.Izmed predlaganih in potrjenih kandidatov pa bodo občinske skupščine vseh imenovanih 5 občin dne 9/4 1967 izvolile enega poslanca gospodarskega zbora zvezne skupščine). 2. kandidata za poslanca■zveznega organizacijsko političnega zbora. Volilna enota je ista kot za gospodarski zbor in bo celotni postopek enak kot za gospodarski zbor zvezne skupščine s tem, da bodo kot predlagatelji in potrje-valci kandidatur sodelovali še kulturno-prosvetni in socialno zdravstveni delavci ter delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno političnih organizacijah in društvih, razen izvoljenih iunkcionarjev v predstavniških organih. Vseh 5 občinskih skupščin bo dne 9/4 1967 izvolilo poslanca zveznega organizacij sko-političnega zbora, 3. kandidata za. poslanca republi škega organizacijsko-političnega zbora skupščine SR Slovenije. kandidata bodo predlagali in potrdili zbori delovnih ljudi, tudi kulturno prosvetni, socialno zdravstveni zbori in zbori delovnih ljudi, ki delajo v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih v državnih organih družbeno političnih organizacijah in društvih na območju občin Vrhnika in Logatec. Izmed predlaganih in potrjenih kandidatov pa bosta občin ski skupščini Vrhnika in Logatec v stari sestavi izvolili, dne 9/4 1967 poslanca re publiškega organizacijsko-po-liticnega zoora skupščine SR Slovenije, 4.kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti skupščine občine Logatec bomo predlagali in potrdili v naši volilni enoti 1 - izdslovalnica gor -njih delov lahka ( to je ob - činska VIS št. 6) , v volilni enoti št. 6 (občinska volilna enota 8), v volilni enoti DE Gorenja vas za odbornika ZDS skupščine občine škofja Loka in v volilni eno -ti št. 8 uprava, računovod-" stvo IPM in trgovina Alpina Liri (občinska volilna enota št. lo). Alpina tovarna čevljev Žiri, skupaj z IPM pa je razdeljena na 12 volilnih enot za predlaganje in potrjevanje kandidatov ter za izvolitev polovico članov delavskega sveta in za izvolitev polovice članov svetov delovnih enot. Predlagali, potrjevali in vo -lili bodo : VE 1 2 3 4 5 6 7 8. 9 10 11 12 Ime delovne enoce volilcev se voli v D S Izdelovalnica lahka 211 Izdelovalnica težka 137 Pomožni in vzdrž.obrati 23 Težka montaža 52/5 77 Sekalnica 51 Lahka montaža 52!6,7,8 199 Izdelovalnica Gor.vas lo4 Uprava,IPM in prod.zdri 145 Prodajalne v SR Sloveniji 48 Prodajalne v SR Srbiji 26 Prodajalne v SR Hrvaški 36 Prodajalne v BiH in Gr.g. 13 Skupaj 1070 6 2 1 2 1 5 1 1 1 21 se voli v svet DE 4 6 3 3 6 4 1 3 2 2 1 Brez uprav 35 Zbori delovnih ljudi za predlaganje kandidatov za poslance, odbornike, člane delavske- ga sveta in svitov delovnih 3-not bodo predvidoma od lo. do 25/3 1967. Drago Debeljak SAMI ODLOČAMO, KDO NAS BO ZASTOPAL V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA. ZATO BOMO PREDLAGALI IN VOLILI TISTE, KI BODO GLEDALI NA ŠE BOLJŠI NAPREDEK PODJETJA. novi pravilniki in pomembni sklepi delavskega sveta Na 13. rednem zasedanju, ki je bilo v petek, dne 24/2 1967 je sprejel delavski svet več po -membnih sklepov in tri samou -pravne akte. Pravilnik o varstvu pri delu je stopil v veljavo 1/3 1967. V pravilniku so določene predvsem pravice in obveznosti delovnih ljudi glede varstva pri delu v našem podjetju. lv,amen izvajanja varstva pri delu pa je varovati vse člane delovne skupnosti pri delu, prepreče -vati nezgode in poškodbe pri delu, preprečevati poklicne in druge bolezni, preprečevati utrujenost, vgrajevati varnostne naprave v stroje ter stalno pospeševati varstvo pri delu v sleherni delovni enoti in v podjetju kot celoti. Pravilnik zelo konkretno zadolžuje organe in posameznike za izvajanje in pospeševanje varstva pri de lu: D3, UO, svet delovne enote, komisigo za varstvo pri de lu, direktorja, vodilne, polo-žajne in druge delavce (glej 13. člen). Za izvajanje varstva pri delu in za izvajanje samega pravilnika pa bo upravni odbor moral pripraviti in sprejeti še: navodilo o zdravstvenem varstvu, navodilo o higieni dela, navodilo o varovalnih sredstvih in opremi, navodilo o varstvu pri vzdrževanju mo -tornih vozil in o prevozu z motornimi vozili. Sestavni del varstva pri delu v podjetu je tudi pravilnik o požarni var -nosti, ki ga je delavski svet že sprejel. Pravilnik o poslovni tajni pa določa listine in podatke, ki se štejejo za poslovno tajnost. Poleg tega pa pooblašča delavski svet, da s posebnim skle -pom določi zadeve, katerih objava bi glede na pomen za podjetje povzročilo z javno objavo škodo gospodarskim intere -som jodjetja. Pravilnik je stopil v veljavo 4/3 1967. Pravilnik o nadomestilih osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela zaradi nezmožnosti za delo velja od 1/3 1967. Nadomestila znašajo Qoc/o od osnove za prvih 7 dni in 3o% od osnove od 8. do 3o. dne izostanka z dela, če delavec izpolnjuje predhodno zavarovanje, nasprotno pa 6o% za prvih 7 dni in 7o% od 8. do 3o. dne-od osnove- če ne izpolnjuje predhodnega zavarovanja. Nado-** mestilo osebnega dohodka znaša KAKO NAJ ZAHTEVA - .0, DA DRUGI ČUVAJO NASE SKRIVNOSTI, ČE JIH MI SAMI NISMO ZNALI ČUVATI (La Rochefaucauld) 7o% od osnove in gre od 1. do 15. dne izostanka z dela zaradi nege ožjega družinskega čla na, če delavec izpolnjuje preči hodno zavarovanje, nasprotno pa le Go% od osnove za 15 dni. Nadomestilo osebnega dohodka zavarovancem, pri katerih je začasna nezmožnost za delo posledica nesreče pri delu, nesreče na poti na delo in z dela, znaša 7o% od osnove za prvih 7 dni in 75# od osnove od 8. do 3o. dne , če se pripeti nesreča po krivdi delavca, če pa se pripeti nesreča brez delavčeve krivde pa v vseh primerih loo% nadomestilo za osebni dohodek, loo /o od osnovo od L do 3o. dne zaradi izostanka z dela zaradi poklicnega obolenja in loo;6 od osnove od l.-3o dne izostanka z uka oziroma praktičnega pouka za vajence in učence strokovnih šol. Za nosilce spomenice od 1941 leta in za vojaške ter delovne invalide II. kategorije znaša nadomestilo osebnega dohodka loo70 od osnove od 10 -do 3o. dne, a za. vojaške in de -lovne invalide III. kategorije pa 9c/o. Zavarovancu se za tisti čas,ko je v stacionarnem, zdravstve -nem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu, v katerem ima nastanitev in hrano, nadomestilo zmanjša za 4o% če nima družinskih članov, za 2o/o če ima enega in za lo%, če ima dve taka družinska člana. Zavarovancu, ki ima 3 in več takih družinskih članov, se nadomestilo ne zmanjša. Del.avski svet je sprejel tudi sklep o razpisu volitev za izvolitev polovice članov delavskega sveta.An za izvolitev polovice članov svetov delov -nih enot. Volitve bodo dne 19/4 1967. Med pomembnimi, sklepi jc tudi določitev o,5o% prispevka od izplačanih osebnih dohodkov za fiaansiranje strokovnega šolstva v prvih 6 mesecj.il leta 1967, o.5o# prispevek pa bo kadrovska komisija določila za organizacijo tečajev in za polaganje izpitov delavcev podjetja. Drago Debeljsk OB DNEVU ŽENA Vedno se ob tem prazniku spomnim praznovanj 8. marca še iz predvojnih časov - iz otroških let. Takratna družbena ureditev ni dovoljevala praznovanja pravega pomena tega praznika, tem -več so ga nam-predstavljali kot materinski dan. Tudi praznova •• nje samo ?e bilo v tem smislu. V šoli so,priredili proslavo, ki je imela namen osvetliti le materinstvo, nego in vzgojo otrok in skrb za njihovo brezskrbno otroštvo. V zlivalo za to smo ije otroci skušali skromno oddolžiti svojim mamicam s šopkom pomladnih rož- Ze takrat sem razmišljala, da je vloga žene - matere večja, zahtevnejča in tudi težja. Pozornosti, ki smo jih jim izka -zali, je bilo vse premalo za njihov trud, delo in za njihovo prizadevanje za uveljavitev e-nakih pravic v družbi. Poznala sem žene, ki so trdo delale od zgodnjega jutra do pozne noči. Poznala sem žene, ki so izgubile moža in so jim ostali trije, štirje in tudi več majhnih otrok. In kako težko je bilo življenje žena - mater nezakonskih otrok, da so mogle nuditi vsaj najnujnejše svojim otrokom. Redne zaposlitve niso mogle dobiti. Bile so ženske brez pravic, zato sc se morale ubadati z dninami, ali opravljati druga težaška dela. Pranno niso imele nobenih pravic zato niso mogle odločilneje vplivati na družbeni razvoj, saj niso imele volilne pravice ne pravice javnega udejstvovanja. Ve lii-c je bil boj in veliko je bi lo žrtvovanja, da so si žene pridobile pravice enakopravnosti in enakovrednosti. Z osvoboditvijo narodov Jugoslavije je bila osvobojena tudi ženska, Pravica enakopravnosti in enakovrednosti je bila uzakonjena. Postale smo enakopravne z moškimi politično in gospodarsko, Pri volitvah odločamo s svojimi glasovi,,imamo pravico biti voljene, dostopni so nam vsi poklici in službe, i .erno možnost zaposlitve in s tem tudi ekonomske samostojnosti, pravico sodelovati v vseh družbenih organizacijah, v organih upravljanja delovnih in drugih organizacijah. Da,žene smo postale enakopravne z moškimi. Včasih pa se mi le vsiljuje dvom o popolni enakopravnosti, če pomislim na C/7 o j no ali celo trojno obremenitev delovne žene. Se vedno nosimo vse tiste drobne skrbi, za družino, za otroke kot preti toliko leti naše matere, le s to razliko, da smo več ali manj ekonomsko samostojne.Skrbi nas, kam z otroci v času, ko smo na delu, kako urediti prehrano družine, da ne bo p?e-\eč čakanja po končanem dela ali vrnitvi otrok iz šole. Nimamo primerne delavnice ali servisa, kamor bi dale sešiti cbleko za otroke po dostopnih cenjh ali kjer bi fantiču zašili strgane hlače, oprali posteljnino, v pMmeru bolezni v družini pa tudi drugo perilo. Vse to delo poleg redne^ zaposlitve današnjo ženo močno obremenjuje. Marsikatera nima časa za zadosten počitek, še manj za razvedrilo, ali da bi preČitala lepo knjigo. Premalo ima časa za izobraževanje, 7.a sodelovanje v organih up - ravljanja in za družbeno u-veljavljanje. Pravno so nam zagotovljene vse pravice, odpraviti ps bi morali še ostaft ke stare miselnosti, da bi te pravice lahko tudi uveljav -ljale. Tu bo morala pomagati skupnost, celoten kolektiv in rešiti še to zadnje vprašanje. Zato mislim, da bi bilo prav, da bi vsi skupaj pomislili na takšne skrbi žene delavke, če ne drugače pa vsaj takrat, kadar delavski svet razpravlja o razpore -ditvi sredstev po zaključnem računu. Morda bi se potem našlo več sredstev za varstvene ustanove otrok, več razumevanja za uvedbo družbene prehrane in še marsikaj, kar bi bilo v korist in razbremenitev naše žene in bi koristilo nam vsem. Članica kolektiv MOJO MAMICO IMAM ZELO RAD Mihec je živahen fantek, star dobra 4 leta pa sva že dobra prijatelja. Pravi mi kar ::teta Mrzlega zimskega dne pride zopet na pogovor. Na obrazku sem opazila, do mi mora povedati nekaj važnega. Prav brž ms vpraša: "leta, ali vidite kako lepe hlačke imam ?'•'■ ;;Saj res, kako si lep !sem mu pritrdila. Mihec pa ni bil z mojim odgovorom zadovoljen zato je nadaljeval: "Veste, mamica mi jih je se šila." "Kako pridno in dobro mamico imaš," sem se pridružilo njegovim mislim,ki sem jih brala v njegovih veselih očkih. "Ja, teta, pa imam jaz svojo mamico zelo rad,1' je še rekel prepričevalno in odšel ne sankanje. Mihec ni vzdržal, da se ne bi pokazal v novih hlačkah; še važnejše ,;anj pa je bilo to, d.? :nu jih je se šila mamica „ To je moral nekomu povedati, povedati pa je moral, tudi to, da ima mamico zelo rati, Teta IZ KADROVSKEGA SEKTORJA V našem podjetju je zaposleno precej ženske delovne sile. V letu 195o je bilo zaposle -nih 184 žensk, od skupnega število 566 zaposlenih, Število zaposlenih žensk se - e iz I.3.-ta v leto povečevalo in je bilo 1955. leta zaposlenih 2o3 žensk od 573 oseh zaposlenih, V naslednjih 5«letih pa se je število zaposlenih žensk hitreje povečevalo. V letih 195o -1955 se je število zaposlenih ž-.nok povečalo le za 19 delavk, v naslednjih 5- letih (1955 -i960) p9 kar za 185 tako, da je bilo i960.leta od skupno zaposlenih 799 delavcev 388 žensk. V letih 1961, 1962 in 1963 je število ženske delovne sile še vedno hitro naraščalo, S3 j je bilo v ]..;tu 1963 zaposlenih 473 žensk« V letu 1964 pa se že opaža zmernejše zaposlovanje delavcev in tudi število zaposlenih žensk ne ni povečalo v takem številu kot prejšnja leta, V letih .1.965 in I966 pa podjetje ni povečevalo števila zaposlenih delavcev, temveč je bilo spre je tih. le ;oliko delavcev, kolikor je bilo odpovedi dela. Tudi število ženske delovne sile se je v tem Času povečalo le z d 1.1 delavk. V letu 1966 je bilo zaposlenih 484 žensk od skupnega šte vila 843 zaposlenih v obratu ALPINA Žiri. Razmerje pa je: 57,4$ žensk in 42,6% moških. Od leta 195o do i960 leta se je število zaposlenih povečalo za 277, število zaposlenih žensk pa se je v tem času povečalo za 3oo. Rer je število delavcev, za katere se je povečalo število vseh zaposlenih manjše od števila, za kolikor se je povečalo število zaposlenih žensk,je razlika v tem, da je v letu 1966 zaposlenih 23 delvcev - mo- POROGILI SO SE: BOLČINA STANISLAVA in ^PODOBNIK RADO ter KENDA STANISLAV . Iskreno čestitamo ! škili manj kot leta 195o. Navedeni podatki se nanašajo samo na obrat ALPINA v Zireh brez obrata Gorenja vas in prodajne mreže. Angelca Filipič KAKO JE POTEKALO DELO OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE ALPINA Občni z or sindikalne podružnice je bil v nedeljo 26/2 1967 v mladinskem klubu. Udeležilo se ga je 66 delegatov od skupnega števila 88, kolikor je bilo izbranih. Poleg' delegatov se je občnega zbora udeležil tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta ingž Prane Godina, predstavnik krajevne organizacije ZB tov. Julij Govekar, iz našega podjetja pa tov. direktor Izidor Rejc in predsednik delavskega sveta tov. Ivan Gluhodedov. Po uvodnih besedah in pozdravu smo ižvolili d.lov o predsedst vo. Ze predsednika delovnega predsedstva je bil izvoljen tovariš -t'eter Jereb, ki je nato vodil delo zbora. Po poročilu predsednika in bla gaj'iika sindikalne podružnice se je razvila burna razprava. Delegati so predvsem kritizirali nova določila predpisov o prispevku za socialno zavarovanje. Pripombe so bile tudi na delo republiškega sindikalnega sveta in zakaj se ni nihče udeležil našega občnega z ora, čeprav smo jih povabili? Predsednik občinskega sindikalnega sveta se je v diskusiji dotaknil stanja v socialnem zavarovanju; govoril je o naših stališčih, izrečenih na občinskem sindikalnem plenumu, Pripomnil je, da smo le delno uspeli z našimi predlogi. Vsi delegati so bili mnenja,da soudeležba v taki višini kot jo je izglasovala KSZZ Ljubljana in takih dajatvah kot jih imamo, že meji na izkoriščanje delovnega človeka, česar v naši družbi ne bi smeli dovoliti. (To je tudi mgje mnenje.) Po mnenju delegatov taki odnosi do zavarovanca niso v skladu z i-dejami našega socialističnega humanizma. Vsi so bili mnenja, da bo predvsem prizadet naš mali človek, delavec proizvajalec. Vendar se "tovariši55, ki so dolžni, da spravijo stanje v red ne zmenijo veliko za pri porabe zavarovancev. Ravnajo se po tistem starem pregovoru, ki pravi:55 Psi lajajo, a karavana gre dalje.;: Vendar naj ne pozabijo, da imajo psi tudi zobe in kadar jih preveč razdražis tudi grizejo. Predvsem bi bilo treba prijeti metlo v roke in v socialnem zavarovanju in še marsikje malo počistiti. V tej obliki je potekal ves občni zbor. Dovolj očitno je bilo, kckono je razpoloženje naših delavcev. ^adclje je direktor našega podjetja govoril o težavah, katere nas tarejo in ki bodo še nastopile v tekočem letu. Omenil je tudi odnose med sindikalno podružnico in upravo podjetja. Poudaril je, da ti odnosi niso bili vedno blesteči, vendar nekih večjih sporov,ki bi ovirali delo v podjetju ni bilo. Izrazil je tudi pripravljenost za 30 tesnejše sode -lo van je uprave i:: sindikalne podružnice, da bi dosegli še boljše uspehe, kajti vsi smo člani sindikata in članj ko -lektiva in naša življensks raven zavisi predvsem od uspeha celotnega kolektiva, ^endar to še ne pomeni, da sin; dikalna podružnica še v naprej' i i Absolutist-razsvetljenec Jožef II je svoje mnenje o ministrih rad odkrito povedal. Njegov kancler Kaunitz mu je ob neki priliki predložil v podpis več listin. Gesar pa z eno ni bil zadovoljen in je napisal pod njo: 51 Kaunitz je osel. Jožef II. Na seji ministrskega sveta je kancler listino na glas pre -bral: "Kaunitz je.osel, Jožef drugi.5 ne bo nasprotovala vsem nepravilnostim, ki bodo v nasprotju s koristim delovnega človeka.Sir dikat naj še dalje brani de lavce, če se kršijo njih samo- upravne pravice in druge, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Na zboru smo govorili tudi o tem, da je treba več pozornosti posvetiti mladini. I-tlade delavce je treba seznaniti z vlogo sindikata (tudi starejšim de -lavcem ne bi bilo odveč). Tudi o rekreaciji ni bilo malo besed. Znano je, da je lani letovalo v Umagu 43 članov kolektive na stroške sindikalne podružnice in da bo letos potrebno določiti nekaj več sr;dstev v ta namen. Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podala tovarišica Zor-ka stajer, je razvidno, do nekih nepravilnosti ni bilo. Vendar je imel upravni odbor pripombe na pomanjkljivo poslovanje, češ, da ni v skladu s pred pisi, kar je gotovo res. Vendar so temu krivi tudi objektivni razlogi (prostor, čas in p.). Vsekakor je treba poiskati prostor za nemoteno in redno delo sindikalne podružnice in to čim prij. Delegati so dali še mnogo drugih pripomb, vendar ne bi vseh našteval, ker bi porabil pre -več prostora. Pa kdaj drugič. Na koncu je bil stari izvršni odbor razrešen in izvoljen nov, ki šteje 21 članov.Občni zbor je zadolžil novo izvoljeni odbor, da pošlje protestno pismo na KoZZ Ljubljana proti prispevku zavarovancev za zdrav stvene storitve. Tako nekako je potekal občni zbor sindikalne podružnice Alpina , Dodatek: Na prvi seji novega izvršnega odbora sindikalne podružnice Alpina je bila za predsednika izvoljena tovarišica mlinar Slavka, za tajnika pa tovariš Jože Bogataj . Bogomir Cokan RED IN DISCIPLINA .RI POŽARU Vsak človek ve, da je znak alarma za požar 3 minutno neprekinjeno tuljenje s sireno. Ob tem znaku se vsak zdrzne in že se prične poizvedovanje kje gori in kaj gori. Vsak pomisli najprej na svoj dom. če je požar na delovnem mestu v tovarni, je vse drugače. Delavci in delavke zapuščajo svo j a delovna mesta v drugih oddelkih po nepotrebnem. Ce gredo iz oddelka samo delavci gasilci, to že zadostuje. Imeli, srno primer, da je delavka zapustila svoje delovno mesto brez premisleka, pustila vklju čen stroj, vzela svojo torbi-" co in odhitela po stopnicah ter delala paniko še med ostalimi tovarišicami. Ko je prihitela na dvorišče, se je spomnila na svoj plašč v garderobi. Hotela se je vrniti v za-dimljeni prostor. Podatki, ki smo jih zahtevali od nje, se niso ujemali z leglom požara Požar, do katerega je prišlo v kleti, je povzročal veliko dima. Ta se je razširil po hodniku tovarne v podstrešje„ Mi pa smo dobili podatke, da gori v tretjem nadstropju. Ce so podatki netočni lahko pride do zmede pri gasilcih, ker morajo preusmeriti ves del na pada drugam. Zato naj bodo vs delavci in delavke na svojih mestih v oddelku, samo gasilci naj zapuščajo svoja delov- -Si- na mesta. Ce ee požar širi v oddelku pa naj ljudje, ki so odveč, zapuščajo svoja delovna mesta po stopnicah. Nikakor ni do-vo]jeno v takem trenutku uporabljati dvigalo ali celo skakati skozi okno. Dvigalo se lahko u-stavi v mednadstropju. Kožno je, da se napolni z dimom in se ljud je zadušijo. V takem primeru ni" mogoče ljudi rešiti, če-elektri« čar ne mors priti v strojnico in popraviti dvigalo. S skokom skozi okno pa lahko pride do najhujše nesreče. Ker je gasilska tehnika in taktika reševa -nja po vrvi zelo zanesljiva in hitra, se ni treba beti, da bi kdo ostal v oddelku,' če bo upošteval vsa navodila, ki mu jih dajo gasilci. ¥ slučaju, ko je v prostoru polno dima, imamo še prostor za ljudi, ki lahko počakajo krajši čas. Ce se vle-žejo na tla, imajo še zrak za dihanje brez dima; to je plast zraka, ki ga zbije k tlom in ta plast je debela od 2o - 3o cm. V tej plaeti lahko počakamo še kakšen krajši čas. V prostoru, v katerem gori,naj se čim manj odpirajo vrata ali okna, da ni dotoka svežega zraka. Ostale prostore pa je treba t,gkoj zračiti s križno ventilacijo tako, da odpremo okna na v,obeh straneh. Ce je požar v zaprtem prostoru, to je v pisarnah ali manjših delavnicah, če se v njih ne de la, je treba počakati na gasil ce, da se pripravijo za vdor v prostor. Pri tem vdoru lahko pride pri^.neveščem človeku do poškodb. Ce v prostoru tli,ker je premalo zraka, se nabero plini, ker pa primanjkuje kisi ka, ne morejo popolnoma zgore-ti, r3ziti je treba, da ne odpremo vrat. V trenutku, ko jih odpremo, se pomešajo gorljivi plini z zrakom in nastane tako imenovana eksplozija ali butajoči plamen, ki lahko ne -ve čega Človeka opeče ali tre nutno osl3pi. V tem sestavku sem hotel prikazati samo delno zadimlje -nje prostorov in pr.ve korake, ki so potrebni pri požaru. Franci Poljanšek Delavci podjetja so večkrat spraševali, ali so "csti o tem, da bodo imeli graditelji zasebnih stanovanjskih hiš v letošnjem letu pri gradnji ne katere ugodnosti, resnične. Zato smo prosili gradbeno podjetje v Zireh za pojasnilo o tej zadevi. Prejeli smo sledeči sestavek: GRADNJA ZASEBNIH STANOVANJSKIH Trrs------- Gradbenemu podjetju :iREMONT GRADNJE" Ziri je v letu 1S67 dana možnost, da pri graditvi zasebnih stanovanjskih hiš nudi zasebnim investitorjem nekatere ugodnosti. Precejšnje stroške je doslej graditeljem predstavljalo plačilo prometnega davka pri nakupu raznega gradbenega materiala, če so hiše gradili v lastni režiji. Organizacija nabave in prevozov materiala ter iskame strokovne pomoči med izvajanjem gradnje je tudi oviralo hitrejše napredovanje gradbenih del. Veljavni predpisi o prometnem davku na gradbeni material dovoljujejo gradbenim podje- tjem, da kot izvajalci gradit-vd zasebnih zgradb ali samo graditve posameznih faz gradnje investitorju ne zaračuna -vajo prometnega davka na gradbeni material, ki ga dobavi s a mo podjetje.""~Ta davek znaša različno po vrstah materiala 2o;o in 23,5Vsled tega se je podjetje Remont gradnje odločilo, da zasebnim investitorjem, ki bodo oddali dela podjetju, dobavi potreben material, predvsem osnovni gradbeni material kot je betonsko železo, cement, apno, navadna zidna opeka, zidne opečne bloke (BH 4, votlak itd.), rapid in monta strope, po možnosti tudi salonit kritine, betonski pesek, pesek za malto itd. Pri tem ni nuj no,da investitor odda podjetju kompletno vsa neizvršena dela p-.c pa po dogovoru o obsegu del. Investitor lahko sodeluje pri delih po svojih zmožnostih, n. pr. opaženje betonskih konstrukcij, krivlljenje železa, napra va malte in pomoč zidarjem, tesa nje in vezanje ostrešja itd. Smatre.se, da bi s koriščenjem nakazanih ugodnosti graditelji zasebnih stanovanjskih hiš pri hranili določene stroške in u-spešneje naprsdovali z začetnimi gradnjami. Natančnejše informacije o opisanih možnostih sodelovanja nudi podjetje Re -mont gradnje Ziri vsem intere sentom v svoji pisarni. Tone Grošelj V VSAKEM IZMED NAS SO RAČUNI, NAČRTI, KATERE MI IMENUJEMO UM JE. Platon SKLEPI SKUPLČINE KSSZ Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanca delavcev v Ljubljani je z veljev -nostjo od 1/3 1967 dalje sprejela tele sklepe: 1. Delavci bodo morali plačati obvezen prispevek k stroškom za obisk zdravnika na bolnikovem domu, opravljen na zah tevo zavarovanca delavca i;i~ znaša 500.- S din, 2. Obvezen prispevek S din l.ooo.- je za prevoz z reševalnim avtomobilom za vsak prevoz v zdravstveni zavod, iz enega zdravstvenega v drugi zdravstveni zavod in iz zdravstvenega zavoda. Obveznega prispevka za prevoze z reševalnimi vozili ne plačajo zavarovanci, delavci v primeru prevoza v zdrav -stveni zavod: a) če gre za življ.nsko nevarne poškodbe, b) za nalezljive bolezni,za katere je obvezna prijava, c) za duševne bolezni, če je bolnik nevaren za okolico. Prispevka tudi ne plačajo zs varovane osebe, pri kateri!! je privoz potreben zaradi življensko nevarnega bolezen skega. stanja, če to ugotovi zdravnik, ki odredi prevoz in tiste zavarovane osebe, ki se sme ne morejo gibati ali se le težko gibljejo,če prsvoz z reševalnim vozilom odredi zdravnik zaradi kontrole zdravstvenega stenja. 3.Delavec mora plačati vse stroške za vse preglede in za zdravljenja, če se zdravi zaradi akutnih zastrupitev z alkoholom, nastale v prvih 24 urah po sprejemu v zdravstveni zavod. 4.Obvezen prispevek pri pregle du v specialistični ambulanti zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja znaša S din 5oo.-., Zavarovana oseba pa ne - plača prispevka za nadaljnje specialistične preglede,kadar jo zdravnik specialist ob prvem pregledu zaradi ugotovitve zdravstvenega stanja pošlje na takšne preglede k drugim specialistom. Če pa zavarovana oseba (delavec) pri pregledu ne predloži predpisane napotnice, znaša obvezen prispevek toliko, kolikor zna šalo vsi stroški tega pregleda. Torej plača vse stroške. Plačila obveznega prispevka so oproščene: a) osebe, ki prejemajo pokojnino, manjšo od vsakokratnega mesečnega zneska najnižjih pokojninskih pre -jemkov, b) socialni podpiranci in vojaški vojni invalidi. 5.Obvezen prispevek pri dovolje nem splavu, kadar ni podana medicinska indikacija in obvezen prispevek v primeru začetega nedovoljenega splava, če takšen £plav dovrši ginekološki zavod znaša S. dinarjev lo.ooo.-. S.S 1/3 1967 je stopil v veljavo republiški zakon o višini dohodkov gospodinjstva za določitev pravice otroškega dodatka. Do otroškega dodatka niso več upravičeni: a) vsi dosedanji upravičenci, ki imajo mesečni dohodek večji od S din 5o.ooo.- na člana gospodinjstva, b) vsi dosedanji upravičenci, ki imajo mesečne dohodke večje od S din 4o.ooo.-na člana gospodinjstva, če ima gospodinjstvo tudi do- hodke iz kmetijske dejavnosti in od samostojnih dejavnosti ali druge prispevkom in davkom zavezane dohodke. Mesečni znesek dohodka iz delovnega razmerja se ugotavlja na podlagi izplačil, ki so jih upravičenec in člani njegovega gospodinjstva prejeli v preteklem letu, ne glede na to, na kateri čas se izplačilo nanaša. Jože ^exernelj ZADNJA KMEČKA OHCET NA ŽIROVSKEM Nadaljevanje in konec: Dolg sprevod vriskajočih sva -tov je zavil proti stari cerkvici, ki je bila nedaleč na maj hnem hribčku. Godci smo veselo godli. Za nami sta stopala drug in nevesta, za njima pa ženin in družica, za njimi pa dolga vrsta svatov. Ze za prvim ovinkom nam je prišel nasproti majhen, bosonog deček. Ta je dobil nevestino darilo. Nedaleč od vasi so pričakali fantje in so nam:igradili;!. Sred poti so imeli postavljeno mizo, in na njej nekaj vina. ^rez bri ge za nas, so se igrali in dela li. Godci smo se pri mizi ustavili. Fantje so začudeno gleda- li po naši svatovski družbi. Delali so se, kakor da so šele sedaj spoznali našo namero. ;;To pa ne bo šlo tako gladko," so se oglasili. Začelo se je prerekanje in barantanje. Fantj so zahtevali za nevesto vdliko odkupnino, svatje pa so se branili. Ženin je bil običajno brc besede, ^er pa le ni bilo baran tanj a konec, je moral ženin od šteti fantom nekaj tisočakov." Segli so drug drugemu v roke in nalili vina. Nato so odstra nili mizo in odšli smo proti cerkvi. Okrog cerkve se je nabralo nekaj radovednežev. Za cerkvijo so začeli fantje stre ljati z možnarjetn. V zvoniku pa so veselo potrkavali. Godci smo prenehali igrati. Svoja glasbila smo odložili v mežni-ji. z